alje vsak uro čarno.'* čel & jeval & jkih, *" i ur*-i-nske*» ier b°' ■jeniaU Vpl«* ;o 1" kola#16 iplom*' _ AH v P?.! h6 PRIMORSKI DNEVNIK AbJ,"1* maeana v gotovim Dostale 1 grupDo - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 265 (5349) V Čakati in videti, kaj bodo storili Kitajci» to je trenutno politika indijske vlade Razgovori Nehruja z odposlanstvom Anglije in ZDA - Na bojiščih vlada še vedno totišje - Predsednik indijske komunistične stranke je odložil svoje potovanje po Evropi, da bi prepričal druge komunistične stranke o pravilnosti stališča indijske KP )S vi? r^ELHI’ 23- — Nehru je izjavil danes v poslanski zbor-zw-dn fci Zvlada na meJi s Kitajsko še vedno zatišje, in da so Ki-ill 1 s četo1]1 sv°ie napade. Dalje je Nehru izjavil, da so kitaj->*Jo tp med Bomdilo na severnovzhodni meji in kitm i hllls ob vhodu v dolino Asam. Na nekaterih krajih ■“‘1‘llke o'?® ”Cte razpršene> na drugih krajih pa so združene v J^te: oj^da uvedla cenzuro na vsa 5 v7.c®m so javili, da je indij-o,J“da uvedla cenzuro na vsa lin i, lz Kitajske in na spo- Skn so namenjena na Ki-, • Uradni predstavnik vla-« Rjavil, da je stališče vla- v® vedno «čakati in videti, £°d° storili Kitajci*. Zdi se, kif!..indijska vlada proučevala io ^ 1 Predlog nekaj dni in I Previdno, tako da preizku-, jy 'en°st kitajske ponudbe. nfiVl* * i^,arlam&ntami skupini indij-r t gM resne stranke je pomoč-, »vii aniega ministra Dineš Sing rgr j k da bi zadnji kita j siki pred-i sv«*6 bi ° Ustavi.tev ognja pomenili, . nof %*t>tri0raia Indija zapustiti šje-I>>’ d t toov^tojanke na severnovzhod-re0 -mi ■ v ln tudi na področju Lada-«can^ ljLSe te postojanke so sedaj v senc* c ^ 1 Kitajcev, ki so jih zasedli prvenS11 ,[‘vojo zadnjo ofenzivo. Sing idil 211 ta,,, ; da so vsi omenjeni kraji i c1 dvajsetih kilometrov, ki bi . a r e,,, .ti Kitajci demilitarizirati ltlS tski m na drugi strani črte «de-Pre° d if^/ccontrolei), kakršna je bila idbe *j i “ra 1959 Razen tega so gle-spro “daka kitajski pogoji enaki, ,a -.1 okoli kakršne je kitajska vlada postavila leta 1956, 1959 in 1960. Indijska vojska bi se morala, razen zapustitve raznih krajev, umakniti še drugih 20 kilometrov od tako do. ločene črte. Mnenje parlamentarne skupine kongresne stranke pa ni obvezno za Nehruja. V Novem Delhiju so začeli kopati jarke in organizirali so protiletalske oddelke za primer kitajskih letalskih napadov. Pripravili so tudi načrte za morebitno evakuacijo izredno izpostavljenih položajev v prestolnici. Tudi danes so bile v Novem Delhiju protikitajske demonstracije. Demonstranti so se v velikem .Up-vilu zbrali pred poslopjem kitajskega poslaništva. Voditelja posebnega britanskega odposlanstva v Indiji državni podtajnik za odnose s Commonweai-thom Tilney in načelnik glavnega štaba general Hull sta imela danes razgovor z Nehrujem. Baje je Til-ney izročil Nehruju Mac Millano-vo pismo. Govorili so o britanski pomoči Indiji v zvezi s kitajskim napadom, člani britanskega odposlanstva so se sestali tudi z mini. ...•Hlinili.1.um..Hlini..........................■■Hlinili COLOMBO PRIDE DANES V LONDON Henauer zahteva uvedbo allsteinove doktrine* v EST >N, 23. — Foreign Office A da bo jutri prišel v Lon-f“alijanski minister za indu-Lj trgovino Colombo. Razgo-\ Se bo z državnim ministrom i °m o pogajanjih za pristop ž, Brtianije v skupno, tržišče. Foreign Officea je 0-ie imel Heath v zadnjih Razgovore v Londonu z mi-jc1v8!^ 'a' držav skupnega tr- iziim > istv^ii0,< rt n^' zbornici je Heath iz-0šK,l * so prejšnji teden dosegli ^ Vu sporazum o morebitni S 6tV| Vn‘ rešitvi za države, ki 111 K8 * I1 Pridružitev k skupne- fe Dejal je, da bodo po-j_0t P »j Pridružitev tudi Adenu za r rine*191 'I roleja. Prav tako so prvi-'.ept^z ^zpravljali o kmetijskih pri-Bot*3 ltan *a predelavo, ki prihajajo .ga " klijeade, Avstralije in Nove Ze-notK1^ Pozneje bodo govorili o -ineh9 | 1 8e,htih in o znižanju carin. 'Ul re ‘estanki ministrov bodo od 5; decembra in nato od 19. polt® -..... (T decembra. ^tavni,k laburistične stran-, \ Sph je vprašal v zvezi z dej- pggE da je GATT kritizirala kme. 1» p°litiko držav skupnega tr-ob * *»'( 1 britanska vlada še spre-ff Politiko. Heath je odgovo-vlK i t KStane vlada pri svojem sta-lh1ti°dal Pa je, da se razgovori v.11 e ' Coiv,U tl^ej° ne samo proizvo-" ati* iv dCbconvvealtha, temveč vseh v J sveta. Heath ni izključil K*' ^ možnosti, da bodo v Angliji volitve, preden se ta vključi v evropsko gospodarsko skupnost. Kakor poročajo iz Bonna, pa pritiska tamkajšnja vlada na ostale članice evropske gospod, skupnosti, naj bi sprejele tako imenovano »Hallsteinovo doktrino« glede osemnajstih afriških držav, ki bi se pridružile skupnemu tržišču. Njih sprejem bi bil podrejen obveznosti, da ne bodo uvedle diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo. Nemškim predstavnikom v Bruslju so dali navodila, naj sporočijo, da bonska vlada ne bo podpisala pogodbe o pridružitvi afriških di^ žav, če ne bodo sprejeti njeni pogoji, ter bo zahtevala, naj se glede tega vnese v pogodbo jasen paragraf. strom za obrambo in z drugimi člani indijske vlade. Tudi voditelj ameriškega odposlanstva Averell Harriman je obiskal danes Nehruja in se z njim razgovarjal o položaju na meji in o ameriški vojaški pomoči. Iz Londona je danes odpotoval tudi britanski minister za odnose s Commonvvealthom Duncan Sandys. Minister bo po razgovorih v Novem Delhiju odšel tudi v Pakistan na razgovor s predsednikom Ajubom Kanom. Zatrjuje se, da bo skušal Sandys prepričati indijske in pakistanske voditelje, naj bi sklenili začasen sporazum za premirje na kašmirski meji. Predsednik indijske komunistične stranke Dange je sporočil, da je za sedaj odložil svoje potovanje v Moskvo in v druge evropske prestolnice. V načrtu je bilo, da odpotuje jutri v Moskvo. Imel je namen prisostvovati kongresu KP Italije v prvem tednu decembra. Namen njegovega potovanja je bil, prepričati druge komunistične stranke o pravilnosti stališča KP Indije, ki podpira indijsko vlado v sporu s Kitajsko. Tunizijski predstavnik v OZN Tajeb Slim, ki je včeraj izročil Nehruju Burgibovo pismo, se je danes vrnil iz Novega Delhija. Na letališču v Rimu je izjavil med drugim: »Morda je najbolj zanimiva in važna plat indijskega stališča splošna pripravljenost, da se odločno postavijo po robu kitajskemu napadu, ter solidarnost vseh političnih skupin pri tej odločenosti«. Na vprašanje časnikarjev, l.. spada med te skupine tudi indijska komunistična stranka, je Slim odgovoril: 'Komunistična stranka med prvimi. Dežela ima zaupanje v svojo sposobnost, da pravično reši spor. Parlament, tisk in indijsko ljudstvo so sprejeli novico o kitajskem sklepu, da ustavi sovražnosti, z velikim nezaupanjem. Vendar pa je pot za pogajanja odprta, toda ne prej, dokler se na mejah ne vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred 8. septembrom*. Glede možnosti bližnje mirne rešitve spora je Slim izjavil: .Treba bi bilo vedeti za namene kitajske vlade, in to je zelo težko*. Slim je zaključil: .Tunizija želi mirno rešitev, ki naj prioslje do odprave sporov z neposrednimi po-gajanji med obema stranema. Pre-pričani smo, da je to vedno najboljša pot. Mnenja smo, da je politika miru vedno najplodnejša, in obsojamo napade, naj pridejo od koder koli* Danes zaključek razgovorov Rapackega v Jugoslaviji BEOGRAD, 23. — Delegaciji Ju goslavije in Poljske sta nadaljeva- namu. li danes proučevanje najvažnejših mednarodnih in medsebojnih vprašanj. Pričakuje se, da bo jutri pred odhodom poljske delegacije iz Jugoslavije objavljeno skupno poročilo o obisku poljskega zunanjega ministra Rapackega in o poljsko-jugoslovanskih razgovorih. Poljski veleposlanik Aleksander Malecki je priredil danes v prostorih svoje rezidence kosilo na čast poljskemu zunanjemu ministru Rapackemu. Kosila so se udeležili z jugoslovanske strani državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, državni podtajnik Marko Nikežič, veleposlanik Jugoslavije v Varšavi dr. Franc Hočevar in drugi visoki funkcionarji državnega tajništva. Nocoj je poljski veleposlanik Malecki priredil v hotelu Metropol sprejem v čast poljskemu zunanjemu ministru. TRST, sobota 24. novembra 1962 KONGRES PŠPI RAZPRAVLJA 0 POROČILU SARAGAIA Povišanje železniških tarif za osebni in blagovni promet Cene za potniški promet bodo zvišali za 15 odst., za blagovni promet pa od 10 do 20 odst. - Danski zunanji minister Haekkerup na obisku v Italiji - Segni odpotuje v ponedeljek na uradni obisk v Grčijo Gorbach sestavlja novo vlado DUNAJ, 23. — Danes so uradno javili, da je predsednik avstrijske republike Schaerf sprejel predsednika ljudske stranke Gorbacha. Ta mu je sporočil sklep svoje stranke, da ga predlaga za predsednika vlade. Schaerf je sprejel sporočilo na znanje In je zatem sprejel predsednika socialistične stranke Pitter-manna in ga obvestil o sporočilu Gorbacha. Takoj nato je dal Gor-bachu nalogo, naj sestavi novo vlado. Vodstvo ljudske stranke je že včeraj popoldne sklenilo predlagati Gorbacha za predsednika nove, . . , - , ... vlade. Nato je vodstvo imenovalo __i_ _ , h1150 »z tega, kar je novega in pro- s sociallstl za gramsko veljavnega v sedanji sestavo koalicijske vlade. | vladni formuli-, ampak iz bojazni, RIM, 23. — Na 13. kongresu PSDI se je danes začela razprava o poročilu Saragata. Voditelj leve struje, poslanec Ariosto, je podčrtal med drugim, da PSDI mora imeti jasne pojme, da bi mogel predlagati prav tako jasne rešitve obstoječih problemov, kajti vlada, ki jo bodo sestavili po splošnih volitvah, bo morala biti še bolj aktivna od sedanje vlade. Ko je govoril o združitvi socialistov, je dejal, da je poli- -tika levega centra »obvezen pre- ' hod* za dosego združitve obeh socialističnih strank. V tem je tudi razlika v stališčih med večino in levico PSDI: medtem ko se zdi, da je politika levega centra, po mnenju Saragata, sama sebi cilj, Jo levica smatra za pogoj in premiso za dosego združitve socialistov. Glede načina, kako doseči to združitev, je Ariosto opozoril na globoke spremembe, do katerih je prišlo v teh poslednjih treh letih znotraj PSI in KD: ((Nasprotovanje desnice in komu- da bi volilna okrepitev demokratične levice pomenila 'dokončen izgon’ desnice z oblastnih pozicij, ki jih imajo še vedno v rokah, in nadaljnjo omejitev taktičnih in političnih možnosti KPI.» Ariosto je zaključil, da mora PSDI prevzeti pobudo za združitev socialistov. Voditelj desnega krila PSDI poslanec Paolo Rossi pa je kritiziral dejstvo, da si je Saragat zaprl možnost vsakršne drugačne politike, ko zatrjuje, da politika levega centra nima alternative; kaj bo storil PSDI — se je vprašal Rossi — če bi prišlo do razkola med KD in PSI? Nato je Rossi nanizal številne kritične pripombe na račun nacionalizacije električne industrije in deželne ureditve. Glede naciona- lizacije je dejal, da gre sicer za lllll I llllll lllll IIM Hill II Hill lili lllll II lili HHI,H,IIII,,i||i,,,||,„i„,IIMIMII IIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIII 1111111111111111111111,111111111111111,1111111111111111111111111111,111111111(1,11111111 HM 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 lili Hill V New Vorku se nadaljujejo posvetovanja o skupni sovjetsko-ameriški izjavi o Kubi k ZDA se skušajo izogniti že sprejeti obveznosti, da ne bodo napadle Kube - Napovedan obisk Mac Millana v Washingtonu 23; T Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov je imel danes nov razgovor s tajnikom OZN U Tan-tom. Kakor je znano, so še vedno v teku razgovori o skupni sovjetsko-ameriški izjavi o Kubi. Sovjetska zveza zahteva predvsem od ZDA uradno obveznost, da ne bo napadla Kube, kakor se-y^»Že obvezal Kennedy v enem od svojih pisem Hruščovu. ZDA pa so našle nov izgovor, -------------------- češ da ne bodo sprejele take obveznosti, dokler «ne bodo izpolnjene vse točke sporazuma med Kennedyjem in Hruščovom, zlasti kar se tiče mednarodne inšpekcije, da se prepreči dobavljanje novega ofenzivnega orožja Kubi*. V poučenih krogih pravijo, da se je U Tant razgovarjal danes privatno o možnosti ustanovitve ((premične enote« OZN, ki bi imela nalogo vzdrževati mir na karibskem področju. Poročajo tudi, da so sovjetski predstavniki že pripravili izjavo v raznih točkah, ki bi jo morali skupno podpisati ameriška in sovjetska vlada. Med drugim upošteva ta izjava znanih pet točk kubanske vlade, med katerimi je tudi ukinitev ameriškega oporišča v Guanta- j, n tiANES , - [J , jjj|0 | Vs‘‘nn novih dogodkov danes \-ikU11', fešBp0z°rnost svetovne javno-, . jjfrf, Si!; Vedno uprta v New York, VeS tf6 A j. v AVashington in Mo-• .ji >Vgbo'i Pa v Novi Delhi in ,ar<4» Š«|lt)0,jšanju položaja na kali p.°dro<‘ju se je pozornost mm >”«» 'Oto'10 e so I** idi*1 " ® Javnosti še posebej obr-id na strehi sveta, nastalo na kitajsko ‘raja. Vendar pa so d lNj;, Delhiju zavzeli stališče ,i t1 kij.^a vidijo, kaj namera-m ajcj. katerim ne zaupajo V aprič° dosedanjih izku-jkakor pa namerava in-'a0a skrbno proučiti ki-k', P»i °*'e’ Preden kar koli rifti»ri tcm pa se pripravlja er novih kitajskih napa- .tem je tudi značilno lW; tališče, ki so ga zavzeli i,V roditelji indijske komu-, in Slranke v podporo Ne-Jti^i.hjegovi vladi. Predsed' v 4*^1 t'n<‘ ,)anKe se je celo od-potovanje v Moskvo da bi prepričal tam-1 iirl vMosn^nnustične stranke o 0 F i/ ptu" stališča indijske ko-10 V > S(,n(‘ stranke. 0 oitl.i V?? karibskega področ- e rfitl > skuša ameriška vlada '*»T na* danim obljubam, da P* K> vP?.d|a Kube. S tem v t™ “dijo v New Yorku po-ffhi.b n? sodelovanju tajnika /!j:1ki *anta. Sovjetski pred-C bostL že pripravili izjavo, Vi?,1, nata .Podpisali obe vladi, 'tih! iz 4skuša ameriška vlada k » * ‘e izjave čim več kon-fri »P’ . s nežnosti, ker se pač 3 J \%iau držkom, da bo še da-A a eliminirati Castrov Si P' ..IHIHHIHHHHHIHHIHHHiiHHUHnnHIHiHHIIIHHIHHHHHIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIHIIIIUIIHIHIHIIIIIMIIUIIHII ZAKLJUČEK PLENUMA CK KP ZSSR Sprejeti predlogi Hruščova o splošni reorganizaciji v SZ Plenum se je zaključil z govorom Hruščova, ki ni bil še objavljen MiOSKVA, 23. — Agencija Tass javlja, da je centralni komite KP SZ na svoji današnji seji odobril reorganizacijo vodstva stranke za sovjetsko gospodarstvo, kakor je predlagal Hruščov. Pred zaključkom zasedanja plenuma je govoril Hruščov, Njegov govor ni bil še objavljen. Moskovski radio je javil tudi, da so na plenumu izvršili celo vrsto važnih imenovanj. Leonid Jefremov je bil imenovan za člana-kandidata prezidija centralnega komiteja KP. Dimitri Poljanski je bil imenovan za podpredsednika vlade SZ. Aleksander Seljepin je postal predsednik nadzorstvenega odbora stranke in države, ki so ga ustanovili s sklepom centralnega komiteja na pred log Hruščova. Seljepin je bil imenovan tudi za podpredsednika vlade SZ. Vasilij Poljakov je postal predsednik novega urada centralnega komiteja za industrijo, Aleksander Rudakov pa predsednik urada za kmetijstvo. Jurij Andro-pov in Vitali Titov sta bila imenovana za tajnika centralnega komiteja partije, Leonid lijišev je bil imenovan za predsednika ideološke komisije partije. Domičev je bil imenovan za predsednika urada za industrijo za težko industrijo v centralnem komiteju. Plenum je tudi sklenil spremeniti nadzorstveni odbor stranke v komisijo stranke, ki bo podrejena centralnemu komiteju Kp, Sver-nik je bil imenovan za predsednika te komisije. Sprejeta resolucija poudarja, da so dosedanje vodilne organizacijske oblike v državnem gospodarstvu preživele in ne morejo več izboljšati vodstva vseh vej industrije in kmetijstva. Nato omenja resolucija dosedanje uspehe po sklepih 22. kongresa KP bodisi v notranji kakor v zunanji politiki in našteva zatem podatke o industrijski in kmetijski proizvodnji v prvih štirih letih sedemletnega načrta in v prvih 10 mesecih tega leta. Resolucija sprejema tudi pred- log Hruščova o centralizaciji organizacij za raziskovanje ter za znanstveno tehnično načrtovanje. Dalje sprejema reorganizacijo uradov za načrtovanje, razširitev go-sP°darskih svetov, ustanovitev tovarniških svetov in novo porazdelitev funkcij partije. Kar se tiče sovnarhozov, je plfr num sklenil razširiti njihove funk- Bivšl francoski predsednik Renč Coty, ki je predvčerajšnjim umrl cije. Vlada pa je dobila nalogo, da pripravi načrt zakona o socialističnih podjetjih, ki ga mora predložiti na prihodnjem zasedanju vrhovnega sovjeta SZ. Naloge uradov za načrtovanje so bile jasno razdeljene. Naloge go-splana, ki je centralni organizem za načrtovanje, bodo pripadle odslej novemu organizmu, t. j. svetu za državno gospodarstvo. Državni gospodarski svet je bil reorganiziran v državno komisijo za načrtovanje in je dobil nalogo, pripravljati dolgoročne načrte. Resolucija poudarja na koncu reorganizacijo nadzorstvenih sistemov, ki določa združitev državnega in partijskega nadzorstva. Adenauer zagovarja ministra Straussa BONN, 23. — Kancler Adenauer se je vrnil danes Iz zahodnega Berlina v Bonn. Pred odhodom je registriral govor, ki so ga oddajali nocoj po televiziji. Ves govor Je posvečen obrazložitvi afere z revijo ((Spiegel«. V glavnem je kancler ponovil, kar je bil že izjavil med debato v parlamentu. Na koncu je dejal, da Je hotel obrazložiti javnosti «surova dejanja, ne da bi se izrekel o krivdi oseb, ki so vmešane«. Iz Bangkoka poročajo, da je zunanji minister Schroeder, ki spremlja predsednika republike Luebke-ja, izjavil časnikarjem, da Je mogoče, da se bo predsednik predčasno vrnil v Bonn zaradi politične krize. Podpredsednik liberalne stranke Doering je izjavil, da bo morda njegova stranka predložila resolucijo o nezapunici «v konstruktivnem smislu« proti ministru za obrambo Straussu. Toda ameriška vlada sploh odklanja kakršno koli omembe) tega oporišča. Bistvo izjave bi vsekakor morala biti že dana Kennedyju obljuba, da ZDA ne bodo napadle Kube. Toda prav tudi ta del izjave , Američani povezujejo s svojo zahtevo po inšpekcijah na kubanskem ozemlju. Gre torej za običajno taktiko iskanja vedno novih argumentov, da se izognejo že sprejetim obveznostim. Vendar pa trdijo politični opazovalci v New Yorku, kar se tiče ameriške zahteve po inšpekcijah na Kubi, da je to vprašanje praktično «že mrtvo* in da ga ZDA le formalno postavljajo. Namen ZDA je, še dalje bojkotirati Castrov režim in ga sploh ignorirati pri vseh pogajanjih. Pogajanja torej praktično potekajo med ZDA in SZ, Obe državi bosta pred Varnostnim svetom, ko se bo ta sestal, samo poročali o doseženih sporazumih. Kakor piše ameriški komentator Joseph Alsop, je z umikom Sovjetske zveze s Kube bila postavljena nekakšna »razvodnica v reki sodobne zgodovine*. Komentator dodaja, da bodo morali tako državniki zahodnega kakor državniki vzhodnega bloka odslej gledati na prihodnost »z vrha te razdelitve*. Predsednik Kennedy je danes razpravljal o položaju na karibskem področju s svojimi vojaškimi in diplomatskimi svetovalci v svojem stanovanju v Cape God. Sestanka so se udeležili člani izvršilnega odbora državnega sveta za varnost. Stevenson je bil odsoten, ker je imel druga opravila. Razen o Kubi so se posvetovali o celi vrsti drugih vprašanj notranje in zunanje politik.e Državni tajnik Dean Rusk je pozneje izjavil, da so «na splošno Padali položaj«. Voditelj ameriške delegacije, ki se pogaja v zvezi s kubansko krizo, McCloy pa le izjavil, »da se napreduje«. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Je danes izjavil, da je «zelo verjeten« bližnji sestanek predsednika Ken,nedyja z Mac MiUanom. Predstavnik je poudaril, da je do srečanj med ameriškimi predsedniki im predsedniki britanskih vlad v preteklosti prišlo v relativno kratkih presledkih in da je od leta 1957 imel Mac Millan 15 razgovorov z Eisenhowerjem in s Ken-nedyjem. . Prvi razgovor med Kennedyjem m Mac Millanom je bil februarja 1961 v Key Westu em mesec po u-stoličenju Kemnedyja. Istega leta sta se oba državnika sestala aprila in junija v Londonu, decembra Pa na Bermudih. Zadnji razgovor je bil letošnjega aprila v Washing-tomu . I svet za zdravstvo, ki se bo sestal čl j e, Češkoslovaške, Mongolije, De-prihodnji teden. j Medtem so med običajnim na l-[ zorstvom nad proizvodnjo in trgovino zdravil dvignili vzorce specialitete .Salbiolo-chino-iodato«, ki jo izdeluje »Istituto Neoterapeuti-co» v Bologni. Specialitete so po analizi začasno zaplenili v pričakovanju odločitve vrhovnega sveta ža zdravstvo. SOFIJA. 