Mod|več|o pustnootnogfalsko priredituv v Slovomji s simbol i£no predajo oblasi med iuponom Mestno občine Ptuj. dr. Steianom Celanom in itirin«|St'm ptujsk m princem karnevala. Miroslavom Slodnjakom. vito/om Domavskim. ki bo v času pusta vodi »«iiestno oblast«. Temu bo sledila povorka mednarodnega FECC EtnoFest sročania tradicionalnih pustnih liko» in mask ptujskega območja. Slovenije m Evrope z več kot 1.600 udeleienc«. Zaključek FECC EtnoFest sreianja bov karnevalski dvorani z Vladom Kroslinom in Malimi bogov (prost vstop). 4.-12. februar. 16.30-18.00 J Prikazi avtohtonih tradicionalnih pustnih likov in obredij ptujskega območja v starem mestnem jedru Ptuja 3.-12. februar ArtFest - mednarodni slikarski Ex tempore Ptuj 3.-11. februar. 18.00-20.00 Mladi v ArtFest in EtnoRockFest akciji -mednarodni ulični nastopi in prikazi (glasba, ples. gledališče, fotografija ...) 5. februar,9.30 HH] fitf Strokovni simpozij Srečanje kulturne dediščine Slovenije Preučevanje nesnovne kulturne dediščine na primeru pustnih šeg 7. februar. 15.30 Poli žur (program za otroke) / čuki in ribič Pepe v karnevalski dvorani. Otroci imajo prost vstop, odiasli 4 EUR. 8 - 9. februar, 20.00 Kurentanc 2013, največje študentsko pustovanje v Sloveniji 9. februar •10.00 Mestni pustni korzo ob 140. obletnici prve organizirane pustne povorke na Ptuju •10.00 Tradicionalna dobrodelna Obarjada Lions kluba Ptuj •20.00 Veliki Karnevalski bal v karnevalski dvorani 10. februar, 13.00 Mednarodni FECC KarncvalFcst - 53. Mednarodna pustna in karnevalska povorka Osrcidrip dogodok Kurontovanjo na Ptuju, s poudarkom na karnevalskih skupinah, koterih podstat je etno dediSčino. ki jo bodo predstavili kurenti in drugi tradicionalni pustni liki ptujtkoga območja Na povorki so ho v svojih opravah, kreacijah m koreografijah ter doJrvl|anju karnevalskega duha. predstavilo več kot 4000 udeležencev iz Slovenije. H'vaško. EMgtjO. Srbije. Makodoni|0. Grčije in Nemčije. prav tako pa se bodo v svojih opravah predstavili tud> dosedanji princi ptuiskoga karnevala, etnografsko pustne skupino 7 Or.ivr.koPtujskega polja. Halo/ in Slovonskih Goric pihalno godbo, osnovne iole ter mnoge kumev^lske skupine, l/bor in nagrajovanjo najlepiih in najbolj domiselnih karnevalskih skupin bo potukal po končani povorki v Karnovabki dvorani. Zabavni program z Ansamblom Ekert (vstop prost). 9.r12. februar Fašenki v okolici Ptuja (Cirkulane. Markovci, Majšperk, Podlehnik. Videm pri Ptuju. Dornava, Bukovci. Stojnci. Cirkovce) 11. februar • 10.00 Mednarodno Srečanje veselih maškar vrtcev - povorka • 16.00 Velika otroška maškarada (CID Ptuj in DPM Ptuj) v karnevalski dvorani z Oamjano Golavšek. Otroci imajo prost vstop, odrasli 4 EUR. 12. februar. 17.00 Pokop pusta 2.-12. februar. 20.00 Karnevalske zabavo v karnevalski dvorani na Vičavi Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih. adriaplin Odern www.kurentovanje.net v HypoGroup »iPt mi« MfOUStl PABTNtU VEČER AM» UVODNIK 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Kurent in kurentovanje na poti v Unesco Že 53 let se Ptuj vsako leto med svečnico in pepelnico odene v karnevalske festivalne barve in postane središče tega dela sveta. V minulega pol stoletja je kurentovanje postalo najodmevnejša in najbolj množična kulturno-etnološka prireditev v Sloveniji in Srednji Evropi. V okviru 52. Kurentovanja in partnerstva Ptuja v EPK 2012 nam je ob rekordih s 150 prireditvami, 20.000 udeleženci iz 18 držav in 150.000 obiskovalci uspelo realizirati strateški cilj z vpisom kurentovih obredij v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Kurentovanje 2013 se je simbolično začelo že 11. 11. 2012 ob 11.11, ko smo na Ptuju, tako kot drugje v Evropi, začeli karnevalsko sezono z inavguracijo princa karnevala, ki bo v pustnem času vladal Ptuju. Novi princ karnevala je postal Miroslav Slodnjak iz Dornave, ki bo dve leti nosil naziv vitez Dornavski. Kurentovanje 2013 bo obsegalo tri že uveljavljene in programsko še obogatene tematske sklope: Etno fest, Karneval fest in Art fest, katerih preplet predstavlja presežno vrednost v evropskem FECC karnevalsko-kulturnem prostoru. Osrednja novost in nadgradnja programa je namenjena mladim, na katere želimo prenesti izjemno pustno kulturno dediščino in tradicijo. Pod okriljem prireditve Mladi v Art fest in Etno rock fest akciji bodo ustvarjali na področju glasbene, plesne, gledališke, likovne in fotografske umetnosti. Kurentovanje 2013 bo obeležilo tudi 140. obletnico prve mestne pustne povorke na Ptuju. Organizirali bomo novo prireditev Mestni pustni korzo, ki bo na pustno soboto povedla prince karnevalov in urbane pustne maske po ulicah in trgih z zaključkom na tradicionalni dobrodelni Obarjadi in večernem Velikem karnevalskem balu v karnevalski dvorani. Tradicionalni Mednarodni FECC Etno fest z otvoritveno povorko 3. februarja in 53. mednarodni Karneval fest na pustno nedeljo, 10. februarja, ostajata največja prikaza tradicionalnih pustnih likov in mask ter obredij s ptujskega območja, iz Slovenije in tujine ter bosta zagotovo upravičila sloves največjega FECC pustnega festivala etnološke in karnevalske dediščine v Sloveniji in širšem mednarodnem prostoru. Karnevalski festivali so žlahtno tradicionalno pustno obredje in plemenito jih je soustvarjati, saj predstavljajo avtentično zibelko kulturne identitete in dediščine vsakega posameznika, mesta, okolja in naroda. Kurentu in kurentovanju želimo zagotoviti Unesco varovanje nesnovne kulturne dediščine, dvigniti zavedanje o njej na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter s tem utrditi spoštovanje te dediščine. Zato verjamem, da se nam je vredno pridružiti v času kurentovanja, prebuditi v sebi mistično moč kurent(ovanj)a, žlahtne pustne dediščine in tradicije ter karnevalskega duha in nam z zavestnim soustvarjanjem pomagati pri tem plemenitem poslanstvu. Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja 2013 in podpredsednik FECC MISEL MESECA »Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav, konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi, ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj in nastanejo novi svetovi.« Neznani avtor SPREHOD PO VSEBINI Obuditi želijo vrtičkarstvo in urejanje okolice 4 Ptujčanka Marija Dobrave 7. januarja praznovala častitljivi 100. rojstni dan 5 Sprejem Ferda Veingerla 5 Prvi božično-novoletni sejem Ptujska pravljica je za nami 6 Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 7 Mestni svet o poslovnih prostorih v starem mestnem jedru 8 Sodobne telekomunikacijske storitve so gonilo razvoja 11 Zaključen projekt Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza 12 Zadnja raba prostorov dominikanskega samostana 13 Pogovor z Janijem Goncem 14 Igor Samobor, igralec, prejemnik velike oljenke Mestne občine Ptuj 15 Letos bo v MGP celo leto božič 16 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož obeležuje 120-letnico obstoja 17 V knjižnici sklenjena še ena sezona bralne značke za odrasle 18 ŠUS teater se tokrat predstavlja s komedijo Kripl 18 Božično-novoletni program z bazarjem na Olgici 19 Zasebni zavod Zajčki skrbi za varstvo otrok v starosti 11 mesecev do treh let 20 Znanje je v tebi 20 Z babico in dedkom z roko v roki na žur 21 Predvidoma 28 manj vpisnih mest za prvi letnik na Gimnaziji Ptuj 22 Brezplačna usposabljanja za odrasle na Biotehniški šoli Ptuj 23 Se vidimo, če se prepoznamo - pred vrati že 14. Kurentanc 23 Priročna knjižnica v Varstveno-delovnem centru Sožitje Ptuj 24 Razstava likovnih del delavnice VDC Dornava, enota Ptuj 24 60 let Planinskega društva Ptuj 26 Iz Gobarskega društva Ptuj 27 Obdarovanje prvorojenih v ptujski porodnišnici v novem letu 28 Obdaritev družin in otrok na širšem ptujskem območju 29 Andrej Cafuta, mednarodni sodnik najvišjega svetovnega ranga 29 Ptujski šahisti odlični 30 Najuspešnejši razstavni pes Slovenije je s Ptuja 32 Naslovnica: Karnevalska skupina Namahage Sa-tokagura - Oga iz Japonske Foto: Staša Cafuta Trček Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 02/748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS - Zeleni Evrope, Janez Rožmarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni Ptuj. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02/741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. . /z/f/f^/f 3 25. JANUAR / PROSINEC 2013 FT^ IZ MESTNE HIŠE V ČS Center želijo obuditi vrtičkarstvo in urejanje okolice Cetrtna skupnost Center je zelo aktivna pri opozarjanju in reševanju problemov, ki so značilni za strnjeno naselje. V nadaljevanju je pogovor s predsednico Branko Bezeljak, ki med drugim opozarja, kako pomembno je v teh časih sodelovanje in opozarjanje ljudi na različne probleme. Obuditi želijo vrtičkarstvo in urejanje okolice - kultiviranje zunanjega videza mesta. Od marca pa bo na voljo tudi urejena dvorana v domu krajanov na Potrčevi cesti. Pogovarjala se je: Staša Cafuta Trček Foto: Rado Škrjanec Dom krajanov dr. Jožeta Potrča na Potrčevi cesti Ena skupnosti sta tudi novoletno slavje za otroke in srečanje s starejšimi občani. »Konec lanskega leta smo imeli v organizaciji Vrtca Ptuj novoletno slavje za otroke. V začetku januarja smo se v domu upokojencev srečali z občani, starejšimi nad 70 let, obenem pa smo na domu obiskali občane, ki so stari nad 90 let. Nekateri so zelo vitalni, nekateri živijo tudi zase, seveda s pomočjo svojih sorodnikov oziroma skrbnikov, in ko se srečaš s temi ljudmi, občutiš, koliko energije še imajo. Prav zaradi tega si lahko optimističen in zadovoljen. Menim, da je premalo, da se jih obišče samo enkrat letno. Zato si od vsega začetka nekako prizadevam, da bi se soseske povezale med seboj, da bi se preko raznih društev in civilnih iniciativ povezali s prostovoljci in ljudmi, ki se ukvarjajo s starejšimi in se z njimi družijo. Zdi se mi, da bi bila takšna oblika v soseski potrebna, kljub temu da je Ptuj tako malo mesto, da se veliko ljudi med seboj pozna in si nekateri med seboj že pomagajo. Verjetno malo manj i ljudi išče pomoč, ko so v stiski. S tem mislim predvsem na stiske ljudi v čustvenih situacijah ali pa tudi v družinskih ali medsosed-skih nesoglasjih. Tudi na takšne stiske bi bilo treba opozoriti. Želela bi, da se tudi mlajši upokojenci malo bolj povežejo in opozorijo na probleme, ki nastajajo v mestu.« Poudarek dajete kultiviranju zunanjega videza mesta. »Že junija lani smo na seji sveta ČS Center opozorili, da bi soseske lahko zaživele tudi na ta način, da bi v blokovskih naseljih pa tudi v manjših ulicah v starem mestnem jedru poskrbeli za svojo okolico. Včasih se je vse urejalo prostovoljno, zdaj se pa kar nekaj čaka. Zelenice in druge javne površine bi lahko bile prijetni družabni prostori, kjer bi ljudje z urejanjem te okolice poskrbeli za kultiviranje zunanjega videza mesta.« Opozorili ste tudi na oživitev vrtov. »Vrtičkarstvo je bilo na Ptuju zelo živahno, sploh v ČS Center je kar nekaj površin, ki so namenjene tej dejavnosti - med Gregorčičevim in Ciril-Metodo-vim drevoredom, med Potrčevo in Osojnikovo cesto. Tam je bila površina opuščena, saj so ljudje morali na hitro opustiti vrtove, ker so bile predvidene gradnje. Danes so te površine popolnoma zapuščene in zaraščene. Trenutno se pripravlja uredba oziroma odlok, da bodo upravljanje vrtov prevzele strokovne službe v MO Ptuj, zato upam, da se bo čim prej pozvalo vse zainteresirane za urejanje vrtov. Želim si, da se bodo ljudje odzvali, saj je v teh časih zelo pomembna samooskrba. V ČS Center si prizadevamo, da bi bila najemnina čim nižja ali da je sploh ne bi bilo, seveda pa je to stvar odločitve v mestnem svetu.« V starem mestnem jedru je zelo veliko dvorišč z vrtovi. V kakšnem stanju so ti? »Mnogi stanovalci žal ne poskrbijo niti za osnovni red in higieno, mnogi pa imajo prekrasno urejene vrtove. Niti predstavljamo si ne, koliko je takšnih opuščenih vrtov s kakovostno zemljo v starem mestnem jedru.« Kako je z urejanjem dvorane, ki bi služila druženju občanov? »Odločili smo se, da bomo spomladi v domu krajanov, ki ga upravlja naša ČS, na Potrčevi uredili dvorano, ki bo služila druženju občanov. Z vsemi društvi, ki tam delujejo, si prizadevamo, da bi tam nastal medge-neracijski center. Z marcem se bo, predvidoma, dalo to manjšo dvorano najeti za družabna, družinska ali kakršna koli srečanja.« Naštejte nekaj perečih problemov, s katerimi se srečujete. »Ljudje imajo probleme s hrupom predvsem v bližini gostinskih lokalov. Potem so problem tudi prazna stanovanja v starem delu Ptuja, saj je zaradi njih mesto tudi brez življenja. Že dve leti se ukvarjamo z dostopom invalidov do zdravstvenega doma in bolnišnice. Problem je v tem, da je čez cesto postavljena zapornica in v slabem vremenu invalidi ne morejo dostopati do omenjenih objektov. Pereč problem je tudi podoba tržnice, saj je njena podoba zastarela. Stanovalci v mestnem jedru se vedno bolj pritožujejo nad tem, da niso vsi v enakovrednem položaju glede parkiranja. Nekateri imajo možnost, da z dovolilnicami parkirajo, v nekaterih delih mesta se to ne da, ker je plava cona A. Predlagali smo, da bi v tem delu, ki je prehoden za avtomobile, pravzaprav morali stanovalcem omogočiti minimalno eno uro brezplačnega parkiranja, da pripeljejo stvari domov, raztovorijo in avto potem odpeljejo. Pereča stvar je po mojem mnenju tudi požarna varnost v starem mestnem jedru. Zdaj ko vedno več ljudi varčuje in zaradi znižanja stroškov ogrevanja kurijo na trdo gorivo, je večja možnost izbruha požarov, saj najverjetneje veliko dimnikov ni v brezhibnem stanju. Sklenem lahko, da je še kar nekaj žgočih problemov, ki jih bomo morali rešiti.