Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto • • • i: Ki,1 LOO York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. HUFON; Cipelssa 3—3878 NO. 10«. — STEV. 106. Entered as Second Class Hatter, September 21, IMS, at the Post Office at New York, N. Y., wider Act of of March 3, 1879 TELEFON: NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 6, 1931. — SREDA, 6. MAJA 1931 VOLUME DRŽAVNI ZAKLADNICAR MELLON 0 KRIZI IN DEPRESIJI NAKUPNO MOŽNOST JE TREBA VZDRŽATI, PA SE BODO KMALU VRNILI ČASI PROSPERITETE Delegatje mednarodne trgovske zbornice so se ba-vili s splošno gospodarsko depresijo, vojnimi dolgovi in reparacijami. — Združene države nočejo glede vojnih dolgov ničesar opustiti. — Re-paracijske obveznosti niso povečale depresije samo v Evropi, pač pa po vsem svetu. — Mellon je izjavil, da se zaenkrat še ne more natančno reči, kdaj se bo mogoče izkopati iz zagate, v katero smo zašli. WASHINGTON, D. C., 5. maja. — Včeraj se je vršila druga seja mednarodne trgovske zbornice, katere so se udeležili delegati šestinštiridesetih držav. Predvsem so razpravljali o medzavezniških vojnih dolgovih in reparacijskih odplačilih ter o reviziji ameriških carinskih določb. Nemški, angleški in italijanski delegati so izjavili, da je zadnja ureditev vojnih in reparacijskih obveznosti le še povečala splošno depresijo, ne samo v Evropi, pač pa po vsem svetu. Kot glavni govornik je nastopil ameriški državni zakladničar Mellon, ki pa ni niti z besedico omenil problema mednarodnih dolgov in njihovega vpliva na svetovno krizo. . Rekel je le, da bo po njegovem mnenju Youngov načrt dosti pripomogel k temu, da se bo Nemčija kmalu razbremenila svojih težkih bremen. Iz vseh njegovih besed se je dalo dognati, da ni zaenkrat niti misliti na kako zmanjšanje ali likvidacijo vojnih dolgov. Glede gospodarske depresije je izjavil Mellon:— — Sedanja gospodarska depresija je v gotovem pomenu cena, katero moramo plačati za vojno, ter jo je treba smatrati za nekako prehodno razdobje. — Le ozrimo se nekoliko v zgodovino. K.dor izmed nas je preživel krizo leta I 873, se spominja časov naglega gospodarskega razvoja - po ameriški državljanski vojni. Jaz pomnim že dosti takih kriz ter prihajam vedno bolj do zaključka, da so direktna ali indirektna posledica uničenja in razoranosti, ki je v zvezi z vojno. Vojne povzročajo v vseh ozi-rih uničenje materijala in moči. Nadalje je njihova posledica inflacija denarja in cen. Temu sledi razdobje industrijalne delaynosti ter prehitrega in neenakomernega razvoja v vseh smereh. — Končni rezultat je produkcija v masah naj-raznovrstnejšega blaga, s katerim so preplavljeni vsi trgi. To smo doživeli tudi v sedanjem času, in' edina pomoč proti temu je, da se nakupna sila prebivalstva ne zmanjša. j — To pa ni potrebno samo v Ameriki, pač pa po vseh drugih državah. Mellon pa ni s svojim govorom vzbujal nikakih varljivih upanj. — Ako me vprašate, — je dejal, — kdaj se bomo izmotali iz stiske, v katero smo zašli,—vam ne vem odgovora. Cim odločneje bomo vztrajali pri principih, katere sem zgoraj navedel, temprej se smemo nadati boljših časov. Vprašanje glede dolgov je načel Sir Alan Anderson, ravnatelj Angleške banke. — Ali bi ne bilo boljše črtaiti mednarodne dolgove, ki so političnega izvora? V tem slučaju bi se ves svet globoko oddahnil. Andersonu se je pridružil italijanski industrijalec Alberto Pirelli, ki je rekel, da povzročajo med zavezniški dolgovi vsem veliko skrb ter da je ta skrb bolj porazna kot pa denar, ki pride pri tem vpoštev. Značilne so bile tudi besede bivšega nemškega gospodarskega ministra dr. Edwatrda Hamma. PREKINJENA POGAJANJA Z NEMČIJO Romunska se opira na nasprotovanje Francije proti nemško-avstrijski carinski zvezi. — Nemško časopisje napada izjave Lavala. BERLIN. Nemčija, 5. maja. —Poročilo, omenila sta se s Pavli nom era točen dan, ko ga bo prišel čakat gospodar Stanko na železniško postajo. Pavlin je res prišel k domenjemu vlaku. "Morda pa je prišlo kaj vmes"'.... je menil dobrodušni Pavlin in čakal še nra nekaj naslednjih vlakov. Seveda Kukem-bergerja ni bilo. V dolgi vrsti Kukeirtbergovih žrtev so še Bajčeva Frančiška iz Zg. Ccrovce, Černetova Lojzka iz Oble gorice, tudi Mulhov Lojze iz Viš-njega grma čaka zraman na že pol plačane srajce. Ko bodo končane dti križ na hifbtu, zagledal v 24-let-no delavko Rožo. Žena je zadnje čase ugotavljala, dri je mož silno redkobeseden in da kar na 'kjpem odhaja od doma. Kontno se je za to zanimala ter . tudi izvedela, kam mešiček hodi v Trikrat ■ tekel is jetnišnice. Gjuro J ar ček iz Golega vrha, obsojen na dve leti, je bil že dvakrat pobegnil iz kaznilnice Lepoglave. Te dni t?a se mu je ponovno nudila prilika za pcbeg, ki se mu je tudi p:srečil. Najprej se je skrival v gozdu, na večer pa se je zatekel v neki tovorni /vagon in tam prespal vano ponavljali. Nekega dne so našli ob Dravi Petroviča mrtvega, poleg njega pa trnek, iz česar sklepa -jjo, da je bil umorjen med ribolovom. Ker je bilo znano staro sovra- | Peter Zgaga Vsa vas je težko pričakoval-1 novega župnika. Slednjič je vendur le dospel. Bil je že bolj postaren, toda odločen štvo med njim in nadzornikom Vol- ' mežak. mancem, so tega zaprli, a je bil po j Koj prvi dan je .posetil vse tri godovi preiskali in razpravi zaradi stalne, ki so bile v vasi. vas. Zahtevala je z njim odkrit obra- > i nil ,Tjn Yfi!Pr tjoi jap i p Tai^rp i v TIP — čun mož .je dej-al, dra gre v Sr-1 ' * . „ pomanjkanja dokazov oproščen. Ker} v prvi je ;zpil kozarec najboljše- bijo. Svoje »posest/vo je par dni kas- j ' r>ni-o iutro lo ie mahnil oeTv S° državni P^vdnik pritožil, je ga, v drugi kozarec najboljšega, v neje prodal nekemu rudarju za 62 i ° J J J . prišlo do revizije procesa in je bil t rct i i ni ie ni nrivrv^ii rivi t rwn-' - 0 a , . . ' . Varaždin, in je med potjo nakradellHlHi ' ^ -- ' , Jl Je pa Privascl1 dvl kc,3ar~ usoc dinarjev ter si je izgovoril, aa__^___ ^__,___ .obtoženec tudi tokrat oproščen. Se- ca najboljšega ter rekel nato krč- ima žena na tem posetvu do smrti, če