28. — Predsednik bolgarske vlade Živkov je sprejel včeraj voditelj? diplomatskih predstavništev Socialističnih držav a-kreditiranih v Sofiji. Na sprejemu so bili veleposlanik Jugoslavije, Poljske, Romunije, Vzhodne Nem- mokratske republike Vietnama, Sovjetske zveze in Madžarske, Diplomatski zastopniki Kitajske, Koreje in Albanije niso bili na sprejemu. BONN, 23. — Po novicah, ki prihajajo iz Moskve, je Kitajska, ne da bi dala pojasnila, razveljavila nekatere trgovinske sporazume z Vzhodno Nemčijo in s CSSR. Zatrjuje se, da bi razveljavitev teh sporazumov lahko pripeljala do težav v industriji Vzhodne Nemčije in CSSR, ker se je bila Kitajska obvezala, da bo dobavljala predvsem surovine. ■iiiiiiiMfiiiaimiiiimiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHniimiitiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiimiiiiimiiiiiiimi, Spopadi v Rimu med demonstranti in policijo Prepovedana zdravila RIM, 23. — Dodatno k včerajšnjem sporočilu o začasni prepovedi prodajanja nekaterih zdravil javlja tiskovni urad ministrstva za zdravstvo, da gre za naslednje specialitete: Preludin, Svegan, Ma-griz, Alipid (omejeno na kategorijo »ožin«) Alipos, Afagil, Lipo-min, Minazin, Jandy, Sinelip, Ki-lios, Promagren, Jucutan, Make-thin. Kakor je znano, se mora o teh zdravilih najprej izreči vrhovni RIM, 23. — Med zborovanjem stavkajočih gradbenih delavcev, ki ga je organizirala sindikalna organizacija FILLEA - CGIL pred Kolo-sejem, je prišlo do spopadov med stavkajočimi in policijo. Policijski agenti so stavkajoče razganjali s solzilnimi bombami. Na obeh straneh je bilo nekaj potolčenih. Policija je pridržala okoli sto ljudi, od katerih so pozneje nekatere izpustili. Kakor pravi policijsko poročilo, Je policija že včeraj prepovedala zborovanje «iz varnostnih razlogov« in je pozvala sindikalne organizacije, naj zberejo drugi kraj, «ki bo primeren za njihovo zborovanje«. Zato so policaji dobili ukaz, naj demonstrante razženejo. Policijsko poročilo trdi, da so začeli demonstranti metati kamenje na policif<*, ko so jih ti pozvali, naj se razidejo. Na trgu se je zbralo več tisoč demonstrantov. Zvečer je policija javila, da so prijavili sodišču 165 demonstrantov, ker se niso odzvali pozivu, naj se razidejo, šestdeset od teh pa so prijavili tudi zaradi «prevratne demonstracije«. Enajst so jih aretirali «zaradi nasilja in odpora proti javni sili« in «zaradi prevratne demonstracije«. Sodišču so prijavili tudi poslanca Cianco in tajnika sindikalne organizacije Alberta Freddo. Sindikalne organizacije osebja pri INADEL sporočajo, da so za jutri napovedale dvourno stavko, ker omenjena ustanova ni sprejela zahtev nameščencev, kakor so jih sprejele druge' podobne ustanove (INPS, 1NA1L, INAM). Razen tega so sindikalne organizacije napovedale ostrejšo stavko, če ne bodo pristojna ministrstva izdala potrebnih ukrepov. Stavke bodo 29. in 30 novembra ter 1. decembra. Nato pa 4., 5., 6., 7. ter 11., 12., 13. in 14. decembra. Medtem so javili, da je minister za delo Bertinelli sprejel danes predstavnike raznih ustanov ža socialno zavarovanje in se razgovar. jal o zahtevah nameščencev za izboljšanje njihovega gospodarskega položaja. Dogovorili so se. da bodo predložili ministru konkretne predloge, o katerih bodo raz-pravljali na novem sestanku, ka-terega se bodo udeležili tudi predstavniki sindikalnih organizacij. Vsedržavni kongres zveze upokojencev, včlanjenih v CGIL. na-daljuje svoje delo in ga bo zaklju-gilo jutri. Govorila bosta tajnik CGIL Šantl in tajnik omenjene zveze Fiore. Sporočilo o poteku kongresa pravi, da so med dosedanjo debato potrdili namen upokojencev, da nadaljujejo odločno borbo v parlamentu in v deželi za reformo sistema pokojnin, da se pokojnine prilagodijo plačam delavcev, ki so še v službi, in da se prilagodijo življenjskim stroškom. Dalje bodo zahtevali popolno zaščito pred vsemi nevarnostmi obolenja z zdravljenjem, ki naj bo primemo napredku moderne znanosti socialističen ukrep, vendar Je dodal, da so v drugih evropskih deželah, začenši z Anglijo, uveljavili «mnogo bolj gibke in učinkovite oblike javnega posega in državne kontrole«; kar zadeva deželno ureditev pa je dejal, da je v nasprotju s socialističnim naukom: ((nobena socialistična stranka, desničarska ali levičarska, makslmali-stična ali reformistična ni nikoli vključila v svoj program deželne ureditve«. ((Regionalizem Je arhaična razbitina, ki jo je dolgo časa predstavljala v Evropi Švica in konfederacija nemških princev. Razdelitev na kakih dvajset majhnih dežel bi v Italiji pomenila korak nazaj in protizgodovinsko nasilje« Rossi je zaključil: ((Odkrito odrekamo KD pravico predstavljati se kot prvi varuh politične svobode in demokratične ureditve, prav tako od-reknmo PSI pravico predstavljati se kot najvažnejši tolmač ljudskih zahtev. PSDI ima samostojno in nenadomestljivo politično funkcijo, ki je povezana s socialnimi in zgodovinskimi pogoji naše dežele. Te funkcije ni moč delegirati, niti danes niti jutri, integralistični, neliberalni in korporativistično močno pobarvani demokristjanski levici, niti jo je moč delegirati PSI, ki kaže vzporedne pojave nezrelosti in ostarelosti.« Namestnik tajnika PSDI Tanassl je dejal med drugim, da se PSDI zavzema za to, da bi po splošnih volitvah sestavili vlado levega centra, v kateri bi sodeloval tudi PSI. Da bi to dosegli, je po mnenju Tanassija potrebno, da se KD otrese konservativnega balasta, «PSI pa dokončno prekine s KPI in sprejme brez pridržkov politiko solidarnosti z vsemi demokratičnimi deželami sveta, da bi zagotovili mir v varnosti«. Kar zadeva združitev socialistov je Ta-nassi dejal, da je to moč doseči, če ((socialisti ostanejo socialisti, in če bodo komunisti, ki se krijejo v PSI, odšli h komunistom«. Vprašanje socialistične združitve je tudi za Tanassija pred nami, toda to je moč , doseči le. če se razčistijo tri (ilnstvene točke«: premagati je treba sovražno razpoloženje, ki je še vedno razširjeno v psr, nasproti socialdemokraciji; pojasniti, kaj se skriva pod formulo ((akomunizma« Riccarda Lombardija (ni moč zahtevati, je dejal Tanassi, da bi bil PSPI «ako-munističen«); premagati še vedno obstoječa dvoumnosti PSI glede zunanje politike. «Res je sicer, je dejal Tanassi, da nevtralizem pred. stavlja tradicijo in temeljno težnjo socialističnega gibanja, toda danes je treba gledati realistično na vprašanja in se je treba vprašati, kakšna bi bila usoda naše dežele, če ne bi vodili politike solidarnosti z velikimi zahodnimi demokracijami... Politika nevtralnosti je izven italijanske stvarnosti v tem trenutku.« Diskusija o poročilu Saragata se bo nadaljevala jutri dopoldne. Med drugimi bodo govorili tudi ministri Preti, Tremelloni in Bertinelli. Danes je na uradnem obisku v Italiji danski zunanji minister Peer Haekkerup. Z italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem sta imela razgovor, med katerim je Haekkerup pojasnil stališče Danske glede pogajanj za pristop k evropskemu skupnemu tržišču, čemur je dansko javno mnenje vedno bolj naklonjeno tudi spričo okoliščine, da se mu bo priključila tudi Velika Britanija. Predsednik republike Segni bo odpotoval v ponedeljek na uradni obisk v Grčijo, kjer bo gost grškega kralja Pavla. S" tem bo Se> gni vrnil obisk kralja Pavla * Italiji leta 1959, Segni bo ostal v Grčiji do četrtka dopoldne, ko bo odpotoval v domovino. V kratkem bodo povišali cene za prevoz potnikov in blaga po železnici. V ta namen se bo v sredo in četrtek sestala podkomisija medministrskega odbora za cene in proučila zahtevo po reviziji tarif za potniški in blagovni promet po železnici. Predvidevajo, da se bodo tarife za potniški promet povišale za 15 odst., tarife za blagovni promet pa od 10 do 20 odst. Kljub temu povišanju pa bodo te tarife, kakor uradno pojasnjujejo, še vedno nižje od ustreznih tarif v drugih evropskih deželah. V primeri z Italijo (indeks 100), imamo v Franciji 106, na Nizozemskem 110, v Švici 121, v Nemčiji 125, v Belgiji 137 in na Švedskem 201. Fanfani, Tremelloni in Saragat ob predsedniški mizi na kongresu PSDI \ Avstriji brez večjih sprememb po nedeljskih parlamentarnih volitvah , Volitve za novi avstrijski parlament, ki so bile preteklo nedeljo, niso — kot so pričakovali — privedle do nekakšnih večjih premikov v odnosih med političnimi strankami v tej sosedni državi. Večino glasov sta tudi ob tej priložnosti dobili, že po tradiciji vodilni avstrijski stranki — Ljudska in Socialistična — s tem, da je prva povečala število sedežev v parlamentu od prejšnjih 79 na 81, medtem, ko se je število sedežev Socialistične stranke zmanjšalo od 78 na 76. Desničarski opozicijski Liberalni stranki je uspelo obdržati njenih 8 mest, medtem, ko komunisti še naprej nimajo predstavnika v avstrijskem parlamentu. S komaj 0.48 odst. glasov je Federalistična stranka doživela na teh volitvah popoln neuspeh. Te minimalne spremembe v razpoloženju avstrijskih volivcev vendar pripovedujejo o določenem političnem ozračju v državi. In to še tem bolj, če pomislimo na znano stalnost in »zvestobo* avstrijskih volivcev do svojih tradicionalnih političnih prepričanj, kar je včasih odsev tudi določene negibčnosti političnega življenja. To smo lahko do neke mere opazili tudi ob letošnji predvolilni kampanji, ki je, vsaj kar •e tiče Ljudske in Socialistične stranke, bila bolj podobna »majhnemu družinskemu prepiru* kot pa boju za osvajanje in prevzemanje glasov nasprotne strani. Gre torej za lahno spremembo v korist konservativnih sil, in to predvsem zaradi volivcev, ki so na teh volitvah prvič šli na volišča. Vendar je ta premik tako majhen, da ne ogroža prihodnost koalicije dveh najmočnejših avstrijskih strank. Ljudske in Socialistične, ki se odvija z večjim ali manjšim uspehom še od leta 1945. Po drugi strani pa vendar omogoča Ljudski stranki, da z več »trdnosti* sodeluje v prihodnji koaliciji s socialisti. V tem smislu razlagajo tudi izjavo predsednika Ljudske stranke in avstrijskega kanclerja Alfonsa Gor-bacha takoj po volitvah, v kate-n se je potegoval za nujnost »skupnega koncepta dveh strank do evropske integracije* in pri tem poudaril, da s6l prejšnja trenja v vladni koaliciji povzročila državi veliko škodo. To je samo ena zimed zahtev Ljudske stranke glede koalicije s socialisti, ki jo bo, kakor izgleda, relativno najlažje izpolniti. Dosedanji potek razprave o mestu in vlogi Avstrije v sedanjih integracijskih gibanjih v Zahodni Evropi je namreč pokazal, da so se socialisti, kar se tiče pristopa te države Skupnemu trgu (kot pridružena članica) na koncu v bistvu le našli na istih pozicijah c Ljudsko stranko. Razen tega je položaj Avstrije v Evropi pogojen tudi z njenim mednarodno političnim položajem, ki je urejen z državno pogodbo o Avstriji in ne le s političnimi koncepti in dogovorom vladajočih strank. Ostale zahteve se bodo, kakor je videti, gibale v smeri repri-vatizacije že nacionaliziranega avstrijskega gospodarstva (črna metalurgija, rudarska industrija, proizvodnja nafte, elektrogospodarstvo) in nekaterih sprememb v samem sistemu parlamentarne in izvršilne oblasti. S tem se pravzaprav načenjajo nekatera vprašanja, ki so konec 1960. v določenem trenutku skoraj privedla do tega, da je nastalo vprašanje nadaljnjega obstoja ljudsko-socialistične koalicije. Ta vprašanja se po vsem sodeč ne načenjajo zaradi otežkočenja koalicije, ampak zaradi njene postavitve na trdnejše temelje — res na račun slabšega partenerja. Veliko je razlogov za mnenje, da bo to povzročilo odpor Socialistične stranke, predvsem zaradi tega, ker bi reprivatizacija gospodarstva pomenila precejšnje zoževanje njene politične moči (državni sektor je zdaj pod kontrolo socialistov). Zato pričakujejo, da bodo trajali razgovori za sestavo nove koalicijske vlade socialistov in Ljudske stranke dalj časa, ker morajo osrednja strankina vodstva prej rešiti več pomembnih vprašanj za razvoj Avstrije. Na koalicijo med Ljudsko in Socialistično stranko pa ne navajajo le volilni rezultati, ki nobeni izmed dveh strank niso dali zadosti glasov, da bi lahko samostojno sestavila trdno vlado, ampak tudi nekateri notranji problemi v samih strankah. Kar se tiče Ljudske stranke, je koalicija s socialisti za njen progresivnej-ši del protiutež v boju z lastnim konservativnim krilom. Ljudska stranka, ki je sestavljena iz tako imenovane Kmečke zyefe, G^po-, darske zveze in Zveze delavcev in nameščencev, „jp ,pp svoji^o-j cialni sestavi in socialnih interesih zelo heterogena tvorba, kar so prav tako tudi druge evropske demokratične stranke. Okrog njenega desnega krila se zbira-liberalci, nemški nacionalisti ločene modulacije politike socialistov. Očitno pa je, da so razlike med avstrijskimi komunisti in socialisti tako velike, da ti zadnji celo ne oziraje se na morebitne koristi takega sodelovanja za delavsko gibanje Avstrije, dajejo prednost koaliciji z Ljudsko stranko. Ostane nam le to, da počakamo na to, kakšen bo »pakt koalicije* in v kakšni smeri bo ta obdržal obstoječa gibanja v Ljudski in Socialistični stranki in v kakšni meri bo obdržal enotnost stališč, ki so dosežena med obema strankama. Ni dvoma, da do tega veliki meri zavisi ne le moč in učinkovitost bodoče koalicije, ampak tudi bodoči notranji razvoj Avstrije in njen mednarodni položaj. MARKO KOZMAN ...................................................................................m..mi............im.■■■■m.um POLEG PARIŠKEGA LETALIŠČA, NA OTOKU SAP TOME IN PRI WASHINGTONU M mm musimm ■ Spet zanimiva osebnost italijanske kriminalistične kronike: Cesare Ma-trella, (na spoanji sliki) bivši carinski inšpektor, ki si je na nedovoljen način nagrabil ogromno denarja. Seveda ga ni držal v žepu, temveč ga je na razne načine investiral, med drugim tudi tako, da je za ženo Aletto Artioli (na zgornji sliki) kupil in opremil v Rimu — sicer je služboval v Temiju — krasno «boutique». Kajpak je velikopotezno skrbel tudi za svojo ljubimko. in neonacisti, ki se ne prizadevajo le za ustanovitev »meščanskega bloka*, »samostojne vlade* brez socialistov itd., ampak tudi resno ogrožajo demokratično o-rientacijo same Ljudske stranke. Krepitev desnega, tako imenovanega »reformističnega* krila, je povzročila tudi umik Raaba s položaja vodje Ljudske stranke pred dvema letoma, malo pozneje pa tudi s položaja avstrijskega kanclerja. Pri socialistih pa Je stvar malo drugačna. Na sodelovanje z Ljudsko stranko jih ne navajata samo politična oportunost in parlamentarna aritmetika, ampak tudi določena politična načela, ki jih je pred nekaj leti Socialistična stranka razglasila v svojem novem programu, ko se je odrekla tradicionalnemu »avstro-marksizmu* in popolnoma sprejela znane reformistične koncepte zahodnoevropske socialne demokracije. Socialisti, bi v prizadevanju, da vedno bolj dobe značaj in podobo »vseljudske* stranke, kakor poudarjajo v avstrijski politični literaturi, šli v koalicijo tudi v primeru, če bi dobili večino na volitvah. Zato nam je bolj razumljivo tudi njihovo odklanjanje pobude Komunistične partije Avstrije za tesnejše sode-vanje med obema strankama in za ustanovitev tako imenovane »leve fronte* kot protiutež morebitnemu »meščanskemu bloku* vendar vse to pod pogojem do- Ni še ugotovljen vzrok zastrupitve dveh deklic BERGAMO, 23. — Nadaljuje se preiskava o vzrokih smrti 5-letne Tiziane Poma in zastrupitve njene 2-letne sestrice Marine, ki je polio-mielitična. Prejšnjo noč so Ju pripeljali v bolnišnico v zelo resnem stanju; starejša je umrla, mlajša pa tudi še ni iz nevarnosti. Preiskava skuša ugotoviti, ali gre za zastrupitev s plinom ali s pokvarjenimi živili. Stanovanje družine Poma se nahaja nad skladiščem, ki ga neko podjetje uporablja za dezinfekcijo vreč in ni izključeno, da niso plini uhajali. (Na sliki sta sestrici Poma. V avtomobilčku je Tiziana, ki je umrla.) Aretirana bivša esesovca KIEL, 23. — Osumljena, da sta se udeležila pokola Židov in Ciganov v Rusiji med drugo svetovno vojno, sta bila aretirana bivša esesovca Heinz Richter, ki ima 59 let in je uradnik v Kielu, ter 57-letni Hans Hasse, inženir v Hamburgu. Un§ige ^ rjlvilttlibvv < PLENI gin hitu ^ bUliirihtva V Rimu razstava I/*; jugoslovanske knjig(j)/G RIM, 23. — Ob navzočnosti jugoslovanskega veleposlanika Iva Vejvode so v Rimu danes odprli prvo veliko razstavo jugoslovanske knjige. Na otvoritvi razstave, ki so jo skupno organizirale beograjska založba Nolit, italijanska založba Editori Riuniti in knjigarna KPI Rinascita v prostorih rimske razstavne palače, so bili številni direktorji in zastopniki italijanskih založb. Prevod Einsteina v zbirki Kozmos Predvčerajšnjim smo na tem mestu opozorili na tretji zvezek zbirke Kozmos, ki izhaja SO Tri letalske nesreče istega dne zahtevale šestinpetdeset žrtev Ponesrečena letala so bila madžarsko, portugalsko in ameriško PARIZ, 23. — Reakcijsko letalo (dljušin 18», ki je pripadalo madžarski letalski družbi Malev, se _e okrog 15. ure zrušilo nekoliko prej kot je nameravalo pristati na pariškem letališču «Le Bourget«. Letalo je padlo na tla blizu Trem-blaya nedaleč od državne ceste Pariz-Soissons. Vseh 21 oseb, ki so bile na letalu, se je ubilo. Med temi osebami je bilo 17 potnikov in 4 člani posadke. Kontrolni stolp je izgubil stik z »Iljušinom« proti 15. uri. Letalo je odletelo iz Budimpešte proti Parizu — preko Frankfurta — in se pripravljalo, da pristane na letališču Le Bourget. Tedaj pa je posadka ,)f,oq(folnega stolpa, ki je sledila po radarju premikom letala, videla, da je letalo nenadoma {zginilo 'z radarskega ekrana. Letalo je padlo na tla, pri čemer je z desnim krilom podrgnilo po tleh in se prevrnilo, nato pa zagorelo. Nesreča se je zgodila blizu vasi Mesnil-Hamelot severno od Pariza. Vidljivost je bila v vsej pokrajini zelo majhna zaradi goste megle. Prav zaradi megle dopoldne precejšnje število letal na letališču «Le Bourget« ni vzletelo Prvo vest o padlem letalu j« policiji sporočil nekdo, ki je pa- m bilo mogoče hoditi po terenu, ki ga je dež in sneg premočil. Se zvečer se je iz kadečih se ostankov letala širila močna vročina. Zvedelo se je, da so osebe na letalu že doživele precejšnjo pa niko nekoliko prej, ko je moralo letalo skozi divjo nevihto. Reševalno delo Je bilo zelo težavno zaradi terena samega, zaradi goste megle (ki je dolgo preprečevala najti mesto, kamor je letalo strmoglavilo) in pa zaradi močne vročine, ki se je širila iz razbitin letala. Položaj, v kakršnem so na šli trupla, kaže, da je morala smrt nastopiti v trenutku. LIZBONA, 23. — Neko letalo «Skymaster», ki je pripadalo portugalskemu vojaškemu letalstvu, se je ponesrečilo na otoku Sao Tome. Letalo je eksplodiralo, ko je hotelo vzleteti s tega letališča. Od 32 oseb, ki so se nahajale na letalu, jih je ob življenje 18. Potniki so bili v veliki večini vojaki, ki so potovali na dopust. Letalo je bilo na poti iz Luande (Angola) proti Lizboni. Za sedaj še ne vedo vzroka eksplozije. LAUREL (Maryland - ZDA), 23. — Letalo «Viscount» družbe ((United Airlines« je z 18 osebami zle-telo na neko pristavo v Home-steadu, 16 km zahodno od Baltimora, ko je hotelo pristati na dr* dec letala videl. Toda prvim ose-1 žavnem letališču pri Washingtonu, bam, ki so hotele na pomoč, je Letalo je odletelo iz Newarka in bil pristop zelo težaven, saj skoraj | je bilo namenjeno v Washington. Na njem je bilo 13 potnikov, med vino, so strokovnjaki povedali pri- katerimi je bil tudi majhen deček, ter štirje člani posadke. Priče nesreče so slišale številne eks-plozije, potem ko se je letalo zrušilo na neki gozd. Neka priča je ižjavila, da so se takoj po padcu dvignili plameni višji od dreves. Milijonske nagrade tistim, ki bi ujeli sardinske ilegalce NUORO, 23. — Notranje ministrstvo Je povišalo razpisane nagrade za tiste, ki bi pripomogli, da bi sardinski ilegalci prišli oblasti v roke, in sicer od enega na štiri milijone lir za Giuseppft Mascaua ter od enega na tri milijone za Mi-chela in Antonia Florisa. Zopet najdene ukradene umetnine bližno ceno ukradenih umetnin (o-koli milijon novih frankov), med katerimi so bila dela Matissa, Du- fyja, Utrilla, Braqua, Bonnarda in Sedeminpetdeset platen in drugih slikarskih umetnin, ki so julija 1961 izginile iz muzeja v St. Tropezu, obmorskem mestu nekako v sredini med Nico in Marseillom, so našli v prazni kašči na robu vasi Villiers vzhodno od Pariza. Ko so lani poleti ugotovili tat- Deraina. Ta tatvina je bila šesta in največja med vsemi, ki so se zvrstile na Ažurni obali spomladi in poleti 1961, ko je mednarodna tolpa ((delala« na francoskem jugu. Nekaj kasneje so tatovi odnesli z razstave Cezannovih del v Aix-en-Provence osem umetniških slik, katerih vsaka je vredna skoraj milijon frankov. Teh osem podob so kasneje našli v nekem avtomobilu sredi Marseilla. O tatvini v St. Tropezu je bilo še pred dnevi znano samo to, da so neznanci uporabili tovornjak, ki so ga postavili na muzejsko dvorišče, tako da so razmeroma nemoteno naložili izbrane umetnine. V prazno kaščo ob skednju blizu Pariza se je odpravila policija na podlagi anonimnega pisma, naslovljenega na ministra za kulturo Andrčja Malrauxa. Vsaj po prvem pregledu kaže, da so slike nepoškodovane, po čemer sklepajo, da sodelujejo s tatovi ljudje, ki vedo, kako Je treba ravnati s takimi rečmi. MILAN, 23. — Danes dopoldne se je tu začel IX. kongres urbanistike. Navzoč je bil tudi minister za javna dela Sullo. Glavni referat je imel arhitekt Bruno Zevi. ni, (Silvo Breskvar in & **08KVA Uršič: Vega), danes bi P« ' «ega ^ nili drugi zvezek iste zb>rj' l.