informator Titovo Velenje, 12. novembra 1986 Leto XX Številka 45 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija Osebni dohodki NAŠA OBVEZA IN IZZIV Rezultati dela In poslovanja v prvih devetih mesecih letos, ki smo jih na zborih delavcev pregledali konec oktobra, niso slabi. Zlasti ne v primerjavi z gibanji v širši družbenopolitični skupnosti. Ko pa primerjamo osebne dohodke, lahko ugotovimo, da so se osebni dohodki v Sloveniji v poprečju povečali bolj kot v Gorenju. Tako je razlika med osebnimi dohodki v Gorenju In osebnimi dohodki v Sloveniji še večja, kot je bila lani. Ta razlika je še posebno velika, če primerjamo osebne dohodke v občini Velenje In v Gorenju. Tako je v zadnjih mesecih spet vse več delavcev, ki zapuščajo Gorenje prav zaradi osebnih dohodkov, ki so v večini drugih delovnih organizacij in delovnih skupnosti bistveno višji, kot v Gorenju. Razlike v osebnih dohodkih najbolj ilustrirajo podatki iz tabele. Za primerjavo smo vzeli podatke za mesec avgust 1986, ker novejših podatkov o osebnih dohodkih v Sloveniji in občini Velenje pač še ni na razpolago. (Tabela na strani 3) Več kot podatki za mesec avgust pa povedo podatki za obdobje od januarja do avgusta letos. Poprečni osebni dohodek za to obdobje je v Sloveniji znašal 102.369 dinarjev ali 15,1 odstotek več kot v Gorenju. Po- prečni osebni dohodek v občini Velenje pa je znašal kar 112.536 dinarjev ali 26,6 odstotkov več kot v Gorenju. Res je, da podatki niso povsem primerljivi (razlike v kadrovski strukturi, pogojih dela). Toda smelo lahko trdimo, da so te razlike bistveno prevelike in da ni rednih razlogov za povečevanje razlike v primerjavi z letom 1985. Kaj pomeni razlika 15,1 oziroma 26,6 odstotkov za prvih osem mesecev letos? Zelo enostavno pomeni to naslednje: v povprečju je delavec v Sloveniji v osmih mesecih prejeli še za 1,2 „gorenjska” poprečna mesečna dohodka višje osebne dohodke kot delavec Gorenja. Za občino Velenje je razlika še večja: v poprečju je delavec v občini Velenje v osmih mesecih prejel še za 2,1 „gorenjski” poprečni mesečni dohodek višje osebne dohodke, kot delavec Gorenja. Poprečni osebni dohodek za mesec avgust je v Sloveniji znašal 122.000 dinarjev. Manj kot je znašal poprečni osebni dohodek za Slovenijo je v Gorenju prejelo 6.614 ali 75,1 odstotek delavcev oziroma 4.000 ali 81,2 odstotka delavcev v Gorenju Gospodinjski aparati. Ti podatki so torej dovolj zgovorni. Doseženi rezultati, gibanje osebnih dohodkov v Sloveniji, občini in v Gorenju ter tudi rast življenjskih stroškov so vzrok, da tudi v Gorenju pretehtamo politiko gibanja osebnih dohodkov do konca leta. Ob realni oceni, da je na posameznih področjih v zadnjem četrtletju mogoče doseči še vrsto boljših rezultatov, je bilo sprejeto večje povečanje vrednosti enote enostavnega dela. Tako znaša vrednost enote enostavnega in minulega dela za obračun osebnega dohodka za mesec oktober VEED — 401,80 dinarjev bruto VEMD - 23,60 dinarjev bruto Vrednost enote enostavnega in minulega dela se je torej povečala za 23 odstotkov, vendar pa ne smemo pozabiti, da smo pri osebnem dohodku za mesec september prejeli tudi obračunano kvartalno stimulacijo za tretje četrtletje. Tako razlika v višini osebnega dohodka ne bo tolikšna, kot je povečanje vrednosti enote enostavnega in minulega dela, seveda v primerjavi z osebnim dohodkom za september. Povečanje vrednosti enote enostavnega In minulega dela oziroma povečanje osebnih Na kratko... V