amerikanski Slovenec / THE OLDEST AN t) MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI \ LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. , PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIEfU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slove nian organizations.) STE V. (No.) 19.__CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28. JANUARJA —- SATURDAY »JANUARY 28, 1928. ~ t LETNIK XXXVII. ^^^ ^^^ ^^^ PANAMERIŠKA KONFERENCA SE RAZVIJA PO VOLJI ZEDINJENIH DRŽAV; STRIC SAM BO IMEL PROSTE ROKE V ZADEVI O B R A M BE PANAMSKEGA PREKOPA. __ Havana, Cuba. — Delegati Zed. drž., katerim načeluje Hughe?, zmagujejo na pana-meriški konferenci v Havani, kajti vse dosežejo, kar zahtevajo. To je znamenje, da sosedne ameriške republike zaupajo Zedinjenim državam — ali pa si mislijo, da jim ne smejo ugovarjati, da se jim ne za-mirijo. Zastopniki 21 ameriških republik zbranih na konferenci, bodo pripoznali vladi Zed. drž-. pn\vico, da lahko poljubno čuva nad svojimi interesi ob Karibskem morju in stori kar se ji poljubi za obrambo panamskega prekopa, katerega ?o Zod. drž. zgradile z velikimi žrtvami. Po dogovoru s panamsko vlado se bo tudi odredilo. da ne bo dovoljeno trgovskim letalom letati nad panamskim prekopom in ameriškim utrdbam. Vse to se je lahko doseglo si tem, ker zastopniki Latinske Amerike popolnoma zaupajo Zedinjenim državam, do česar je pripomogel v veliki meVi ("oolidgev govor na otvoritveni dan panameriškega kongresa in ITughesove obljube, da bodo Zedinjene države odpoklicale vojaštvo iz Xikarague, čim bo tam red vzpostavljen. Prizadevanje nekaterih zastopnikov sosednih republik proti intervenciji Strica Sama v kakšni sosedni republiki, ni imelo uspeha. Predlagano je* da se vsaka intervencija drugih držav nabrani, ako ni v okvirju mednarodne postave upravičena. V slučaju Nikarague, je Stric Sam upravičen intervenirati. Drugih pravic itak Zed. drž. ne iščejo, da le imajo dovoljenje. da lahko z oboroženo silo nastopijo, kjer so njihovi interesi ogroženi. Torej, potek panameriške kopferenre je zelo ugoden za Zedinjene države, kar je tudi bilo pričakovati. -o- — Steward, Alaska. — Silen potresni sunek so čutili v tukajšnjem mestu. O žrtvah ali škodi ne poročajo. VIHAR V NEIY0RKU IN OKOLICI. Vihar, ki je divjal po vzhodnem delu ZedinjeniH držav, je povzročil veliko škodo; šest oseb je prišlo ob življenje in precejšnje število je bilo ranjenih. —o— ; New York, N. Y. — V četrtek je divjal po vzhodnih državah Severne Amerike silen vihar, kakršnega že mnogo let ne pomnijo. Povzročil je ogromno škodo in kolikor je znano, je prišlo šest oseb ob življenje, veliko število je pa bilo ranjenih. Vihar je pustil sledove — potrgano brzojavno napeljavo in razrušene hiše — od Cape Tfatteras do Newfoundland. V mestu New York je bilo posebno hudo; škoda samo na | razbitih oknili v mestu je cenjena na 8250,000. V zgornjem delu mesta, je vihar na-nosil na ulice veliko kupe snega. Promet po mestu je bil nekoliko časa popolnoma ustavljen. Iz Kanade tudi poročajo o strahovitih viharjih in visokem snegu. V dolini Ottawa so bili tako hudi zameti, kakršnih že deset let ne pomnijo. -o- CHICAGO BO BREZ MLEKA? Chicago, 111. — "Milk Producers association" je v sredo zvečer na seji sklenilo, da bodo zaštrajkali. To pomeni, da ne bodo vozili mleko v Chicago, dokler ne končajo stavke. Do 31. januarja bodo naznanili dan, ko se bo s stavko pričelo. Zahtevajo namreč 50 odstotkov več za mleko. Gori omenjenemu društvu pa nasprotuje "Pure Milk •association", katere predsednik je W. C. McQueen iz Elgin, Tli. McQueen je izjavil, da bo skrbel, da Chicago ne bo trpelo pomanjkanja mleka, pravi tudi, da so člani njegovega društva vsi proti stavki. POGAJANJA ZA POUSKO-RUSKO TRGOVSKO POGODBO. Varšava, Poljsko. — Dva poljska delegata sta prispela v Moskvo, kjer bosta pripravila vse potrebno za pogajanja s sovjetsko vlado, za trgovsko pogodbo med obema državama. Veliko težkih zaprek bo treba odstraniti, predno bo pogodba sklenjena. ' Polovico' poljskega eksporta v Rusijo se vtihotapi čez mejo. Enaka pogajanja se vodijo tudi med Poljsko in Nemčijo, ki dobro napredujejo. ZA MIR V NIKARAGUI. Poveljnik ameriškega vojaštva v Nikaragui upa, da bo v kratkem popolen mir zavladal v republiki iji ne bo vec krvoprelitja. Managua, Nicaragua. — Maj. Gen. John A. Lejene, poveljnik od "U. S. marine corps" v Nikaragui izjavlja, da upa, da bo v republiki kmalu vzpostavljen red in ne bo več krvoprelitja. Upornikov je le še malo število in se več ne bodo mogli držati. General Sandino, poveljnik upornikov, če se ne bo podal, bo najbrže pobegnil preko meje. Ameriške čete se pomikajo od Leona in Chinandega proti El Chipote in Quilali. Za transport municije in življenskih potrebščin za vojaštvo se poslužujejo volovske vprege, ki je sicer počasna, a zanesljiva po gorskih potih. Dobro jim tudi služijo mule. Ko se je četa ameriških vojakov pod poveljstvom majorja Archibalda Younga pomikala proti utrjeni postajanki Sandina v bližini E1 Chipote, so uporniki nanje streljali. Po kratkem boju so naši vojaki zavzeli uporniško postojanko, ne da bi izgubili enega moža. -o- — Milwaukee, Wis. — Jas. Mong, 24 letni sin premožnega Kitajca v Kantonu, tukaj dijak, je pri Marine National banki hotel vnovčiti ponarejeni ček za $200 .Ni pa imel sreče, mesto da bi mu dali denar, so ga aretirali. KRIŽEM #VETA. — Ne\v York, N. Y. — Citv > Housing korporacija je kupila 1,005 akrov sveta med Pater-sonom in Hackensackom, N. J. kjer nameravajo zgraditi "model city", vzorno i&esto, z imenom Radburn, ki bo imelo 25,-000 prebivalcev in' bo stalo 60 ■ milijonov dolarjev. ^Delničar te družbe je tudi John D. Rockefeller. — Washington, D. C. — Mornariški department je naročil pri Wright Aeronautical korporaciji v Paterson, N. J. 100 devet cilindrskih strojev za letala, ki bodo stali nad milijon dolarjev. — Charleston, W. Va. — W. Bailey, star 30 let. ki je bil ob-dolžen, da je umoril svojo mater in očima, se je v tukajšnji okrajni ječi obesil. ARETACIJA UČITELJIC V MEHIKI. . Katoliški zavod Josefirsa so o-blasti zaprle in dvajset učiteljic je bilo vrženih v ječo. — Veliko razburjenjr vlada med mehiškimi katoličani. —o— Mexico City, Mehika. — Ne- ovrgljiva resnica je. da so katoliški zavodi dali Mehiki najbolj izobražene ljudi. Mehiški predsednik Calles bi moral to vedeti in vpoštevati. Nasprotno pa, preganja vse kar je katoliškega, kakor bi bili katoH-čani največji zločinci. Sedaj zopet prihaja poročilo, da so oblasti zaprle katoliški zavod Josefina, aretirali so dvajset učiteljic in jih vrgli v ječo. Kot vzrok za aretacijo navajajo oblasti, da so učiteljice pod-učevale otroke v katoliški veri. Pred par dnevi so aretirali več odličnih žena v Mexico City, katoličank, drugega izgovora za aretacijo niso mogli najti, kakor, da so hujskale proti vladi. Vse to je vzbudilo med katoličani v Mehiki veliko razburjenje. Najhujše zločince , ne preganjajo tako, kakor ne-| dolžne ljudi, ki niso drugega I zakrivili, kakor da po svoje j Boga molijo. | MED ZED. DRŽAVAMI IN ANGLIJO BO PRIŠLO DO VOJNE? Moskva, Rusija. — Politiki so mnenja, da je vojna med Zed. drž. in Anglijo neizogibna, katero bo izzval konflikt med Standard Oil kompanijo in Royal Dutch kompanijo. Sovjeti so v ta konflikt zainteresirani, ker želijo, dar bi Zed. drž. pripoznale sovjetsko vlado in ker bi radi obnovili diplomatske odnose z Anglijo. Rusija napada eno kot drugo, vendar simpatizira z Zed. državami. EKSPLOZIJA BOMBE. Mestne uradnike v Chicagi i-majo na piki, pri dveh so nastavili bombe, ki so eksplodirale; ranjen ni bil nihče, škoda je precejšnja. -—o— Chicago, 111. — Par dni že ni bilo slišati o kakšnem bombnem napadu v našem mestu. V i četrtek zjutraj so pa bombe eksplodirale kar na dveh me-; stih. Prva na domu Charles C. j Fitzmorrisa, mestnega kontrolorja na 5535 Hyde Park boulevards ju na dvorišču Dr. William a II. Reid-a. Oba- sta poznani osebi v administraciji župana Thompsona. Pri Fitz-morrisu je razstrelba napravila precejšnjo škodo na poslopju, ranjen ni bil nihče. Pri Reidu je bomba eksplodirala na dvorišču in je odtrgalo le kos plota, druge nesreče ni bilo. Fitzmorris in Reid sta si j kot občinska uradnika nakopala sovražnikov, nista pa v . stanu podati nobenih pojasnil, ; da bi se prišlo storilcem na sled. V petek zgodaj zjutraj je eksplodirala tretja bomba', in ! sicer v bližini doma Dr. Reida, I ki je tudi napravila nekoliko j škode. -o- i ŠTIRI OSEBE ZGORELE. York, Pa. — Na domu C. i Wflliamsa je mati .nalivala olje v svetilko, nastala je eksplozija, nakar je izbruhnil ogenj. Hipoma je bila vsa hiša v plamenih. Ob življenje je prišla j mati in trije otroci, dva otro-I ka sta Se rešila. Iz neodrešene domovine. LEPIM BESEDAM ITALIJAN OV SO KMALU SLEDILA STRAŠNA DEJANJA: POŽIGI IN POBOJI; VSE DRUGAČE JE UClL MAZZINI.