^dalju; sicer sRazvoj fizike od kon ■ r J kvv- v- I , aui do kvantne teorije«. A* ^ ipo^o dela sta Albert Einstein *•; jt,; v; h« po! d Infeld. Knjižica, k' Mi]uUut okrog 220 strani, res ni ”. * okrog 220 strani, zabavo in kdor ni kolW 'Prejeta^ liko v fiziki podkovan, ^ plenu najbrž ne bo lotil, čeprav Jjjil ref« ..»4o 41 MiniPUl I* T. HO vita avtorja v svojem * pro da je knjiga le skromno * ^ je Ijanje. Prav tam pa po**™ da «znanstvene knjige tije jj ■“ brati kot roman, čeprav J so r* * pularna«. Toda kakor Je takoj v vo, da bo knjiga našla , »J najp< bralcev v Sloveniji, tako vodite lo prav, da bi jih vsaj neW ^ °v in šla tudi v Trstu. Knjigo )• j< vedel prof. France Ahlin. ^ Onerna sezona v Rit*1* pijanski RIM, 23. r- V rimski OP*'1 ^‘ii or prične sezona z Vc-rdij«1’ ; °t'ganov tellom». ki ga bo diriffir ^ Jlornj 0 Ho Serafin. Protagonist 'mes McČracken, pela P“ j Se'temi še Virginia Zeani in Tito „ Sa nač Ker bo l. 1963 150-letnica , a, a pi jene smrti, bodo v tej ’ ol,t‘ vpra še 'Rigoletta., «A4#K?«*ma. dali hit! >C Verdijevo ^aKOr Prodi m va Opera pripraviti v še posebno Verdijevo - proi Wagner)evo 150-letnico rj keinič pa bodo počastili s •Pars>‘(/ t”Jas v in •Walkiror>. »Iris* pa bo1' ^“men 1 šalce spomnila na 100-leW'C i is teS stva Pi etra Mascagnija. Pri ? P redu pa so še opere •Tol , jfc Hr™ roka» (Cimarosa). •r"j ..P’-1 (Rossini), «Mesečnica» (“.j fji, irth1».aih disku men* (Bizet), •Samson ^ in la* (Saint-Saens) in »K^ rožo» (R. Strauss). S jjjj jevo •Joriovo hčerjo* rj«kviru donaievo «Francesco da ,„j4,etaeiona] e'j h bodo počastili 100-letnico f,(j| govora IJI V D’Annunzia. Puccinijeve Jjjjjjš, poset so na sporedu štiri: ‘ , I kPosled zlatega zapada*, •Madatft,M dc terflgm, »Turandot* in '( y Schicchim. Na sporedu PaJ kja druga manj znana dela. _ rigenti je tudi Lovro .Proizvi a na »Beg iz serajam (Mozart h j ^ih mag o Med penci je doslej navesti sledeča imena: D'Angelo, Onelia Finesc*|jj sa Maragliano, Birgitt Clara Petrella, Marcello Mietta Sighele, Giuliette L. nato, Antonietta Stella, jih p Udovich, Virginia Zeanii\ Piso Bastianini, Carlo BergonA v \ , us; GIOVANNI ROVEDA Športno ta turistično središče Sestriere; naznačene so žičnice, sedežnice in skilifti, ki vsako zimo prevozijo na stotisoče smučarjev SESTRIERE, 23. — Smučarska i Čanje. Za letos so spet pripravili 1600 oseb na uro. S tem »skilif-. prevoziti 6000 oseb. Prvič so uved-sezona v Sestrieru se bo uradno marsikaj novega, predvsem novo tom* je število vseh mehaničnih li na progah za smuk mednarodna pričela 6. decembra, čeprav obilen »vlečnico*, dolgo 873 m, z 243 m sredstev v Sestrieru naraslo na 15, znanienja. Število smučarskih uči-sneg že dva tedna omogoča smu-I višinske razlike ter s kapaciteto! s katerimi je mogoče v eni uril tel je v se je povečalo na 80. r-------------umnv................................................................................................................»n..........I...I.I....I..I.................................................................................................................................. dosmrtni senator zaradi zaslug odporništva ter prvi župan Turina po vojni, je pred nedavnim umri. Komunist in sindikalni delavec je bil aktiven ves čas, dokler ga bolezen ni odvrnila od dela V dveh, treh letih evropski satelit nio Clabassi, Franco Č°r* < ni mes McČracken, Mario ”, ip'v#l, < naco, Giuseppe Di Ste/s% ^tf?bova to Gobbi, Giangiacomo Gastone Limarilli, Cof”1’,, ? s0 *e' Neil in Nicola Rossi L«171 SVQje Nagrada za film «Mamma Roma« ^ Sčn0ar^ MILAN, 23. — Nagj ■> oc j anske zveze filmskih K j ^tijpP0 ki je bila dosojena osno\ ma Roman kot najmanj 'lj, ng cionalnemu na 23. be i^Sosto filmskem festivalu, je “j I |h8*Va», nes zvečer izročena r/ ^ Prija Pier Paolu Pasoliniju ob . G«*d;A'uf Najkasneje leta 1966 naj bi zaokrožil okoli našega planeta prvi evropski umetni satelit; Angleži naj bi pripravili prvo, Francozi drugo in Nemci tretjo stopnjo rakete, na katere vrhu bi bil satelit italijanske izdelave. Britanska raketa je praktično že pripravljena in jo bodo prihodnje leto preizkusili v Woomeri (Avstralija), kjer bo leto dni kasneje na vrsti preizkušnja francoske rakete »Ve-ronique» m kmalu potepi še tretja, nemška raketa, ki jo bodo :z-delali v južnonemških letalskih tovarnah Boelkovv. Požar v hotelu 400 milijonov škode V visoke milijarde gre škoda po poplavah v Makedoniji BEOGRAD, 23. — Po še nepopolnih podatkih iz Makedonije, znaša materialna škoda ob zadnji poiplavi okrog 15 milijard dinarjev. Največja škoda je bila prizadeta stanovanjskim hišam (3 milijarde dinarjev), v industriji m rudarstvu (2 milijardi), trgovini, gostinstvu in turizmu (1,5 milijarde) in prav toliko komunalnim objektom. Skoda na kmetijstvu je cenjena okrog ene milijarde dinarjev, medtem ko škoda v prometu in na drugih področjih še ni ocenjena. V Skopju je poplava med drugim poškodovala 36.000 kvadratnih metrov ulic in nad 16 tisoč kvadratnih metrov pločnikov, številne šolske prostore in dva lesena mostova. Nad 1000 stanovanj je tako poškodovanih, da niso sposobna za stanovanje. Ob nesreči, ki je zajela Make donijo, ao doslej izrazili svoje so- žalje v državnem tajništvu za zunanje zadeve veleposlanik ZDA, Bolgarije, Velike Britanije, Grčije in Izraela. Nesreča, ki je doletela Makedonijo, je vzbudila občutek solidarnosti iz vseh krajev Jugoslavije, ki je prišla do izraza posebno v pomoči prizadetim krajem. Tako je med drugim izvršni svet Velenja dodeli Makedoniji 30 milijonov dinarjev pomoči. Rdeči križ Slovenije je kot prvo pomoč poslal odeje, osebno perilo, obleke, obutev in hrano. Mestni ljudski odbor Titograda je poslal skladu za pomoč en milijon dinarjev, u-pravni odbor tovarne Rade Končar v Zagrebu pa pet milijonov dinarjev. Močno snežno neurje je danes zajelo nekatere kraje Slovenije in Hrvaške. Sneg ki je v nekaterih , krajeh dosegel višino enega metra, je prekinil cestni promet med hrvaškim Primorjem in Liko. Deloma je bil zaradi snega prekinjen promet tudi na glavni cesti Za-greb-Reka. Pretrgane so tudi telefonske zveze. Nov sneg Je ponoči zapadel v vseh krajih Slovenije razen na Primorskem. Poškodoval je številne telefonske linije. Davi je bil skoro popolnoma paraliziran telefonski promet med posameznimi kraji Slovenije in prekinjene so bile telefonske in teleprinterske zveze Ljubljane z Zagrebom iu Beogradom. Od sinoči čistijo delovne ekipe nr vseh važnih cestah Slovenije »neg, da bi usposobile ceste za promet in omogočile številnim avtomobilom, ki jih je neurje doletelo na poti, da nadaljujejo pot. Samo na avto cesti Ljubljana-Za-greb je sneg blokiral okrog 200 motornih vozil. Po zadnjih poro- čilih so glavne ceste Slovenije razčiščene in promet normaliziran. Oster mraz v Dolomitih BOČEN, 23. — Tu se je zjasnilo in postalo je mnogo bolj mrzlo. Temperatura je dosegla nenavadno nizko stopnjo za ta čas. V nekaterih dolinah je ponoči termometer pokazal 18 stopinj pod ničlo. Sneg, ki je zapadel pretekle dni, je dobil ledeno skorjo. Promet po cestah je težak in nevaren. Bolj proti jugu pa je povsod slabo vreme in v mnogih krajih po Apeninih sneži vse do Kalabrije. Poročila iz evropskih glavnih mest navajajo, da je bilo davi v Oslu 15 stopinj pod ničlo, v Zuri* chu minus 7, v Pragi minus 5, v Stockholmu minus 3, v Londonu, Bonnu in Madridu minus 1. V Berlinu je snežilo. Zažgal je zibelko v kateri je bila trimesečna sestrica PALMI, 23. — Francesco Capano, 12-letni deček lz Cittanove, je v materini odsotnosti prižgal zibelko, v kateri je bila tri mesece stara sestrica. Rešil jo Je 6-letni bratec, ki je takoj priletel, medtem ko je starejši zbežal. Ko so ga karabinjerji ujeli, je dejal, da ga Je mati, ki živi ločeno od moža, čestokrat puščala samega doma, da je varoval otroka. PARIZ, 23. — Davi je nastal v hotelu ((Claridge« na Čhamps Eli-sče požar, ki je povzročil za najmanj 400 milijonov lahkih frankov škode, kot je izjavil generalni ravnatelj družbe, ki je lastnica hotela. Kljub velikim poškodbam bo mogoče po mnenju ravnatelja hotel v najkrajšem času zopet odpreti. Ia®ha z *a sp oki 'h upr videl , ih iz te VePŠi : ..Komun: •s ?iur_ ski premieri. Kritik ^ (jjH> se stnrco je v imenu FlCC p° zlato medaljo režiserju ftije “J-evi bral obrazložitev žirije Za 20 milijonov pr' ,1Jvodi ,.JJ!tan( neka slika Jacquesa MILAN, 23. - pa«J*^J®*,iv se je v galeriji Angri'^% in ključila dražba umetn'^ (J °sti je organizirala (.Finnrtc.^i g ' bf K d d' danes so prodali oljno si^ I j^‘3' qesa Villona «Les gors .,J J v s« terien iz l. 1947 za 20 'J* ji Arstvo! Oseba, ki je sliko kup’ 0’ ‘»ti Ur°‘ je neki nemški zbiratelj■ S|,?(Posr- V Ljubljani testisi 'J, to °rg Zavod za tehnično iu^s »...u.___ h« «0'.i' L^Zaoii znanstveno-tehnlčnih __________________ d BK tualnih kratkometražmb > f Ji«' J znanstvenih in tehnicV' fl ( nje v Ljubljani bo . Ljubljančanom nekaj naafi "Vj tu ni*rih lsrntknmptrflŽTlifo $ m . - or V° za čij, ki so jih letos PoS^l.fi)l stival teh filmov v l Posi Indija. CSSR. DR j, *ot »lija, Iran, Romunija LONDON, 23. — Številni angleški delavci so bili odpuščeni v Lea Valley (Hertfordshire) ter nadomeščeni z italijanskimi, češ da ti delajo bolje. CORDOBA, 23. — Sedem delavcev se je včeraj ubilo pri eksploziji v neki tovarni vojaškega materiala v argentinskem mestu Cordoba. MUENCHEN, 23. — Zlasti v dobi vsesplošne motorizacije je postala tako imenovana kurja slepota velik problem. Kemiki tovarne Bayer iz Leverkusena zatrjujejo, da jim bo v kratkem uspelo pridobiti zanesljivo sredstvo za večjo prilagodljivost človeških oči večernemu mraku. BUDIMPEŠTA, 23. — V Budimpešti se je pričela mednarodna konferenca za urologijo. Navzočih je kakih 80 madžarskih in drugih specialistov iz desetih držav, ska. Jugoslavija bo zaS J ^ jetija, tremi filmi. Festival b° ^4 'it Jo sc 8 decembra v Mla<>in (t>o ^ izi mi, predstave pa bodo b°hčSn^ in popoldne. i ki ?! š i« milijon lir za dve ortv *iri še neizdani monogr' tekturi in 19. stoletju» skuTfZri * ;C;vpi , ter (io odp7“ » ter (.o odp’ ji fabetizma, profesionalne^ ^'»ti p, ranju ter o povišanjv p Sn-^ar oa dohodka s posebni V1 Vij, ga dohodka s pose na rimsko pokrajino»• #*# *! s... * ji* Jugoslovanski diriSen jj I* C. (i*j 2 datelj Krešimir Harano 5tf^ itJ> 0Os[ dil koncert velikega 0 »1» ..““Hi vjetskega radia in ^1 n> redu so bila Wagn*Me (Jok kova in Beranovičeva / ^ činstvo je prisrčno 4^voj0 ^ nastop jugoslovanske* ^ »voj^ Pri založbi Suvini li() bc*i0 ‘ Milanu je izšla knj>9a $ri V6Vj 0 la del ritmos. Knjiga '.jciO k .r»zu, metodo podaja tr%. V snov glasbenega ,<>, V ' knjige je Nino Del t&jf je dodanih šest plošč vajami. "'»m 0] un * t( *n. GORSKI dnevnik Kennedyjeve težave z določenimi ameriškimi krogi do zahteva bojkot blaga iz komunističnih držav PLENUM v MOSKVI v- v ra i p« Hosi (! S^A, 22. — Plenum cen- lj^?^4Uuje svoje zasedanje, ki . .k t2a ,k°n*u. Diskusija dokazu- U Au' b n nlnnum rini nnnnlnn ». ^. (. * bo plenum dal popolno iin i1! j i,.1? Predlogom, ki jih je pri-t ki v,, “ruščov v tvojem dolgem 'd n,‘;u- Hkrati se z velikim za- ni k' __rt. . , o«; z. Tbimuu z.a- fcoliKof |prJe.m pričakuje resolucija, ki Kr C11 referatu N 'S. Hruščova ,m -----— i- .-j! -j?!-.-. ji *»ure|fta- Sicer pa je po prvem an’ . i ^. Plenuma ves sovjetski tisk ePraV' J!*11 referatu N S. Hruščova M '8«° Prostora in tudi radijski nno , .a,n je bil skoro ves izpol- dsfl , ooiKt11"! Ds iitanjem domala šesturne-le n' 1 tii».^-a prvega sekretarja ^e' Na plenumu CK v Krem- rav ie (llšu razpravljali o referatih. 1 jot °i v začetku je nastopilo , ij k naipomembnejših sovjet-;ak0.„; ion.Vod.iteljev' k°t Poljanski, i nekJ' l °V in Podgorni. Sleherni igo j' . je obdelal poseben hlin. k,1 zapletenega kompleksa re-jih je bil predložil Hru- ruscev ritizira lanerje ,n®Sa komiteja KP SZ že četrti : j^PPski je govoril o decen-ci Or organa za upravljanje „arstva, Voronov o delu no- rigirel i^rganov v poljedelstvu, a Si o industriji. Tudi pri diskutantih to obravnava- 1 •*** G1 i«?6 temeljile na kritiki dose-rlt0 « »=a načina vodenja gospo-n*c® .«1 L?’ 8 predmet kritike sta bi- i h ’ tej 1 ik, . Vprašanji načrtovanja in • Ai“° Jarma. Govorilo se je o ;* i. 1 ■H. je .hitrejšega sprejemanja iv?*« pojmovanj v proizvod- ok(t pojmovanj v proizvoa- ,(! t]’ *akor se še ni, postavimo, rtj ? Prodreti s koncepcijo, da S Jfhična industrija sintetič- 'SU _ v nKn i oVnnnm i Ir i r hft 5 v sodobni ekonomiki ,a T1 |Vait^len kot metalurgija. Na-■letn'c, jf “ji tega še nočejo razumejo h.- ? poudarjeno na plenu- «. h.: ~ Jiwwuo,jSiiu na ,jaj*\ ijl* čemer so se podčrtavale ,peP' ti Hruščova, da je «bolje ‘,jJ lijjbroizvodnje jekla samo izr/l ^ Eftif, a načrt proizvodnje sin- zartt 11103 prekoračiti, kot pa 'V %(’ 'n to zaradi tega, ker K#®’j q»°c s sintetičnimi masami S 1(1°: eeneje ter učinkoviteje 1, «kot nekakšna obil-StefV'1 tova rezerva materiala.* mo ,, Mutiranje je prav tako ena rnfi>e ; s« *em razprave. Načrto-r ef1^ ' Ia Postali »birokrati, ki go- ^ (lij 4 Slin 1 rt v. 1 n rt rt v, rt lil09 svoje mesto in plačo, ne llm Jiltj s°dobni tehnilogiji in eko-marveč vsako leto samo vnašajo v plane_po ih ilni« rad“i I« odstotkov več.» Biro-1 ^ri bk.. potrebno zamenjati s kvalificiranimi ka- K®1 1ttii°snovi izkušenj ter kva-her Pop ne Pa iih izbirati, kot bil* i i jhVstva», se pravi sorodni-V , Prijateljskih vezi. ^vez I‘g°u'^: z vPraaaniem reE°rme tjj se razprava največ u- potrebo neposrednejše- l(jj‘)U{evanja partijske orga- je- poljedelsko mdustnj- ;» .'^odnjo, kakor tudi s po-Pr ,iJi *Ptin '‘anovitve ekonomskega a katerega vodstvo bi 1 ''ti, ' f toJ8 ter izvajalo načrte sa-in®?Lui". Itiii?' ,v okviru splošnih dol-0 . 1 k; in perspektivnih načr- :tnin, filt, ostajajo v kompetenci x/ftl I art*9,J H' io S^J je bilo tudi govo- Se slablJenie centrali-0 n»ih hruščova kot tudi iz $ »vh or, p°y < t angažiranja !* ke organe. Nadaljnja dis- 'zrednim zanimanjem, gitm^Va Posegov i-oija v V Strt Poclgornega in idPrSV Sa v- Kot vidimo, tlfld*11 -»-t. , k, -- 1—J — Poljanskega, ;a in drugih ijHKot vidimo, gre za iineV ki so izredno obsež- ,, J Jo ’ Pa zelo zapleteni in 0»* L inovlll(' tS rt* 21-3- d0 20'4-’ v odnosu «' V nekaterih mestih Indiane zažgali blago, ki je bilo, uvoženo iz Jugoslavije Pojav ni nov: pred časom so isto delali z japonskim uvoženim blagom Predstavniki ameriške administracije so pred kratkim zahtevali od lastnikov trgovinskih podjetij, da ne popuste pred pritiskom določenih reakcionarnih skupin v deželi, ki skušajo v nekaterih ameriških mestih zanetiti gonjo proti uvozu blaga iz Jugoslavije in ostalih dežel Vzhodne Evrope. V nekaterih državah ZDA se, namreč, v zadnjem času vodi silovita kampanja pod parolo »borbe proti u-vozu iz komunističnih dežel*. V ministrstvu trgovine, zunanjem ministrstvu in ministrstvu za pravosodje so poudarili, da to akcijo, ki se opira na histerično in žaljivo propagando, vodijo »neodgovorni elementi*, S tem v zvezi so hkrati podčrtali, da je trgovinska izmenjava med ZDA in Jugoslavijo enako koristna za obe strani. V uradnih vladnih krogih ZDA stoje na stališču, da obstaja želja, da bi se ohranila trgovinska izmenjava z Jugoslavijo in Poljsko, pri čemer se navajajo tudi od prej znana stališča Ken-nedyjeve administracije, ob istočasnem zatrjevanju, da gre za dolgoročno politiko, ki jo je sprejela tudi sedanja vlada. Akcija za bojkot jugoslovanskih proizvodov, kakor tudi blaga iz Vzhodne Evrope, se je začela, kot rečeno, v nekaterih a-meriških mestih, a zanjo se zalagajo pripadniki najbolj reakcionarnih skupin, med katerimi so tudi člani združenja «Johna Bircha*, znanega po svojih pro-vokatorskih stališčih. Pripadniki tega združenja so v mnogih mestih organizirali tako imenovane lokalne komiteje, obenem pa z raznimi sredstvi in akcijami skušajo ovirati prodajo proizvodov, ki se uvažajo iz omenjenih dežel. Pri tem pa ne izbirajo sredstev, da bi prepričali trgovce, naj bojkotirajo nakup tega blaga. Ti lokalni komiteji so organizirali nekoliko akcij v neKa-terih mestih države Indiana, a tudi drugje. Med največje škandale, ki so jih glede tega povzročili, vsekakor sodi tudi divjaško javno zažiganje jugoslovanskih proizvodov v mestih Fort Wayneu in Čolumbusu. Pripadniki teh skupin so obenem od trgovcev zahtevali, da na omenjenih uvoženih proizvodih napišejo žaljive parole na račun njihovih proizvajalcev. O teh akcijah je pred kratkim razpravljajo Nacionalno združenje ameriških trgovcev ter postavilo zahtevo, da se postopanje omenjenih reakcionarnih elementov postavi na dnevni red in prouči na letni konferenci združenja, ki bo februarja prihodnje leto. Tudi lastniki več ameriških trgovinskih hiš so izrazili svoje nasproto- vanje omenjenim divjaškim napadom reakcionarnih skupin. Vodilni poslovni ljudje ZDA pa so nasploh obsodili takšno dejavnost ter podprli stališče ameriške vlade glede trgovinske izmenjave z Jugoslavijo. Omenjene akcije ne predstavljajo osamljenega primera v politiki reakcionarnih elementov. Pred dvema letoma so v Floridi vodili podobno borbo proti uvozu japonskega blaga. Takrat so pritiskali na vlado, da bi zmanjšala uvoz iz Japonske. Funkcionarji iz zunanjega ministrstva so v svojih izjavah poudarili, da so takšne akcije in stališča teh neodgovornih skupin docela nasprotni politiki a-meriške vlade. Hkrati tudi izjavljajo, da niso obstajali nobeni razlogi, ki bi opravičevali potrebo po takšnih akcijah. Zahteve, ki postavljajo ti elementi bi imele svoje opravičilo samo v primeru, ko bi šlo za blagovni uvoz, katerega značaj bi bil nasproten interesom politike ZDA, ali pa bi se s takšno trgovino povzročila resna škoda na račun ameriške delovne sile. Iz navedenih stališč ameriškega ministrstva za trgovino, pravosodje in zunanjo politiko je razvidno, da je, nasprotno, obstoječa blagovna izmenjava med Jugoslavijo in ZDA obojestransko koristna, pa je zaradi tega takšne trgovinske odnose potrebno še naprej ohraniti in razvijati. Potemtakem so vse akcije, o katerih je bilo govora, organizirane z namenom bojkotiranja jugoslovanskih proizvodov, še toliko bolj škodljive. Upati je, da bodo državne oblasti že omenjenim reakcionarnim elementom v bodoče znale preprečiti vsako tako in podobno delovanje, tembolj, ker se v njem skrivajo ne samo določeni interesi posameznih zainteresiranih družb, marveč predstavlja hkrati tudi nevarni element za-ostrevanja mednarodnih odnosov in klasičen primer divjaške politične nestrpnosti. ****** ★*★*★★fr***************************************** 1 MiHHin Sovjetska bolnišnica v Etiopiji V 15 letih, odkar deluje v prestolnici Etiopije sovjetska bolnišnica, je šlo skozi njo nad 34.000 pacientov, skozi njene ambulante okoli 250.000 bolnikov, hkrati pa so v tej ustanovi usposobili veliko število domačega bolniškega osebja. Na sliki sovjetska zdravnica dr. Komienko pregleduje neko domačo pacientko V NOVI ARHITEKTURI V ZAHODNI NEMČIJI NEKAKO NIMAJO SREČE V labirintu hannorerskega parlamenta se znajdeš le s tranzistorjem Finski arhitekt je prebivalcem Wolfsburga napravil slabo uslugo Webrovi konji sploh niso konji, niti če bi jih talidomid popačil BONN, konec novembra. — Da so Nemci zelo bogati in da jih zaradi tega začenja prevzemati tudi nekakšna objestnost, ki gre preko meja primernega obnašanja in sožitja, je že znana stvar. Kaže pa, da se ta njihova objestnost začenja izražati tudi na nekem področju, za katero bi nihče ne pričakoval, posebno ne od njih, ki so sicer tako tradicionalistično in konservativno nastrojeni. In vendar je tfiko. Zdi se Pa hkrati da na tem področju nimajo niti sreče. Za kaj gre? Zahodna Nemčija in Nemčija nasploh je bila v času vojne močno porušena in priznati je treba, cia so že kmalu po končani vojni ruševine tako rekoč izginile in na njihovih mestih so nastala lepa, raje bogata mesta. V poznejših t. j. zadnjih letih pa si skušajo na račun svojega bogastva tu ali tam postaviti še kaj «boljšega». Tak pri- ★★********************************** Dva svetovna prvaka Dva rekorderja: prvi je Donald Campbell, ki nosi svetovni rekord v brzini z motornim čolnom, za njim je svetovni prvak na motorju Bili Johnson, ki je na svojem motornem kolesu dosegel brzino 224 milj na uro. Tu ju vidimo razstavi motornih koles v Londonu i.; "'"iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiimiimiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH nrK*5! < 4\k?,?slovnih nasprotnikov bo-rV ^ !i.C“ aa času in tako uve-1 a J natrt d-i-m« ^ n.