★ VjHrncrYAka, BORBA AH je mogoče najti močnejšega dokaza za voljo ljudstva Julijske Krajine, kakor je splošna stavka ljudstva cone A in solidarnost ljudstva cone B? Leto II. — Štev. 26*. Ajtlovščinti, sobota fi. julija ffitti. Cena 4.— lire JUNAŠTVO DELAVCEV, KI $ SVOJIMI PRSI BRANIJO SVOJE TISKARNE ÌN DRUGE USTANOVE PRED FAŠISTIČNIMI, JE BREZMEJNO Splošna stavka v vsej coni A Ljudstvo zahteva odstranitev fašističnih band iz cone Af izboljšanje svojega težkega ekonomskega in socialnega položaja in zahteva pravo ljudsko oblast VSAKA DRUGAČNA REŠITEV JE VODA NA MLIN FAŠIZMA Vse barbarstvo, protikullurnost in ioiasivo fašističnih zločincev je te ni zopet prišlo do veljave v noni A ulijske krajine. Pred ničemer se ni ustavil fašistični bes: ne pred izvornimi organi oblasti ljudstva, ne llred njegovimi kulturnimi in politič-uimi ustanovami, ne pred predstavništvi FLIU. Ko je še vsa Evropa polna -ulostnih ostankov fašističnega uniče-l'unja in- požiganja, je zopet požigal-j fašistična roka stopila v akcijo — 0 Pot v samem centru svobodoljub-uega, Trsta. Okrog trideset demoli-ranih objektov v Trstu ponovno jas-n° tzpričuje, kaj je fašizem in kam vodi politika popuščanja in sodelovanja s fašizmom, ki je karakteri-sllčna za ZVU. Samo nekaj podatkov o napadih fašističnih tolp naj da sliko o njihovih ciljih« in metodah: Napad na tajništvo in Predsed-stvo P NOG-ja in na sedež raznih pokrajinskih odsekov PNOO-ja; pri slednjem so razbili s kamni šipe na ok-nih, polili z bencinom vrata glavnega vhoda in zažgali. Ogenj so antifašisti Pogasili. 2. Napad na sedet Mestnega Osoo-odilnega sveta, kjer so vrdlj v pro- siore, jih popolnoma razdejali, ukradli fonar in uničili arhiv. 3. Napad, na »Slovensko knjigar-kjer so razbili opremo, pokradli njige in jih na ulici sežgali. 4- Napad na Circolo di Cultura Popolare di San Vito, kjer so najprej Vse pokradli in nato prostore zažgali. ' 5. Napad na sedež Pokrajinskih notnih sindikatov. 6- Napad na sedež delegacije Jugoslovanskih železnic, kjer so vdrli v Prostore, razbil; opremo, jo razmetali P° ulicah in zažgali. Napad, na prostore naše korni-ulo za ugotavljanje vojnega plena. 8. Napad na Zadružno tiskarno — dd, itd. , Ti žalostni dogodki nas spominjalo na leto 1920, 'ko so fašistični po- žigalci zažgali Narodni dom v Trstu. Tudi takrat so plameni objeli naše ustanove, naše šole in uredništva naših časopisov ter odprli pot v dobo strašne fašistične tiranije. Svobodoljubni Trst in svobodoljubno človeštvo to pot ne bo dovolilo, da se ponovi ona tragična zgodovinsko pot, ki je privedla konec koncev do druge svetovne vojne. Fašisti so tudi to pot delali po starem receptu: najti kakršen koli izgovor za svoje divjanje ter se na ta način »opravičili« pred svetom. To pot so govorili, da je »vzrok« njihovega divjanja v tem, ker so svobodoljubne množice preprečile bicikli-stom iz Italije, da bi v svoji dirki po Italiji privozili tudi skozi Trst. Jasne je, da je to bila samo zelo nespretna kamuflaža. Svoje zločinske podvige so oni že davno prej pripravili. Komur še vedno ne bi bili povsem znani fašistični recepti in fašistične metode, la se naj zamisli nad tem dejstvom: par dni poprej kot v Trstu so fašisti izvedli po popolnoma isti šabloni napad na antifašistične organizacije in 'stanove v Pulju. Tam so napadli prostore Slovansko-italijanske antifašistične unije, redakcijo časopisa »II nostro giornale«, ki je uradno glasilo Slovansko-italijanske antifašistične unije itd. Tudi tam so besneli z noži in palicami, razbijali stole in omare, raznesli arhiv in pretepali antifašiste. Ali je tudi tam šlo za bicikliste iz Italije? Sramota je, da ZVU nudi fašislič-nil zločincem zatočišče v coni A. za katero je ona po mednarodnem dogovoru prevzele vso odgovornost. Še večja sramota je, da ZVU in zlasti njenà civilna policija pomaga fašističnim zločincem, in celo sama pod-vzema preko civilne policije roko v roki s fašisti najbolj drastične ukrepe proti svobodoljubnemu ljudstvu — It Jijanom, Hrvatom in Slovencem. Ljudstvo cone A je dostojno odgovorilo fašističnim izzivalcem. Generalna stavka v vsej coni A je popolna. Heroizem delavcev, ki so s svojimi prsi branili svoje tiskarne in druge ustanove' pred fašističnimi vandali, je brezmejen. Fašisti so izdali poziv, naj gredo delavci na delo, toda pozivu se ni nihče odzval. Še prej pa so fašisti demagoško pozivali delavce, naj ne gredo na delo. S tem so skušali zmanjšati strnjenost, dostojanstvenost in odločnost ljudstva, ki se je pokazala v discipliniranem odzivu na poziv stavkovnega odbora h generalni stavki. Ko pa jim, tudi ta manever ni uspel, so spet menjali geslo in — seveda zopet zaman — pozvali delavce na delo). Ljudstvo Julijske krajine je s svojo generalno stavko zopet pokazalo, da se ne da preplašiti od fašističnega terorja in da neomajno vztraja na svojih zahtevah: za odstranitev fašističnih band iz cone A, za izboljšanje svojega težkega ekonomskega in socialnega položaja, za priključitev k FLRJ. Ljudstvu cone A so se odzvale tudi množice iz c™e B, ki so mu s svojo širokopotezno nabiralno akcijo pokazale vso svojo solidarnost. Ali je mogoče najti močnejšega dokaza za voljo ljudstva Julijske krajine, o kateri razpravlja mirovna konferenca v Parizu, kakor je generalna stavka ljudstva cone A in solidarnost ljudstva cone B? Fašistična divjaštva, ki so to pot zavzela doslej največji in nezaslišan obseg, pa so hkrati dokaz več, da bi vsaka drugačna rešitev vprašanja Julijske krajine, ki bi šla preko upravičenih interesov in preko volje ljudstva Julijske krajine, pomenila resno nevarnost za mir. Vsaka drugačna rešitev bi bila voda na mlin fašizmu. Nauk zadnjih dni v coni A je samo eden: 'vzpostavitev ljudske oblasti — edina rešitev. % Fašisti delajo v Trstu po starem receptu Sramota je, da ZVU in zlasti njena civilna policija pomaga fašističnim zločincem KOMUNIKE POKRAJINSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST 0 DOGODKIH ZADNJIH DNI v°č mesecev so se zbirale po trž ‘J» iilicah tolpe neofašističnih, Sovin i '. italijanskih elementov po veči italijanskih pokrajin, ki so drzno n kr i- Prost<>re antifašističnih in dem ^ ^tienili ustanov ter organizacij, vdira niZf^et,U0 Rovine in stanovanja ter n • dale znane antifašiste in aktivne bor v? 1 1,lac'i’ašizmu. Na ta pojav, ki je z 'Cmal vodno ve^i' obseg in dobival ve to bolj konkretne oblike, ki so po n .. Vdajanja fašističnega terorja kaza -,a . dobro izvedeno sistematično orgar iipu’ sn,P ponovno opozarjali merodr i * * * * * vii v- l£r?®e ZVU. Pri tem nas je podpin Ki- c*emobratično usmerjeno časopis kor tudi demokratične tržaške mno i a ut ut; univi n fiu,IIL‘- ZVU je sicer obljubljala, da M-praviia red. vendar pa do uresničei obl.!ub ni priglo. » S0 napadi na ustanove, orga ■' 'Je, zasebno imovino in ljudi dose vii nf1 V*1 iunUa in 1 julija 194G. Si gi!?5:. '0 ' napadov in pogromov prek; nvi -0-81 naPadov in pogromov iz dc Hlbujsega fašističnega terorja, o ka »n : h’ na®e ljudstvo bilo prepričano, no ,? V-., ulmi tiorbi z zavezniki doko nodi-mu' ?' .Namesto tega pa kažejo ilofi' ,lni' da fašizem s svo, v&k‘m. terorjem ni bil uničen, m kpmvo8-5 '1e ravil° Ped zavezniško voj a: Dne 30. junija in 1. julija so fašistične, šovinistične tolpe napadle, razbile in deloma tudi požgale med drugim sedeže sledečih ustanov: 1. Mestni osvobodilni svet za Trst, viia Machiavelli 1; 2. sedež Predsedstva PNOO za Slov. Primorje in Trst, via Ruggero Manna 29; 3. sedež PNOO za Slov. Primorje in Trst, via Carducci 6, katerega so v teh dneh ponovno napadli, in poskušali zažgati ; 4. sedeže Enotnih sindikatov v ulici Imbriani 5, v ulici della Zonta 2 in v ulici Monfort 1; 5. sedež Zveze primorskih partizanov. Corso 49; (>. sedeže SlAU-ja in KPJK za tržaško okrožje, piazza Ponterosso 6; 7. sedež KPJK za drugi rajon, via Mazzini 32; 8. sedež SIAU-ja za drugi rajon, Corso 19; 9. sedež SIAU-ja za prvi rajon, via Fabio Eilzi 10; 10. sedež Antifadstiične mladine, via Machiavelli 21; 11. sedež Mestnega odbora ASIZZ, via Fabio Eilzi 17; 12. sedež »Centro di cultura popota- re<, via Mazzini 32; , 13. sedež kulturnega krožka sPeros-sa«, via San Vito 14; 14. sedež UIVOD-a, via Torrebianca 8; 15. sedež Jugoslovanske komisije za ugotavljanje vojnega plena., via Valdiri-vo 31; 16. sedež Jugoslovanskega koordinacijskega odbora za železnice Julijske krajine, via Milano 10; 17. Slovensko knjigarno, Corso, kjer so razbili prostore in vse knjige zažgali na ulici ob navzočnosti civilne policije; 18. papirnico Štoka, via Milano, kjer so istega dne ponovno zažgali izložbena okna; 19. zadružno menzo, via Udine 11; 20. bar »Paola«, via Milano; il. gostilno »Ai tre moschettieri«; 22. mesnico Polacco in druge obratovalnice ; 23. ' napad na kolporterje dnevnika »II Lavoratore«; 24. vdrli so nasilno v stanovanja raznih družin, med_ drugim, Destradijeve, via Vecellio, in" Slavikove, via Fabio Eilzi. • 25. V teh dneh ,je bil izveden pravi lov na poedine osebe. Napadeni so bili znani antifašistični borci Tržačani in primorski rojaki. Napadeni so bili več ali manj telesno poškodovani, deloma od udarcev s trdimi predmeti, z noži in strelnim orožjem, od katerega je bil ubit tudi Attilio Giorgiutti. V prostorih ustanov in organizacij je bilo uničeno pohištvo, oprema'in arhivi; v več primerih zmetano na ulico in zažgano. Ukradem so bili v več primerih pisalni stroji, v drugih pa razbiti. Kjer pa so šovinistični zločinci prišli do denarja, so ga ukradli Po gostilnah in barih so kradli jestvine in pijače. Povzročena škoda znaša več milijonov lir. Te zločinske tolpe so poskušale tudi uničiti tiskarno v via San Francesco 20. sedež Komunistične partije Julijske krajine v Domu pristaniških delavcev, kulturne krožke »Rinaldi«, »Pino Tomažič« in druge. Fašistične napadalne tolpe so bile močne do kvečjemu 300 ljudi, po večini so jih tvorili mladi ljudje, importirani iz notranjosti Italije. Civilna policija bi lahko bila kos situaciji vsak trenutek. Tržaški Italijani so obsojali tc> zločinsko delovanje Tolpe so hodile od sedeža do sedeža in opravljale razbijaško delo. S tem bi bilo delo policiji olajšano, ker bi lahko sledila le skupini, če je že ni hotela razgnati. V mnogih primerih je prišla policija na lice mesta sočasno z napadalci, katerih ni ovirala pri vandalizmu. So celo primeri, da se policija ni odzvala pozivu v prostorih se nahajajočih ljudi m prošnji, da vzpostavi red, ko so zločinci raz-1 bij ali inventar. Po navadi je prišla poli- I cija prepozno, čeravno je bila pravočasno poklicana Kljub ogromni škodi in tako velikemu številu napadov ni policija v nobenem primeru aretirala napadalcev, tudi onih ne, ki so vpričo uje razbijali šipe, uničeval, inventar po sedežih in ga 'zažigali Dogodil se je celo primer, da so civilni policist' pomagali odnašati inventar, katerega so nato tolpe zažgale. Policija ni reagirala, ko so šovinisti javno sramotili sliko maršala Tita, katero so tudi v njihovi navzočnosti zažgali. Pač pa je policija aretirala antifašistične borce, ki so stražili svoje sedeže. Iz navedenega jasno spoznavamo ne samo delovanje civilne policije in ZVU, temveč tudi, kakšna bi bila usoda slovenskih in talijanskib protifašističnih množic, če bi bila Trst in Slovensko Primorje priključena k Italiji Ti dogodki kažejo tudi, kakšna usoda bi čakala proti-fašiste in njih množične organizacije, če bi postal Trst internacionalen pod vodstvom nepristranske uprave, kjer so taki dogodki mogoči Prav zaradi tega ljudstvo Julijske krajine bolj kol kdaj prej ne more pristati na drugo rešitev, razen priključitev Julijske krajine in Trsta k FLR Jugoslaviji. . Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor I za Slovensko Primorje in Trst. Borba ljudstva cone A je »nezakonita", zakonita pa so fašistična divjaštva? 3. t. m. zvečer je Zavezniška vojaška uprava izdala komunike, v katerem javlja, da smatra sedanjo splošno protestno stavko za ilegalno. Komunike se glasi: »Zavezniška vojaška uprava smatra sedanjo stavko za ilegalno, ker je ta bila proglašena iz samih političnih vzrokov in se ne nanaša na nobene gospodarske ali sindikalne vzroke. Izguba dnevnih mezd zaradi sedanje ilegalne stavke je povzročila pomanjkanje prizadetim delavcem in njihovim družinam Zato se bodo vsi vrnili na svoje običajno mesto v petek 5 julija 1946 ob normalni uri.« Stavkovni odbor pa je tekom noči izdal št. 5 svojega biltena, v katerem po roča: Stavko nadaljujemo. »Stavko nadaljujemo! Danes v sredo 3. t. m je bila stavka v vsej pokrajini splošna, v Trstu se pa tisti, ki ne :tav-kajo, omejujejo zgolj na nekatera trgov ska podjetja in zelo skrčeno tramvajsko službo, ki jo vodijo prostovoljni stavkokazi. To so prodane duše, ki jih je lahko najti ob vseh prilikah in ki so bili že od nekdaj maneverske napadalne skupine fašizma in nemškega okupatorja • Jutri, v četrtek 4 julija se stavka nadaljuje in bo strnjena kakor v preteklih dneh ZVU' je začela deloma nastopati prot banditom, ki so izvršili vandalske napade v nedeljo in ponedeljek Kakor je bilo sporočeno, so med aretiranci bivši fašisti in importiranci. To je prvi korak Treba je udariti na višje mesto. Fašistične squadre je organiziral CLN Vzdušje mržnje in pogrom je pripravila »Voce Libera« Zato je treba te aretirati Največji del civilne policije je neposredno sodeloval s fašističnimi tolpami ali pa je mirno dopuščal to početje. Nato je streljal proti oni, ki so hoteli razgnati zločince, ker jih je ogorčil napad na njihove embleme in na dobro ime mesta samega. Treba je kaznovati krivce, zlasti predstojnike, ki so največ krivi. Pomoč kmetov prihaja vedno obilneje. V prihodnjih dneh bodo mogli stavkujoči in brezposelni nabavljati najnujnejše potrebščine v mejah skromne prehrane, na katero so prisiljeni že več let. Da bi odpomogel težkemu stanju pri nakupih prebivalstva, je stavkovni odbor določil, da smejo trgovine z jestvinami, zelenjavami, sadni trgi in ribarnice, kakor je bilo že določeno za kruh in mleko, ostati odprte do 10 ure zjutraj To dovoljenje obvezuje prebivalstvo, trgovce in nameščence k večji disciplini. Odbor jih vabi, naj tudi v tej panogi jutri po 10. dri stavkajo splošno kot na vseh drugih toriščih. Živela stavka za demokracijo in za svobodo ljudstva! Živela solidarnost med delavci, obrtniki, malimi mestnimi trgovci! Živela solidarnost med mestom in deželo! Združeni in strnjeni bomo dosegli, da se v Trstu in coni A ne bodo nikoli več ponavljali fašistični podvigi; da ne bomo nikoli več videli policije, ki je sokriva ali pa noče zatreti fašistične drhali, temveč napada in ubija ljudstvo.