--DRUGE ZANIMIVE VESTI. Trpljenje Slovencev v Italiji. Giuseppe Mazzini je učil Italijane svobode in bratstva, ki imajo zavladati v človeštvu. Med drugim je rekel: "Iskreno prijateljstvo dobimo pri novih narodih samo na temelju našega prijateljstva napram njim." Ko so prišli Italijani v deželo, so napovedovali nove zakone pravičnosti in svobode. Obljubljali so, da bodo pustili Slovencem šole. Na te lepe besede so kmalu Sledila strašna dejanja : požigi narodnih domov, poboji, nasilja vseh vi*st. zgorele so cele vasi, ječe so se polnile. Slovenski jezik je bil izgnan iz uradov in šol, ukinjene so bile slovenske gimnazije, realke in učiteljišča, tudi v številnih cerkvah že gospoduje italijanščina. Zavladalo je divjanje, sramoten je in tlačen je slovenskega ljudstva. Primorci vzdihujejo: "Na poti trpljenja omahujemo in padamo pod težkim bremenom. Ne čudite se, če ni v možeh čilosti. v mladeničih razposajenosti, če ni lahkih pesmi, zbegani smo od deteta dalje. Naša bolest sega od deteta do starca. Vsi imamo krvave roke, vsi smo ukovani." Kakor okipel je stal v rimskem parlamentu proti besne-čim fašističnim poslancem slovenski narodni zastopnik dr. Besednjak, pa jim je povedal, da ne bomo umrli, čeprav na-pnejo vse sile. da bi nas čimprej zatrli. Lani, malo pred Božičem, so bili povabljeni na kvesturo v Gorici zastopniki slovenskih društev, ki so trpela škodo pri fašističnih napadih 4. novembra. Tam so jim prečitali pismo ministrskega predsednika Mussolinija, ki globoko obžaluje nasilje. Krivci se izroče sodišču. Kaj takega se ne bo več zgodilo. Slovenski zastopniki so izpregovorili tudi ompo-trebi povrnitve škode, ki je velika, ali dobili so izmikajoč odgovor. Krivci niso bili izročeni sodišču, dasi so oblasti do- bro znani. Nova nasilstva se pripravljajo. -o- Istrski dogodek. Začetkom decembra je šla ITletna deklica Vera Gržiniče-va iz Roča v Istri na precej oddaljeno domače polje, ki se nahaja v bližini Buzeta. Na polju so delali delavci in Vero so poslali domači tjakaj, da jih nadzira. Ko je prišlo poldne, je deklica šla na obed v bližnjo gostilno "na mostu'* pod Buze-tom. Ko je obedovala, je nenadoma stopil v gostilno karabi-nijerski poročnik s štirimi ka-rabinerji, dal temeljito preiskati deklico, jo končno aretiral in dal odgnati v zapor v Buzet; Deklica je povpraševala, zakaj vse to, na kar ji je poročnik odbrusil: "To že sama bolje veš, ko mil" Pomagalo ni nič, da je zatrjevala, da ne ve nič, da je prišla le nadzirat delavce in potem na obed, da naj gredo in se prepričajo sami pri delavcih. Poročnik pa o vsem tem ni hotel ničesar slišati in se je zadiral nad n jo, da je pač prišla "delat jugoslovansko propagando" in da ji bodo že oni pregnali take mu-šice. Odgnali so jo v zapor. — Medpotoma in tudi pozneje pri ponovnem zasliševanju je ubogo 171etno dekletce moralo poslušati vse mogoče surovosti, ki jih laški čuvarji miru in reda znajo ob takih prilikah bruhati na "sovražnike Italije'. Kaj se je zgodilo v času, ko je bila deklica v zaporu, ali so šli še kam poizvedovat in preiskovat, se ne ve. Ob sedmih zvečer so jo izpustili, češ, naj gre in drugega nič. -o- Nove orgije imajo v Globas-nici. Dolgo vrsto let so se Glo-bašani pogovarjali in pripravljali. da bi si nabavili nove cerkvene orgije, ker stare niso več za rabo. Po mnogih težko-čah se jim je to posrečilo. NaroČili so jih iz Solnograda in jih 18. decembra blagoslovili. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le penah: 500 Din _____^______$ 9.40 1,000 Din__________ 18.50 2,500 Din_________ 46.25 5,000 Din____92.00 10.000 Din ............182.00 100 Lir __________________$ 6.10 ^ 200 Lir _______________________$11.90 500 Lir___________$28.75 1000 Lir ______________________$56.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajne. bo cene dneva,, ko denar sprejmemo. Nakazila ae izvršujejo po pošti aH pa brzojavno. / IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE PO&LJATVE IZ STTAREOA **A. JA V AMERIKO. .Pisma in pošiljke naslovite na: zakrajSek & čeSark, 453 W. 42nd ST^ NEW YORK, N. T. Razglas Št. 5.- O nagradah VELIKE TEKME slabih časov' ki se bo vršila od 1, februarja do 31. marca 1928. 1.) Cash nagrade ($20.000) v denarju in naročnini — to je vsak polovico — 50-50 od nabranega denarja, se pravi:»Kdor nam posije enega celoletnega novega naročnika in svoto $5.00, dobi $2.50 nagrade. Od pet celoletnih naročnikov znese naročnine $25.00; tekmec dobi $12.50, i. t. d.. To pravilo velja za vse enako, tudi za Chicago, Ca-nado in stan kraj ($6.00 letno) in za člane Z. S. Z. $4.25 in D. S. D. $4.15 letno, namreč: POLOVICO DOPOSLANE NAROČNINE ZA NOVE NAROČNIKE GRE KOT NAGRADA POŠILJATELJU ALI TEKMECU. EDINI POGOJ, ki ga mora tekmec izpolniti je, da nam dopošlje celo naročnino, kakor jo je skolektal. Cena listu ostane nespremenjena, kakor zgoraj določeno. Kolikor denarja bomo sprejeli, za toliko časa bomo dali kredit novemu naročniku na rijerovi naročnini. Toraj, za vsakega novega naročnika je treba doposlati natančen naslov in pa celo naročnino za naročeno dobo. Nagra de se bodo izplačale ob koncu tekme. 2.) V včerajšnji številki ste čitali naznanjene tudi tri prve nagrade za največje število novih naročnikov. To smo razglasili zato, da bo tekma bolj zanimiva. Nagrade so: Diamantni prstan, zlata ura in denarnica. , VAŽNO POJASNILO: Ker bodo nekateri pbšiljali polletne naročnike, drugi zopet celoletne, tretji mogoče četrtletne, zato se nam zdi potrebno postaviti za enotno merilo polletne naročnike, ker bo vsestranko najbolj pravično. To se pravi: Pri štetju naročnikov za prve nagrade bo celoletni naročnik štel dva naročnika, polletni enega, dva četrtletna pa tudi enega. To je posebno pravilo te tekme, katerega naj vsak tekmec vzame na znanje. To pravilo smo postavili tudi radi tega, da bo vsak tekmec skušal pregovoriti novega naročnika, da plača list, če le mogoče za celo leto. Upravništvo ima namreč dvojno delo z upitavanjem četrtletne in polletne naročnine, kar povžroča tudi stroške. Zato V o vsak celoletni naročnik štel za dva. Delničarji, zastopniki, naročniki in v»i drugi so vabljeni, da stopijo v vrste tekmecev za vse nagrade. Oni, ki bodo prvi v številu novih naročnikov, bodo tedensko priob- čeni v listu, * >.