*ki /8 i‘/,< 21.4. ‘ načrt. Prišlo bo do neke HOROSKOP do 21.5.) Da bi re- JVoi^borazum, uporabite pred- n «. Drivldnnct Np hnitP SP la 21,5' do 32,6') Va5e ,v Previdnost. Ne bojte se J|h skrbi nekemu prija- 0 -/i !i:qtva zares dobre, posebno 1 tv0 op«anizacijska vprašanja. rad' f, »i (im “jnevanje ljubljene osebe. P, vl'V T3'6- do 23.7.) Imeli bo-riof<'n/Vt|«Cen?hnltne zamisli. Prijet-' "v > "nJe tekom večera. Zdrav- LEV (od 23.7. do 22,8.) Upoštevajte nesebične nasvete prijateljev. Ne obljubljajte, česar ne morete izpolniti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) v svojih poslih bodite zelo previdni. Skušajte pozabiti na svoje skrbi. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Skušajte utrditi svoje poslovne zveze. Utrdili si boste ugled med prijatelji. Zdravje izvrstno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zadovoljstvo za vse, ki so ambicioz- ni. Spretnost je vaše najboljše orožje. Zdravje nespremenjeno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Za dosego uspeha sta vam potrebni trdnost in odločnost. Pozabite na storjene vam krivke. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20:1.) Uspešen dan v poklicnem delu. Proučite temeljito vprašanje, ki vas za-skrblja. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Z lahkoto boste dosegli lep uspeh. Ne spuščajte se v diskusijo. Nadzorujte zdravje. RIBI (od 20.2, do 20.3.) Nove odgovornosti vam bodo dvignile ugled. Rešite pravično neko družinsko vprašanje. Zdravje zelo dobro. mer beležimo na primer v Wolfsburgu. To mesto je nastalo dejansko po vojni. V dobi nacizma so se postavljali le temelji razvoja sedanjega mesta, ko je Hitler hotel zgraditi tu tovarno za proizvodnjo znanih vozil Volkswagen, v čemer pa je uspel le deloma, kajti preveč se mu je mudilo z vojno, da bi dopustil, da b: se tovarna razvila V povojnih letih pa je tu nastalo podjetje in mesto, ki šteje že okoli 100X00 prebivalcev. Podjetje Volkswwagen pa daje občini toliko sredstev, da občinski očetje glede teh nimajo skrbi. In ker je bil Wolfsburg brez svojega kulturnega centra, so občinski očetje sklenili, postaviti v središču mesta nekaj »posebnega*, nekakšen kulturni center z ljudsko univerzo, biblioteko s 60.000 knjigami, mladinski dom, razne klube, telovadne dvorane, koncertne dvorane itd. Predlog je bil sprejet, toda kdo naj izdela načrt za vse to. Pri razpisanem natečaju je zmagal finski arhitekt Alvaar Alt. Finec je svoje načrte kaj hitro donkončal in dela so se začela. Bilo je to leta 1957. Toda kljub vsej nemški tehniki so se dela zavlekla, kajti nemški gradbeniki se nikakor niso znašli, kako bi načrte izpeljali. Končno pa je pred kratkim,' pred nekaj dnevi, bila svečana otvoritev kulturnega centra, ki je stal 6 milijonov mark aH »00 milijonov v naši valuti. Ko gremo včasih na kako umetnostno razstavo novejših tokov, opažamo med občinstvom neko čudno razpoloženje, posebno ko gre za starejšo publiko. Podobno razpoloženje je vladalo pri onih sicer vedno nekoliko konservativnih Nemcih, ki so bili povabljeni k otvoritvi tega kulturnega centra. Kulturni center je namreč zares že po svoji zunanjosti kaj čuden konglomerat zgradb. Tu stari zakoni simetrije ne veljajo in osrednja zgradba, ki je dejansko sestavljena iz petih neenakih še-sterokotnikov, ki se postopoma, nekako stopničasto manjšajo in nižajo, da bi prešli v gladko dolgo pročelje mladinskega doma brez oken, je »nekaj nemogočega* pravijo. Meščani VVolfsburga so zmajevali z glavo, ko so gledali svoj novi kulturni center. Toda zmajevali so že od zunaj, preden so v nove zgradbe stopili. Ko pa so se skozi vhode usuli v novo poslopje, so bili popolnoma razočarani. Neki krajevni list je to razpoloženje zabeležil takole: «Graditelju, kot kaže, je bilo malo mar, ali se bodo meščani Wolfsburga mogli brez vodiča znajti v tem pisanem kaosu dvoran in hodnikov. In vendar so strokovnjaki našli tudi kako »zanimivost*: Zgradba ima sedem vhodov, štiri stopnišča in deloma premično streho. Namesto oken posredujejo zunanjo svetlobo line in okrogla okna s stropa v obliki ladijskih oken. Zaradi tega je povsod v kulturnem centru »tal* no mračn0. \r dvorano za seje prihaja svetloba skozi stene, ki so iz bakra in mlečnega stekla. Čeprav je večina prebivalcev ostala razočarana, se je našel kak modernejši arhitekt ali strokovnjak, ki je ,ja je VVolfsburg vendarle dobil »čudovito lepo* palačo. Toda niso samo v Wolfsburgu doživeli tako »neprijetnega presenečenja*, z njimi se morejo v tem kosati prebivalci Hannovra. Tu so si postavili pokrajinski parlament za Spodnjo Saško. Načrt za novi parlament, ki je stal 20 milijonov mark, oziroma 3 milijarde lir, je izdelal nemški arhitekt Ersterlen, ki je univerzitetni profesor. Tudi gradnja tega objekta se je zavlekla polnih pet let. Čeprav je bilo na otvoritev povabljenih 177 »kvalificiranih* gostov, jih je več kot pol bilo ratočafimih, mnogi so odšli, celo ogorčeni. Nekdo je v spominsko’ knjigo zapisal takole: »Po mojem mnenju je to navadno smetišče*. Arhitekt Esterlen ima zase nekakšno opravičilo, ker je moral parlament graditi na ruševinah nekdanjega dvorca han-noverskih kraljev, od katerega je ostal del pročelja, ki so mu ga mestne oblasti prepovedale zrušiti in je moral, torej, novo, moderno zgradbo priključiti na nekdanji klasični portal dvorca. Rešitev je ne ie težavna, pač pa nemogoča. Vendar ne gre le za ponesrečeno rešitev z estetskega vidika, gre tudi za neko »čudno* razporeditev prostorov. Pisarna predsednika parlamenta na pr. obsega dvorano 120 kv. m površine, to se pravi prostor lepega štirisobnega stanovanja. Sejna dvorana deželnega parlamenta, ki šteje 157 poslancev, pa meri komaj 350 kv. m. Nekateri menijo, da si je predsednik pokrajinskega parlamenta »privoščil* prevelik prostor. Kaže, da bo tu nekaj resnice, kot pra- vi sam arhitekt, ki zatrjuje, da so takšni bili pogoji natečaja. Se najbolj ogorčeni pa so ljudje nad skulpturami, s katerimi je okrašeno pročelje parlamenta in ki jih je izdelal kipar Weber. Pred parlamenti, seveda klasičnimi, stoje kot okras po navadi konji ali vsaj glave konj. V Hannovru pa je Weber postavil nekaj nadvse modernega, čemur so meščani rekli, da gre za spake, ltl' d'a sb ^lSd znanega zdravila talidojnida, k^-'ravijo' ‘ feonter- teremu Nemci pravijo konter-gan. In Webrovim skulpturam so nadeli ime kontergan — konji. Da gre zares za skulpture, ki si jih vsakdo lahko po svoje tolmači, je dokaz v obrambi samega kiparja, ki je rekel, da ne gre za konje, pač pa za kopja oziroma stebre, na katere naj se izobešajo zastave in ki da so simbol sonca, vetra in dežja. Tudi v tem primeru je notranjost zgradbe nekakšen kaos dvoran, dvoranic, sob in stopnišč, tako da so morali za po-izkušnjo dati desetim poslancem transistorske oddajnike in sprejemnike, da bi se mogli v tem labirintu znajti. V kolikor bo poizkus z desetimi poslanci uspel, bodo male transistorske oddajnike in sprejemnike dali vsem poslancem, da bi se kdo v labirintu ne izgubil. Kaže, torej, da se meščani u-pravičeno jezijo nad razmetavanjem sredstev, pa čeprav je Nemčija tako bogata. Morda je vprav to bogastvo komu šinilo v glavo. T. M. So se strokovnjaki «British Museuma» res zmotili ? Strokovnjaki sBritish Afuse-uma» so strokovno zelo podkovani. In so tokrat zares nasedli? Ko je pred dnevi iraški kipar Kalid, ki že nekaj let živi v Rimu, sedel v neki gostilnici, je v neki umetnostni reviji opazil sliko neke majhne skulpture, nad katero je bil napis, da je to «zadnji nakup Bntish M u-seumas, pod sliko pa je tekst pravil, da je vodstvo muzeja fct&tto' drdjjočČTiO ’ skulpturo asir. Skega pastirja, ki da izhaja iz Osmega Mldija pte& našim štetjem. Iraški kipar je ogorčen o komentiral, da ne gre za nobeno staro skulpturo izpred 2700 let, pač pa za kipec, ki ga je on sam napravil leta 1940 in ga poklonil nekemu svojemu prijatelju v Bagdadu. Kalid je bil v svoji izjavi zelo kategoričen in nihče ni podvomil v njegove besede, toda že v začetku smo rekli, da ima britanski muzej zelo dobre strokovnjake in zato je nekoliko težko reči, da bi se oni mogli tako zmotiti. Čeprav je res, da so mnoge stvaritve sodobnih u-metnikav v svojem bistvu primitivne, k čemer sami umetniki težijo, je nekoliko tvegano misliti, da bi se dobri poznavalci umetnosti mogli zmotiti pri delih, katere ločijo tisočletja in ne stoletja, pa čeprav gre za predmet iz žpane gline, kjer so potvorbe, kjer se stoletja tako rekoč «vdelajo» v umetnino. Sicer pa bo mo videli, kako se bo tise to razvozlalo. SOBOTA, 24. NOVEMBRA 1962 Radio Trst A 11.00: Nadaljevanj« Omnibusa; va popevka; 11.00: Pozor, nimaš 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glas- speli motivi; 14.55: Vreme na Ital ba; 113.0: Šopek slovenskih; 11.45: ........... 12.00: Jih pojemo danes; 13.30: U- prednosti!; 12.05: Kmetijski’ nasveti; 12.15: Slovenske narodne; 13.15: Vrtiljak; 12.00: Zgodovinske zaml- nost; 15.30: Ital. pesmi in plesi; 15.45: Jutrišnje športne prireditve 13.30: Lepe melodjje; mivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30; Lahka glasba; 14.40: Slo- morjlh; 15.15: Upodabljajoča umet- Obvestila; 14.05: Albeniz: Iberia, simfonična suita; 14.35: Borbene pesmi; 15.15: 16,00: Oddaja za bolnik«; 16.30: Ko- Malo od včeraj — malo od danes: venske ritmične popevke; 15.00: Ma- morna glasba s plošč: 17.25: Izžre- 16.00: Vsak dan za vas' 17 05- Greli koncert; 15,30; »Gnezdo*, tragi- banje loterije; 17.30: Ena sezona mo v kino; 17 50: Zabavni inter-komedija v treh dejanjih; 17.20: v Operi Metropolitan; 18.40: Orke- rnezzo; 18.00: Aktualnosti doma in Vatikanski koncil; 17.30: Lahka stralna glasba; 19.10: Industrijski v svetu; 18 10: Novo v naši dlsko- glasba; 18.00: Sodobna slovenščina; tednik; 20.25: Guldo Rocca: »Una teki; 18.25: Pesmi in plesi Lužlških 18.15: Umetnost, književnost in pri- giornata lunga un anno»; 21.15: Ital. melodije; 22.00: Zgodovinske seje Ital. parlamentarna; 22,25: Plesna glasba. reditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19,15: Italijanski akvarel; 20.00: Športna tribuna; 20,40: «Koroški akademski oktet*; 21,00: Za smeh in dobro voljo; 21.30: Vabilo na ples; 22.30: Operne uverture; 23.00: Orkester «Tommy Dorsey». //. program Srbov; 18.45: Naši popotniki na tujem; 19.05: Zvočne razglednice; 20.00: Pred in za kulisami operete; 20.20: Marcel Ayme-Jože Rode: Nazaj: 21.00: Ples; 22.15: Oddaja za Izseljence; 23.05: Za plesalce. 8,00: Jutranja glasba; 8.55: Poje Gloria Christian; 10.35: Pesmi; 11.35: Glasba za vas, ki delate; 12.00; Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta, kolikšna strast; 13.35: Eno uro v diskoteki; 14.30: Furlanski skladatelji;- 14.45; Dantejev Pekel. Ital. televizija llra, v,.' 8-30: 13.15 ln 15.00: Sola; 17.30: šče 15 00 Glasba'Iz f Umov l5P)V P™*™"1 za najmlajše: 18,30: Niko-.. ™m“v' 15-15: h ni prepozno: 19.00: Dnevnik: Glasbeni kotiček; 15.35: Pisan popoldanski spored; 16.35: Plesna š"edem glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; Prepozno; 19.00: Dnevnik; £9.20: Oddaja za delavce; 20.00: dni v parlamentu; 20.20: 18 35- Va$i i,hranrti. ,a e/, Šport, 20.30: Dnevnik; 21.05: He- nrtUrt /rtUirt^ -Jrt J9'w„.‘Ca£ vljski program: «Rinaldo in cam- Koper 6.15: Jutranja glasba; 7,00; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Ju- 12*4®: Prejeli smo; 19.00: Lupijeve sklad- Lahka glasba, 12.50. Nadaljevanje be: 19.15: Aneleška kultura: 19 30: peno a omnaro*; ao.35: Mesto ob no.. 2200” ™Tn . luninem ■vitn* oi a««.«« Cnurcnlllovi spomini, luninem svitu, 21.35: Operna glasba. 22 25: Obe plati zvona; 23.10: TV dnevnik. UL program 18,30: Ekonomska rubrika; 18.40: DRUGI KANAL 21.05: »Operacija Arhimed*; 21.40: glasbe po željah; 13.40: Popevk; Vsakovečernl" koncert'* 20 m’' K ^ Vatlltaask' koncil: In -Iitmi- IX in- zabavna »la.ha • .. - *, .V. .. ..5. • .j™' Kcvl 22.25. Opera: «La serva padrona*. Jug. televizija !"} = J4-30: „Zab8V"8 *lasbaJ Ja "revij""20.40:”webrov Koncert' Va' . n.a/?n' fagot ln orkester; 21.20: Mala pes- nih pesmi; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki ln odmevi; 16.45: Dve Brahmsovi rapsodiji; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktajl; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Frank Sinatra; 19.30; Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. niška antologija; 21.30; Simfonični koncert. Slovenija 5.00: Dobro jutro; 6.30: Napotki Zagreb 18.00: Aurora — peta TV Igra za mladino Beograd 19,00: Slike in skulpture; 19.15: Ustavna tribuna. Ljubljana 19.30: TV ob- za turiste; 8.05: Poštarček; 8,35: zornik. Beograd 19.30: TV pošta. Tržaški umetniki; 8.55: Radijska Zagreb 19.45: TV helikopter. JTV Nacionalni program - - - uiiivsiimi , v.l/v . 11 dUljjno šola; 9.25; popevke In plesni zvoki I 9,40: Igra pihalni orkester; 10.15: Vauda: Koncert za klarinet 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.30: Sprehod skozi čas oddaja. Beograd 20.30: Vremeplov. Italija 21.05; 6.30: Vreme na ital. tno.rjlh; 8.20: ln orkester; 10.40: Seznanite se s revija. Ljubljana 22.15: Tretji člo- Omnibua; 10.30: Radijska šola; Parkerjevimi; 10.55: Vsak dan no- vek. Zagreb 22.15: Interpol. «Oder mladih* se pripravlja na turnejo po Vzh. Evropi ................1.................................................................................................milili.....................................................................n..................................................................... In s čim nameravajo ti umetniki gostovati v vzhodni Evropi? Njihovo glavno odrsko delo je sDnevnik Ane Frank*, s katerim se je pred tremi leti odrska skupina krasno izkazala. Mimogrede bomo tu zabeležili, da tega dela, ki je šlo skozi vse odre vsega sveta, sovjetsko občinstvo še ni videlo. Drugo delo, s katerim se bodo rimski umetniki predstavili občinstvu v 0-menjemh prestolnicah in mestih, je Pirandellovo delo «Sest oseb išče avtorja*. To delo naj bi bilo, pa čeprav s precejšnjo zamudo, v proslavo PirandeHa. Kot tretje delo je na njihovem programu manj znano Goldonijevo odrsko delo «Le morbinose*. Kako je prišlo do zamisli, da bi ta odrska skupina šla na gostovanje po Vzhodni Evropi? Sovjetski minister za kulturo je lani izrazil željo, da bi neka skupina prišla na gostovanje v okviru kulturnih izmenjav med Italijo tn Sovjetsko zvezo. Ker se nobena druga skupina ni čutila za tolikšno turnejo, je ta tako imenov »Oder mladih* sprejel ponudbo in hkrati odkril, da bi mogel nastopiti s svojo doslej najlepšo stvaritvijo «Dnevnikom Ane Frank*, ki ga v Sovjetski zvezi iz neznanih razlogov še sploh niso uprizorili. Krav tako je tudi že omenjeno Goldimjevo delo zelo primerno, ker je pač manj znano, doiim je Pirandellovo delo kot nalašč v okviru splošnih proslav velikega italijanskega dramatika »n pisatelja. Nekoliko bolj nerodna bo zadeva v zvezi s jezikom. Samo ob sebi se razume, da italijanska skupina ne more del naštudirati v jezikih vseh držav, v katerih bo gostovala. Zato bo občinstvo sledilo izvajanjem na odru s pomočjo kratkega prevoda, ki jim pa bodo posredovali preko slušalk. Jasno je, da bo odrska umetnost pri tem nekoliko izgubila. da bo stik med odrom in občinstvom nekoliko okrnjen, vendar se je izkazalo, da zna občinstvo slediti tudi takšnemu posredovanju, kot se je izkazalo na primer v Beogradu in v Zagrebu pri gostovanjih tujih, na primer sovjetskih igralcev, in drugih, na primer italijanskih pevcev, ki so se vključili z lastnimi vlogami v ostali ansambel, ki je izvajal ali igral v srbščini, oziroma v hrvaščini. Vtem ko je neposredni načrt za gostovanje v Vzhodni Evropi zelo jasen tn utemeljen, so vidiki za nadaljnje delovanje skupine in tudi za samo deseto leto delovanja nekoliko bolj megleni. Prvi obeti z dvemi deli so sicer kar razveseljivi, kot se razbere iz izjav Romola Vallija, ni pa tako gotova daljša doba obstoja in delovanja te skupine, k, se smatra še za najbolj trdno in najbolj vztrajno skupino v italijanskem gledališkem življenju. Vatli meni celo. da bi treba to povezavo skupine najbolj izfcors-stiti, hkrati pa ugotavlja, da je nemogoče iti še dolgo dalje po dosedanji poti, To mnenje, ki ni preveč veselo, nam bo bolj jasno, če pomislimo na težave in neuspehe, fci so jih doživele razne druge skupine, ki so se prav tako trudile, da bi se ohranile. Najbolj drastičen primer tega je Gassmannov «Ljudski oder*, v katerega je umutnik vložil toliko truda m tudi sredstev, pa ni žel niti moralnih, še manj pa materialnih uspehov in zadoščenj, fci bi jih bil mogel pričakovati. Znana italijanska imena iz gledališke umetnosti kot so De Lul-lo, Falk, Valli, Guarnieri, Albani in še kdo drugi tvorijo tako imenovani »Oder mladih* (Compagma dei giovani). Ce vemo, da se je ta odrska skupina sestavila in začela uveljavljati že pred devetimi leti, bi ji nekako ne pristajalo več že omenjeno ime, ker dejansko ne gre več za tako mlade ljudi, toda pustimo jim to že uveljavljeno ime, dokler jun ga ne vzame kaka res mlada, hkrati pa tudi res sposobna gledališka skupina. Skupina »Oder mladih» ima sedaj pred seboj dve veliki nalogi. Predvsem se mora pripravljati na svojo jubilejno sezono, z druge strani pa se pripravlja na veliko turnejo po Vzhodni Evropi. Kot je izjavil eden izmed n«, dilnih ljudi te skupine, Romolo Valli, se je skupina nekako razšla, vendar ne v smislu razpustitve odrske skupine, pač pa na nekakšen dopust, ki pa je bolj priprava kot dopust, priprava na resno delo, ki jih čaka v bližnji bodočnosti. Res je sicer, da so umetnice te skupine močno zasedene na raznih drugih toriščih, kot na primer pri televiziji, res je tudi da De Lullo pripravlja nekaj zase, kot tudi Valli pripravlja nekaj posebnega, toda vse to v splošnem programu za bližnjo bodočnost, ki niti najmanj ne dopušča počitka. Ce vzamemo le njihovo pripravo za turnejo po vzhodni Evropi, je tu dela na pretek. Obiskati namreč nameravajo Jugoslovansko prestolnico, odtod bodo odšli v Budimpešto, nadalje v Varšavo, v Moskvo in Leningrad, nato še v Prago in se bodo na povratku ustavili tudi na Dunaju. Gre, torej, za mesta in odre, kjer je občinstvo zelo zahtevno in vajeno le kvalitetnih odrskih stvaritev. Tem ljudem je, torej, treba posredovati nekaj izdelanega, posebno ko gre za oder, ki naj predstavlja svojo deželo. Turneja, ki se bo vršila v aprilu m marcu prihodnjega leta, je namreč zamišljena v okviru kulturne izmenjave med Italijo in omenjenimi državami. ’■} Vreme včeraj; najvišja temperatura 14. najnižja 4, ob 19. uri 5.6; zračni tlak 1018.9 raste, veter severovzhodnik 33 km s sunki 65 km, vlage 56 odst., nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 13.