proizvodnji zamrzovalnih omar in skrinj trenutno dela tudi 40 delavcev tozda Kompresorji iz Črnomlja. Takšna pomoč v proizvodnji omogoča izpolnjevanje postavljenih planov. Omeniti velja, da je bil med ustanovitelji tovarne Kompresorji v Črnomlju tudi tozd Hladilniki Gorenja TGO. Delavci iz Črnomlja bivajo v Domu učencev. Kaže, da so podobne rešitve v Gorenju tudi dohodkov moramo delavci Gorenja sprejeti kot obvezno In Izziv. Obvezo In izziv za še boljše rezultate, za še učinkovitejše delo, za dosledno zmanjševanje stroškov, za bolj zavzeto In strokovno delo. V vseh okoljih je zato treba takoj zastaviti operativne programe ukrepov za doseganje boljših rezultatov In nato te programe tudi čimbolj dosledno izvajati. Samo tako sl bomo še naprej zagotovili ustrezen nivo dohodka, čistega dohodka In osebnih dohodkov do konca leta. korak k utrjevanju gospodarskega položaja, saj ni treba zaposlovati novih delavcev. • V tozdu Pohištvo delovne organizacije Gorenje Notranja oprema so doslej izdelali že več strojev, s katerimi so zaposlenim olajšali delo in izboljšali produktivnost. Tudi stroj za od-tiskovanje lukenj stranic kuhinjskih elementov je eden izmed prvih strojev, ki so ga domači strokovnjaki izdelali sami. Pili Večer v soboto Piše glavni urednik Gorenje Iz delegatskega gradiva Družbeno planiranje Konec koncev se spodobi, da se ne sukamo vedno okrog narodnogospodarskih vprašanj in „splošne” gospodarske politike, ampak da se lotimo na kratko - tudi našega „podjetništva”. Velenjsko Gorenje smo izbrali hote, dasi-ravno Imamo v Sloveniji veliko zgledov gospodarskih organizacij, ki gospodarijo skladno z našimi predstavami o sodobni ekonomiji (Tam, Iskra, Metalna Itd.) Vendar je Gorenje posebno mikavno, kajti ta naš veliki sistem, sila zgovorno zrcali naše (tradicionalne) delovne In proizvodne sposobnosti. Gorenje pa tudi izpričuje možnosti, do kod lahko sežejo meje podjetniške poslovnosti celo v naši gospodarski ureditvi (ki je sicer potrebna mnogih, ljudi odločnih popravkov). Ce obravnavamo Gorenje kot veliki sistem - In takšno je Gorenje brez dvoma tudi v evropskih razsežnostih - potem nihanja zadnjih let kratko-malo kaj prida ne presenečajo. Se pred nekaj leti je tičalo Gorenje v hudih škripcih (in v visoki izgubi) zaradi poslovnih potez, ki smo jih mnogi spričo svoje laične preproščine šteli kar v načelu za zgrešene. Ko pa se je Gorenje znašlo na dnu „konjunkturnega vala" se je pričel nov vzpon, tako rekoč razcvet. Ne da bi poslovna In finančna nihanja kakšnega podjetja imeli za večno načelo v sodobnem poslovnem življenju, je pa vendarle res, da se z mnogimi koncerni dogaja enako. (Vsaka podobnost s švedskim Volvom je torej zgolj naključna). Gorenje se je torej v zadnjih dveh, treh letih strmo dvignilo - po moji presoji - zaradi nove poslovne gospodarske filozofije in spričo izredno dinamičnega, strokovno vrhunskega vodstva. V temelje njihovih gospodarskih nazorov pa je vtkana prepričanost, da Je treba gospodariti sodobno: z vrhunsko tehnologijo iti vštric s svetom, prodajati izdelke po vsem svetu In se s premišljenimi zvezami z drugimi tehnološkimi žarišči uveljaviti - kot čimbolj enakovreden družabnik. In tukaj Gorenje preseneča. Njegova poslovna domišljija, ki pa ima globok poslovni raison d’etre, je tisto, kar je odlično. Nobenega domačijskega zatišja, nobene „občln-ske ekonomije”, ampak prodori na mednarodna tržišča, ki so danes - ne glede, kaj si mislimo o tem - edina merila gospodarske