nesana StcvHba s teme I l«r<^rtroti severu, zdaj proti jugu. Zato ulo-go jim je bil vojni zločinec Kari naj-pripravnejši in zato ga tudi skrbno varujejo ter pošiljajo zdaj pa zdaj na < glede. Karlistična mreža je razpletena po celi Evropi, glavni spletkarji so pa v visokih italijanskih in francoskih političnih krogih in na visokih mestih vseh drugih držav zakrknjeni nazadnjaki, ki pozdravljajo karlistične poskuse kot prospeh največjega ljudskega izkoriš-čevanja in nasilja. Tudi pri nas imamo dovolj političnih špekulantov, ki so se pririli do važnih mest v svoji dobro dovršeni šoli avstrijskega nasilja. Ti ljudje bi služili tudi vragu, samo da jim nese, da si lahko polnijo svoje žepe z ljudsko krvjo in ljudskimi žulji, danes likajo stare avstrijske medalje, gladijo iake in pripravljeni bi bili, davprežejo narod tudi v suženjski jarem Karla ali kakega drugega s krvjo oškropljenega zločine a. Danes pn novem Karlovem puču se naš narod ne more zadovoljiti z — nervoznim teVanjem in tuhtanjem raznih ministrov, temveč zahteva na vodilna mesta države ljudi, ki so vredni v polni meri narodnega zaupanja. Proč z nazadnjaštvom in korupcijo v lastni hiši, da postanemo močni in odločni za njeno obrambo. Pribičevič, šef policaj-demokracije, je izšel iz madžarske šole, Pašič nam je zaigral ko3 za kosom lepega jugoslovanskega sveta, zato moramo danes, ko preti slovenskemu ter hrvatskemu življu velika nevarnost od evropske in Karlove reakcije z vso odločnostjo zahtevati, da pride prava narodna vlada na krmilo države. K zasedanju parlamenta. Parlament Je 20. t m. započel svoje delovanje in sicer na prav poseben način, kakor so tudi nazori niv-ših vladinovcev o parlamentu prav posebne vrste* Polloajdemokraclja s Pribičevičem na čelu in Pašičevi radikale^ so sebe enostavno proglasili za državo, vse drugo pa, ki nosi tako težko državna bremena, — za protidržavni element. Vlada dela, kar hoče, parlament pa naj vse odobrava, — ker je po današ-njtli nazorih vlada država in vsaka opozicija proti vladi opozicija proti državi. 'Tjemu nasilno-aiazadnjaSlgemu domnevanju odgovarja tudi slika iz prvega dne parlamentarnega zasedanja. Prva seja Je bila napovedana za 10> uio dopoldne, začela se je pa ob 1. uri popoldne. Ministri sa se ves čas posvetovali, demokrati in. radikali so tičali v svojih klubih, poslanci o-pozioije so pa hodili po skupščinski dvorani, posedli po klopeh ter z vso upravičenostjo dajali duška svoji o-gorčenosti nad tem zavlačevanjem. jOkro« ene uro so se začela odpirati vrtita ministrskih sob. Prvi so je pokazal minister Pribičev/č, pozdravljen od demokratov, od opozicije pa sprejet z velikim hrupom. Začela se je kmalo nato volitev predsednika, eni so bili za to, da se izvoli častni, drugi pa, da se izvoli starostni predsednik, ki bi oivoril sejo ter izvedel voliltve predsedstva, .V velikem kriku in trušču je preji tal namestnik ministrskega predsednika Triikovič vladni reskript, pop Mihaldžič je bil nekak začasni predsednik, četudi se je Bulo iz trušča, da je sramota za vlado, ki ni znala niti naitlarejšega člana parlamenta dol> iiti iu za drugi dan ob 10. uri dopol-ene se je določila prihodnja seja. S prepirom in ropotom se odpira na8 jarlament |n v hrupu razdor ? se začenja njegovo delo. Kralja ni* mi- i e nistrskega predsednika Pašiča nI, 53-uančnega ministra ni in mesto 419, se zbere samo blizu 300 narodnih poslani cev. Vlada je izključila 59 komunistov, 60 hrvatskih zastopnikov1 ne prihaja v parlament, a vse to ni nikaka ovira za vlado, ki nadaljuje svoje delo proti narodni večini. V. tej žalostni zbornici ki je razburkana vsled nasilja in nezakonitosti, ¡ki so se na tem mestu dogajale, tudi vlada sama nima enotnih in složnih pristašev. Tu so radikali, tu so demokrati in tu so mu slimanu Radikali in demokrati so se zvezali iz osebnih interesov in pa za^ to, ker so mislili, da bodo dovolj moč ni pioti odporu hrvatske in slovenske narodne večine. V tem vprašanju so se prevarili in danes uvideva vsak trezno misleč j^oiitik, da brez Slovencev in Hrvatov ue bo Šlo. V radikalni stranki je precej prevdarnih mož, med njimi Protič iti tako izhaja ravno iz vladne stranke želja po sporazumu, katerega so demokrati skušali z vso silo preprečit' Demokrati dobro vedo, da kakor hitro j>rido do sporazumnega dela vsen treh plemen in kakor hitro se začne udejstvovati tudi slovenska -¡a hrvatska večina, za njih ne bode več mesta in da prihaja čas, ko bo javnost v njih zagledala glavne protivnike vsakega sporazuma. Zato sedaj na vso siio hitijo, da bi potegnili radikale« seboj ter v največji naglici nadaljevali delo centralizacije. Pri. vseh prilikah na stopajo z največjo demagogijo proti slovenski in hrvatski večini, slikajo avtonomistlčni pokret kot protidržavno agitacijo in nekako sovraštvo do Srbov, samo da bi razvneli proti nam n6ifVere velesrbske politike. Pašiča, ki o slovenskih in hrvatskih težnjah nima dosti pojnov, ki je bil vedno Ve-lesrbijanec, imajo) kolikor toliko na svoji strani, nimajo pa drugih, ki se zbirajo krog Protiča ter spoznavajo, da po tej poti ne gre več naprej in da so demokratske Špekulacije velika nesreča za državo. Med muslnnani je pri zadnjem zborovanju zmagala av-fonomistična struja in tako ni pričakovati, da bi od te strani demokrati ime li kako zaslombo, Protič ]e sprejel kruševački mandat, izjavil, da položi prisego tn. tako je pričakovat», da se v najkrajšem času začne parlamentarni boj, ki bo dosedanjo vladno skupino raztrgal na dva dela. Demokrati s svojim Pribičevičem, Kukovcem, Žerjavom in s svojimi podkupljenimi samostojneži se bodo oklenili najhujših srbskih separatistov, ki mislijo, da se naše državno in narodno vprašanje na ta način reši. Če se Hrvati in Slovenci posrbijo, Mladina otoku. 