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 24. novembra Janez - Sonce vzide ob 7.15 in zatone 16.27. DoDlžima dneva 9.12. vzide ob 4.02 In zatone ob 15 Jutri, NEDELJA, 25. novembra Katarina . PO PREDHODNEM NAČELNEM SPORAZUMU Dr. Mazza imenoval razsodnika za ureditev spora v Orionu Včeraj je podjetje odpustilo še enega delavca Včeraj je vladni generalni komisar dr. Mazza, ki je posredoval med lastniki podjetja Crane-Orion in sindikati, imenoval za razsodnika za rešitev spora svetnika prizivnega sodišča dr. Vinicia Geri-ja, in sicer na predlog predsednika tržaškega sodišča dr. Renzija. Pri raziskavi bodo dr. Renziju v •pomoč tudi predstavniki sindikatov. FIOM bo zastopal odvetnik Mogorovich skupno s tajnikom FI OM Semillijem, Delavsko zbornico iz Ul. Duca d’Aosta pa odv. Sa-cerdpti skupno s tajnikom sindikata kovinarjev dr. Fabriccijem. Računajo, da bo sodnik porabil največ do 15 dni, da razišče vso zadevo in izreče razsodbo, katero so se sindikati in delodajalci obvezali sprejeti. V tem času bo plačevalo podjetje štirim odpuščenim delavcem, med katerimi sta dva člana notranje komisije, po 15.000 lir. Toda tega denarja jim ne dajejo neposredno, pač pa po uradu za delo, kateremu ga izročajo. Delavci čakajo z zaupanjem na razsodbo, ker so prepričani, da je pravica na njihovi strani, čeprav vse kaže, da voditeljev podjetja ni izmodrila niti 48-urna stavka ter je med njimi še vedno čutiti protidelavskega duha. Združenju malih in srednjih indu-strijcev pismo, v katerem je zahtevala, naj se skliče sestanek. V pismu je tudi poudarila, naj ravnateljstvo aplicira določbe delovne pogodbe, ki se tičejo odpustov. Včeraj bi moralo priti do sestanka, toda vodstvo podjetja je spo. ro-čilo, da je delavce dokončno odpustilo, tako da se ne bodo mogli več vrniti v tovarno. Delodajalci so tudi zelo prevzetno izjavili, da se sploh ne marajo pogajati, pa čeprav bi delavci še tako dolgo stavkali. Sindikat bo vso stvar predložil inšpektoratu za delo zaradi kršitve delovne pogodbe. Razpis natečajev za občinske zdravnike in živinozdravnike Ravno včeraj je ravnateljstvo podjetja nenadoma odpustilo nekega delavca, kar je zbudilo med delavstvom močno presenečenje. Oba sindikata kovinarjev sta seznanila o tem odpustu podprefekta dr. Capona na vladnem generalnem komisariatu. Ne glede na vzroke odpusta, je jasno, da je še posebno sedaj nesmiselno, ko je v teku raziskava za rešitev spora. Ponovno opozorilo A Slov. gosp. združenja Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča, da so tudi včeraj kot prejšnje dni, zahtevali razni člani-gostilničarji pojasnila v zvezi z vabilom na neko sejo, kjer naj bi se sporazumeli in odločali o tedenski zapori lokala. Tajništvo ponovno opozarja člane združenja, da je že samo uredilo vse potrebno v zvezi s tedensko zaporo lokalov in zagotavlja, da ni potrebno, da se odzovejo kakršnemu koli vabilu, ki jim ga je dostavilo, ali bo še dostavilo sorodno združenje, ki ima sedež na Borznem trgu št. 3. Neupravičeni odpusti v podjetju Piastilux Vladni generalni komisar je v Uradnem vestniku z dne 22. novembra 1962 objavil odlok o razpisu natečajev za mesta občinskega zdravnika in živinozdravnika. Odlok je prehodnega značaja in je bil izdan z namenom, da se normalizira posebno stanje, ki je nastalo zaradi politično-upravnih sprememb na tem področju in da se v bodoče začnejo izvajati zadevni državni zakoni. Odlok vsebuje naslednje člene, ki so stopili v veljavo z objavo v Uradnem vestniku; Člen I Imenovanje občinskih zdravnikov in živinozdravnikov v občinah in v občinskih konzorcijih Tržaškega ozemlja, na mesta prosta na dan, ko stopi v veljavo ta od-lok, se bo vršilo na podlagi notranjih natečajev po spričevalih in izpitih, h katerim bodo pripušče-ni zdravniki in živinozdravni-ki, ki so bili na dan 31. julija 1962 nepretrgano v nestalni službi naj- manj tri leta pri ustanovah, kjer ta mesta obstajajo. Kandidati morajo izpolniti pogoje, ki jih pred. videva zakon za pripuščanje k javnemu natečaju, razen pogoja, ki se nanaša na starostno mejo. Člen 2 Za vse postopke, v zvezi z izva- janjem natečajev, se izvršujejo sedaj veljavni predpisi, ki urejajo javne natečaje za občinske zdravnike združljivi s pravili, ki jih navaja prejšnji člen, vštevši sestavo sodnih komisij. lih prostih mest se bo vršilo v rokih in načinih, ki jih predvidevajo za to veljavni predpisi. V četrtek pred poslansko zbornico Deželni zakon v drugem čitanju Iz Rima poročajo, da bo poslanska zbornica prihodnji četrtek začela z razpravo v drugem čitanju ustavnega zakonskega osnutka zu ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Ju-lijska krajina. Ob zaključku četrtkove seje poslanske zbornice so komunistični poslanci predlagali, naj bi se zbornica sestala v ponedeljek in začela razpravljati' o tem zakonu Predsednik zbornice Leone je sporočil, da poročilo ni še pripravljeno in so zaradi tega sklenili, da se razprava začne v četrtek. Važna seja repentaborskega občinskega sveta Na repentaborskem županstvu je bila sinoči redna seja občinskega sveta, na kateri so svetovalci med drugim razpravljali o zelo važnem vprašanju občinskega tajnika. Kot je znano, je prefektura pred nedavnim imenovala za tajnika osebo, ki ne obvlada slovenskega jezika, čemur so se občinski svetovalci odločno uprli. Tudi na sinočnji seji so potrdili sklep — z izjemo svetovalca Slovenske liste Lupinca — da se akcija nadaljuje. Med drugimi važnimi točkami dnevnega reda naj omenimo še razpravo o posledicah suše in zahtevi kmetov, da oblasti priskočijo na pomoč zlasti živinorejcem, ki so najbolj prizadeti. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširneje poročilo o poteku seje objavili v naši jutrišnji številki. Uradi konzulata FLRJ zaprti od 29. do 2. Generalni konzulat FLR Jugoslavije v Trstu sporoča, da bodo uradi konzulata zaprti v dneh 29. in 30. novembra ter 1. in 2. decem- ALI RO RES TREBA ČAKATI DO ZAKLJUČKA ŠOLSKEGA LETA? Učenci slovenskih osnovnih šol še nimajo vseh pomožnih učbenikov Pri Domju, v Trebčah, Nabrežini in na Pesku potrebujejo še eno učno moč ■ Porušeno stopnišče v šolski stavbi pri Sv. Jakobu Kakor je znano, so po sklepu ministrstva za javno vzgojo letos začeli razdeljevati brezplačno šolske knjige otrokom, ki obiskujejo o-snovno šolo. Pravico do brezplačnih šolskih knjig imajo seveda tudi otroci, ki obiskujejo slovensko šolo. Ob začetku šolskega leta so učitelji na slovenskih osnovnih šolah razdelili otrokom knjige, a ne vse. Takrat smo se zanimali na pristojnem mestu in so nam zagotovili, da bodo ostale knjige, in sicer pomožne učbenike za 3. in 4. razred, lahko začeli razdeljevati v decembru. Z druge strani pa smo te dni izvedeli, da te knjige sploh niso še v tisku. Ce bo šlo tako naprej, bodo morali naši učenci in učitelji še dolgo čakati. Vladni generalni komisariat je lani razpisal natečaj za sestavo teh učbenikov. Rok za predložitev rokopisov je zapadel 31. decembra 1961. bra 1962 ob priliki obletnice pro- | Rokopisi so bili pravočasno pred-glasitve republike. I loženi in nristoina komisiia iih ie loženi in pristojna komisija jih je IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilLlIllllIliiiiiiiiiiiilillIiliillllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiifiiiiiin 4, DECEMBRA SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Posvetovalni sestanek na pokrajini o graditvi centra za mleko na Opčinah odobrila 30. junija letos. Upati je bilo, da bodo rokopise takoj oddali v tiskarno, tako da bi bile knjige natiskane do začetka novega šolskega leta, toda rokopisi so ostali nekje v predalih. Nenadoma so nastale težave. Zakaj? Vladni generalni komisariat je razpisal dražbo med tiskarnami, tiskarne Graphis pa sploh niso vprašali, za tiskanje teh knjig. Cene, ki so jih tiskarne ponudile, so bile večje, kot so na vladnem komisariatu predvidevali. Denarni sklad, ki ga ima vi. gen. komisariat v ta namen, ne bi zadostoval. Zato je vse obtičalo na mrtvi točki, ker se je začela dolga birokratska pot Trst-Rim-Trst-Rim, da bi zvišali sklad Vse kaže, da do sedaj zadeva ni še rešena. Tako so slovenske osnovne šole brez teh učbenikov, ki so za pouk zelo potrebni, saj obsegajo važne predmete, kot verouk, prirodopis, domoznanstvo, zemljepis, zgodovina, slovnica, računstvo in geometrija. Težave imajo učenci, pa tudi učitelji, ki imajo v veliki večini skupen pouk za več razredov. Pri globalni metodi pouka, ki ga zdaj uporabljajo na Zakaj je propadel prvotni načrt ustanove «Ente Rinascita Agraria» 4. detembTa se bo ponovno se- domačo proizvodnjo mleka in za- Ce-se je Člen 3 Fod-etje Plastilux je odpustilo Natečaji se morajo razpisati v I teku šestih mesecev od dneva ob- tri delavce. FIOM-CGIL je poslala i jave tega odloka. Zasedanje osta- luiimiiiii.■■■■lili............................ SKUPŠČINA TRŽAŠKE FIOM Osrednji tajnik FIOM obrazložil kovinarjem novo delovno pogodbo Pri njenem ocenjevanju je treba upoštevati poleg mezd tudi vse druge pridobitve Sklenitev nove delovne pogodbe < sporazumeti, naj FIOM z ostalimi . i * . i 1 ; -1 ... ,1- . w. .. m /1 ilroti n n nron C i tt n za kovinarje podjetij z državno udeležbo je še posebno važna za naše področje, kakor smo že poudarili v zvezi z odmevi, ki ga je imela med delavstvom. Pri nas je namreč nad tri četrt kovinarjev zaposlenih v teh podjetjih. V ladjedelnici Sv. Marka je okrog 3070 delavcev, tehnikov in uradnikov, v Tovarni strojev 1.600, v Tržaškem arzenalu 1 .ICO, v železarni Italsider v Skednju 1.200, v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah 350 in na glavnem ravnateljstvu CR.DA 300 uradnikov. Spričo važnosti tega sporazuma je tržaška FIOM prosila osrednje vodstvo FIOM v Rimu, naj pošlje v Trst kakšnega sindikalnega voditelja, ki se je neposredno udeleževal pogajanj, da podrobneje obrazloži novo pogodbo, to je nje. gove pozitivne in tudi morebitne negativne plati. FIOM je poslala v Trst enega izmed njenih tajnikov, Pastorina, ki je včeraj na skupščini kovinarjev obrazložil pogodbo, potem ko je tajnik Semilli spregovoril uvodne besede. Pri ocenjevanju te pogodbe se ne smejo upoštevati samo neposredni mezdni poviški, ki so za ladjedelsko stroko v primerjavi z drugimi tudi za malenkost nižji. Pri sklenitvi sporazuma je zlasti važno, da so delavci dosegli spremembo ustroja pogodbe same, ki se tiče skoraj vseh pogodbenih postavk in določil, kar se je zgodilo prvič po vojtii. Razen tega je treba tudi upoštevati okrepitev sindikalnih pravic, katerih uresničenje je zlasti mnogo odvisno od organizacijskih sposobnosti sindikata in od podpore delavcev. Pozitivna je bila tudi odločitev sindikata, da se začne ločeno pogajati z Intersindom, kajti ta sporazum bo nedvomno ugodno vplival na sklenitev nove pogodbe v zasebni kovinarski industriji. Pri rezultatih, ki so bili doseženi, se mora tudi upoštevati, da je bilo treba ohraniti sindikalno enotnost. Po poročilu tajnika se je razvila živa diskusija, ki je pokazala, kako veliko zanimanje vlada med delavci za novo pogodbo in za njene pogoje. Medtem pa se bodo v Rimu 26 t.m. nadaljevala pogajanja med sindikati ih Confindustrio za sklenitev pogodbe kovinarske stroke v zasebnem sektorju.^ V zvezi s tem je sprejela vsedržavna FIOM resolucijo, v kateri zavrača vse neutemelj ene argumente deloda-jalcev o gospodarski politiki, ki naj bi ne dopuščala višanja mezd. V resoluciji nalagajo sindikalni delegaciji, ki bo vodila pogajanja, obveznost, da ne sme več dopuščati zavlačevalnih poskusov in-dustrijcev ter da mora zahtevati, da se začnejo jasna in dokončna pogajanja. Ce pa ne bi se mogli sindikati uporabi vsa sredstva sindikalne borbe, da se prisilijo delodajalci k razumevanju. Iz pisalne mize ukradli zastavne listke Uradnica Luciana Derossi je pred časom zastavila v javni zastavljalnici zlato zapestnico, zlato ogrlico in en zlat prstan. Skupna vrednost zastavljenih predmetov je znašala okoli 100.000 lir. Zastavne listke je dekle shranila v pisalni mizi podjetja, kjer je zaposlena. Pred nekaj dnevi pa je Deros-sijeva ugotovila, da so zastavni listki izginili. Vsa .prestrašena je pohitela v javno zastavljalnico, kjer pa so ji povedali, da je neki neznanec odkupil zastavljene predmete. Derossijevi ni preostalo drugega, kot da se obrne na karabinjersko postajo, kjer je prijavila tatvino. stal tržaški pokrajinski svet. prav še ni znan dnevni red, zvedelo, da bo predsednik 'pokrajine dr. Delise poročal svetovalcem o vprašanju v zvezi z gospodarskim načrtom za razvoj bodoče avtonomne dežele Purlanija-Julij-ska krajina. Dr. Delise bo obvestil pokrajinski svet o sestanku, ki je bil pretekle dni v Vidmu in na katerem so pokrajinski predsedniki dežele sklenili, da bodo pokrajinske uprave dale pobudo za u-stanovitev deželnega odbora za proučevanje deželnega gospodar-, skega načrta, v katerem ne bodo zastopane samo pokrajinske uprave, ampak tudi trgovinske zbornice, predstavniki krajevnih ustanov, predstavniki gospodarskih u-s-ta-nov, zastopniki delavcev in raznih državnih uradov. O potrebi takšnega odbora je bilo v pokrajinskem svetu govora že v preteklem oktobru, ko je svetovalec Colli predlagal ustanovitev podobnega odbora, za katerega so se pokrajinski svetovalci KPI za-vzeti"že 'pretf‘ličkaj meseci. Pričakuje se, da bo pobuda predsednikov treh pokrajin v deželi zajela vse zainteresirane ustanove in organizacije in da ne bodo delali nobenih diskriminacij zlasti do organizacij, ki predstavljajo delavce in kmete v deželi. Kot poročajo, je pokrajinski predsednik sklical za ponedeljek tudi sestanek, ki bo na sedežu pokrajinske uprave in katerega se bodo udeležili številni strokovnjaki v zvezi z načrti za zgraditev centra za mleko na našem področju. Ta sestanek bo imel posvetovalni značaj. Ustanova «Ente Rinascita Agraria« je že svoj čas predložila načrte za gradnjo podjetja za predelavo mleka iz okoliških krajev v sir in maslo. Ta pobuda je zaradi svojih negativnih perspektiv propadla, ker ne bi v nobenem primeru valorizirala mlečne proizvodnje naših kmetov, amipak bi jo celo deklasirala, saj bi iz domačega mleka izdelovali sir, namesto da bi ga skušali v čim večji količini neposredno nuditi potrošnikom. Zato so bili predstavniki «Ente Rinascita Agraria« prisiljeni spremeniti svoje načrte, in sicer tako, da bodo v omenjenem centru zbirali najboljše mleko z našega področja in iz njega pridelovali manjše količine prvovrstnega masla, smetano, jogurt itd. Da se bodo ti proizvodi laže plasirali na tržaškem trgu, imajo namen zgraditi zraven centra tudi veliko in sodobno mlečno restavracijo, tako da bodo lahko potrošniki neposredno uživali prvovrstne proizvode iz odličnega kraškega mleka. Predstavniki «Ente Rinascita A-graria« pravijo, da ima ta pobuda namen valorizirati in pospeševati gotavljajo, da bodo živinorejci, ki bodo, dobavljali mleko temu centru, zadovoljni s ceno. Hkrati pa bo omenjena ustanova v najkrajšem času uvedla nadzorstvo nad proizvodnjo mleka v naši pokrajini s tem, da bo poslala svojega strokovnjaka pregledovat in klasificirat hleve, iz katerih bo center nabavljal najboljše mleko. Center za mleko naj bi po načrtih zgradili na Opčinah na lepi razgledni točki ter naj bi služil tudi kot privlačen turistični objekt. PO URADNIH PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Promet pristanišča v oktobru dosegel zadovoljivo raven Tudi skupni podatki za prvo desetmesečje ugodnejši od lanskih - Stalno nazadovanje železniškega prometa Po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice je dosegel skupni promet tržaškega pristanišča v oktobru 436.055 ton, medtem ko je znašal lanskega oktobra 415.328 ton in letošnjega septembra 396.835 ton. Ti podatki se nanašajo na celotni pomorski promet pristanišča in vključujejo torej poleg prometa Javnih skladišč tudi promet lesnega Dristanišča, industrijskega pristanita, ILVA Itd. Oktobra so izkrcali ------ (oktob: ŠL_____________ 322 844 ton (oktobra lani 314.724 ton) blaga, vkrcali pa 113.211 ton (lani 100.604 ton). Podatki o pomorskem oktobr: skem prometu so zadovoljivi, saj je premosten izredni padec pristaniškega prometa, ki smo ga zabeležili septembra in je bila dosežena skoro rekordna raven pristaniškega prometa. Ugodno je tudi dejstvo, da se je okrepil obseg pripeljanega blaga, kjer je vključen pomemben delež dragocenega raznega blaga. železniški promet pa je oktobra zabeležil padec, saj je dosegel 168.328 ton, medtem ko je znašal oktobra lanskega leta 200.587 ton. Po železnici so pripeljali 77,316 (lani 82.417) ton blaga, odpeljali pa 91.012 (lani 118.170) ton. V prvih desetih mesecih je dose- gel pomorski promet 4.364.616 ton, medtem ko je lani v istem razdobju znašal 4.189.805 ton. Okrepil se je tako dovoz kot odvoz blaga, saj so letos v prvih desetih mesecih izkrcali 3.174.455 ton, medtem ko so lani 3.193.419 ton in vkrcali 1.171.197 ton ter lani 1.015.350 ton. Pomorski promet prvih desetih mesecev je bil letos vedno višji kot v istih lanskoletnih razdobjih, vendar pa je ta presežek nihal iz meseca v mesec. V razdobju januar avgust je letošnji presežek v primerjavi z lanskoletno ravnjo dose gel 185 tisoč ton, septembra Je pa del na 154 tisoč ton in oktobra se je ponovno dvignil na 175 tisoč ton. Železniški promet je v desetih mesecih dosegel 1.915.720 ton, medtem ko je znašal lani 2.008.522 ton. Zabeležili so padec pri prihodih letos 773.421 ton, lani 779.990 ton) in pri odhodih (letos 1.142.299 ton, lani 1.228.532 ton). Neznani tatovi so ukradli 36-let-nemu Matteu Bochu transistorski sprejemnik iz avta, ki ga je parkiral na Trgu della Liberta in pustil vrata odprta. Boch se je zave, del tatvine v ponedeljek zvečer ko se je usedel v vozilo ter se hotel odpeljati. V Skednju šola za kmetijsko strojništvo Minister za kmetijstvo je sporočil pokrajinskemu predsdeniku dr. Deliseju, da je dal dovoljenje za ustanovitev v Skednju šole za kmetijsko strojništvo, ki bo delovala v. tesnem sodelovanju s strokovnim zavodom za kmetijstvo v I>ozzuolu del Friuli. Za ustanovitev te šole v Skednju se je zavzel tržaški pokrajinski svet, ki je že svoj čas že sprejel sklep, da bo pokrajinska uprava plačevala najemnino za zasedene . prostore. Z avtom podrl pešca na Proseku Sinoči okoli 18,30 je prišlo v bližini begunskega taborišča na Proseku do prometne nezgode pri kateri se je precej hudo poškodoval 43-letni Francesco Paolich, ki stanuje v begunskem taborišču. Do nesreče je prišlo, ko se je iz Križa pripeljal z avtom 24-letni Mario Bencich, ki je bil namenjen na Prosek. Paolich je prav tedaj prečkal cesto, ker je bil namenjen domov. Avto ga je podrl na tla ter mu povzročil razne poškodbe. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico a rešilnim avtom RK, kjer so mu Ugotovili zlom na spodnjem delu desne noge ter razne rane, praske ih podplutbe po glavi In po obrazu. Možen je tudi zlom levega zapestja. Ce bo šlo vse po sreči bo Paolich ozdravel v 60 dneh. V bolnišnico na 2. kirurški od- šolah, predstavlja pomanjkanje pomožnih učbenikov veliko oviro in pouk zaradi tega močno trpi. Zaradi tega je nujno potrebno, da se zadeva čimprej uredi in da učenci dobijo knjige. Ko smo že pri šolskih problemih, bi radi spet omenili vprašanje ločitve 1. in 2. razredov v slovenskih osnovnih šolah pri Domju, v Trebčah in Nabrežini. Ravnatelj urada prometno službo na križišču, je takoj poklical rešilni avto RK. Dr. Russo je ugotovil, da se je Maie-ronova pobila po desnem sencu, Perinijeva pa po levem kolenu in levi nogi. Takoj so prepeljali deklici v splošno bolnišnico, kjer bo Maieronova ostala na opazovalnem oddelku kakih 10 dni. Perinijeva pa je'odšla domov, toda tudi ona se bo morala zdraviti kakih deset dni. Do nesreče je prišlo, ko je Lu-biana, ki je prihajal iz Ul. Molino a vento, zavijal proti Ul. Oriani. Slovensko gledališče iz Trij* priredi V NEDELJO 25. t. ob 18. uri V DVORANI STADIONU «PRVI MAJ” Luigi Pirandello «ČEPICA S KRA(il!IJČKI» «PATENT» Predstava zadnjič Cene znižane. m ki, Vpraa -tei« so h 8°ciali! U, Aosta ,.,/urla «5* de> Trst“' jpvnii, ... in L^nar • ■»o. ki' etniči GLEDALIŠČE VEHDI I) d A Vjjf prostorih prva predstava pvr.