resnice, torej gospodarske uspešnosti. Ko gledaš razstavo Gorenjevih izdelkov, se tl zdijo potem pralni stroji s senzorji, računalniki pa tudi kopalniška oprema In še vsa množica drugih izdelkov - natančna podoba jasne, odločne poslovne naravnanosti in predvsem vednosti o tem, kakšna je dejansko sodobna ekonomija. Seveda Gorenju pri vzgonu ni „ postlano z rožicami”. Podoba jugoslovanskega gospodarstva v svetu je tako medla, da je to gospodarsko korakanje v svet zadeva, ki je brez vztrajnosti In znanja sploh ni mogoče opraviti. Zato imajo posebno vrednost zveze Gorenja s kakšnim Bosch-Sie-mensom, južnokorejskim Samsonom, da se omejimo le na to plat. In slednjič: Gorenje je dokaz, da postajajo pridni slovenski proizvajalci hkrati še dobri trgovci (da ravno ne uporabimo izraza -trženje) in da dobro vedo, kakšno pot ubira sodobno gospodarstvo. Gorenje pa je tudi hkrati zgled, da lahko obstajajo uspešni „koncerni” v tej naši še nedodelani gospodarski zgradbi - če je le družbeno ozračje dobrohotno In se dela lotijo pravi ljudje. RAZVOJNE NALOGE V .'LETU 1987____________ Vsi trije zbori Skupščine SR Slovenije bodo 25. novembra 1986 obravnavali osnutek Resolucije o politiki uresničevanja družbene-nega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1972. Osnutek resolucije prinaša temeljne usmeritve in naloge družbenoekonomskega razvoja v SR Sloveniji v letu 1987, pri tem pa izhaja iz družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 -1990 in dogovora o njegovih temeljih ter iz ocen razmer v uresničevanju resolucije v letu 1986. Skupna ekonomska politika v letu 1987 mora biti usmerjena predvsem v odpravljanje vzrokov inflacije, spodbujanje tržno zanimive proizvodnje, konvertibilnega izvoza ter v ukrepe, ki bodo organizacije združenega dela spodbujali na večanje produktivnosti dela in izboljšanje učinkov gospodarjenja. Pri tem mora biti v ospredju interes organizacij združenega dela za večje, racionalnejše in kakovostnejše vključevanje v mednarodno ekonomsko menjavo. Vse oblike porabe morajo biti v okviru razpoložljivega dohodka in se ne smejo oblikovati na vnaprej predvideni rasti inflacije. V temeljih vseh ukrepov ekonomske politike in sprememb na področju gospodarskega sistema morajo biti usmeritve k realnejšemu vrednotenju proizvodnih tvorcev ter učinkovitejše uveljavljanje ekonomskih zakonitosti. Zato je zlasti pomembno uveljaviti delovno organizacijo kot gospodarski subjekt, ki bo sposoben, da se po kriterijih tržne ekonomije in poslovnih interesov vključuje in povezuje v sestavljene organizacije, poslovne skupnosti in druge integracijske tvorbe in da na teh osnovah zagotavlja realno planiranje, optimalno delitev dela, racionalno porabo sredstev ter s tem tudi učinkovitejši in stabilnejši družbenoekonomski razvoj, piše med drugim v uvodnih dokumentih k osnutku resolucije, ki jo sestavlja pet poglavij. V prvem poglavju obravnava osnutek resolucije probleme razvoja SR Slovenije na prehodu v leto 1987, v drugem pa govori o ključnih nalogah in usmeritvah, med katere sodi višja kakovost gospodarjenja, skladnejši razvoj v Sloveniji in Jugoslaviji ter kakovostnejše življenje. Možnosti za ustvarjanje in usmerjanje globalne delitve družbenega proizvoda je tretje poglavje, ki predvideva, da bi naj bil družbeni proizvod celotnega gospodarstva večji za 3,5 %, izvoz blaga in storitev za 6 %, uvoz za 4 %; ob rasti zaposlenosti za 1,4 % naj bi se delovna storilnost dvignila za 2,2 %. V četrtem poglavju so opisane smeri ukrepov in aktivnosti za uresničevanje ključnih nalog in usmeritev, v zadnjem pa so dokumenti k resoluciji, in sicer energetska bilanca SR Slovenije za leto 1987, Zakon o proračunu SR Slovenije, Dogovor o splošni porabi občin v letu 1987 in Splošna bilanca sredstev. Drago Simončič 2. stran — informator gorenje 12.12.1986 - številka 45 GORENJE - POGLED V PRIHODNOST Dnevi Gorenja Namen letošnjih dnevov Gorenja ni bil le v prikazu proizvodnih in razvojnih dosežkov, pa tudi ne le zgolj naš pogled v prihodnost, ki je bil slogan XI. hišnega sejma, temveč smo želeli na tak ali drugačen način opozoriti na delovni vsakdan Gorenja. Sem, v sklop teh prireditev, sta sodili tudi razstavi, ki smo jih pripravili v jedilnici tozda Gostinska enota. Gorenje v letih od 1953 do 1986 je prikazano na sedaj že zgodovinskih fotografijah, druga razstava pa je približala hotenja na področju družbenega standarda, začenši s stanovanjskimi vprašanji vse do športa in rekreacije. Na naši sliki prikazujemo skupino sodelavk gorenja v vasi Gorenje, kjer je leta 1958 stekla tudi proizvodnja štedilnikov in peči na trda goriva, kar so prevzeli od tedanjega Ag-roservisa Šempeter. Osebni dohodki Primerjava osebnih dohodkov v SR Sloveniji, občini Velenje In v Gorenju za mesec avgust in za obdobje od januarja do avgusta 1986 razlika (%) razlika (%) OD za avgust 86 glede na Gorenje avgust 86 julij 86 avgust 86 avgust 85 OD za obdobje I.-VIII.86 glede na I.-VIII.86 Gorenje I.-VIII.85 I.—VIII.86 I,—XII.85 SR Slovenija - skupaj SRS - gospodarstvo Občina Velenje - skupaj Obč. Velenje - gospodarstvo Gorenje - skupaj 122000 118537 128815 128528 101883 + 19.5 + 16,3 + 26,4 + 26,2 + 0,9 + 0,3 - 0,7 + 0,0 + 2,4 + 112,3 + 111,8 + 114,6 + 115,1 + 100,2 102369 99871 112536 112268 88903 •— cotoco ++++ 1 + 119,4 + 118,3 + 123,7 + 122,9 + 113,5 + 86,2 + 85,9 + 86,8 + 87,3 + 82,8 SRS - proizv. električnih strojev m naprav Gorenje Gospodinjski aparati 112357 92014 + 22,1 + 1,6 + 2,1 + 113,4 + 100,7 96552 81364 + 18,7 + 123,0 + 111,5 + 86,8 + 82,0 SRS - strojegradnja Gorenje Procesna oprema 124985 110931 + 12,7 + 2,4 + 3,6 + 139,4 + 104,4 105747 95887 + 10,3 + 128,5 + 110,7 + 86,6 + 82,4 SRS - proizv. gradb. mat. SRS - proizv. lesnih izd. Gorenje Notranja oprema 113542 100580 99138 + 14,5 + 1.5 - 0,1 + 6,1 + 3,6 + 122,4 + 116,5 + 101,5 92,073 83,524 85986 + 7,1 - 2,9 + 124,6 + 112,3 + 116,1 + 94,3 + 83,9 + 84,9 SRS - trgovina na drobno SRS - trgovina na debelo Gorenje Commerce 111773 126828 110973 + 0,7 + 14,3 - 3,9 - 5,0 + 2,7 + 118,9 + 106,9 + 111,1 93021 107403 95333 - 2,4 + 12,7 + 124,6 + 113,6 + 118,2 + 90,1 + 84,8 + 84,8 SRS - bančništvo Gorenje Interna banka 144473 107298 + 34,6 + 12,7 + 1,6 + 97,3 + 93,1 120393 94987 + 26,7 - + 016,1 + 133,3 I + 89,8 + 76,7 12.11.1986 - številka 45 informator gorenje — stran 3 Kako varno delamo? V delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta poškodovalo 344 delavcev, od tega je bilo 47 nezgod na poti na delo ali z dela. V prvih devetih mesecih se je v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju poškodovalo 187 delavcev in 157 delavk, pri čemer niso vštete poškodbe delavcev Gorenja Servis, ki delajo izven Titovega Velenja. Po evidenci republiške inšpekcije za varstvo pri delu je v Sloveniji na tisoč delavcev 50 poškodb, pri nas pa se je pripetilo 39 poškodb. S primerjanjem letošnjih podatkov o poškodbah z lanskimi pa lahko ugotovimo, daje