3» ssfJsSEaga ncsvadel Paufaa* l (Dalje.) „Silver*, mu j« odgovoril tovariS, m «pazil sem, da ni bil samo rd č v tla«, ampak da je bil njegov glas hrapav, kakor krokarjev in da se mu je tresel kakor napeta vrv. „Silver", mu ¿e pravil, „star si In pošten si, ali vsaj za takega veljaS, in pogumen si taiil — ali pa se čisto motim v tebi* In ločeš mi dopovedati, da se bo» tu-iji ti dal zvabiti od teh lopovov? iTi Te n«l In kakor gotovo mene Bog vi-rfl, jaz rajši izgubim svojo roko! Da hI jaz pozabil svojo dolžnost Čuden, neznan glas ga je pr9i-- »0 Našel sem enega, K je bil Se polten —. In sedajle sem čul drugnga. Daleč tam zunaj v močvirju nokje j« zadonel nevoljen glas, drug zadaj sa njim mu je odgovoril. In koj nato sem čul strašen, dol-gozategnjen krik —, Stene „Daljnogleda" so ga odbijale, jate močvirnih ptičev so hipoma s-sriotale kvišku in zatomnile nebo. Dolgo je Se zvenel obupni krik — smrti v mojih ušesih, ko je že tlhotn spet zavladala po močvirju in ni bilo druga čuti kot plahutanje ptičev, ki so sedali nazaj na drevje, in bonnto-je valov ob daljne pečine * iTom je planil po koncu kot ton], ce ga zadene bič. Silver ni te«* i . i očesom. Nepremično je stal na svrsm mestu, lahno naslonjen na bergu, ■■ je gledal tovariša, kakor kača, ki je vsak hip pripravljena, da zada ^tru« peni zob svoji žrtvi. .John —1" je vzkliknil ¡Tom t»i stegnil roko profl njemu. „Roke kvišku!" je zakllcal Silver m skočil par korakov nazaj, vklj b svoji bergli gibčno in varno kakor izurjen telovadec. „Roke kvišku tudi til - SI bo vest imaS, pa se me bojiš! — Ampa" r imenu božjem, povej ml, kaj je ta bilo — P" „To—?" je ponavljal Silver in se smejal, pa previdneje, kot po nava li. Oči so mu bile čisto majhne v ven -kem, zabuhlem licu, pa žarele so m j kakor živo oglje. „To — ? O —, mislim, to je bil A lian," Ubogi .Ton je vzjjlamtel. „Alian _?■ ]e kriknil, „Bog mu daj večni mir, zvestemu mornarju! —-Ti pa, John Silver, ti si bil dolgo moj prijatelj in tovariš, odslej pa nisi v eč. In če umrjem kakor pes, zvest boaem osfal svoji dolžnosti! Ubil si Allaia. oaj ne? — Ubij še mene, ako me moreš! Zaničujem te!" In pridni, pogumni Tom nra obrnil hrbet in stopil proti obrežja, Pa ni mu bilo usojeno, da bi bU daleč prišel —. John je kriknil, pognabil bergb izpod pazduhe in z vso silo zagnai to čudno sulico po zraku. Zadel je Toma na hrbtenico pod zatilnikom. Ubogi Tom je zakrilil z rokami pe traku, hlastnil po sapi in padel. Ali je bil mrtev, ali samo omam » lien, kdo ve? Verjetno je bilo, da tnu ■e silni sunek bergle zlomil hrbtenica Pa ni Imel časa, da bi prišel i iavesti —. Gibčno kakor opica, brez bergle, in na eni sami nogi je bil Silver v hipu nad njim in dvakrat mu je zabodel svoj nož do ročaja v prsi. Tja v svoje skrivališče sem čul njegov glasno dihanje, ko je zavihtel nož. No v«m, kaj se pravi, onesvestili P roti če vo delo za sporazum se boda pa razvijalo, ker bo razsodnost in poštenje moralo zmagati nad demokratsko sebično gonjo. Protič sicer ne prlliaja v parlament kot zastopnik oeto opozicije, prihaja samo kot izkušen državnik, ki lahko presodi, če je res potrebno za državo, da so izvrši sporazum, ali pa če so lahko še naprej pot ska Hrvat» ia Slovence ob steno* Protič lahko presodi, če tak sjx>razum res ogroža; 'srbske zahteve v tej državi, ali jih p» podpira in o Protiču, ki je dovolj preudaren in pošten, se lahk» pričakuje* da bo z vso jasnosto dokazal, da pot sporazuma vseh treh plemen edin» rešitev iz zmede in nereda, razkroja in propada, ki grod po krivdi nasilne policajdemokracije in njenega centralizma naši državi, Oa nas bodo razumeli cenjeni čitatelji. Demokratje in samostojni so se zatekli v svoji koritarski vladoželjnosti do skrajnega sredstva nasilja: zabra-niti hočejo vsaj začasno slovenskošta-ierskemu kmetu njegovo priljubljeno, staro ter pravicoljubno glasilo „SIov. Oospodarja." Kako bodeta v oči vladr ne kroge resnica ter boj za kmetsko pravo, sta nam dokazala mariborsko državno pravdništvo in policija, ki sta nam zabranila zadnjega že na osrail straneh tiskanega „Gospodarja." Tudi sedaj, ko še mogoče ne bo odklen-kalo tako hifro beograjski vladi, bo obveščal „Gospodar" kmeta o proti-kmetskih uredbah in korakih vladinovcev neustrašeno naprej, če tudi gst bosta jjod vladnim pritiskom zabran -jevala policijski šel in državni pravd-nik. Citatelji pa naj bodo uverjeni, d» so krivi demokratje in samostojni « hvo.im ovacfuštvom, da jim lisi zad -njič ni bil uročen. Demokratje in samostojni se take zelo bojijo razkrivanja svojega vladnega dela, ida bodo podvzeti tudi naj-nasilneje korake napram našemu ča>-soplsju, ki jim je najbolj skeleč trn v peti, proti katerega resnici se ne morejo braniti mirno zakonitim potom — ampak samo z nasiljem sabranltve šir jenja one časopisne številke, ki jim o-čita brezmejno izžemanje ter izkonš -čevanje ljudstva. Ostudno hinavsko so se zatekli demokratsko samostojni vladni koritarfc pod okrilje države in kričijo po naši kraljevini, da smo mi proti od nas izgrajeni državi, ako stopimo na prste ministru Puclju, Kukovou in PaiSiönx ki so povzročitelji vednega padanja D« se, le to vem, da mi je v tistem tro» nutku ves svet zaplaval pred očmi a meglenem vrtinou, Silver in ptiči t» „Daljnogled" so plesali krog mene —. zvonilo mi je v ušesih in divji gl^aa* vi so iz neznane daljave vpili name. Ko sem se spet zavedel, je krvoločna pošast stala na svoji eni nogi. r berglo pod pazduho in s klobukcn» na glavi. Na trati je ležal Tom. Sil« ver si je s šopom trave brisal krritl z>o2 in se ni prav nič zmenil za mrl» vo truplo. Vse drugo je bilo neiznre* menjeno, solnoe je brezsrčno sijalo ns kadeče se močvirje in na skalnate ve« hove in težko sem verjel, da se le zgodil nmor, da je bilo trenutek pref kruto končano ubogo človeško žmieu* t pred mojimi očm;. John pa je segel v žep, potegnil piščalko in nekaterekrati zažvižgal m »anjo, da ]e oglušujoče donelo skozi vroči zrak. Nisem sioer vedel, kaj pomenijo O njegovi žvižgi, pa nov strah se mi 1» zbudil —. Njegovi tovariši bodo prišli —. Našli ti me —. Dva pošten»c* k a so že umorili, za Tomom In Alia-nom bi utegnil priti tudi jaz — oa vrsto. CaJjo prihodnjig» tet valute, draginje, neznosnih davkov ta nedogiednih neuspehov v. zunanji politiki. Smo bili prvi in ostanemo vedno a dušo in telom za državo, a pod pametno vlado, ki so bo ozirala na ljud-tke težnje in zahteve, (er delala za procvit države do samooblastno, ampak pod nadzorstvom od ljudstva izvoljenih zastopnikov. mbkw MiCT '-'lETÜfffiM Kraljevina SHS: 'Dne 21. t. m. so sklicali narodno skupščino