« 4 IZ MESTNE HIŠE 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Ptujčanka Marija Dobrave 7. januarja praznovala častitljivi 100. rojstni dan Ptujčanka Marija Dobravc je 7. januarja praznovala 100. rojstni dan. Trenutno živi v stanovanjski skupnosti v Forminu. Obiskala sta jo tudi župan dr. Štefan Čelan in predsednica sveta Četrtne skupnosti Panorama Rozika Ojsteršek. Na vprašanje, kaj je recept za dolgo življenje, odgovori: »Delo, delo in še enkrat delo.« Staša Cafuta Trček Ptujčanka Marija Dobravc je 7. januarja praznovala okroglo, častitljivo in zavidanja vredno obletnico. Stoto! Gospa na prvi pogled ne kaže, da ima že 100 let, in tudi na drugi pogled, ko jo človek ogovori, ne, »Je iskriva, odkrita, zelo poštena, zelo pozitivna, vedno dobre volje, zelo čista,« jo na moje vprašanje, kako bi jo v nekaj besedah opisala, opiše njena najemodajalka Danica Greif ter nadaljuje, da je Marija njena podaljšana roka, ki vedno polepša dan sostanoval- Foto: osebni arhiv M. Dobravc kam v stanovanjski skupnosti v Forminu 49 b pri Gorišnici. Slavljenki najprej iskreno čestitam za visoko starost ter jo takoj povprašam, kakšen je recept za dolgo življenje. »Delo, delo in še enkrat delo,« odločno odgovori. Ugotavlja, da ima »dandanes preveč ljudi bulo pod pazduho«. Gospa izvira iz Spodnje Rečice ob Savinji. Doma so imeli veliko domačijo. Med drugo svetovno vojno je bila partizanka. V bitki je izgubila prvega moža. Na Ptuj je prišla na povabilo takratnega Župan dr. Štefan Čelan in predsednica sveta Četrtne skupnosti Panorama Rozika Ojsteršek sta v imenu vseh Ptujčanov Mariji Dobravc zaželela vse najboljše za stoti rojstni dan. direktorja Kmetijskega kombinata Ptuj Franca Krivca, ki je spoznal njene kuharske sposobnosti ter jo povabil k sodelovanju. Med drugim je bila vodja kuhinje v starem Ribiču ter kasneje v restavraciji na ptujskem gradu. Z drugim možem Jankom sta živela na Vi-čavi. Slavja se je udeležil tudi župan dr. Štefan Čelan, ki se ga je slavljenka iskreno razveselila ter mu dejala, da je vesela, da ga je končno videla v živo. Med drugim mu je povedala, da redno bere časopise ter da bi želela prebirati tudi Ptujčana. Zaželela si je, da bi bila še za silo zdrava, ter dejala, da k »dohtar-jem« ni dobro hoditi. Sprejem Ferda Veingerla, več desetletij vodilnega moža Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl Milena Turk Foto: Aleš Šprah Ob zaključku njegovega mandata predsednika Upravnega odbora družbe Cestno podjetje Ptuj (CPP) je Ferda Veingerla sredi januarja sprejel ptujski župan in mu v spomin ter zahvalo podaril malo statuo Mestne občine Ptuj. Omenjeno družbo je F. Veingerl vodil skoraj polnih štirideset let. V prijetnem in sproščenem vzdušju na sprejemu v kabinetu župana je F. Veingerl med drugim povedal: »Ponosen sem na delo, ki sem ga opravljal, in s takšnimi občutki sem prišel tudi na ta sprejem. CPP je še vedno uspešna gospodarska družba. Seveda so še vrzeli, ki jih bo treba zapolniti. Moje aktivno delo na ptujski občini pa sega še v čas Zveze socialistične mladine Slovenije. Tedaj se je gradila hidroelektrarna v Forminu, stanovanjski fond ... Kot član takratnega izvršnega sveta ptujske občine sem se ukvarjal z gradnjo gospodarske infrastrukture v celoti, kanalizacijo, cestami, telefonskim omrežjem . Ponosen sem, da sem lahko deloval v tej sredini. Spominjam se tudi mladinskih delovnih brigad. Pri delu na cestah bom v skladu s svojimi zmožnostmi sodeloval še v prihodnje. Zaupana nam je bila velika odgovornost. Mislim, da smo to zaupanje upravičili.« Župan dr. Štefan Čelan pa se je ob tem spominjal, da sta se s F. Veingerlom srečala po inženirski poti in se poznata že nekaj desetletij. Sodelovala sta tudi v Teritorialni obrambi in njuni skupni spomini segajo v začetke samostojne Slovenije, ko so nastajale velike sistemske spremembe in decentralizacija. Ogromno energije je bilo vloženo v decentralizacijo tudi na CPP. Poudaril je, da ni lahko biti na čelu takega podjetja, kot je CPP. Poznati je namreč treba med drugim tudi socialno kohezijo. Seveda ni pozabil izpostaviti, da mu je v veselje in čast, da sta s F. Vein-gerlom imela možnost sodelovati pri tako velikem in pomembnem projektu, kot je bila gradnja Puhovega mostu, ki je tehnični spomenik in izjemna pridobitev za mesto Ptuj. 25. JANUAR / PROSINEC 2013 IZ MESTNE HIŠE Prvi božično-novoletni sejem Ptujska pravljica je za nami Tatjana Vaupotič Zemljič, koordinatorka projekta V decembru je v starem mestnem jedru zaživel božično-no-voletni sejem Ptujska pravljica v organizaciji Mestne občine Ptuj in Javnih služb Ptuj, ki je trajal od 17. do 30. decembra. V desetih sejemskih hišicah, ki so krasile Mestni trg, so različni ponudniki prodajali izdelke domače in umetne obrti. Pri izboru ponudnikov so pomagali Območna obrtna zbornica Ptuj, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Regionalna destinacijska organizacija pri ZRS Bistra Ptuj. Na odru pred Mestno hišo se je v popoldanskih in večernih urah zvrstilo več kot 40 kulturnih nastopov vrtca, osnovnih in glasbenih šol ter odraslih skupin. Od 17. do 22. decembra je vsak večer otroke pred Mestno hišo Fotoarhiv MO Ptuj pozdravil tudi dedek Mraz, ki je prihajal s kočijo, v spremstvu tete Zime, palčkov in snežink. Vse prireditve, namenjene otrokom, so bile zelo dobro obiskane, manj je bilo obiskovalcev na nastopih odraslih skupin, čeprav so vsi svojo nalogo odlično opravili in smo imeli priložnost spremljati res kakovostne nastope. Zahvala in pohvala gre vsem nastopajočim, vrtcu, šolam, društvom Sožitje, Ozare in Sonček, Zavodu Dornava, DPM in CID-u Ptuj, prostovoljcem, TD Ptuj, gasilcem ptujskih PGD, OI JSKD Ptuj in ekipi PeTV, ki so se deset večerov trudili pričarati praznično vzdušje tudi na Ptuju. Več o sejmu si oglejte na fotografijah. Dedek mraz in teta zima na odru & H g ■ tAl /i. * ¡j 7S Obiskovalci Društvo prijateljev mladine 6 'ff/rff/t PRIREDITVENI VODNIK 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Kakšne so naloge in pristojnosti komisije za mandatna v« 1 • , •• • vprašanja, volitve in imenovanja Eno izmed delovnih teles Mestnega sveta Mestne občine Ptuj je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo svet izmed svojih članov imenuje praviloma na konstitutivni seji, po konstituiranju mestnega sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji. Komisijo sestavlja pet članov. Rajko Fajt (SDS) je v tej komisiji tretji mandat, tokrat jo tudi vodi, podpredsednik je Emil Mesarič (LDS), člani so Milan Krajnik (DeSUS), Dejan Levanič (SD) in Peter Pribožič (N.Si). Mateja Tomašič Delovne naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so opredeljene v Poslovniku Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. Zapisano je, da komisija obravnava vprašanja iz pristojnosti mestnega sveta, povezana z volitvami, imenovanji in razrešitvami, opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek, če tako določa zakon, odlok ali drugi akt mestnega sveta, in v primerih, ko je mestni svet pristojen za imenovanje, pa predpis ne določa pristojnosti za razpis ali kandidacijski postopek. Daje mnenje k aktom za določanje plač oziroma dela plače občinskim funkcionarjem, pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta. Svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v mestni občini, ki so v pristojnosti sveta, opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije ter obravnava druga vprašanja, ki jih določi mestni svet. Lokalne volitve in sestava mestnega sveta V Mestni občini Ptuj se na lokalnih volitvah volijo občinski mestni svetniki, torej občinski mestni svet, ki je predstavniško telo lokalne skupnosti, in župan. Za občine z večjim številom članov občinskega sveta, to je dvanajst ali več občinskih svetnikov, se uporablja proporcionalni volilni sistem. Volilna pravica je vezana samo na polnoletne prebivalce lokalne skupnosti, kar pomeni, da ima pri volitvah občinskih organov vsakdo volilno pravico samo v svoji občini. Po zaključenih volitvah se določi, koliko glasov je potrebnih za eno mesto v mestnem svetu. Glede na volilni rezultat je določeno število svetnikov v mestnem svetu od posamezne politične stranke. Nato se oblikuje svetniška skupina. Ptujski mestni svet sestavlja 29 predstavnikov političnih strank: svetniška skupina SDS ima 10 svetnikov, LDS 5, Socialni demokrati - SD 4, DeSUS 4 ter po enega svetnika N.Si, SMS, Slovenska ljudska stranka - SLS, Zeleni Slovenije, Zares ter Mladi in upokojenci za delovna mesta. Na prvi konstitutivni seji mestnega sveta je med komisijami in odbori prva potrjena prav komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ta komisija pripravi predlog za potrditev mandatov občinskih svetnikov. Čeprav so bili izvoljeni, je formalno tako, da je treba te mandate še potrditi. Komisijo praviloma sestavlja pet članov najmočnejših svetniških skupin v mestnem svetu. V tem štiriletnem mandatu so to SDS, LDS, DeSUS, SD in N.Si. Predlog za sestavo odborov in komisij, ki delujejo pri mestnem svetu, na konstitutivni seji pripravijo vodje svetniških skupin glede na rezultate na volitvah in število svetnikov v mestnem svetu. Vodje svetniške skupine predlagajo imena svojih predstavnikov v posamezni odbor in komisijo, glede na interese svetnikov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestave odborov in komisij pregleda ter pripravi predlog za mestni svet, ki sestavo odborov in komisij potrdi. Odbori imajo pet članov mestnega sveta in dva zunanja, komisije pa so vse sestavljene samo iz članov mestnega sveta. Imenovanja komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v svete zavodov Komisija sledi tudi potrebam po imenovanjih predstavnikov Mestne občine Ptuj v svete zavodov, kjer se Mestna občina Ptuj pojavlja kot ustanovitelj ali posredno kot soustanovitelj (npr. Lekarne Ptuj, kjer so tudi druge občine soustanoviteljice). Oblikuje predloge soglasij ali mnenj k imenovanju npr. direktorja ali ravnatelja zavoda za Mestni svet. »Na eni strani komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sledi, kdaj se direktorjem izteče mandat, druga naloga pa je, da imenuje predstavnike Mestne občine Ptuj v te zavode. Na primer pri Šolskem centru Ptuj občina ni ustanoviteljica ali soustanoviteljica, vendar kot lokalna skupnost, v kateri se Šolski center pojavlja, imenujmo svojega predstavnika v svet zavoda Šolskega centra. Enako je tudi pri Splošni bolnišnici Ivana Potrča Ptuj, Domu upokojencev in Pokrajinskem muzeju Ptuj -Ormož, katerih ustanoviteljica je država. Torej, v komisiji moramo slediti, kdaj se predstavnikom občine izteče mandat, da pozove-mo zainteresirano javnost in svetniške skupine, naj podajo predloge za predstavnika. Pri imenovanjih direktorjev daje Mestni svet soglasje k imenovanju (npr. Gledališče Ptuj) ali poda samo mnenje k imenovanju (npr. ravnatelja osnovne šole, srednje šole v Šolskem centru ali direktorja Pokrajinskega muzeja),« pojasnjuje predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Rajko Fajt, ki pri svojem delu sledi že dolgoletni uveljavljeni praksi. »V postopku imenovanja ravnateljev ali direktorjev dobimo od sveta zavoda predlog za kandidata in tudi programe prijavljenih kandidatov, naša komisija se s tem seznani, vse pregleda in pripravi predlog za mestni svet, ki kot zadnji odloči, ali bodo predlaganega kandidata potrdili ali ne. Vprimeru, da ga ne bi potrdili, se lahko tudi na mestnem svetu oblikuje predlog za drugega kandidata. Pri predlogih za člane v svet zavoda, kjer ima svet pet članov, mi imenujemo dva. Najbolje je, da po strokovnosti in interesu lahko izberemo med svetniki, ker je potem to neposredna povezava med mestnim svetom in svetom zavoda. Se pa zgodi, da noben svetnik ne pokaže interesa ali pa je po znanjih, sposobnostih in interesu glede na izbrano področje nekdo od zunaj primernejši, torej v tem primeru na mesto v svet zavoda imenujemo tudi zainteresirano javnost. Vedno pozovemo tudi vse svetniške skupine, da dajo predloge za kandidate, ki jih dajo ali pa ne. Lahko pa tudi svetniška skupina predlaga nekoga od zunaj. Pri imenovanju v svete zavodov upoštevamo tudi velikost svetniške skupine. Velike svetniške skupine so malo podhranjene v primerjavi z manjšimi skupinami. Kajti npr. svetniška skupina, kjer je en svetnik, ima predstavnike kar v štirih zavodih, kar pomeni, da bi svetniška skupina z desetimi svetniki morala imeti štirideset predstavnikov. Pa ni tako, saj jih ima v šestnajstih ali osemnajstih svetih zavodov. Žal pa naša komisija ne more vedno upoštevati vseh predlogov za kandidate. Med predlaganimi kandidati izberemo glede na velikost svetniške skupine, glede na kandidatovo strokovno poznavanje določenega področja, upoštevamo pa tudi impulze, ki jih dobimo iz okolja, torej voljo meščanov,« zaključuje Fajt. . //ft//'.'ji 7 25. JANUAR / PROSINEC 2013 MESTNI SVET Mestni svet ponovno razpravljal o