« Vsa industrijska podjetja pristanišča in velik del trgovin so zaprti Cestna železnica tudi danes ne deluje Edino trgovine in trgi s sadjem in zelenjavo, ribarnice in pekarne delajo po načrtu stavkovnega odbora in to samo do 10 ure dopoldne Po ulicah je vedno veliko ljudi, ki diskutirajo o položaju, b stavki in drugih dogodkih, ki se vrstijo iz dneva v dan Javni red je prevzela anglo-ame-riška policija, ki kroži po tržaških ulicah v oklopnih avtomobilih. Vojaki na oklepnih avtomobilih so v popolni bojni opremi Danes zjutraj ob 7 uri je civilna policija zaplenila pri Sv. Ani kamion bele moke, namenjene stavkujočim delavcem. Fašizem s svojim zločinskim terorjem ni bil uničen, ampak se je prav pod ZVU izredno razbohotil so pisali Tržačani Svetu zunanjih ministrov »V Trstu so stari in novi fašisti opu-stošili sedeže Enotnih sindikatov, Združenja partizanov Julijske Krajine, Antifašistične mladine in tržaškega Mestnega odbora. Požgali so Prosvetni dom in delno uničili sedež Pokrajinskega odbora. Skušali so zažgati tudi sedeže drugih antifašističnih organizacij. Napadli in oropali so trgovine in slovenske knjigarne. Fašisti so napadali tudi meščane in jih ranili To je delo fašističnih tolp, ki jih je organiziral in plačal reakcionarni in šovinistični CLN Za ta dejanja so odgovorne tudi oblasti, ki niso bile v stanju, kot nikdar doslej, da bi jih preprečile. Policija je zopet pokazala svojo pristranost in deloma direktno sodelovala z napadalci. Policisti so ubili antifašističnega delavca. Medtem, ko ljudstvo proglaša splošno stavko, se obrača na vas z nujnim pozivom. da rešite z največjo hitrostjo vprašanje Trsta in Julijske Krajine v smislu združitve tega ozemlja s FLRJ, kar je v skladu z voljo ogromne večine prebivalstva.« STAVKOVNI ODBOR DEMOKRATIČNIH ORGANIZACIJ V TRSTU Splošna stavka v vsej coni A je odgovor na fašistično barbarstvo Že nekaj casa je tržaški CLft skrbno pripravljal, da pretvori prihod biciklistov na tekmi »Giro d’Italia<; v razbrzdano nacionalistično manifestacijo, ki naj bi sprostila vso fašistično bando organiziranih plačancev in pretepačev. To je zaslutilo tudi demokratično ljudstvo in furlanske množice so ob meji Julijske krajine ustavile ta demonstrativni pohod, na cehi katerega so vozili avtomobili z italijanskimi zastavami in celo vozilo »Voce libera«. Ljudstvo je kolesarje ustavilo in nagovarjalo, naj ne sodelujejo v nadaljnji tekmi, ki bi zavzela v tem primeru izzivalno šovinistični prizvok. Večina kolesarjev se je odzvala pozivu, ostalim pa je ljudstvo postavilo na ceste razne ovire. To je zadostovalo, da so sprožili CLN-pvci poplavo lažnivih vesti in sprostili vse že prej pripravljene zločinske drhali, ki so Trstu. začele z razbijaškim delom po Stavka, ki je razširila po se je začela v Trstu, se vsej coni A, Vsa pokrajina stoji odločno ob strani tržaških tovarišev proti besnenju nekaj sto impor-tiranih in plačanih fašističnih pretepačev. Ljudstvo jasno govori, da si na ta način Italija ne bo prisvojila ponovno Trsta, niti ohranila svojega gospodarstva nad pokrajino. Fašistično barbarstvo je še bolj strnilo protifašistične množice iz vse pokrajine, meščane in deželane, delavce in kmete. Splošna stavka je zajela vse sloje in civilna policija je začela groziti obrtnikom, da jim bo vzela obrtnice, če ne odpro lokalov. Vendar ljudstvo se ne da plašiti s takimi grožnjami, ker dobro ve, da gre za obstoj in važnost ljudskih množic, katerim fašistične tolpe tako drzno ogrožajo življenje in požigajo kulturne ustanove. Po vseh krajih prihajajo ljudje na sedeže stavkovnih odborov po nasvete, da bi čimbolj pomagali stavkajočemu delavcu. Stavka je zajela tudi Furlanijo. Ta-mošnje ljudstvo smatra, da bo svoje prayice doseglo smo v okviru Jugoslavije, zato ima stavka za Furlane ogromen pomen. 2. julija popoldne je demokratično ljudstvo spremilo k poslednjemu počitku novo žrtev fašističnega moralnega divjanja, tov. Giorgiuttija, ki je v nedeljo padel kot žrtev protiljudske civilne policije. tya tej zadnji poti so žrtev spremile ogromne množice tržaškega ljudstva. Že pred pričetkom pogreba je ljudstvo zahtevalo, da se odstranijo civilni policisti, ki so prišli tja, ker ne more dovoliti, da bi spremljali padlega tovariša na zadnji poti njegovf morilci. Zločinski fašisti so se ob tej priliki potuhnili, vendar pa so poedini ljudski elementi skušali izzivati s tem, da so spremljali pogreb s silnim krohotom. Ljudstvo se za izzivace niti ni zmenilo. Fašizem si dovoli sedaj vse, ker ve, da bo nekaznovan, ker mu krije hrbet policija, ki je od vsega početka prežeta s protiljudskim duhom, so napisali stavku-joči delavci v stavkovnem proglasu Meščani, delavci, protifašisti, demokrati) Sindikalne organizacije in vse demokratične organizacije tržaškega ljudstva morajo na divjanje fašističnih tolp dati takojšen odgovor, ki je odgovor vseh poštenih ljudi: Splošna protestna stavka, ustavitev vsega dela, ki začne danes v ponedeljek 1. julija od polnoči dalje. Včeraj zvečer so oborožene in dobro organizirane skupine fašistov starega kova po dobro pripravljenem načrtu napadle sedež enotnih sindikatov v ulici Imbriani, ulici Della Zonta. Poleg tega so izvedli napad na sedež Zveze primorskih partizanov in sedež protifašistične madine ter na prostore Mestnega osvobodilnega sveta. Vse te prostore so opustošile, razmetale listine in raztrgale zastave. Istočasno so zažgale sedež kulturnega krožka pri Svetem Vidu in so poskušale zažgati z bencinom vrata ter okna v pritličju zgradbe ulice Carducci 6, kjer je sedež Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora. Toda to ni še vse. Te bande so napadle in opustošile sedež Predsedstva Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora ter zagrešile še mnoge druge zločine. Na več krajih v mestu so izvršile teroristična dejanja nasproti meščanom. Če prištejemo k vsemu temu še opustošenje trgovin, ki so last znanih slovenskih antifašistov, moramo ugotoviti, da so fašistične bande v polnem razmahu ter skušajo na vse mogoče načine ustvariti nerede, da bi preprečili takojšnjo in pra-tično rešitev vprašanja Trsta in Julijske Krajine. To so prav iste fašistične bande, ki so se pojavile koncem marca, ki so izvršile sramotna dejanja 1. maja, ki so zabodle Ravnikarja, Hlačo in druge. Tem tolpam so se pridružile še nove skupine, ki jih organizirajo, vzdržujejo in jim dajejo orožje ter poveljujejo pristaši CLN-a in raznih organizacij, ki spadajo pod njegovo okrilje. To so bande sestavljene iz ostankov fašističnih črnih srajc, ostanki italijanskih SS-ovcev, gvardije civile ter neofašistov, oborožene s pendreki 'n noži ter strelnim orožjem. Te bande ponižujejo in sramotijo italijansko ime. To- da za vse to moramo iskati odgovornih ljudi tudi v drugih krogih. Neofašizem je rastel v klimi, ki je bila ustvarjena zaradi popustljive politike ZVU do najbolj razbrzdanega italijanskega nacionalizma, do fašistov in vojnih zločincev, ki so našli udobno zatočišče v naši coni. Fašizem je le zato lahko dvignil glavo, ker je videl, da oblasti nastopajo proti antifašističnemu demokratičnemu gibanju. Fašizem si dovoli sedaj vse, ker ve, da bo nekaznovan, ker mu krije hrbet policija, ki je od vsega začetka prežeta s protiljudskim duhom. Dovolj je, da omenimo, da so lahko bande 200 do 500 ljudi, ki jih je spremljala policija, nemoteno krožile po mestu ter nekaznovano izvršile zgoraj omenjena dejanja. Da bi dale primeren odgovor na vse to, so se delavske in demokratične organizacije včeraj nemudoma sestale na poziv Slovensko-italijanske antifašistične unije ter odločile, da proglase protestno stavko. Naše ljudstvo zahteva: 1. Aretiranje vseh tistih, ki so izvršili navedena zločinska dejanja, in tistih, ki so ta dejanja naročili. 2. Odstranitev in kaznovanje fašističnih band. 3. Odstranitev vseh fašistov in vojnih zločincev iz Trsta in vseh koljačev in črnoborzijancev, ki so se sem zatekli. 4. Vzpostavitev ljudske oblasti in organov demokratične in ljudske zaščite. Meščani, delavci in demokratje, protifašisti! Sodelujte strnjeno v stavki, bodite združeni in složni, bodite budni pred pro vokaterji, ki poskušajo vnašati razdor in zmedo, onemogočite vse poizkuse reakcije, poslušajte samo navodila stavkovne ga odbora demokratičnih organizacij. Živela protifašistična solidarnost! Živela borba do zmage nad fašizmom, borba za svobodno, izražanje ljudske volje! Stavkovni odbor demokratičnih organizacij je dal pooblastilo obratovanja in poslovanja zdravstveni službi, vodo- pa borbi, nekateri drugi Tvoji tovariši ležijo danes ranjeni v bolnici. Upamo, da bomo te tovariše labko kmalu zopet videli v naši sredi. Naše ljudstvo ni klonilo .in ne bo klonilo pred fašističnim nasiljem in zločinstvom. Na fašistične zločine je ljudstvo odgovorilo s splošno stavko in je tem dokazalo svoj visoko razvit poli- tični čut. Ni ostalo zaprto v svojih domovih, pač pa je šlo na ulico v obrambo najdragocenejšega: demokracije in svobode. Odgovorni za te zločine so kriminalci, stari fašisti,, pripadniki X. MAS, črne srajce, Collottijevi banditi, ki so dolgo dobo zatirali naše ljudstvo, in činov. Ta pade na organizatorje CLN-a, . Dva dni so fašistične tolpe neovirano ki je neposredno odgovoren za ogenj, ki I delovale pred očmi civilne policije, ko je uničeval naše organizacije, in za kri, I pa so se naši tovariši postavili v bran ki je pojila tržaške ulice. Oni so podžigali narodnostno mržnjo, pretirali so incidente v Pierisu. To pa je bilo v njihovem že zdavnaj skrbno pripravljenem načrtu. V soboto so začeli izzivati s proslavljanjem istrskih.»beguncev«, ki so se zatekli v naše mesto, kjer skušajo terorizirati antifašiste. Skušali so izzvati nerede in vprizoriti stavko po vzorcu one, ki so jo vprizoriti v Pulju. Za to pa jim je bila potrebna pomoč civilne policije. Kar je te dni napravila policija, ki bi morala čuvati javni red, je nezaslišano. Policija, ki bi morala čuvati javni red, nasprotno povzroča trajne nerede. Fašizem, ki zopet dviga glavo, se je razbohotil še posebno v sredini mesta, od ulice Rosetti, X. Settembre do ulice Cavana, kjer neovirano delujejo fašistične tolpe, ki jih organizira, podpira brezvestna mladina. Toda odgovornost in vodi CLN. katerega propagandni orne pade samo na materialne vršilce zlo-1 gan je »La Voce libera«. svojih ustanov, je policija streljala. Ponavljamo zahteve ljudstva, ki s0 zahteve navedene v prvem proglasu stavkovnega odbora; Govornik je nato odločno obsojal delovanje CLN-a in njegovega “predsednika Fonde, ki je J16-posredno odgovoren za vse fašistične zločine. Ljudstvo zahteva, naj javni red čuva zavezniška policija in ne civilna policija, ki je okužena s fašizmom. Zahteval je nato strogo kaznovanje vseh članov civilne policije, k: so streljali na delavstvo, in njihovih predstojnikov. Spričo novih izzivanj in zločinov, ki so jih danes izvršili fašisti, bo ljudstvo nadaljevalo stavko, da tako dokaže oblastem in reakciji, da zahtevamo popolno zadoščenje. Tov. Jaksetich je nato zaključil svoj govor in izrekel poslednji pozdrav tovarišu Giorgiuttiju ter obljubil, da družina ne bo ostala osamljena. Vzkliknil jc; Slava ljudskim junakom! OBVEŠČAMO VAS 0 NEDELAVNOSTI ZVU IN 0 NEPOSREDNI POMOČI FAŠISTIČNIM TOLPAM OD STRANI CIVILNE POLICIJE — je napisal stavkovni odbor v poročilu svetovni konfederaciji dela »Delavci in prebivalstvo cone A Julijske Krajine so proglasili splošno protestno stavko zaradi kriminalnih fašističnih akcij in pristranosti oblasti. Fašistične tolpe so, oborožene in organizirane od krajevnega CLN, po točnem načrtu uničile in izropale sedež Pokrajinskih enotnih sindikatov, sedež mestnega odbora in druge sedeže antifašističnih organizacij. Ista usoda je doletela prostore raznih političnih in prosvetnih organizacij, Združenja partizanov in zasebne trgovine. Me- ščani, posebno delavci, so bili napadeni, zmerjani in ranjeni. Včeraj je bil v Trstu dan, podoben najhujši fašistični dobi in dobi nemške okupacije, ko so bila na višku protiljudska, protižidovska in proli-slovanska preganjanja. Obveščamo vas o nedelavnosti zavezniške vojaške uprave in o neposredni pomoči fašističnim tolpam od strani civilne policije. S splošno stavko zahtevamo aretacije in kaznovanje krivcev, odstranitev orga- demokratične organizacije. niziranih fašističnih tolp in svobodo za Predvsem pa prebivalstvo ve, da dokončna rešitev, ki bi zadovoljila njeg®" ve težnje po svobodi, demokratične >® narodne pravice, lahko pride samo 0“ konference Sveta zunanjih ministrov y Parizu z rešitvijo vprašanja Trsta in J°‘ lijske Krajine tako, da se priključita k FLRJ. Prosimo vas za pomoč in solidarnost.« OD TEDNA DO TEDNA Zahodne sile zavlačujejo rešitev najvažnejših vprašanj — Trsta in Podonavja — na pariški konferenci. Tržaško ljudstvo enotno z odločno stavko zahteva priključitev k Jugoslaviji. — Na zasedanju Varnostnega sveta zahodne sile nočejo ukreniti odločnega ukrepa proti Francovemu režimu. — Zasedanje Izvršnega Komiteta Svetovne Sindikalne federacije je zaključeno. — Dokazno postopanje proti Mihailoviču in njegovim zločinskim sodelavcem je popolnoma razkrinkalo delo reakcije za časa vojne. — Z obiskom generalnega polkovnika Enverja Hodže v Jugoslaviji je utrjeno prijateljstvo med Jugoslavijo in Albanijo. — Jugoslovanska mladina z navdušenjem gradi svojo progo. — Položaj v državah Evrope. — Svetovni politični položaj. vodu, plinarni, elektrarni, pogrebnim podjetjem, časopisom in radiu. Mlekarne __i__________ls*: —I___*~ 4r\ in pekarne smejo biti odprte do 10. ure dopoldne. NOV, KRVAV ZLOČIN PRIPADNIKA CIVILNE POLICIJE PONOVNO DOKAZUJE BISTVO TE PROTILJUDSKE POLICIJE Z umorom pri Sv. Jakobu so organi civilne policije dokazali, da jih demokratično ljudstvo sploh ne sme razlikovati od fašističnih band. V svoji podivjanosti so fašisli sklenili, da napadejo tudi Sv. Jakob. S trikolorami okrog vratu in s kokardami na prsih so pridrveli proti Sv. Jakobu, na čelu pa je šla civilna policija. Ljudstvo je takoj reagiralo in fašiste pregnalo. Pozneje so fašisti še enkrat napadli, toda ljudstvo se jim je znova uprlo in jih pognalo v beg. Potem pa je začela civilna policija razganjati množico, ki sc je pred vidnim nasiljem organov policije razkropila. Ostalo je še nekaj moških na cesti, ki so zapoznili. V tem hipu sta agenta civilne policije, ki sta stala za zidom, potegnila revolverje in streljala proti zakasnelim. S tem svojim zločinskim početjem sta ubila pristaniškega delavca Giorgiuttija Attilija in ranila Marija Glaviča. Policist, ki je zadel in ubil Giorgiuttija, je hladnokrvno dejal kot star zločinec: »Škoda, da nimam brzostrelke; vse bi jih postrelil!k Ta ponovni umor, ki ga je izvršila civilna policija in ki spet zahteva žrtev m vrst demokratičnega ljudstva, jasno dokazuje zločinsko vlogo civilne policije v borbi proti demokratičnemu ljudstvu Trsta. Vemo, zakaj je padel Z zavlačevanjem osnovnih vprašanj mirovnih pogodb na pariški konferenci skušajo zahodne sile vršiti pritisk na srednjo in po možnosti tudi nn vzhodno Evropo. Na pariški konferenciN sedaj izdelujejo osnutke mirovnih pogodb z balkanskimi državami, predvsem z Romunijo. Glavna sporna točka pri teh pogodbah je vprašanje podonavske plovbe. Angleška in ameriška delegacija sta nekoliko popustili in podlagata sklep, da naj se vse države ob Donavi obvežejo ustanoviti skupno upravo podonavske plovbe. Toda sovjetska delegacija vztraja na načelu, da razpravljanje v odsotnosti prizadetih ni na mestu. Vprašanje