k zasedanju. Kakor običajno, se je tudi :a seja vršila v znamenju nereda in trušča, sicer pa je bila jako vesela. Dnevni red je bil: volitev novega predsedstva. Po dolgem prerekanju med radikali in demokrati so se vladne stranke znova izrekle za prejšnjega predsednika in je dobil demokrat dr. Ribar 147 glasov. Jugoslovanski klub in socialistični klub sta oddala prazne glasovnice. Samostojneža U reka so vladne stranke izvolile iznova za podpredsednika skupščine. Parlamentarna zasedanja je vlada zopet od-godila na nedoločen čas ... — S jpovratom bivšega cesarja Karla na Madžarsko se bavi tudi belgrajska o-srednja vlada, ki je odredila odločne korake proti habsburškemu puslolov-an. y Srbiji so vpoklicali gotovo število vojaških obvezancev prvega po -živa iz nekaterih divizij. Komandanta J. in IV. armijske oblasti sta dobila od vlade posebna navodila. Ministrski svet deluje stalno noč in dan. V. Belgradu je prebivalstvo nad Karlo -ro pustolovščino silno ogorčeno. Tudi v: Ljubljani so vse politične stranke priredile protestni shod proti vzpostavitvi kralja Karla na Madžarskem. Madžarska« Kakor smo že o-menili. je postala Madžarska vsled. ponovnega I povrata razkralja Karla žarišče novih nemirov. Kari se je 21. t m. pripeljal iz Švice v aeroplanu v Sopronj (Odenburg). Karla so pozdra vili v Soproniu njegovi pristaši. Tamkajšnja posadka je razkralju prisegla zvestobo. Sedaj se vrše ljute borbe med Karlovimi pristaši in privrženci državnega upravitelja Horthy-la. Vlade držav, ki so zvezane v „mah an-tanti", to so: Cehostovaška, Jugoslavija in Rumunija, se odločno upirajo Karlovemu povratku na Madžarsko Cehostovaška: Povrat Karlu, Habsburga na Madžarsko je izzval v Cehoslovaški republiki skrajno o-gorfienje. Predsodnlk čehoslovaške republike Masaryk je odredil delno mobilizacijo proti Madžarom. Cehoslova-¡6ke čete so baje že gibljejo proti mad-'arski meji. Rumunija je tudi pripravila nekaj divizij vojaštva, katerega odpošlje proti Madžarski, ako ne bo zginil Kari zlepa kam v inozemstvo. Portugalska: Na Portugalskem so pred par dnevi izvršili dnža-vni udar, ubili par ministrov ter sestavili novo revolucionarno vlado. — Listi poročajo, da ima prevratno gibanje na Portugalskem izrazito bolj še viški značaj. Razkralja Karla Habsburškega spretno zamišljena pustolovščina se je po najnovejših poročilih razbila. Povrat bivšega cesarja na Madžarsko je končal jako klaverno. Kakor poročajo Usti je Horthy-jeva vlada na pritisk vseh sosed-j.ih držav razpršila Karlovo armado, Karla in Cito pa je izročila polkovniku » Simenfalvy-ju v strogo varstvo. Dunajski li3ti pišejo, da bodo Karla in Cito odvedli najprej v grad Tihany, pozneje pa jima bo Italija nakazala posestvo Pianore kot bivališče. Pianore je rojstni kraj rodbine Parma, iz katere ja izšla cesarica Cita. Za naše župane. Zupanom In obč. uradom! Na - zuaiijamo, da je Zujmnskn zveza, za Slovenijo v Ljubljani otvorila poseb -no pisarno, ki daje županom, občii*-kim odborom in uradom v v3»h zadevati brezplačna in točna oojs«-mla in a.isvote. Sedaj se Vam ni treba prav nič klanjati 'iberalnim učiteljem in Še (drugim nam nasprotnim omikancem , ampak pišite v vsakem slučaju, ki je Vam nejasen, v Ljubljano, pritožne znamko za odgovor in dobili boste dober in zanesljiv nasvet in odgovor-Povejte to še svojim tovarišem! Zbijajte ude za Župansko zveza, nabiralne pole z nabrano Članarino (8 K letno) pošljite na naslov: „Županska zveza za Slovenijo" v Ljubljani, jo* goslovanska tiskarna. Župani, obč. odborniki i in njih I namestniki Kmetske zveze oeljskega okrožja, ki še niste pristopili k Žu-s panski zvezi, prijavite takoj svoj pristop Taanišfvu Slov, ljudske stranke ! v Celju, hotel „Beli vol"! Članarino, za vsakega člana dva dinarja — 8 K za leto 1922 pošljite skupno po položnicah, ki smo Vam jih doposlali. Vaš pristop k Županski zvezi naj bo prvi sad veličastnega zborovanja Županske zveze dne 9. oktobra v Celju! Do-sedaj jih je pristopilo 539. Toda to je še premalo. Le samo, če boste vsi naši župani, občinski odborniki in njih namestniki ! organizirani v Županski zvezi, bo Županska zveza lahko uspešno delovala! 'Ne pozabite tud; na tamištvo Županske zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, ki daje županom in občinskim odbornikom brezplačna pojasnila v zadevah občinske uprave, a samo tistim, ki so (seveda čiani Županske zveze! Zatorej takoj pristopite.!, Pri sestavljanju občinskih proračunov za leto 1922 določite večjo svoto za strokovno glasilo Županske zveze, ki začne ob Novem letu izhajati pod Imenom „Občinska uprava." List bo prinašal vso potrebne nasvete za obe, urade, strokovne odgovore na vpra -Šanja ter članke za župane in upravo občin sploh. Izdajanje lista bode stalo velike svote. Zategadelj je dolžnost vseh občinskih odborov, da določijo v proračunu večjo svoto za Župansko zvezo v Ljubljani. Tedenske novice. Cenjenim naročnikom inj čitatel-jem! Tokrat smo zopet imeli „Gospodarja" pripravljenega na osmih straneh, a ga nismo mogli dotiskati, ker nismo imeli električnega toka celi pon-deljek in torek. Ta dva dni sQ počivala po Mariboru vsa podjetja, ki dobivajo gonilno moč iz Fale. Ako nam ne lx)do višje oblasti zabranjevale lista kot zadnjič, ako bo v redu poslovala lalska elektrarna,. bomo pošiljali odslej naročnikom „Gospodarja*1 redno in vedno na osmih stranen. Maščevanje. „Slov« Gospoda i ja" pretekli teden naši naročniki niste do-bdi. Izdali smo ga na osmih straneh, A vi ga nisfe dobili. Zakaj ne, vam ne smemo povedati. Prosimo in pozi vamo vse naše zavedne naročnike in zaupnike, može, žene, mladeniče in dekleta, da se maščujejo na ta način, da vsak pridobi vsaj enega' novega naročnika za leto 1922 Kdor plača celo naročnino za leto 1922 naprej, dobi „Slovenskega Gospodarja" od 1, nov. do 81. decembra brezplačno. Celoletna naročnina znaša 40 K. „Slov, Gospodar" bije neizprosen boj za samoupravo. skupne Slovenije, za kršč. načela in za zdravo gospodarstvo. Na delo za našega ljudskega borilca — za „Slov. Gospodarja" l Naročnina se pošilja na naslov: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja", Maribor. Za Katoliški tiskovni dom v Mar riboru! L, 