načinih oživitve poslovnih prostorov v starem mestnem jedru Asja Stropnik Paternost Način, pogoje in postopek oddajanja ter metodologijo in merila za določitev najemnine poslovnih prostorov Mestne občine Ptuj določa Odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/12), ki ga je Mestni svet Mestne občine Ptuj sprejel na podlagi določb veljavne zakonodaje. Ker je Mestna občina Ptuj največji posamični lastnik nepremičnin v starem mestnem jedru in zaradi velike odgovornosti lokalne skupnosti do lastne ma- terialne dediščine, ki je v veliki meri skoncentrirana v ptujskem mestnem središču, smo usmerjeni v aktivno politiko oživljanja starega mestnega jedra. Takšnim ukrepom smo na področju oddajanja poslovnih prostorov v najem sledili in v letu 2012 sprejeli nov odlok, s katerim smo spremenili cone in s tem posledično znižali najemnine poslovnih prostorov, ki so locirani v manj frekventnih delih mestnega jedra. Sledilo je znižanje najemnin vsem najemnikom. Aktivnosti oživljanja starega mestnega jedra nadaljujemo z razpravo, o kateri je Mestni svet razpravljal na svoji redni 25. seji, 21. januarja. Obravnavan je bil osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem, v katerem je predlagano, da se najemniku, ki v poslovnem prostoru opravlja poslovno dejavnost s ponudbo, ki je trgovski centri izven starega mestnega jedra ne ponujajo in je dejavnost v občinskem interesu, najemnina lahko zniža: 80 % za prvo leto delovanja, 60 % za drugo leto delovanja, 40 % za tretje leto delovanja in 20 % za četrto leto delovanja. V petem letu delovanja je najemnik dolžan plačati celotno najemnino. O opredelitvi želene ponudbe v mestnem jedru in občinskega interesa za tako dejavnost ter znižanju najemnine bi odločal Mestni svet MO Ptuj. S predvidenim ukrepom želimo spodbuditi določene dejavnosti in pripomoči k oživitvi tistih poslovnih prostorov, ki so za trg nezanimivi. K opredelitvi do gradiva smo pozvali tudi četrtne skupnosti Mestne občine Ptuj in Iniciativo za oživitev starega mestnega jedra. Njihove pobude in predloge bomo upoštevali pri nadaljnjem postopku sprejemanja odloka. Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Stanislava Brodnja-ka: V proračun MO Ptuj za leto 2013, v Prednostne projekte MO Ptuj za obdobje 2012-2018 in v Načrt razvojnih programov 2013-2016 naj se uvrsti prepla-stitev in sanacija Ulice Jožefe Lacko in njenih priključkov. Predlaga, da se načrtovana sredstva za rondo v Puhovi ulici namenijo za pripravo projektne dokumentacije in prvo fazo sanacije Ulice Jožefe Lacko. Odgovor: Izdelana je idejna zasnova (IDZ) ureditve Ulice Jožefe Lacko in Vodove ulice. Iz pridobljenih projektnih pogojev je razvidno, da je potrebna rekonstrukcija vseh komunalnih vodov (vodovoda, ločiti je treba meteorno in fekalno kanalizacijo, zamenjati JR, na novo položiti kable NN, rešiti zaledne vode ...); predvidena širina ceste z muldo in pločnikom je 6,75 m. Projektanti Lineal, d. o. o., označujejo cesto za malo prometno. Gre za rekonstrukcijo v dolžini okrog 1000 m (brez Vodove ulice), kar ocenjujemo na 650.000,00 EUR. Razpolagamo tudi z velikostjo predvidenih posegov na posamezna zemljišča, s katerimi se morajo strinjati vsi lastniki zemljišč. V ocenjeni vrednosti niso predvideni odkupi zemljišč. Aktivnosti pri opredeljevanju prednostnih projektov v okviru IRPMOP so se izvajale od novembra 2011 do oktobra 2012. Zadnje štiri mesece se je izvajalo usklajevanje glede prednostnih projektov, nato se je izvedla anketa (v oktobru), po kateri pa nismo več dopolnjevali projektov, ampak so ostali takšni, kot so bili potrjeni v okviru ankete, saj smo zadnja dva meseca pripravljali prioritete in vrstni red projektov glede na rezultate ankete. Kot ugotavljate, rekonstrukcija Ulice Jožefe Lacko ni med prednostnimi projekti IRPMOP, prav tako v proračunu 2013 ni dovolj sredstev za rekonstrukcijo. V proračunu za leto 2013 ni predvidenega kredita za investicije, odplačila kredita se načrtujejo v C-računu, ne na posamezni postavki. Glede na navedeno in druge pobude (preplastitev, enosmerni promet) predlagamo usklajevalni sestanek na oddelku GIK-a na MO Ptuj s predstavniki ČS in posameznimi svetniki, da se dogovorimo o aktivnostih glede na realno stanje proračuna oz. o izdelavi prometne študije za spremembo prometnega režima - enosmerni promet. Marijana Nikšič Zorko Pobuda Dejana Klasinca za ureditev talnih ovir: Pristojne občinske službe naj proučijo možnosti, da se pred prehodom za pešce na Raičevi ulici pri vrtcu Narcisa postavijo talne ovire. Odgovor: Prehod za pešce pri vrtcu Narcisa je na državni cesti R3 710/1292-Maribor-Vurberk-Ptuj stacionaže 24 116 m in je treba pridobiti soglasje DRSC, zato smo poslali dopis s prošnjo za pridobitev soglasja za namestitev hitrostne ovire z vrisanim prehodom za pešce na DRSC, Prometno tehnični sektor, Tržaška 19, 1000 Ljubljana, z dne 21. 12. 2012. Mojca Horvat ♦ ♦ ♦ Pobuda Branka Brumna: Mestni svet Mestne občine Ptuj naj od Slovenskih železnic zahteva, da na obeh straneh železniške proge od mostu preko reke Drave do železniške postaje Ptuj v letu 2013 postavijo protihrupne ograde. Odgovor: MO Ptuj je od leta 2006, ko so bile s strani SOU podane smernice za izdelavo Državnega lokacijskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Ho-doš redno podajala ugovore in pripombe na državni lokacijski načrt. Že v smernicah je podano, da je treba poskrbeti za ukrepe za zmanjšanje emisij hrupa v okolje. V letu 2008 so bile podane pripombe na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta, v katerih izrecno lokacijsko zahtevamo izgradnjo aktivne protihrupne zaščite. V oktobru 2008 smo podali ugovor na stališča do pripomb in predlogov, kjer vztrajamo pri protihrupnih ograjah tudi vzdolž Osojnikove in Rogozniške ceste. V letu 2009 smo podali mnenje k predlogu državnega prostorskega načrta, v katerem ugotavljamo, da so bile smernice v večini upoštevane. Aktivna protihrupna zaščita je predvidena za zaščito stanovanjskih hiš Ob železnici, ob Čučko-vi ulici do Ormoške ceste, ob Špindlerjevi ulici ter tudi na nasprotni strani za celo naselje od Natašine poti do Čarmanove in Kokolove ulice. Pasivna zaščita se bo preverjala za posamezne stanovanjske hiše (v križišču Ob železnici in ulici Na postajo - 6 hiš, posamezni objekti ob Čuč-kovi in Rogozniški cesti). Vpogled v projekt je na razpolago na oddelku GIK-a. Protihrupna zaščita bo izvedena z rekonstruk- 8 ■ f/W/".'j>i MESTNI SVET 25. JANUAR / PROSINEC 2013 cijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš, kar je odvisno od terminskih načrtov države. Marijana Nikšič Zorko ♦ ♦♦ Pobuda Vlada Čuša: Strokovne službe občinske uprave naj pripravijo odgovor na vprašanja obrtnikov in podjetnikov v starem mestnem jedru, zakaj ne veljajo enaki pogoji za vse ponudnike storitev na prireditvah in sejmih v mestu. Trgovci in gostinci, ki so v mestnem jedru, ter drugi ponudniki drugih storitev morajo biti v enakovrednem položaju s tistimi, ki pridejo svoje storitve ponujat v mesto za en dan. Pojasni naj se, na kakšen način se določa, kje bo postavljena stojnica katerega ponudnika v času prireditev in sejmov v mestu. Odgovor: MO Ptuj je organizator ali soorganizator večjih tradicionalnih in drugih manj ših prireditev javnega pomena, kot so kurentovanje, Spoznavajmo države EU, Tek partnerskih mest, Ptujska poletna noč, prireditve ob svetovnem dnevu turizma, martinovanje, božično-no-voletni sejem Ptujska pravljica, silvestrovanje na prostem. Dovoljenje za izvedbo posamezne prireditve pridobi organizator na Upravni enoti Ptuj. Nekatere od zgoraj naštetih prireditev vključujejo tudi gostinsko ponudbo, prodajo izdelkov, promocijske aktivnosti in drugo. Ponudnike izbere organizator prireditve, ki jim tudi izda soglasje, v katerem navede, da ponudniki izvajajo storitve (gostinska ponudba, prodaja, promocija ...) v okviru določene prireditve na določeni lokaciji. Pri nekaterih prireditvah, ki ob kulturnih in zabavnih dogodkih na prireditvenem odru vključujejo tudi storitveno dejavnost, je možno v ponudbo vključiti več ponudnikov, pri nekaterih pa manj. Koliko jih lahko vključimo, je odvisno od razpoložljivega prostora, ki ga potrebujemo za osnovno izvedbo posamezne prireditve. Ob tem pa moramo seveda upoštevati tudi vse druge pogoje za izvedbo prireditve, kot so proste interventne poti in drugo. Sam Mestni trg je za izvedbo prireditev ravno s tega logističnega vidika tudi manj primeren. Tako je zelo težko v samo prireditev vključiti večje število ponudnikov. Kot dobra lokacija za izvedbo prireditev se je ob letošnjem martinovanju izkazal prostor mestne tržnice. Pri vseh večjih tradicionalnih prireditvah javnega pomena sta kot ponudnika večinoma vklju- čena gostinca, ki imata gostinske lokale na Mestnem trgu. Če je prostor še za kakšnega gostinca, ponudimo prostor gostincem preko sekcije gostincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj, tako je pri kurentovanju in silvestrovanju. Tudi pri izvedbi martinovanja smo vse do letos, ko smo prireditev prestavili na mestno tržnico, ob vinogradnikih in vinarjih prostor namenili še gostincema z Mestnega trga. Letos so bili v martinovanje, ki se je izvajalo na mestni tržnici, vključeni samo vinogradniki in vinarji. Prireditev Ptujska poletna noč je zabavna prireditev ob občinskem prazniku, v katero je vključenih veliko ponudnikov (gostinci, hotelirji, prodajalci .) iz Mestne občine Ptuj, saj poteka na številnih lokacijah po središču mesta. Pri letos prvič izvedenem bo-žično-novoletnem sejmu Ptujska pravljica smo imeli ob pestrem kulturno-zabavnem programu tudi bogato sejemsko ponudbo v desetih ličnih lesenih hišicah. Prostor smo namenili predvsem prodaji izdelkov (med, dobrote slovenskih kmetij, domača in umetna obrt, nakit, darilni program in drugo) ter predstavitvam društev in humanitarnim organizacijam. Gostinska ponudba se je izvajala samo v dveh hišicah od desetih, saj je bil sejem pr- venstveno namenjen prodaji. Ponudnika sta bila izbrana preko sekcije gostincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj, iskali pa smo gostinca s pripravo lastne hrane. Kavarna Evropa se je s ponudbo prireditvi pridružila na svoji lokaciji (terasi). Pri nekaterih prireditvah se na podlagi prošnje kot ponudnika vključi tudi Kmetijo Vaupotič Cestnik, ki se ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom. Tako je bilo tudi letos ob božično-novo-letnem sejmu Ptujska pravljica. Navedeni ponudnik je bil eden redkih, ki je bil pripravljen imeti stalno ponudbo tudi v manj primernih vremenskih razmerah, predvsem v zimskih razmerah ob kurentovanju, zato mu prostor kdaj namenimo tudi ob kakšni drugi prireditvi. Ob tradicionalnih sejmih (Jurijev, Ožbaltov in Katarinin) se prodajalci in drugi ponudniki storitev vključujejo preko upravljavca sejmov Javnih služb Ptuj, d. o. o. V starem mestnem jedru se izvajajo še številne druge prireditve, ki jih ne organizira in financira občina, vključujejo pa tudi gostinsko ponudbo. Pri teh prireditvah MO Ptuj na izbor ponudnikov nima vpliva. Klavdija Petek Po izredno uspešni prvi klavzuri stranke DeSUS, ki se je odvijala v novembru na Ptuju, smo bili člani Mestne organizacije DeSUS Ptuj izredno aktivni tudi zadnji mesec preteklega leta. Tako smo nadaljevali ustaljeno prakso srečanj s člani svetniške skupine DeSUS v Mestnem svetu Mestne občine Ptuj. Seznanili smo se z njihovim aktivnim delovanjem kot članov mestnega sveta in članov posameznih komisij in odborov, v katerih deluje tudi nekaj članov stranke, ki pa niso člani mestnega sveta. Na srečanju s svetniško skupino smo največ razprave namenili podpori prizadevanj za ureditev lastništva prostorov na Potrčevi ulici, predvsem v interesu za normalno delovanje Društva upokojencev Ptuj, enega največjih v občini. Nekaj razprave smo namenili tudi pripravam na volilni kongres stranke, ki bo v začetku marca letošnjega leta. Mestna organizacija DeSUS Ptuj SDS Dr. Jože Pučnik - ključna oseba slovenske demokratizacije SDS je 12. 1. 2013 obeležil 10. obletnico smrti dr. Jožeta Pučnika, znanstvenika, politika, utemeljitelja slovenske državnosti, predsednika Demosa in častnega predsednika Slovenske demokratske stranke. Ob poklonitvi njegovemu spominu se tudi v MO SDS Ptuj pridružujemo mnogim mislim zahvale za pogum in velike odločitve, ki so nam zgled v teh težkih političnih in ekonomskih trenutkih. Slovenska demokratska stranka je v vseh težkih situacijah dokaza- la, da je enotna, s prizadevanji za uresničevanje ciljev osamosvojitve po pravični, svobodni, demokratični in uspešni evropski državi. MO SDS Ptuj čestita vsem prejemnikom visokih priznanj za izjemne dosežke na področju športa in kulture! Mestni odbor SDS Ptuj /z/f/t'.'