je ostalo nerešeno. Razpravljali so tudi o vrnitvi nezakonito pridobljenih dobrin. Sovjetska delegacija zahteva, naj se to uredi v neposrednem sporazumu med Romunijo in prizadeto državo. Tudi to vprašanje je ostalo nerešeno zaradi nasprotovanja britanske delegacije. Vtis imamo, da nekatere zahodne sile namerno delajo ležkoče v vprašanjih, ki se tičejo SZ in na ta način skušajo izvajati pritisk. V osnutku mirovne pogodbe z Italijo je rešeno vprašanje franoosko-italijanske meje; pokrajina Mont Ceniš ~ hidro-električnimi centralami pripade je dejal tovariš Jaksetich ob pogrebu žrtve fašističnega nasilja v imenu stotisočglave množice prisotnih in v imenu vseh antifašistov sploh V slovo je spregovoril tov. Giorgio Jaksetich, ki je predvsem dejal: Tov. Giorgiutti, tržaško ljudstvo, ki se je strnilo okrog Tvoje krste, čuti isto neizmerno bol, ki jo čuti Tvoja družina. Padel je tovariš, ki je dal vse svoje delovanje za svojo družino, ki je delovni /v delavskih in antifašističnih organizacijah. Padel je kot žrtev fašističnega terorja v borbi za dosego svobode in demokracije. Danes, leto dni po zmagi Uiid uaciiaiizmoiu, krožijo po mestu zlo- činci in kriminalci, naj bodo v uniformi ali ne, ki streljajo na delavstvo. Ti zločinci so uničili Tvoje življenje in Tvojo družino. Kljub veliki boli pa ne moremo pozabiti, zakaj si umrl. Padel si v teh (Inen, ko naše. mesto zopet doživlja fašistični teror iz leta 1921. Reakcija je danes obnovila svoje podvige z napadi, uničenjem ljudskih sindikalnih in kulturnih organizacij, kjer so naši delavci dobivali in dobivajo vso podporo. Ti, tov. Giorgiutti, si padel v tej Franciji, bo pa pod posebno francosko-ilalijansko nadzorstveno komisijo. Sporazumeli so se tudi o pripadnosti dode-kaneških otokov; ti otoki pripadajo Grčiji, a prej jih je treba demilitarizlTati. Sprejeli so tudi sklep o omejitvi italijanske vojne mornarice glede križark in rušilcev. Gospodarska vprašanja Italije se bodo rešila zpniedsebojnimi pogajanji zainteresiranih ^Tržav z Italijo. v Najbolj trdovratni pa so anglo-ame-riški delegati v vprašanju Trsta. Da bi bila olajšana rešitev tega najbolj spornega vprašanja, je sovjetska delegacija postavita dva nova predloga. Po prvem predlogu naj bi bil Trst avtonomna pokrajina pod jugoslovansko suverenostjo na osnovi statuta, potrjenega po 4 velesilah; Trst bi imel svoj izvoljeni parlament in guvernerja, ki bi ga imenovala Jugoslavija. Po drugem predlogu pa bi bil Trst z okolico pod skupno upravo Jugoslavije in Italije, 'vodila pa bi ga jugoslovanski in italijanski guverner. Poleg tega je sovjetska delegacija v svojem predlogu italijansko-jugoslo-vanske meje dodale nekatere spremembe. Vprašanje Trsta je vzbudilo veliko vznemirjenje v svetovni javnosti, predvsem pa v slovanskih deželah. V zadnjem času v delu svetovnega tiska mnogo pišejo o internacionalizaciji Trsta, ki naj bi predstavljal kompromisno rešitev. V resnici pa bi bila internacionalizacija odložitev in nadaljnja zaostritev vprašanja. Pomenila bi škodo in neizmerno krivico ljudstvu JK in Jugoslavije ter ogrožanje miru. Stališče Jugoslavije ie jasno. Po izjavah maršala Tita in tov. Kardelja ne bo Jugoslavija podpisala nobene polovične rešitve; predlog za internacionalizacijo je prav tako nešpre-jemljiv kot predlog za priključitev k Italiji. Sprejem teh predlogov bi pomenil tudi gospodarski oropad Trstp. Internacionalizacijo hočejo tiste 'zunanje sile, ki bi hotele Trst'in Julijsko krajino spraviti v svojo gospodarsko in politično odvisnost in na la način vršiti pritisk na srednjo in po možnosti tudi na vzhodno Evropo. Postopanje nekaterih sil v Parizu pomeni razbijanje osnovnih načel Atlantske deklaracije in poskusa delitve Evrope v dva bloka. Jugoslovanska delegacija v’ svojih zahtevah ni sama. Češkoslovaška in madžarska vlada sta podali ponovne izjave Svetu zunanjih ministrov za priključitev Trsta in Julijske 'krajine k Jugoslaviji, kajti to bi bilo v interesu vse srednje Evrope. Tudi član Izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije Lombardo Toledano je izjavil. da bo delavski razred vsega sveta podpiral Jugoslavijo v njenih pravičnih zahtevah. Tudi voditelj Komunistične partije Francije Thorez je dejal, da je dobil številne resolucije iz Julijske krajine z zahvalo, ker je Partija podpirala zahteve Jugoslavije. Zveza delavskih sindikatov v Parizu je priredila velik miting z zahtevo, da se Trst priključi k Jugoslaviji. Enako so zahtevali na mnogih mitingih jugoslovanski izseljenci v Ameriki. V številnem svetovnem tisku prinašajo tudi izjave 'maršala Tila in tov. Kardelja. — Po zadnjih vesteh so 2. t. m. v Parizu razpravljali izključno o vprašanju jugoslovansko-italijanske meje in Trsta. Doseženo je bilo gotovo zbli-žanje med štirimi delegacijami. Priznali so potrebo po internacionalizaciji Trsta in okoliškega zaledja, glede mej bodoče avtonomne pokrajine Trsta pa je dosežen sporazum, ki temelji na odobritvi francoske razmejitvene črte. Niso pa še dosegli soglasja o režimu bodoče avtonomne pokrajine Trsta. Če potegnemo iz navedenega zaključek, pridemo do naslednjega; Kot je izjavil tov. Kardelj, uporabljajo nekateri zahodni krogi proti Jugoslaviji dve merili z enim namenom. Medtem ko skušajo omejiti suverenost podonavskih držav glede plovbe po Donavi z geslom mednarodnega sodelovanja, se prav to mednarodno sodelovanje preprečuje na škodo Jugoslavije glede Trsta. Namen pa je očividen: .skušajo kratiti pravice Jugoslavije in demokratičnih podonavskih držav. Takega postopanja Jugoslavija ne more sprejeti. Medtem, ko v Parizu nekateri za zeleno mizo zavlačujejo vprašanje Trsta, tržaško ljudstvo kljub terorju fašistov z odločno stavko zahteva priključitev k Jugoslaviji. Zaradi nedeljskih krvavih fašističnih izzivanj, požigov in razdejanj okrog HO poslopij s sedeži raznih naših organizacij, ter umorov poštenih Tržačanov so delavstvo in vse protifašistične organizacije stopile v splošno stavko. Stavkovni odbor je izdal proglas meščanom, delavcem, protifašistom in demokratom, naj s svojim enotnim, discipliniranim in dostojanstvenim nastopom zahtevajo, da se aretirajo vsi zločinci, odstranijo in kaznujejo fašistične bande in črnoborzijanci iz Trsta ter vzpostavi ljudska oblast in zaščita. Stavka vsak dan bolj spominja na leto 1920, ko so fašisti požgali Narodni dom in postavili svojo diktaturo. Najbolj sramotno pa je, da ZVU s civilno policijo celo pomaga fašističnim teroristom, ki so se povzpeli do take moči prav zaradi popustljive politike ZVU in hočejo sedaj s terorjem in sejanjem zmede preprečiti priključitev Trsla k Jugoslaviji. Toda 100.000-glava množica se noče ukloniti. Heroizem delavcev, ki s svojimi prsi branijo svoje tiskarne in druge prostore, je brezmejen. Močnejšega dokaza volje ljudstva Julijske krajine po priključitvi k Jugoslaviji, o čemer razpravljajo v Parizu, ni mogoče pokazati. Priključitev je edina rešitev primorskega ljudstva in miru. Svobodoljubni Trgi in svobodoljubno človeštvo ne bo dopustilo obnovitve fašistične tiranije; splošna stavka se bo nadaljevala do zadovoljitve zahtev ljudstva. Tudi ljudstvo cone B je z množičnimi zborovanji, resolucijami in s široko-polezno akcijo za stavkujoče dokazalo svojo solidarnost. Tudi kulturni delavci slišanje prič je potrdilo strahotne zločin.6 četnikov in specialne policije, Mihailovl' čevo sodelovanje z okupatorjem, izdaja'" sko delovanje begunske vlade v London11 in reakcionarnih krogov v Angliji 111 Ameriki. Cdtanje najrazličnejših pisenu brzojavk, aktov itd., ki so bili zapleni6' ni v arhivih Mihailoviča in njegovih a0" obtožencev, je neizpodbitno potrdilo ''56 točke obtožnice proti zločinski družbi n* zatožni klopi. Dokazno postopanje je ,se' daj zaključeno. Branilci so med zašli®8' njem predlagali zaslišanje nekaterih a' meriških prič, da Mihailovič ni sodelova z okupatorjem, nekega nemškega gen6' rala, da se je boril proti Nemcem, irl več podobnih smešnih predlogov. Javn' tožilec je na te predloge odgovoril, da ni več obramba Mihailoviča, ampak zagovarjanje najogabnejših četniških zle* činov. Svetovni tisk je objavljal mno-0 poročil o procesu proti Mihailoviču. Tako je na primer »New York Times« P1' sai. da z ozirom na dokaze ne kaže. da bi bil Mihailovič obsojen kot francoski izdajalec Petain samo na dosmrtno r**" (Nadaljevanje oa 4. strnnij Slovenije so na svojem zborovanju P6" siali poziv kulturnim delavcem vsega sveta, da podpro zahteve primorskega ljudstva. X‘a zasedanju Varnostnega sveta za' hodne sile nočejo ukreniti odločnega ukrepa proti Francovemu režimu. Kliut, temu. da se na Varnostnem svetu že dva meseca in pol razpravlja o vprašan)8 Francove Španije, je vprašanjé še vedno ostalo na dnevnem redu; brez napor6V sovjetske in poljske delegacije se niti 1° ne bi zgodilo* Da do sedaj ni bilo še 8T benega konkretnega sklepa, kar pome8' vsekakor neuspeh, pade vsa odgovornost na člane, ki so odbili poljski predlog ** prekinitev diplomatskih odnosov s Francom. to je predvsem na Vel. Britanijo 14 ZDA. Medtem ko se na Varnostnem sV®' tu vodi debata, pa Franco ne miruj** temveč se oborožuje. Tu gre za vpr8' šanje same organizacije Združenih nar*’ dov, ali bo ona sposobna utrditi resni®* ni mir, ali bo postala lutka v rokah nekaterih nazadnjaških krogov. Delavski razred sveta, združen v svoj’ svetovni sindikalni federaciji, zaide'* dosledno izvajanje demokracije in zaščit* svojih pravic v svetu. Zasedanje Izvr5' nega komiteta Svetovne sindikalne federacije v Moskvi je končano. SSF obstoj* šele nekaj mesecev, a je dosegla že g0" tove uspehe. Zasedanje je poteklo v duhu medsebojnega zaupanja. Vsi udeleženci so si prizadevali, da se olajša nadaljnja utrditev miru in prijateljst''8 med delovnim ljudstvom vseh držav’ Sprejeli so naslednje soglasne sklepe: 1. Odobrili so delo komisije SSF v Nemčiji in poslali priporočiloZaveznišk®- mu kontrolnemu svetu v Berlinu, da 50 omogoči svobodni razvoj demokratičn6' ga sindikalnega gibanja v Nemčiji, da s6 opozori na nove poskuse nemškega l81' periaiizma, kar se kaže zlasti v tern._8* nacisti zavzemajo razne vodilne položaj® in jili je treba takoj odstraniti. 2. Sestavili so proglas delavskim m86' žicam sveta o poteku pogajanja SSF z organizacijo Združenih narodov in o zahtevali SSF glede sodelovanja v ZN. 3. Zahtevali so, da se sestavi komisi)8 štirih velesil in enega zastopnika SSF z8 ureditev sindikalnih svoboščin v GrČil1’ 4. Sklenili so, da se od 18. julija d8 15. avgusta po vsem svetu vršijo dem88' stracije proti Francovemu režimu. Naloga vseh članov SSF je izvedf1* teh sklepov v praksi. V svojem poroči'8 o delu zasedanja je predsednik Citri8 govoril tudi o izrednem napredku d6! lavcev v SZ in ie zaključil: »General8' sekretar Saillant ie poudaril važno®1 SSF, ki združuje 67 milijonov delavce" in se ji bodo sedaj pridružili tudi sin*!1' kati Libanona, Burme, Koreje, Indokjn? in Generalna konfederacija dela v Grči)1- Priče in dokazni dokumenti so pop*1' noma razkrinkali in dokazali izdajal®'*6 zločine Mihailoviča, njegovih sodchivc6"' begunske vlade in svetovne reakcije, ^a- MNOŽIČNA ZBOROVANJA IN USPEŠNE NABIRALNE AKCIJE V CONI B SO JASEN DOKAZ, DA NAŠE DELAVNO LJUDSTVO NE POPUSTI V BORBI ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE IN MIR TER ZA GOSPODARSKI PROCVIT SVOJE DEŽELE, KJER NE BO VEČ SUŽNOSTI IN ZATIRANJA, KAKRŠNO ZNOVA GROZI NAŠEMU TRSTU Zagotavljamo vam, da stojimo trdno za vami, složni in enotni, prekaljeni v borbi in trpljenju Silno ogorčenje, ki je zavladalo med ljudstvom v- coni B, čini se je razširila vest, da so primorani anti-ašisti v Irstu braniti svoje pravice s stavko, se je prelilo nenadoma v najbolj požrtvovalno kampanjo za zbrranje hrane za stavkajoče v Trstu. Tržaškim antifašistom, ki danes s mojimi telesi, z žrtvami najboljših sinov branijo svoje domove in ustano-'e pred požiganjem in uničevanjem Pobesnelih fašističnih razbijačev, predstavlja danes cona B neizčrpno zaledje, odkoder odhajajo celi vlaki, nabito polni kamioni, vozovi in vo-zioKi hrane v Trst. Po vseh cestah, ki vadijo proti Irstu, se. pomikajo dolge kolone kmečkih voz preobloženih z vrečami *n zavoji, z Istre se pomikajo kolone natovorjenih oslov in celo ljudje sa-mi lla lastnih ramenih nosijo težke tovore hrane proti Trstu. To so kmet-je, to so delavci, ki so pred štirimi eti zapustili svoje domove in šli v n>j proti fašistom in so danes zopet Zapustili svoje kmetije, delavnice in ?e Pomikajo proti Trstu z vsem, kar 'majo, da podpro Tržačane v njihovi orbi in da znova povedo vsemu sve-u, da je ljudstvo Julijske krajine Pripravljeno žrtvovati vse, da iztrebi Poslednjega fašista iz svoje zemlje, 'judje vodijo tudi na povodcih živi- Prav za prav vse, kar imajo pri lisi, da žrtvujejo za to, da z uspe-tioni podpro borbo 't rsta. Medtem pa sledi zborovanje zbo-jovanju. Po vseh večjih krajih govore judski govorniki skozi zvočnike, ob ržaški stavki pozivajo k še večji pod-,J05‘, poročajo o sto in stotinah, o ti-»ocil* kilogramih hrane, ki se nepre-f.