1917 smo sprožili misel, da postavimo v Mariboru, kot slovensko katoliško kulturno središče, Tiskovni dom, odkoder bi branili narodu slov. jezik in katoliško vero. Dobri možje in katoliške žene, navdušeni mladeniči in za vse dobro vneia dekleta so takrat nabrali za Tiskovni dom lepo svoto, ki. je zdaj varno naložena v hiši in v 12 stavbenih prostorih v Mariboru Ko so je zrušila Avstrija, smo bili prepričani, da nam takega središča ne bo troba, ker smo mislili, da se ne bo nikdo drznil našemu ljudstvu je -mati slovenskega jezika in katoliškega verskega prepričanja. Zato smo z zbiranjem tudi prenehali. A varali uno se. Od vseh strani se zbirajo sovražniki, ki so si postavili za svoj cilj, naše katoliško ljudstvo odtrgati od sv„ katoliške Cerkve in od rimskega papeža ter mu oropati sv, katoliško vero, ta največji in najlepši biser, ki smo ga podedovali «d svojih oietovj, Eni vabijo ljudstvo v pravoslavje in drugi v narodno cerkev, zopet drugi v popolno brezverstvo. Brezverskih ii-stov kar mrgoli med Slovenci I Treba je, da se odločno postavimo v bran zo per brezversko časopisje, ki zastruplja naše dobro ljudstvo. To pa moremo storiti lo tedaj, če imamo dobro u-rejeno tiskanno in močno razširjeno katoliško časopisje. Zato so je skleni; lo, da zbirko za Katoliški ti«' Kovni dom nadaljujemo tako dol -go, dokler to naše katoliško kulturno središče v Mariboru ne bo no stavljeno. Temelj tej novi zbirki je postavil Prevzvišeni gospod knczoSko: ar, Mihael Napotnik, ki je krt prvi za naš tiskovni sklad daroval 5000 kron. za kar mu bodi tukaj izrečena na^ri-srčnejša zahvala! S tem je dal svo -jim školljanom izpodbuden vzgled, Kako treba podpirati katoliški tsk in z i^jn braniti kaitoliško versko prepričanje dobrega ljudstva! — Katoliško I.udstvo! Posnemaj krasen vzgled svo-' jega nadpastirja in daruj za Katoliški tiskovni dom po svoji moči! Zbiraj Sri vsaki priliki za svoj Tiskovni dom, >elo za katoliški tisk in katoliško časopisje je dandanes pravo apostolsko delo, ki ga bo Bog bogato blagoslovil. Postavimo pa vso agitacijo in vse agitatorje za katoliški tisek pod mogočno varstvo presv. Srca Jezusovega, pre-biažene Device Marije in našega 'zaščitnika sv. Cirila! Naše. vzgledno delujočo Marijine družbe prosimo, da se z vso vnemo lotijo dela za razširjenje „Slovenskega Gospodarja" in „Straže," V ljubljanski škofiji so ravno članice Mari-inih družb pridobile letos za „Domoljuba" okoli 5000 novih plačujočih celoletnih naročnikov. Pojdite vsako nedeljo od hiše do hiše. Iz cele župnije stopite skupaj in si razdelite delokrog. Širitev katoliških časnikov je danes najvažnejše in največje apostolsko delo. Naš knezoškof so šli z lepim vzgledom naprej in so darovali 5000 K za naše katoliške liste* Mladenke, pogum! Organizacijam raše stranke. — Zimski Čas je tu. To je doba podrobnega dela za naše politične, gospodarske in kulturne organizacije. Naša stranka kliče vsem svojim zaupnikom m somišljenikom: Pojdimo vsi na delo I Organizirajmo naše vrste v vsaki vasi, vsaki župniji. Skličite obč. zbore krajevnih organizacij Kmetske zveze, izvolite nov odbor, določite zaupnika za vsako občino in vas, poberite pri vseh somišljenikih članarino za L 1922, skličife pogosto seje krajevnega odbora in se posvetujte o peračih gospodarskih in političnih vprašanji!! Vse sklepe, želje in resolucije pošljite tajništvu stranke, da jih pošlje glavnemu vodstvu stranke, oziroma gospodom poslancem. Naznanite nam, alt želite, da se v Vaši Župniji priredi političen ali gospodarski shod. Po vseh sodnih okrajih želimo letošnjo zimo prirediti izobraževalne tečaje za na še zaupnike. Prosimo, (Ta nam iz vseh sodnih okrajev okrajni odbori stranke izraztjo željo, kje bi se naj vršil tak tečaj. Prav posebno pa pozivamo vse našince, da ves prosti čas uporabijo za nabiranje novih naročnikov za „Slovenskega Gospodarja" in „Stražo." — .Tajništvo SLS v Mariboru in v Celju. Kadi povratka ekskralja Karla na Madžarsko so stopile v LJubljani in Celju vso politične stranke skupaj in so na obilno obiskanih protestnih zborovanjih obsodile Karlovo početje in zahtevale, da, naša vlaaa podvza-mo vse potrebne korake, za osiguran-jo naših mej napram Madžarski, Zbo rovalci so tudi pozvali vlado,, da skup no s Cehoslovaško in Romunijo pri-iisno na Madžare, da preženejo iz svoje srede Karla. Občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze se vrši dne 10. novembra dopoldne v Ljubljani. Prosimo naše pristaše, posebno iz celjskega okrožja da se udeležijo tega zbora. Isti dan popoldne bo seja glavnega odbora Županske zveze za Slovenijo. Naše zaupnike, posebno župane, čakajo že v bližnjem 3asu velike in važne naloge. Zato vas prosimo, da se že sedaj odločite, da greste v Ljubljano. — Tajništvo SLS v Mariboru in v Celju. Minister samostojnežev Pucelj čuti. da se bliža konec njegovega ministrovanja, zato pusti napredovati svoje zveste agitatorje — „strokovnjake", .Velik demokrat Stibter je prestopil k Samostojni stranki in takoj avanzíral, hauptmau-rokvizitor Sancin je pre* skočil vse starejše strokovnjak® tn prišel v IV. čin. razred, avanzirali so Skalícky, Goričan,, Belle, ZnidarilS i i d. samo radi tega, ker so lepo pridno agi tirali za Samostojno stranka» Krnerje ne čudite se, da morate vedno več davkov in pristojbin plačevati, saj pla.