too hotela kaj pomagati, popolno o;krtx>. Ko je stari mladenič cbvi/piii za april pokojino, je šel v neko gostilno v Toplicah, kjer je) bil na žive in mrtve. Gostilničarka je vedela iza zadevo 'ter mu je prigovarjala, naj vse sfcu)3aj prepreči. Zaman. Proda ju (posestva z ženo vred za ta»ko malo ceno je vsem znana in ljudje pravijo: Je pač tako, se se star panj vname.... nekaj civilne obleke, v katero seje ' . - „„ - ,__________. A ____L . daj pa je druga revizija m priča- marj.u: takoj preoblekel. Še boljše se je o-blekel v Varaždinu, seveda zopet v ukradeno obleko. Pa so ga v Varaž-■d:nu prijeli redarji in je zlikovec moral sedaj četrtič v kaznilnico, da odsluži svojo 'kazen obenem z dodatkom. Samomori. : kuje vse novosadsko prebivalstvo z| _ Vaše vino je menda najbolje, | veliko napetostjo izid tragedije, ki kar ga premere vsa vas. Zdi se mi, se je odigrala med strastnima ribi- mi 50 prijaio po jedi. Pošljite mi ičema na mirnem obrežju Drave. V A,pa;tinu se je obesil 17-letmi vajenec Štefan Zeli, zaposlen pri ko-šaru Antonu Kesslerjn. Fant je tr-Hud pretep. pel na fiksni ideji, da ga pretkan ja Te dni zvečer sta se sešla v neki vrag" Večkrat je tudi prepovedoval, gostilni v Šiški kovaški pomočnik ida £9 mu £anja 0 oJetu- ki vabi Janko Močnik in Janko Kuralt ^ | ^ sebi. Njegov oče je v svetovni voj- ni padel. , Uboj v Drpelju pri Čakovcu. ga vsak ts-den v farovž dva li'ra. Ob mesecu bom plačal. — Toda — se je ustavil na pragu 19. aprila so v Drpelju pri Ča-iin zapretil krčmarju, — dobro pom- Cerkelj na Gorenjskem. Bila sta že ba močno nadelana, ko sta odšla iz gostilne na cesto, kjer sta se pa pričela uradoma prepirati. Bila sta ! jezna drug na drugega zaradi ne- j kega dogodka pred 10 leti. Moč- — 18. aprl>a se je v Novem Vrba =u obesili 56-Ietna vdova Marija Klaar. Samomor je izvršila v hipni duševni zmedenosti. — V Velikem Bečkereku je vzbu- nik je takrat iprisolil Kuraltu krep- dil V€liko senzacijo samomor hčerko zaušnico, kakršno mu je posku- ! ke draguljarja Alberta Schwabu, šal dati tudi te dni. Kuralt je .pa- lErs?ebet" H~erka se je leta 1920 P°" del. nato pa se je hitro pobral m;ročila z lekarnarjem Rothom, toda podrl Močnika na tla. Na tleh leže-!233*™ ni bil sreČ3n in že čez dve čega je toliko časa brcal, da je ob- j11 sta se ločila- Poslej živela Pri ležal nezavesten. Poškodovanega ' roditeljih. Zadnje čase je bita ne-Mečnika so odboeljali z reševalnim kam P°trta ^ Popolnoma osive- vozom v bolnico, Kuralta pa so po-s:avili v zapor. KONTEST ZA CAMEL CIGARETE. kcvcu fantje napadli in neusmi Ijeno pretepli čevljarskega pemeč-nika Josipa Ne d jelka, ki je pozneje poškodbam podlegel. Sodnozdrav-niška komisija je cbducirala truplo. Kdo so napadalci, še ni ugotovljeno. Oblasti domnevajo, da je bil Ncdjelko ubit iz ljubosumnosti. _ nite, da znam kristiti sam. la, čeprav ji je bilo komaj 30 let. Zaprla se je v svooj sobo in zavžila okrog 100 .pastil luminala. Sobo je zaklenila. Domači so s težavo vdrli v sobo, kjer so jo našli nezavestno. i__1 Pozvali so zdravnika, toda bilo je WINSTON-SA^EM, N. C., 5. ma_ |^man. Rothova je podlegla zastrup-ja. — Imena onih, ki so zmagali v ijc^J11-$50.000 kortte-stu za Camel Cigarete, bodo c*bjav>jena prihodnji teden. Tako so naznanili danes uradniki R. J. Reynolds Tobacco Company. Razsojevalci in njihovi pomočniki, ki so natančno prečrtali približno milijon odgovorov, so zaivršili svoje delo in dovršeni so že načrti za razposlanje čekov. Prva nagrada bo znašala $25,000, vseh skupaj pa fco 38 nagrad, ki bo- tovo še bolj popisane. Prodal je posestvo z ženo vred. Prebivalstvo malega prijaznega do za najboljše odgovore, kakšne vseofelastvenepo^edb7/biti beliča-ne dobiš po moji smrti. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da sc pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-te Vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°fo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1- januarja in julija. Sakser State Bank srca zahvaljujem za prijazni obisk Mr. in Mrs. Malnariču, Mr. in Mrs. Balkovtcu in Mr. Franku Sajetu in kličenl z Begom mojim prijateljem: M-art'nu Klemenčich, Franku Klep-euT Johnu Bukavcu in Toni ju Kam-bi-chu. Ob koncu dopisa pozdravljam vse znance in prijatelje v Združenih državah i rt Canadi, posebno one v Trail in Roslartd, B. C. Tebi Glas Naroda, pa želim obilo naročnikov, »ako so prav slabi časi: John Grahek. VABILO Dobro-Delno Veselico KATERO PRIREDIJO SKUPNO 1 ' DRUŠTVA — SLOVENIJA, štv. 56; BRATSKA ZVEZA, št. 140; NEW YORK ALI. AMERICANS, Ho. 580 — S. N. P. J, Dne 9. MAJA 1931 V DVORANI SLOVENSKEGA DOMA AMERICAN SLOVENIAN AUDITORIUM 253 Irving Avenue Brooklyn, N. Y. Ves dobiček te veselice bo vporabljen za plačevanje članarine tistih članov imenovanih društev, katerim začasno vsled brezposelnosti ali drugih težkoč nI mogoče asesmenia redno plačevati. Prireditev Je torej dobrodelna ter opravičena do najvišjega uspeha, katerega bomo dosegli z Vaš prisotnostjo. Ulj U dno Vas vabimo da se udeležite. Zabave bo dovolj za vsakogar Izvrstno postrežbo vsem ugotavlja — ODBOR. 'VST^NINA Me ČEK I RAN JE LCKE *10e' — Zakaj se pa razburjaš oče? Kaj niso vse ženske igralke? — je vprašal sin. Staremu očancu se je približala zadnja ura. Takih diancev, ni več na svetu. Že zdavnaj so pomrli. Precej premožen je Ml, malobese-den in odločen, — Kot sem rekel — Stara korenina, — kakršnih nI več. K smrtni postelji je pozval duhovna, notarja, ženo in svojih pet otrok. _ Mukoma se je vzravnal v rposieljl in rekel: — Posestvo in drugo nepremično imovino zapuščam ženi. Po njeni smrti naj pripade otrokom. MoJ sin Janez naj vrdeva živino in dela na polju; Pavel nuj ima oštarijO, Peter pa štacunO. Mln.pi in Meta naj dobita vsaka po dva tavžent goldinarjev dote. Zdaj pa storimo svoje. Vi, gospod notar, pišite! Vi, gospod fajmožter Molite! TI, žena, začini tuliti r VI, otroci, jokajfce, jaa bom pa. umrl. po teh besedah seije obrnil k ste- nhi je Zavedno zaspal. Romunski kralj je pozval v Bukarešto svojega svaka, jctgoslpvmnske-ga kralja