•■•*' • • • v , « ' Kako se bodo razdelile nagrade, bo razglašeno v prihodnji številki. Gotovo čitajte prihodnji razglas. --AMERIKANSKI SLOVENEC! \ , flMERlKAftSKI SLOVENEC Str—i Ž Sobota, 28. januarja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši ttavemlci list The First and the Oldest Slove* v AmerftL nian Newspaper in America. > Ufltmo^jsn IMS liti. Established 1891. ' Izhaja vsak dan rastm nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mem-aedeljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays, p i t i Izdaja in tialca: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098. i---( --« i Naročnina: Subscription :- Za celo leto_____-_$5.00 For one year______________$5.00 Za pol lets_____2.50 For half a year______________2.50 Za Chicago, Kanado in Erfopo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _ , ,. . yiflfi For one year---------$6.00 Za pol leta__________3.00 For half a year---------------3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do fcedaj* imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. * - ——■ — DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as sccbird class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Francozi svare italijanske imperialiste Iz Pariza poročajo, da prispe novi francoski poslanik de Eeaumarchais v Rini koncem januarja in se prično pogajanja med Francijo in Italijo šele po njegt)venfi prihodu. Francosko časopisje splošno ugotavlja, da ne more biti niti govora o os-merih italijanskih zahtevah, ki jih je formuliral fašistični ideolog Coppola. Razgovori se bodo vodili na mnogo ožjem temelju. Zanimivo je, da sedaj tudi francoska desnica z vso en cA gijo odklanja italijanske imperialistične zahteve, čeprav iz notranjepolitičnih razlogov česio ljubimka s fašističnim eksperimentom v Italiji. V konservativnem "Echo de Paris'" piše eden najboljših francoskih zunanjepolitičnih uvodničarjev, Pertinax. takole: "Pravica, ki jo včasi zahteva zase Italija, da poljubho intervenira na. Balkanu, je dejansko ena izmed glavnih težav, ob katero zadene vsak poskus za zbliža nje med Francijo in Italijo. Ali imamo morda mi direktne interese, posebne težnji; na balkanskem polotoku, kakor prepogosto trdi italijansko časopisje? Nikakor ne! Toda mi ne moremo ravnodušno dopuščati aktivno vmešavanje velike sile na terenu, ki lahko privede do velikih zapletljajev. Ali vidi Italija ali ne, da bi oborožen spopad med njo in Jugoslavijo utegnil ogrožati obstoj celotne sedanje zgradbe srednje Evrope in izzvati ofenziven nastop pangermanizma? Ali smatra ali ne, da bi obnova Mitteleurope v katerikoli obliki bila nevarna tudi njej prav toliko kot Jugoslovanom in nam samim? Ako sprevidi to, tedaj je sporazum mogoč in Italija j se bo brez dvoma zadovoljila s previdnim izkoriščanjem spe-i cijalnih interesov, ki so ji bili priznani v Albaniji 20. novembra 1921. V nasprotnem primeru pa se je bati težkih presenečenj." Zahtevo po posebnem statutu za Italijane, naseljene v Tunisu, pisec odklan ja, ker je nacijonalni razvoj tujega elementa, nastanjenega v severni Afriki, nezdružljiv z gospod-stvom, ki pripada tam Franciji in kateremu se ne more odreči. "To so glavne točke", pravi Pertinax. "Vse ostalo je stranskega pomena in se nas le malo tiče. -o- Boljševiška propaganda poražena na Kitajskem Istočasno, ko je na XV. kongresu boljševiške stranke v Moskvi zmagala večina nad opozicijo tako popolnoma, kakor si bolj niso mogli želeti niti najbolj optimistični predstavitelji vlade, je komunističha stranka na Kitajskem doživela popolen poraz. Po nekajdnevnem gospodarstvu komunističnih množic v Kantonu je nastopil popolen prevrat in zmagovite nacionalistične vojske so strle odpor rdečih čet in njihovih civilnih zaveznikov tako temeljito, da na kak nov poskus komunističnega odpora brez dvoma za dolgo ni računati. S tem Taktom je treba računati. Sovjetska Rusija ne more pričakovati odslej nikake, niti falctične niti moralne pomoči iz Kitajske. N One množice v Rusiji, ki so jim predstavitelji boljševizma še pred nekaj meseci napovedovali zmagovit pohod antibritanskega kitajskega nacijonalizma in z njim združenega antikapitalističnega, antiimperijalističnega komunizma, bodo morale sedaj uvideti, da so bile napovedi svetovne socijalne revolucije tudi za področje daljnega vzhoda napačno postavljene, kakor že tako mnoge slične kalkulacije. Stvar je mrrogo bolj dalekosežnega pomena, nego je videti na prvi pogled. Ne sme se pozabiti, da je- bila Kitajska nenavadno važen in ugoden predel, kjer naj bi se uveljavila boljševiška teza: Azija Azijcem, s katero je hotela- tretja in-ternacijonala zadeti meščansko Evropo. Ko se je pokazalo, da so se delavske stranke širom Evrope po ogromni večini izrekle zoper uveljavljenje boljševiških bojnih metod, je preostalo še eno upanje, namreč domneva, da bo »ajti več bodočnosti v kolonijalnih deželah in v onih azijskih državah, kjer silijo socijalni in nacijonalni momenti za afront zoper Evropo, v prvi vrsti zoper Anglijo. Kitajska naj bi ostalim Azijcem pokazala pot. Ali tudi ta račun je odpovedal popolnoma. .Kdor bi v sovjetski Rusiji še danes, po popolnem polomu komunističnega krila v južnokitajski nacionalistični stranki, računal na možnost ugodnega preobrata, bi bil ne le nepoboljšljiv optimist« marveč naravnost utopist. S tem je po"kopana teza o berbi na osnovi odpora koloni-jalcev in Azijatov proti meščanski Evropi, v zavezništvu z boljševiško Rusijojn za svetovno revolucijo so uničene za do-gleden čas prav vse nade. Rezultat tega je, da ostane sovjetska Rusija izolirana domala popolnoma in da se je njena pozicija napram ostali Evropi še bolj poslabšala. Je prav vseeno, ali smo s tem efektom zadovoljni ali ne; spremeniti ga ne morejo niti nasprotniki niti prijatelji. Zato je treba z njim računati. Zdi se, da bodo v Moskvi z njim računali. Nastop sovjetske diplomacije v Ženevi o priliki zadnjega zasedanja Društva narodov je pokazal, da Rusija dobro čuti neugodne posledice svojih poslabšanih odnošajev napram evropskemu zapadu in da poskuša po novi taktiki približati se mu znova. Zmaga nad opozicijo, ki jo bas te dni svetovno časopisje komentira kot enega najvažnejših dogodkov v razvoju boljševizma, daje vladi proste roke, da lahko brez ozira na kritiko izbira sredstva in taktiko, kako si izboljša situacijo. Zdi se,, da rezultat vsega tega ne more biti drugačen kot z nadaljnjim zaokretom na desno. »saj ^ - .^r^KA^^^ CHICAŽANI GREDO V NEDELJO NA VRHNIKO! Waukegan, 111. V nedeljo, dne 29. januarja ob pol treh (2:30) popoldne bo uprizoril Slov. Dram. Klub iz Chicage lepo krasno igro "Skopuh" v Waukeganu na našem šolskem odru. Kakor se sliši, je igra polna humorja in smeha in uloge v najboljših rokah. Zaradi tega vabi Slov. Dram. Klub iz Waukegana, da se rojaki in rojakinje udeleže te predstave in veselice polno-številno. Po igri bo ples in prosta zabava. Ob deseti uri zvečer bo imel Klub takorekoč "Surprise". To je vse, kar se sme povedati. — Prosi se, da vsi pridete po igri nazaj zvečer in boste videli kaj bo. Ker je čisti dobiček namenjen v korist odra, zato se vabi še enkrat slavno občinstvo, da se udeleži predstave in veselice polnoštevilno. PriČetek točno olj pol o. popoldne. — Vstopnina za odrasle 50c, za otroke 25c. OdBor. —.