Čujeto z njimi visoke plače agitatorjev Samostojne stranke! Agitatorji, Samostojne, — knwñ^ áki strokovnjaki v Sloveniji se odlikujejo po veliki — nedelavnosti Dočirs-so prej nemški strokovnjaki pridno za* hajali med ljudstvo na poučne sholta, nikakor pa ne ob času volitev ua volilne shode, dočim so prejšnji marljivo dopisovali v strokovne liste, ne öi-tamo ničesar, od gg. Sancin, Zabavnik, Goričan,, Znidarič, Petkovič itda Temu se ni čuditi, ker jim gospodarstvo na lastnih posestvih in pa agitacija za Samostojno vzame ves čas — V drugih strankah vrši intelfgCnoa poleg političnega dela vestno svüjo službo, v Samostojni. pa inteligenca kmelskl veščaki — dobiva od država plačo zato, da gospodari na lastnih, posestvih in se bogati ter agitira za Samostojno. To je boj za staro prav~ do! Same pri nas je mogoče, da sadjarski nadzornik Goričan lepo gospo-J dari na svojem posestvu v Višnji va, ¡si in si zbira premoženje, v svoj okt¡-liš pa le redko kedaj pogleda. Ali vleče za to mastno plačo, da napiše vsak teden par dopr&nio ali za to, da hodh ob volitvah na shode Samostojno stran ko? V drugih državah imajo strokovnjaki sedež" uraua ob železnici v prometnem kraju, posvetijo ves čas svoji službi, ne pa svojemu posestvu, pri nas pa pusti minister samostojnež, da vleče „strokovnjak" mastno plačo ia sedi — doma. f t Brežiški okr. glavar — Urekovi lajbgarelist. Čudno vlogo je prevzel zadnji čas brežiški okr. glavar Koro-pec. Postal je reditelj na Urekovih» shodih. Tako je napravljal red na It rekovem shodu v Polju in 16» oktobra v imenern pri Podčetrtku. Na zadnjem shodu je g. Koropec nad našimi pristaši, ki so se drznili Ureku ugovar-, jati kričal na vse grlo in jim na vsa mogoče načine grozil, ako ne bodo O* roka tiho poslušali. Naši pristaši mu tudi niso ostali dolžni. Povedali sc mu kar v obraz, da vladni zastopnik ni; zato na shodih, da bi opravljal službo reditelja in kričal nad zborovalo», ana pak, da pazi na govornika,,ali na govori pretidržavno 1 Žalostne razmere ob severni moji. Poslanec Vladimir Pušenjak je stk-vil na finaučnega ministra upit, d«, se naj pogranične trupe (ruske Wraft-glovce), ki jih je vlaaa namestila Uu mejo proti Avstriji in Madžarski, ti utemeljenih razlogov namesti kam drugam, nadomesti se jih pa naj s slo venskimi finančnimi stražniki. Doslej »e namreč opravljalo 000 finančnik stražnikov to obmejno službo in je bilo ljudstvo z njimi zadovoljno, ker «a razumeli jezik hi običaje obmejnega prebivalstva. Ko so zasedli Wrang -iovci mejo, so se vrstile pritožbe da» za dnevom. Kozaki so že povzročil veliko razburjenja, ker so ne ozirajo na ugodnosti obmejnega prebivalstva r pogledu prehoda meje. Sitnosti, U jih ima ljudwo, so nepopisne, (i akt» n. pr. so v vinogradu g. Kluga napravili za 5000 K škode, ki je posestnik še do danes ni dobil vrnjene, — Istotako je posredoval v tem ozira poslanec Pušenjak tudi pri politični obvias ti. O neznosnih razmerah, ki so za>-vladale na naših mejah, odkar jih je centralistična vlada zavarovala s ta* kozvanimi „pograničnimi trupami", lit iahko napisali marsikaj, pa se bojimo, da bi nam oblast zaplenila lisi« Slučaj pa, ki se je dogodil dne 21. 1» m. na italiiansko-jugoslovanski meji„ je tako vnebovpijoč, da ga nikakor na moremo zamolčati. Posestnik J. Mežiki iz Rafeč št, 15 je omenjenega dne peljal gnoj preko demarkacijske črte na tvoje onstran meje ležeče njive. Ken so napravili divjaški Wranglovci ix mirnih Rateč celo trdnjavo, v kateri mora biti vsak vaščan ob 6. uri zvečer v svoji hiši, se je Mežik požuril, da bi pravočasno dospel domov. Ko j* prišel do meje, so ga Italijani gle. iali in pustili popolnoma na miru. Jugoslovanska straža» sestojeöa iz zlo« ¿lasnih kozakov, pa je Mežika zasta-ula pot ter ga zavrnila nazaj proti I-tuiijanoiii, čeprav je šele ravnokar mi-aula i>. ara. Ljudje, ki so so peljali 3ta Mežikovem vozu, so stražo prosili, ¿a jih naj pusti čez mejo. Eden izmed •wraugIovcev pa je s puškinim kopi -som najbližjega na vozu tako sunil, da je padel pod voz. Drugi so so iz stra- i fru prod temi divjaki razpršili. Mežik pa jo ostal grl konjiH itn prosil, naj 1 ga spustijo preko meje. Naenkrat po-¿i strel in Mežik pade mrtev na tla. Prihiteli Pudje so ga sicer dvigali in «•«sli in klicali, a bil je mriev, Janeza Kavalarja, ki je Mežiku hotel pomagati, so surovi VVranglovci s puškinimi kopiti obdelovali. Med tamkajšnjim ljudstvom je vsled tega zavladalo silno razburjenje. Ali belgrajska »Muda res ne uvideva, da jo z zased-bo naših mej po teh divjakih izgubilo (obmejno ljudstvo vso veselje do naše j države i Kaj so si Italijani mislili, ko m gledali ta divjaški prizor? Potem-jakein lahko smatrajo našo državo kot domovino nekulturnih divjakov in nas po nastopih obmejnih Čet res drugače ¿.oditi ne morejo. Beograd, ali na vidiš krivic, ki se godijo našem a >bmcj->mu UudstvulJ JPrl Sv. Križu nad Mariborom se vrši prihodnjo nedeljo dne 30. oktobra ioo pozni sv. maši shod Slov* kmetske sveže. Govorita govornika iz Maribora. Pridite! Nove ohč. volitve so so vršilo po j mnogih občinah, kjer so bili vloženi ' rekurzi, Naša stranka je zmagala po veliki večini Prosimo naše zaupnike, da nam pošljejo zanesljiva poročila o izidu občinskih in županskih volitev, «t.m, kjer so se vršile naknadne volit-we T a poročila rabimo, da moremo «polniti naše sezname.. — Tajništvo «SLS v Mariboru in Celju. JareninsM Orel ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 30. oktobra, »opoldne ob treh. Na zborovanju govori tudi zastopnik orlovskega okrožja iz Maribora. Gospodinjski tečaj se vrši v Slo-vonski Bistrici. Trajal bo do Božiča, ©ne S, januarja 1922 se začne novi gospodinjski tečaj, ako se zglasi v;; t, 46 deklet. Trajal bo do 15. marca. Poročila sta se v Framu vrla nar ¿iuca Simon Vauhnik s Frančiške Vi-faor iz Ješeno, Za naše revne dijak« se je nabralo na gostiji 400 K, Cen], gostom hvala, novoporočencema pa o- ; bilo sreče t Novim dekanom v Mareubergu 4» \ menovra tamoSnji gj župnik 2r, Veti, j Všir41. Vič. gft. kato^ietomi JM e d « 1 j - ! *ka berila in evangeliji".,! Katerih so se posluževali gg. kateheti • «i učenci pri pouku v šoli, so že dav-*od razprodani in ni te knjige nikjer «reč dobiti in je najbrž tako kmalu še < me bo. Kot nekako nadomestilo za to knjigo bo dobro služila lična knjižica v žepni obliki „N e d e 1 j s k i evangeliji in berila", katere je svoj Izdala Cirilova tiskarna ca voja- | ne. Te knjižice je še dobiti okoli 400 komadov v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, komad po 4 K brez poštnine. Ker zdaj tudi Malih in Velikih Zgodb u. dobiti, bo ta knjižica gg. katehetom oziroma učencem prav dobro služila. Okr. zastopom oziroma občinskim uradom javimo, da ima Cirilova tis-Starna v Mariboru zdaj na razpolago orso tiskovine, ki so potrebne za proračune občin in ubožnih zavodov. Na> jih torej zdaj zopet naročijo. Zadnji sneg je napravil po sado-nosnikih in pohorskih gozdovih zelo» ,sela vekko škode. Eopet požar. V Radislavcih pri Mali Nedelji je požar upepelil dne 6« ktobra