Aleksandra. Baje sta razpravljala o družinskih zadevah. Če šta v druttnt sim- poštama pa še vedno mikavna mati-vdova ter sa možitev godna hči, je dober nasvet ziaita vreden. ^ , aiil a&kl U IA« (f A I 01 A" NEW YORK, WIDNUDAT, MAY 6, 1931 blotbh dail* m t. RUDOLF KRESAL: Pc*noč je že odbila, ko je odklenil hišna vrata. Tiho jih Je zaklenil in se pričel plaziti ob steni t po temni veti. — stopnico pod ifjim so strahotno ječale. Stopil je hitreje. Na vrhu pa je «pet zmanjšal kcrak. Vrata svoje sobe je našli odprta. Trenutek je obstal. Po-t?m se je naslonil na podboj in se zamislil. ZastrmcJ se je v smer, kjer naj bi bilO okno. Krog in krog njega Je vladala tema. Minute so potekale in on se ni genil. Zdelo he je. kakor bi hotel noč prebiti na pragu. Zatopljen v mKl na preživljeni dan. Zaprt v svojo bolečino. Uklenjen v sppmine na njo, ki Je šla cd njega. Oklepala se ga je smrt. Čez dolgo časa se Je premaknil. Stopil j« v sobo in pričel nekaj iskati. Med Iskanjem je zdaj pa zdaj postal, kakor bi bil pozabil, kaj te lskai. Potem je prižgal. Pol ure ie tipal v temi. Po m>i, po postelji, vsepovsod. Nazadnje jih je našel v žepu. Potegnil je vžigalico in prasnil. Počasi, previdno kakor stara žena, kt s tresočo se roko vtika nit v šivanko. mu je ob škatljici zdrsnila vžigalica. Tenka paličica je zagorela. Medli plamen je vzdrh-tel, močno zagorel in pričel ugašati. Sadar je hitro nagnil vžigalico, s petrolejke snel steklo in ga polomil na mizo. Njegov obraz je bil ob slabotni luči vžigalice mrtvaško bled. Lase Je mel vse razmršene in so mu padali globoko na čelo, preko oči. Stresel je z glavo. Privil stenj in ga prižgal. Zatem je hotel natekntti steklo. Ni ga bilo. Tam. kamor ga Je bil položil, ga ni bilo več. Stenj je zagorel močneje. Privil ga Je Se bolj. Od petrolejke se je zakadilo in zasmrdelo po sajah. Sadar je zakaljal. Zdajci se mu je steklo zasvetlikalo z roba mize. Segel Je z levico po njem. Ali steklo mu jc ušlo. Padlo Je na na tla in se razbilo. Sadar je zamiaal in še bolj pob le del. Stal je kakor ubit brez misli. V ušesih mu Je zvenel glas ubitega stekla: Luči nimaš! Steklo si razbil! Stenj Je ugasnil! Samo noč še gori. Temna in dolga gori in žge in njega nihče ne vidi, zanj nihče ne ve. črno Je. V r)Je8°vih očeh jc vse črno. Skozi okno ne pada najmanjši tarek. Sadar premišljuje. Misli na njo. ki zanj nima več časa. Misli na nekoga, k je posegel med njiju. Ha! K<> bi ga poznal! Ali Sadar ju je te misli takoj žal. Kaj bi storil? Ničesar bi ne storil. Nihče nI kriv. Tako pafi mora biti. Olava mu je klonila vse niže k miz.. Vendar v njegovih očeh ni bilo spanja, ni bilo utrujenosti. Le tilnik je bil tako neskončno težek. Kakor da ga nevidna roka tišči k tlom. In Sadar se Je upiral. Upiral se je vaem zlim mislim. Ko bi le tako tiho ne bilo, je pomislil čez nekaj časa. Pretiho je. Zame, ki sem zmerom sam, je pre- OGOREK tiho. Ko bi vsaj na cesti kdo zaživel. Morda bi se la*že zavedel vsega. Pa nocoj je tako tiha ln temna noč. ukz bo. Jutri bo dež, je spet pomislil. In kakor da bi tej svoji misli prav ne verjel, je dvignil glavo in začuden zastrmel v okno, ki se je odražalo v svetiozelenkastem soju. Iznad slemena nasprotne strehe se je vzdigal mesec. Sadar ju je zaigral krog ustnic rahel, bolesten nasmeh. Mesec! Mesec! je sam zase mislil. Trenutek je bilo v njegovem obrazu nekaj ciničnega. Takoj zatem pa se je vrgel na posteljo in telo se mu je pričelo krčevito stresati: MirjanaJ Mirjana! Potekla je ura. Sadar leži in strmi v črno. Noč je dolga. Noče je biti konec. / Od nekod prihaja pritajen šepet. Od časa do časa zašepeče znan glas. Sadar se ob vsakem šepetu zgane. Da, prekmalu sem prišel! misli Sadar. Dejal sem, da pridem pozno. Ah, zato me je skoro prosila, naj bi ne prišel kmalu domov. Pozabil sem. Sadar si je prižgal Cigareto. Buljil je predse — kakor bi hotel prisluškovati, čez nekaj časa ga je cbje'.a utrujenost. Zamižal je. Trenutek je premišljeval temo v svojih očeh in jo primerjal z nočjo. Odpiral in zapiral Je oči. A videl je le očesce goreče cigarete. Potem je zadremal. Soba je polna dima. Sadar se je vzdramil le napol. Odprl je oči in jih takoj spet za-tiszrll. V glavi je začutil pekočo bolečino in veke so mu padle vkup kar same od sebe. Kaj je? Dim! Dim Je. Sadar ju so se zasol^ile oči. V prsih ga je zapeklo. Hotel je vstati, a po telesu je začutil svinčeno ohromelost. Luči! Luči! Glas mu je popolnoma odpovedal. Genlti se ni mogel. Zdelo se mu jc, kakor bi sanjal. Čelo mu je stiskal razbeljen obroč. Cigareta!! Vsega se Je zavedel . Ne daleč cd njega mora nekaj tleti. Vstal bi. pogledal, pogasil, a njegovo telo je negibno kakor mumija. Le v očeh |je življenje. Strmi, strmi. In Sadar misli: Takole gleda človek zadnjo uro. In še čaka ln premišljuje: — Kako — bo. Od časa do časa sliši smeh mlade ženske. Sadar posluškuje. Okno je zdaj svetlejše. V sobi visi težek mrak. Mesec je visoko na nebu. — Izza zidu, da, iz sosednje sebe prihaja smeh mlade ženske. Sadar posluškulie. In dim, k' se vali nroti oknu. se vije v vitkih sanjavih progah, kakor bi v mesečini plavala bela telesa. Sadar strmi ln se ne gane. Mirjana! Mirjana! — Zadušim se! Luči! Luči! A vse so samo misli. Iz Sadarje-vlh ust nI glasu. In te misli mu DRUŠTVA 0 NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O AŠ U J t E "GLAS NARODA" m čit* samo nk a*«tw, p*2 pa vsi Slovenci v van okolid. seka smeh mlade ženske, ki prihaja izza stene. Skozi okno pada na Sadarjev obraz svetel pramen mesečine. V njem ne trene mišica. Rumenkasto bel je: kamnit obraz. Iz njegovih odprtih oči sijeta nemoč in bolest. Vdal se fis. Dima je zmerom več. Zdaj mora že močno tleti. Vsak čas lahko švigejo plameni. Ali v Sadarju sc ničesar ne zgane. Misli ga zapušča-ajo V prsih ga skeli in peče. V sosednji sobi šepeta noče biti konec. Ko bi odprl kdo vsaj okno. Nikogar ni. In Sadar si ne more pomagati. Težki kolobarji dima se drug krog drugega sučejo proti oknu. V Sadarju raste nekaj čudovito sladkega in lepega. Samemu sebi se zdi veselo opotfen. Na