—o- KAJ JE NOVEGA NA ŽELEZNEM OKROŽJU. Ely, Minn. Prejšnji teden so prišli zopet na Ely glavni uradniki Jugoslovanske Katoliške; Jednote na običajno letno zborovanje. Med drugimi smo videli Mr. Antona Zbašnika, gl. predsed- nika, iz Pittsburgh a, Pa., Mr. Fr. Škrabca iz Omaha, Nebr., Mr. John Mouvenia iz Dulu-tha, Mr. Louis Champa ;n Mr. Mertelna iz naše naselbine, vsi slednji kot nadzorniki. Po izjavah je zaznavati, da JSKJ. stalno prav lepo napreduje. — Zasluga gre agilnemu odboru, ki vodi organizacijo po potu napredka. Letošnje vreme se neprestano spreminja. Kakor čitamo, se tudi tako po drugih krajih. V Južni Kaliforniji in celo v Floridi je te dni zapadel sneg. Hudomušneži so celo pripovedovali, ko smo imeli zadnjič par malo bolj prijaznih dni. da so se že ptice z juga vrnile. Morda je res. Saj tudi pri nas v mrzli Minnesoti najdejo ptice poletje in zimo. Kaj bi jo hodili iskat v južne kraje, ko imamo vsega tega še preveč tu na severu. Na Evelethu se poroča, da so te dni rogovilili suhači. Zasačili so par oseb, ki so se ukvarjali s prepovedano obrtjo ta hudega Jakata. F. Rilanderja so obsodili na $102.50 denarne globe. J. Lakatza, dve milji severno od Orr pa so dobili, ko je imel v obratu kotel in na-kuhanega 31 galonov ta hudega. Seveda so mu na veliko žalost spustili ga po tleh, kotliček in Johna pa so odvedli seboj. V Virgin i ji se je te dni vršil letni sestanek organizacije katoliškega ženstva duluthske škofije. Na zborovanju kot tu- di na običaj i)em banketu bilo je navzočih več odličnih katoliških duhovnikov in lajikov. Zlasti je zanimiva protestna resolucija, ki odločno in energično obsoja neronsko preganjanje katoličanov v Mehiki." Itesolucija je bila poslana predsedniku Coolidgeu. Tako se vidi, da katoliško ženstv.o ima smisla za obrambo katolicizma. Cast jim! Na zborovanju je bilo čez 500 žena in deklet. Poročevalec'. -o- TO IN ONO IZ JOLIETA. Joliet, III. Leto 1928 bo zelo važno leto. V tem letu bomo imeli narodne, pa v večih krajih tudi državne, okrajne in mestne volitve. Natančni čas primarnih volitev še ni določen. Vendar so se že izjavili domalega vsi stari uradniki, da bodo kandidirali za ponovno izvolitev. — Zelo močna politična osebnost v našem okraju je brezdvomno naš državni pravdnik Rehn. To j ! se je pokazalo zlasti pri zad- j njih sodnijskih volitvah v lan- j $kem juniju. Pričakuje se med i . republikanskimi -frakcijami,! | zlasti med Rehnovo skupino in Walkerjevo skupino precej ostrega boja za nadvlado v republikanski stranki našega o-kraja. Oba sla politično zelo močna. Pa o tem bomo še sproti natančneje poročali. • Mestna zbornica je odobrila konečno resolucijo za razširjenje mostu na Jackson cesti in za postavitev novega'mostu na Van Buren cesti preko Des-plaines rek*. Razširjenje mostu na Jackson Si. bo stalo o-krog $100,000.00. Novi most na Van Buren St. bo pa stal okrog $350,000:00. V ta namen se je^ na prosilo že Springfield-sko vlado, da bi dovolila v to $150,000.00. Ostalo svoto pa bi se financiralo z izdajo posebnih mestnih bondov (obveznic). V sredo večer je dospel v Joliet Rev. James Clicrne, slovenski župnik iz Shebovgana, Wis., in urednik "Slov. Gladiatorja". Pozvan je na, zaslišbo od porotnega odbora KSKJ., da se razčisti zadeva o kateri se je vršila zadnje čase Ijuta borba.- Poročevalec. -o—T- ZANIMIVE VESTI IZ LA SALLE IN OKOLICE. La Salle, ill. Kakor zgleda, bo mesto I>a Salle postalo še slavno mesto. Ravno te dni je prejela trgovska zbornica'našega mesta obvestilo od vojnega tajnika Da-• visa, da je zvezna I a da naklo-■ njena propoziciji, da se začne takoj plovbena služba/ pod zvezno kontrolo po reki Illinois. Za stvar se je zlasti trudil kongresnik Hull iz Peorije. Podjetje bo inkorporirala zvezna vlada baje za svoto 15 milijonov. Eksperjmentacija se bo vršila pod zvezno kontrolo in kakor hitro se pokaže, da je tak obrat mogoč, tedaj bo zvezna vlada podjetje ali reri-tirala ali pa ga bo prodala privatnim rokam. Država Illinois je baje že določila 20 milijo- nov, da izdela po njenem teritoriju potrebno zvezo za plovbo do reke Mississippi in od tam naprej do Atlantskega naliva v Louisiani. Vsaka država bo po možnosti skrbela za svoj teritorij. Ko pride do> tega, bo to mnogo povzdignilo tudi industrijo našega mesta. Prav gotovo se bodo dvignile tudi nove tovarne. Ako se vse to uresniči, tedaj bo čez kakih 25 let naše mesto vse nekaj drugega, kakor je danes. Mi starejši seveda vsega tega ne" bomo doživeli, bodo pa naši mladi. Škrlatinka je začela zadnje čase razsajati med mladino. Mestni zdravstveni urad poroča, da se je pojavilo kakih 75 slučajev škrlatinke. Smrtnih slučajev še ni zaznamovati. — Stariše se opozarja, naj čuvajo svojo mladino, s kom pride v dotiko. Ne puščajte jih \ take hiše in občevati s takimi, ki imajo to bolezen, da oblasti še vam ne zapečatijo vrat. j Nesreča. Štiriletna deklica j Tilka Frankovič na 1123—9th j Street se je ponesrečila, ko jo j je prijel stroj za pranje. Približala se je preveč stroju, ki je ravno obratoval. Vtaknila je roko \ ožemalnik, ki ji je potegnil roko do komolca in zmečRa!. Mati je takoj ustavila stroj ali že prepozno. Poklican je bil zdravnik Dr. l:r-banovski. K sreči kosti niso zlomljene, pravi zdravnik, le meso in koža je vse zmečkano. Potreba je bilo 12 stihov, da ji je sešil roko. Pri družini J-ohn Miller na Granville pa se je oglasila gospa Štorklja in jim je za spomin prinesla krepkega sinčka. Družini častitke! Ilratje Kalin so prevzeli te dni znano podjetje Stanford Vulcanizing Shop, katerega bodo obratovali"*. Popravljali bodo avtomobilske gumi je, y.v kar se rojakom toplo priporočajo. Miss Mary Stih je morala^e dni na operacijo \ bolnišnico.' Nahaja se v bolnišnici Matere J>ožje. Dal Cog ji okrevanja in skorajšnega povrata! Opazovalec. -o- TEDENSKI VESTNIK SVETEGA ŠTEFANA. Chicago, III. Prihodnja nedelja bo zopet bela in vesela nedelja. To pot so določili, da se pozabavajo naše stare korenine, pijonirji naše naselbine in pijonirke z vsemi chikaškimi naseljenci vred. Lepe ure bodo to, polne zabave in prisrčnosti in'starih spominov. Zato se jih že vnaprej vsi vesele. Vabimo vse chikažane in okoličane na t«1 zabavo. dramatični klub se je razmahnil. Ne samo Waukegan, tudi So. Chicago hoče, da po-nove naši dramatičarji "Skopuha" na njihovem odru. Samo, da bi že kmalu prisijalj dnevi, ko bodo vezi meri naselbinami in soseskami tesnejše. Dramatični klubi imajo lepo nalogo, da združujejo naselbine z medsebojnim gostovanjem (Dalje na 3. strani.) ' Predpust je tukaj! — Tega se zaveda tudi Plehar, ki po lawncliflski tetki niaškare igra. Bolj prikladnega poklica za Pleharja res ni, kakor je poklic maškar. Ze mati narava mu je dala zato vse potrebne lastnosti .. . Pač srečen človek! Nepazljivost. — Dijaki v šoli ne pazijo, temveč se med -sabo zabavajo. Profesor to opazi in nepričakovano vpraša: "Go-vednik, kdaj je umrl Krištof Kolumb?" Govednik (ves bled od strahu jeclja): "Kako? Kolumb je umrl? Nisem prav nič vedel, da je bil bolan . . ." Nesporazum. — "Pomisli, zjutraj okrog treh, malo prodno sem prišel jaz domov, je nekdo pri nas vlomil." "Pa jo je skupil?" "In še kako: Prepeljali so ga morali v bolnico. Moj;i žena je namreč mislila, da sem prišel jaz." Trije snubači. ■— Hčerka, ki je dozorela za možitev, je prišla v hišo in zagledala, da* se oče pogaja za njo kar s tremi snubači naenkrat. Pohitela je k materi v kuhinjo: "Mati, kako pa je vendar to?" — Mali: "Ti tega ne razumeš! Oče je poklical vse tri naenkrat, da bo lažje do;o doli zlicitiral!" Brihten. - Stric pride na obisk in uazdeli otrokom slad-koreke tako-h:: "Jožek. koliko ; si star?" — "Dvanajst let!" ' "Tu ' t nas 12 ^latl korčkov. Koliko ti, Janezek?" — "Osem let!" — "Tu imaš osem slad-korčkov!" itd. Mali štiriletni Tonček je vestno pazil na to padanje starosti. Ko mu stric ^ zastavi vprašanje, koliko l<-t je star, se odreže: "Petdeset!" Čarovnik. — Kakor kamen trdo jajce napraviš tako-le: Pet dni ga namakaj v josihu. za 30 dni ga pa zakoplji v sol. • Ubogi angel?.—"Včeraj sem videi vas<» hčere, res, pravi an-; gel i." ~ar- "Oh, kaj pomaga, ko 1 jih pa noben vrag ne mara." Izgovor. — Sodnik (kurjemu tatu) : "Povej, kako je pri-1 šla kura v tvojo vrečo?" Tat: "Zadišale so ji drobli-ne, po katere je zlezla vanjo, a ni našla več izhoda . . ." \ « * - s Dobro dete. — Prva soseda: "Ti, slišala sem, da so tvojega fantka poslali v poboljševalni-■ co!" — Druga soseda: "So ga! Toda storili so mu krivico! Bil ! je dober dečko! Vse, kar je u-kradel, je domov prinesel!" -O-- Opozarjajte svoje prijatelje in znanca na zanimive povesti 1 v "Amerikanskem Slovencu!" iii«i«jimiiiint.niini':t;; iiillHiililllil^illlHllif NM^||Nillit«IiIII; IINIlMiSliMI^ 1 * PODLISTEK * I 1L!__L! *>linillll!ll!!illlllll;ll|||J!li!!;l|l!