°W>|(f«f Danes ob 21. uri za red hjj^r Prst pod krožno žago Včeraj nekaj čez 12. uro so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 56-letnega mizarja Giacoma Fragiacoma iz 01. Baiamonti 22, ki se je ponesrečil na delovnem mestu v podjetju Antonini-Fragiacomo, ki ima svoj sedež v Ul. Castagneto 5. Fragin-como je delal pri nekem stroju, ko mu je leva roka zašla po nesreči pod zobe majhne krožne žage. Pri tem si je laže poškodoval sredinec, prstanec in mezinec. Ozdravel bo v 10 dneh. Naravna smrt starčka na cesti Sinoči ob 21.25 so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 84-letnega jugoslovanskega državljana Jakoba Bolba iz Lokve 87, za javno vzgojo pri vladnem gene- ! ki je umrl naravne smrti pred po- delek, so prepeljali tudi Bencicha ki se je porezal po desni roki. Ozdravel bo v 20 dneh. iiiiiiiiiiuHiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii SEJA UPRAVNEGA SVETA TURISTIČNE USTANOVE Za moderno in racionalno ureditev pomorskega muzeja V ta namen bo turistična ustanova prispevala znatna sredstva V petek zvečer je imel novi upravni svet Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove, ki ga je pred dnevi umestil vladni generalni komisar, svojo prvo sejo. V začetku seje je najstarejši svetovalec Lieinio Mancini izročil v imenu sveta predsedniku odlikovanje, ki mu ga je podelilo ministrstvo za zasluge v dolgih letih javnega delovanja. Dr. Ma-gris.se je zahvalil za priznanje, nato pa izrazil ustanovi svoje zadovoljstvo zaradi aktivnosti in uspehov v minuli turistični sezoni. Nato je svet imenoval člane komisije predsedstva, za osebje in propagando kakor tudi svojega zastopnika v vodstveni svet Združenja za tržaško Stalno dramsko gledališče ter proučil razna vprašanja, ki so bila postavljena na dnevni red. Posebno podrobno je svet razpravljal o vprašanju javnih lokalov na gradu Sv. Justa, ki bodo z letom 1963 predani novemu podnajemniku. Svet se je zadržal tudi na nekaterih prireditvah, ki so bile pod pokroviteljstvom ustanove, posebej še pri gostoljubju, ki ga- je ustanova nudila udeležencem kongresov in zborovanj, ki so bila v Trstu, med njimi udeležencem zborovanja, ki ga je organiziral mladinski turistični center in vsedržavnega kongresa turističnih vodičev. Dr. Magris je obvestil svetovalce, da so predstavniki krajevnih turističnih organov izrazili glavnemu direktorju italijanske ustanove za turizem prof. Avgustu Premoliju med njegovim obiskom v Trstu oktobra lani, željo, da bi tudi Trst' bil vključen v program Convention Tours »American Society of Travel Agents« ob priliki kongresa, ki ga bo ta najvažnejša privatna turistična organizacija v ZDA imela prihodnje leto v Evropi. V teh dneh je po zaslugi zanimanja EN1T prišlo zagotovilo, da bodo predlog — ne glede na sedež, ki bo izbran za ta kongres (to je v Nemčiji ali v Rimu) upoštevali, ko bodo izdelovali program vzporednih izletov za udeležence kongresa. Upravni svet ustanove je z zadovoljstvom pozdravil to možnost, k,i bo prav gotovo koristila propagandnemu namenu v korist našega mesta na ameriški celini in zagotovil svoje najširše sodelovanje za čim boljši uspeh te pobude. Tržaška turistična ustanova bo tudi sodelovala pri organizaciji avtomobilistične girnkane, ki bo v nedeljo na dvorišču grada pri Sv. Justu v okviru prireditev ENAL za prvo trofejo ((Medusta-novnih tekmovanj v športu in igrah«.' Prav tako bo ustanova prispevala k nagradam, ki jih bodo razdelili v ta namen in tudi k nagradam za udeležence XLII. fotografske razstave alpinističnega in jamarskega značaja, ki jo bo priredilo Združenje Julijski 'alp. Svet je razpravljal nadalje tudi o možnosti ponovnega ponatisa prvega dela zbirke ((Zgodovina Trsta« tržaškega pisatelja Tullia Bressana in sprejel sklep o prispevku za izvršitev nekaterih iz-boljševalnih del v miramarskem parku. Različni prispevki so bili nakazani tudi ustanovam in združenjem, ki pripravljajo razne prireditve turističnega značaja. Posebno pozorno pa so razpravljali o vprašanju dokončne namestitve zbirk Pomorskega muzeja. Pregledali so proračun, ki ga je izdelala posebna komisija muzeja, za ponovno izložbo dragocenega materiala, ki je sedaj v skladiščih in sklenili nakazati znaten prispevek za ureditvena dela v novem sedežu muzeja, da bo to zgodovinsko in znanstveno bogastvo, ki je po važnosti na drugem mestu v Evropi, lahko urejeno po modernih in racionalnih načelih in na ta način predstavljalo pomembno turistično privlačnost našega mesta. ralnem komisariatu prof. Udina je predstavnikom Odbora za slovensko šolo pred dnevi obljubil, da se bo zanimal za ta problem. Upamo, da ga je že dobro proučil in pričakujemo, da bo na vsako omenjeno šolo poslal še po eno učno moč. Prav tako bi morali poslati še eno učno moč na šolo na Pesku, ki je letos postala enorazrednlca. Lani sta bili tam dve učni moči, letos pa so poslali samo eno, češ, da je samo 9 otrok. Pripominjamo, da je tudi na italijanski osnovni šoli v Ricmanjih samo 9 otrok, vendar sta tam nameščeni dve učni moči. Za-k»j torej dvojna mera? Opravičila ne more biti nobenega, saj ne primanjkuje slovenskih učnih moči, ki nimajo službe. Ob koncu pa moramo še omeniti šolsko stavbo pri Sv. Jakobu, kjer so slovenski otroški vrtec, slovenska osnovna šola in slovenska nižja gimnazija. Pred nekaj dnevi se je porušil strop med 2. in 3. nadstropjem nad stopniščem, kjer je vhod za gimnazijce. Dijaki so šli po stopnicah od pouka le nekaj minut prej. Ce bi le malo zamudili, bi lahko prišlo do človeških žrtev. To ni prvi primer, saj se je v zadnjih letih že porušil strop v učilnicah in na stopnišču. Kako sploh popravljajo, da se to ponavlja? Vhod za dijake je sedaj zaprt in morajo vsi skozi vhod za osnovno šolo, dijaki pa morajo potem po labirintu v svoje učilnice, ali Iz u-čilnic. Kaj čaka občinska uprava? Do sedaj sploh niso še začeli z deli. Ali čakajo, da bo pritisnila zima? V sobi je padla Danes ob 0.05 so ria ortopedski oddelek splošne bolnišnice pripeljali z avtom RK 83 let staro Apo-lonio Krečič vd. Žigon iz Ul. Pe-rarolo 85. Zdravniki so ji ugotovili zlom desnega zapestja in desne stegnenice, zaradi česar so si pridržali prognozo. Krečičeva je ob prihodu v bolnišnico povedala, da je sinoči ob 22.15 padla v svoji sobi, ker se ji je spodrsnilo. Pri tem je zado-bila omenjene poškodbe. Avtomobilist podri dve šolarki Včeraj zjutraj nekaj pred 8. uro je prišlo na Garibaldijevem trgu do prometne nesreče, pri kateri sta se ponesrečili dve 11-letni deklici, ki sta bili namenjeni v bližnjo šolo. Gre za Gigliano Maieron iz Ul. TOscanelli 4 ter za Lauro Perini iz Ul. Elizejskih poljan 43. Deklici sta pravkar začeli prečkati ulico ipo začrtani poti za pešce, ki vodi od Ul, del Bosco čez trg, ‘ko ju je nenadoma podrl na tla 28-let-ni Piero Lubiana iz Ulice Rovigno 27, Mestni redar, ki vrši slop jem št. 56 na Lonjerski cesti. Policijski zdravnik dr. Nicollni pa ne izključuje možnosti, da se je Bolb poškodoval pri padcu na cesti. Na vsak način je že priletni moški umrl zaradi srčne kapi. Deska je padla težaku na glavo Nekaj minut po polnoči so pridržali na II. kirurškem oddelku 52-letnega težaka Guida Fornasara iz Ul. P.. Diacono 7, za katerega zdravniki, kljub lobanjski poškodbi, možganskemu pretresu in udarcu na desni strani čela, predvidevajo, da bo okreval v osmih ali 13 dneh. Fornasaro je izjavil, da mu je med nakladanjem lesa na parnik ob pomolu št. 1 v starem delu pristanišča padla na glavo deska. opere ((Zaljubljen v tri oranže”; , j ^Hj0(0 v Trstu prvič izvajana. Dir .»n t Jlilno Olaudio Abbado, v glavnih vin« ’ bodo nastopili: Valeria ■ -*ln Nelly Pucci Maria Casula, B“''j »6, ”, i i>moi ■ < J E&i' drews, Cristiano Dallamangas,^ ^ «1^ Mari4l«m no pucci, Dino Mantovani, Ronald j Je n •'lTj I vio; Franco Boni soli i, Fernando• Loomis, Vito Susca. Zborovodja^ ^ gio Kirschner. Inštruktor za Giamcarlo Padoan. Režija za dnevni Pola. Jutri ob 16. uri v vseh prostorih zadnja Pre' Puccinijeve opere «Tosca» z Ma! livero, Giuseppom Di Stefan lom SUverijem in ostalimi. - ,,,« Antonl.no Votto. j"^ačeli .Pjl blf*aJnl e>eda"«a “ t J imer je prodaja vstopnic za inocojšnJo P ,i To Govi stavo in začenia nrodaia vstop Mr stavo in začenja prodaja vsi jutrišnjo. TEATHO NUOVO J Jj.Stičm', Prednaročila ln prodaja ab°" ,,(|i ju P02 za dramsko sezono 1962-63 pri * {jl ^ *ki prodajalni vstopnic v Galeriji r, J 1 Grub 12.30 N Pontu 2, tel. 36-372, od 8.30 15.30 Io|talm Janim treh "'vin o, d >j,n.odP' '■ ""»lem Ji S'.,?' **«£'■ Nazionale 15.00 dve zastavi« (La Fayette una per due bandiere). Technicol°r' iijje Na 31 Dve obvestili za kmetovalce Pokrajinsko nadzorništvo za kmetijstvo obvešča živinorejce, da ob. stoječe odredbe prepovedujejo držati bike, ki so nad 10 mesecev stari, razen če jih ni že potrdila pristojna pokrajinska komisija. Vsi lastniki, katerih bikci so že izpolnili 10 mesecev ali jih bodo do 31. decembra letos, morajo predložiti (preko svoje občine) zadevno prošnjo naslovljeno na pokrajinsko komisijo za potrditev bikov — Trst, Ulica C. Ghega štev. 6-1., v roku do 30. novembra letos. Za bikce, ki so se skotili v rejskih centrih in za oike plemenil-nih postaj, je treba priložiti prošnji tudi živinozdravniški izkaz, iz katerega je razvidno, da žival ni jetična ne okužena po brucelozi. Pokrajinsko nadzorništvo za kmetijstvo obvešča zainteresirane kmetovalce, da bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pričelo v ponedeljek 26. t.m. sprejemati naročila za nakup semenskega krompirja vrste S. Michele in Majestic, pridelan pri središču za razmnoževanje semenskega krompirja. Ob naročilu najmanj 50 kilogramov mora kmetovalec plačati 50 lir za kilogram semena. scale Audret, Folco Lulli. Fenice 15.30 ((Tolpa Casaroli« (t V j *' da Casaroli). Renato Salva*0'^ ?*liov ,_e ma-s Miliam.' Prepovedano ,rI1 j)? ", Excelsior 16.00 «Tiara Tahiti”- ^ L maimcolor. James Mason,, John sj Prepovedano mila,di,ni. Jt in Grattacielo 16.00 ((Nevarni °r^ i, Ve (Relazionl pericolose) (Les Dangereuses). ni. Prepovedano 0 Arcobaleno 15.30 ((SeksualnoSf^'^ ^'Tria''' sualitži). Prepovedano mi 18. letom. - Supercinema 16.00 «Crnl vit”,.,: Duca Nero). Teohnicolor. MMidieM. Alabarda 16.00 «La Rossa«. Altoertazzi, Rutti LeuvveriK, ** Brazzi. FUodrammatlco 16.00 ((Macist, nejši gladiator sveta« (Mao? V;dežela gladiatore piii forte dej mOtfM Technicolor. Mark Forest, bel. (f*1 Aurora 16.30 ((Beg iz Zahrain81 ga da Zatirata). Cristallo 16.30 «Sexy svet po^ELi-r (Mondo sexy di notte). Tech11 J Itj .. več, ?*na Ule Prepovedano mladini (čj je Garibaldi 16.00 ((Gusarji Rde««/' i«t. «ty0 (I pirati del Fiume Rosso)- ’ liijaJteje color, Glen Corbett. p Capital 16.30 ((Uporniki lz za (OH ammutlnati ui Samar). ,v ^0 ie/( Prepovedano mladini - 1,1 co-lor. George Montgomery /; D Impero 16.00 ((Senilnost« «4 ®°ci£ Sih5' ®jj?o na valoi bodo prejeli nagrade ime. Vpisovanje od 26. do *”' ‘ 19.30 do 2,0.30. A Ljudska prosveta 4 Prosvetno društvo «lvan , vabi n-a zanimivo predavani jd , vajanjem barvnih diapozitiv bo imel Mario Magajna * , P(Jl ((Finska v slikah i-n besedah ' jj.L vanje bo danes dne 24. t.m. društveni dvora-m v četrtem jU. V društvenih prostorih so, jfl no predstave v sobo-tah v nedeljah od 10. do 11 ■ Redno posluje v tretjem društvena knjižnica v nedeu-; , do n' ure' . .ttvedU-*! Vsa-ko nedeljo so v drl stori-h ((Plesni popoldnevi« ,0 ih da-lje. Poskrbljeno je za je°‘ jačo. jj/V Ss*. k v. r,n stilno • s ROJSTVA. SMRTI P!fv O Dne 23. novembra 1962 se ,, 8 1 lune za. no-vemura ie .1 , rodilo 10 otrok, umrlo UMRLI SO: 41-letna L J Borto-lo, 66-le,tna Maria Pi-zzarel.lo, 93-letna Mari-a ,^'jjr Balestrier, 55-let.nl Lulg' ,(fn f letni Giuseppe Bressao,^ . Fra'nm le, 62-le-tni Norberto Pel>e® NOČNA SLUŽBA - .v Davanzo, Ul. Bernlnl *• vT^i 11 Mi-žvan. A lfj»« U s.Ho S«, Vi Buonarroti 11, Mlzzan, *"j; 2: Tamaro-Neri, Ul. Dant Ul, Bonomea 93 (Greta). IŠČEMO hišno po-.— 16. ure. Nedelje in PI*a‘ Tel 44.371. C ,a 1962 nbta :ie oD Uifl> 15.21 abra JVsta t.'£ I NA :aJ» » i tfl {MORSKI DNEVNIK SEMINAR SOCIALISTIČNE MLADINE O MANJŠINAH Ni resnične demokracije kjer se zatirajo manjšine Vprašanja slovenske manjšine so proučili na osnovi poročil Mladinske iniciative dneh i- .- °d 15. do 20. novem-r ie ““ v Rimu seminar, ki %tia°r®an'z'ra'a Federacija so-e mladine (FGS) in na ii Jr. 80 sodelovali predstav-l, "“balistične mladine iz Do-1( j?sta. Južne Tirolske, de-*»iln= u5laniia~J ulijslca krajina, dive delegacija Mladinske ini-TrsW' 'Vbili “ . 1504 opazovalci pred-I It in’ -Ljudske mladine Slove- 1 ^ ln Hrvaške. C^ar, je otvoril tajnik FGS tggš «j« .je podčrtal, da vpra- ■ P|#Vn.l€nin manjšin nima sa-K» *afnega pomena, temveč 1 Hlej®IMati celotno socialistič-1 d ‘"o it ?.s.ko organizacijo in ce-\ vrii|»l "»»lansko javno mnenje. roKOTJt e, različni položaj manj- roKoiF ™ [j. ------- ....... ui.uj- :e».Kl J b»0(„r®h Področjih, kjer lah-'igiraJ 4 ibj»i„0VIm° samo za francosko /lOŽ«*1' "0 On 1» — j m'11 Gio*’1 * in°’ da ie Položaj zadovo- m Ji n t ric<*i» normalen. Kot osnovni Rcsa si iji, Pa je orisal rešitev pro-llvinVtt ^ .Manjšin, kot splošen pro-nd0. i* itk ,m°kracije in socializma. na ijiiei loven*. .nat0 podrobno govoril |S’ Gi* ^ Dn”, kl. manjšini, o preganja-dja m !»ti, Q fašizmom, njenem pri-' "" Vi, “dPorniškemU gibanju in CgJ«m položaju, ko vpraša-^.J ^ r»r ske manjšine še vedno Ufti. a- AnjL^aadravnih govorih pred-' ldske mladine Slove-Rudolfa in predstav--Petra Sancina je imel S v ■ lni referat Tullio Fer-■njo K 'ko i?enu FGS za Južno Ti-topo^ Vj vi°v°rnik je ugotovil, da le u°Hne Aosta dokazuje, H, 4am, kjer so na oblasti m,.r8tlčno 1~ Ul—_____ui___ "r ,|i>l'itolrt?10zitivno ur«di. V Juž-,r' pr«1? '"b n1, pa a'cer obstaja spo-1 to ^ Ut „ ru4)er-De Gasperi, manj- hon,«*!?n*.*‘le. lahko Problem )rj ■iji ^ ____ .30 :jjt Politična volja za pravično . >i ' .tako da vsak ukrep iz-ttfSHU ie'10 učinkovitost. V tej WlSP jekritiziral dosedanje rav-, ti bnn.^di delavskih strank, ki meii )es"a.s.tile pritisku italijanske jna s ff'iilj ’28ke buržoazije in zlasti coW' 'lij. nacionalistični bojazni .p IVjj., Poeje. Osnova za pričetek (I^a V ' v tega vprašanja mora 3,torV »lov00, “dnem izvajanju spo-ibi'31 1, *n v dejanski avtono- ' m M8’ K ■ j p|e?i slovenske manjšine je in vrsta problemov ne-- Uji> '® dej ,’endar pa predstavlja io H1'" |>i« ,a stvaren okvir za re-zlasti ker obstaja skup-Ki h»l»?ed strankami delavske-Ia\h\ * V .eda in slovensko manjši-I lel zvezi je Pernici pod-n>en Mladinske iniciative, L - enotna organizacija vse “'e. mladine razume, da so rešitve možne samo v na-, okviru. Svoja izvajanja 1 ?'ci zaključil z ugotovijo3 se mladi socialisti u-z vprašanji manjšin ne jtf5 Partikularističnih intere-t nveč, ker se zavedajo, da SdlejL d"«' 'j zatirajo, jonbflV de* seminarja so pred- /, Ul, '!Vie ciklostirala v več iz- f. »i, . jv ciKiosuraia v vec iz-f f{v !«tj > da so jih vsi semiši ?3tia ieli še pred pričetkom gjiA »ttin"' Poročila so obširna in zat° omejili samo na j J pr “snovnih tem in naslo-/seii'* Poročilo se nanaša na bs 'ski oris Slovencev, ki ži-0,edanjem področju Italije rjvec* j(t< |a qj grafi ,9« naselitve, pa preko bo-^ jtitfj^acionalno uveljavljanje !u» grti«1 demokracija, če’ i»v?i *t'ri poročila, ki jih je tl ■..* Mladinska iniciativa manjšini nuditi celo določene privilegije, če se hoče omogočiti, da bo lahko postala v resnici enakopravna. V sedanjem italijanskem položaju pa vidi v okviru dežele in ustave, ter splošne vedno močnejše borbe za demokracijo, stvarno možnost, da se ugodno urede odločilna pereča vprašanja slovenske manjšine. Omenili smo že, da je seminar trajal več dni, ko je tudi trajala živahna diskusija, v katero so posegli številni govorniki. Med njimi je bil tudi član vsedržavnega vodstva stranke poslanec De Pascalis, ki je osrednji del svojega govora posvetil deželi Furlanija-Julijska krajina. Ugotovil je, da deželni statut ni najbolj ugoden za slovensko manjšino in da pač predstavlja možni kompromis ter ponavlja samo načelne ustavne ugotovitve. Vendar pa prav dežela omogoča resnejši in stvarnejši pričetek reševanja vprašanj slovenske manjšine, saj pomeni dejanski demokratični korak naprej. Član vodstva FGiS iz Rima Lucerni je odločno zavrnil možnost reševanja manjšinskega vprašanja s spremembami mej in dejal, da gre za vprašanje interne demokracije. Mestoma je polemiziral s stališči Mladipske iniciative in to zlasti glede možnosti rešitve perečih vprašanj že v sedanjem okviru, medtem ko je mnenja, da je mogoče dokončno rešiti vprašanje manjšin šele s socializmom. Vendar pa je že sedaj mogoče rešiti nekatere važne probleme in to tako, da postanejo problemi manjšine tudi problemi večine. Usvariti je treba pogoje za boljše razumevanje in tu pričeti prav v osnovni šoli, kjer bi se moral poučevati poleg jezika večine tudi jezik manjšine. Seminar, ki ga je priredila Federacija socialistične mladine, pomeni nedvomno važen korak k boljšemu poznavanju manjšinskih vprašanj v splošnem italijanskem okviru m s tem nedvomno tudi važen korak k reševanju teh vprašanj. Q tem priča tudi zanimanje, ki ga je pokazal vsedržavni tisk, ki je o seminarju poročal, rimski radio in končno tudi zanimanje nekaterih fašističnih krogov. S te plati je torej seminar nedvomno dobro uspel in prinesel pozitivne plodove, čeprav so bile opazne tudi nekatere pomanjkljivosti in med njimi predvsem nepoglobljena proučitev vprašanj francoske in avstrijske manjšine, kar bi nudilo dragocene izkušnje tudi pri borbi za u-resničitev zahtev slovenske manjšine. FGS se je na seminarju obvezala, da bo celotni material, predvsem poročila Mladinske iniciative ter osnovne ugotovitve diskutantov objavila v posebni brošuri, ki jo bodo razširili med članstvom po vsej Italiji. PO TREH MESECIH OBČINSKA SEJA V GORICI Zakaj šele sedaj odgovori na eno lelo slara vprašanja? Odobrena gradnja strehe na trgu na debelo - Ojačili bodo razsvetljavo pri ločniškem mostu in na gradu ZA SKLENITEV NOVE POGODBE Uspela 24-urna stavka v tovarnah volnenih izdelkov Stavke se je udeležilo 98 odstotkov delavk in delavcev do fašističnega . in množične vključi- s narodnoosvobodilno giba->re ‘Vsi||'‘ in050 poročilo ima pravni yiji * hj, Se nanaša na zgodovin-jf r n1,.Pravne zaščite ter pravni Sanjanja in končno na ,.H sedanjega pravne- l0C° i Pii Ja slovenske manjšine, /ii1 NniS„e zaključuje s podobnim •d» V ^ v 111 fašističnih zakonov, a1", l1* At, Nasprotju z demokratič-Toi"" A%ihi 'n z načelnimi ugo- V velikih tekstilnih tovarnah, ki izdelujejo volneno blago v Pratu, Bielli in Vicenzi ter v številnih manjših tovarnah, ki so raztresene po vsej državi, je bilo od 21. do 23. t.m. proglašeno stavkovno gibanje. Na skupščini delavcev te stroke v Trstu so sklenili, naj pokrajinska zveza tekstilnih delavcev CGIL napove stavko od 6- ure 23. t.m. do 6. ure 24. t.m. Pri nas se je tikala stavka tovarn FIL-SNIA in (fPettinatura di Trieste«, Udeležilo se je je 98 odstotkov delavk in delavcev, kar je velik u-speh in dokaz globoke sindikalne zrelosti. Stavko so napovedali za uresničenje raznih zahtev, in sicer; Za priznanje pokrajinskega sindikata in sindikalne sekcije v podjetju kot pogodbene stranke v podjetju, za pravico do odtegovanji sindikalnih članarin v podjetju, do sindikalnega sedeža v podjetju in do sklicevanja skupščin. Za pravico do vnaprejšnjih pogajanj glede določitve staleža delavcev in dodelitve k raznim strojem Za skrčenje delovnega urnika na 40 ur na teden. Za pogajanja v podjetju o nagradah za storilnost, ki morajo znašati najmanj 8 odstotkov celotnih prejemkov, za priznanje novega zajamčenega minimalnega zaslužka 20 odstotkov z akordi in stimulativnimi nagradami ter končno za priznanje pravice do pogajanja o tarifah v podjetjih. Nevaren padec priletne ženske 76-letna Eugenia Miljevich vd. Marzini Je sinoči okoli 19. ure hotela prečkati cesto v bližini bar-kovljanskega pokopališča. V tistem trenutku pa se ji je približal neki avto, katerega se je ženska hudo ustrašila. Stopila Je nazaj, pri tem pa ji Je spodrsnilo ter je padla na tla. Na pregledu v splošni bolnišnici so ji ugotovili verjeten zlom desne stegnenice. Prognoza je pridržana. Na začetku sinočnje seje gori-škega občinskega sveta se je župan spomnil smrti zdravnika Le-vija in pa ravnatelja slovenskega učiteljišča in strokovne šole dr. Josipa Nemca. Prebral je zahvalno pismo predsednika republike Antonia rfegnija za prisrčen sprejem, ki mu ga je pripravilo go-riško občinstvo med njegovim obiskom, in pa poslovilno pismo odhajajočega prefekta dr, Nitrija. Na opozorilo liberalnega svetovalca dr. Maja, da se je občinski svet sestal po trimesečnem presledku, za kar ni obstajal po njegovi sodbi noben opravičljiv razlog, je župan dejal, da se je med tem časom odbor zelo pogosto sestajal in obravnaval številna vprašanja, med temi tudi takšna, ki so zahtevala poglobljen študij in ki so v interesu številnih občanov. Za dve interpelaciji so odkazali točno eno uro. Najprej je prišla na vrsto interpelacija svetovalcev KPI in PSI o odnosih s števerjan-sko in sovodenjsko občino; s prvo zaradi dobave vode, z drugo pa zaradi spornih zadev s prosto cono. Odbornik Martelani je dejal, da sta bili obe zadevi urejeni. Svetovalec Sancin je pripomnil, da so vprašanje predložili že pred enim letom in da občane ne zanima samo izvršeno dejstvo, pač pa tudi razvoj posameznih del in peiv spektivni načrti. Svetovalec Mila-din Černe pa je dejal, da je cesta v Sovodnjah zelo slaba in da obravnavana vprašanja po enem letu odlašanja niso več aktualna. Sledil je predlog MSI o navezavi avtomobilske ceste Palmanova - Gorica s predvideno avtomobilsko cesto proti Ljubljani. Svetovalec dr. Battello je opozoril na kršenje zakona v slovenskih šolah, ki bi moral stopiti v veljavo že pred šestimi meseci. Tudi Ber-gomasovo vprašanje je prišlo na vrsto. Nanašalo se je na potvorbe masla in olja. Seznanil je prisotne s premestitvijo številnih funkcionarjev carine, ki vendarle kaže, da zadeva ni ostala samo pri ča2 sopisnih člankih. Zahteval je sankcije proti potvarjalcem jestvin, ki so deležni ugodnosti proste cone. Po interpelacijah so prešli na dnevni red in odobrili predloge, ki Jih je že prej sprejel občinski odbor. V zvezi z okrepitvijo javne razsvetljave v Ul. Leopardi, sta svetovalca prof. Bratina in odv. Sfiligoj zahtevala več luči v okoliških vaseh, predvsem pa v Stan-drežu in Pevmi. Odobrili so nov pravilnik za šolske sluge in skle- ....................m........................... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Za 600 nalepkov «Totocalcio» obsojen na tri mesece zapora V pijanosti je grozil z nožem ženi in karabinjerjem ''lij1''.0 zakonski zaščiti manj-mora na osnovi usta- mora na osnovi usta-i«vaV i® Dr,1* .italijanska republika. se nanaša na tre-j lOM«! in splošni polo-/ '®l *nske manjšine, Tu je iSS«. °dnosu raznih strank . fo sJ8lItskega vprašanja, po-Sl‘y naštete in orisane raz-*/gn y rn®, gospodarske, šport-mrf Xi°cialne ustanove. Konč-j|1«v 'tliK* Poročilo razglablja o '^V1*** Nš»-naželni*1 vprašanjih, ki • y Jji! A j na odnos večinskega 'la 0 .manjšine. Poročilo u-|r' r 3 \J da je treba zatirani I9.V ^ m ■,4 * »• A oB '..(P , n«d5 o i >7 & f vCJS \ -a * ' \jNo prosek-kontovel danes 24. t. m. z začetkom ob 1930 uri Technicolor Zgodba nune (Storla dl una monaca) Igrajo: AUDREY HEPBURN ln PETER FINCH S BELVEDERE NA OPČINAH * w « danon Oj« A m* Ah IS Mn Iiiti innnllnn harvnl . iova!s 'j iS5< ni i* \ Kazensko sodišče je včeraj sodilo 44-letnega Luciana Bana iz Ul. P. Vergerio 18, ki je bil obtožen, da si je prisvojil večje število vrednostnih nalepkov za nogometne stave «Totocalcio» v vrednosti 60.000 lir. Obtožnica je trdila, da si je Ban prisvojil te nalepke, Ro je delal v sprejemnici za športne stave, ki je v baru «Aprilia» v Ul. del Toro 16 in katerega lastnica je Luigia Bologna por, Mara-cich. Policijske oblasti so ugotovile, da je Ban izvršil prekrške pred 10. februarjem lani. Poslovodja v baru je bil Umberto De Serri iz Ul. Ginnastica 45. Obravnava proti Banu se je začela že 29. oktobra. Do razsodbe pu tedaj ni prišlo, ker so sodniki menili, da je treba natančneje pojasniti razne okoliščine ter so zato zahtevali naj prizadeta stranka prinese na sodišče odgovarjajoče listine in dokumente. (»i.” danes 24. t. m. ob 18.30 * odrasle uri topolino barvni film: ester proti Gonzalesu (Silvestro contro Gonzales) «1RIS» PROSEK danes 24. t. m. z začetkom ob 19.30 url Technicolor a **°Pe film: KAJNIH SEDEM (I magnifici sette) A]0. Največji pustolovski film ^ BRYNNER, ELI W ALLACH in STEVE MC QUEEN Včeraj pa je prišlo do razsodbe. Sodniki so spoznali Bana za krivega ter so ga obsodili na 3 mesece zapora in 10.000 lir globe. Javni tožilec je bil zahteval zanj 9 mesecev zapora ter 30.000 lir globe. Bil je prav poslovodja De Serri, ki je nekega dne ugotovil, da je izginilo iz predala 600 nalepkov po 100 lir. Pregled pa je De Serri napravil, ker 11. februarja lani Ban m prišel kot običajno na delo. Mož Maracioheve je sprva javil, da je bilo v baru zgubljenih 600 nalepkov, toda kmalu nato le začel sumiti, da se jih je polastil Ban. Slednjega so 13. februarja sprejeli v umobolnico pri Sv. Ivanu zaradi hude izčrpanosti. Ban je pozneje trdil, da je šel v psihiatrično bolnišnico, ker je zaužil 10 pomirjevalnih tablet «Vera-mon». Zaradi precej hude zastrupitve so ga najprej pripeljali v splošno bolnišnico in pozneje k Sv. Ivanu. Spričo vsega tega je Ban vztrajno trdil, da se omenjenih nalepkov ni polastil ter da se sploh ne spominja ničesar. *** Pred istimi sodniki bi se moral zagovarjati tudi 42-letni Kristjan Sulčič iz Ul. S. Giacomo in Mon-te (Sv. Jakob) 11, katerega so ob-tožili več prekrškov v zvezi z nekim dogodkom, ki se je odigral na njegovem domu 19. septembra letos. Omenjenega dne zvečer je Sulčičeva žena Filomena pritekla na karabinjersko postajo ter povedala, da ji je doma mož grozil z nožem. Ko so karabinjerji prišli na obtoženčev dom, je ta še vedno stiskal nož v roki. Hoteli so ga odvesti na karabinjersko postajo, toda Sulčič se jim je uprl. Enega izmed agentov je baje tudi poškodoval. Zato so ga prijavili sodišču zaradi treh prekrškov: 1. da je v pijanem stanju grozil z nožem svoji ženi; 2. da se je uprl karabinjerjem in 3. da je enega izmed njih telesno poškodoval. Včeraj ni prišlo do obravnave, ker ni bil prisoten obtoženčev zagovornik odv. P. Sardos. # * * Tako kot prejšnjo, so kazenski sodniki odložili tudi razpravo proti 52-letnemu Giovanniju Germanu iz Ul. Vida 12, ki je bil obtožen, da je nenamerno zakrivil smrt 68-letne Marie Bertoli por. Kovač. German je lastnik enonadstropne hiše, kjer je stanovala tudi o-inenjena ženska s svojim možem. Slo je za novo zgradbo, kjer notranje stopnišče še ni bilo dokončno izdelano. 9. septembra lani, in sicer v prvih popoldanskih urah, je German telefoniral Bertolijevi ter ji dejal, da bi želel govoriti z njenim možem. Ženska mu je dejala naj počaka, ker moža trenutno ni bilo doma. Pripomnila je. da ga bo šla iskat. Takoj nato se je napotila po stopnicah proti izhodnim vratom. Ker pa je bila že priletnejša, se ji je na stopnicah spodrsnilo. Poleg tega se ni mogla prijeti za ograjo, ker te sploh ni bilo. Zdrknila je po vsem stopnišču ter obležala spodaj v nezavesti. Zaradi hudih poškodb je pozneje umrla. Tudi Germana bi moral zagovarjati odv. P. Sardos. Zaradi njegove odsotnosti so obravnavo odložili. nili potrošiti 1,4 milijona za javno razsvetljavo v ulicah na obeh straneh ločniškega mosta. Krepkejšo razsvetljavo bodo namestili tudi na Gradu. Žarometi bodo stali 2,9 milijona, letni vzdrževalni strošek pa 110.000 lir. Obsežna razprava se je vršila okoli gradnje strehe na trgu na debelo v Ul. Boccaccio. Odbornik Lupieri je pojasnil, da so si ogledali več takšnih trgov in sklenili železobetonske nosilce, ki so bili prvotno v načrtu, zamenjati z železnimi, da bi jih lahko še uporabili, če bi objekt kdaj pozneje podrli. Svetovalcu Sancinu, ki je želel pojasnila, je odbornik Lupieri pojasnil, da bodo prekrili tisti del trga, kjer je cementna plošča. Pokriti prostor bo meril 18 x 2 metra. Pozneje bodo daljšo stran strehe podaljšali še za 16 metrov. V nadaljevanju diskusije je odv. Sfiligoj predlagal asfaltiranje celotne površine trga. Občinski svetovalec PSDI Fer-ruccio Fantini je včeraj poslal županu resolucijo, v kateri ugotavlja, da sta italijanska in nemška vlada pred 18 meseci podpisali pogodbo o povračilu škode bivšim političnim preganjancem ter družinam deportirancev, ki so umrli v taboriščih. Svetovalec zahteva, naj vlada pospeši izvajanje določil te pogodbe. Štipendije za iz kmetijskih ved Z odlokom od 25. junija t. 1. je kmetijsko ministrstvo razpisalo natečaj z dokumenti ln izpiti za dodelitev 71 štipendij za specializacijo univerzitetnih absolventov in 70 štipendij za mlade diplomirance v vedah, ki se tičejo agrarne ekspe-rimentacije. štipendije za visokošolce znašajo po 900.000 lir letno in za diplomirance po 780.000 lir. Prošnje na kolkovanem papirju za 200 lir morajo dospeti na kmetijstvo ministrstvo do 14. decembra t. 1. Za podrobnejše informacije, naj se prizadeti obrnejo na pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo v Gorici Ul Duca d’Aosta 113. Zadnja pot ravnatelja prof. dr. Josipa Nemca ..................... SESTAL SE JE ODBOR GORIŠKE liiiiiii>iiiiiiii,iii,ii,„,lli„„„l,i„„l„„llt|ll„„|l,.mm,,,,,,,.. GORIŠKI NOGOMET Juventina in Sovodnie jutri na tujih igri*6ih Podgora igra doma proti Koprivi Včeraj dopoldne so pred gori-škim okrožnim sodiščem razpravljali o prometni nesreči na držav-n: cesti blizu mirenskega bloka, v katero je bil zapleten tudi težki tovornik goriškega avtoprevozni* fkega podjetja «La Goriziana« ter )e Pri njej izgubil življenje 34-let-ni Sergio Bracci. Hilo je 21. februarja letos ob 14.30, ko se je 40-letni Edilio Col-Hni iz Trsta, Ul. Crispi 53, peljal 8 svojim avtom Fiat 500 po državni cesti iz Gorice proti Dolu. Ko je privozil na ovinek blizu obmejnega bloka pri Mirnu, se je pojavil pred njim kmečki voz, ob katerem je korakal 59-letni Just Malič, kmet iz Mirna. Z nasprotne strani pa je prihajal istočasno te-žak tovornik s prikolico, last av-toprevoznega podjetja iz Gorice •La Goriziana*. ki ga je šofiral Anton Pavšič, pri njem v kabini P* je aedel šofer Savo Srebrnič k Pevme. Collini, ki je po lastni Izjavi vozil ■ hitrostjo okrog 55 km na uro, je hotel prehiteti omenjeni kmečki voz, pri tem pa je zadel v levi sprednji del tovornika. Pri tem je izgubil nadzorstvo nad avtom, da je potem zadel Se ob kmečki voz, ki ga je vrgel s ceste. Pri t**n pa so se vrata avtomobila odprla in iz njega je vrglo Sergija Braorija pod kolosa tovornikov* prikolice, ki so mu strla glavo, da je ostal na mestu mrtev. Tudi Collini sam je bil ranjen in se je moral zdraviti v bolnišnici 15 dni. Omenimo naj še, da je za Collini-jem vozil avto Fiat 600 56-letni Aurelio Minichello iz Gorice, ki je s svojim vozilom zadel v tovornik, vendar brez hujših posledic. Pri včerajšnji razpravi so ponovno zaslišali obtoženca, ki je izjavil, da on ni kriv, ker da je vozil z zmerno brzino okrog 55 km na uro in je hotel prehiteti kmečki voz. Sam ne ve povedati, kako je prišlo do tega, da je zadel ob tovornik z vsemi tragičnimi posledicami. Zastopnik civilne stranke je zahteval primerno kazen in odškodnino svojcem pokojnika s takojšnjim izplačilom dveh milijonov lir. Branilca odv. Poillucci iz Trsta in Pascoli iz Gorice sta predlagala oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče, ki mu je predsedoval dr, Cenisi, je spoznalo obtoženca za krivega ter ga obsodilo na štiri mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list, na odzvem šoferske knjižice za 10 mesecev, plačilo enega milijona na račun odškodnine svojcem umrlega Brac-cija in na račun stroškov civilne stranke 65.000 lir. Poleg tega bo moral plačati tudi sodne stroške. Sodišče je razpravljalo včeraj tudi o drugi prometni nesreči s smrtnim primerom. Na zatožni klopi je sedel 20-letni Ezio Vicario iz Pieve di Cadore, sedaj stanujoč v Trstu, Ul. Fabio Severo 142. Dne 6. marca letos, zvečer okrog 21.45, je Vicario vozil blizu letališča v Ronkah svoj avto Fiat 600 od Pierisa proti Trstu, s povprečno brzino okrog 80 km na uro. V nasprotni smeri je prihajal drugi avto, ki je Vicaria po njegovih izjavah tako zaslepil s svojimi lučmi, da ni pravočasno opazil pred seboj kolesarja, ki se je peljal v njegovi smeri. Tako je zavozil s precejšnjo silo v kolesarja, ki ga je dvignilo na sprednji del avtomobila in potem vrglo na desno stran ceste. Kolesar je bil 24-letni A. Olivo iz Starancana, Ul. Valent 2, ki Je dobil tako hude poškodbe, da je med vožnjo v tržiško bolnišnico umrl. Pri včerajšnji razpravi je sodišče spoznalo Vicaria za krivega in ga obsodilo na 4 mesece zapora pogojno in plačilo sodnih stroškov ter na odvzem šoferske knjižice za dobo dveh let. Obtoženca je branil odv. Poillucci iz Trsta. Drž. tož. dr. Pla- Za to tekmo naj se javijo prt Milanu ob običajni uri naslednji igralci: Devetak, Zavadlav, Pašku-lin, Silič, Cjak, Ermacora, Petejan, Nanut L., Nanut D., Nanut E., Marega, Comelli in Batistič. Naraščajniki Juventine bodo jutri dopoldne nastopili v Krminu proti Cormontium. ki je prejšnjo nedeljo izgubila v Sovodnjah :n b' ne mogla predstavljati nepremostljive ovire za naraščajnike Juventine. Prva ekipa iz Sovodenj nastooi jutri v Slovrencu proti «Libertas» iz Kaprive in upamo, da so se igralci dobro pripravili na to srečanje in se bodo temu primerno tudi izkazali. Ob 13. uri naj se ne igrišču v Sovodnjah javijo naslednji igralci: Ferfolja, II. jn III., Devdak L. m It., Ožbot, Marinič, Kerše-van, Maison. Petejan, Kuzmir I. in II., Pelicon in Trpin. Naraščajniki pa bodo nastopili doma proti naraščajnikom iz Moše. Kar se Podgore tiče naj omenimo, da igra jutri na domačem igrišču «pri Madonnim* proti ekipi iz Kaprive. Navijači pričakujejo, da so po počitku preteklo nedeljo nabrali toliko moči, da no. do obdržali tokrat ooma obe točki. Naraščajniki iz Pndgore pa ig'a. jo dopoldne ob 10.30 prav tako doma proti ekipi Mbntesanto iz Gorice, ki je precej močna. Vendar ni izključeno, da bodo tudi naj. mlaiši rešili vsaj eno točko iz ie tekme. VERDI. 16.00: «E1 Kid», Charles Heston in Sofia Loren. Italijanski cinemascope v barvah. COBSO. 17.15: «siadka krila mladosti« (La dolce ala della giovinez-za)> F Newman in G. Bage. Ameriški barvni film v cinemascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «Junak iz Spar-te» (L’eroe di Sparta), R. Egan »n S. Richardson. Ameriški barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 16.30- «Pozabljivec is Collegna« (Lo smemprato di Col-legno), Tot6 in I. Šanson. Italijanski Cmobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od-prta v Gorici lekarna D’UDINE Ul. Rabatta št. 18. tel. 21-24 * TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 5 stopinj ob I a Jutri 11. kolo | prvenstva | I I Juventus in Bologna iščeta točke za ohranitev vodstva Irevisan zopet v napadu Triestine Katera od trojice vodečih bo izpadla nižje in katera bo ohranila čast leaderja v lestvici nogometne A lige? To je vprašanje dneva, na katerega se bo lahko odgovorilo samo po jutrišnjem 11. kolu. Največja možnost, da se vzpne prav na vrh ima Spal, ki bo igrala na domačih tleh in bo vrhu tega sprejela v goste povprečno Modeno. To seveda na papirju, ker bo lahko v praksi popolnoma drugače. Ne smemo namreč pozabiti, da bosta najresnejša tekmeca (seveda le za sedaj) moštva ’z Ferrare, Juventus in Bologna igrala na tujih, prav nič radodarnih igriščih. Turinčam se bodo preselili na jug in se ustavili v Cata-niji, kjer prav gotovo ne bodo našli v domačih igralcih popustljivosti. Catania, ki se presenetljivo drži na zgornjem delu lestvice, bo skušala obogateti, medtem ko bodo morali igralci Juventusa, ki bodo zelo verjetno nastopili brez goleadorja Mirande, napeti vse sile, da se vrnejo domov z obema točkama v žepu. Samo v tem primeru bo ostalo prvo mesto še njihova last. Bolonjčani bodo gostovali na Igrišču Sampdorie. Njihovi nedeljski tekmeci res niso nevarni, 'a domače okolje lahko predstavlja precejšnjo spodbudo za dosego zmage. Bologna je torej v največh nevarnosti, da prepusti svoje mesto celo Interju, pa čeprav je malo verjetnosti, da bi Milančanom uspelo prinesti domov obe točki. Inter bo moral namreč v Florenco, kjer bo našel zelo borbene in tudi ojačene Florentince. Domači- Atalanta-Genoa Catania-Juventus Fiorentina-Inter Milan-Mantova Napoli-LR Vicenza Sampdoria-Bologna Spal-Modena Torino-Roma Venezia-Palermo Bari-Pro Patria Brescia-Cagliari Lazio-Foggia Anconitana-Prato 1 A 1 1 1 2 1 X 1 1 1 1 1 X 1 Idi i 1 d 1. — 2. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi X X 1 2 2 1 1 X 2 1 2 1 ni so že v prejšnjem kolu pokazali, da veljajo več kot je bilo pričakovati in so prisilili Romo, da je razdelila z njimi izkupiček. Jutri pa bodo imeli še bolj učinkovito napadalno petorico, katero bo vodil novi nakup Fiorentine Seminario. Kljub temu ni mogoče že vnaprej predvidevati zmago domačinov ali gostov, in je neodločeni izid morda najbolj mftžen. Zanimiva in predvsem razburljiva tekma bo zelo verjetno v Turinu, kjer bo Roma nastopila na igrišču igralcev z rdečo majico. Turinčani sicer ne bodo razpolagali z najboljšimi silami, vendar so dovolj močni, da lahko tudi Charlesovo, Manfredinijevo Johns-sonovo in Angelillovo Romo ustavijo in jo prisilijo na kolena. Tudi Milanu se obeta zmaga. Predvidevajo namreč, da Mantova ni na višini nedeljskih nasprotnikov in ker bo še nastopila v San Siru, ji poraz ne bi smel uiti. Bolj zanimivo in precej napeto bi moralo biti tudi v Bergamu, kjer bo nastopila prejšnjo nedeljo zelo učinkovita Genoa. Vprašanje pa je, če bodo branilci Atalante tako nemarno popustljivi kot so bili prejšnjo nedeljo igralci Palerma. Palermo pa bo moral v goste k Benečanom. Da bi mislili na kak uspeh je nemogoče, ker so Benečani, pa čeprav na lestvici le >a dve stopnici višje, na igrišču brez dvoma boljši kot nogometaši južnega kluba. In končno naj omenimo, še tekmo Napoli - Lanerossi iz Vicenze, ki bi se morala zaključiti z uspehom gostiteljev. se niso nikoli pogajali za nakup igralca. Tudi pri Interju so odločno zanikali, da bi bili kdaj v stiku za najem Paganija, katerega bi morali nato prepustiti Genoi. Sicer, so dodali v krogih vodstva, jih južnoameriški nogometaš ni nikoli zanimal. POKAL VELESEJEMSKIH MEST Tretja tekma Dinamo - U. St. Gilloise v Trstu? ZAGREB, 23. — Domačemu Dinamu ni uspelo ohraniti v povratni tekmi turnirja za pokal velese-jemskih mest, ki je bila proti U-nion St. Gilloise v Bruslju prednost, do katere je prišel v prvi tekmi, ki je bila v Zagrebu. Dinamo Je na domačih tleh premagal belgijske nasprotnike z 2:1, v Bruslju pa Je moral kloniti istim z 1:0. Ker je količnik med doseženimi in prejetimi goli neodločen, bo potrebna za določitev moštva, ki bo tekmovanje nadaljevalo, tretja tekma. Datum te še ni določen, medtem ko se govori, da ho odločilna tekma med zagrebškimi in belgijskimi nogometaši mogoče v Zuerichu ali pri nas v Trstu. Trener Triestine se Je dokončno odločil: proti nedeljskemu nasprotniku tržaške enajstorice — Lucche-se — bodo morali domačini stopiti na igrišče z napadalno taktiko. Zaradi tega se bo ponovno pojavil v tržaški prednji vrsti hitri Tre-visan, ki ni sledil klubskim tovarišem na gostovanje na jugu. Tre-visan bo zamenjal Szokeja, ki bo tokrat prisostvoval tekmi na stadionu pri Sv. Soboti kot gledalec. Tudi Merkuza bo ostal izven igrišča, zaradi česar bo Triestina nastopila z obrambno in krilsko vrsto kot v prejšnjih tekmah in sicer z Mezzijem v vratih, Brachom in Vitalijem v bekovski vrsti ter Daliom, Frigerijem in Sadarjem v krilski. VIL IGRE