-lnc k°Piči iz vseh krajev na zbira-iščih. V nekaterih središčih že skozi ma dni krožijo po ulicah demonstranti z zastavami in vzklikajo trža-skeniu delavstvu, laj vztraja v borbi, "a.j ne odstopa od svojih žalitev. Poppine vasi v coni B so v zadnjih dneh miele tudi do deset protestnih zboro-Va>ij, na katerih so predvsem ljudski Soverniki jasno povedali, da bodo •iudske množice v coni B pomagale jtavkujočim v Trstu na vsak način, bjudje z ogorčenjem spremljajo do-Rodke, ki se vrste v Trstu, obsojajo "VU, civilno policijo in vse tiste, ki lle le, da niso ničesar ukrenili proti, ampak celo’ podpirajo porast novega ašiznia v Trstu. Ljudem je danes jasno, da se mora goloroko tržaško judstvo na barikadah boriti pred cvavo, zločinsko protiljudsko bando, 1 ubija, mori in kateri je že naše Judstvo pred 25 leti nadelo ime 'fvavj fašizem. In vse to se dogaja Pi'ed očmi zavezniške vojaške uprave. S svojih zborovanj pošilja Ijud-s'o tržaškemu delavstvu pozdravna Pisma, v katerih zagotavlja vso svojo Podporo borečim se bratom. Prebiralci iz Puštal so med drugim zapisali: Svečano vam zagotavljamo, Kmetje, delavci, inteligenca -vsi zavedni in pošteni Slovenci! Proglas protifašističnih organizacij cono B za pomoč Trstu Oblike fašističnega terorja v coni A zlasti pa Trstu, so due 1. julija dobile še poseben zločinski značaj, ko so fašisti starega in novega kova napadli in v nekaterih primerih popolnoma uničili sedeže naših političnih in kulturnih ustanov v Trstu, prav tako, kot so to storili 1922. leta. Ob dejstvu, da so naše ljudske množice zavezniško upravo, kakor tudi ves ostali svet nenehno opozarjale na nemoteno rast fašizma v coni A in Trstu, lahko ugotavljamo, da so nedeljski zločini preračunan udarec našemu ljudstvu naravnost v obraz, da istočasno smatramo za to sokrivo tudi zavezniško vojaško, ùpravo, katera ne samo, da ni že prej proti podobnim izpadom fašistov v Trstu nič ukrenila, temveč je še prav s potuho, dano neofašistom te za take zločine še bolj ohrabrila. V zvezi s tem so vse demokratične skupine na poziv UAIS-a proglasile splošno stavko kot protest proti takemu postopanju, ki v tem trenutku še traja. V tem momentu so naše naloge naslednje: 1. Stavko junaškega delovnega ljudstva v coni A mora danes podpreti sleherni Slovenec, kateremu je pri srcu priključitev našega Trsta in celotne Julijske krajine k Jugoslaviji. Odbori SIAU in množičnih organizacij po vaseh naj takoj prevzamejo iniciativo in zberejo cimveč prispevkov v materialu in denarju. • 2. Manifestirajmo enotno voljo vsega primorskega ljudstva za skupno borbo proti ostankom fašizma, za ljudsko oblast, za svobodo odločanja, za priključitev Julijske krajine k FLRJ, za naš Trst, za našo Gorico, za naše pravice, ki nam pripadajo po vseli človečanskih zakonih. Dokažimo vsem demokratičnim silam sveta, zlasti pa predstavnikom štirih velesil v Parizu, da ne dovolimo fašističnim zločincem govoriti o državni pripadnosti Julijske krajine, dokažimo, da ima odločilno besedo pri tem ljudstvo Julijske krajine in jugoslovanski narodi sploh. Živelo junaško delovno ljudstvo Trsta in cone A! Živelo v borbi skovano bratstvo Slovencev in Italijanov, ki v teh dneh dobiva še posebno borbeni odraz v proglašeni stavki za pravico samoodločbe. V še odločnejši boj proti ostankom fašizma! Tajništvo okrožnega odbora SIAU, AFŽ, ZMJK in Enotnih sindikatov. V Šempas je prisopla ženica; mati treh otrok tik pred odhodom kamiona proti coni A in dejala: Ze tretjič sem prinesla, veste, v naši hiši se vedno najde .kaj za tiste junake, ki nesebično branijo domovino«, in vrgla je dobršno vrečko na kamion. V Brkinih so se sredi noči zbrali prebivalci neke vasi in soglasno sklenili, da pošljejo še tekom noči nekaj hrane tržaškim delavcem. In res, v zgodnjih jutranjih urah so odposlali dva naložena voza krompirja, fižola, masla, jajc, masti. Z vozom pa je odšlo tudi nekaj mož, da bodo branili hrano pred morebitnimi napadi od strani fašistov v Trstu. Vaščani pa so napisali tudi pismo, v katerem pravijo med drugim. Tržaški bratje, čuvajte naše domove in ustanove pred fašističnimi požigalci tako junaško kot ste jih doslej! Branite jih pred znova porajajočim se fašizmom! Vedno naj vas spremlja v borbi za- vest, da za vsakim zmed vas stoji v borbi ljudstvo celotne Julijske krajine kot.en mož in da z varili skupno kličemo v svet: Zahtevamo iztreb- ljenje fašistov, zahtevamo delo, zahtevamo kruh, zahtevamo svobodo za demokratično ljudstvo! Delavci v Ilirski Bistrici so prvi dan stavke sklicali sestanek, na ka-katerem je eden izmed njih dejal: Tovariši, v Trstu teče kri in mi ne moremo tega mirno gledati. Tovarišem iz Trsta moramo pokazati, da smo solidarni z njimi, da jim hočemo biti dosledno zvesti v borbi za osvoboditev našega mesta. In namesto strojev so to jutro zadonele v tovarni borbene pesmi in delavci so šli zbirat hrano,- da pomagajo tržaškim tovarišem. Ko so postojnski delavci zvedeli za tržaško stavko, so stisnili pesti, in že je bil narejen sklep: Danes dela- mo za Trst.« Tako je od tolminskih planin po Cerkljanskem preko Pivke in Brkinov, Vipavske doline in Istre. Vse ljudstvo je strnjeno v eno samo ogorčeno množico, ki protestira proti kruti resnici, da morajo demokratični Tržačani po enem letu zmage nad fašizmom z lastnimi telesi braniti svoje domove in ustanove pred fašističnimi požigalci. In ta množica predstavlja danes neizčrpno zaledje, ki oskrbuje z živili stavkujoči Trst. Stavka, to besedo izgovarjajo naši ljudje s silnim spoštovanjem, ker vedo, da predstavlja borbo za osnovne življenjske pravice, ker vedo, da predstavlja ta beseda borbo proti bedi, proti bestialnemu pobijanju in požiganju, borbo proti vsem krivicam v coni A, katerih nosilec je znova porajajoči se fašizem in kateremu boter je od ZVU tako hvaljena in opevana krvoločna civilna policija. Z vsem tem dokazuje ljudstvo cone B, kako nedeljiva je Julijska krajina, kako solidarne so ljudske množice v njej in kako ostro obsoja ljudstvo vsakogar, ki skuša v tej deželi ustvarjati pogoje za razvoj novega fašizma. Naša Istra za naš Trst Naša čudovita Istra! Polja, polna zlatega klasja , se prelivajo s pisanimi oblekami brhkih istrskih deklet, ki se sklanjajo nad žitom in ga žanjejo ter s skrbjo vežejo v snopje. Ko se dan nagibu k večeru, zaživijo istrske ceste, polne vračajočih se ljudi z dela, polja, tovarn. Delovne čete prepevaje zapuščajo na novo iz razvalin rastoče domove. Tam ob morju pa se prižigajo lučke, prijazno mežikajoče istrskemu ljudstvu kot pozdrav ribiča, nočnega čuvaja našega morja. Žaromet obsvetli za hip to istrsko noč. Takrat misli našega ljudstva skrenejo z dnevnih skrbi in se stojimo trdno za vami. složni in kopijo, zazrejo proti Trstu. Pred jaiotni, kakor zid prekaljen v borbi jn lepljenju in ne popustimo uiti za as, dokler se ue uresničijo naše že- očmi tega ljudstva se vrstijo terorji, muke prestane od 1920. leta dalje, takrat se spomni izmučena istrska •1° Po priključitvi celotne Julijske maU seoiea o vedeli, da prav vsak na Primor- [do življenja, proti vsem tistim, ki j-;11.1, 'kuies ve, :akšno krivico trpi kaplje tr«isko delovno ljudstvo uh tej Mj _ in da se piiliki čutimo prav si priza- kapljo pijejo kri njemu, njegovemu otroku. Ta močna sila pokaže z nemim protestom, s stavko. nosi, teptanost, sovraštvo do vseh, ki mu kratijo njegove osnovne pravice. »Ubili so tržaškega delavca, razdejali, pokradli sedeže antifašističnih organizacij v Trstu«, gre od ust do ust istrskih ljudi, katerim je Trst del njihovega življenja. Vsa Istra se je danes dvignila proti krivicam, katere trpi tržaški delavec. Od Izole, Pirana, Kopra, preko Rižane, do Kubeda, Gabrovke se zbira istrsko ljudstvo in protestira na zborovanjih, pošilja resolucije proti takemu zverinskemu početju pobesnelih fašistov v Trstu, proti nasilju in proti civilni policiji, ki ni v stami : vzdrževati reda v Trstu. Nemo, brez besed, natovori stara ženica, mati padlega partizana na osla vrečo moke: »To bo m stavkajoče delavce v Trstu, pomagala sem partizanom, dala sem svoje najdražje — svojega sina — za to, da bo zavladala tudi nam v Istri in Trstu pravica, a pomagala bom še nadalje za dosego teh ciljev.« V naši vasi je vse živo. Zborovanje! Odločni vzkliki proti početju fašistov v Trstu, proti početju civilne policije. Ljudje odhajajo domov in že prinašajo hrano za stavkajoče v Trstu. Pionirček prinese majhno vrečo fižola in sramežljivo reče: »Mamica je dala zadnje kar je imela, mi bomo že lahko živeli, toda očetom naših bratcev — pionirjev iz Trsta — moramo pomagali, da bodo laže vztrajali v borbi za svoje otroke, da bodo tudi pionirji iz Trsta imeli tako svobodna zborovanja, kot Titovi pionirji v Jugoslaviji. V Škocjanu hite žene, mladinke pripravljat prostor za hrano. Naloženi vozovi stoje v vrsti. Hitro nosijo žene hrano, jo sortirajo, pišejo količino zbranega živeža: Škocjan 100 kg moke, fižola, masti. Cezarji sadje itd. Že se pomika kolona tovorov po cesti proti .Trstu. Srca se smejejo dekle- vendar hrano za naše najbolj trpeče ljudstvo v Trstu, nosijo hrano za naše delavce, da bodo vedeli, kako globoko čutimo z njimi, kako so nam blizu. Delavci v Ampelei se zbirajo: »Zakaj smo se borili? Mar zato, da še vedno teče kri po tržaških ulicah?« jim govori delavec iz njihove srede. »Ponesimo jim vse tja, in pomagajmo našim bratom zalo, da bomo skupno uživali sad naše borbe.« Pridružujejo se jim delavci iz Izole: »Tudi mi jim ponesemo, njim v pomoč, da stisnemo v prah vse liste, ki nam še danes po tolikih žrtvah pijejo kri, nam vsem, da pokažemo vsemu svetu, da hočemo pravico, za katero smo se borili, doseči ,jo braniti, četudi za ceno naših življenj. Tako pa kudsivo govori Odločno odklanjamo vsako internacionalizacijo Trsta in njegovega pristanišča. Primorska s Trstom tvori nerazdružljivo enoto jugoslovanskega ozemlja. Če je bil dober naš narod, da je prelival kri v zavesti, da se mu bodo priznale pravice, potem se mu morajo danes tudi priznati. Ljudstvo iz Rižane. Odločno odklanjamo internacionalizacijo Trsta, ker bi bil to povod, novih sporov in za naše kraje gospodarska smrt. Prebivalci iz Movraža Ljudstvo iz vasi Loka-Bazovica soglasno izjavlja, da ne bo nikoli pristalo na predlog internacionalizacije Trsta. •k Prebivalci iz vasi Gradili, Pregara. Topolovec odločno odklanjamo internacionalizacijo Trsta in zahtevamo, da se to vprašanje reši v smislu naši! zahtev, ker smo mi dali preveč žrtev zato, da bi danes z nami barantali. ★ V.si prebivalci Ospa ne priznavamo nikakih krivičnih mej, nikake internacionalizacije, nočemo nobenih krivic več. Mi smo prelivali kri zato, da bi živeli skupno z brati Jugoslovani. To naj čujejo gospodje, ki se navdušujejo za internacionalizacijo Julijske krajine. Danes na morju ne mežikajo lučke ribičev, čuvarji istrske obale so tudi čuvarji neodvisnosti tržaške luke. Ribiči so danes zapustili svoje mreže, zbirajo se, stiskajo pesti in zobe in molče. Vsak ve kaj mu je storiti: Ves zaslužek, vse ''amo za stavkajoče tržaške delavce.« Od vseh strani se pomikajo kolone lovorov hrane proti Trstu. Vsemu trpečemu istrskemu ljudstvu je dane? samo ena skrb: pomagali čim bolj stavkajočemu Trstu. Danes se telesa istrskih deklet ne sklanjajo nad klasjem, danes se sklanjajo in krivijo njihova telesa pod težo hrane, ki jo nosijo za Trst. Noč je živa. Nikomur niso v mislih dnevne skrbi glede dela, a vsak ima misli usmerjene v Trst. Sonce vzhaja, osvetljuje morje, kjer se- poigravajo sončni žarki s površino morja. Istrsko ljudstvo se vrača na svoje domove s praznimi vračali in gleda na to krasno jutro. Tudi nam vsem mora zasijati sonce svobode, tržaškemu delavcu, delavcu v Tržiču in Gorici, vsemu teptanemu in trpečemu ljudstvu. Civilna policija - zaščita fašistov vsemu svetu svojo brezmejno užalje- lom, ki spremljajo tovore, saj nosijo Besnenje fašističnega nasilja se je začelo v istem času, Jvo hvalijo gospodje okrog ZVU sijajno izvežban, močan policijski korpus. Poglejmo delo tega korpusa. Čuvaj mestnega narodnoosvobodilnega sveta je ob priliki napada fašistov večkrat telefoniral policiji, dobil pa je odgovor, da so agenti že na mestu. In res so bili na trgu. Torej se je razbijanje vršilo pred njihovimi očmi. Ob priliki napada na prostore okrožnega odbora SIAU na trgu Ponte Bosso so fašisti mirno opravili svoje delo in policija je prišla na kraj razbijanja šele tedaj, ko so se fašisti razhajali, dasi se je to zgodilo v neposredni bližini zgradbe, v kateri je nastanjena civilna policija Ko so fašisti poskušali zažgati prostore PNOO, Zadružne tiskarne in slovensko knjigarno Štoka in se za to svoje delo posluževali bencinskih steklenic, se policija, ki 'se je nahajala v neposredni bližini, ni zmenila,1 da bi razgnala fašistično drhal, kaj pa šele, da bi koga aretirala. 1 To je samo nekaj primerov o delu civilne policije, ki je s svojim zadržanjem pokazala, da ščiti fašistično razbijanje po Trstu in da dosledno nastopa samo proti tistim, ki se branijo in ne proti tistim, ki napadajo, to se pravi, da nastopa samo proti protifašislom. Zanimivo je, da st organi civilne policije, kadar je tretja pomoči protifašističnemu ljudstvu, izgovarjajo, da nimajo dovolj ljudi in da nimajo časa, kakor so to napravili v Gorici. LOČITEV TRSTA OD ZALEDJA JE SMRT ZA PRISTANIŠČE, piše francoski časopis »Resistence« Desničarski list »Resistence« piše v svojem uvodnem članku pod naslovom »Vprašanje Trsta« naslednje: >Ako se tržaško pristanišče loči od zaledja, bi to pomenilo obsodbo na gotovo smrt. Čeprav je sicer res, da je v mestu italijanska večina, je nesporno, da prebivajo v ostalih delih pokrajine jugoslovanski narodi. Vsaka rešitev, ki bi obstojala v raz- delitvi tega področja na podlagi porazdelitve prebivalstva, ne bi bila realistična. Geografsko pripada področje Trsta bolj Jugoslaviji kot Italiji. Čeprav je bilo to mesto pred vojno italijansko, je še! večji de njegovega železniškega prometa proti podonavskim državam. Na žalosB prevladujejo glede tega problema popolnoma politični oziri, ki ta vprašanja kom-plicirajo.« TA DUH NAM JE ZNAN, TA DUH JE POVZROČIL SVETOVNI POKOLJ, TA DUH JE NAD EVROPSKO CIVILIZACIJO DVIGNIL ZASTAVO ZLOČINA, TA DUH JE NEPRIZNANJE VSEGA, KAR JE ČLOVEŠKEGA NA ZEMLJI; — TA DUH JE FAŠIZEM Opozarjamo kulturno javnost na nezaslišno nevarnost tržaškega vzgleda Slovenski kulturni delavci so ponovno spregovorili : Kako naj bi nam ne šlo zares, ko moramo v trenutku, ko nam gre za življenje, gledati cirkus spletk in laži fanatizma in profitarskih računov, krivic in poniževanja, cirkus, ki vzbuja v nas strašen občutek, da so bili potoki krvi preliti zastani Društvo slovenskih književnikov je priredilo 2. julija v ljubljanskem opernem gledališču veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem so zbrani slovenski Jculturni delavci enodušno manifestirali za uresničenje naših pravičnih zahtev glede pripadnosti Trsta in Primorske, o kateri pravkar razpravljajo v Parizu, ter obenem spontano dvignili svoj glas v protest proti nezaslišanemu izzivanju in divjanju fašističnih tolp zadnje dni v Trstu, ki je naperjeno proti osnovnim človeškim in narodnim pravicàm slovenskih in italijanskih ljudskih množic. Zborovanje v prenapolnjeni dvorani je otvoril pisatelj Miško Kranjec, nakar se je priglasil k besedi pesnik Oton Župančič: Toda podoba je, da pri naših vojnih zaveznikih ni tiste dobre vole, ki smo upali, da se smemo nanjo zatrdno zanesti po vsem, kar smo storili za skupno stvar, po neprimernih žrtvah, ki smo jih brez pomisleka prevzeli na svoje rame, da smo nje, velike, razbremenili in jim prihranili p^cej kapljic tiste skrivnostne, dragocene tekočine, ki se imenuje kri Dolgo teče ta naša pravda za Trst. Čudno teče ta naša pravda. V neprestani napetosti se mora boriti napredno ljudstvo dveh narodnosti za svojo pravico in svobodo na rodnih tleh, tej važni točki naše zemlje, in ves svet spremlja to dramatično borbo in se je po svoje udeležuje z zanimanjem ter opazuje s pridržano sapo menjajoče se faze v njej, zakaj ves svet se zaveda, da gre tukaj za velike stvari, pomembne za Trst, njega bližnjo okolico in daljno zaledje, za sosednje države in tiste dele Evrope, katerih promet se po naravnih poteh steka v tržaško luko. Mislim, da ga pri nas ni zlepa najti človeka, ki si ne bi bil glede tega vprašanja na jasnem, toliko je bilo že pisanega razpravljanja in govorjenega obravnavanja o tržaškem kompleksu z etnič-neŽa, gospodarskega in političnega stališča: vse je na drobno prerešetano, vse je razčiščeno, osvetljeno in na dlani, samo malo dobre volje pri odločujočih bi bilo treba, prav malo dobre volje in tržaško vprašanje bi bilo rešeno tako, da bi bila rešitev sprejemljiva za vse prizadete in bi si ves svet po dolgi dobi zopet oddahnil. Res, gre za velike gospodarske koristi, za gmotni razmah in prospeh široko razprostranjenih ozemelj, gre pa tudi še za nekaj prav tako važnega, ako ne celo važnejšega: za duhovno bodočnost sveta, za pravo pojmovanje demokratičnosti, za pravilno in trdno osnovo reda in dela v