|illl!ll|IM R*v. K. Zakrajsek, O.F.M.: moji spomini: V dolenjskih Toplicah je doma veliko ameriških rojakov, katerih smo se spominjali in katere pozdravljamo. * sjt Dobri učitelj je pravi blagoslov za vsako šolo, pa tudi za vsako kmetsko ol>čino po Sloveniji. Stari ljudje in tudi mi starejši, kako se z veseljem spominjamo dobrega učitelja ali morda dobfre učiteljice iz naše domače "višje" šole kje v kaki vasi na Slovenskem. Kako smo s strahom šli tja prvič v šolo! Kako se nam je vse strašno čudno zdelo. Pa smo našli tam smehljajoči se.obraz dobre učiteljice ali dobrega učitelja, kako se nam je dobro zdelo! In tega Tie bomo po- zabili do smrti. In ko smo šli počasi od razreda do razreda, vedno višje, ko smo se začeli bolje zavedati sebe, ko so začele "brenčati" okoli glave, morda tudi v glavi kake mladostne in norostne in otroške muhe, kolik blagoslov za dečka, za deklico, ako najde v učitelju tudi modrega vzgojitelja, ki ima srce zanj, ki mu posveti nekoliko pozornosti in pomaga preganjati te muhe in sodeluje z domačo hišo, z delom starišev doma, pri oblikovanju njegovega značaja. Kako globoko v življenje se ure-žejo brazde tega učitelja-orača! Kako bo^ do odločilne zlasti v krizah življenja. Takega dobrega učitelja vzgojitelja zn*i ceniti samo tisti, ki ga je imel. In za celo občino, kako blagodejen je vpliv dobrega učitelja, ki misli z narodom in čuti z narodom, ki ljubi narod in_sicer tako, da mu je sveto, kar narod* ceni, ki ce-' ni in ljubi tudi njegovo vero. 'Tak učitelj* sodeluje potem z duhovščino' in tako je vodstvo občine enotno in uspeh in napredek zagotovljen. Toda po Sloveniji je pa uciteljstvo zad- nja desetletja avstrijskega režima in zlasti po vojski pod vlado Pribičeviča, ki je bil sam zagrizen liberalen brezverski učitelj, krenilo precej drugo pot. Zgubilo je ljubezen do naroda, namreč slovenskega, ki je pa katoliški, veren. Učiteljstvo je postajo agentura protikatoliškega framasonstva po Sloveniji. Ne dolžim jih, da so oni fra-masoni. Pač pa je protikatoliška gonja v Evropi framasonskega izvira. Zato, kdor to podpira, podpira framasonstvo v njegovih težnjah. V koliko občinah je vladal mir, so živeli občani v slogi in edinosti med seboj! Mirno in tiho,, pa zadovoljno jim je teklo življenje naprej. Pa je prišel v občino tak eksponent pro-, stozidarstva in protikatoliškega fanatizma — in konec je bilo miru. Začeli so se -prepiri. Duhovščina je morala seveda braniti ■ vero svojih ovčic. Zato je tam. Učitelj je pa ščuval ljudi proti duhovščini. Posledica tega je bil pekel v občinah. Da, vsa nesreča v Evropi in tudi v Sloveniji je brezversko^ učiteljstvo. Že Avstrija je sklenila te postave, ki so vzeli cerkvi šole. Veliki papež Leon XIII. je videl žalostne posledice teh postav. Obsodil iih je ter jih imenoval "nagnusne postave" (leges abominabiles). Katoliška cerkev je poleg starišev od Boga ustanovljena vzgojiteljica mladine. To je njena božja pravica, pa tudi njena resna naloga. Zato bi morala vsaj v katoliških državah imeti glavno besedo pri šoli. Šole niso samo učilnice, temveč tudi vzgojevalnice. Vzgoja pa mora biti v duhu vere starišev — torej katoliška. Kako pa naj vzgaja katoliško učitelj, ki je sovražnik vere? Ali ne bo naravno tak učitelj zastrupifsrca mladine, s katero je skupaj skozi šest let dan na dan, teden za tednom? Kaj more doseči veroučitelj. ako je pri šoli samo peto kolo, ako nima besede drugače, kakor v svojih dveh urah na teden, ki ne more določati ničesar glede verskih vaj, službe božje, spovedi itd.? _ Ako mora za vse to moledovati za dovoljenje brezvernega učitelja, nadučitelja? Zato pa se posledice kažejo in so se kazale že doig-o let nazajr odkar so veljali ti zakoni, in se bodo vedno bolj. Vse to premišljevanje pa zato kaže, kako velik blagoslov je res pri obstoječih šolskih zakonih in postavah dober katoliški učitelj, vzgojitelj, pa tudi katoliški narodnjak. In tak učitelj je bil na Dobravi pri Ljubljani.. Imenoval se je Matija Kant. Vsi rojaki, ki ste doma na Dobravi, ste ga poznali. 2e več let počiva na pokopališču pri Marijini cerkvi na Dobravi. 1 Poznal sem tega moža in sem bil veli-krat ž njim. Pa če večkrat sem bil ž njim, toliko bolj sem ga cenil in toliko višje spoštoval. Tudi Amerika ima vsaj deloma korist od delovanja tega moža. In to je Rev. John Novak, slovenski župnik na Willardu, ki je doma iz Dobrave, kjer je ta mož deloval. Govoril sem tudi z več drugimi rojaki z Dobrove, pa so ga vsi hvalili in mu dali isto spričevalo kot jaz. Midva s tem učiteljem Rantom sva pa v duhovnem sorodstvu. Njegov sin. Rev. Gvi-dfc Rant, sedaj mastni župnik v Ljubljani, je namreč moj duhovni in redovni sobrac. Sobota, 2'8. januarja 192S. a-2 Stran 3 oooo<>oo<>ooo^x>ooo<>oo<>oooooo<>^ Slovenska Ženska Zveza. Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14 dec., 1927 GLAVNI ODBOR ZA 1928, 1928 in 1930: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Podpredsednica: Mrsi Mary Glavan, 1372 Eaglcsmere Ave., Collin-wood, Ohio. Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd Stv Chicago, 111. UlaKajiiičarka: Mrs. Matilda Duller, 2241 So. Lincoln St., Chicago, 111. NADZORNICE: Mrs. Mary Vidmar, 770 N. Holmes Ave.. Indianapolis, Ind. Mrs. Margaret Ritonia. 307 Grove Street, Milwaukee, Wis. Mrs. Rose Smole, Box 114, Bradley, HI. PROSVETNI ODSEK: Mrs. Julia Gottlieb, tajnica književne matice. Mrs. Mary Puhek, 068 Glover Street, Detroit, Mich. Mrs. Dorothy Dermes, 230 Myers Street, Steelton, Pa. PUBLIKACIJSKI ODSEK: Mrs. Fanny jazbec, urednica Glasila, 2249 W. 22nd St., Chicago, 111. Mrs. Pauline Osoline, Box 492, Forest City, Pa. Mrs. Mary Plantan, Box 287, West Linn, Ore. SVETOVALKE: Mrs. Margaret Kozjan, 1220 Kilcr Ave., Ptieblo, Colo. Mrs. Frances Žagar, Barberton, Ohio. Mrs. Matilda Robertz, o07 Jackson Street, Evclcth. Minn. Mrs. Bara Kramer, 470 Kansas Street, San Francisco, Calif. Mrs. Mary Darovet, 19114 Shawnee Ave., Nottingham. Ohio. VODITELJICA MLADINSKEGA ODDELKA: Mrs. Helen Zakrajšek, 2228 West 22nd Street, Chicago, 111. lTradiiu tilasilo; Amerikanski Slovenec. Katoliške Slovenke. Pristopajte k Slovenski Ženski Zvezi, ki je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pristopnina je 50c. mesečni prispevek pa samo 25e. Sprejemajo se članice od 16. do 55. leta, v Mladinski Oddelek pa deklice ki dokončajo osem raz red no šolo. Častno za vsako naselbino je. imeti podružnico S. Z. v svoji -redi. Ako je pri Vas še ni, ustanovite jo. Osem novih članic zadostuje. Za vsa pojasnila glede ustanovitve in poslovanja podružnic se oliruite na predsednico Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis., denarne prispevke, namenjene za glavni urad pa povljite tajnici, Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nds Street, Chicago, 111. n« mot naipo/mje do 25. vsakega meseca. Vse dopise, namenjene za tilasilo Zveze, pa pošljite direktno na list Amerikanski Sloveeiic, 1849 \V. 22ml Street. Chicago, III. pv_____.______W -O O O 0<)OOOCK>000<>0(H>0<)CK>(>OOCKXHXKKM><^^ FINANČNO POROČILO S. Ž. ZVEZE ZA DECEMBER, 1927. Preostanek meseca novembra, 1927 ...................................................... $1,215.40 DOHODKI: 1'oilr. Mesie- S ti-v. štev. nina ( laiiaritta Ktijiue Skupaj članic 1. ' S 13.25 —.— —.—. S 15.25 5o 2, 18.50 SI.50 S5.00 25.00 74 .i. 7 1 — 7.25 JU 4. 7.25 .5<> — 7.25 20 .S •1.50 — O.50 3 S 0. 4.25 1.00 .15 5 10 17 /. 10.25 —. ■ - — 10.25 41 8. \mV. 5.00 —.— —.— —.— ■S. 1 >ec. 5.0U —.— 10.00 ' 2<> ■i. «».25 —.—• 0.25 10. 3* ».50 1 1.00 —. — 50.50 15.S 11 11.25 1 00 3.75 lO.OO 43 12. 725 2.00 .00 0.85 20 Iv 5.75 1,00 —.— 0.75 23 14. 14.50 5.00 —.—- 10.50 58 15. 1 . 1225 ■S. Sli 11.25 52.00 40 Skup aj... Si 77.00 S31.50 $10.35 S227|K5 Skupaj...... 086 STROŠKI: * Da i i !< 1 i>\. in i fUv«1tiivi /;i cU-io v 1. : 1027. pisal Ini stroj........ $4 S. 00 Darilo kI. lainici za delu X 1. 