posestniku Francu Rudoll par no mlatilnico, mlin, prešo. strojnico in žago. Skoda znaša nad 300.000 kron., ¡Zavarovan je bil samo za 7000 K pri neki tuji zavarovalnici. Rudolf so nastaja sedaj v veliki stiski. Prosimo dobra srca, da mu priskočijo na pomoč 7 denarjem in gradbenim materijalom* £. aslov: Franc Rudolf, posestnik, Ra-aislavci št, 14, pošta Mala Nedelja p. Ljutomeru* — Naše ljudi ponovno opozarjamo, da z ozirom na vedno množeče se požare takoj zvišajo zavaro-k alnino. O velikih nesrečah in nezgodah «iaia poroča zadnje dni Časopisje, Neznana roka je zažgala gozdove na Slemenu nad Zagrebom. Pravijo, da «u fcažgali gozdove madžarski agenti, da bi zbegali liadstro ob priliki Kar- lovega pnkreta na Madžarskem, Zgorela so tudi delavnice. papirnice v Medvodah na Kranjskem. V Beogradu je nekdo zanetit velikanske državne zaloge petroleja, ki so eksplodiralo. Petrolejskega požara niso mogli pogasiti, razširil se ¿o celo na k djo-prevoznice, ki so bile slučajno v bližini nezgode. Te ladjico gorijo sedaj v bližini velikanskega mosta med Ze-munom in Beogradom. Vsled požara jo colo ogrožen most. Gozdni požari. Redkokedaj so bi L gozdni požari tako številni in veliki« kakor ravno letos vsled dolgo trajajoče suše. Jz zasedenega ozemlja se nam poroča o silnih gozdnih požarih na Vipavskem ter ob "kranjsko-isirski meji* Pred dnevi so se vneli obširni gozdovi v okolici Požarevaca, na Crnemvr-hu ter obširni v Crnigori. Skoda se ceni na 10 milijonov dinarjev. Gozdna policija. Kakor poroča „Ratni invalid" št. 83, so razbojniu jo južni Srbiji in Sandžaku po večini oblečeni v uniformo naših policijs-Kih uradnikov in žandarjev. Potniki ca samotnih potih po mitroviškem in novopazarskem okraju navadno ne vedo, koga imajo pred seboj, ali pravega policaja, ali pa roparja v poli -ci'ski uniformi. Tako je pred kratkim blizu Novega Pazarja ustavil neki policist družbo potujočih trgovC6V in .¡im odvzel ves denar — okrog 19.000 din. Ko je denar pobral, se je lepo predstavil ter povedal, da je „policijski pisar gozda" in ne državne službe. V Sandžaku so še vedno ropi in umori na dnevnem redu, Četudi je vlada radi tega priredila že marsikatero sojo m tomisijo. To pa ni čuda, ker ni» garje uhajajo tudi pravi policaji ter žandarji, kakor so tudi med policijo 1 finančno stražo večkrat najdejo — ijudje, ki imajo rop in umor na vesti Tat Iz navade. V Lincu službujoči podpolkovnik Jožef Warner je tat posebne vrste. Čeprav si je s tihotapstvom pridobil lepo premoženje, pa je vendar iz navado kradel kakor sra-ta. V katerikoli hotel ali v kavarno je prišel, povsod je izmaknil dragooeno namizno orodje, kot: srn ine žlioo in vilice, čajne skodelice, suknje in drugo reči, dokler se ni nekemu natakarju v Soliiogradu posrečilo priti na sied temu tatu iz navade. Spravili so gA pod ključ, a v njegovem obširnem stanovanju so našli cela skladišča ukradenih dragocenih predmetov. Tajništvo SLS v Mariboru in v Celju prosi vse somišljenike, ki želijo lažnih nasvetov, da priložijo znamke za odgovor. Tajništvo izda vsak dan veliko svoto samo za poštnino, Gospodarstvo^ Posestnikom, ki so prizadeti pc suši. Poslanec dr. Hohnjeo je v interpelaciji zahteval od finančnega ministra, da se vsi posestniki, k» so pri' zadea po suši oprostijo davkov« Namestnik linančnega ministra je odgovoril gospodu poslancu, da naj vsak posameznik, ki mu je suša n ¡pravila škodo na ozemlju Slov* Stajerja, Me-iiške doline in Prekmurja, prijavi pristojni davčni oblasti prizadeto škodo. Vsak za se mora navesti natančne podatke, koliko j« imel na poec'inih parcelah in kolik bd bil dohodek, ako no bi nastopila suša. Delegat ministrstva linano v Ljubljani je odredil, da s» oblasti naj ne drže z zakonom odrejenega osem dnevnega roka za prijavo škode, marveč morajo te prijave sprejemati tudi nadalje. — Pozivamo vse prizadete po suši, da takoj prijavijo pristojni davčni obiasti: 1. na katerih parcelah jim je suSa napravila škodo; - 2. koliko znaša škoda in "t 3. koliko bi znašal dohodek, ako ne bi nastopila suša* Kdor nima sam zemljiške pol«, naj gre k občinskomu uradu in si tam propiSo iz parcelne-a zapisnika seznam parcel, ki so prizadete po suši. .Vzorec za naznanilo napravite t£u-kole: Okrajno davčno oblastvo v , .- . Silna suša mi je v letu 1921 na zemljiških parcelah št. , . , . (tu navedi vse prizadete parcele) uničila skoraj ves lotošnji pridelek. Sena, otave in dotolje sem pridelal samo eno četrtino (ali eno polovico, ali eno tretino) običajnega pridelka, t. J. približno ! meterskih stotov manj, Ako ne bi bilo suše, pridelal bi teh pridelkov .... met. stotov. Koruzo sem pridelal same (tu navedi približno koliko) običajnega pridelka. Ako no bi bilo sušo, bi bil pridelal . . . * met. stotov. Fižola som pridelal samo . . - (navedi koliko) met. stotov običajnega pridelka- .Ako ' sušo no bi bilo, Li bil pridelal .... i met. ¿lotov tega pridelka. Krompirja ; sera pridelal . . . . {¡navedi koltko) o-j bičajnega pridelka. Ako suše ne bi j bilo, pridelal bi tega pridelka .... met, stotov. Repo sem pridelal samo , - -.»■ (navedi koliko) običajnega prir delka, Ako bi ne bilo šuše, bi bil pri* delaj . „ , . met. stotov L ga pridelka. Korenja sem pridelal .... (navedi koliko običajnega pridelka. Ako bi sušo ne bilo bi bil pridelal tega pridelka , , » , met. stotov. Itd. itd. Z ozirom na ne vzdržljiv in slab gospodarski položaj, v katerem se nahajam prosim, da se mi vsled Škode, prizar deta po suši, odpiše zemljiški davek, z vsemi pritiklinami. Datum, Podpisi .'I o vlogo naj poirdi občinski urad. Koiekovali jq morate s kolkom 8 K, i'o starih zakonih so bilo take vloge koleka proste, a sedanja vlada jo izdala narodbo, po kateri se mora od L septembra naprej tudi vsaka prijava kake škode Jtolckovati. Ako prijave ne kol kujete, davčni oblasti ni trebA upoštevati vaše prošnje. Zupane prosimo, da gredo prizadetim občanom na roko, in da odpošljejo vse prošnje skupno na davčno oblast vo, da so prihrani poštnina. Seveda .lahko vsak tudi sam tako prijavo pošlje na davčno oblastvo. Našo zaupnike in krajevno odbore Kmetske zvezo pa pozivamo, da pomagajo pri zadetim sestavljati ta naznanila. Naj-boljo