povojnih razmerah; gre za vero malih narodov v pravico in svobodo, za idejno usmerjenost, za ravnovesje in duševno zdravje novega človeka, ki je izšel iz vojne mogoče s polomljenimi udi, toda s celo miselnostjo in neupogljivo voljo, da bo poslej živel za tiste ideale, za katere je nesel svojo mlado glavo v boj na življenje in smrt. Toda podoba je, da pri naših vojnih zaveznikih ni tiste dobre volje, ki smo upali, da se smemo nanjo zatrdno zanesti po vsem, kar smo storili za skupno stvar, po brezprimernih žrtvah, ki smo jih brez premisleka prevzeli na svoje rame, da smo njih, velike, razbremenili in jim prihranili precej kapljic tiste skrivnostne, dragocene tekočine, ki se imenuje kri. Naš partizan ni varčeval z njo, z zdravo, vročo, dvajsetletno, življenja željno, v kipečih curkih mu je vrela iz ran, ker je brezmejno ljubil tisto drugo, zlato dragocenost — svobodo svoje domovine. In so lačni in žejni, bosi in raztrgani padali na gosto, kakor trava pod koso, ker jim je pela čudežne pesmi, ona, omamljivka. Pela jim je pesem otožno o ponižani, razkosani Sloveniji, o tlačenem Korotanu, o žalujoči, zapuščeni Gospe Sveti in pesem zanosno in strastno o morju in Soči, o Trstu in Gorici, da niso čutili dne, ko so omahnili v navdušenem zaletu. Vidim njih osteklenele oči, kako zro nepremično in strme skozi rušo in ne morejo razumeti, da tako vroča ljubezen naleti na tako hladne račune, da je mogoče tako svete stvari sprejemati s tako mrzlim srcem, tako čiste žrtve s tako ošabno dvignjeno glavo. Oni imajo potuho, ki so bili še včeraj verni in zvesti zavezniki najgroznejšim krvnikom, kar se jih je izkotilo v najtemnejših dobah. Tisti, ki jim je poverjena skrb za red v teh krajih, nočejo skrbeti za red in pomagajo njim, ki se znajo znašati nad nebogljenimi otroki, nad šibkimi ženskami, nad neoboroženimi mirnimi ljudmi, ki divjajo nad zavodi, postavljenimi s poštenim delom, nad ustanovami ljudstva vnetega za kulturo in napredek. Kako značilno: maščujejo se nad knjigami, ker knjige razodevajo ljudstvu resnico, ker mu prižigajo luč idej vodnic, ker ga uče spoznavati svet in sile, ki ga vladajo, in prezirati brezdušno mišljenje nacistično fašistične sa-mogoltnosti, spoštovati pravico in ljubiti domovino in nje svobodo. Ali slišite, pisatelji sveta? Na grmado z njimi! Na grmado z idejo, pravico, svobodo! Ali slišite, pisatelji vsega sveta? Vpričo vsega sveta se ne sramujejo uganjati teh ostudnih orgij besnega sovraštva in za- slepljenega divjaštva. Toda, prepričan sem, da ves pošteni svet vidi z nami vred, kako se iz plamena zmagovito dviga ptič Feniks, neumrljivi, s svetlobo obdan. Ali si je mogoče misliti, da svet to nespodobno, poniglavo početje gleda in ga ne oceni primerno, to se pravi ga ne obsodi in prekolne in zavrže? Svet se ne more tako globoko pogrezniti, da bi take metode odobril in potrdil ter celo poplačal z mastno nagrado, z lepim mestom in njega zaledjem, krasno primorsko ljudstvo pa, ki že poldrug tisoč let na tej zemlji prebiva in jo vsako leto pregrne z zlatim žitom, obstre z oljkami in trtami, ki jo ljubi in brani, to ljudstvo.pa da bi uklenili v jarem, ker je bilo zvesto sebi in svetlim idealom človeštva. Ako pomislim na fašista s puško na rami, z bombo in nožem v roki, s krvoločnostjo v srcu, kako se mi zasveti naš človek nasproti njemu! S kako mirnim, samozavestnim korakom stopa naš človek po poti človečanstva v svojo bodočnost! Po vsem preganjanju in mu-čeništvu hodi pokoncu, poznati, mu ^ je,-da ga prevzemajo visoke misli in globoka čustva, da ga vodi vera v bratstvo narodov, v skupne cilje človeštva, v radostnem delu hoče najti srečo in zadovoljnost sebi, svojemu narodu, pa tudi italijanskemu delovnemu ljudstvu, ki je z njim enih misli in želja in si želi Jugoslavijo in njeno svobodo. So mračni trenutki tesnobe, ko se mi zavali usoda tako bridko preizkušenega ljudstva s pezo težkega kamna na prsi — spomnim se pokončnega človeka teh krajev in od-leže mi. In tudi v tej naši dolgi in hudi pravdi za Trst, ki se bliža svojemu zaključku, smo imeli in imamo velike, spretne in modre vodnike in zagovornike: našega spoštovanega maršala Tita, tovariša ministra Kardelja, sovjetskega ministra Molotova, tovariša Fr. Bevka, pisatelje Francije, Amerike in vse svobodoljubne in blagomiselne duhove sveta. S hvaležno in s toplo mislijo se spominjam njihovega dela za našo svobodo (Nadaljevanje z 2. strani.) hijo. Primorski Slovenci, ki se spominjamo strašnih zločinov Mihailovičevih četnikov v naših krajih, zahtevamo pravično kazen. Z obiskom generalnega polkovnika Enverja Hodže v Jugoslaviji je okrepljeno prijateljstvo, skovano v skupni borbi Jugoslavije in Albanije. Predsednik vlade Ljudske republike Albanije je bil v preteklem tednu na obisku po vsej Jugoslaviji. Doživel je povsod prisrčen sprejem. Sam je izjavil: »Bratstvo in prijateljstvo med našimi narodi so skovali naši skupni heroji in vložili bomo vse svoje sile, da bomo to bratstvo in enotnost naredili za najpopolnejšo stvarnost, ker bomo s tem zagotovili boljše življenje našim narodom, ke-r bomo s tem ohranili mir na Balkanu in po svetu in ker se na ta način ohranjuje in krepi demokracija. Prepričan sem, da je moj prihod semkaj okrepil* vezi prijateljstva. Brez dvoma je, da bo to imelo za rezultat sporazum ... Ves albanski narod je mnenja, da JK pripada Jugoslaviji in da ji mora biti vrnjena. Ločitev JK od Jugoslavije predstavlja velikOj, krivico, ki je bila prizadejana Jugoslaviji z versaill-sko mirovno pogodbo. Mnenje, ki ga tu podajam, je resnično tudi mnenje albanskega naroda.« Enver Hodža je bil odlikovan z redom Narodnega heroja. Gradnja proge Brčko-Banoviči — nov delovni polet naše mladine. Na osnovi rezultatov dela na Mladinski progi med 10. in 20. t. m. je štab vseh mladinskih brigad med ostalimi pohvalil drugič tudi brigado JK. Te dni so odšle na delo 4 nove brigade iz Slovenije. Prišla je tudi brigada bolgarske in albanske mladine, pripravlja pa se tudi prihod brigade beguncev iz Grčije, madžarske mladine in brigade jugoslovanskih izseljencev iz Francije, v katero so se sedaj javili tudi 4 Francozi, 3 Poljaki, 2 Italijana in 1 Ceh. Gradnja Mladinske proge dobiva torej mednarodni pomen: v njej se krepi enotnost napredne ljudske mladine narodov Evrope. S svojim delom bo mladina Jugoslavije prihranila svoji državi ogromno izdatkov, sama pa se bo poleg dela tudi vzgajala v novem duhu skupnosti. Tudi študentska, srednješolska in ostala mladina Slovenije bo v poletnih počitnicah gradila šest večjih objektov, poleg tega pa bo vršila 15 manjših de- lovnih akcij v skupnem številu 5000 mladincev in mladink. Medtem ko v mnogih državah Evrope ljudske množice gradijo svojo domovino, pa v drugih deželah ostanki fašizma še niso uničeni. Na Poljskem je bil 30. junija referendum s tremi vprašanji: 1. ali želite parlament z eno zbornico, 2. ali odobravate nacionalizacijo glavne industrije in agrarno reformo, 3. ali soglašate z ustanovitvijo poljske zahodne meje ob Baltiku, Odri in Neissi? To glasovanje pomeni nadaljnji korak na poti k utrditvi pridobitev poljske demokracije. Pri referendumu je bila ogromna udeležba množic, po prvih vesteh preko 90 odstotkov. Velika množina ljudstva je odgovorila na vsa tri vprašanja »da«. Glasovanje je predstavljalo pravi ljudski praznik. — Na Češkoslovaškem je bil sklenjen med češkimi in slovaškimi političnimi strankami Ljudske fronte dopolnilni sporazum, ki ureja odnose med centralno vlado na eni strani in slovaško vlado na drugi strani. Sporazum naj doprineše k uspešnejšemu izvajanju del pri obnovi republike in utrditvi enotnosti države. — V Italiji je bil na ustavodajni skupščini za začasnega predsednika republike izvoljen Enrico De Nicola. Koalicijska vlada z De Gasperijem na čelu je odstopila. Komunistična partija Italije je na ustavodajni skupščini dala svoj predlog o programu bodoče vlade: nadzorstvo nad financiranjem tiska, preoblikovanje državne administracije, konec zavezniške okupacije, svoboda mednarodne trgovine, izboljšanje položaja delavcev, triletni načrt obnove, finančne reforme, podržavljenje dela težke industrije in bank ter razlastitev veleposestnikov. — Nova vlada Francijo je ob nastopu podala svojo izjavo, v kateri si je postavila naloge: ustvariti pogoje za izde-lanje ustave, zagotoviti potem stalni režim, izboljšati položaj delavcev in nameščencev, do sedaj izvedene reforme smatrati za dejstvo, razvijati gospodarstvo, prav tako se morajo v ustavi uveljaviti vsa načela odpornega gibanja, doseči se mora premirje med vsemi strankami in družbami v napredek ter ohraniti zvezo med narodi. Ko v teh državah nove vlade v svojih deklaracijah zagotavljajo demokracijo, pa se mora v Grčiji ljudstvo boriti za osnovna demokratična načela. Skupine na oblasti so izdelale svoj načrt o izvedbi plebiscita, ki ga pa republikan- ska opozicija odklanja, ker ta omogoča glasovanje samo o vprašanju povratka kralja Jurija, ne nudi pa možnosti izbire med kraljevino in republiko. — Madžarskem niso še uničeni ostanki fašizma. Te dni se je izvršil v Budimpešti zločinski napad na Rdečearmejce, pri čemer sta bila dva ubita, ranjeni pa še trije in neka madžarska delavka. Na svečanem pogrebu je generalaljtnant Sviri-dov poudaril, da ostanki fašizma še niso uničeni in je pozval delovno ljudstvo, da jih iztrebi ter je obljubil pomoč RA. Ko kolonialna ljudstva zahtevajo svobodo, skušajo nekateri zahodni krogi uveljaviti svoje imperialistične težnje. Osrednji odbor afriških narodov izdeluje načrt za sestanek predstavnikov afriških narodov v New Yorku, kjer bodo podprli zahtevo Haile Selasija za povrnitev bivše italijanske kolonije Eritreje Abesiniji. — Na Kitajskem se vrši danes ogorčena notranja oborožena borba. Eden vzrokov državljanske vojne je pomoč, ki jo ZDA nudijo Kuomintangu in zadrževanje ameriških čet na Kitajskem. KP Kitajske je ponovno izjavila, da je proti državljanski vojni in kitajska javnost nasprotuje vmešavanju ZDA v notranje zadeve kitajske. Kljub pogostim izjavam ameriškega poveljstva o umiku ameriških čet iz Kitajske je sedaj izjavil neki amerikanski general, da bodo ostali tam še v drugi polovici 1940. Zunanje ministrstvo ZDA pa je predložilo Kongresu predlog zakona o podaljšanju vojne pomoči kitajski. Predsednik kP Kitajske Mao Tse Tun je podal izjavo, v kateri ostro protestira proti temu in označuje predlog zakona kot diplomacijo dolarja. Diplomatski komentator »Pravde« Marini razlaga zakonski osnutek ZDA o med-ameriškem vojaškem sodelovanju. V osnutku zakona ne gre le za sodelovan je v skromnem obsegu, temveč za zedinjenje vseh vojaških sil zahodne poloble pod enotnim poveljstvom. Gotovi ameriški krogi agitirajo za tako imenovano vse-ameriško vzajemnost , v resnici na oni računajo na utrditev nadvladja ZDA v deželah Amerike. To je moderni ameriški imperializem, ki predstavlja načrt zb ofenzivo proti deželam Južne Amerike, ki jih skušajo spremeniti v strateško oporišče za vojne operacije ZDA Oni hočejo te države tudi popolnoma gospodarsko podjarmiti s ciljem, da bi izrinili Anglijo iz tržišč Južne Amerike. in za priključitev Trsta k Jugoslaviji Toda misel na našega primorskega člo ■ veka mi je bila v najtemnejših urah največja opora in' tolažba. Veliko je mo;e zaupanje vanj in s svojim delovnim tovarišem italijanskega rodu mi je porok, da bo ta pravda dognana srečno za nas in s tem bo njen zaključek pravičen za Italijo in pravi za ves svet! Po enodušnem odobravanju in spontanih manifestacijah za pravice Trsta in Primorske je povzel besedo književnik dr. Ferdo Kozak, ki je bil v svojih izvajanjih večkrat prekinjen z viharnim pritrjevanjem in vzklikanjem. Tovariši in tovarišice! Ko sem se pred dnevi pogovarjal z nekom o mešetarjenju glede našega Primorja in glede Trsta, mi je dejal, da gre nam, posebno pa nam kulturnim delavcem v stvareh politike preveč zares. Da, to je znana misel tistih ljudi, ki so vajeni igrati se z usodo narodov in ljudi. Mi pa smo na tem, da nam gre zdaj pri slehernem političnem dejanju prokleto zares, ker nam je — mislim, da je v tem velika prednost — ker nam je postala politika brezkompromisna, v našem najglobljem prepričanju in nazoru zasidrana volja po zdravi in pravični preobrazbi sveta, družbe in človeka. Ali si more kdo misliti, da so naši možje, naši fantje in dekleta za šalo jurišali fašistične postojanke in neustrašeno nastavljali prsi fašističnim puškam in strojnicam? Ali so kar za šalo poginjali na Rabu? Ali so za šalo pospeševali tujski promet na ta način, da so z železjem na krvavih rokah in v verige vkovani prepotovali nemško in italijansko zemljo? In še — ali so kar tako za šalo visela trupla naših mučenikov po tržaških ulicah? Prav tako nam gre zares danes, ko smo primorani iz dneva v dan poslušati kako se zvitorepc mešetari z našimi najsvetejšimi narodnimi zahtevami. Ko moramo biti priče, kako brodijo tuje roke po zatirani, krvavi in izmučeni slovenski in hrvatski primorski zemlji, kako jo s hladnim cinizmom priključujejo zdaj sem zdaj tja kakor kos mrhovine. Kako naj bi nam ne šlo zares, ko moramo v trenutku, ko nam gre za življenje, gledati . cirkus spletk in laži, fanatizma in profitarskih računov, krivic in poniževanja —cirkus, ki vzbuja v nas strašen občutek, da so bili potoki krvi preliti zastonj. Kajti namesto očiščenja svetovnega vzdušja se nam zdi bolj in bolj, da je duh te Evrope še vedno bolan. Če izrekamo te misli na glas, ali izrekamo pretežke besede, preostro sodbo? Naj jo podprem z dejstvi. Leto dni po zmagoslavno končani vojni pristopajo politiki k enemu izmed najvažnejših opravkov — k sklepanju miru. Že dolge mesece je pri teh razgovorih v ospredju vprašanje, ki je življenjskega pomena za nas, vprašanje našega Primorja in Trsta. In prav v tem času se v našem Primorju dogajajo stvari, ki bi jih nihče ne mogel verjeti, recimo, pred letom dni. Tam se pisari o zlagani zmagi maršala Tita, tam se maršal Tito z vso svojo junaško borbo blati in vzporeja Mihailoviču, tam se mu očita, da ni sposoben držati dano besedo, tam se trdi, da se je del njegovih ljudi boril z zavezniki, del pa z Nemci itd. itd. (Mimogrede rečeno: Kdaj smo pri nas kdaj pisali v podobnem tonu o politiki drugih narodov? Niti o Mussoliniju ne! Kdaj smo se mi, ki smo spričo dvatisočletne kulture, kakor pravijo, barbarski narod, posluževali podobnih izmečkov zakotnega, brezstidnega žurnalizma?!) No, dalje! Tam se piše o italijanski Primorski, ki da naj bo spet priključena tja, kamor spada. Da, ta primorska zemlja želi samo eno: red, civilizacijo in svobodo, z eno besedo — Italijo! To se piše danes, tako rekoč v predsobi mirovne konference. Navedel sem nekaj značilnosti, da spoznamo duha, ki je zadnjega junija povzročil nasilstva nagrše sorte zoper naš živelj, zoper svobodo našega in italijanskega ljudstva, zoper pravične pridobitve štiriletnega s prelivanja krvi. Ta duh je povzročil svetovni pokolj. Ta duh je nad evropsko civilizacijo dvignil zastavo zločina. Ta duh je negacija vsega, kar je človeškega na zemlji. To je fašizem! Obsodba, ki jo izrekamo z vso upravičenostjo in na podlagi težkih izkušenj. V znamenju tega duha so se konec minulega meseca pripetile v Trstu stvari, ki jih ni mogoče molče preiti. V nedeljo, 30. junija, so fašistične tolpe, ali kakor jim pravi »La voce libera«, »tržaško ljudstvo«, napadle sedež Predsedstva in Tajništva Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora, kjer so popolnoma razdejale prvo nadstropje in odnesle pisalne stroje Na sedežu izvoljenega Mestnega osvobodilnega sveta so razdejale prostore, je bil pokraden denar in zažgan arhiv. Popolnoma so razdejale in oplenile prostore jugoslovanske vojaške komisije za ugotavljanje vojnega plena in prostore delegacije jugoslova« skih železnic. Popolnoma so razdeja prostore Pokrajinskih enotnih sindikate in razbile prostore Mestnega odbof^ enotnih sindikatov, prav tako sedeže raz nih antifašističnih organizacij in zažgale, kar jim je prišlo pod roke. Sedež raza1 pokrajinskih odsekov Pokrajinskega rodno osvobodilnega odbora je bil “ ležen posebne pozornosti. Tam so »v5 ko kulturni« napadalci pobili s k?1’1* njem vse šipe, polili vrata z bencin0 in jih zažgali. Popolnoma so razdejali ^ izropali sedež Pokrajinskega odbora P morskih partizanov, le s to razliko, so demonstranti tu pometali OP1"6™0^'. arhiv še na ulico in oboje zažgali ; dalje so bili popolnoma razdejani in opl® njeni prostori Mestnega odbora antita»^ stične mladine, prostori Tržaškega okr?