1027. 50.00 S 227.85 $1,443.25 l pravni stroški ...................................................... Thomas \\ Reilh. /.a Chartec ......................................... Kdiiiosi 1'ijjd. Co., za tiskovine ........................................... Skupni stroški .................................................................. 1'ieoslanek \ blagajni 31. decembra, 1927 ................. RAZDELBA PREMOŽENJA: Sklad /t pogrebne stroške .................................................... Kczer\nt -klad ....................................................... 15.00 25.00 25.50 $ 163.50 S 1,279.75 390,00 889.75 Skupai kot z wore j .................................$1.279.75 JULIA GOTTLIEB, glavna tajnica. -O- IZ URADA TAJNICE KNJIŽEVNE MATICE SŽZ. Chicago, 111. Vsem podružnicam se naznanja, da ima Književna Matica SŽZ. v zalogi še sled-eče knjige: Slovenske: Na krivih potih, igra v potih dejanjih; Slovenska žena; Zgodovina pešpolka št. 17; Zgodovina slovenskega naroda; Poslednji dnevj Pompejev, Job, Na valovih južnega morja; Zgodbe Napoleonovega huzarja! Boy, roman. Angleške: Fabiola; The New Tenant; The Elson Reader: World's War Events, Vol. 1, 2 & o. Hrvatske: Vestalka; Tajne ladje "Titan"; Sveta Rusija; Gospodjica s tri steznika; Dje-čja knjiga; Ivanjski krijesovi; Krvava ruka; Hrvati na ledenem moru; Povijest Gottone Connixloo. Katera izmed podružnic želi eno ali več izmed teh knjig, naj piše na glavni urad. Razume se, da se knjige samo posodijo. Ko jih članice prečita-jo, se morajo vrniti, nakar si lahko izberejo druge knjige. Sesterski pozdrav! Julia Gottlieb, tajnica Književne Matice. MAH, VZGOJA OTROKA mm\ n. Pazi nase — vzgojuj otroka * zgledom. •V nekem župnišču j« mati N. nestrpno pričakovala č. g. župnika. Ko se prečastiti naposled prikaže med vrati, zakliče mati, potrta velike bolesti: "Kaka sramota! Ali že veste? O, da sem morala to doživeti! Moj sin v ječi — radi krive prisege. Ko sem $ja vendar vedno učila govoriti resnico in sovražiti laž!" Župnik jo tolaži, kolikor le more, pa mu ne uspe. Popoldne istega dne se napoti v ječo, da obišče obtoženca. Najde ga sedečega pri mizi, mrko gledajočega pred se. Bolestno se nasmehne župniku v pozdrav. Duhovnik izrazi svo-je obžalovanje in vpraša, kako zneje kršil on, ko šola ne bo več vplivala nanj s svojimi nauki. Otrok bo pa tudi kršil zapovedi materine, saj ga je sama naučila — in taka mati naj ne sanja kdaj o kakem zemeljskem raju pri svojem sinu ali hčeri. Gorje materi, ki s slabim zgledom podre, kar je z velikim trudom zgradila šola! Taka mati si sama podira hišo sreče nad glavo. Pa mislijo nekateri, da si smejo dovoliti nekoliko prostosti v obnašanju, dejanju in besedi,^ ko so otroci še prav majhni, češ, saj ne razumejo, bomo bolj pazili, ko pridejo do spoznanja. Takrat jo navadno že prepozno. Silno težko delo bo imela mati. če se ji bo sploh posrečilo. Tudi vpričo čisto malih otrok mora mati skrbno paziti na svoje govorjenje, obnašanje, delo. Otrok morda i'es1 ne razume, če je slišal ali videl j kaj slabega, a ima spomin iiv I — enkrat bo razumel v svojo i škodo in — tvojo, mati. Spominjam se neke žene v domovini. Imela je ljubko dete. Drugače je bila še precej dobra, samo to grdo navado je imela — klela je. Ker je otrok večkrat slišal mamo, je začel sam poskušati. Nekoč je odprl, nedolžna usta in posrečilo se mu je izpregovoriti "die". Mati, vsa ponosna na svojega brihtnega srčka, mi je o tem radostna pripovedovala. Meni je pa legla težka misel o bodočnosti, ki čaka to nedolžno dete. Dražestna usta tega otroka bodo nekoč umazane od kletve. Jezik, ki je ustvarjen, da bi slavil in poveličeval Gospodovo ime, ga bo skrunil — če Bog na kak izvanreden način ne odtegne otroka materinemu vplivu. Čigava odgovornost, čigava krivda? Materina. Gospodu so se smilili taki mali revčki, zato je zaklical nekoč: "Gorje mu, kdor pohujša katerega teh malih! Bolje bi bilo, da bi se mu obesil mlinski ka- men okoli *vr;atu in se z njim potopil v globino morja." Jeztrit G. PoVer pravi, da se mora sv. Cerkev zahvaliti materam za svetnike. Mislite li, da, bi btla danes Mala Cvetka na oltarju, če bi ne bila imela dobrega zgleda staršev in po smrti materini, sester, ki so nadomeščale mater? Saj sama pravi, da ji je bilo obnašanje staršev več kot pridige dobrih govornikov, ki jih je tako rada poslušala. Je sicer res, da Bog lahko ohrani dušo otroka nedolžno, čisto kot kristal, četudi jo obdajajo slabi zgledi na vseh straneh in enako res je, da Bog hoče sodelovanja mater. Vsaka mati bi morala biti svojemu otroku vzor v čednostih, katere mu hoče vcepiti v mehko srce. O, da bi naše slovenske matere razumele moč veliko, vzgojno, moč dobrega zgleda! O, ko bi si vsaka prizadevala živeti življenje praktične katoličanke — kako primerno malo truda bi imele z vzgojo! Kako srečne bi bile enkrat take matere, matere srečnih otrok! , -o-— ZAHVALA. Milwaukee, Wis. Podružnica S.2.Z. št. 12 je imela svojo prvo slovesno veselico 15. januarja 1928 v Harmony dvorani. Najprej se vam članice, presrčno zahvaljujem za vaše delo, ki ste ga storile, in kar ste darovale za napredek, naše slovenske žene in dekleta. Iskrena hvala naši sose-stri Mrs. Kopač, ker je veliko storila in je bila tako pripravna za vsako delo. Posebno imenitno je bilo to, ko nam je pripravila prav okusno kosilo. — Prav lepa hvala tudi vsem drugim. ki so pomagale v kuhinji. Naj ne pozabim tudi izreči zahvalo naši sosestri Fany Medle za njene lepe besede, ki jih jo spregovorila, in za vse njeno delo. Ne morem vse z imeni imenovati, ki so pomagale in se trudile, zatorej še enkrat prav prisrčna hvala vsem, ki so na en ali drugi način pripomogli, da se je veselica tako lepo izvršila. Le tako naprej, drage članice, le korajžo, pa bo šlo, da bomo prišle še do večjega napredka pri naši podružnici. Prav lepa hvala tudi članicam slov. ženskega pevskega kluba "Zarja", Mrs. Agnes Bregar in Josephini Certaiič za tako lepo petje. Tako lepega petja že dolgo nismo slišali. Mila pesem si slovenska, melodija sega globoko v srce. Prav lepa hvala tudi naši spoštovani sosestri gl. predsednici, Mrs. Mary Prisland, ki je prišla iz Sheboygan^ na veselico. Ne vem, kako bi se-j i zadostnt) zahvalila. Hvala tudi vsem udeležencem, ki ste nas v tako obilnem številu obiskali. Sosesterski pozdrav, Marg. Ritonia, predsednica. -.-o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ŽE NAD 4 0 LET služi ta banka zanesljivo in pošteno vsem, ki potrebujejo njene službe in oprezno investirajo; -prihranke od tisočev vlagateljev ji poveri denar, ki znaša več milijonov dolarjev. Naj se tiče kakršnihkoli načinov vlaganja vaših prihrankov, prepričajte se kakšne ugodnosti dobivajo oni, ki paski j ft jo s to banko. KASPAft AMERICAN STATE MML VOGAL ZAP. T9. CESTE in BLUET1BLAND AVE., CHICAGO, ILL. NAJVEČJA SLAVONSKA BANKA V AMERIKI. Uradne ure: *od S. ure zjutraj do 4. popoldne, v ponedeljek in ao» boto od 9. ure zjutraj do zvečer. ŽA VEL1KWOCHO WTOVANJE V JUGOSLAVIJO SIRIJA VTFEfM-ms. REVMATIZEM odpravi ali pa vrnemo denar TISOČI SO OKREVALI V 30 DNEH. Xudi se vam zadnja prilika, da se znebite revmatizma in bolečin, t'e vam nase zdravilo'ne }x> pomagalo, vam vrnemo denar. .