// 9 25. JANUAR / PROSINEC 2013 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO zares Zoper politiko zajemanja talcev! Postopki sedanje oblasti, ki so jih sprožili zoper domnevne »organizatorje« 1. vseslovenske ljudske vstaje, kažejo na bes, nemoč in maščevanje nad ogledalom, v katerem je odhajajoča vlada uzrla svojo lastno podobo. Množična udeležba ljudi na protestih je bila spontana, »organizirani« so bili preko socialnih omrežij, ki nimajo nekega »komandnega centra«, protesti sami pa so izraz stiske ljudi in tudi zahtev ter pričakovanj o boljši in bolj odgovorni politiki! Namesto da bi se organi pregona ukvarjali s skrivnostnimi in zakrinkanimi skupinami desničarskih ekstremistov, ki so poskušali razbiti miroljubne proteste, so se lotili ljudi in organizacij, ki so se javno izpostavili na in ob demonstracijah ter niso imeli zakritih obrazov! V stranki Zares proteste razumemo kot izraz spontanega odpora ljudi, zato se kot politična stranka nismo želeli vpletati v dogajanja, saj smo mnenja, da se mora ljudska volja izraziti v neposredni obliki. Sprožili smo zakonodajno pobudo za zaostritev pogojev kandidiranja za opravljanje javnih funkcij, saj menimo, da tisti, ki so se pregrešili zoper javno korist, takšnih funkcij ne morejo opravljati. Opozarjamo, da svobodo združevanja in protestiranja zagotavlja Ustava RS in da neprijavljeni, torej spontani shodi in zborovanja, niso nezakoniti sami po sebi. Predmet sankcioniranja so lahko posamezni prekrški ali celo kazniva dejanja konkretnih oseb, pa naj bodo shodi prijavljeni ali ne. V stranki Zares izražamo solidarnost in podporo vsem trem, zoper katere so začeli postopke v zvezi s 1. vseslovensko vstajo. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo poskus inkriminacije spodletel. Mestni odbor Zares - socialno liberalni Ptuj SLS je v svojem Delovnem načrtu 2016 zapisal, da bo Slovenija varna država z manj kriminala in učinkovitim bojem proti korupciji. Temu programu mora stranka slediti - tudi ob aktualnih dogodkih, ki mečejo sence na ves političen prostor. Stranka SLS je v programu, ki ga poskuša v čim večji možni meri udejanjati v aktualni vladni koaliciji, zapisala, da bo cilj vlade vzpostaviti ničelno toleranco do korupcije in klientelizma, zagotoviti usklajeno delovanje organov pregona (NPU, Komisija za preprečevanje korupcije in finančna policija) ter izboljšati njihovo sodelovanje z državnim tožilstvom in sodišči. S svojim ravnanjem v lastnih vrstah smo dokazali, da je mogoče te programske usmeritve udejanjati tudi pri najvidnejših funkcionarjih stranke. Interes stranke SLS je, da se politična kriza skrajša na minimalni možni čas, zato je pozvala najodgovornejše udeležence, ki zaradi nesprejemanja politične odgovornosti poglabljajo krizo v Sloveniji, da nemudoma sprejmejo odgovorne odločitve in s tem ponovno zagotovijo stabilnost države v dobro njenih državljank in državljanov. V Mestnem odboru SLS Ptuj želimo, da bi mistična moč žlahtne pustne kulturne dediščine in tradicije našega mesta in prostora ter obča politična kultura najodgovornejšim politikom v državi pomagali, da v duhu zavestnega soustvarjanja čim prej sprejmejo nujne odločitve. Bralkam in bralcem Ptujčana želimo doživet čas kurentovanja, največje kulturno-etnološke prireditve javnega pomena v Sloveniji in širšem evropskem prostoru, s čestitkami ob slovenskem kulturnem prazniku. Mestni odbor SLS Ptuj Ob kulturnem prazniku se zamislimo nad dogodki in odgovornimi odnosi v javnem delovanju v zadnjih dneh nih prireditev in ga podoživijo za lepši jutri. Priložnost nam daje dan kulturnega praznika, ki državljane popelje med spomine na velikane, na katere smo bili in bomo še dolgo lahko ponosni. Hvala Bogu, da se lahko še po nečem zgledujemo, ko je bila kultura v narodu, v zavesti poštenih ljudi. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom želimo v Novi Sloveniji prijeten kulturni praznik, 8. februar, da se v čim večjem številu udeležijo kultur- V stranki N.Si sledimo kongresnim zavezam, ki so posledica aktivnosti za sprejete sklepe, zato smo za regijo Ptuj - Ormož dobili novo staro vodstvo. Predsednik je dr. Simon Kolmanič, namestnik Dejan Rožmarin in tajnik Marjan Mušič. Mestni odbor N.Si Ptuj j LDS Ne orbanizaciji Slovenije! V LDS smo ogorčeni nad informacijo, da naj bi policija uvedla postopke proti nekaterim organizatorjem 1. vseslovenske ljudske vstaje 21. decembra lani. Če informacije držijo, je to znak za alarm. Gre za nedopusten pritisk, za zastraševanje, omejevanje in discipliniranje posameznikov, ki so na miren način izražali svojo voljo in nestrinjanje z aktualno politiko in političnimi razmerami v državi. Mirno zbiranje in združevanje, pa naj je to prijavljeno ali ne, je demokratična pravica državljanov in državljank te države. Vsakršno omejevanje je zato nedopustno, nedemokratično in neevropsko. V LDS tovrstna šikaniranja razumemo kot izraz strahu vladajočih pred vedno večjim nezadovoljstvom ljudi. Slovenija ni in ne bo policijska država, v kateri si ljudje ne bi upali javno izraziti svojega mnenja. Orbanizaciji Slovenije, ki se po navodilih najvišjih predstavnikov te vlade vedno močneje zajeda v vse pore našega življenja, se je treba upreti z vsemi dopustnimi in demokratičnimi sredstvi. Mestni odbor LDS Ptuj 10 ■ ■//<,f/' 'V' PRIREDITVENI VODNIK 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Sodobne telekomunikacijske storitve so gonilo razvoja V podjetju Teleing, d. o. o., združujejo strokovno znanje, dolgoletne izkušnje in usmerjenost v nove tehnologije ter svojim kupcem in partnerjem ponujajo celovite tehnične rešitve, od svetovanja, izdelave tehničnih rešitev, celotnega inženiringa projektov do izvedbe, vzdrževanja in upravljanja širokopasovnih komunikacijskih omrežij, sistemov za prenos slikovnih, zvočnih in podatkovnih signalov po bakrenih, svetlobnih vodnikih in radijskih zvezah ter celovite telekomunikacijske rešitve, prilagojene potrebam posameznega naročnika. Bronja Habjanič Fotoarhiv podjetja katere smo dolge primarne linije bakrenih koaksialnih kablov nadomestili z optičnimi kabli. Obstoječe omrežje KKS Ptuj je sedaj razdeljeno na več optičnih otokov, kar bo vplivalo na zanesljivost delovanja omrežja in tako tudi na kakovost naših storitev. Zaključena investicija pa nam omogoča, da bomo lahko že v začetku letošnjega leta ponudili še večje prenosne hitrosti širokopasovnega dostopa do in- KKS Ptuj kakor tudi na širšem ptujskem območju, kjer Teleing ponuja svoje storitve. Jeseni začeli gradnjo sodobnega optičnega omrežja na območju naselij Spodnji Velovlek in Kicar »Lani smo opravili predstavitev možnosti izgradnje sodobnega optičnega omrežja v mestnih »Tudi v letu 2013 je pred nami veliko izzivov. Vsi v podjetju Teleing se zavedamo, da sta naš obstoj in uspešen nadaljnji razvoj odvisna od zadovoljstva naročnikov naših storitev, zato se bomo tudi v prihodnje trudili po svojih najboljših močeh,« pravi direktor podjetja Teleing, d. o. o., Janez Smolkovič. Svojo učinkovitost gradijo s hitrostjo in dostopnostjo »Podjetje Teleing, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1996. Smo ponudnik storitev v omrežjih kabelske televizije in optičnih omrežjih na območju 15 občin Spodnjega Podravja in Pomurja. Ekipa 29 redno zaposlenih sodelavcev v podjetju Teleing dnevno skrbi za obratovanje omrežij in delovanje naših storitev. Svojim naročnikom zagotavljamo vse najsodobnejše storitve elektronskih komunikacij po konkurenčnih cenah. V naši ponudbi so tako analogna in digitalna televizija, širokopasovni dostop do interneta in fiksna ter po novem tudi mobilna telefonija. Naročniki lahko izbirajo med več različnimi naročniškimi paketi,« podjetje opiše direktor Janez Smolkovič. Za obratovanje omrežja KKS Ptuj skrbijo že od leta 2004 V letu 2010 je podjetje Teleing, d. o. o., KKS Ptuj prevzelo tudi v upravljanje, z zavezo modernizirati obstoječi sistem in zgraditi novo omrežje na območju MO Ptuj, kjer tovrstnega omrežja še ni in bo za to obstajal interes občanov. Na celotnem območju, kjer Teleing ponuja svoje storitve, je prisotna močna konkurenca drugih operaterjev, tako tudi na območju, ki ga pokriva KKS Ptuj. »Sami dojemamo konkurenco kot gonilo razvoja, saj se moramo neprestano truditi za svoje naročnike. Veseli smo, da nam to tudi uspeva. Število naročnikov v omrežju KKS Ptuj je že nekaj časa stabilno. Veliko naročnikov, ki so prej uporabljali samo storitev kabelske televizije, se odloča tudi za uporabo širokopasovnega dostopa do interneta in fiksne telefonije preko kabelskega omrežja,« pojasnjuje Smolkovič. Večje prenosne hitrosti širokopasovnega dostopa do interneta, brezžično WiFi-omrežje na območju mesta Ptuj, ki omogoča brezplačno uporabo interneta 1 uro na dan vsem, ki opravijo registracijo »Paketna ponudba storitev televizije, interneta in telefonije je cenovno zelo ugodna in se zanjo odloča čedalje več naročnikov. Tega smo zelo veseli, saj je to potrditev, da smo na pravi poti. Od konkurence se razlikujemo tudi po tem, da se lahko kot lokalno podjetje lažje prilagajamo razmeram v okolju in se na spremembe tudi hitreje odzovemo. V letu 2012 smo zaključili prvo fazo modernizacije obstoječega omrežja KKS Ptuj, v sklopu terneta, tudi 100 Mbit/s in več na celotnem omrežju KKS Ptuj. V letu 2012 smo začeli tudi postavitev brezžičnega WiFi-omrežja na območju mesta Ptuj. Postavili smo že sedem od skupno trinajst predvidenih vstopnih točk. Naše brezžično WiFi-omrežje omogoča brezplačno uporabo 1 uro na dan vsem, ki opravijo registracijo. V kratkem pa bo popolnoma brezplačno na voljo vsem našim naročnikom širokopasovnega dostopa do interneta.« Info točka na Ptuju na Slovenskem trgu 1 Lani, v juniju, je podjetje odprlo tudi novo Info točko na Ptuju, na Slovenskem trgu 1, s katero želijo svoje storitve še bolj približati naročnikom v omrežju četrtih Rogoznica in Grajena. Izkazalo se je, da je največja potreba po tovrstnem omrežju v naseljih Kicar in Spodnji Velovlek, kjer nekatera gospodinjstva sploh niso imela možnosti širokopasovnega dostopa do interneta. Jeseni smo začeli gradnjo sodobnega optičnega omrežja na območju naselij Spodnji Ve-lovlek in Kicar ter pred koncem leta 2012 že uspeli nanj priključiti tudi prve naročnike. Gradnjo bomo nadaljevali takoj, ko bodo vremenske razmere to omogočale in omrežje postopoma širili tudi na druga območja MO Ptuj, kjer tovrstnega omrežja še ni in bo za to obstajal interes občanov,« zaključuje Smolkovič. . //ft//'.'ji 11 25. JANUAR / PROSINEC 2013 OKOLJE IN PROSTOR Zaključen projekt Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza Leta 2002 so Mestna občina Ptuj, občine Kidričevo, Hajdina, Markovci, Gorišnica in Komunalno podjetje Ptuj, d. d., podpisali pogodbo o združevanju finančnih sredstev za realizacijo regionalnega projekta zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. V prvi fazi je bil namen pripraviti projektno in investicijsko dokumentacijo. Leta 2003 sta se konzorciju kot enakopravna partnerja pridružili tudi občini Videm in Starše. Namen je bil zagotoviti sredstva za dolgoročno oskrbo s kakovostno pitno vodo, zaščito podzemne vode, odvodnjo in čiščenje odpadnih voda. Minja Vučinic, Jernej Šomen Fotoarhiv Komunalnega podjetja Ptuj Leta 2007 se je začela sama izvedba projekta na območju petih občin. Zraven Mestne občine Ptuj so bile v projektu udeležene še občine Hajdina, Kidričevo, Gorišnica in Starše. Mestna občina Ptuj je 10. 12. 2007 podpisala pogodbo z izvajalcem CPM, d. d., za izvedbo projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja -1. faza. CPM, d. d., je pogodbo podpisal s pooblastilom skupine ponudnikov, ki so jo zraven CPM, d. d., sestavljali še SGP Pomgrad, d. d., Nivo, d. d., VGP Drava Ptuj, d. d., in Nizke gradnje, d. d. Nadzor investicije so izvajali inženirji družb DRI upravljanje investicij, d. o. o., in IEI, institut za ekološki inženiring, d. o. o. Skrb za komuniciranje z javnostmi je prevzel Altius, d. o. o. Za CPM, d. d., se je 23. 2. 2011 začel stečaj. Z novim izvajalcem Elektrostudio, družba za instalacije, inženiring in storitve, d. o. o., je bila 18. 10. 2011 podpisana pogodba, izvajalec je projekt tudi dokončal. Še zadnje upo- rabno dovoljenje za centralno čistilno napravo Ptuj je bilo pridobljeno 21. 12. 