precej poraslo število poškodb v temeljnih organizacijah, ki so izven Titovega Velenja. Menimo, da bi morali v teh temeljnih organizacijah opravljati kontrolne preglede vsaj dvakrat mesečno. Ob pregledu vzrokov poškodb lahko v prvih treh mesecih ugotovimo, da so jim botrovali predvsem malomarnost in nepazljivost. Menimo, da se takšnim nezgodam lahko izognemo s sprotnim opozarjanjem tistih delavcev, ki pri svojem delu delajo napake. Pri pregledu resnosti in pogostnosti poškodb ugotavljamo, da sta se, v primerjavi z lanskim letom, resnost iištevilo poškodb v Gorenju Gospodinjski aparati povečali. V lanskem letu je bilo namreč na milijon opravljenih ur 37 poškodb, zaradi katerih smo izgubili 372 delovnih dni, v letošnjem letu pa se je na milijon opravljenih ur pripetilo 45 poškodb oziroma smo izgubili 550 dni. ZAKAJ TAKO? V svetu poznajo mikro odmore, tudi v Gorenju smo jih uvedli. Pravzaprav je pravica delavcev, da te odmore koristijo za sebe, kakor pač želijo. Tudi za cigareto na predvidenem prostoru. Morda pa bi te odmore izkoristili tudi kako drugače: na svežem zraku, ob primerni glasbi, z razgibavanjem. Pa tudi za kavo bi se našel čas, če bi tako organizirali. PREGLED POŠKODB PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH januar - september 1986 delovna organizacija opravljene ure in nadure Število poškodb Število izgubljenih dni % pogostnost poškodb resnost poškodb Gorenje Gospodinjski ap. 6716832 252 3700 0,44 45 550 Gorenje Notranja oprema 803707 29 365 0,36 36 454 Gorenje Poslovna oprema 1509659 41 665 0,35 27 440 Gorenje Elektronika Širokega področja 255280 1 14 0,04 4 55 Gorenje Commerce 1534610 12 92 0,04 8 60 Gorenje Interna banka 71532 / / / / / Gorenje Raziskave in razvoj 54387 / / / / / DSSS Gorenje SOZD 61254 4 / / / / DS Splošni posli Gorenje SOZD 303472 2 86 0,22 16 283 DS Informatika in organizacija 90930 1 / / 1 / Izobraževanje NASLOV KRAJ KDAJ ROK KOMU JE PRIJAVE NAMENJ. Enodnevni seminar iz varstva pri delu Rogaška Slatina Pripravljeni seminar in strokovni izpit za Celje pooblaščene delavce s področja varstva pri delu ___________________________ Posvetovanje: Zagreb Neposredni zadaci trgovskih i proizvodnih organizacija udruženog rada na usklajevanju organizacije i sistema rada u izmijenjenim uvjetima učestvovanja u prometu robe Seminar Obračun razlika u ceni Opatija 20.11.1986 - individualnim poslovodnim organom in delavcem s posebnimi pooblstili in odgovornostmi 21.11.1986 pooblaščenim delavcem s področja VPD 18,19.11 - 1 1986 24.,25.11. - vsem, ki so 1986 - vsem, ki so odgovorni za realizacijo investicijskega poslovanja INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 -1 /72 z dne, 23. 1. 1974. proga poverjenik delovna organizacija telefon 1. Zreče 2. Plešivec-Hras Ema Kren ker Gorenje Gospodinjski ap. 409 tovec-Cirkovce Herman Kovač Gorenje Gospodinjski ap. 198 3. Studence Anica Vasle Gorenje Gospodinjski ap. 91 7 4. Velunja 5. Florjan Zvonko Koželjnik Gorenje Procesna op. Marija Horvat Gorenje Gospodinjski ap. 762 6 Ravne Zdenka Dmv Gorenje Gospodinjski ap. 198 7. Zavodnje Franc Veternik Gorenje Commerce 456 8. Socka-Dobrna Saša Turk Gorenje Procesna oprema 355 9. Žalec-Celje Marjan Antloga Gorenje Gospodinjski ap 621 10. Galicija Stanislav Rehar Gorenje Gospodinjski ap. 194/S98 11. Topolšica 1 2. Šmartno Silvo Vrčkovnik Gorenje Notranja oprema Marjan Krampač- Gorenje Elektronika Široka ni k potrošnja 760 1 3. Vransko Vlado Rančigaj Gorenje