\ko trpite za revmatižmoni, trganju, neural-gi.ii .lumbago; če vas bode, če črtite bolečine v križu — bolečine v prsih, če imate napete žik- ali trde ni>ge in' roke, nečisto kri; vse te bolezni bodo izginile iz vašega sistema v 30 dneh, če se boste zdravili z ANTI-RHEUMATIC TREATMENT, ki ga je iznašel Dr. Tom. Nič ne de. kako dolgo že vas muči ali pa se je šele pričelo. Vaše grozne bolečine in noči brez spanja bodo izginile, zadobili boste zopet zdravje in veselje. Na tisoče zahvalnih pisem imamo, katere lahko vidite v našem uradu, v katerih se ljudje zahvaljujejo. Naš ANTI-RHEUMATIC . TREATMENT je zato tako znan, ker v vsakem slučaju pomaga in ga priporočajo vsi tisti, ki so ga že kdaj rabili. Zdravilna moč tega zdravila je čudovita, poskusite, da se sami prepričate! Vrnemo vam denar, če ne bo pomagalo. Popolno ozdravljenje vas stane le $3:00 N pol 12. Fant od fare. CHICAGO MCafCM. LABORATORY 1725 N. KEDZIE AVENUE Dept. 334 CHICAGO, ILL. TELEGRAM! Chicago, ill. Zastonj sem čakal pomočila o Surprise party, katero s-> pri redili ožji prijatelji družini Mr. in Mrs. Fr. Grill 18. t. ni. v počast njunega lOletnega zakonskega življenja. Zato. kei sem bil tudi j;./, eden navzočih, moram priznati, da se je ista vršila vsestransko lepo. Veselili in zajbavali smo se tako, da sem posledice čutil 48 ur. Najbolj kočljiva točka je bil;i, ka-ko Mr. in Mrs. Grill dobiti v cerkveno dvorano, ne da bi kaj sumita za kaj gre. Z Mrs. Grill ni bilo dosti težave, ker ona ježe naravno dobra in pohlevna in verjetna žena: pač je bilo treba zelo diplomatično postopati z Mr. Grillom. Pa tudi njega se je tako zvito in pre-frigano zvabilo v dvorano, da je v isto kar prisopihal ves moker in izmučen. Ko je odprl vrata ter slišal kakor iz enega grla klic: Surprise! — je kar osupnil'in barve spreminjal kakor mavrica. Treba je bilo dokaj kozarcev vina izpiti, p redno je začelo ubogemu Franku zopet srce redno funkcijonira-ti. Kolikor je meni znano, ste Mrs. Banich in Mrs. Wence! kupile v imenu vseh darovalcev zelo lepi električni šivalni stroj kot darilo jubilantoma, katerega je posebno Mrs. Grill nadvse vesela. Obema kličemo: še na mnoga leta in mnogo srečnih zakonskih obletnic. Udeleženec. -o- — Chicago, 111. — Bomba je eksplodirala v Gary, Ind., v poslopju Vita Schirali ija, ki trguje s prepovedano pijačo. Oblasti sumijo, da so to storili člani Caponijeve družbe, ki ne pustijo, da bi jim- kdo delal konkurenco. Eksplozija je povzročila precejšno škodo 111 Schiralli je bil ranjen. 1 Phone: CANAL 5903 JOSEPH PA VLAK - WtVl JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO ttf4 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na raspolago. — Automobili za vse slučaj«, kakor ženitovanja. krste te Sa Tfttpoijgo vodo noč in tlan. Stran 4 AMERIKAN5KI SLOVENEC Sobota, 28. januarja 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Po teh beseda"h je Boguslav peljal gospoda mečnika k mizi hi začela sta trkati in si napijati precej pogosto. Eno uro pozneje se je vračal mečnik z nekoliko se opotekajočimi koraki v svojo sobo, polglasno ponavljajoč: "Prijazen gospod!'Vrl gospod! Ljubezni-vejšega ne najdeš s svetiljko. . . Zlato, čisto zlato. . . Prav rad bi kri prelil zanj." Medtem sta brata ostala sama. Imela sta se med seboj še marsikaj pomeniti, razen tega so dospela tudi nekakšna pisma, ki so poslali pažeta k Ganchofu ponje. "Očividno," je rekel Januš, "ni niti ene besede resnice v tem, kar si govoril o Kmiti-cu?" "Očividno. . . Sam veš najbolje. Toda kaj? Priznaj? Priznaj, ali ni imel Mazarin prav? Z enim udarcem se grozno maščevati nad sovražnikom in obenem napraviti predor v tej lepi trdnjavi?. . . Kaj? Kdo bi še utegml kaj takega? To se imenuje spletka, vredna prvega dvora na svetu! In ta Bilevičevna je pravi biser, ljubeznivo in prekrasno dekle, kakor bi bila iz knežje krvi! Mislil sem, da skočim iz kože!" "Spomni se, da si dal besedo.-. . Pomisli, da nas pogubiš, če se objavi oni list!" "Kakšne obrvi! Kakšno kraljevsko obnašanje. da vzbuja kar občudovanje. . . Odkod v taki .".'klici skoraj kraljevsko veličanstvo? V Antverpuu sem videl enkrat Diano, na gobelinu umetno našito, kako ščuje pse na radovednega Akteona.. . . Kakor bi bilo isto!" "Pazi, da Kmitic no objavi pisem, ker bi nas potem psi na smrt pogrizli." "Ni res! Jaz izpremenim Knutiea v Akte-ona in naščujem pse nanj. Na dveh poljih sem ga že udaril po glavi, a pride med nami še do boja!" Nadaljni razgovor je prekinil paž, ki jev prišel s pismom. Vojvoda vilenski je vzel pis "i o v roko in se prekrižal. Vedno je delal tako, da bi se zavaroval pred slabimi vestmi; potem pa je začel pozorno ogledovati, mesto da bi ga odprl. Naglo je izpremenil barvo. "Sapiehov grb vidim na pečatu!" je zakričal, "to je od vitebskega vojvode." "Odpri urno!"-je rekel Boguslav. Hetman je odprl in začel čitati, pretrgajoč čitanje od časa da časa z vzkliki: "Gre na Podlesje!. . . Vpraša me, če nimam kakih naročil za Tikočin. . . lloga se mi!. . . Še huje, zakaj poslušaj, kako piše dalje: "Ali hoče vaša knežja milost domačo vojno, ali hoče še en meč poriniti v materino srce? Pridi torej na Podlesje, čakam te in zaupam v Boga, da bom kaznoval tvoj napuh s svojimi rokami. . . Če pa imaš usmiljenje nad domovino, če se ti je oglasila vest, če vaša knežja milo- obžaluje nekdanja dejanja in hoče pokazati kesanje, tedaj je odprto polje pred teboj. Mesto, da začneš domačo vojno, sklici črno vojsko, dvigni kmete in udari na Švede, dokler se čuti Pontus varnega, ničesar ne sluti in ne kaže nobenih skrbi. Hovan-ski ne bo vaši milosti delal v tem nobenih ovir. zakaj iz Moskve sem dobil vesti, da se oni tam sami pripravljajo na Inflandsko, da-si drže vse to tajno. Sicer pa, če bi hotel Ho- TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC varrski kaj začeti, ga bom jaz držal irž uzdi in če bi le mogel odkritosrčno zaupati, bom z vsemi svojimi silami pomagal vaši knežji milosti pri reševanju domovine Vse zavisi od vaše knežje mlosti, zakaj še je čas kreniti s pota in popraviti krivico. Tedaj se pokaže javno, da vaša knežja milost ni sprejela pokroviteljstva Švedov iz osebnih ozirov, marveč radi tega, da reši Litvo popolnega poraza. Naj Bog navdahne vašo knežjo milost, za kar ga vsak dan prosim, dasi smatra vaša knežja milost, da ravnam iz nevoščljivosti. P. S. Slišal sem, da je obleganje Niešveža prenehalo in da se hoče knez Mihael pridružiti nam, čim nekoliko popravi škodo. Po-, glej, milostivi knez, kako ravnajo poštenjaki iz tvojega rodu in vzgledu j se po njih, a v vsakem primeru pomisli, da imaš sedaj prosto pot." "Ali si slišal?" je dejal knez Januš, ko je prenehal čitati. "Slišal. . no, kaj?" je odgovoril Boguslav ter bistro pogledal brata. "Treba bi se bilo vsemu odpovedati, vse prenehati, lastno delo razdreti z lastnimi rokami . . "In pretrgati vezi s Karolom Gustavom, pregnanega Kazimirja zopet postaviti na noge, da bi izvolil odpustiti in zopet sprejeti v službo. . . in tudi gospoda Sapieho prositi za posredovanje. . ." Lice Januševo se je zalilo s krvjo. "Ali si opazil, kako mi piše: "Poboljšaj se in odpustim ti, kakor višji svojemu pod-ložniku." "Drugače bi pisal, če bi viselo šest tisoč sabelj nad njegovo glavo." "Vsekakor . ." Tu se je zamislil turobno knez Januš. "Kaj vsekakor?" "Za domovino bi bila rešitev," če bi storil tako, kakor svetuje Sapieha." "A zate? Zame? Za Radzivile. . ." Januš ni odgovoril besede, podprl glavo na sklenjene roke in se zamislil. "Naj bo tako!" je rekel naposled. "Naj se izpolni. . ." "Kaj si sklenil?" "Jutri odrinem na Podlesje, a črez teden dni udarim na Sapieho." "Torej si liadzivil!" je rekel Boguslav. In podala sta si roke. Kmalu nato je šel Boguslav počivat, Januš je ostal sam. . Prehodil je enkrat, dvakrat dvorano, potem pa-je tlesknil z rokami. Paž je vstopil v sobo. "Astrolog naj pride črez eno uro k meni z gotovo figuro!" je ^ekel. Paž je odšel, knez pa je začel zopet hoditi in moliti svoje kalvinske molitve. Potem je začel polglasno prepevati psalm, cesto je prenehal, ker mu je zmanjkalo sape, ter se oziral od časa clo časa skozi okno na zvezde, migljajoče na obnebju. Polagoma so začele ugašati luči v gradu, a razen astrologa in kneza je še eno bitje culo v svoji sobi, namreč Olenka Bilevičevna. Klečeč pred svojo posteljo, je sklenila obe roki na glavi in šepetala z zaprtimi očmi: "Usmili se nas. . ! Usmili se nas!. . Prvikrat po Kmitičevem odhodu ni hotela moliti zanj. , DOBRO deloy postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. r O- AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJEV IN OBUVAL SE PRIČNE V % četrtek 2. februarja '28 IN BO TRAJALA dokler vse ne razprodamo! LEPA PRILIKA ZA POSAMEZNIKE iN DRUŽINE i ~ da si sedaj nabavijo čevljev in obuvala zase in svoje družine. Prodalo se bo vse za POLOVIČNE CENE! Preskrbite si obuvala ob tej ugodnosti, kakoršne najbrže ne bote imeli kmalu več. Vedite, da cena usnju se stalno zopet zvišuje, kar pomeni pozneje zopet dražje čevlje. KDOR IMA VESELJE ZA ČEVLJARSKO OBRT mu prodam trgovino, stroje in vse zaloge. RADI VAŠE LASTNE KORISTI pričakujemo torej obilo odjemalcev te dni tekom naše velike razprodaje. Pridite prvi. da dobite večjo izbero. 