-^ ja, prostori Rajonskega odbora S1AP' za prvi in drugi rajon, napadeni, in izropani so bili prostori Slovens ^ knjigarne Štoka, razbitih in izropanih , bilo več trgovin, več Slovencev in an fašistov pa je bilo pretepenih in ran)^ nih Kar ni bilo opravljeno zadnjega lu nija, se je izvršilo še 1. julija Tolp® ^ ponovno vdirale v prostore SIAU-ai prvi in drugi rajon, v prostore Rajonsii ga komiteta KPJK za drugi rajon, v store sindikatov v Dom pristaniških aC lavcev itd. t Vsi ti dogodki vzbujajo v nas glo"“ in grenak srd, zlasti zaradi tega, ker bili napadeni sedeži izvoljenih organ°_ ljudske oblasti in je surova noga pot«P tala suverene pravice in voljo ljudstv3. Prav tako se niso pomišljali izvajati silij proti po mednarodnem pravu zas°^ tenim organom in predstavništvom $u, Verene države Jugoslavije. Način mračnih opravkov mora vzbuditi sleh°r niku upravičen gnus. ^ Vendar so se v teh dneh pripetil® . Trstu še druge stvari, ki se tičejo zia5‘ nas, kulturne delavce. Ob istem ®asU' ko so se godili zgoraj navedeni zlo®1'’1' so fašistični divjaki napadli tudi Circo1® di Cultura Popolare di San Vito, raZ“f. jali vse, kar jim je prišlo pod roko -prostore zažgali. Poskusili so vdreti h1® v prostore Centro di Cultura Popola in Prosvetnega društva Skorklja, P8.*n jim nakano preprečili delavci, ki so b* tam na straži. Ves dan prvega julija * so oblegali tiskarno lista Lavoratore 1 ko je list izšel, so ustavljali kolporterj* jim trgali izvode iz rok in jih na ^ Piaza Goldoni zažgali. Na Piazza Um* so gorele slovenske knjige, ki so jih plenili in znosili na trg iz obeh slov®1^ skih knjigarn. Civilna policija pa je za_ sedla Zadružno tiskarno, v kateri se 1 skajo slovenski in italijanski antifašist'^ ni časopisi, in onemogočila tiskanje raZ nih listov. Spričo vseh teh dogodkov se vPra, šamo predvsem tole: Ali je mogoče P° četi take stvari brez neke premišljca®' že dalj časa ,vodene organizacije? V y stu živi več desettisoč Italijanov iz Italije, priseljenih v dobi fašizma. Ti ^ bili sposobni, zvesti svojemu propalcin_ nauku, v slepem sovraštvu zagrešiti Pr?; ti ljudstvu to ali ono. Toda taki f bi bili zmeraj samo izbruhi. To pa, se je dogajalo zdaj v Trstu, je več 8 izbruh. To je organizirana akcija in Pra to je za presojo položaja izredne va., nosti. Kajti ne pozabimo, da so se naSl. stva vršila takorekoč pod zaščito P° ^ cije in da se skratka za vsem skriva j1® določen namen. Naloga naših politik0! je, da razkrinkajo ta namen in da v pra luči prikažejo položaj na ozemlju, skuša temna reakcija na vse načine 1 podbijati svetle pridobitve štiriletne kr" te borbe za pravico in svobodo. Za nas kulturne delavce pa je ob madah, kjer spet gore slovenske knjilSf ob razdejanih tiskarnah in prostorih k"^ turnega izživljanja dolžnost, da prav temu povemo svojo besedo. l Danes se mnogo razpravlja o ladl3,_ italijanske mornarice, komu bodo Pr' padle. In o italijanskih kolonijah. Z ve(_ jo tendenčnostjo se razpravlja o teh wL vih stvareh, kakor pa o slovenskem ; r,a morju. Toda naši kraji niso prebivahs® mrtvih duš, s katerimi se lahko trgu|lj kakor se komu poljubi. Zoper zločin na živim človekom, zoper to protestira sjlj, venski kulturni delavec v prvi vrsti- A niste prišli prisluškovat, kako pojo_ P, naših primorskih vaseh fantje na večcrJ Ali niste čuli, kako zazibavajo naše ma'c_ re svoje otroke? Ali vam ni roka sI°jfflI1 skega delavca, ki je segla v raskavo dla italijanskega tovariša, povedala prav n _ česar? No — ali torej lažemo pred sV,,j tom, ko trdimo, da je ta svet naš? *)■ lažemo, ko trdimo, da je naša pot e0 , no prava, ki bo privedla do bratstva A1® narodi? In če lažemo — zakaj sc n0. s0 jete iz deset in deset tisoč mrtvih, k' s svojo krvjo izprali z obličja EvroP“ madež fašizma? Zakaj se danes nemot® ^ sprehaja po Trstu senca velike zloč"1 ' Muif.idiniia in se pripušča^ida se mir”. delavno ljudstvo psuje z canditi in r parji? . y. Da. nam slovenskim kulturnim a]„ cem gre v zadevah politike zares! prav tako zares nam gre tudi v za.^ (Nadaljevanje na 5. strand Oati tiska — manifestacija za Jugoslavij°t Vsaka d fužina naj bo naročena na nas časopi#’ V Slovenskem Primorju ni mesta za reakei°' nar no časopisje! TAKO DELAMO Vse za Tita, vse za Jugoslavijo jHnU- 0 ne^ljo so imeli delavci Lesne P oduktivne zadruge svoj delovni dan. e jVp* se kljub slabemu vremenu že e;° ziutra) odpeljali s kamioni proti rascakom. Takoj so pričeli z delom, ob-80 «no barako, katera bo lahko užila kot zasilno okrevališče tuberkulozne mladine. val elavc' 80 bili pri delu zelo požrtvo-m ln so‘v 80 urah napravili 60 m2 Vega poda, eno novo okno in ena no-vrata, razen tega pa so popravili še trojna vrata. ★ Tolminski obrtniki in delavci so so-8 asno sklenili na sestanku, da bodo de-1 vsak dan eno naduro, in to za fond nove. Tovariši, kateri pa so pri delu • l®08 * *!0)11'' so se obvezali, da bodo da-j ! Prostovoljne prispevke od svojega odka, in sicer po pet odstotkov, i uP®a. vsota, katero bodo rokodelci in rtniki s tem doprinesli v fond obnove, znašala približno 16.000 lir mesečno. r'osmejamo rokojgigg ;n 0ljrtnike tolminskega okraja! ★ Kljub napornemu delu, ki ga vrši mla-ina iz Pasjaka na polju, posveča vse j0,.e Proste večerne ure študiju in se ejstvuje na kulturnem in političnem v°J* S^U' ne^eliab pa se mladina zbere j ?*e'ovne čete in odide na prostovoljno iel0, Preteklo nedeljo je 30 mladincev mladink popravljalo poti ter so na-Pravili 120 delovnih ur. .. a zadnjem sestanku so se prosto-j L1?0 javili trije mladinci, kateri bodo odšli z novo mladinsko delovno brigado a delo proge Brčko—Banoviči, od teh e eden hranitelj družine Iz Topolca pa . se za isto delo javili trije mladinci in j • \P'iariinka. Za dela na cesti Vrhnika— Mj1 j!ana pa se je javilo šest mladink, nil 'j3 Pa’ k' je ostala doma, je skle-, a, da bo s prostovolinim delom nameščala tiste, ki so odšli, sj Gladina iz Pregarja ie nabirala pro-ovoljne prispevke za fond obnove in 16 nabrala 1190 lir. ★ ■jnJrski Rdeči križ je poslal vasi Dekani st j, sian opaziš "to izbrane manire. to ne pomeni da držiš pri mizi vilic ■ .‘evi in nož v desni roki. In da priha-^as v družbo neparfumiran in blebečeš , astetiki. Za nas ne spada pocukrana ,raza družabne konverzacije v območje ulture. Kultura je za nas v prvi vrsti var srca in po resnici stremečega duše’ Kultura je za nas osnova vsega člove-/'aga ustvarjalnega dela, torej edini te-7?e|l pozitivnih naporov za oblikovanje ,'vljenja. Prav zaradi tega nam pomeni ultura resnico in pravičnost, ker si brez ,e**a ne moremo zamisliti obličja člove-j4 iTrav zaradi ^eÉa nam pomeni kultura vobodo, zlasti svobodo za vse tiste na-j’ode, ki so se doslej drugi igrali z njimi a lih izkoriščali. Vsem tem našim poj-• °Vanjem kulture ne nasprotuje, pač pa njih logičen zaključek — priključitev ovenskega Primorja in Trsta naši Ju-fioslaviji. , Vi, pesniki, pisatelji, misleci in kul-^Urni delavci vseh dežel sveta! Oglejte 1 tistega srca to, kar se danes dogaja slovenskim ljudstvom v Trstu in Pri-s °9U- Ali vas ne bo, če ne povzdignete ^vojega glasu v obrambo zatirane Ijud-Ue volje in narodne svobode, v svarilo oper ponovno vstajajočo pošast fašizma, ^ 1 vas ne bo — če to opustite — pred ®stjo kulturnega človeka sram? In mi. 1 se borimo tu z nasiljem, z lažjo, s ?.j°Palostjo domačih izdajalcev in s per-^uno taktiko reakcije, mi vam bomo nieraj ponavljali, da vas je za opustitev vrste dolžnosti upravičeno lahko sram! ,.. N* koncu veličastnega zborovanja je . lla prebrana rekolucija, ki jo naslavlja-^ t .°venski kulturni delavci vsem kul-vrnim delavcem sveta in ki bo poslana ud> Svetu zunanjih ministrov v Pariz. kulturnim delavcem vsega SVETA Slovenski kulturni delavci, zbrani na a,0.royanju, ki ga je dne 2. junija 1946 Pošt ° društvo slovenskih književnikov, “sujajo kulturnim delavcem vsega sveta naslednji apel: že -i Pred meseci smo slovenski knji-i °Pozorili svetovno javnost na do-I dke v Trstu, v katerih smo videli oživ-ja.nje vojaško premaganega in pobitega L,,ZIna; Že tedaj smo opozarjali, da jc ta turai ia človcčn*sti nevarni proces možno zajeziti s tem, da se Trst, ki je postal zatočišče vseh fašističnih izmečkov, priključi Jugoslaviji, kateri pripada po vseh svojih naravnih in gospodarskih pogojih. Dogodki, ki so se 30. junija in 1. julija t. 1. odigrali v tem mestu so potrdili naše napovedi. Fašistične tolpe, načrtno zbrane in pripeljane v Trst, kjer po težko razumljivi logiki uživajo polno toleranco ZVU, niso samo napadle meščanov slovenske narodnosti, marveč so izvedle sistematično pripravljen in organiziran napad na sedež PNOO, na razne lokale in institucije slovenskih in italijanskih demokratčnih organizacij in so v svojem divjaštvu, ki so ga vršile ob mirnem opazovanju in zadržanju tržaške in zavezniške policije, do kraja razgalile svojo politično metodo, ko so napadle celo demokratične tiskarne in knjigarne, jih polivale z bencinom, znašale liste in knjige na grmade in jih javno zažigale. To je očitna metoda umetno obujenega ter gojenega fašizma. Tako sta nekoč ravnala Hitler in Mussolini, ki smo se zoper nju borili mi in naši' zavezniki. Tako so pred 25 leti goreli v istem mestu slovenski Narodni dom in grmade slovenskih knjig. Spričo teh mračnih dogodkov smo slovenski književniki znova prisiljeni obrniti se na kulturni svet z opozorilom in pozivam. Opozarjamo kulturno javnost na nezaslišano nevarnost tržaškega vzgleda. Opozarjamo vse kulturne delavce sveta na to, da iskre sramotnih tržaških grmad lahko zanetijo ravno take vsej kulturi sovražne grmade tudi drugod. Opozarjamo svet na dejstvo, da so te grmade gorele ob prisotnosti oddelkov civilne policije tistih sil, ki so se še nedavno borile proti fašizmu in nacizmu. Zaradi tega pozivamo ves kulturni svet, ki sta mu civilizacija in človečnost sveti, naj z nami slovenskimi književniki povzdigne svoj glas k protestu zoper dopuščanje teh mračnjaških metod in še bolj zoper njih obujanje, ščitenje in negovanje. In v imenu naših narodov, ki so svojo visoko zavest dokazali z 1,700.000 žrtvami, pozivamo svetovno kulturno javnost, naj vsaj v tem trenutku izpolni svojo dolžnost in naj odločno povzdigne glas za usodo 25 let brutalno zatiranega in pobijanega naroda, ki se je z antifašističnimi množicami italijanske narodnosti junaško in zmagovito boril za skupno zavezniško stvar in ki skupno \ tudi danes vidijo, da bodo zajamčene demokratične naravne in kulturne pravice in svoboščine le s priključitvijo Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji. __________________ Vsem poklicnim mizarjem in tudi kmetom je bil do sedaj znan mizarski stol, s premičnim vozom, na velik lesen vijak, na sprednjem in enako zadnjem delu. Imenovani tovariš pa je izdelal mizarski stol brez teh lesenih vijakov. Na sprednjem mestu je namestil namesto lesenega vijaka, kratko vzvod, s katerim lahko zelo enostavno odpira in zapira pregibajoči voz. Ta voz, ki je sličen prejšnjemu, se odpira in zapira z enim samim pregibom za dvajset cm, če ,je treba. S to iznajdbo odpade zamudno privijanje in odvijanje s prejšnjimi lesenimi vijaki. Na zadnjem delu pa je jropolnoma odstranil vijak z vso napravo, ki je bila mizarju le v napoto. Tu je enostavno odžagal levo stran stola v obliki trikotnika. Na spodnji strani je namestil vodilne deščice na tečajih. Vsa naprava se premika v kotnem izrezu. Kadar je treba voz odpreti, prime enostavno za vogal stola, nakar se ta skoraj avtomatično odpre navzven. Z lahkim pritiskom nazaj, je deska že pritrjena v ustju. Ta nov način pritrjevanja ima še to dobro stran, da voz desko pri skobljanju še čvrsteje prijemlje. Dalje je tovariš zelo praktično rešil problem shranjevanja raznega orodja. Ozek del predala, ki so ga po navadi imeli vsi prejšnji stoli, je razširil, kar pa prav nič ne poveča stola, ker je na desni strani odpadel zadnji voz. Dno je opremil z luknjami raznih velikosti, in v to obeša vse ostre orodje. Namesto predalov za shranjevanje obličev, je napravil en Sam prostor, ki se zapira kot moderne kuhinjske omare. Izpopolnitve, ki jih je .tovariš Jur I javčič Roman izumil, so velikega po-1 mena. Tovariši mizarji, izpopolnjujte mizarske stole po njegovi tako praktični zamisli. ★ Čeprav smo precej daleč od sveta, vendar prav - tako delamo in napredujemo kakor katera koli druga vas. Posebno naša mladina se tega, zaveda in noče zaostajati za drugimi. Dne 2. t. m. smo ustanovili Prosvetno društvo »Planinka«, v katerega so vključene vse vasi, t. j. Koseč, Magozad, Jezerca, Drežnica in tud: Drežniške Ravne. Na ta dan je mladina skupno s pionirčki priredila kulturno prireditev z lepo uspelim programom. Prosvetno društvo pa se je izkazalo v nedeljo 16. t. m. s prireditvijo veseloigre »Tri sestre«. Pevski zbor ie zapel nekaj lepih narodnih pesmi, med odmori pa je igrala godba iz Koseča. Pri tej prireditvi so sodelovale vse vasi. Na koncu te prireditve so vsi navzoči poslali tov. Kardelju v Pariz resolucijo, v kateri mu izrekajo ponovno zahteve; za priključitev Primorske k Jugoslaviji. S tem so prebivalci Drežnice in ostalih vasi pokazali, da nočejo zaostajati za ostalimi vasmi v Titovem tekmovanju in da tekmujejo ne samo na gospodarskem poprišču in pri obnovi, pač pa tudi na kulturno-prosvetnem poprišču. Le tako naprej do popolne dosege pravic primorskega ljudstva! Podružnica upravne gospodarske stroke je sklenila iti na prostovoljno delo v Strug in očistiti gozd. V ta namen so se zbrali delavci in nameščenci te upravne gospodarske stroke, ter člani udruženja trgovcev in gostilničarjev. Isti so očistili 20 ha gozda v Strugu, ter na ta način pridobili 20 kub. metrov drv, katera bodo služila za napravo apnenice. Nadalje so se isti delavci pridno lotili dela na cesti v Zali, tu so marljivo čistili in posipali to za idrijski okraj zelo važno cesto. Enako so delali tudi delavci in nameščenci MOO. Bilo jih je 25 po številu, napravili pa so v 24 urah 39 kub. metrov gramoza za cesto. Naslednji dan pa je 16 istih delavcev in nameščencev pripravilo v štirih urah 30 kub. metrov gramoza za obnovo. Minulo nedeljo je šlo osem nameščencev od Ok. NOO v Strug, kjer so presejali za napravljanje strešne opeke 4 kub. metre peska, ter istega tudi spravili na cesto. Enako delajo na obnovitvenem polju vsi ostali kraji Idrije. Posebno so se udeleževali pri čiščenju in pripravljanju opeke v Kamolji, katere so minuli teden pripravili najmanj 15 tisoč komadov. Tòv. Nuzdorfer Milka, roj. 22. 