nekaj, samo še na nekaj misli. Po bolestne sreče. Ustnice mu trepe-čejo v nasmehu. Zdaj pa zdaj se njegovem obrazu se razliva izraz mu Cz prsi izvije komaj slišen stok. Sadar pa se smehlja. Ničesar več ne čuti. Ustnice mu drgečejo. Mirjana! — Kako si mogla? — Mirjana! Še eno sekundo, še dve, in tri, in vsemu bo kraj. Skozi steno pa udari vesel, razigran smeh. Sadarju se zdi, kakor bi zvonilo srebro. Posluhnil je. Napel je zadnje moči. Iz kuhinje se sliši tiktakanje ure. Tenek bronast glas je odbH enkrat. Visoko nad šipami hite mimo meseca sivi oblaki. Sadar gleda. Zbral bi rad svoje misli, svoje moči. Okno je medlo, zelenkastorumeno. Na sobni tleh je štirloglata rumena lisa. In Sadar se spet zastrmi. Iz teme prihajajo nad rumeno liso modrikasta, svetla ,vitka telesa, se dvigajo v mesečev pramen in se v v oknu izgubljajo v vrtinčastih vi-jugah. In časih se porazgube iz svetlega pramena v temo. Sadar mežika. Peče ga v očeh. Polašča se ga omotica. A zraven misli, kakor bi se bal za vsako živo sekundo. Mirjana! Mirjana! Kje si! vpije v njem. V Sadai+ju je vihar. Veke mu padajo vkup. Po hiši se je razlegel čudovit, srebrno trepetajoč, z vinsko trto ovenčan smeh. Vinski smeh. Vinski smeh. Zveni. Zveni. Vse orračje trepeta. Moški glas je planil vmes. Trenutek je bilo vse tiho. Potem je tiho zarožljal Mjoč. V tečajih so zaškripala vrata — in zaloputnila. Stopnice so zaječale. Zdafjci se je razlegel krik. Gori! Nekdo je planil v Sadarjevo sobo. Čelo mu hladi mrzla nočna sapa. Sadar počasi odpira oči. Kaj je? Soba je razsveljena. Okno je odprto. Kaj se je ugodilo? Zraven njegove postelje stotfi v spalni obleki igospodinja. Zasopla je in gleda, gleda, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo, — ali kakor bi bila v zadregi. Njena usta so na smeti. In zasopla je, — prsi se jI dvigajo in pa- Da. Z rahlim usmevom zadrege odpira usta .Njeni beli zobje se zeleno leskečego. Noč je. . — Ali me niste klicali? — je vprašala. Sadar je molčal. Gospo 1nja se je počasi sklonila nadenj." Njeni dolgi, temni, razčesani lesje so se doteknili njegovega Čela. Sadar je vxtrepetal. v njegove oči je strmel "pra&uftoč, prijazen pogled. Gospodinja je spet spregovorila: — Niste me klicali? — Kal v&m je. — Tako bledi ste. — Nič hudega ni bilo. — Le soba j« vsa zakajena. Zravnala se je. Obraz ji je jm-prčpregla žalost Molčal Je, Sanja vo Je pogledala krog sebe. Bptt ao «s ji ▼ ndi smeh. Pogled ji je nehote ušel na tla. na temnordedo pirotsko preprogo. P*2di preproge je bila dolga, črna, Izžgana lisa. Sadar je sledil njenim očem._ Zdaj se je oprl na komolec in pogledal pred posteljo, pirotsko preprogo .Vse je razumel. Gospodinja je nemo gledala ožgano, mokro preprogo. V njenih velikih, mladostnih očeh ni bilo najmanjše jeze. Mirno se je ozrla v Sadar j a. — Da, gospa, — je spregovoril, — bil je ogorek. Njegov glas je bil hladen. Odkod rje vzel tako hladen glas v tej noči, se je sam čudil. Spustil je glavo na blazine. Gospodinja je še rmerom nepremično stala in gledala Sadar j a. j Zazdelo se mu je, kakor bi ona; vse vedela, kako je ž njim. Čez čas j je vzdihnila in tiho odšla. j Noč je tekla in Sadar je bledel, ni mogel zaspati. Pozno je za trenutek zadrrmal ln v polsnu mislil: AU je bila Mirjana?--au ona, mlada gospodinja, katere! voljčji zobje bleste v noči zeleno, j opdjno, in ki lahko po grehu j vzdih ne in vpraša: ' — Ali me nisie klicali? — Kaj vam je? { Ne. Ne. Nihče Je ne kliče. Pride | kakor sanje. Obsojena na trenu-1 tek, na vzdih in laž. Kakor sanje. ! In Mirjana? o, tudi Tebe so sa-' me sanje, vzdih in laž, trenutek' strasti. Med naju je prišla grenka i beseda, trda kakor kamen. Da b: j nihče ne gojil več nad, da bi nihče več ne mislil do neba,* si udarila, j Razpršila si v meni čudovito sliko.' o, fato morgano mojega življenja.1 Beg ve, da če se ti je to dobro po- j srečilo. Ubila si lepoto in šla za! svojim trenutkom. V enem samem nisi čutila večnosti. — Zgorel je del življenja. Ti si prav kakor ona gospodinja. Tvoj obraz je bil nežen in smehljajoč, tvoje srce dobro — pa vendar si lagala zaradi svojega greha — ki ni bil greh — ker si se bala svobodne besede. Vem, ko je prišel tisti drugi, se Tvoj obraz, Tvoj nasmeh, Tvoje srce ni prav nič izpremenilo. Za vse ga je dovolj. Z vinsko trto ovenčan smeh krasi Tebe kakor njo, gospodinjo; čudovit, nerazumljiv, ves srebrn. Šla si, v trenutku v sebi vsega o-svobojena, vse pozabljajoča, vris-nila si v svojem srcu, vrgla glavo vznak in ga pogledala, njega, ki Ti je bil bil še pred minuto — tujec. V Tebi, Mirjana, je vse minljivo. Ničesar ni, ne misli ne ideaia, ki bi te premagoval. Si samo časa, ki nikoli ne povprašuje, kakšno je vino. Brušena ali navadna časa. V prvi se iskri celo voda Noč je potekala. Sadar je govoril sam s seboj: Življenje človeka je kakor tale pirotflkft preproga pred mojo posteljo. Krasno, živopisano, v harmonično zloženih barvah so je razgrnili po tleh. Nekaj časa so pazili nanjo kakor na otroka. Previdno in s strahom so stopali po njej. kakor dela ta ali oni pač s svojim življenjem. Potem pa so jo počasi pozabili. Pričela je bledeti — Vsak dan je je manJj Vsak dan je zgori kak del. In nihče ne m6re zabrisati sledove ognja. O pač! Res je — z lažjo. S prevaro. Preproga je nekoč morala biti dolga. Zdaj je kratka Leto za letom reiejo kos za kosom od nje. In preproga je zmerom paeproga. Čuiješ, Mirjana, kakor sanje si, pa vendar vem, da si Mirjana. Kaj! Prav za prav sem le jaz pirotska preproga. Vsak lahko stopi nanjo. Vsak, ki more ali hoče, vžge v njo svoje znamenje. Zakaj nisem pazil? Preproga bi ne zgorela.... Mirjana! Kdo? Ti ali Jaz? Kdo jje čemu kriv? Kdo je kriv moji bolečini? Bkoai okno je prisijalo solne e. Sadar se je bolestno zgeniL Vstal je. In to jutro je bil raven kakor nikoli poprej. Bolečina mu je uslo-čila križ. Stal je sredi sobe in strmel predse, kakor bi ga ničesar, več ne moglo zru&tti — Bil je le trenutek. — Njegova edina misel tfe bila. Kaj zdaj? Ene sanje bodo pokopane. KUERTEN IN PRIČE V Subotici se je ustrelila soproga