000000000000000<>CK>^0<>000000000000<>0 PISANO POLJE OOOOOOOOOOOOO 3000000000ooooo-o ooooooooo CENE SO: Nizki moški čevlji Ženski vseh vrst. Za šolarje . . . Za otroke . . $3*4§ $2*4® $1*95 ŠF ENKRAT: POSLUŽITE SE TE PRILIKE! Anten. Zupančič ČEVLJAR IN TRGOVEC S ČEVLJI. 1943 W. 22nd St., Chicago, 111, PALACZEV PGGREBNIŠKI DOM Telefonska služba noč iri dan: Canal: lJ'i" — Stanovanjski: Rockwell: 4882 in 8740. PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE. Privatna ambulančna postrežba. — Avtomobili za vse slučaje. 1916 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. FRANK E. PALACZ Direktor. DAIRY 1 pasteurized Milk and Cream WHOLESALE and RETAIL 1818 W. 22nd Str., Chicago, 111. . . . Phone Roosevelt 3673 v Slovenska mlekarna. ^ . XT - f Steklenica MLEKA pomeni steklenico dobrega zdravja. Psaso ^ mleko je iz Ehvood farm. kjer so krave preiskane od živinozdravnikov, v kakor zahteva zakon. Ni zdravejše pijače na svetu, kakor je mleko. & Posebno sveže mleko za dojenčke od "Guernsey" krav, ki sb pomolze- ^ ne zjutraj, opoldne se že mleko prodaja. $ Naša specijaliteta: DOMAČE SIROVO MASLO in SIR. Illington Studio JOHN F. GLQMB, Prop. - FOTOGRAFSKI ZAVOD - 2006 West 22nd Street (Near Rcfeey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje. Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. . Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor t^di orelfajeno meso. "Izdelujem prave kranjske domaČe klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti MATH KREMESEC SLOVENSKI MBS AR 1912 West 22nd St Phone: Canal 6319. Chicago. HL A. Š.: KAKO BO NA SVETU LETA 2027? (Konec.) Požar je izbruhnil. V velikih mestih je bil požar kake palače zmerom strahoten dogodek. Zdaj so poslopja na razne načine zavarovana pred ognjem. Izbruhnil je požar. Glej, prileteli so posebni gasilni avtogiri, ki so zgrajeni iz nezgorljivega materijala (duraluminij) in opremljeni z vodnimi turbinami. Le-te so po dolgih ceveh zvezane h posebno tlačilko, ki črpa vodo iz rezervoarjev iri jo tlači v turbino. ki se jame sukati in žen'1 vodoravni propeler. Tela naprava se začne dvigati. Ko gasilci prispo v zaželjeno višino, se uravna cev, letalo obstane in bruha vodo v gorečo hišo. Prostor, kjer so ljudje v nevarnosti, začne gasilec oblivati s posebnim curkom vod'1. Seveda so vse požarne signalne naprave znatno popolnejše nego so bile 1. 1027. Poseben uradnik stalno nadzoruje vse mesto na radio-sliki. Brž ko se pojavi dim, pritisne ra enega izmed gumbov, sirena zatuli in v tistem trenutku se že zapro vse ceste, ki vodijo gorečemu kompleksu. .Tatn gasilnih avtogirov priplava po zraku na pomoč. Radio ima vsepovsod izredno važno vlogo. Radio-tehnika je na višku. Vsak človek ima svoj a-parat, brez njega se ne moreš o ničemer informirati. On tvori vez med posameznikom in družbo. Radio prenaša tudi-slike, tako da dogodke tudi opazuješ, ne samo poslušaš. Časnikov v taki obliki kot so bil; 1. 3 927., ni več. Postali so nepotrebni. Njih vlogo je orevzel radio, ki ti ob določenem času postreže z vsem, kar hočeš; z novicami, romanom, ilustracijami, reklamo itd. Poljubne sestavke lahko fotografiraš in shraniš. Radio-predstave v gledališčih, ki jih gleda ob istem času sto tisoče ljudi, so kt; vsakdanji pojav. Elektrika re prenaša po zraku! Tak napredek je bil mogoč po zaslugi dejstva, da se lahko velike množine električne energije prenašajo brez žic. Daljnovod je skoraj že odslužil. Primeroma majhna aparatura zadošča, da sprejme in registrira porabljeno energijo. Seveda ima to velik vpliv tudi na ozračje. Energije je, kaj pa, na razpolago več ko dovolj. Mogoče je izrabljati tudi solnčno energijo. Na strehah nekaterih višjih hiš obstoje posebne naprave, ki čez -dan sprejemajo od solnca svetlobno in toplotno energijo, zvečer pa jo oddajajo mestu v obliki elektrike. V zraku. Zračni promet je natanko urejen, a brez policije. Mogočni barvni svetlobni stebri kažejo letalom pot. Velika letala vozijo s hitrostjo 400 do 600 km na uro. Za prekooceanski promet so v rabi raketne ladje, na katerih prideš v nekaj urah iz Evrope v Ameriko. Lete z brzino do 2000 km na uro kakih 15 do 150 km visoko, tako da ne zavise od zraka. V teh višinah je vzduh tako razredčen, da ne kaže skoraj ni-kakega upora. Pogon se vrši z izpušnimi stroji, ki potiskajo pline z ogromno hitrostjo v zrak. Seveda je ladja tako zaprta da ne pride vanjo zrak; znotraj se tvori umetelni zrak. V perotnicah teh velikanov, Iri merijo 100 do 200 m, so cela stanovanja, kabine vseh razredov; celo {koncertne -(dvorane najdeš. Še k nadaljnjemu napredku! Prav 1. 2027. je dozorel e-pohalen problem vezanja e-nergije, ki se sprošča pri razdejanju atomov. Z njim šele nastaja pravi triumf tehnike: človek postaja res pravi gospodar prirode, vse sile so mu sužnji. 1'tihrjil bo ropot strojev in piskanje siren. Neslišno bodo bežali elektromagnetni vozovi brez koles nad cestami, v katerih bodo ležali kabli izžarevajoč energijo. Vetru podoben šum opozori človeka na voz tračne železnice. Komaj ga je opazil, že je izginil v nedogled ni daljavi. Se gledamo za njim in že je hušknil driuri voz mimo. Pa še nadaljnji čudeži se utegnejo uresničiti. Most o\ i iz svetlobnih in električnih žarkov, polnočno solnce, stene iz strjenega zraka in še marsikaj. . . Utopije? Spustimo -o spet na tla resničnosti. — Leto 1927. je zaton ilo. Daleč so nas zanesle mi-di. Ali so nam slikale same neizpolnive obete? Pomislim • >, k;:' vse je i Ilo -r pred enim stoletjem neizpolnjivo! Komaj sto let je i inilo, kar je stekla prva železnica. Danes imamo električne železnice, avtomobile, letala, zrakoplove. Kdo bi juištel še < st; le pred sto leti neizvedljive, \ naših dneh pa docela uresničene zamisli in "fantazije". Naprej, večno naprei stremi človeški duh' Čitatelj, ki ne verjame v te možnosti, lahko počaka. Ce je i rav mlad, r-tegne dož^.v; dobo ko ga bo kak nov Voronov s popolnejšimi in bolj zanesljivimi sredstvi pomladil tja do 1. 2027. VOJNA PROTI POLJUBU. ITigijeniki so začeli križarsko vojno proti poljubu. ''Vsakič", pravijo, '"kadar se dvoje ustnic združi k poljubu, imajo mikrobe svoj- veselje: zakaj pri vsakem poljubu se preseli z onih ustnic na druge SO.0(H) teh mikroskopskih bitij". Na Dunaju so je že osnovala "Liga za pobijanje poljubov". In ker sleherna akcija izziva reakcijo, se je kakopak nemudoma osnovala pr »tiliga, ki je začela proti sovražnikom poljuba ostro ofenzivo. Zdi se. da ima slednja liga — več iz-gledovjia uspehe, ker jo podpira domala ves dunajski tisk. POIZVEDBA. K d or ve, kje je sedanje bivališče Mr. Franka Stau-daherja, ki je svoječasno živel na naslovu 198 Fairmont St., San Francisco, Cal., ga prosim, naj to sporoči na naslov: FERD. PAVLIČ-ČRURDA, orož. postaja, Velikat Nedelja pri Ptuju, Slovenija, Jugoslavija. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. PREVOZ - DRVA - KOLN 3 Rojakom ae priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago, Tli LOUIS J. ŽEFRAN Embalming Apprentice.