6. 1926, stanujoča v Vipavi, je izgubila osebno izkaznico št. 3633. Izkaznica je bila izgubljena dne 30. 6. 1946 v Ajdovščini. — S tem dnem preklicujem veljavnost te izkaznice. Dne 19. 2. 1946 se je izgubila na cesti Ajd0vščina—Ilir. Bistrica dovolilnica za avtomobil VUJA, in sicer trikotnik z rdečo zvezdo št. 1156. Navedena dovolilnica se proglaša i-a neveljavno. Tov. Brešan Terezija, roj. Klinkon, stanujoča v Tolminu, je izgubila 13. junija 1946 osebno izkaznico št. 0521, izdano od Okraj, odbora Tolmin z dne 26. 2. 1946, S tem dnem preklicujemo veljavnost te izkaznice. Tov. Juriševič Marija iz Račič je izgubila dne 22. 6. 1946 osebno izkaznico št. 4427 od Kozine d« Obora. S tem preklicujem veljavnost te izkaznice. Tov. Pogačnik Majda iz Ajdovščine je izgubila osebno izkaznico št. 1030, izdano dne 15. 6. 1946 od krajevnega odbora v Ajdovščini. Predmetna izkaznica se proglaša za neveljavne. Tov. Bajc Francka, roj. S. okt. 1916, Višnje pri Podkraju, je izgubila 29 maja na poti na Col denarnico z vsoto 2000 lir in osebno izkaznico Izkaznico proglašam za neveljavno. 14. julij - dan tiska Primorci, čitajmo naše napredno ljudsko časopisje Dan tiska, ki bo 14. julija po vsej coni B, ima namen popularizirati vlogo in pomen tiska na splošno, posebno pa še pomen naprednega ljudskega tiska za vzgojo množic. V času, ko so m naši zemlji gospodarili italijanski fašisti, nismo mogli javno izražati svojih zahtev po svobodi, ker napreden slovenski časopis ni bil dovoljen. Tudi v predaprilski Jugoslaviji položaj ni bil mnogo boljši. Tisk je bil tam orodje vladajočih krogov, ki so z njegovo pomočjo delovno ljudstvo slepili in ga načrtno cepili na razne stranke, da so mu lažje vladali. Najnaprednejši delavci niso mogli izražati svojih zahtev drugače kot z raznimi stavkami, demonstracijami itd. Tisk, ki bi izražal resnične zahteve delovnega ljudstva, tudi v tej državi ni smel izhajati. Ko pa so se 1941. leta narodi Jugoslavije dvignili v upor proti okupatorju in za prevzem oblasti v svoje roke, je začel ilegalni tisk Osvobodilne fronte vršiti ogromno vlogo pri vzgajanju ljudskih množic. Povezoval je posamezne predele ^ osvobojene Jugoslavije, združeval poštene ljudi različnih nazo-rov v eno samo jekleno vez vseh proti-fašistov. Tisk je vodil narode Jugoslavije v borbi vse do osvoboditve in danes predstavlja močno sredstvo pri obnovi gospodarstva, izgradnji ljudske oblasti in razkrinkavanju protiljudskih špekulantov. Tudi za nas Slovence v coni B pomeni danes naš napredni ljudski tisk močno sredstvo, s katerim se povezujemo v celoto z vsemi našimi brati in ostalimi narodi Jugoslavije, od katerih smo danes umetno ločeni z začasno ločnico — bivšo jugoslovansko-italijan-sko mejo in demarkacijsko črto. Danes, ko se v coni A koncentrira vsa italijanska in jugoslovanska reakcija v obliki neofašistov in jugoslovanskih izdajalskih sodelavcev z okupatorjem v uniformi civilne policije, izhaja tam tudi več reakcionarnih časopisov, s pomočjo katerih hočejo zopet razcepiti slovenski narod in ga odtrgati od Jugoslavije. Toda naše ljudske nmožice so danes ogorčene nad lažnjivim tiskom reakcije in 14. julij bo dan, ko bomo še enkrat odločno obsodili ta tisk: ta dan moramo uveljaviti našo zahtevo, da za protiljudsko časopisje pri nas ni prostora. Kako bomo izvedli popularizacijo in dvig našega tiska 14. julija? Prvič, naš napredni tisk moramo razširiti v vsako vas, tudi v najbolj oddaljeno samotno hribovsko hišo in omogočiti vsaki družini, da ga kupi; pri tem pa moramo istočasno pridobivati tudi nove stalne naročnike. Drugič, s prostovoljnimi prispevki v denarju je treba dobiti nova finančna sredstva za tiskovni sklad, s katerim bomo lahko še bolj dvignili kakovost našega časopisja. Vse delo v dnevu tiska pa moramo vključiti v celotno trimesečno Titovo tekmovanje. Naša mladinska organizacija se je obvezala, da bo to delo prevzela. V nedeljo, 14. t. m., bosta dva avtomobila razvozila časopisje iz osrednjega kol-portažnega centra v Postojni; prvi bo vozil po cesti Postojna-Ajdovščina-Idrija-Cerkno-Tolmin-Grgar, drugi pa po cesti Postojna-Ilirska Bistrica-Her-pelje-Kozina-Koper. Avtomobila se bosta ustavila v vsaki večji vasi ob cesti, od tam naprej pa bodo raznašale časopisje mladinske štafete po okoliških vaseh. V vsaki teh vasi pa bodo prevzeli časopise od štafete odgovorni mladinci ali mladinke, ki jih bodo prodajali po vseh hišah. Na ta način bo omogočeno vsaki družini, da bo čitala naš tisk. Poleg tega bodo raznašale! s posebnimi vpisnimi polami nabirali nove stalne naročnike. Da se bo naš tisk lahko kakovostno še bolj dvignil in ustrezal željam množic po vzgoji, se bo vršilo v času do dneva tiska zbiranje prostovoljnih prispevkov za tiskovni sklad, kar bodo vršili tudi mladinci ali mladinke. V tem, koliko bo vsak posameznik svojemu premoženju primerno daroval za tisk, se bo pokazala njegova resnična ljubezen do naroda. Na sam dan tiska pa bodo poleg tega trojke po vaseh in mestih zbirale še prostovoljne prispevke s posebnimi znaki. Razumeti moramo, da bomo s tem, ko bomo prispevali za tisk, prispevali za skupno vzgojo nas vseh. Mladinska organizacija se je torej obvezala za izvedbo velikih nalog dneva^ tiska. Vsak mladinec ali mladinka naj se takoj javi za štafetni tek. Tisti, ki se bodo v tem dnevu najbolj izkazali, bodo prejeli tudi nagrade v obliki knjig. Aktivno pa mora sodelovati v dnevu tiska vse naše ljudstvo in vse množične organizacije; vsak mora prispevati po svojih močeh, da bo dosežen čim večji uspeh. Še enkrat se mora pokazati velika ljubezen našega ljudstva do tiskane slovenske besede, ki se je pokazala že neštetokrat v preteklosti. To mora biti veličastna manifestacija vseca ljudstva v coni B, da se še bolj razširi slovenski tisk ter da se mu razširi pot v sleherno hišo. Okrasimo ta dan vsako slovensko hišo z gesli, s katerimi bomo izrazili svojo ljubezen do naprednega tiska. 14. julij bo naša ponovna manifestacija za priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji, kjer je naši tiskani besedi zagotovljen doslej neslu-ten razmah. Geslo za vsakega naj bo: »Naš tisk — najmočnejše sredstvo za vzgojo ljudskih množic! Dan tiska — manifestacija za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo!« Prostovoljno delo pri gradnji železniškega mostu na Prestranku in čiščenje železniške postaje Železničarji sindikalnih podružnic Postojna, Prestranek, Št. Peter na Krasu, Gornje-Ležeoe, Divača in Ilirska Bistrica, so si zadali nalogo, da bodo udarniško pomagali pri graditvi mostu na Prestranku. Delo se je že pričelo in posamezne podružnice so se lotile dela s prav udarniškim elanom. Do sedaj je na prvem mestu podružnica Št. Peter na Krasu s 1381 urami v štirinajstih dnevih. Izkopali so 280 m3 zemlje in skal. Skupno so vse podružnice napravile do sedaj 2611 udarniških ur in v tem času odstranile 826 m3 zemlje in skalovja. Poleg tega pa skrbijo železničarji v Št. Petru na Krasu še za postajo samo. Samoiniciativno so že parkrat očistili tire trave in razne navlake. Včeraj so ponovno odšli na delo. Vsi, ki niso bili službeno nujno zadržani, so prijeli za lopate, krampe in samokolnice. 54 uslužbenecev in uradnikov je delalo od dveh do šestih po- poldne in opravilo v 216 urah zelo potrebno in koristno delo ter na ta način prištedilo državi 6480 lir. Vsa dolžina tirov je sedaj lepo očiščena, tako da leseni pragovi ne gnijejo pod koreninami raznih trav, ki se na zanemarjenih postajah kaj hitro razbohotijo ob tiru. Samo v zadnjih štirinajstih dnevih so te sindikalne podružnice prištedile državi z udarniškim delom 84.810 lir. Poleg vsega tega pa ti tovariši ne pozabljajo na brezposelne delavce v Trstu. Ko so 'zvedeli, da je ZVU znova odpustila nekaj teh, so takoj pokrenili nabiralno akcijo. V teku štirih ur so zbrali 4121 lir in 68 din prostovoljnih prispevkov za brezposelne družine (teh delavcev, da jim tako pokažejo svojo solidarnost. Železničarji v št. Petru na Krasu se za-obljubljajo, da ne bodo pozabili svojih tovarišev, in so pripravljeni, da jir bodo tudi v bodoče radi priskočili na pomoč. Ogarev. Tako je treba Lep vzgled iznajdljivosti, tovarištva in samoi niciative smo dokazali delavci in nameščenci ter sindikalna podružnica voznikov iz Lokavca. Sindikalna podružnica vojnikov iz Lokavca namreč stalno izvaža les za upravo lesne industrije Rizzato v Ajdovščini. Tako je tudi sedaj zaposlena z večjimi partijami lesa iz Trnovskega gozda. Ker pa je oddelek, iz katerega les izvažajo, deloma silno težak in za izvoz neprikla-den, bi morala uprava znatno zvišati ceno izvozne takse voznikom, toda še vedno bi bil izvoz zvezan z veliko življenjsko nevarnostjo za živino in voznike. Pri vsem tem pa uprava ne bi mogla opravičiti visokih prevoznih stroškov. Zavedajoč se današnje dobe smo se delavci in nameščenci odločili, da sami s pomočjo voznikov udarniško zgradimo pot do najbolj nepristopnega kraja, kjer se nahaja 50 kub, metrov lesa. Z vsem potreb- nim orodjem in trdno voljo, da naredimo postavljeno si nalogo, smo se odpeljali v nedeljo, dne 23. junija, ob 5. uri zjutraj s tovornim avtomobilom v Trnovski gozd. Kljub najhujšemu nalivu ni bilo omahljivca med nami. Ko smo prišli na cilj, se nam nasmeje v nagrado za našo odločnost naj lepše sonce. Zapeli so krampi in sekire. Ko je bila ura poldne, smo si ogledali in presodili uspeh našega dela. Dve sto metrov gorske poti v najtežjem skalnatem terenu smo naredili, če računamo, da smo s tem zmanjšali stroške prevoza na polovico, t. j, od 1600 na 800 lir, in da smo s tem omogočili odvoz za 50 kub. metrov lesa, smo s tem, tako rekoč za razredčilo, prihranili podjetju 40.000 lir. V zavesti, da smo zopet doprinesli drobtino k izgradnji naše nove domovine, smo se srečni in zadovoljni vračali v Ajdovščino Ravnikar Tina VSE ZA TISK! 14. JULIJ — DAN TISKA! Slovenski napredni časopis v vsako slovensko hišo VELIČASTEN SPREJEM III. MLADINSKE BRIGADE JULIJSKE KRAJINE V LJUBLJANI 4. t. m. popoldne je prispela v Ljubljano III. mladinska delovna brigada »Pino Tomažič« iz Julijske Krajine, ki je odšla danes zjutraj skupno s petimi ljubljanskimi brigadami na gradnjo »mladinske proge«. Brigada šteje 255 mladincev in mladink, med njimi 50 Italijanov. Na ljubljanskem kolodvoru so jih pričakovali mladinci in mladinke ljubljanskih delovnih brigad, pionirji ter velika množica ljudi. Ob prihodu vlaka na kolodvor je pionirska godba iz Šiške zaigrala himno. V imenu ljubljanske mladine jih je pozdravil tov. Rupko Godec, član MO LMS Ljubljana, za sprejem pa se je v imenu mladine Julijske Krajine zahvalil komandant brigade tov. Stanko. Med vzklikanjem ljudstva in mladine je mladinska delovna brigada Julijske Krajine skupno z mladino ljubljanskih delovnih brigad krenila po ulicah, na katerih se je zbrala precejšnja množica ljudi, ki jih je navdušeno pozdravljala. Tokrat bi javno povedali gospodu župniku tole: Pri nas v Spodnjem Lokovcu smo bili vsi veseli, ko smo dobili zasilno postavljene lesene hiše za šolo in ko je prišla spet med nas učiteljica. Samo nekdo ni bil s tem zadovoljen, to je gospod župnik iz Lokovca. Gospod župnik noče poučevati v šoli, češ da tam vise naše zastave in da je nad temi slika našega Tita. Zahteval je, da se odstranijo ti simboli naše zmage iz šolskih prostorov. Tokrat bi javno povedali gospodu župniku samo tole: Naša zastava s peterokrako zvezdo, lik našega Tita sta tista simbola svobode, zaradi katerih so bili naši ljudje preganjani in mučeni, zaradi katerih so goreli naši domovi. Ta dva simbola sta naša in si jih ne dovolimo uiti odvzeti, niti žaliti. Gospoda župnika pa bi spomnili še na to: Mar se je takrat protivil proti temu, da bi poučeval verouk v šoli, ko je na steni visela slika fašista Mussolinija, ki je napovedal iztrebljenje slovenstvu? Ali se je takrat branil poučevati verouk v šoli, ko je na tej šoli visela zastava imperialistične Italije, ki je morila, požigala in uničevala po naši zemlji? Mi vsi vemo, da takrat gospod župnik ni dvignil glasu proti temu, zato mu prebivalci iz Lokavca povemo, naj s svojim jadikovanjem za fašizmom in fašisti ne izrablja našega potrpljenja in naj se zaveda, da bomo v borbi za doslednje iztrebljenja fašizma nepopustljivi, pa naj se fašizem pojavi še v taki Obliki. Tem nepopustljivejši bomo zato, ker dobro vidimo, kaj pomeni obnavljanje fašizma danes v Trstu. Marica 0 obdarovanju vajencev Statistični oddelek pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje se je skupno z Uradom za delo in s Poverjeništvom RKS v Ajdovščini odločil, da popiše in obdaruje vse vajence tega področja. V tej zvezi je Statistični oddelek pri Poverjeništvu stopil v stik z zainteresiranimi ustanovami" ter pripravil organizacijo obdarovanja, ki ga bo izvedlo poverjeništvo Rdečega križa Slovenije. Obrtno-strokovne šole zdaj vršijo popis vajencev na'posebnih vprašalnih polah. Pri posameznih obrtno-strokovnih šolah se bodo popisovali vajenci, ki obiskujejo te šole (vsak vajenec na svoji šoli) ter oni vajenci, ki sicer no obiskujejo strokovne šole, pa so v učnem razmerju in prebivajo v okolišu tiste šole. Pri tem je važno dejstvo, da bodo le oni vajenci upravičeni do paketov, ki bodo popisani na vprašalnih polah. Zato vsebujejo te vprašalne pole za vajence posebna nakazila, ki jih b#do šele upravi-, čevala do prejema paketa. V to svrho so po dogovorjenem načrtu bili razposlani obrazci vsem strokovnim šolam in tam, kjer teh ni, statističnim referentom pri okraju. Člani učiteljskega zbora posameznih strokovnih šol vršijo popis vajencev na teh vprašalnih-polah , za vajence ob navzočnosti in dajanju podatkov posameznih vajencev. Pri popisu pa jim bodo pomagali tudi podmladki Rdečega križa in organizacije ZMJK tako pri obveščanju vajencev, da bodo res vsi popisani in pri sestavljanju evidenčnega spiska vseli popisanih vajencev (ločeno za vajence, ki ne obiskujejo šole) Oni valenci, ki sicer ne obiskujejo šole bodo morali prinesti potrdilo svojega mojstra, da so res v učnem razmerju. Za vsako vprašalno polo bodo morali dati vajenci po 3 lire. Vodstvo obrtno-strokovnih šol bo moralo ločiti vprašalne pole onih vajencev, ki