trgovca Aleksandra Klopferjeva. Pred obupnim čfeHfth js|prosUa no-fe, naj gre ▼ kavarno, Češ, da ima migreno. Kb se Je moi vrnil, jo je nate! mrtvo. Prsd smrtjo Je napisa-• *Jt 20. aprila so najprej zaslišali Kuertenove sorodnike. Sodišče je Pozvalo na zaslišanje dva Kuerte-nova brata in sestre. Ko je ta skupina prič stopila v dvorano, je zločinec pobe sil glavo. Tudi sorodniki se niso ozrli po njem. Ognili so se kletke z očmi, kakor bi za leseno pregrado sedela divja zver . Sodni dvor je nato zaslišal preiskovalnega sodnika dr. Hertla, ki je vodil preiskavo preti Kuertenu. Med n4m in zločinccm se je bila žilava borba. Šele po dolgem času je dobila obtoženec zaupanje vanj in je nenadoma izjavil, da mu je zelo neprijetno, da (je tako dolgo lagal. Naveličal se je večnih laži, ki so s2 dajale na zapisnik. Po lastnih besedah se je uklonil veličastvu pravice in resnice. Ta izjava je zbudila med poslušalci in sodniki ve-iiko veselost in tudi Kuerten se je muzal ob njej. Višji vladni svetnik Kopp je opisal razgovor, ki ga je imel z zločincem lani 30. maja. kmalu potem ko je bil aretiran. Ko je prišel do besed, kakšna kazen čaka zločinca v primeru, da ga spoznajo psihiatri za zdravega na možganih, je Kuerten zakMcal iz svoje kletke: — Prosim, gospodom izvedencem se vobče ni treba baviti z menoj. Vedno sem se zavedal svojih dejanj. Niti trenil ne bom z očesom, če mi odrežejo glavo.,.. Kuertenovi sorodniki so se po teh; besedah odstranili iz dvorane. j Nato je neka ženska izpovedala, da je Kuerten že kot otrok rad zahajal v panoptikum, kjer je z največjo naslado ogledoval prikazovanje zločinstev. Priča Pelzer je poznala Kuretenovo mater in pravi. da je bila zelo dostojna in delavna ženska. Preživljala se je s pranjem in likanjem ter je pomagala vzdrževati družino. Tudi sestre obtoženca so dostojne ženske. Kuerten je bil že v mladosti svojevrstno bitje. Včasi ga je popadla si'na besnost, tako da so mu izsto- j pile pene iz ust. Vendar se je rad ! širokustil in je hotel biti več kakor je bil v resnici. Zelo je cenil dobro cbleko j Marija Hahn, imen j akin ja nesrečne žrtve Kuertenove zločinske roke, je izpovedala, da se ji je Kuerten predstavil za železniškega uradnika. Povabil jo je s seboj v kino. Namestu v kino pa jo je vodil križem po mestu. Naenkrat sta sta prišla v gozd, kjer je bilo zelo samotno. Hahnova se ni več spoznala, kje je, kajti Kuerten Jo je vodil v večnem krogu. Sredi nedolžnega razgovora se je vrgel nanjo -ln jo jel daviti. Že je menila, da so ji segli njegovi prsti na vrat, ko so se k sreči pojavili ljudje. Bila je reišena. Na predsednikovo vprašanje, kaj je hotel Hahnovi se je odrezal Kuerten: — Umoriti.... Njegov odgovor je napravil na vse poslušalce porazno globok vtis. Tudi Ela His ten .je imela 5 Kuer-tenom grozen doživljaj. Zločinec jo je pretepel do krvi. Zaradi tega =e je odvrnila od njega. Pozneje pa jo je umel tako zvito pregovoriti, da se je spustila z njim zopet v odnošaje Predsednik je vprašal Kuertena, kaj je hotel tej ženski. Kuerten:— Seveda sem jo hotel umoriti.... Psihiater profesor Berg je podal izvedeniško mnenje o Kuertenu. Po njegovi sodbi je obtoženec dedno obremenjen psihopat, pri katerem se jasno kaže nagib k sadizmu. Kuerten je zaprt človek. Čisto navade nnagib k zlim dejanjem je napravil iz Kuertena množestve-ga morilca. Da se je Kuerten zavedal svojega stanja, o tem priča vprašanje, ki ga je naslovil nekoč na prof. Berga: — Kaj je vendar to z mojim nagonom? Po psihiatrovem mnenju ni pri Kuertenu niti govora o kakšnem nagonu. Ni dvoma, da bi se bil zločinec svoji merilni nasladi lahko uprl če bi bil hotel. Celo v afektu je bil Kuerten vedno pripravljen naskočiti svojo žr-teV. Le na višku afekta mu je odpovedal spomin. V ostalem pa treba pribiti, da ni Kuerten niti urno-bo len, niti zmešan. V dokaz, kako premišljeno je ravnal, služi primer dvojnega umora deklic Lenzen in Barmacher. Kuerten je ▼ tem primeru Jako zvito ravnal, ko je poslala mlajšo deklico po cidfcrete. starejfc> pa med tem umoril. Kuerten je hote določil Tie svoje umore, če pa jih je imei premi Ujm t UMETNA BLAZNOST tudi tedaj, ko jih je izvršil, je vprašljivo. Ko je končal prof. Berg, so poklicali v dvorano Kuertenovega 71-letnega očeta, ki ni niti pogledal sina. Tedaj je vstal obtoženec in rekel: — Ne bi rad ostal v dvorani za časa, ko bo moj oče govoril. Prosim, g. predsednik, pustite me ven. Sodišče je ugodilo tej prošnji. — Kuertena so odvedli iz dve rane. Stari Kuerten je energično zanikal, da bi bil kdaj pijancc. Otroke je pač tepel toda le, kadaj so zaslužili. O obtožencu je izjavil, da ga je mati zelo razvadila. V otroških letih je Peter nekoč napadel otroke na cesti in jim vzel denar. To je očeta tako razburilo, da b\ ga najrajši ubil. Za Kuertenovim očetom je bila zaslišana 29-letna Karolina Heer-strasse, ki se ji je bil Kuerten predstavil z lažnim imenom Kari Wertheimer. Vodil jo je na sprehod vzdolž rečice Du&ssel in jo napadel. Ker se ga je branila, jo je pahnil v vodo,, iz katere pa se je rešila. Mari'ja Butlik je izpovedala v tajni obravnavi, da jo je Kurten vodil v dom za brezposelne ženske in jo pripeljal v Greifcnberški gozd, jo je napadel. Kuretcn je k temu dodal: — Umoril je nisem samo zato, ker je zakričala: — Jezus pomagaj! Samo to me je odvrnilo od moje namere. V tajnem delu razprave je prišel pred sdnike tudi Franz Hofher, ki je sedel leta 1928. v preiskovalnem zaporu zaradi kride. Kuerten je bil takrat zaprt, ker je bil osumljen neke tatvine. Ko je Hcfher slišal o umoru služkinje Marije Hahn, sc mu prišli na um vsi preverzni in gtbzljivi nagibi tovariša v ječi. — Uveril se je, da ne more biti mno-žestveni morilec nihče drugi kakor Kurten, kajti nihče ni imel toliko prednosti za brutalnega in sadističnega morilca kakor on. Kurten ni v zaporu delal nič drugega kakor pripovedoval svojim tovarišem po cele ure, kakšno naslado je užival pri svojih ekscesih. Zelo na široko je tudi opisoval svoja razmerja s služkinami. Kadar je doznal, da jpe prišel v ječo človek zaradi