Gospodinjski ap. 271 14. Prebold Janez Brglez Gorenje DS Splošni posli 247 1 5. Mozirje Franc Škruba Gorenje Notranja oprema 396 16 Ljubno Marko Ročnik Gorenje Notranja oprema 884-030 17. Luče-MGA Terezija Pečnik Gorenje MGA 831-700 1 8. Prelska Anton Pesjak Gorenje Notranja oprema 651 19. Gorica Alojzija Sitar Gorenje Gospodinjski ap. 289 20. Šoštanj Marta Bizjak Gorenje Gospodinjski ap. 290 21. Gornji grad Marjan Srčnik Gorenje Gospodinjski ap. 198 22. Stranice Janko Brdnik Gorenje Procesna oprema 489 23. Vitanje 24. Črna- Branko Pogladič Gorenje Procesna oprema 424 Prevalje 25. Oplotnica- Vlasta Bombek Gorenje Notranja oprema 396 Slovenska Bist. Franc Pajek Gorenje Gospodinjski ap. 755 26 Dovže Cveta Pečnik Gorenje DS Splošni posli 142 Opomba: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnje in Gorenje Commerce so na I. telefonski centrali. V eni prejšnjih številk ste lahko prebrali kratek zapis s sestanka sveta vozačev. Tokrat objavljamo spisek poverjenikov tega sveta in nekaj najbolj zanimivih podatkov o naših prevozih na delo. V delovne organizacije in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju se na delo vozi 5096 delavcev, od tega z avtobusom 4647 delavcev, kar je približno 45,2 odstotka prevozov. Stroške pa povrnemo 449 delavcem. Največ delavcev se na delo vozi z Izletnikovimi avtobusi, kar 3642, ostali pa z Integra-lovimi, 911 delavcev in z avtobusi APS RLV 94 delavcev. Tudi prog ima največ Izletnik, kar 22, medtem ko Integral vozi na desetih. Na delo v prvi izmeni pripelje delavce Gorenja 56 avtobusov, 35 v drugi in 34 v tretji izmeni. Poprečna oddaljenost vozačev je 26,3 kilometre, najbolj oddaljeni pa se vozijo 67 kilometrov daleč v Črno na Koroškem in za to porabijo uro in pol. Najkrajšo vožnjo imajo-seveda delavci z Gorice, ki se na delo vozijo deset minut. Poprečno porabijo naši vozači za pot na delo 35 minut. In še kako je urejeno s plačilom. Vsi, ki se vozijo z avtobusi, imajo letne vozovnice. Na rednih progah veljajo te vozovnice ne glede na število in čas voženj, na progah s pogodbenimi avtobusi pa le za čas pri- hoda in odhoda z dela. Izjeme so le delavci, ki zaradi narave svojega dela ali morda šolanja ne morejo z dela ali na delo istočasno z ostalimi. Tl delavci pa morajo imeti ustrezna potrdila. ✓O Nada Vodušek: 2A/IV Umik športne rekreacije dan ura objekt dejavnost ponedeljek 16.30-18.00 strelišče Mrož streljanje z zračno puško 17.00- 21.00 16.30- 18.30 19.30- 21.00 18.00- 21.00 Kegljišče TES Šoštanj telovadnica osnovne šole Pesje telovadnica CSS-EKS Rdeča dvorana - balkoni kegljanje košarka namizni tenis, badminton torek 16.00-21.00 17.00- 20.00 19.00- 21.00 Rdeča dvorana - balkoni Kavama REK, klub samskih domov Bazen Titovo Velenje programi oddelka organizirano šahiranje plavanje srede 19.00- 21.00 14.30-16.30 16.00- 20.00 mala telovadnica osn. š. Bratov Mravljak Rdeča dvorana - parter telovadnica osnovne šole Pesje aerobni ples tenis prosta rekreacija ali programi oddelka četrtek 16.00-18.00 18.00-22.00 18.00-21.00 telovadnica osnovne šole Pesje Rdeča dvorana - parter Rdeča dvorana - balkoni programi oddelka programi oddelka, zimska nogometna liga badminton, namizni tenis V vse navedene objekte Je prost vstop z delavsko Izkaznico Gorenja. 