2012. V okviru investicije je bilo izgrajeno: 52.198 m kanalizacije, od tega v občini Gorišnica 3792 m, v občini Kidričevo 20.553,5 m, v občini Starše 11.408,5 m, v občini Hajdina 16.444 m, in 20.535 m vodovoda, od tega v občini Gorišnica 1561 m, v občini Hajdina 8756 m, v občini Kidričevo 9418 m in v občini Starše 800 m. Večji na novo izgrajeni objekti so: - Globinski vodnjak Župe-čja vas: izveden je za črpanje iz globokih vodonosnikov v pliocenskih slojih. Izvedena je vrtina globine 200 m z namenom izboljšanja kakovosti pitne vode. - Vodohran Zamušani: služi za izboljšanje hidravličnih razmer vodooskrbnega sistema na Ptujskem polju. Ima prostornino 460 m3. - Čistilna naprava Kidričevo: ima kapacitete 8500 populacijskih enot (PE), izvedena je kot sekvenčna biološka naprava Centralna čistilna naprava Ptuj z aerobno stabilizacijo blata z nitrifikacijo in denitrifikacijo ter možnostjo kasnejšega kemijskega čiščenja fosforja. Na napravi je vgrajen tudi tehnološki sklop dehidracije presežnega blata. - Čistilna naprava Gorišni-ca: ima kapaciteto 2100 PE, ima enak tehnološki postopek čiščenja odpadnih voda kot ČN Kidričevo, in sicer SBR- šaržni biološki reaktor. - Najzahtevnejša je bila zagotovo rekonstrukcija centralne čistilne naprave Ptuj kapacitete 68.000 PE. Obsegala je zamenjavo tehnološkega čiščenja in vse strojne opreme. Tudi gradbeni objekti so se z izjemo dveh gradili povsem na novo. Izvedena tehnologija obsega terciarno biološko čiščenje odpadnih voda v sekvenčnih bazenih, s strojno obdelavo presežnega blata in sušenjem v procesu strojne obdelave nastalega dehidriranega blata. Skupna vrednost celotnega projekta (gradnja, komuniciranje, nadzor) znaša 31,8 mio. EUR brez DDV. Sofinanciranje iz sredstev Kohezijskega sklada je znašalo 16,9 mio. EUR brez DDV, sredstva ministrstva pa 6,8 mio. EUR brez DDV. Projekt je bil dokončan s sredstvi unovčene bančne garancije prvotnega izvajalca. Po zaključku tega projekta bi moral slediti projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja, ki vključuje izgradnjo kanalizacije v treh občinah: v Markovcih, Gorišnici in na Ptuju. Skupna predvidena dolžina kanalizacijskih vodov znaša 40.209,12 m. Projekt je že nekaj let v usklajevanju na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Iz navedenega ministrstva kljub predloženi popolni vlogi še vedno nismo prejeli odgovora glede sofinanciranja projekta. MO Ptuj v Mestnem kinu Ptuj znižuje stroške ogrevanja Besedilo in foto: Robert Novak Mestna občina Ptuj se je v avgustu 2012 prijavila na Javni razpis PETROLURE/J/2012/ U07, razpis za Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov zamenjave kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na biomaso ali zemeljski plin ali UNP. Njegov namen je bil spodbujanje izvedbe ukrepov učinkovite rabe energije in/ali uporabe obnovljivih virov energije pri ogrevanju objektov ter pripravi tople sanitarne vode. Na razpisu je bila uspešna in tako pridobila del sredstev za zamenjavo obsto- ječega kotla ekstra lahko kurilno olje (ELKO) s kondenzacijskim plinskim kotlom v Mestnem kinu Ptuj. V interesu občine in uporabnika je, da zmanjša stroške ogrevanja in tako zagotovi storitev po najbolj možni ekonomični ceni. To pa je možno le z zamenjavo z energetsko učinkovitejšim kotlom. Obstoječi kotel za ogrevanje prostorov v Mestnem kinu Ptuj, Cvetkov trg 1, je bil v zelo slabem stanju, povzročal je velike stroške s servisiranjem in je bil zelo potraten - energetsko neučinkovit. Kotel na kurilno olje 12 ■ SsW' '■'-■>' PRIREDITVENI VODNIK 25. JANUAR / PROSINEC 2013 (ELKO) je bil dotrajan in je zahteval nenehna popravila. Na stavbi kina je plinski priključek, zato je bila najustreznejša in ekonomična rešitev investiranje v preklop na plinsko ogrevanje. Investitor pričakuje, da bo z zamenjavo kotla zagotovil potrebne in ustrezne pogoje (ogrevanje) za delovanja kina in uporabe drugih prostorov naslednjih 20 let. Glede na predvideno vgradnjo kondenzacijskega plinskega kotla predvidevamo tudi velike prihranke glede na obstoječi kotel na kurilno olje. Potencialni prihranek primerne energije in zmanjšanje emisij CO2 na pod- lagi izvedenega projekta (po metodologiji za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe energije in večjo uporabo OVE): prihranek energije 39.803 kWh/ leto, zmanjšanje emisij CO2 15.433 kg CO2/leto. Obiskovalcem bo tako omogočeno prijetnejše bivanje in počutje ob gledanju predstav, obenem pa bomo zagotovili zmanjšanje porabe energije. Celotna investicija je znašala 16.854,36 EUR (z DDV), Mestna občina Ptuj je pridobila 3.462,86 EUR subvencije v okviru razpisa. Po izvedeni investiciji - plinski kondenzacijski kotel z inštalacijo Zadnja raba prostorov dominikanskega samostana Od dvajsetih let 20. stoletja, ko je mestna občina odkupila samostan za stanovanja in muzejske potrebe, se je muzej na račun stanovanj komaj kaj razširil, tako da so del samostana še vedno zasedali stanovalci. Tudi tisti stanovanjski prostori, ki jih je v samostanu že pridobil muzej, so bili za potrebe muzejskih delovnih prostorov ali za depoje le za silo prilagojeni. Sistematičnega, čeprav postopnega, prehoda od mešane rabe, ki je nedvomno neustrezna in neprimerna za spomenik takega pomena, kot je samostan, pa doslej ni bilo. Mojca Horvat Pomemben del samostana sta zasedala še muzejska knjižnica in mestni zgodovinski arhiv. Muzejska knjižnica je sestavni del muzeja, sodi v sestavo muzeja in je zdaj že skupaj z arheološkim oddelkom preseljena v sosednjo stavbo, medtem ko si je Zgodovinski arhiv uredil nove prostore v nekdanji vojašnici. Menimo namreč, da je uporaba prostorov samostana za arhivske namene tudi manj primerna za- radi tega, ker je zaradi značaja dejavnosti večji del prostora, ki ga zavzema arhiv, nedostopen za javnost, kar ni primerno za stavbne spomenike velikega pomena. Stavba nekdanje samostanske cerkve, v kateri so delno pre-zentirani nekateri elementi njene stavbne zgodovine, je z lesenim stropom bila predeljena v dva nivoja, s tem da je v pritličnem nivoju rimski lapidarij, v zgor- njem nivoju pa sta bila muzejska zbirka drobnih arheoloških predmetov in arheološki depo. Vodoravna predelitev cerkvenega prostora izvira iz časa, ko je bila tukaj mizarska delavnica. Dostop do zbirk oziroma depoja je bil preko prizidanega stopnišča na zahodni strani samostanskega kompleksa, ki ni del avtentične stavbne substance. Pritličje z zidanimi stebri je bilo tako spremenjeno iz eno-ladijskega v triladijski prostor, zgornja etaža pa v enovit prostor. Taka prostorska razdelitev je bila nelogična, neprimerna za kulturni spomenik visoke vrednosti, saj je popolnoma razvrednotila tiste njene značilnosti, ki so predmet varovanja. Pod cerkveno ladjo je bila v kripti prenesena in prezentirana najdba mitreja. Skozi kripto je bil urejen tudi dostop iz samo- stanskega križnega hodnika v lapidarij. Kot lapidarij je deloma služil tudi samostanski križni hodnik, le da je bil tukaj material iz različnih obdobij, od rimskega do 19. stoletja, bolj deponiran kot pa sistematično razstavljen, kar je v veliki meri brisalo priče-valnost tega izjemnega arhitektonskega in umetnostnega spomenika. Za muzejsko-razstavne oziroma prezentacijske namene sta služila še nekdanji refekto-rij z numizmatično zbirko in kapiteljska dvorana v pritličju vzhodnega trakta. V refektoriju je bila fiksna oprema, kar je onemogočalo njegovo avtentično in morda večnamensko rabo, ki bi morala imeti poudarek na dogodkih. To je tudi vse, kar je bilo v dominikanskem samostanu dostopno javnosti. SVETLA TOČKA Zasebno kegljišče odprto za javnost Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček V prvi svetli točki letošnjega leta predstavljamo kegljišče, ki je od leta 2004 na Langusovi ulici 13 a na Ptuju in je v lasti Mirka Jaušovca in njegove življenjske sopotnice Ivanke. Pokrito kegljišče služi večjemu številu uporabnikov in tudi za tekmovanja. Na voljo so tudi pikado, miza za šah ter tarča za uporabo zračne puške. »V društvu upokojencev Ptuj smo ustanovili kegljaško sekcijo, ki vadi pri nas enkrat na teden. Spomladi, pole- ti in jeseni pa vadimo tudi dvakrat - kot rečeno en dan pri nas, drugi dan pa na Mestnem Vrhu, pri kolegu Ivanu Čučku,« pove Jaušovec in nadaljuje, da se na tekmovanjih pomerijo s kolegi iz društev upokojencev Ptujska Gora, Lovrenc na Dravskem polju, Kidričevo, Hajdina in Cir-kovce. Trenutno je 13 aktivnih članov. Pred leti je delovala tudi ženska ekipa, ki je trenutno neaktivna. Zato poziv vsem, tako ženskim kot moškim upokojencem, da se jim pridružijo pri aktivnem preživljanju prostega časa. »Ta šport je upokojencem pisan na kožo, saj se ga ni težko naučiti, pa tudi fizično ni naporen. Zainteresirani me lahko pokličejo na 041 593 747.« . //ft//'.'ji 13 25. JANUAR / PROSINEC 2013 PTUJCANI Jani Gonc, nekdanji prvi mož Ptujske kleti, je ustvaril kultno vinsko zvrst Haložan Lani je najbolj prepoznavno vino Ptujske kleti Haložan praznovalo 50 let. Začetki segajo v šestdeseta leta, ko ga je ustvaril tedanji direktor Jani Gonc. Njegova zamisel je bila ponuditi pivcem nekaj, kar bi se lepo mešalo z mineralno vodo. V tistem času buteljčnih vin pri nas skorajda ni bilo, pila so se namizna »odprta« vina, ki so bila tudi osnova za brizganec oziroma pogovorno špricar. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček J. Gönc je želel v zvrst vmešati skorajda vse sorte, ki rastejo v Halozah - oba rizlinga (laški in renski), beli pinot, šardone, šipon, sovinjon in minimalne dodatke raznih muškatov. Zaradi izredno uravnoteženega okusa, prav zaradi zvrsti vseh omenjenih sort, jer Haložan postal zelo hitro priljubljen. Danes ga prodajo približno 800.000 litrov na leto, v najboljših časih pa je letna pridelava znašala tudi do dva milijona litrov. Jani Gönc velja za starosto slovenskega vinarstva. Srečala sva se v središču Ptuja, na kavi. Želela sem slišati njegovo vinsko zgodbo. Srečanje z bogato dediščino Davnega leta 1952 se je zaposlil v kletarstvu Slovenijavino. Na vprašanje, kakšni so spomini na začetke, odgovori, da se sprva ni zavedal, v kako žlahtno bogato vinsko okolje je zašel. »Srečal sem se z bogato dediščino ptujskih gospodov, minoritov, vinskih trgovcev Ornika in Fürsta, bogastvom graške Sparkasse, grofa Ulma v Zavrču, dediščino Valdemarja Hinceja, grofa Pongratza, Herbersteinov in še bi jih lahko našteval.« Takrat je nacionalizacija že bila opravljena, to ogromno premoženje pa razdeljeno na državna posestva. »Septembra istega leta so kleti v lasti Slovenijavina na Ptuju predali v zadružno lastništvo, ker so menili, da mora imeti takratno zadružništvo svojo izvozno kle-tarsko organizacijo,« pripoveduje, ko ga povprašam, naj pove kaj o izvozu vin. Leta 1954 je postal glavni kletar, z odhodom Ivana Cvetka v Ljutomer pa je prevzel enologovo delo. Promet z vinom je skokovito naraščal tako na domačem trgu kot na tujih. V najboljših letih so tako prodali tudi do 7 milijonov litrov na leto. Predstavljali so se na sejmih v Ljubljani, Gradcu, Insbrucku, Welsu, kjer so dobivali sejemske kontingente. »Po navadi so bili problemi z nabavo vina kakor s samo prodajo,« se spominja. Odkupovali so vina iz drugih kleti v Sloveniji ter tudi iz drugih republik. »Nekajkrat smo v kakšni kleti odkupili vso zalogo in jo kar tam pripravili za izvoz, natovorili ter poslali kupcem v inozemstvo.« Med drugim so odkupovali vino v vinskih kleteh Kutjevo, Negotin na Vardarju, Pelješac, Brač, Požarevac, Priz-ren - Suva reka. Tako so njihove strokovne službe imele možnost spoznavati vina iz vse nekdanje Jugoslavije in se sproti usposabljati. »Rad bi poudaril, da ima največje zasluge pri usmerjanju na prodajo na tujih trgih takratni direktor Franc Krivec s svojimi sodelavci.« 500 hektarjev lastnih vinogradov Samoupravljanje je narekovalo, da so se po šestdesetem letu morali združiti v Kmetijski kombinat Ptuj, kjer so pod eno streho povezali vse kleti s Ptuja in iz okolice. »Čez noč smo postali močna kletarska in vinogradniška organizacija z okrog 500 hektarji lastnih vinogradov in kletmi, ki so lahko sprejele do 5 milijonov litrov vina (danes klet pridela okrog 1.500.000 litrov vina, op. a.).« J. Gonc je direktorske posle začel polno opravljati leta 1965. V tistem času je država doživljala denarno reformo in s tem povečevala Jani Gonc velja za starosto slovenskega vinarstva. Kar štiri desetletja je ustvarjal v Ptujski kleti. potrošnjo vseh dobrin, tudi vina. »Takrat smo ustvarili največji čisti dohodek v vseh letih po drugi svetovni vojni,« se dobro spominja in nadaljuje, da so z dobičkom od vina pokrili potrebe po denarju pri bekonski farmi, ki jo je takrat gradil Kmetijski kombinat Ptuj. V tistem času so izvozili velike količine mešanega vina v Avstrijo (100 vagonov -milijon litrov), Belgijo, Anglijo. V Češko, Poljsko ter takratno Vzhodno Nemčijo so izvozili v enem letu po 300 vagonov vina. Za tiste čase so s skromno polnilno opremo napolnili 170.000 buteljčnih steklenic za takratno Sovjetsko zvezo in 20.000 steklenic za Vzhodno Nemčijo. Zaradi povečanega obsega dela so zaposlili mladega agronoma Antona Skazo, ki je postopoma prevzel delo enologa. Sovinjon letnik 1969 prva zaščitena blagovna znamka slovenskih vin Leta 1969 je bila zaščitena prva blagovna znamka slovenskih vin. Zaščitena je bila v Beogradu in Švici. Da smo Slovenci dobili omenjeno zaščito, je po Gon-čevih besedah najbolj zaslužen Fedor Pirkmajer, dolgoletni direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Prva polnitev z zaščitno znamko je zagledala luč sveta v današnji Ptujski kleti, za sovi-njon letnik 1969. »Na to smo bili ptujski kletarji še posebej ponosni, saj smo bili izbrani za to čast prav na Ptuju. Ker je Ptuj tistega leta slavil 1900-letnico prve pisne omembe, smo vinu dali po tem letu ime Rimljan anno 69.