je, da date p, i oerkvah to javno razglasiti, .Tajništvo Kmetske zveze v, Mariboru. Škoda po suši leta 1921 s« bo u < poštevala pri odmori dohodnine leta >922. Naznanite torej Škodo, kot vam priporočamo v notici „Posestnikom, ki so prizadeti po suši", takoj davčnemu oblastvu (ne davčnemu uradu). .Vsak posameznik si naj shrani natančen prepis te vloge, da lahko številke o škodi uporabi leta 1922 za napoved q dohodkih in izdatkih. Je zalo važno! Povejte to tudi svojim prijateljem i -Tajništvo KZ v Mariboru. Trošarina m vino. Po »Pravilniku" o trošarini iz iaia 1920 je oproščeno trošarine vse vir no in ves vinski mošt lastnega pridelka, ki ga vinogradnik (producent) porabi za-se in za svojo gospodarstvo. Ta svoboščina je ne samo slejkot-l rej v polni veljavi, marveč so ie s „Pravilnikom" iz leta 1920 nikakor nebistveno razširila tudi na vinogradnike, ki se pečajo z gostilničarsko o-Lrtjo ali obrtoma s prodajo vina na debelo in ki doslej niso uživali nobene prostosti, Razlika je le ta, da je pri tistih, ki so samo producentje, — trošarine prost vos v lastnem gospodarstvu porabljeni lastni produkt, p« j inogradnikih, ki so tudi gostilničarji ali prodajalci na debelo, pa le množina, ki jo določi finančna uprava. iVse po nekaterih krajih razširjene vesti, kakor da je trošerinska svoboščina producentov ukinjena, so to-roj popolnoma neosnovane in imajo la-vor najbrž samo v tem, da so treša-rinska obveznost, L j. obveznost plačila) zamenja s trošr-irsko kontrolo, ki je že po prvotnih določbah „Pravilnika" zadevala tudi vinogradnika, ki je samo producent, in ga zadeva še danes. Tej pa je že zadoščeno, ako vinogradniki svoj pridelek takoj prijavijo" pristojnemu oddelku finančne kontrole in da prav tako prijavijo tudi vsako odprodajo ali sploh oddajo vina ali vinskega mošta. S tem še ni združena nikaka nevarnost, da bi se pritegnili tudi k plačilu trošarine za vino, kolikor jo po zgoraj obrazlože -nih določbah davka prosto, ker prodanih množin niso zavezani zatroša -r'nib" prodajalci, marveč prejemniki . Vinogradnik, ki se ne peča z gostilni-f arskim obrtom ali pa z obrtno prodajo na debelo, torej sploh ne pride v položaj, da bi moral vino zatrošarini-ti, če morda ne zatrošarini prostovoljno prodanih množin mesto kupca. Pa4 ; a jo vinogradnik-gostilničar zavezan ¿atrošariniti tudi od svojega pridelka ono množine vina, ki jih' spravi v svan jo točilno klet, ali pa ki jih porabi za svojo gospodarstvo preko dovoljena množine. Zadnji primer velja seveda tudi za vinogradnike, ki obrtoma pro* dajajo vino na debelo. Trošarino prosto vino mora biti pri gostilničarjih jjb obrtnih prodajalcih na debelo ločen« od drugega vina. Glede najxjvedi vinskega pridelka jo posredoval poslanec! dr. Hohnje* pri zastopniku, odsotnega linančnega miuistra, ministru Krizmanu., Dr* Hoiinjec je opozoril ministra na opravičeno nevoljo, katero vzbuja ta napoved vinskega pridelka med slov U3ki-oii vinogradniki. Minister Krizmaa j* uvidel, da je nevolja in razburjenost našega ljudstva radi te napovedi upre, vičona, ker postopajo finančne oblasti v tem oztru po Sloveniji dru-rače, ka* kor v drugih krajih in delih država* Konečno je obljubil minister poslano« dr. Hohnjeo pomoč giede napovedi vinskega pridelka, da se poleže ljudska nevolja. Za ublažitev napovedi vinskega pridelka se zopet ni zavzel nobeden samostojnež^ ampak, poslana® Kmečko zvezo! Carineprcstoga izveza Sivino se« dan j a vlada noče dovoliti, Slov, kmet* ska zveza se je po poslancu dr. Hok-njecu obrnila na ministrstvo tfnana, naj dovoli carine popolnoma prost ia. voz goveje živine in konj, ker je radi pomanjkanja krmo živinorejcem nomon goie čez zimo prerediti vso živino, do* ma pa se toliko živine ne. more spraviti v denar. In veste, živinorejci^ kaj jo odgovorilo finančno ministrstvo, oziroma sedanji vodja tega mini -strstva, zaveznik samostojnežev libe^ raleo dr. Krizman: „Nemogoče mi j« dopuščati carine prosti izvoz živine** Kdor od zapeljanih samostojnežev tega ne verjame, naj si pride v Tajništvo SLS v Mariboru ogledat dr. Kriz* manov odgovor, ki nosi št. 6567 z dna 14. okt. 1921, Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejni dne 21, oktobra 1921 s» ,to pripeljalo 432 svinj, 2 kozi in 10 O-; vac. Cene so bile sledeče: Prašiči tednov stari, komad 80—150 K, 7--g tednov stari 200—350 K» štiri ineeece stari 600—680 K, Šest mesecev statil 900—1200 K, sedem mesecev starti 1300--1500 K, devet mesecev stad 1500— 1600 K, eno leto stari 1800— 2000 K, e'no in pol leta stari 3000— o„00 K, Plemenske svinj8 28—32 kron 1 kg žive teže. Pol pitane 26—28 krott 1 kg žive teže. Koze komad 280—80A kron komad. Ovoa 180 K komad» Prodaja drž. konj. V.1 vojašniot vojvode Putnika v Mariboru [top ■* ničarska vojašnica) so bo vršila dna 15, novembra t, L ob 9, uri predpol* dne prodaja 15 državnih konj. Pri prodaji se bo v prvi sersti oziralo n® kmetske kupovalce, ŽivinozdravuLt Fr. Pimat priredi v nedeljo, dne 30. oktobra, popoldne ob 3. uri v šoli v Razvanju grl Hočah predavanje o perutninoreji, — Gospodarji, posebno pa gospodinja —• pridite I Cene poljskim pridelkom. Na žitnih tržiščih naše države vlada naj sečje zanimanje aa pšenico in koruza, ki se prodajata po eek» visoki ceni. Pšenico prodajajo pov 1100 K metersk* fciot, staro koruzo pa po 860—880 K, novo koruzo po 820—830 K. Ovsa na trgu precej. Srbski in bosrnskion ves se prodaja po 755—780 K meters* ki stot, slavonski je za 20 K dražji u Popraševanjo po fižolu je precej živa^ h no, beli fižol plačujejo po 1100—115* K meterski stot, moko nularco po 16 -16.80 K 1 kg. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zat-«u je bilo v preteklem tednu precej mirno, pokupile oziroma poprodaio so se le majhne množine hmelja. Cene za hmelj srednje kakovosti so se gibala mod 6200—6600 čehoslovaških kron ¿a 50 kg, hmelj prvovrstne kakovosti .M prodajali po 6800 čehoslovaških kro« za 50 kg. Iz Poljske in iz Jugoslavija se je v mescu avgustu uvozilo v Z«*-teo 6550 stotov po 50 kg. Kot vzrek w slabe hmeljske trgovine se navaja .-»• danje nemške marke in čehosiova.*«* krone. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 282—286 naših kron. Za 100 avstrijskih kron se plača 11, za lOtt ; nemških mark 180, za 100 čehoslovaS» j kili kron 295, za 100 laških lir 1100— 1115, za 100 napoleondorav 960 juga-. slovanskih kron.- > 4. stran. SLÖVBNSM GOSPODAR. 27. ektebra Î921, « am- M a a » Tisoče ljudi v vseb deželah uporabljajo že as let prijetno dišeči ^p oru? k Harihnr ?!Fe,,eHev „Elsaüüid" kot kosmetikum VC B HGHUUI *3sa S za neeo zob, zobneea mesa, trlave, kot si dobra zapolni to-le îîeviibo Glivai H kajti pri tvrdfei WW WW WWW * ■ a FRANC MASTEK kupiš res najceneje, najboljše, sukno, platno, hla-čevino, svilene robce, baržun, pliš, plete, odeje koče, perilo, pletenine, L t d 1—700 V i negrad, «adcooenik, ?» njiva, aidaaa klfe im gospodarsko poslopje - t pro 1«. Oaaa 60.000 K. Nsalov M lave ▼ a^ravalitva li»ta. 1—4 784 Močen necnec «e tpeejm ilei.i • pri g. Kotnik, pekarna aadrora cesta 81, Maribor. 718 Žsgmojeter je« 1 isgsnjn na elektriini žigi, «o 81 Učenec v starosti 16 do 18 let, se tako I sprejme pri Antonn Marftižn, na- ] ■jar v Slov. Bistriei, aa hrano ia obleko se bo skrbelo. 1- 2 7'j7 za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k "odi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče ia vrlo prijetno sredstvo za flrpioje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakogar: 3 dvojnate ali 1 špeci-jalna steklenica 48 K. ZA PRODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec steklenice 168 K, 24 dvojn. ah 8 spec, steklenice 280 K, 36 dvojr. ah 12 spec, steklenice 394 K. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi Se popust v naravi, PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7 5o K; Elsa men-tolni klir.čič 12 IC; Elsa posipalni prašek 1 K; Pravo Elsa ribjo olje 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa koionska voda 4I K; Elsa šumskimiris 41 K; Glycerin 6 in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa snrčesni prašek 15 K; Strup sa podgane in miši po 8 in 12 K. EUGEN V FELLER, lekarnar, Stubiea donja Elsa trg 341, Hrbvaškc. 74i & „ /^ 74** imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ak» si preskrbite ar« iz znane urarske tvrdke SUTTNER. Prihranite si p« pravljanja in jez«. mmmk ure k nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. NAB0ČNE URE. Bogata 'izbira ""verižic, prstanov, uhanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 1- 20 vrste. — Zahtevajte cenik s sHkanii cd: Tvorniške tvrdke H, SUTTK£R.^5ijana št. 992- z več tisoč slikami konfekcij, čevljev, klobukov, perila, Dre prog, parf umeri je, torbarskega, notarskega, galanterijskega in Kratkega blaga je ravnokar izšel — Pišite še danes po-ij, pošlje Izbera ogromna, ceae čudovito nizke. Mrgofioaiorazpošiljalo^ UTEHIM, Calje it. 3öO, Siovenifa. 73* Gospodinja iii0 __.Litifomerčan* Odvetniško pisarno v'nars,(a Z3I'r'pr' Sv. Bolfenku p. Središču • .___I ima na razpolago najboljša vina Pcnndbe ped ora>niitvo. m deielo. i Takoj 724* aa o- 1—S 72* j je olvoril DR.R0KJESENK0 v Sevniti. razpolago najboljša vina svojih zadružnikov iz prvovrstnih — ljutomerskih vinograde*. — a- «88 1-2 743 Kot lovec ^Ä1; Hrratskem ali v Slavoniji na kako graitino ali veleposeatvo xo!ad moi, 28 let aiar, tien je a ■ enim otrokom. Poaadbe ie nasloviti na: ,J. Y", postno leteče, Sv. Leaa?« v "\07. gonesh, Štijsrsko. 1—87a8 ^tt^zi _t-'-?'t^t ZELJA v glavah kupi vsako množino J. SIRK, Maribor, Glavni 8—6 trg. 704 nekaj časa idlllUse plačujem srebrne krone po 10 K srebrne 2 krone „ 20 K petkronske , 50 K Kupim vsako množino. Avgust Wapper9 zlatar v Mariboru, Stolna ulice 1 (Oumsas:e\ 1-4___597 Lepa orehova ¡i aajbaljio vrst« na saditi ie dobijo pri' Josipa Rorber v I-ajtersbe'ga pri ttarlborn. „ & 1— 9 V M MEDIC, RAKOVC & ZANKL d. z 0. z. Ljubljana. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala; Ljubljana, Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64. Gosposka u! PODRUŽNICA MARIBOR. s.isi«.«» Emajlni laki. Pravi firnež. Barve u pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve 2a obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. Lak z& pode. — Emajlni lak. Lšnolem lak za pode. — Bra-noline. MERAKL" 6—661 Ceniki se začasno ne razpošiljajo. Suhe inri ene roiičbe kupuje trgovina s semeni SEVER & KOMP.. Ljubljana, 7—10 579 Približno 390 kom. mmh sodov iz trdega lesa z železnimi ebreči ;po opremljenih ; od 60 do 330 1 prostorn' ie ima za ceno K 8-— neaat-6ko avstrijske veljave oddati: V ROTTNER, St Johann in Tauern, Deutsch Oesterreich. 7M Wiiisa «aiosa ^sukawstiiih in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. ^ Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje* točno in po ceni I »UM fin;fl. urar, Maribor. JnrčičeraoL f. L0¥ru jlUjSL, (Edmund Schmidgasse) 3>« .*mšemmmmmMaxai#iii!u a»«- Jngcslovanska talnica io posojilnica v Celju r. z o. z. Gosposka ulica, Hotel «BALKAN», I. nadstropje sprejema hranilne vlege in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 1/ 0/ 1-3 /2 /0 vknjižbo, menice in na /V J^ "poroštvo pod najugodnejšimi pogoji. ■XXXXXXXXXIXXXXXXXXX Širitenaše liste! Skladišče poljedeljskih strojev prvovrstnih to-varen kot Umrath & drug, Bubna, Mayfarth & drug, Dunaj, Wichterle & Kowarik, Proste-jov, Titania. Wels i. t. d. se nahaja pri tvrdki IVAN HAJNY, MARIBOR Aleksandrova cesta 45., nasproti glavnemu kolodvoru ter priporoča: vWe s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, irijerje, ali odbiralnike, slamoreznice za ročni ter pogon n. vitel, sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline ta izdelovanje vsakovrstne moke, korvsae robkarje, manjše vrste komad po K 360-—, ne ¡alke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, naj-bollše pocinkane brzoparikiike v velikostih 50 do aoe 1, brzoparilne lonce, močno pocinkane kotle za vzidat, pocinkane lonce, mlečn - posnemalnike in stre je at meso režat Oskrbim tudi prvovrstne slame r^zne iože. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Zastopniki se sprejemajo. *59 1 Ljudska posojilnica v (ep pri „Belem volu' Sprejema tifžlflilll© VlOjf&CI in jih oireatt je po4 »/,ozir.41/, •/, od dnera vloge ni ceni. Rentni in inralidni dattk plačnje posojilnic, iz svojega M5| (Etei üUBum tues»