12.11.1986 - številka 45 informator gorenje — stran 5 Malica malo drugače šport in rekreacija Gorenje občinski prvak Na letošnjem občinskem In sindikalnem prvenstvu v kegljanju so se naše ekipe in posamezniki uvrstili na sam vrh. Kegljaška sekcija Gorenja je sodelovala s štirimi moškimi in dvema ženskima ekipama. Moška ekipa Gorenje Gospodinjski aparati je s 1746 podrtimi keglji osvojila prvo mesto. Za zmagovalno ekipo so nastopili Leopold Fidej, Vlado Križov-nik, Franc Tamše in Stane Fidej. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa RLV s 1679 keglji, na peto mesto pa ekipa Gorenje Procesna oprema v postavi Miloje Aleksič, Stevo La- lek, Milan Bercko in Martin Ceh, s 1662 podrtimi keglji. Med ženskami so zmagale tekmovalke TES Šoštanj s 763 keglji, na drugo mesto pa so se uvrstile članice Gorenja Gospodinjski aparati Olga Mihaljev, Jana Praznik, Ljuba Donko in Ivica Brunčič s 744 keglji. Gorenje Procesna oprema je bila četrta s 680 keglji. Med posamezniki se je znova izredno izkazal Stane Fidej, saj je v finalnem delu premočno zmagal z 918 keglji, šesti je bil Vlado Kri-žovnik z 859 keglji. Med ženskami se je najbolje uvrstila Jana Praznik, saj je bila tretja s 383 keglji. Franc Tamše NAMIZNI TENIS Planinci Med najboljše na letošnjem Top 10 so se uvrstili tudi naši namizno teniški igralci. V sredi prejšnjega meseca je Toni Lebar, ki je nosilec samostojne obrti Avtokorozija, že drugič pripravil turnir Top 10, na katerem je bil ponovno najboljši igralec Sebastijan Lebar s sedmimi zmagami. Drugo mesto je osvojil Spasoje Tešano-vič, na ostalih mestih pa so se zvrstili Franc Hribernik, Marjan Zadravec, Andrej Novak, Milan Gorišek, Milan Durovič in Tone Leber. PLAVALCI V oddelku za rekreativno in kulturno in rekreativno dejavnost lahko po nižji ceni dobite vstopnice za savno in bazen v Topolšici in Dobrni. Danes, 12. novembra 1986, bo v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki ob 17. uri in ob 19.30 v Titovem Velenju Večer jugoslovanske folklore, na katerem se bo predstavilo Kulturno umetniško društvo Jedinstvo iz Splita, ki je eno najstarejših kulturno-umetniških društev pri nas, saj je bilo ustanovljeno leta 1919. Ze tako pester program pa bo s svojim programom popestrila tudi Dalmatinska klapa. Jutri, 13. novembra 1986, bo v knjižnici v Titovem Velenju ob 16 uri razgovor s pisateljem Vitanom Malom in predstavitev njegovih uspešnic, namenjenih učencem višjih razredov osnovnih šol. Izlet v neznano V soboto, 15. novembra 1986, pripravljajo planinci Izlet v neznano, ki pomeni zaključek planinske sezone! Vsako leto so bili izleti v neznano dobro pripravljeni, pa tudi udeležencev je bilo veliko. Pridite tudi letos z veliko dobre volje, da bo smeha in veselja in vsega, kar sodi k planinskemu slavju. Seveda bomo po ogledu naravnih znamenitosti v neznanem kraju obravnavali in sprejeli program Planinske sekcije za prihodnje leto. In še to, na pot bomo krenili v soboto ob 14. uri izpred Rdeče dvorane, do našega cilja pa bomo prehodili dve uri, zato se primerno oblecite in obujte, s seboj pa vzemite tudi baterijsko svetilko. V galeriji knjižnice v Titovem Velenju pa bo jutri ob 19. uri otovirtev razstave Brazilska grafika In risba, ki jo je pripravil zagrebški Mednarodni center za kulturo in obsega 43 del sedmih brazilskih avtorjev. Razstavo, ki bo pri nas gostovala do srede decembra, bodo potem prenesli tudi v Sisak. V petek, 14. novembra 1986, nam bo v knjižnici v Titovem Velenju ob 17. uri svetovni popotnik Viki Grošelj pod naslovom Sneg na Klllmandžaru predstavil svoje popotovanje po Afriki in vzpon na Kilimanžaro, tudi s pomočjo diapozitivov in glasbe. kultura