naravstvenih zločinov, se mu je takoj približala in novi jetnik mu je moral vedno iznova pripovedovati, kaj je počel. Nekoč so se jetniki sprli med seboj. Med njimi sq je posebno brutalno obnašal moški, ki je bil že nekajkrat kaznovan zaradi noža. Temu človeku se je postavil Kurten po robu z besedami: —Čeprav si predkaznovan zaradi noža, ti povem, da si v meni našel baš pravega. Rečem ti, da se bos še zelo čudil. J Ko je Hofher ovadil policiji Kuertena, je imela policija kakšnih 12,0000 sledov. Tudi Kuertenovo sled so zabeležili:. Kriminalnim u-radnikom je bilo naročeno, naj poizvedujejo po njem. Prinesli so poročila, da je Kurten na najboljšem glasu, da je delaven, marljiv in dostojen človek. Takrat pa je bil Kuerten že sedemnajstkrat zabeležen na kazenski listi in sodišče je imelo z njim ponovno opravka zaradi naravstvenih prestopkov. Ker so prinesli detektivi takšna poročila o njem, je oblast dala ovadbo proti j*jemu 'na stran. Nato so se poslužlli nove metode za izsleditev morilca. Začeli so spraševati po vseh umobolnicah in ječah, če je bil kje zaprt kakšen moški, ki je zagrešil težke nravstvene prestopke. Ti številni spisi so 9e reševali na ta način, da je dobil vsak izmed državnih pravdni-kov duesseldorfskega sodišča v študij kup aktov z gotovimi začetnimi črkami. Državni pravdnik, ki je dobil v roke črko K, Je naletel tudi na Hofher j evo ovadbo in se je pri tem spomnil, da je bil nekoč pred leti pred sodniki neki Peter Kuerten, ki se je moral zagovarjati zaradi posilstva. Začeli so iskati po tej poti in prišli storilcu na pravo sled. Noto življenje za oslabele živee Ako so vaši Živci ali mišice oslabele ali so vaSi Življenjski organi igubili potrebno moč, tedaj vzemite Nuga-Tonc nI bodite močni, zdravi In polni življenja. NuraTone je napravi čudeia ata milijone ljudi v vseh delih sveta. On pireien« bolezenske glivice, ki povzročajo boleita in oslabelost organov. VI lahko dobite Nufa.-Tone v lekarni. Ako lekarnar tega nima, vpraMkjte ga naj to naroČi sa vas od trgovca na debela. —Adv't. Najnovejši korak v področju zdravljenja duševnih bolezni pomeni meskalin, neko mehiško mamilo, ki spravi normalnega človeka v stanje posebne blaznosti. V tem stanju izgubi vsako moč nad svojimi čutili, barve, zvoki, oblike in prostor se mu popačijo v strahotno fantast-lčno mešanico. Čudno pa je pri tem, da ohrani omamljenec možnost bistrega presijanja vsega kor se godi z njim, in da lahko o svojih opazovanjiih tudi pripoveduje drugim osebam. Tega so poslužujejo moderni zdravniki za duševne bolezni, ki se morejo na ta način seznaniti z določenimi duševnimi stanji in jih potem pobijati pri svojih pacientih. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemste, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte ton), da sc Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa' pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cuiig, A. Saftlč Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KAN8AS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chlsholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sckula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hitl Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnik Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Prank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ OREGON Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vansek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj . Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Kopriviek Midway, John Žust Moon Run, Frank PodmilŠek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolieo, S. ftkerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jog. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank 8kok *** WYOMING v Roek Springs, Louis Taudker Diamondvffla, Jqp RdUch M ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 6, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY hV.Li Frieda Sorrensen ROMAN IZ ŽIVLJENJA. 17 Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Frieda je vedržala njen pcugJed. — Jaz sem vedela, kaj se je zgodilo! — je rekla trdno. Liza je krčevito stisnila roki skupaj. — Tudi to, da je mož mož sam.... — Da, tudi to! — Moj Beg, kako je mogel storiti kaj takega! Ah, Frieda, očividno fere za napad duševne bolezni! On je padel s konja ter ostal ohromljen. Gotovo je pri tem dobil kako rano na glavi in to je bila posledica tega. O, Frieda, kako strašno je vse to! In od koga si slišala o vsem tem? — Od tvojega moža samega! Liza jo je (presenečeno pogledala. — Od njega? Od Frica? Kako misliš to, Frieda? — Da, Fric mi je sam sporočil, da ima namen posloviti se od živ-^ ljenja! Cunes zjutraj sem dcCrila pismo, ki je bilo oddano v soboto. Iz tega je raarvidno, da ni bil duševno moten, ko je izvršil dejanje! Liza se 'je vzravnala. — Tiho, za bežjo voljo, tiho! Razumeš, to je edina možnost, da se prepreči pozornost! Tudi če bi bili sami prepričani, da je izvršil dejanje pri jasni zavesti, ba morali vendar tajiti pred javnostjo! Zakaj je tloril to? — Ker ni hotel nikomur pasti v breme, in ker je bil preveč ponosen, da bi vzel mojo pomoč. V smrti me je še prosil za to! Liza je postala temnordeča ter si obrisala z robcem čelo. — To je storil? — je rekla presenečena. — Da, bi ti vendar privoščila, teta Frieda? — Ne, hvala. Jaz dobim tamkaj vse, kar potrebujem! — Potem te smem vsaj spremiti? — je prosjačila Ellen nežno. Frida pa je zopet zmajala z glavo. — Ti ostani pri sveji materi, Ellen! Ona te bo sedaj še težje pogrešala. Zadostuje, če mi poveste dctoro gostilno. — Ah, Ruth, skoro popolnoma sem p izrabila! — :je stokala Liza. — Ali jo poznaš? — Da, govorila sem par besed žnjo, — tam, pri njenem očetu! — NI je bila mogoče spraviti od njega! Vtš kaj, — Fric jo je nekoliko razvadil. In ona se tako zna malo Obvladati! Ljusbi Bog, nam se bo srce nekoliko raapočilo radi bolesti. A kaj se hoče! Treba je ohraniti stališče pred ljudmi. Pojdi Ellen, ter reci Ruth, naj se poslovi od tete! Ellen se je hitro dvignila, da izpolni naročilo, a Frieda