« Zanima me tudi zgodovina priljubljenega degustacijskega prostora na Vinarskem trgu, ki so ga že v sedemdesetih letih uredili v prostor, namenjen degustacijam obiskovalcev kleti. »Verjetno smo bili prvi v Sloveniji, ki smo eno naših kleti namenili za turistične oglede. Ker ptujsko vinarstvo premore več manjših kleti s tradicionalno leseno posodo, smo nekdanjo Ornigovo klet namenili za obiskovalce. Opremljanje vinskega hrama smo zaupali dr. Luju Polancu. Zdi se mi, da smo bili prvi pri nas, ki smo svojo klet odprli radovednim obiskovalcem - domačim in tujim turistom. Letno nas je obiskalo tudi do 20.000 ljudi (v letu 2012 6.825 gostov, op. a.), kar je za slovenske razmere izredno veliko,« še ponosno pove nekdanji prvi mož Ptujske kleti. Izluščila sem le del štiridesetletnih spominov Janija Gonca. Zato se na tem mestu v imenu omenjenega zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so pomagali pri soustvarjanju dobrega imena Ptujske kleti in jih žal nisem vseh navedla v besedilu. Za konec naj omenim tudi to, da Ptujska klet zadnjih petdeset let velja za najbolj nagrajeno slovensko vinsko klet. 14 . /z^v,,,, PTUJCANI 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Igor Samobor, igralec, prejemnik Borštnikovega prstana in velike oljenke Mestne občine Ptuj Njegove korenine so na Ptuju. Tukaj je odraščal, tu je doživel svoje prve velike ljubezni. Kot mnogo drugih uspešnih Slovencev je tudi njega odneslo v širni svet, v belo Ljubljano, kjer je ostal in kjer niza svoje igralske uspehe. Lani je za svoje vrhunsko delo prejel najprestižnejše priznanje, ki se podeljuje v svetu odrskih desk - Borštnikov prstan. Bronja Habjanič »Kot večina otrok sem že v vrtcu deklamiral in v osnovni šoli igral v priložnostnih igricah v okviru dramskega krožka, ampak težko bi rekel, da so to bili začetki ali nekaj, kar me je zaznamovalo. Bolj odločilno je bilo na gimnaziji, kjer smo pod vodstvom Marjana Kovača in Branke Bezeljak uprizorili Shakespearov Sen kresne noči in Zasilni izhod ter Križišče Petra Božiča. Veliko takratnega časa je bilo posvečenega gledališču in umetnosti nasploh. Ure in ure pogovorov o dramatiki, uprizo-ritvenih možnostih, poeziji, slikarstvu ... To je bilo obdobje, ki me je zaznamovalo in potegnilo v gledališče,« o svojih začetkih pove Samobor. »Če hočeš v gledališču napredovati, se učni proces ne sme nikoli končati« Ko danes gleda nazaj, pove, da se mu zdi, da je bila izbira za igralski poklic pravilna. Ničesar ne obžaluje. Takoj po končanem študiju so ga angažirali v enem izmed najbolj cenjenih in priznanih gledališč v Sloveniji. Tako se je kot mlad igralec znašel med »velikani« ljubljanske Drame. »Takojpo akademiji sem popolnoma neizkušen z odprtimi usti gledal velike mojstre Drame, kamor so me sprejeli v stalni angažma. Zame je bila to še ena šola. Sprejeli so me popolnoma odprto in res sem se večino tega, kar znam, naučil v Drami. In se še učim. Če hočeš v gledališču napredovati, se učni proces ne sme nikoli končati. Radovednost je bistvena. Pa ne samo za gledališče.« Foto: osebni arhiv Za njim je sto gledaliških, kakih štirideset televizijskih in filmskih, pa še veliko radijskih vlog Na vprašanje, če bi lahko izpostavil eno vlogo, ki ga je v igralskem smislu najbolj zaznamovala in v njem osebno pustila pečat, ne more odgovoriti. »Nerad izpostavljam eno samo vlogo, ker bi bil krivičen do tistih, brez katerih te vloge ne bi bilo. Vse so enako pomembne in izhajajo ena iz druge. Seveda so vloge, za katere misliš, da pomenijo preskok in se ti zdijo pomembnejše, ampak nastale so na plečih tistih drugih, ki so ostale v senci.« Rad ima vloge zapletenih človeških duš, in če to niso, se sam potrudi, da to postanejo »Človeška psiha je nekaj najbolj zanimivega na svetu. Brskanje za vzroki, zakaj se je nekdo odločil tako, ne pa drugače, je zame nekaj najbolj zanimivega. Kaj človeka opredeljuje, kaj ga poganja, kaj zavira, kdaj ga kaj ovira, kdaj in kaj mu da motiv za akcijo, kdaj se zaljubi, kdaj obupa, kako ga določa okolje, kako vplivajo geni, kaj je privzgojeno, kaj prirojeno ... To je samo nekaj vprašanj, s katerimi se kar naprej ukvarjam v zasebnem življenju in so hkrati tudi sestavni delpriprave na vlogo.« Meni, da igralci niso terapevti, ker likov, ki jih igrajo, ne zdravijo. Za kaj takega niso usposobljeni, pač pa znajo poiskati najgloblje vzgibe in jih pokazati. Pravi, da »skrite želje« po natančno določeni vlogi nima, saj bi se lahko zgodilo, da bi bil preveč razočaran, (J. »Z vsako vlogo sem spoznal delček svoje notranjosti in tako verjetno tudi osebnostno rasel. Vprašanje je, kakšen bi bil brez vseh teh študijev. Mogoče pa nič drugačen in si samo domišljam, da je gledališče kakor koli vplivalo na mojo notranjost. Kdo ve?« Več kot 60 nosilnih vlog Leta 1976 je začel študij igre in umetniške besede na AGRFT-ju v Ljubljani in ga pet let pozneje zaključil z vlogo Pastorja Mandersa v uprizoritvi Ibsenovih Strahov. Za vlogo je leta 1982 prejel Prešernovo nagrado za študente. Takoj po študiju je postal član ljubljanske Drame, v kateri je do danes odigral več kot šestdeset naslovnih, nosilnih, predvsem pa zelo zahtevnih karakternih vlog. Spisek njegovih nagrad je dolg, od nagrad Prešernovega sklada, nagrade Sklada Staneta Se-verja do številnih Borštnikovih nagrad za igro (v letih 2001, 2004, 2005, 2007, 2009 in 2011). Ne gre zanemariti njegovega prispevka v slovenskem filmu, saj je igral v okoli dvajsetih slovenskih filmih in bil za posamezne vloge prav tako nagrajen. Leta 2009 je postal Stopov igralec leta in prejel vesno za najboljšo moško vlogo Dušana v filmu Igorja Šterka 9:06. Vodilno vlogo psihoterapevta Romana je odigral tudi v televizijski nanizanki Na terapiji. Leta 2010 se je tudi prvič preizkusil kot režiser in na oder postavil predstavo Kuhinja po meri. če se mu želja ne bi uresničila. Ptujsko gledališče v zadnjih nekaj letih žanje velike uspehe »Velik uspeh je bil že to, da je postalo profesionalno gledališče. V zadnjem obdobju, pod vodstvom Petra Srpčiča, pa dosega izjemne uspehe. Predstave so odmevne, prisotne na festivalih, gostujejo v drugih mestih. Model koprodukcij z večjimi gledališči pa omogoča, da gledalci vidijo vedno nove obraze in različne gledališke poetike.« V svoj rodni Ptuj se redno vrača Na Ptuju ima mamo in brata z družino, tako da v mesto redno prihaja. »Želel bi si, da bi bilo teh obiskov več, pa me obveznosti v Ljubljani velikokrat zadržijo. V zadnjih letih sem precej delal v ptujskem gledališču, igral in re- žiral, zato sem preživel kar nekaj časa na Ptuju, pa vseeno premalo, da bi lahko naredil kakšno primerjavo med nekoč in danes. Na prvi pogled se mi zdi, da se ni nič bistvenega spremenilo. Ulice so ob večerih enako prazne kot pred leti. Še zmeraj imam vtis, da vsak pozna vsakega in to vpliva na vzdušje. Trgovinski centri, ki so glavna pridobitev zadnjih časov, pa slike v nobenem mestu ne polepšajo. Pustovanje je zdaj hrupnejše in bolj komercialno obarvano, enako ptujska noč. To so samo bežni vtisi. Še zmeraj pa velja, da je Ptuj eno najlepših mest pri nas, in zmeraj se hvalim s tem, da sem rojen v najstarejšem slovenskem mestu,« pogovor zaključi prvak ljubljanske Drame in dobitnik Borštnikovega prstana Igor Samobor. 'ff/Cffft 15 25. JANUAR / PROSINEC 2013 KULTURA Letos bo v MGP celo leto božič Januar sta v Mestnem gledališču zaznamovali dve premieri. Najprej so ptujski reflektorji in božične lučke 16. januarja osvetlili zgodbo o Jožefu in Mariji, v kateri sta se nam v sladko-grenki komediji predstavila nosilka Borštnikovega prstana Anica Kumer in Sandi Pavlin. Režija predstave je delo upokojenega profesorja Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane Dušana Mlakarja, sceno in kostume je oblikovala Ptujčanka Stanka Vauda Benčevič, glasba je delo Tomija Valenka, lektor je Simon Šerbinek, za brezhibno tehniko in luči pa je poskrbel Simon Puhar. In ker se predstava odvija prav na božični večer, v Mestnem gledališču Ptuj pravijo, da bo letos božič na Ptuju trajal vse leto. Bronja Habjanič Foto: Stanislav Zebec Anica Kumer in Sandi Pavlin v novi premieri Jožef in Marija Sledila je še ljubljanska premiera predstave Mahmud režiserja Petra Srpčiča, ki smo si jo na Ptuju lahko ogledali že oktobra, s to predstavo pa je Mestno gledališče Ptuj novembra uspešno gostovalo v glavnem mestu Jordanije Ammanu. Predstava je koprodukcija med Mestnim gledališčem Ptuj in Mini teatrom iz Ljubljane in prav na odru tega gledališča je 25. januarja zaživela pretresljiva zgodba o beguncih, v kateri sta begunski par iz arabskega sveta odlično utelesila Iuna Ornik in Simon Šerbinek. Lani v MGP kar sedem novih predstav, več kot 50.000 gledalcev in štiri odmevne nagrade »Tako Mestno gledališče Ptuj nadaljuje svojo uspešno pot, ki je v lanskem letu kulture prinesla rezultate, s katerimi smo presegli svoja najsmelejša pričakovanja,« je povedal direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Mestno gledališče Ptuj je lani pripravilo kar sedem novih predstav, eno pa je k temu dodal še gledališki studio Mestnega gledališča Ptuj pod mentorskim vodstvom Branke Bezeljak, ki je po nekaj letih ponovno pripravil predstavo Zvezdica Zaspan-ka. Število prireditev, ki so bile odigrane na domačem odru in na gostovanjih je, kljub temu da še ni končnih podatkov, zagotovo preseglo številko 300, ogledalo si jih je več kot 50.000 gledalcev, za svoje delo pa so prejeli štiri odmevne nagrade. Med nagradami gre zagotovo izpostaviti nagrado za najboljšega igralca, ki jo je na mednarodnem festivalu Antičnega teatra v Stobiju prejel Brane Šturbej za glavno vlogo v predstavi Komedija o loncu. Tudi dejstvo, da se je Mestno gledališče Ptuj s predstavo Dantonova smrt v režiji Jerneja Lorencija ponovno uvrstilo v tekmovalni program Borštnikovega srečanja, najprestižnejšega srečanja najboljših slovenskih gledališč, govori o tem, da ne delajo le veliko, ampak tudi zelo kakovostno. »Kljub izjemnim uspehom se zavedamo, da je v tem času vsesplošnega varčevanja težko pričakovati, da bomo kakor koli nagrajeni za doseženo, to, kar lahko realno pričakujemo, je radikalno krčenje sredstev za našo dejavnost, saj je v proračunu Mestne občine Ptuj odmerjenih kar 40 % manj denarja za naše predstave, abonmaje in festivale, kar pa se bo žal poznalo tako na kvantiteti kot tudi na kvaliteti našega dela,« je povedal direktor Peter Srpčič. Leto 2013 bo tako na ptujskem odru skromnejše, a vseeno nam v Mestnem gledališču Ptuj zagotavljajo, da bodo ptujski gledalci kljub temu videli veliko dobrih predstav, prav tako pa bo v decembru na ptujskem odru ponovno tradicionalni bie-nalni festival Monodrame. Februar bo pustno obarvan Tudi februar bo na ptujskem odru zelo pester in barvit, program bo seveda pustno obarvan, veliko predstav bo namenjenih mlajši publiki. Ponovno bomo lahko videli predstavo Kurent, lutkovno igrano predstavo, nastalo po besedilu ptujskega pesnika in dramatika Aleša Štegra, v okviru otroškega abonmaja bo v soboto, drugega februarja, gostoval cirkus Bufeto s predstavo Takšnega cirkusa pa še ne, malo starejšim otrokom in mladini pa sta namenjeni predstavi Gregorjevo čudežno zdravilo in Mahmud. Bodo pa gledališčniki tudi letos tradicionalno pripravili program proslave letošnjega kulturnega praznika, ki bo 8. februarja v dvorani Gimnazije Ptuj. Povabilo k sodelovanju pri razstavi o prvi svetovni vojni Nataša Kolar V letu 2014 bomo ptujske kulturne ustanove z razstavo obeležile stoto obletnico začetka prve svetovne vojne. Čeprav je minilo skoraj sto let od velike vojne, so verjetno ohranjeni v škatlah in predalih številnih družin različni dokumenti: albumi, fotografije, vojne dopisnice in razglednice s fronte ter iz zaledja, dnevniki zapisov vsakodnevnih dogodkov na fronti in v zaledju ter vojnega ujetništva, mogoče tudi kakšen predmet (spominske značke, žetoni, medalje, znamke, orožje in drugo). Ob predmetu potrebujemo tudi zgodbo o njem. Ptujski muzej bo zbrano gradivo popisal in izbrane predmete uvrstil na razstavo, kjer bodo navedeni tudi lastniki fotografij ali predmetov. Lahko pa se jih tudi preslika in dokumentira. Veseli bomo tudi, če se boste odločili in poklonili muzeju predmete, ki jih imate shranjene, in tako pomagali dopolniti muzejske zbirke ter prispevali k ohranitvi kulturne dediščine. Predvsem želimo zbrati in prikazati čim več gradiva s ptujsko-ormoškega območja. V ta namen vas prosimo, da nam pomagate s predmeti oblikovati razstavo. Veseli bomo vašega sodelovanja. Rok zbiranja: januar 2013-december 2013 Za vse nadaljnje informacije se obrnite na mag. Natašo Kolar, muzejsko svetovalko, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, telefon 02 748 0357, natasa.ko-lar@pmpo.si, zgodovina-muzej. ptuj@siol.net. 16 ■ PRIREDITVENI VODNIK 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož obeležuje 120-letnico obstoja Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož letos praznuje visoko obletnico, saj ga je Franz Ferk ustanovil pred 120 leti. V letošnjem jubilejnem letu bodo na Ptuju in v Ormožu pripravili več kot 40 prireditev, osrednja pa bo 21. septembra. V tem letu bodo med drugim v vzhodnem stolpu na spodnji ploščadi odprli kavarno, hišo na Raičevi ulici 9 preuredili v sedež rokodelskega centra ter predstavili čarovniške procese. Uvedli pa bodo tudi parkirnino za parkirišče pod gradom. Besedilo in foto: Mateja Tomašič V Pokrajinskem muzeju Ptuj -Ormož so uspešno zakorakali v leto 2013. V preteklem letu jih je obiskalo okrog 70 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine, takšnega obiska pa si želijo tudi v tem letu. Letos, 1. januarja, so registrirali Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, ki so ga ustanovili v preteklem letu in že ima blizu 100 članov. Ti bodo kot prostovoljci priskočili na pomoč tudi pri izvedbi prireditev, ki jih načrtujejo ob visokem jubileju muzeja. Sedež društva bo na Raičevi 11, kjer bodo uredili še bivalni prostor za bivanje umetnikov in drugih gostov muzeja, bivanje zanje pa bo brezplačno. »To hišo smo že v januarju začeli sanirati. Najprej bomo uredili kritino, za kar že imamo izbranega izvajalca. Potem bomo s pomočjo društva in nas muzealcev uredili notranjost, tako da bo v njej sedež rokodelskega centra. To je projekt, ki smo ga pred leti peljali z obmejnimi hrvaškimi mesti. Hiša naj bi bila dokončana in urejena do konca prve polovice leta,« je pojasnil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih. Prav tako želijo ohraniti drugo hišo pod gradom, na Raičevi 9, ki jo za svoje delovanje želi obnoviti društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. V vzhodnem stolpu kmalu kavarna Eden večjih projektov, ki jih letos načrtujejo v muzeju, je prenova kavarne. To naj bi iz zgornje ploščadi preselili na spodnjo ploščad, v vzhodni stolp, ki sameva že več kot 20 let. Kavarno bodo uredili samostojno, tudi z lastnimi denarnimi sredstvi. »Ploščad ob nekdanji konjušnici je nekoč že bila zbirališče in prizorišče družabnih dogodkov na Ptuju. Želimo jo oživiti preko raznih prireditev, tudi s pomočjo društva,« je o želji, da ploščad po več letih ponovno zaživi, dejal A. Arih. Direktor pa je izpostavil tudi željo po dvigalu na Ptujskem gradu: »Pred leti smo s pomočjo donatorjev zbrali denar za vzpenjalnik, v katerega se naloži invalidski voziček, ki se po stopnicah dviguje do želene točke. Pot do vrha traja skoraj pol ure, kar je neučinkovito, ko želi obiskati grad skupina oseb na invalidskih vozičkih. S strani spomeniškega varstva je dovoljeno, da lahko v samem gradu montiramo manjše dvigalo, namenjeno starejšim in gibalno oviranim osebam. Skupaj z Radiem Maribor bomo na turnir-skem prostoru v začetku junija pripravili glasbeni projekt, zbrana denarna sredstva pa namenili za nakup dvigala.