BRITANSKEGA CESARSTVA IN C0MM0NWEALTHA S presenetljivimi rezultati začetek «male olimpiade« Nova svetovna rekorda ženske štafete 4x110 jard in moške 4x220 jard HOKEJ NA LEDU Avstrija 3 Italija 2 Kljub vesti iz Buenos Airesa Ne Milan ne Inter se ne zanimata za Argentinca Paganija BUENOS AIRES, 24. — Srednji napadalec enajstorice River ■ Plate Marcello Pagani je dokončal vojaški rok, zaradi Česar leto dni hi mogel igrati. Sedaj pa so igralca prodali v Italijo in sicer Milanu za 125 milijonov lir. Spočetka je kaza lo, da se zanj poteguje Inter. Pagani bo že jutri odpotoval z letalom v Italijo, vendar ne bo mogel igrati vse dokler mu ne bo italijanska nogometna zveza izdala dovoljenje za nastop kot «oriundo». DUNAJ, 23. — V prijateljski mednarodni tekmi v hokeju na ledu je Avstrija premagala nocoj na Dunaju italijansko reprezentanco 3:2 (1:1, 2:0, 0:1). SZ BOR obvešča da bo prihodnji teden dvorana stadiona «Prvi maj» zasedena razen v torek In sredo zvečer, ko bodo kot običajno redne odbojkarske vaje. PERTH, 24. — Letošnje VII. igre britanskega cesarstva in Com-monwealtha so že v prvem dnevu tekmovanj prinesle izredne rezultate. Posebno v plavanju, kjer je Avstralija pobrala prvi kolajni in obenem zabeležila dva nova svetovna rekorda. Avstralska ženska štafeta Je dosegla prvi svetovni rekord dneva na 4x110 jard prosto. Dekleta, od katerih je bila najstarejša Dawn najstarejša Fraserjeva, so progo preplavala v 4’11”1. Ta plavalka je svoj del proge preplavala v rekordnem času, ki ga še nobeno dekle ni doseglo, vendar ji rekorda ne bodo mogli pri- DAWN FRASER * J* SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bernasconi, Delfi-no; Toschi, Toro (Tamborini), Da Silva, Tamborini (Brighen-ti), Brighenti (Cucchiaroni). BOLOGNA Cimpiel; Capra, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Renna, Bul-garelli, De Marco, Haller, Pa-scutti (Perani). MILAN, 23. — Vest iz Buenos Airesa o prestopu Paganija k Milanu je presenetila kroge okoli vodstva italijanskega kluba. Funkcionarji Milana so danes izjavili, da NAPOLI Cuman; Molino, Mistone; Gat-ti, Rivellino, Girardo; Mariani (Tomeazzi) Rosa, Fanello, Ron-zon, Tacchi. ER VJCENZA Luison; Zoppelletto, Savoini; Ds Marolti, Paazanato, Stenti; Humberto, Menti, Vinicio, Puia, Vastola (Campana). CATANIA Vavassori; Alberti, Rambaldelli; Corti, Bicchierai, Benaglia; Vi-gni (Cacceffo), Szimaniak, Petrom, Milan, Prenna. JUVENTUS Anzolin; Castano I., Salvadore; Emoli, Leoncini, Noletti; Crip-pa, Del Sol, Miranda (Socilia-no), Sivori, Stacchini. Prizor vsake nedelje: nogometaši v borbi za žogo VENEZIA Magnanini; De Bellls (Grossi), Ardizzon; Tesconi, Carantini, Frascoli; Azzali, Bartii, Raffin, Mazzia, Magrini. PALERMO Rosin; Calvani, Adorni; Malava-si, Sereni, Benedetti; Deasti, Borjesson, Fernando, Spagni, Volpi. SPAL Bruschini; Gori, Bozzao; Mucci-ni, Cervato, Riva; DelTOmodar-me, Massei, Bui, Micheli, De Souza. VERONA . ..... V.. Gaspari; Barucco, Garzena; Ot-tani, Aguzzoli, Goldoni; Balleri (Tinazzi), Merighi, Pagliari, Bru-ells, Vetrano. fiorentina Sarti; Robotti, Castelletti; Ma-latrasi, Gonfiantini, Marchesl; Hamrin, Dell’Angelo, Milani, Se-minaro, Petris. INTER Buffon; Burgnlch, Facchetti; Zaglio, Guameri, Picchi; Jalr, Mazzola, Di Giacomo, Maschio, Corso. MILAN Ghezzi; David, Radiče; Pivatelli, Maldini, Trapattoni; Del Vec-chio, Sani, Altafini, Rivera, Ba-rison. MANTOVA Negri; Morganti, Corradi, Tarab. bia, Pini, Cancian, Simoni (Alle-mann), Sormani (Geiger), Geiger (Sormani), Giagnoli, Reca-gni. > TORINO Vierl; Scesa, Buzzacchera; Bear-zot, Lancioni, Rosato; Piaceri, Ferrinl (Ferretti), Peirb, Loca-telli, Crippa. ROMA Cudicini; Fontana, Corsini; Pe strin, Losi, Carpanesi; Orlando, Johnsson (Charles), Charles (Manfredini), Angelillo, Meni-chelli. • ATALANTA Gardonl, Colombo; Domenghini, Da Costa, Nova, Mereghetti, Christensen. GENOA Da Pozzo; Fongaro, Bruno; Oc-chetta, Colombo, Baveni; Bolzo-ni, Giacomini, Firmani, Panta- znati, ker je Fraserjeva nastopila v zadnjem delu štafete. Prejšnji rekord Je s časom 4T3"8 pripadal prav tako avstralski štafeti in je bil dosežen 22. oktobra letos v Melbournu. V zvezi s Fraserjevo Je treba pripomniti, da je zadnji del štafetne proge preplavala v 59”3, kar je za 6 desetink sekunde boljše od njenega svetovnega rekorda. Ostale plavalke so dosegle sledeče čase: Lyn Bell 1’4”3 Robyn Thom 1’3”3 Ruth Everus 1’4”2 Vse te so Fraserjevi preskrbele precejšen naskok, kar je svetovna rekorderka izrabila in z najboljšim doseženim časom največ pripomogla, da je padel nov svetovni rekord. Na drugo mesto se je uvrstila kanadska, na tretje pa angleška ekipa. Nekaj minut kasneje je padel drugi svetovni rekord. Tega je dosegla avstralska moška ekipa v štafeti 4x220 jard prosto s časom 8’13”5. S tem so Murray Rose (2’2”2), Tony Wood (2’4”2), Tony Strachan (2’3”3) in Bob Windle (2’3”8) za 3”1 izboljšali prejšnji rekord, ki je pripadal od 1960. leta avstralskemu moštvu v postavi Dickson, Konrads, Rose in Hen-ricks. Poleg svetovnih rekordov so avstralski plavalci in plavalke izboljšali več rekordov prvenstva. Tako je Dawn Fraser preplavala 110 jard prosto v 1’00”7, kar je nov rekord «malih olimpijskih iger». Avstralka je vodila ves čas in je pri 55 jardih zabeležila čas 27”2. Nov rekord prvenstva in tudi Avstralije je dosegel A. Alexander na leoni, Bean. lninn............i.miniil....llll.nm...................................................m,,,,,,,,,...,,.....,. MOŠKA KOŠARKARSKA A LIGA Philco in Goriziana slavili zmago 440 jard v štirih slogih. Alexander je progo preplaval v 5’17”6. Vse plavalne tekme so bile v bazenu «Beatty Park«. Atletsko tekmovanje so začeli s predteki na 100 jard za moške. Bilo je devet predtekov. Najboljše čase so dosegli Antao (Kenija), Jero-me (Kanada), Robinson (Bahamas) in Cleary (Avstralija), ki so progo pretekli v 9”4, kar je izenačen rekord britanskih iger. Tudi v tekmovanju žensk v floretu so podelili prvo zlato kolajno: osvojila jo je Novozelandčanka M. Coleman s šestimi zmagami. Za njo so se uvrstile J. Winters in J. Hop-ner (obe Avstralija), R. Tomich (N. Zelandija) in G. Sheen (Anglija). Šahovski turnir Slovenskega kluba Prijave sprejemajo vsak med 19. in 21. uro I Vitla r K po Ljubitelje šaha obveščamo. Jj bo v petek 30. t. m. začel j, turnir, ki se bo nadaljeval * 5 zaključka ob ponedeljkih, 8 ^ in petkih od 19. do 21. sedežu Slovenskega ^ nir bo na scu™ ----------. -, , ba, Ul. Geppa 9/1., kjer *>«“ d vključno 29. t. m. sprejema« 19. in 21. uro prijave 100 lir. Za prvo, drugo mesto bodo podelili k* ostala tri mesta pa diplom*- Vpi9n‘S g° š kolajn*1 S Z BOR ATLETSKI ODSEK sporoča: V nedeljo 25. t. m. ob rivblja joJl ^em v zač - , nipadat d Pisem bo na stadionu »Prvi maj* sestanek ® ^ ka, na katerega so vablje® »nj. atleti, ki so se in ki se ravajo udejstovati v M m anJit Ker bo ustanovljen ** „ le H odsek, so vabljena tudi dekle ^ 8oVjets ^ Vike ............ ! PO ODLOŽITVI TURNIRJA V MANIU fa viade; Vtim Ji izge bil- a pr 'liska Od 10. do25. maja v Rio de Janeiru svetovno ^ prvenstvo v košarki FIBA predlaga prepoved nastopa Filipinov na olimpia adi , Don Bosco in Safog pa sta doživela poraz Na prvem mestu lestvice moške A lige sameva že po tretjem kolu beneški Reyer, medtem ko je za njim na drugem mestu prava gneča: Philco, APU Lignano, Recoaro in Goriziana se trudijo, da ne bi zgubili koraka z vodečo ekioo, ki je tudi v nedeljskem sreča- nju pokazala svojo dobro, čeprav Beneškim igralcem so šli v goste Tržačani Don Bosca. Ajtnik in tovariši, ki so šele pred osmimi dnevi pokazali svojim navijačem v razburljivi tekmi vse svoje nemajhno znanje, so se enakovredno protivili domačinom samo v prvem polčasu. Nato pa niso bili več kos navalom Reyerja, ki je vedno bolj pritiskal in vedno bolj često realiziral. Drugo tržaško moštvo Philco je razveselilo svoje navijače s prepričljivim nastopom in s še bolj prepričljivo zmago. Resnici na ljubo pa je treba povedati da so bili njihovi nasprotniki 'dokaj popustljivi: Mladi trener Salich se je tako lahko poslužil vseh igralcev in pustil dalje izven postave France-schinija. Po zelo izenačeni tekmi je Se-cedison premagal Ravenno s tesnim rezultatom. Goriška Safog n’ bila v svojem gostovanju v Vicen-zi uspešna in je kljub vsej svoji prizadevnosti morala pustiti doma- ne superlativno kondicijo. X . piiiauuvuuini '“Viola (lustrn uuuicr Cometti; Rota, Roncoli; Nielsen, | či ekipi obe točki. Kljub porazu pa so Goričani pokazali pozitivno plat v tem, da so končno strumno in lepo zaigrali, kar daje upati, da bodo v kratkem izboljšali svoj dosedanji plasma. V soškem mestu je v nedeljo gostovala videmska ekipa APU Li-gnano. Videmčani so bili favoriti, Goričani pa so posebno v uvodnem delu zaigrali kot prerojeni in po nekaj minutah je bilo vsem jasno, da so v izredni formi in se bodo morali gostje odpovedati vsaki želji do zmage. Ob zaključku prvega polčasa sta se ekipi razšli z domačo petorko v vodstvu z 22 točkami prednosti. V nadaljevanju so Goričani le pazili, na ne bi postali nasprotniki prenevarni. Videmski poskusi, da bi izravnali stanje so se tako zaradi budnosti domačinom izjalovili. IZIDI Philco - Virtus Imola 76:49 Goriziana - APU Lignano 62:52 Reyer • Don Bosco Secedison - Ravenna Recoaro - Safog 77:59 53:50 70:60 MUENGHEN, 23. — Svetovno prvenstvo v košarki, ki bi moralo biti od 1. do 15. decembra letos, je bilo kot je znano preklicano in odloženo, ker filipinski organi niso hoteli izdati jugoslovanskim igralcem potrebnega vstopnega vizuma. Diskriminacijski sklep filipinskih organov je vzbudil razne proteste, zaradi česar je mednarodna košarkarska zveza preklicala prvenstvo v Manili in razpisala novega. Danes se je izvedelo, da bo svetovno prvenstvo v košarki od 10. do 25. maja prihodnjega leta v Rio de Janeiru. Mednarodna košarkarska zveza (PIBA) je nadalje predlagala, da se zaradi diskriminacijskega postopka pri izdajanju vizumov prepreči atletom filipinske zveze nastop na prihodnjih olimpijskih igrah 1964. leta v Tokiu. To zahtevo košarkarske zveze bodo predložili vodstvu mednarodnega olimpijskega odbora, ki se bo sestalo februarja prihodnjega leta v Lausannu. Izvršni odbor mednarodne košarkarske zveze, ki se je sestal danes v Muenchenu, je nadalje sklenil, da filipinsko košarkarsko reprezentanco ne pripusti k svetovnemu prvenstvu 1963. leta. Ni izključeno, da bo ta prepoved veljala tudi za nastope v 1964. letu. Filipinska košarkarska zveza bo morala nadalje plačati 2000 dolarjev za naknadne stroške, ki jih bo imela FIBA za spremembo sedeža svetovnega prvenstva. V zvezi s predlogom o prepovedi nastopa Filipincev na olimpijskih igrah se je zvedelo, da bo več zvez predložilo zahtevo, da bi države, ki se bodo omadeževale s posegi političnega značaja v športno delovanje, izklju čili iz nastopov na olimpijskih igrah. Ce bi mednarodni olimpijski odbor odbil ta predlog, bi FIBA vztrajala pri svojem vetu. BOKS Danes Mina - Hank 4 , V> ) J/ktski NEW YORK, 23. — Juw f ®lcj New Yorku zanimiv dvob°J ^ tj0 perujskim boksarjem sreOM^J y kategorije Maurom Mino i*1 ™[t« lj| N činom Henryjem Hankorn. ov ski boksar je presenetil vsejč r c >, t, kjara ^tev z Prel H, p i£osti’ ys* Snan % valce boksa predvsem vosti in vztrajnosti pri Pričakujejo, da bo dvoboj« stvovalo, kljub televizijske!« nosu, precejšnje število 8* 0 Ce bo Mina jutri zmagal’ ^ ■ ko upal na dvoboj za sveto slov s Haroldom Johnson1 rujski boksar, ki je preP1 zmago, upa, da bo do d šlo v Limi in ne v New >rj * * * MARSEILLE, 23. — Bivši * _ ski prvak peresne kategorij J c.ieux Lamperti je zanikal se namerava zaradi ne«spj nastopa proti rojaku Paul« ^ tu odpovedati nadaljnjem«jir L.^h stvovanju. Lamperti je ^ raz pripisal preveliki teži- *\,j* ? j bo šele po nastopu 7. defe j/^ Je v, io °avis Ženevi ali ne. odločil, če bo & MILAN, 23 NOGOMET lij P°ka Predsedni^ ^ Prit: dr. Pasquale se je v MU9°»«e varjal s predstavnikom zV ^ ^j0Sa^ nikov Amerike v zvezi z hej jo, da bi Italija povabila ameriškemu g06^ I tečaje- sodnike na razne squale je _____________ _ De Luci obljubil vso p0ltl <’ M janske nogometne zveze. J De Luca je nadalje izraZ'a f1' —* severnoameriškega člW"jjj(i ■ McGuira upanje, da bo - - - ‘ nogometna reprezentanca FV Sebp neji v južnoameriških dr* « ti.515etb neji v južnoameriških stopila v ZDA, kjer vlada ^ ib t met, posebno pri ameriša« io sodnikov omenil, da obstal8 f 0 I ^ *|iv-čez 50 nogometnih klut>°’ ,ejy._ dose Po 1 g Janškimi imeni in ki del« podpori Italo-Američanov. V-° tl j da GAGARIN 12. CESTA V VESOUE Zapiski letaica-kozmonavta ZSSR Naše znanstvo z vojnim letalstvom se je začelo z urjenjem po programu mladega borca. Poveljnik naše čete je bil kapetan Boris Fedorov, ki je bil zahteven in strog človek. Tako je že, kot se je sam izrazil, začel iztepati iz nas «civilistični prah* in nas privajati k disciplini. Sprva je bilo gojencem težko, še posebej tistim, ki so prišli v šolo iz desetletke. Te so morali učiti vse: kako se nameščajo na noge obujki in kako je treba hoditi z lahkotnim, lepim korakom. Meni je bilo zato precej laže kot njim, ker sem vso svojo mladost preživel po domovih, kjer sicer niso vsega počenjali po vojaških pravilih, toda po natančni razporeditvi dneva. Ni se mi bilo potrebno privajati obujkom in škornjem, plaščem in vojaški srajci, v vojašnici je bilo vedno čisto, svetlo, toplo in lepo, vse se Je blestelo, od posod z vodo do stolčkov brez naslanjala. že od otroštva sem ljubil armado. Všeč mi je bila jutranja telovadba, umivanje s hladno vodo, postiljanje postelj in odhodi iz vojašnice v jedilnico na zajtrk. Precej časa smo preživljali pri urjenju zunaj, na strelišču in se vračali včasih v vojašnico popolnoma premočeni od dežja in snega. Oči so se nam same lepile od utrujenosti, človek bi takoj zaspal, toda treba je bilo očistiti in namazati puške in spraviti v red vso opremo. In koliko moraš storiti zato, da prejmeš od starešine pohvalo. V začetku dobesedno nismo ime- li niti časa, da bi prebrali kakšno knjigo ali napisali pismo domov. Toda postopno nas je armadni način življenja naučil, da nismo zastonj izgubili niti ene same minute. Postali smo bolj zbrani, spretni in okrepili smo se fizično in duševno. Osmega januarja 1956. leta ne bom pozabil vse življenje. Za okni je na dvorišču pritiskal mraz, drevje je škripalo, slepeče se je pobliskaval sneg, ves osvetljen od sonca. Vse mlade gojence so postavili v vrsto v veliki šolski dvorani. Vsakdo je z orožjem v rokah izstopil iz vrste, se obrnil z obrazom k tovarišem in poveljniku ter glasno bral besede vojaške prisege. Ker sem bil eden izmed prvih po abecedi, sem stopil iz vrste tudi jaz in ves pretresen od razburjenja začel izgovarjati: «Jaz, državljan Zveze sovjetskih socialističnih republik...* Prisega! Trda in obsežna beseda. V njej je izražena ljubezen sovjetskega človeka do njegove socialistične domovine. Vse življenje mi je ob tej priložnosti steklo pred očmi. Zagledal sem samega sebe kot šolarja, ko so mi privezovali pionirsko rutico, videl sem se kot učenec v gospodarstvu, ko so mi izročali komsomolsko legitimacijo, kot študent z Leninovo knjigo v rokah in zdaj kot vojak, ki je krepko stisnil svoje orožje... Dežela nam je zaupala orožje in morali smo opravičiti zaupanje. Od tistega trenutka smo postali stražarji domovine. O velikem dogodku vojaške prisege sem pisal domov in podelil s starši svoja občutja. Vsi gojenci so bili svečano razpoloženi. Z ognjem smo se vrgli na učenje teoretičnih predmetov. že od prvih ur so bile vsem všeč učne ure v razredih o materialnem delu in teoriji poleta, ki jih je imel inženir podpolkovnik Kodner. V zelo zanimiv, čisto nov svet nas je popeljal predavatelj taktike, kapetan Romanov, ki je imel tako bujne in kodraste lase kot Puškin. O čemer smo vedeli samo tako, mimogrede, to je o obliki zračnega boja tvišina, hitrost, manever, ogenj*, ki so jo obdelali in uporabljali letalci eskadrilje Aleksandra Pokriškina med znamenitimi zračnimi bitkami na Kubanu, o napadalnih udarcih dvakratnega heroja Sovjetske zveze Talgata Begeldinova, o dejartjih pifcirajOčih bom-barderjev generala Ivana Polbina. vse to je zdaj pred naihl oživelo med učnimi urami kapetana Romanova. Vse to srtio kar videli na shemah, s katerimi nam Je ilustriral in dopol- njeval svoje učne ure. Dob*'1 omn ..........1 ko je treba voditi zračno bitko na vertikalah in horizontalah, zvedeli smo, kako ogromno vlogo igra izurjenost v skupinskih poletih tistega, ki vodi in tistih ki so vodeni. Sodobna zračna bitka je vstala pred nami kot skupinski boj, kjer mora sleherni letalec podpirati tovariša in kjer je eden izmed odločilnih činiteljev kolektivna volja po zmagi. V razredu je po pouku o zračni tehniki navadno prišlo med gojenci do živih prepirov. Vsakdo izmed nas je imel svojega letalskega asa. Enemu je bil všeč Sergej Lukanski, drugemu brata Glinka, tretjemu Peter Poknšev. Skratka, kolikor je bilo gojencev, toliko je bilo tudi simpatij. Nas so zanimali tudi uspehi bombarderjev, ki so letali nad Berlin v prvih dneh vojne, in strmoglavcev, ki so napadali kolone tankov na kur-ski cesti in daljnih izvidnikov, ki so sami prodirali globoko v sovražnikovo zaledje ter posadke ženskega polka, ki je podpiral napadalce v prelivu Kerč. Prav tako so nas zanimala transportna letala, ki so dostavljala vojaške tovore partizanom v brjanske gozdove in Karpate. «Saj vse to je že zgodovina, čeprav nedavna, pa vendar zgodovina.* so pravili nekateri gojenci, »zdaj pa je tudi tehnika druga in tudi ljudje so drugačni...* Kapetan Romanov je pravil tem gojencem, da so skeptiki in hkrati ob primerih nedavne vojne na Koreji dokazoval, da nikakor v času nove letalske tehnike, reaktivnih letal radio-lokacije, mnogo močnejšega orožja lovcev, ni treba metati v Koš osnov zračne taktike, ki so jo uštvarjalno obdelali sovjetski letalci med veliko domovinsko vojno in njihovega cilja, ki so se ga držali v boiih s sovražnikom ter načel vza/emne podpore in številnega drugega, kar so bili storili naši letalci.) »Vojaška izkušnja.* nam je govoril, »je bila pridobljena z morjem krvi. To, kar je s prihodom nove tehnike zastarelo, ne smčmo jemati v oborožitev Toda tisto, kar bi utegnilo koristiti tudi reaktivnim letalom, moramo vsekakor razvijati.* Na ustvarjalno izpopoinievalnje vsega tistega, kar je bilo nakopičenegu v našem letalstvu,” so se sklicevali tudi drugi predavatelji. Pravili so nam, da se celo najboljši letalec opira na izkušnje svojih prednikov. Med učnimi urami teorije razno- ••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦** —(u- vis , „9l,j«J>lira. vrstne letalske spretnosti so nas učili ne samo utrJe»9di,tj'l učenje že ugotovljenih spoznanj in resnic, ampak 1 ,#! ..--' ^ V 4JU1IUI lil ICOUib, ticnega mišljenja in v nujnih primerih iskanja novRJ gIl Čeprav seveda še nismo bili bogve kakšni misleci, sa^ komaj začeli vključevati v vojno letalstvo in še sPl0Jli niti poskušali letati na reaktivnih letalih, je vseeno^ ^ da so poveljniki in predavatelji videli v nas sv0'. J poleg šoie. Zgradili smo si konaiišče. stolp za s^?igi; ^ prostem času ukvarjali z vodnim športom, potapP pr in plavali za stavo. Od mlade, prav otroške rado® skoraj zastajal dih. (Nadaljevanie sledi) IN 94-638 — Poštni predaj 559 — PODRUŽNICA GOBICA: Ulica S. Pellico l-!t, Tel. 33-ga _ UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. st. 37.333 FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din Nedeljska: u"sHmezna 40 din, letno 1920 din, iioUet"0 »«0 din, četrtletno 460 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 (Ml. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur. celoletna 6400 |jr Stritarjeva ulica 3-1, telef 21-928, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 * OGLASI: Cene oiuasuv: Za vaak mm v širini ebeKB etoljpea: trgovski 100, finančnrvupravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaj« m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ____ - N A HOCNIN A: mesečna 650 lir Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. 0P 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pri pf'V dZ&' „pr»