jo je trdno zadržala. — Pusti, Ellen. Jaz bom šla še enkrat sama tja! Pusti Ruth pri očetu. Imela ga bo le do jutri! Hitro je odrezala vsak ugovor ter odšla. Mati in hči sta se pomembno spogledali, ko sta bili sami. — Ali razumeš vse to, — je vprašala mati konečno šepetaje _Papa Ji je sam pisal. Ali ti to ne dokaauje dosti jasno, da ni trii več zmožen misliti smotreno? — Prav gotovo, mama. Tako bo! Papa ni vedel, kaj počne! Pismo doicaauje namreč, da je bil (prepričan ravno o nasprotnem! — Če bi mogla le čitati pismo! — Prosi teto Friedo zanj! — Ne, ne, tega gotovo ne bom storila, — to izgleda kot nezaupanje! Moramo pa jo vzdržati pri dobri volji. Cuj, Elleti, bodi skrajno čedna in prijazna i njo. TI veš, kaj stoji na igri! Od tega bo odvisna vaša bodočnost! Fried« j« medtem že enkrat stopila k mrtvemu FTicu ter mu dolgo čam gledala v obraz. Nato pa se j« obrnila ter .potegnila Ruth v svoj Objem. — Otrok, sedaj moram proč! Zrak v tej >hi& mi jemlje jasno mišljenj«! Moram Se govoriti z materjo glede tebe! Vzela te bom k sebi. Oo-fcmm vBrofce imam za to. PoUobtta Jo j« Iskreno, in gledali sta si globoko v oči. Tiiimirrr i' - ' . / — Jutri na svidenje, Ruth! — Na svidenje, teta Frieda! Pogledala je še enkrat z žalostnimi očmi na ljubljenega, ki je spal aevzdramno. Jutri, ko bo soba polna brezbrižnih ljudi, ga ne bo več pogledala! Danes je pripadal nji in njegovi hčerki! V veži sta stali Liza in Ellen. Poslovili sta se zelo svečano cd Friede. Ellen jo je (poljubila ter rekla z ginjemim glasom: — Jaz te imam tako rada, teta Frieda, jaz te moram poljubiti! Frieda je gledala resno v lepe oči, ki so znale tako lagati. —t Zelo živahna si, EUen! — Da, Ellen ima vedno sxtte na jeziku! — je rekla Liza z glasom lju-beznjlive matere. — Ah scMti ne zdi, da mi je zelo podcfcna? Frieda je pofcimala s čudnim izrazom. — Da, zelo! (Dalje prihodnjič.) DIJAKI VLOMILCI V Mer an u na Tirolskem so prišli na sled družbi mladih zločincev, ki so vsi iz zelo uglednih mesenih rodbin. Pokvarjendi fan talini so že nad leto dni "obiskovali" tujske sobe po meranskih hotelih in tam kradli prtljago ipatnikov. Pa tudi trgovine so obiskovali in odnašali iz njih, kar so le mogli. Te dni pa je priredla neka ugledna rodbina v Maranu zabavni večer in je povabila na eabavo tudi policijskega komisarja. Na zabavi je domači sin prav pridno navijal gramofon. Pri tej priliki pa je policijski komisar opazil, da je gramofon izdelek iste tvrdke, kakršnih je bilo ipred kratkim v Meranu v neki titgovini več pokradenih. Komisar si je zabležil številko gramofona in že naslednjega dne je ugotovil, da je bil gramofon, ki ga je poslušal na zabavnem večeru, res ukraden. Domači sin je povedal, da je dobil gramofon od nekiih svojih sošolcev, na daljna preiskava pa je dognala, da so pobalini imeli svoje 'tajno" društvo "Harry Piel", in po njegovem vzoru so hoteli doživljati v resnici vse, kar so videli v filmih, katerih glavni junak je Harry Piel. OPOROKA ZAPUŠČENEGA MOŽA Angleški listi poročajo, da je zapustil neiki tovarnar svoji hčeri iz prvega zakona do 250 milijonov, dočim je dobila vdova, druga žena, samo 3 in pol pence. Zraven je bilo pripomnjeno, da si lahko nabavi vdova za ta znesek vrvico in se obesi. Zapustila je namreč moža že več let poprej. Zato pa je dobila stara mula, ki je avtorja oporoke dnevno voaiia, na izprehod, v do-življensko lastnino kos pašnika in "ekoii račun pri banki. OPERETNI TENOR THUNIS SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: SPLOŠNA KNJIŽICA: (Nadaljevanje.) Št 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Tej- -na s Jugurto, poslov, krt. Dokler, 123 strani, brofl. .......... Št. 36. (Km ver MeSko) 144 strani ............... St. 37. Domače živali...... Št 38. Tarzan in svet .... Štev. 39. La ffihf« ....... Št. 4«. Macda Št. 47. Misterij dole....... Štev. 48. Tarzanove ilvall . j Štev. 4». Tarianov «ln ____ At. 49. Tarzanov Kin, trd vea Št. GO. Slika De Graje..... ftt. ni. Nov. balade In rmmi Št. 64. V oseteie........... Št. 55. Namišljen Ibotnik .. Št 56. To in onkraj Sotte Št. 57. Tarzanova mladost, trd. vea. ........... Štev. 58. Glad (Ham trnu v .... JO Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Is ■rtveca doma. L del..........L— Štev. flO. (Dostojevski) Zapiski is mrtve«a doma, IL del ........]__ M JS JO ROZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18tk St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. V draždanskem Rezidenčnem gledališču se je odigral pri vprizoritvi Leharjeve qoerete "Dežela smeha" nenavaden škandal. V opereti je nastopil tudi tenorist Thunis, ki ga Je občinstvo že nekoč odklonilo, ker se je baje zaničljivo izražal o Nemčiji. Pretekle dni so ga .poslušalci sprejeli na odru z gnilimi jajci in z gorčenimi "fe j-klici". Ravnateljstvo jled^lišča je po tem prizoru razglasilo izpred rampe, da ne bo Thurrs več nastopil na »njegovem odru, poli aij sko ravnateljstvo v Draždanih pa je dostavilo tenoristu izgonski list. THiunis je rodom Nizozemec in je gostoval kot pevec v mnogih srednjeevropskih mestih. KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City puiiiii!i!!iiii«iiiiiiiiiiii:!:ifiiiii!niiiiii!ii:!>r il|llllll)lll!|l!illlUll!illi;lllltlllllli:!ll!llllll!!i!llll;!ltllll!i Mali Oglasi imajo velik uspeh o Prepričajte se! JO .4t 1.— JO JO 1.2» ut JO L— -56 JO 1.20 Št. 61. (Golar) Bratje in oeotre .75 Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) JO Št. 63. Idijot, II. del .......... JO Št. 64. Idijot. III. del . ......... JO Štev. 65. Idijot, IV. del ...... JO Vsi 4 deli ..............3J55 Št. 66. K»fli, skozi oho iivan-ke, veseloigra .................4fi Slovenski plnteljl n. sv. ' Potresna povest, Moravske sli* ke, Vojvoda Pero I Perica, Črtice ........................2.30 Tigrov! zobje....................................1.— Tik za fronto ...................70 Tattt, (Bevk), trd. vea..........75 Tri indijanske povesti...........30 Tunel, soc. roman................1.30 Trenutki oddiha ................ .50 Turki pred Dunajem .......... .30 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tri rože ............................................ .80 Tiso? in ena not (iCaj>e; vez. mala Izdaja............$1.— Tisoč in ena not I. zvezek..................1.30 II..........................1.10 I«.............................. KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V krempljih inkvizicije................1.30 V robstvn (Matlčič) .............1.JS5 V gorskem zakotja T........... .35 V oklopnjaka okrog sveta. 1. del M 2. del .......................M Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki inkvizitor ................L- Vera (Waldova), bro*. ........ .35 Vojska na Badmno. s slikami .. JS6 Vrtnar, (Rabindranath Tagore). trdo vezano ................ ,75 broArano .................. .60 Volk spokornik In druge povesti L— Trdo vezano _..................1JU VUnjega repatlca, roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, I. sv... -35 V pasti v Je šla, IIL mw- ...... 15 Valetin Vodnika izbran! spisi .. .3fi Vodnik svojemu naroda ........ .25 Vodnikova pratika L 1927...... .50 Vodnikova pratika L 1928 ...... JO Vodniki in preporekl .......... .60 Zmisel. smrti .................. JO Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .N Za kruhom, povest ............ J3 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda. brcA .......... .50 Zgodovina o nevidnem Človeka .. .35 Zmaj iz Bonu ................ .70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi ▲leSovec, 3. zv. skupaj ........ 1.50 Zvesti sin, poveš« .............. J5 Zlatokopl........................ Jge Ženini naSe Koprnele ...........45 Zmote In kanec gdč. Pavle...... .45 Zlata vas ...................... j§ Zbirka narodnih pripovedk: l-del......................... .4« Zbirka narodnih pripovedk: H- del........................ .4« Znamenje Štirih (Doyle) ....... JMI Zgodovinske anekdote .......... .30 Z ognjem In mečem..............3._ Zločin ln kazen, 1. In n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega hnzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Maznika...... .70 Zlati pantar-v.................. .90 Zvestoba do groba ........................1.59 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L it. Vojnsmir ali 2. sv. Hudo 3. sv. Vesele poveoti 4. vz. Poveoti ta slike ... S* Mr* S^odiot H^J kfh Nsi nji krah............... 7. maja: Stuttgart, Cherbourg. Bremen De Grasse, Havre 8. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: • He de France. Havrs Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. I^ouis. Cherbourg. "Hamburg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Roma, Xapoll, Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 19. maja: Vulcania, Trst 20. m.ia: • Mauretania,Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris. Havre Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Pennland, Cherboo g, Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg , President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 28. maja: General von Steuben, Mer, Bremen Boulogne Sur 29. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Beigenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoil Genova * 30. maja: Mi'waukf-e, Cherbourg. Hamburg Rochamb«*au, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNIKI Z ZNAKOM e, ornačl skupni izlet .v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot u ootovanje na ogromnih Dsrnlkih: FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) lie de France 15. maja; 5. junija (4.30 P. M.) (10 P. M.) PARIS 22. maja; 12. junija (Mid.) (6 P. M.) NajkraJSa pot po telesnlct. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega, agenta ali FRENCH LINE 19 STATE 8TREET NEW YORK, N. Y. JS .35 JS J5 SPISI ZA MLADINO: 'OANOia 2. zv trdo vezana Pripovedko ta 3. sv. trdo vezana. Vsebuje 12 po- ........................ M 4. sv. trdo vooono. Vsebajo 8. po-remi ........................ B. zv. trdo vezane. Ylnzkl brat .. JI 6. zv. trdo raua Teobajo 10 po- JI IGMM: trcavee. Igrokas v B. dejanj J8 Cyran de Bersenc. Heroltea komedija v petih dejanjih. Trdo vo- ' ....................»....m drama v 4. dej........... Ji Semenj v Rlchmondn. 4 Ob vojski. Igrokaz v 6tirih slikah JO Tončkove sajoe na Mlklavftev veter .Mladinska Igra a petjem v 3. dejanj ib .................. .M K. (J .R. drama v 3 dejanjih s predigro, (Oapekj, vez. ...........45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Veronika DeeeniSka. trda vea ... .1.50 Za krti ln svobodo, IgrokaS v 5. dejanjih....................... J5 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj.....64 0. f". Po 12 letih, 4 dejanja .. .40 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................60 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ Ji 14. snopič. Sv. Boštjan, Jnnafikn deklica, Materin blagoslov____ JO 15. snop!*. Turki pred Dunajem, Pabjoln In Nets ............ Jt4 20. snopič. Sv. Jut; Ljubezen Marijinega otroka ...............SO PESMI IN POEZIJE: Akropol i s In Piramide ........ JO broSirano....................80 Azazel, trdo vez. ................1.— Balade In romance, trda vez......1.25 Bob ta mladi zob, trda vez.....40 Kragnljtkl (Utva) .............65 trdo vezano .................80 Moje obzorje. (Gangl) ............1.25 Narics f(»ruden), brni. ...................JO Primorske pesmi, (Gruden), vea. .35 Slutne (Albreht) hroS......................JO Pohorske poti (Glsser) broft. .... JO Oton Zupanttt: Sto ugank ....................50 Vijolica. Pesmi za mladost.....69 Zvončki. Zbirka pesni j.za slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatorog, pravljice, trda ves.....60 Sloitenima narodna lirika ...... J>0 "V CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNlZANA Angleško-slovensko Berilo (CNQUSH SLOVENK READER) Stane eaaso $2.— ftnroetto ga pri KNJIGARNI GLAS NARODA SI« Weal 11 Street Nov York GKy Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. * Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Z ...iifi' S"!' "'ic. . .1 -.. A ^i^ink Ji