« Oživitev čarovniških procesov Želja direktorja A. Ariha je tudi ureditev t. i. kazemat, podzemnih hodnikov, v katerih je bilo orožje. »Ti hodniki se razširijo v dva večja prostora, ki sta bila do zdaj praktično neuporabljena. Začenjamo jih urejati, kajti v notranjosti bi lahko predstavili čarovniške procese, ki so potekali v gradovih, še posebej v Hra-stovcu in Vurberku. V preteklosti je na to temo že bila narejena dramaturška predstavitev tega procesa. S KUD Grajena, ki ga vodi Tatjana Vaupotič Zemljič, smo se dogovorili, da bodo na turnirskem prostoru uprizorili predstavo Črni križ pri Hrastov-cu, zgodbo o grofu Herbersteinu, o Agati in njuni nesrečni ljubezni,« napoveduje Arih. Premiera bo 7. junija, do septembra pa bo iA,#fl Letošnje bogato dogajanje v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož so predstavili Aleš Arih, Nevenka Korpič in Martin Steiner sledilo devet ponovitev. Ptujsko-ormoški muzej pa se ubada tudi s vprašanjem arheologije. Arih že ima izdelan začasni načrt: »Tudi če bo končana prva faza, torej kongresno-kulturna dvorana, do druge faze ne bo prišlo tako kmalu. Zato obstaja možnost, da v križni hodnik oziroma vse hodnike, ki so (bodo) v dominikanskem samostanu urejeni, začnemo vračati del zbirk. V nadstropju, kjer so bila nekoč stanovanja, so prostori prazni in zapuščeni. Z relativno majhnim denarjem bi tam lahko pripravili razstaviščni prostor, v katerega bi namestili arheološko zbirko. Vse pa je zdaj odvisno od dobre volje investitorja, torej MO Ptuj.« Mestu se kmalu obeta še ena novost, na parkirišču pod gradom bodo začeli pobirati parkirnino. Pogajanja s podjetjem Javne službe Ptuj, ki bi za muzej na tem sicer državnem parkirišču pobiralo parkirnino, so v zaključni fazi. Ni pa še določeno, kdaj bodo začeli s pobiranjem in kakšna bo višina parkirnine. Se pa v muzeju srečujejo tudi s kadrovsko 'podhranjenostjo', saj so se v preteklem letu štirje zaposleni upokojili, nadomestnih zaposlitev pa ni. »S tem imamo težave z vzdrževanjem grajskega kompleksa kot tudi s strokovnim delom. Pristati smo morali tudi na zahtevo soustanoviteljev (občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi), kjer so župani dejali, da od muzeja pričakujejo, da enega delavca, zaposlenega v organizacijski enoti Ormož, prevzamemo na svoje stroške, torej da ga financiramo iz svojih prihodkov, ki jih bomo dobili na trgu. To se bo zgodilo prvega aprila,« pojasnjuje Arih in dodaja, da bi ta denar lahko namenili za katerega izmed prej naštetih projektov. Pravi pa, da v ormoški enoti muzeja dobro delajo. Letos bo od predvidenih 40 prireditev kar 11 v Ormožu. Vodja ormoške enote Nevenka Korpič je med njimi izpostavila razstavo Zakladi Gorenjske, še eno pa pripravljajo skupaj z graškim muzejem. Na Ptuju bo še posebej slovesno v jeseni, ko bodo predstavili zapuščino Franza Ferka, ki je daroval prvo muzejsko zbirko in velja za ustanovitelja tega muzeja. Letos bodo prvič podelili tudi Ferkovo nagrado, srebrn medaljon z likom Franca Ferka, ob tem še tri priznanja za prizadevne delavce muzeja in za zunanje sodelavce. V Pokrajinskem muzeju Ptuj -Ormož so lani izdali 17 različnih publikacij, izdanih je bilo okrog 8000 izvodov. »Naša uspešnica lani je Rimska vojska, delo zunanjega sodelavca Ivana Tuška, publikacija je bila že ponatisnjena. Kar nekaj publikacij je tudi v tujih jezikih - angleščini, nemščini, italijanščini, francoščini, tudi ruščini. Rusko govoreči gostje so namreč precej v porastu. Publikacije izmenjujemo tudi z narodnimi ustanovami po Sloveniji in tujini,« je dejal Martin Steiner, zgodovinar v muzeju. . //ft//'.'ji 17 25. JANUAR / PROSINEC 2013 KULTURA VI "V ' ' 1 • • v • v 1 1 v knjižnici s pravljičnim večerom za odrasle uspešno sklenjena še ena sezona bralne značke za odrasle Pravljični večer za odrasle, ki je potekal 4. decembra v ptujski knjižnici, je bil ena od postaj na pravljičnih popotovanjih partnerskih knjižnic v organizaciji Mariborske knjižnice. Pripovedovanje pravljic knjižničark in pravljičark Vesne Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Andreje Erdlen in Agice Kovše iz Mariborske knjižnice, Darje Plavčak iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica ter Liljane Klemenčič iz naše ptujske knjižnice so popestrili glasbeniki Tria Musica. S tem večerom je knjižnica obeležila kar tri dogodke: ta veseli dan kulture (3. december), dan splošnih knjižnic (20. november) in zaključek letošnje bralne značke za odrasle. Jožica Sajko Bralna značka za odrasle je prvič potekala leta 2001 na Osnovni šoli Breg, nastala je v sodelovanju s šolsko knjižničarko Majdo Forštnarič, nato je s pomočjo šolskih knjižničarjev Ptujskega zaživela širše. Bralni seznami so zajemali novo in klasično leposlovje za mladino in izbrani poučni, strokovni, poljudni naslov. Vsako leto se je akcije udeležilo več bralcev, leta 2005 smo jo v Knjižnici Ivana Potrča začeli izvajati v sedanji obliki za širši krog bralcev. Bralna značka za odrasle je opredeljena v letnem načrtu knjižnice kot ena dodatnih dejavnosti za spodbujanje bralne kulture in dela z odraslimi bralci, izvajamo jo v vseh treh oddelkih knjižnice z izposojo gradiva kot osnovno dejavnostjo. Nosilka akcije in avtorica takšne oblike, kot je danes, je višja knjižničarka in pravljičarka ptujske knjižnice Liljana Klemenčič, ki izbere in vsebinsko pripravi gradivo. Izbor knjig je pripravljen po določenih kriterijih: kakovostno branje, domači in tuji avtorji obeh spolov, domoznanski vidik, vedno je vključen tudi vsaj en naslov otroške ali mladinske književnosti, običajno se izbrani naslovi navezujejo na neko skupno tematiko, ob vsem tem pa je treba upoštevati še zalogo izbranih naslovov v knjižnični zbirki. Sezono bralne značke za tekoče leto začnemo in končamo s prireditvijo oziroma literarnim večerom; udeleženci, ki vrnejo zloženke z izpisanimi prebranimi naslovi in s svojimi podatki, dobijo knjižne darove, zadnjih pet let pa tudi spominska knjižna znamenja. Izbor za tekoče leto oziroma uvrstitev na seznam predlaganih naslovov, kot kaže praksa, pomeni stalno izposojo avtorjev in naslovov skozi čas trajanja akcije, to je približno sedem mesecev. Knjige za nagrado in spomin za sodelovanje v bralni znački za odrasle so v osmih letih darovali: založnik Jože Piano iz Ljubljane, zdaj v okviru založništva Ebesede, Mladinska knjiga, Študentska založba Ljubljana, Litera Maribor, Založba Miš in druge. V letu 2012, ko je bil Ptuj partnersko mesto Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012, je bil izbor gradiva evropsko obarvan; izpolnjene zloženke s seznamom prebranih knjig, morebitnimi ocenami ter mislimi iz knjig, ki so jih najbolj navdušile, je vrnilo 81 bralk in bralcev, ki so s tem dejanjem »osvojili« bralno značko za odrasle. Na svojih seznamih so izpisali 843 naslovov prebranih knjig, kar pomeni, da jih je vsak prebral povprečno več kot deset. Večina udeleženih v akciji je ženskega spola (88 %), v letošnjem letu se je delež moških udeležencev sicer nekoliko okrepil (pridružilo se jih je deset), vendar ostaja razmerje približno enako kot prejšnja leta, kar kaže, da so takšne in podobne akcije bralkam bližje. V osmih letih razširjene akcije (2005-2012) je bilo bralcem predlaganih v branje 114 naslovov 109 avtorjev oziroma avtoric, sodelovalo pa je povprečno 94 bralk in bralcev. Bralne sezname kot bralni predlog poišče več bralcev. Ocenjujemo, da jih izpolnjene vrne približno tretjina, vendar pa teh podatkov nimamo natančno izmerjenih. Glede na to, da si je bralna značka za odrasle pridobila svoj stalni krog bralcev in se z njihovim odzivom ohranila že osmo leto, je vsekakor upravičila svoj namen in opravila svoje poslanstvo -branje kakovostnega leposlovja odraslih. Veseli smo, da veliko udeleženk in udeležencev ostaja zvestih bralni znački za odrasle vsa leta, za kar sem jim iskreno zahvaljujemo, posebna zahvala pa gre tistim, ki so sodelovanje razširili ali ohranili tudi v svojih sredinah. Bralna značka za odrasle je bila promovirana tudi navzven, kot primer dobre prakse je takšno ali zelo podobno obliko dela z odraslimi bralci vključilo v svoj program veliko knjižnic po Sloveniji. Dejstvo je, da je vedno določeni del bralk in bralcev naklonjen druženju ob knjigah, raznim priporočilnim seznamom, izmenjavi mnenj o prebranem ter stalnosti stikov s knjižnico in njenimi knjižničarji, kar kaže poleg kulturnega tudi na socialni pomen takšne ustanove, kot je knjižnica. Novo sezono bralne značke za odrasle bomo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj začeli marca 2013. Vabljeni! v SUS teater se tokrat predstavlja s komedijo Kripl Predlani komedija Hrup za odrom, leta 2010 Drzni in poskočni, lani Kripl. Šusteatrovce so že dodobra spoznali vsi ljubitelji gledališke umetnosti in odrskih desk. Vsako leto pripravijo odlično predstavo in tudi lanska ni prav nobena izjema. Svojo premiero je predstava doživela v soboto, 1. decembra. Bronja Habjanič Režiser Aljaž Godec je za zadnjo predstavo ŠUS teatra Kul- Foto: ŠUS teater turnega društva Draženci izbral komedijo Martina McDonagha Kripl. Nenavadna komedija svetovno znanega irskega režiserja, dramatika in scenarista nam nazorno prikaže način življenja prebivalcev majhnega irskega mesteca z majhnega irskega otoka. V središču pozornosti je mlad, fizično pohabljen fant Billy, ki je zaradi svoje hibe izpostavljen krutemu norčevanju in grobim žaljivkam. Njegova edina želja je zbežati z otoka in se znebiti psihičnega nadlegovanja. Z nepričakovanim prihodom hollywoodske filmske ekipe se Billyju ponudi izjemna priložnost, da enkrat za vselej zapusti otok »majhnih« ljudi. Ponujena priložnost je nepričakovan preobrat, ki tok dogajanja preusmeri v presenetljiv razplet. V komediji, ki vas bo šokirala in vas prisilila, da iščete podobnosti z vsakdanjim življenjem, 18 ■ KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Zgoraj od leve proti desni: Aljaž Godec, Marko Todorovič, Nejc Pešec, Jana Žerak, Damijan Zagoršek, Robi Cafuta, Maja Skočir in Miha Novak; spodaj od leve proti desni: Katja Svenšek, Matjaž Godec, Nastja Tetičkovič in Dora Lenart vsaka oseba na njej lasten način izpričuje svojo bizarnost, omejenost in provincialnost. Velika mera krutega in črnega humorja, prepletenega z izjemno duhovitimi dialogi, pokaže, kdo je resnični pohabljenec - žrtev svojih predsodkov in preteklosti. Beda medčloveških odnosov »McDonagh je zaslovel kot avtor, ki družbeno stanje slika s cinizmom. Njegova dela na subtilen način prikažejo duh časa, hkrati pa brez olepšav razkrijejo bedo medčloveških odnosov. Njegov slog pisanja je neposreden in krut, njegovi liki zvesti svojemu omejenemu razmišljanju. Z dialogi gledalca šokira in ga prisili v samorefleksijo. To mu uspe na nevsiljiv način z veliko mero duhovitosti. Več kot dovolj razlogov, da sem se v trenutku, ko sem prebral besedilo, odločil za uprizoritev,« odgovarja režiser na vprašanje, zakaj je izbral ravno to knjigo in njeno vsebino postavil na oder. Godec sicer živi in dela v Ljubljani, zato je bil študij predstave omejen predvsem na vikende. Imeli so okrog petinštirideset vaj. »Samo z voljo in sposobnostjo celotne ekipe, na katero sem izjemno ponosen, in prepričanjem v odličnost gledališkega teksta nam je uspelo študij pripeljati do konca,« pove Godec. Šusteatrovce sedaj po odlični igri in predstavah praktično poznajo že vsi ljubitelji gledališke umetnosti in odrskih desk na Ptujskem in tudi širše, Aljaža Godca kot odličnega režiserja pa pohvalijo tudi profesionalni režiserji. »Kot člani ljubiteljskega teatra ustvarjamo za lastno veselje. Izbiramo tekste, ki nas navdihujejo in so nam izziv, hkrati pa imamo v mislih občinstvo, njihova prepričanja, vrednote in stanje duha v družbi. Gledalcu želimo na duhovit in humoren način prikazati, kaj si kot teater, katerega poslanstvo sta idejna proaktivnost in kritično razmišljanje, mislimo o aktualnih družbenih odnosih. Zelo težko je najti dramsko besedilo, ki izpolni vse te postavke. Lahko pa zatrdim, da komedija Kripl zadosti vsemu opisanemu. Pričakovanja gledalcev, ki so vsako leto večja, pa lahko potešimo samo s trdim strokovnim delom in spoštovanjem umetnosti.