SPOROČILO Sorodnikom, prijateljem In znancem sporočamo, da smo upepeljene smrtne ostanke Srečka P a n I č a ml. prepeljali s pokopališča Podkraj pri Velenju v družinski grob na dobravskem pokopališču v Mariboru. Njegovi Na dietni liniji so v začetku tega meseca uvedli nadomestni obrok. Pripombe, mnenja, ocene malice lahko poveste takoj! Nase malice so vendarle raznovrstne! Prizadevanja delavcev Gostinske enote in odbora za prehrano so rodila konkretne rezultate Od 1. novembra dalje se lahko delavci, ki imajo dietno prehrano, odločijo za nadomestni obrok. Ta je sicer vsak dan isti, poleg kruha pa vsebuje kocko surovega masla, marmelado ali med ter mleko ali jogurt. Da ne bi vsevprek kritizirali, kaj pri malicah ne velja, bodo uvedli kmalu tudi sprejem reklamacij. Takoj, ko boste malico po-' jedli, boste svoje pripombe in reklamacije povedali delavki Gostinske enote. Njeni sodelavci pa bodo pomanjkljivosti skušali sproti odpravljati. Vodstvo Gostinske enote in od- bor za prehrano pa proučujeta tudi možnost uvedbe krepkejšega obroka za delavce na najtežjih fizičnih delih. V minulih mesecih se je na našem jedilniku zvrstilo 30 različnih jedi. Vsaka jed je bila na jedilniku poprečno šestkrat, največ pa trinajstkrat, kar lahko pomeni, da so bile nekatere jedi le enkrat mesečno. Sodeč po tem lahko rečemo, da so bile naše malice v preteklih devetih mesecih vendarle raznovrstne. V tem času je bilo pripravljenih 1.300.000 malic in 31.534 kosil. Poprečno pa so dnevno izdali 6.024 obrokov. Med naše priljubljene jedi sodijo prekajeno meso, pečenice, sesekljano meso, prešana šunka, jota in druge enolončnice s pecivom. Takrat, ko so te jedi na jedilniku, nas namreč največ malica. dz Prihodnjih: Koliko nas stane naša ..pozabljivost"? NAŠA MALICA OD ČETRTKA DO ČETRTKA Tokrat objavljamo jedilnik malic od 13. do 20. novembra četrtek petek ponedeljek torek sreda četrtek malica enolončnica, jabolčni zavitek kisla juha pasulj s prekajenimi rebrcami makaronovo meso in solata svinjski kare v omaki fižolova solata in jajčka dietna enolončnica, jab. zavitek telečja obara ričet z govedino makaronovo meso in solata pečen piščanec in mlinci jajčka, mleko RUM PESJAK Vsaka pot ee mora nekje končati. Toda to žhrijenjiko resnico najtežje razumemo, ko se pot konča človeku, še predrto io it dobro urinoi il Kdo ve, kakšen je b* Rudijev c*|, a prav gotovo ga ni doee-gal. Prekmalu je legel k po- Skoraj deset let je bil naš sodelavec. V Gorenje Je prišel kot šestnajstleten fant. Spominjamo se ga takšnega kot Je bil, preden ga je nagrizla bolezen. Tih, nikoli prida zgovoren fant. Bil pa Je priden. NI mu bilo težko prijeti za delo, ki se ga je kot kmečki otrok že zgodaj navadil. Toda, smo ga kdaj zares spoznali? Smo vedeli za vse, kar se Je pletlo v njegovih mislih, kaj se Je dogajalo v svetu, ki sl ga je ustvaril sam zase. Vedeli pa smo za njegovo tiho željo, imeti svojo streho nad glavo, bližje Gorenju. Dve url pešačenja do ceste In potem še vožnja z avtobusom, vse to Je bilo za Rudija, tega bolehnega fanta, prenaporno. In, ko se mu Je Izpolnila tudi ta velika želja, Je končal svojo pot. Izgubil je svojo zadnjo življenjsko partijo. Mlad, premlad je legel Rudi k počitku. Nemi ostajamo ob njegovem preranem grobu. Njegovim staršem, bratu In sestri, vsem, ki so ga Imeli radi In ga bodo pogrešali, Izrekamo naše Iskrene sožalje. Rudijevo slovo je tudi naša Izgubljena bitka. sodelavci tozda Zamrzovalna In hladilna tehnika