so v šoli in onih, ki ne obiskujejo šole. Tako ločene popisne pole bodo dostavljene referentom dot iòni h okrajev, skupno s pobranim denarjem, takoj po končanem popisu obenem z nakazili za pakete. Obroki živil za Za mesec julij 1946 so bodo delila potrošnikom Slovenskega Primorja, cone B, na živilske nakaznice naslednja živila: 1. Na osnovne živilske nakaznice: a) na vsak odrezek za kruh 375 gr kruha ali 300 gr moke, skupaj na vse odrezke 11.625 kg kruha ali 9.300 kg moke ali 10 kg žita; b) na odrezke za zakuho štev. 1 do 20, skupaj 2 kg koruzne moke; Okrajni statističarji bodo prekontrolirali število izpolnjenih vprašalnih pol za vsako šolo posebej, z evidenčnim spiskom vseh popisanih vajencev in sumarjem vseh vprašalnih pol, izpolnjenih in neizpolnjenih, ki ga mora vodstvo obrtno-strokovne šole preložiti k vprašalnim polam. Okrajni statističarji po izvršeni kontroli žigosajo nakazila za pakete, jih odtrgajo in oddajo predstavnikom posameznih strokovnih šol. Ti bodo potem upravičeni dvignili pri okrajnem odboru RK število nakazil za ustrezajoče število paketov. Paketi so UNRRA-inega izvira in vsebujejo razne jestvine s pritiklinami. Obdarovanje s takimi pakeli ima namen dokazali važnost in hvaležnost ljudskih oblasti do vajencev, ki v današnjih dneh predstavljajo velik faktor v okviru državnega aparata. Ko bodo vse popisne pole zbrane, bodo dostavljene skupno z evidenčnim spiskom vajencev statističnemu oddelku pri Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini. Statistični oddelek bo v okviru Titovega tekmovanja ocenjeval posamezne okraje po tem, kateri bodo prej dostavili izpolnjene vprašalne pole, kateri bodo zajeli čim več vajencev v tistem okraju in končno, kateri okraj bo bolj popolno izpolnjeval vprašalne pole. Rezultati bodo objavljeni. Vsi statistični referenti pri okraju so bili že obveščeni o njihovih dolžnostih, kakor tudi vsa ravnateljstva obrtno-strokovnih šol potom okrožnic Statističnega oddelka pri Poverjeništvu PNOO. V primeru pomanjkanja obrazcev, naj se lo sporoči prej omenjenemu oddelku. Naj se pazi na morebitne objave in pozive v časopisju, s katerimi bo etatistični oddelek pri Poverjeništvu obveščal vajence in šole o naknadnem poteku popisa. Ajdovščina, 3. julija 1946. Statistični oddelek pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje. mesec julij c) na mesne odrezke Ha, llb, Ilc, lld ali 31a, 31b, 31c, 31d na vsak odrezek po 150 gr svežega mesa; d) na odrezek za sladkor 150 gr sladkorja; e) na vse odrezke za maščobo skupaj 250 gr masti ali olja; f) na odrezek za milo (količina se bo odredila, naknadno); g) na odrezek za sol ali na odrezek 12 a ali 22 a — 500 gr soli. 2, Na dodatno nakaznico za dojenčke: a) na odrezek DOJ. 111 — 700 gr sladkorja; b) na odrezek DOJ 112 — 1500 gr pšeničnega zdroba ali bele moke' .c) na odrezek DOJ 113 — dva komada toaletnega mila (LUXS); 3 Na dodatno nakaznico za otroke v drugem letu starosti: a) Na odrezek OTR. 121 — 700 gr sladkorja; b) na odrezek OTR. 122 — 1500 gr pšeničnega zdroba ali bele moke; c) na odrezek OTR. 123 — dva komada toaletnega mila (LUXS). 4. Na dodatno nakaznico za otroke v tretjem do sedmega leta starosti: a) na odrezek OTR. 131 — 400 gr cl a H Lr r»ri n • b) na' odrezek OTR. 132 — en komad toaletnega mila (LUXS); c) na odrezek OTR. 133 — 1 kg krušne moke. 5. Na dodatno nakaznico za noseče žene: a) na odrezek NOS. 1 — 700 gr slad- b) na odrezek NOS. 2 — 3 kg krušne moke; c) na odrezek NOS. 3 — 300 gr màsti ali olja. 6. Na dodatno nakaznico za lahke delavce: a) na odrezek dodatek L 43 — 250 gr soljene slanine; b) na odrezek dodatek L 44 — 250 gr sušenega mesa; c) na odrezek dodatek L 45 — 4 kg krušne moke) d) na odrezek dodatek L 46 — 2 kg koruzne moke; e) na odrezek dodatek L 47 — 200 gr sladkorja; f) na odrezek dodatek L 48 — 100 gr soli. 7. Na dodatno nakaznico za težke delavce: a) na odrezek dodatek T 35 — 500 gr soljene slanine; b) na odrezek dodatek T 36 — 500 gr sušenega mesa; . c) na odrezek dodatek T 37 — 6 kg krušne ihoke; d) na odrezek dodatek T 138 — 3 kg koruzne moke; e) na odrezek dodatek T 39 — 350 gr s 1 ci d It o rj s f f) na odrezek dodatek T 40 — 150 gr soli. 8. Na dodatno nakaznico za gozdarje: a) na odrezek gozdar 51 — i kg soljene slanine; b) na odrezek gozdar 52 — 700 gr sušenega mesa; c) na odrezek gozdar 53 — 300 gr soli; d) na odrezek gozdar 54 — 15 kg koruzne moke; e) na odrezek gozdar 55 — 250 gr sladkorja. Vsi potrošniki so dolžni takoj pre-notirati živilske nakazmice pri svoji za drugi ali trgovcu. Zadruge in trgovci porežejo od predloženih nakaz.i c naročilnico ali prijavne odrezke ter jih predložijo takoj ali najkasneje do 5. t. m. okrajnemu gospodarskemu odseku (trgovina in preskrba). Prepovedano je trgovcem ali zadrugam izdajati hrano na že odrezane odrezke. Vsak potrošnik mora predioziti pri prevzemu hrane živilsko nakaznico, kjer se mu odvzame odrezek. Vsak potrošnik ali skupna družina je dolžna hraniti živilske nakaznice doma. Prepovedano je trgovcem ali zadrugam obdržati živilske nakaznice. Za krušno moko je smatrati pšenično moko, mešano s 25 % koruzne moke ali z 10% soje, odnosno bela moka, mešana s 33 % koruzne moke ali s 15 % soje. Vsi potrošniki, ki prejemajo namesto kruha moko ali pšenico, so obvezni prevzeti pripadajočo količino soje. V primeru, da potrošnik soje noče prevzeti, izgubi tudi ostale krušarice. Za prejem dodatne nakaznice za gozdarje so upravičeni samo oni gozdni delavci, ki so stalno zaposleni pri načrtni proizvodnji lesa ali drv. Gozdarji, kateri prejmejo to nakaznico, niso upravičeni do prejema nakaznice za lahke ali težke delavce. ★ Nova delitev tekstilnega blaga Te dni bodo stavljene v prodajo večje količino tekstilnega blaga, ki je dospelo iz Jugoslavije za kritje potreb našega prebivalstva. Da se postopek prodaje čim bolj poenostavi in omogoči vsem potrošnikom možnost nakupa dovoljnih količin, se stavijo v promet nove točke nakaznice za tekstil, in sicer: 6 SP T - 7 SP T - 8 SP T Vsaka teh točk dovoljuje nakup enega metra blaga, točke od 1 do 5 ostanejo še nadalje v veljavi. Za nakup nogavic se stavi v veljavo točka II SP, s katero je dovoljen nakup enega para moških ali ženskih nogavic ali dveh parov dečjih nogavic. Poleg tega se dovoljuje nakupjSukan-ea, in sicer na potrošniško knjižico po sledečem ključu: družine do štirih članov dve vretenci, družine od šlirih članov naprej 4 vretenca. Vse zadruge in Irgovci naj se držijo ločno teli navodil glede prodaje tekstilnega blaga na točke ali potrošniške kuj ižice. Kdor še ni poravnal naročnine, naj to stori čimprej ! Naš kmet mora biti pozoren na vsak pojav škodljivcev V zadnjem času se je po nekaterih krajih v manjšem obsegu precej razbohotil mali hrošček, škodljivec fižola =, fižolar. Potrebno je, da povzamemo važne korake in ga zatremo. Kajti škoda katero bi po svojem hitrem razmnoževanju lahko povzročil, utegne postati ogromna. Ta hrošček je bil že pred vojno, še bolj pa med vojno zanesen v naše kraje. Hrošček je 3 do 5 mm dolg ter zgoraj rjavozelene barve, sivimi podolgovatimi lisami na pokrilju. zadek in trebušno stran pa ima rdečkasto. Razmnožuje se na prostem in v shrambah, ter ima letno 5 do 5 rodov. Samice odlagajo bela ovalna jajčka na prostem v zoreče stroke, v shrambah pa med zrnje. Vsaka samica odloži do 85 jajčk. Izlegle ličinke se nato zari-jejo v zrna, navadno po več v eno zrno. in istega izjeda jo. Kako zatiramo tega škodljivca? Najbolje je. ako fižol razkužimo s toploto ali ogljikovim žveplom. Fižol damo v pečico odkurjenega štedilnika, ali od-kurjeno krušno peč, ki ima 55 stopinj C toplote ter ga pustimo v njej eno do dve uri. V vroči peči hrošči, hube, ličinke in jajčka poginejo. Uspešno zatiramo tega škodljivca lahko tudi z. ogljikovim žveplom, k?" terega si lahko nabavimo v okrajni zadrugah. ! S tem je postopati sledeče: ^ sodo, skrinje, ali prostore, ki se_ nepredušno zapreti, naložimo fižol s® v stročju, ali pa že oluščen.'skoraj »o vrha. Nanj postavimo široko posod0 (krožnik) z ogljikovim žveplom. Dani0 ga lahko tudi v kozarec, islega pokril jemo s krpico, dobro zavežemo, in P°' stavimo v sredino posode s fižolonii nakar posodo oziroma prostor Jobir zapremo. Prostor mora ostati zaprt -, do 48 ur, da v njem delu jejo lu8?1 ogljikovega žvepla. Ker je žvep)0 vnetljivo, moramo z njim pravilno ,n previdno ravnati. V njegovi bližini n® smemo kaditi ali prižigati vžigale Prav tako kot pri fižolu, zatiramo P°i dob n e živalske škodljivce tudi Prl grahu, l)olni in žitili vseh vrst. Napačno je mišljenje nekaterih, ki' mislijo, da se da opisanega škodljiv®8 uničiti s prahom živega amia, ines®' njem orehovega listja med napaden® zrnje. S takih postopanjem ne moreni0 doseči nikakega uspeha, ker je škodljivec neobčutljiv. Zato je neobhodn0 potrebno, da se poslužimo takili sred' štev. katera so preizkušena in i*c111 kov ita. Počitniška kolonija Dijaška matica bo priredila tekom letošnjih poletnih počitnic, počitniško kolonijo za bolehne dijake. V poštev pridejo dijaki in dijakinje, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni oddiha na deželi. Kolonija bo V Cerknem na Goriškem. V to počitniško kolonijo he morejo biti''■sprejeti dijaki z odprto pljučno tuberkulozo ali s sličnimi nalezljivimi boleznimi. Pred odhodom bodo vsi zdravniško preiskani. Na počitnice pa bomo poslali lahko samo omejeno število dijakov, zato bodo prišli v poštev samo res potrebni dijaki in dijakinje. za bolehne dijake Prošnjo s točno navedbo domačik imovinskih razmer, in s prikazom zdravstvenega stanja, naj di jaki dost8' vije najkasneje do 10. julija 1946. i]8 izvršni odbor dijaško matico v Trsu1 Via Carducci 6-TII. Navedbe v .P,.,olno plačanje stroškov-Ti dijaki naj v svoji prijavi namesto imovinskega stanja podajo izjavo, o8 bodo stroške kolonije plačali sami. Tihotapec je dobil zasluženo kazen Brezvestni špekulanti in črnoborzijanci se kljub temu, da jim je ljudstvo napovedalo najogorčenejši boj, še vedno drznejo tihotapiti. Tako je patrola Narodne zaščite v bližini Sv. Lucije naletela na dva tihotapca, in sicer na Vončino Alojzija in Muniha Antona, oba iz Gorenje Kanomlje, ki sta hotela pretihotapiti preko demarkacijske črte večjo količino cigaret in našega denarja. Tihotapca sta se takoj poslužila zvijače in Vončina je začel ponujati zaščitniku večjo žene iz Dekanov si Žene iz Dekanov so obiskale ra« njence v bolnici Ankaran in ob tej priliki popesle ranjencem 20 kg češenj. 95 jajc, 85 kosov maslenega kruha in 500 cigaret. Žene so se zadržale precej časa v razgovoru z ranjenci in jim obljubile, da jih bodo vsoto denarja, da bi ga izpustil. Za-ščitnik je naj energične j e ponudbo odklonil. Ko pa so prišli v bližino vasi Sv. Lucije je Vončina nenadoma skočil na kolo in se hotel odpeljati. Zaščitnik je za bežečim nekajkrat, zaklical naj se Ustavi, nato pa, je bil prisiljen rabiti orožje in je Vončin0 težje ranil, tako da je potem v bolnišnici podlegel ranam. To je svarilen primer, kam pri' pelje tihotapca njegovo brezvestnOi brezmiselno izkoriščevalsko delo. obiskale ranjence še obiskale in da bodo drugič pripeljale tudi tovarišice seboj. Domo'r so se vrnile žene zadovoljne in vesele, da so obiskale tiste, ki so v borbi za našo svobodo žrtvovali svoj6 zdravje. Raz Telesnovzgojno društvo Ilirska Bistrica — motosekcija — razpisuje na 14. julija prvo meddruštveno krožno motodirko s startom v Ilirski Bistrici, pred sodnijo, in s ciljem prav tam. Dirka se začne ob 15. uri, Dolžina proge je 2160 metov. Vozi se: 1. turna kategorija do 500 cm3 tri kroge; 2. turna kategorija do 1200 cm3 štiri kroge ; 3. športna kategorija do 250 cm3 tri kroge; 4. športna kategorija do 350 cm3 štiri kroge; 5. športna kategorija do 500 cm3 pet krogov; 6. športna kategorija do 1000 cm3 pet krogov, J Vsak vozač vozi po pravilniku FICM. Pokoravati se mora vodstvu dirk. Start bo po kategoriji, in sicer do 5 vozačev. p « S V primeru večjega števila prijavljenih £ isto kategorijo se starta v dveh ali tre“ skupinah. Start je stoječi z užganim m0' torjem. Vsak vozač sme startati sam0 dvakrat, tako da pride pri drugi vožnl1 iz svoje kategorije v naslednjo višjo sku' pino. Vodstvo si pridržuje pravico sprf' meniti razpis dirke v primeru neugodnih okoliščin. Vozač se sme pritožiti pol or® po objavi rezultatov, in to pismeno s 300 lirami kavcije vodstvu dirke, ki takoj razpravlja o pritožbi. Kavcija zapad«; če je pritožba neutemeljena. Oficialm trening bo v soboto 13. t. m. od 17. 19. ure in se v tem času proga za javfl1 promet zapre. Dirkači naj se pismeno ali ustno prijavijo do 13. t.. m. do 9. ure dopoldn® na OLO — Ilirska Bistrica — odsek a8 prosveto — oddelek za fizkulturo. Sočasno naj se sporoči kubaturo motori8 in v kateri kategoriji namerava startati-Razglasitev rezultatov in razdelitev n8" grad bo v Delavskem domu ob 21. uri- Mladina postojnskega okraja tekmuje V dneh, ko se odloča usoda Julijske krajine s Trstom, je naša mladina neumorno na delu, da sl obnovi domovino ter da s tem dokaže vsemu svetu svojo nezlomljivo voljo in vztrajnost pri zahtevi po priključitvi k svoji materi Titovi Jugoslaviji. Preteklo nedeljo je mladina iz mesta Postojne cvre to raztovarjala en železniški voz opeke. Tovariš iz tehnične baze se je obrnil na mladino, da od nje dobi pomoč. Veselo se je odpravilo 11 mladincev na postajo, da tam opravijo postavljeno jim dejo. Glasno se je slišala njih vesela pesem do mesta, vmes pa ropotanje opeke, ki so jo nakladali na tovorni avto. da jo prepeljajo na mesto. Vse to je dalo človeku čutiti nekaj velikega, namreč to, da si mladina gradi sama boljše in srečnejše življenje. Komaj sta potekli dve uri. že prikorakajo veseli z zavestjo, da so tudi ta dan napravili dve uri prostovoljnega dela in nam javili, da so raztovorili 7000 kosov opeke. Naj bodo ti mladinci vzgled ostali mladini Postojne. Tudi mladina okoliških vas- ne zaostaja, ampak dela na vseh toriščih. Tako je mladina iz vasi Orehek v enem tednu pridobila 10 novih naročnikov za mladinski list »Mladina«, s teiii se bo mladina učila in seznanjala z delom mladine iz ostalih okrajev. V vasi Senožeče pa skrbijo mladinci poleg drugega tudi za to. da bodo spraviti vso krmo za zimo pod streho. Zato so se pretekli tede# zbrali in pokosili ter spravili ves pridelek sena trem družinam, ki nimajo svoje delovne moči. S tem so dokazali, da je p®8' miladina tista, ki dokazuje, da moram0 živeti v medsebojni pomoči. Imamo v našem okraju nekatere i0" variše, ki bi res lahko bili vzgled in v ponos naši mladini. Eden od teh je variš Jurca Ludvik iz Bukovja. Ta mla' dinec se je že za časa borbe izkazal P0" žrtvovalnega in aktivnega, zato tudi sedaj nadaljuje in se zaveda, ila živimo v času, ko si sami obnavljamo svojo domovino Vidimo ga pri vsakovrstnih delih-je pri vsaki skupini, ki se javi za prostovoljno delo; minira, pomaga mizarjem-tesarjem itd., popravila v mladinskem domu opravlja sam, tudi deske za sten-čas in drugo napravi sam. Zato si mla' d inska organizaci ja našega okraja žel'-