« Režija pomeni navdihniti dramski tekst z lastno idejo in filozofijo »Kot režiser moraš jasno definirati namen, ki ga želiš doseči, prikazati stanje in pri gledalcu povzročiti vihar razmišljanja. Vse to dosežeš z igralci, ki dajo tvojemu orisu kri in meso. To morajo početi z občutkom, z veliko mero preprostosti, prepričljivosti in verjetnosti. Šele ko so sami povsem prepričani, kaj počnejo na odru, jim gledalci verjamejo. Čudovito je kot režiser voditi takšen proces. Sicer pa sem študij zaključil in delam kot strokovni sodelavec v kadrovskem oddelku podjetja Akrapovič. Z gotovostjo lahko zatrdim, da mi režija pomaga pri delu in obratno (smeh),« zaključi Godec. Božično-novoletni program z bazarjem na Olgici Alenka Kandrič Fotoarhiv šole Na OŠ Olge Meglič se je 11. decembra v šolskem prireditvenem prostoru odvijal že tradicionalni božično-novoletni bazar s čudovitim programom. Učenci dramskega krožka pod mentorstvom Simone Truntič in Alenke Kandrič so na hudomušen način predstavili igrico Žiga, kisla kumarica. Žiga postane zelo siten, če se stvari ne odvijajo po njegovi volji. Drži se tako kislo, da tudi svojim bližnjim pokvari razpoloženje. Edina, ki je navdušena nad njegovo teč-nobo, je čaribaba Jurka, ki ima z njim poseben, nadvse nenavaden namen. Žiga si z vsemi močmi prizadeva, da ga ne bi uresničila. Da je bila prireditev še bolj očarljiva, so poskrbele tudi božične plesalke plesne skupine Avše pod vodstvom Natalije Krajnc in seveda vsi naši pevci cici, otroškega in mladinskega zbora. Ob spremljavi godal, na katere so ob petju zborov zaigrali še naši mali virtuozi, pa je nastalo v dvorani pravo koncertno vzdušje, za kar so skupaj z učenci poskrbeli Marija Feguš Friedl, tonsko in tehnično nasploh pa Darko Zupanc in Pe- ter Majcen. Po končani prireditvi so si lahko obiskovalci na stojnicah božično-novoletnega bazarja izbrali izdelek ali več zase in z denarnim prispevkom omogočili sredstva, ki jih bomo namenili našim učencem za plačilo dodatnih dejavnosti na šoli. Božični bazar je nastajal pod okriljem učiteljice Vide Lačen in Leoni- de Kralj, v številnih delavnicah pa so ustvarjali vsi učenci in učitelji šole. Z božičnim programom smo se predstavili tudi 18. decembra pred Mestno hišo Ptuj v Ptujski pravljici, ki je v decembrskih dneh nastajala s sodelovanjem ptujskih osnovnih šol, vrtcev, glasbenih šol in številnih drugih organizacij. .^/v^ 19 25. JANUAR / PROSINEC 2013 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Zasebni zavod Zajčki skrbi za varstvo otrok v starosti 11 mesecev do treh let Zasebni zavod za varstvo otrok Zajčki ima sedež v Rabelčji vasi 40. Trenutno šteje osem otrok v starosti med enajstimi meseci do treh let. Varujejo jih dva varuha in vzgojiteljica. Nekaj varovancev bo letos dopolnilo tri leta, zato se bo nekaj mest sprostilo. Njihova želja je skupina do 14 otrok. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Oktobra 2010 smo v Ptujčanu že predstavili prvo registrirano varstvo predšolskih otrok na domu na Ptujskem. Decembra lani se je oblika organizacije spremenila. Marina Repič, ki je bila samozaposlena kot samostojna podjetnica in je po zakonu lahko sprejela do šest otrok, se je s partnerjem odločila za razširitev dejavnosti. Tako sta ustanovila zasebni zavod za varstvo otrok Zajčki, ki lahko v varstvo sprejme večje število otrok. Darin Repič kot zastopnik zavoda pove, da so se za ustanovitev zavoda odločili, ker želijo staršem in njihovim otrokom ponuditi še bolj kakovostne storitve. So v urejenem in mirnem okolju Ptuja, približno kilometer in pol iz centra, v Rabelčji vasi 40. Skupna površina, ki jo namenjajo otrokom, znaša 103 kvadratne metre, od tega sta dve sodobno urejeni igralnici v toplih barvah z mnogo igrali, spalnica, kopal- nica in zunanja terasa z lesenim podestom. Slednja je predvsem v spomladanskem, poletnem in jesenskem času kot podaljšana dnevna soba na prostem, v kateri se varovanci zelo radi družijo. »Želimo si, da se pri nas otroci ne počutijo utesnjeno, da imajo veliko prostora za igro in zabavo ter sproščujoče odraščanje. K temu jih spodbujamo s številnimi dejavnostmi v vseh letnih časih, kot so likovne, glasbene in plesne, v času pusta, velike noči, veselega decembra,« razlaga Marina Repič ter nadaljuje, da so zelo priljubljena praznovanja rojstnih dni. Vsakemu otroku ob njegovem prazniku namreč Marina speče domačo torto, zabavo pa popestrijo še s prisotnostjo staršev in manjšim obdarovanjem. V posebej urejeni kuhinji nudijo štiri sveže obroke uravnotežene hrane, prav tako pa so otrokom ves čas na razpolago sveži naravni napitki, kot na primer Zasebni zavod za varstvo otrok Zajčki s sedežem v Rabelčji vasi 40 trenutno šteje osem otrok v starosti med enajstimi meseci do treh let. domači malinovec ter grozdni in bezgov sok. Trudijo se, da sta sadje in zelenjava sezonska. »Razen pozimi je naša zelenjava z domačega vrta sveža, saj potuje le nekaj korakov do kuhinje,« pove Repičeva ter nadaljuje, da veliko domače zelenjave tudi zamrznejo in pride na vrsto pozimi, ko pridelava zelenjave pač ni mogoča. Skupina trenutno šteje osem otrok v starosti med enajstimi meseci do treh let. »Nekateri od njih bodo letos dopolnili tri leta, zato se bo nekaj mest sprostilo,« napoveduje Repičeva ter nadaljuje, da je njihova želja napolniti skupino do 14 otrok. Zakoncema Repič se je pri varstvu pridružila še hči, vzgojiteljica Desa. Čas varovanja otrok je od ponedeljka do petka med 6.30 in 16. uro. Seveda varovanje prilagodijo tudi potrebam staršev. »Staršem in otrokom ponujamo možnost uvajanja, kjer so lahko starši po dogovoru tudi prisotni,« še izvem, saj se lahko zgodi, da so nekateri malčki na začetku zadržani in potrebujejo čas, da se privadijo na novo okolje. Za vse dodatne informacije jih lahko kontaktirate na: wwww.varstvo-otrok-zajcki.si, ina.murko@gmail.com, GSM: 041 999 116. Znanje je v tebi Gimnazija Ptuj je središče humanistike, znanosti in kulture v regiji. V 144 letih je dala krila znanju številnih generacij, ki so pustile pečat doma in v tujini. Biti ptujska gimnazijka, gimnazijec je torej priložnost in privilegij, ki zaznamuje za vse življenje. Sporočilo za javnost Gimnazije Ptuj Gimnazijo obiskuje 717 dijakov v splošnih, evropskih in športnih oddelkih. V njej pridobivajo temeljno znanje in široko splošno izobrazbo, kar po besedah ravnateljice Melani Centrih dosegajo z bogatim poukom in privlačnimi dejavnostmi, ki zagotavljajo visoke rezultate na splošni maturi. Več kot polovica dijakov namreč doseže odličen in prav dober uspeh, nadpovprečno je tudi število zlatih maturantov. To ptujskim gimnazijcem široko odpira vrata na vse študijske programe v Sloveniji in tujini, zagotavlja uspešno poklicno kariero in srečno osebno življenjsko pot. V Sloveniji so ena izmed vodilnih gimnazij na področju razvoja vzgojno-izobraževal-nega dela. Izvajajo didaktične in posodobitvene projekte in so modelna šola za uvajanje tujih učiteljev v gimnazijski program. Tako gostijo nemško, angleško, francosko in italijansko govoreče učitelje, ponujajo celo fakultativni pouk kitajščine. Razvoju profesorjev, z izobraževanjem tako doma kot v tujini, posvečajo posebno pozornost, saj so v sve- tu hitrih sprememb visoko strokovno usposobljeni in razgledani profesorji največ vredni. Neomejene priložnosti in možnosti Znanje, odgovornost, spoštovanje in lastna integriteta so dimenzije ptujskih gimnazijcev, katerih razvoj omogoča dinamična šola, polna priložnosti in prožnosti za odskoke. Ko jim dijaki dodajo lastno motiviranost, zapuščajo šolo kot vztrajni učenci, kreativni misleci, suvereni voditelji in kultivirani posamezniki, konkurenčni v slovenskem, evropskem 20 ■ SsW' '■'-■>' VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 25. JANUAR / PROSINEC 2013 in svetovnem prostoru. Priložnosti so združene v tekmovanja v znanju in športna tekmovanja, na katerih dosegajo najvišja priznanja na državnem in mednarodnem nivoju, šolske, nacionalne in mednarodne projekte, tabore, raziskovalne dejavnosti, izmenjave, projektne tedne, ekskurzije (po Sloveniji, Bosni, Hrvaški, v Cern, Atene, London, Pariz, Strasbourg, Bruselj, Gradec, Rim, Raveno, Firence, Burghausen, München, Aachen, Rostock, Krakov, Auschwitz in na Dunaj), dejavnosti za spodbujanje socialne angažiranosti dijakov, kot so krvodajalstvo, prostovoljstvo, medgeneracij ske povezave v programu Simbioz@ in mnoge druge projekte, je povedala vodja šolske svetovalne službe Darja Rokavec. Med projekti ima pomembno mesto DSD, nemška jezikovna diploma, mednarodni certifikat, ki omogoča neposreden študij na nemških univerzah in prinaša veliko prednosti pri zaposlovanju v tujini. Zaradi zavedanja, da mladi potrebujejo krila za svoje cilje in vedenje, kako se vrti globalni svet ob vpetosti v korenine lastne nacionalne pripadnosti, jim s projekti ponujajo pestro Evropo, Azijo (so edina slovenska šola, ki sodeluje v AEC Network, mreži azijsko-evropskih učilnic) ter Afriko. Že 15. leto so vpeti v svetovno mrežo UNESCO šol in z UNESCO projekti usmerjajo dijake k iskanju idej za reševanje svetovnih problemov, kot so revščina, lakota, otroško delo, spoštovanje človekovih pravic in demokracije, razvoj medkulturnega dialoga in kulture miru ter varovanje kulturne in naravne dediščine. Odštekanost in ustvarjalnost Šola je inkubator za razvoj kreativnosti. Z mladinskim mešanim pevskim zborom gostujejo doma in v tujini, solisti pojejo tudi v šolskem tujejezičnem mu-zikalu. Likovniki ustvarjajo pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja. Plesno nadarjeni v raziskovanju lastnih občutkov in misli iščejo svoj izraz v odplesanih zgodbah, na mnogih kulturnih prireditvah pa vedno znova navdušijo gimnazijski glasbeniki. Umetnost je za osebnostni razvoj zelo pomembna, zato pogosto obiščejo vrhunske razstave, predstave in druge umetniške dogodke ali na šolo povabijo zunanje strokovnjake. Knjižnica je dinamično zatočišče in ustvarjalno stičišče šole. Je najbogatejša šolska knjižni- ca po številu knjig in pestrosti periodike v Sloveniji. V njej se zvrstijo številni dogodki: razstave, obiski priznanih strokovnjakov, umetnikov, okrogle mize, debate, knjižni molji pa dodatno potešijo lakoto v bralnem klubu Dotik knjige. Ob vsem naštetem - izpuščenega je ostalo veliko, je na Gimnaziji Ptuj veliko smeha in zabave (novince čaka Fazanijada, pustni ples v maskah), sproščenega posedanja na kavčih, zaljubljenih pogledov, objemov, pomoči in prijateljstva. Devetošolke in devetošolce, ki še niso prepričani, da je Gimnazija Ptuj prava izbira zanje, vabijo po dodatne informacije na informativni dan, ki bo v petek, 15. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 16. februarja, ob 9. uri v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Z babico in dedkom z roko v roki na žur Konec novembra sta na OŠ Ljudski vrt in na podružnici Grajena potekali tradicionalni prireditvi za babice in dedke. Množica sodelujočih otrok je na izviren način sporočila svojim babicam in dedkom najpomembnejše - imamo vas neizmerno radi. Branka Horvat, Nada Sevšek Na OŠ Ljudski vrt se je prireditev začela z nagovorom ravnateljice Tatjane Vaupotič Ze-mljič, takoj za tem pa so babice in dedke presenetili s prihodom avtomobila Yugo 55, s katerim sta se pripeljala Janko Kozel in napovedovalec Aljaž Kampuš. S tem so hoteli dedke in babice spomniti na čase njihove mladosti, na šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta. Le kdo ne bi bil nostalgičen ob melodijah, ki sta jih prepevali skupina Abba, Bo-ney M., in le komu ne bi zaneslo misli v mladost ob pesmih, kot so Mala terasa, Dan ljubezni, Ne čakaj na maj in mnogo drugih. V tem duhu so učenci na glasbo tistih let plesali, peli in igrali. Aljaž Kampuš in Julija Judar, ki sta prireditev povezovala, sta se odlično znašla v igrivem in nagajivem dialogu, skozi katerega sta z besedami in petjem po- Fotoarhiv OŠ Ljudski vrt skušala dedkom in babicam polepšati večer. To jima je skupaj z vsemi nastopajočimi tudi uspelo. Prireditev sva pripravili učiteljici Susane Berden in Branka Horvat. Na podružnici Grajena je prireditev potekala pod naslovom Z roko v roko. Starim staršem so otroci želeli sporočiti, da je veliko stvari lepših, če to počnejo skupaj (skupaj se igrajo, smejijo, gredo na igrišče ...). In ko bodo otroci zrasli in šli sami po svojih poteh, bodo v srcih še vedno z roko v roki s svojimi starimi starši. Rdeča nit prireditve je bila družina, ki je pričakovala novega člana. V ta namen sta vlogo babice in dedka zaigrala Valentina in Tilen Čeh, mama je bila Serge-ja Lešnik, oče Klemen Kampl, razposajene in že malo nestrpne otroke (»Le kdaj bo že prišel bratec ali sestrica?«) pa so zaigrali Ana Jančič, Domen Lešnik in Gal Koštomaj. Med posameznimi prizori so se predstavili odlični recitatorji, solo pevci, in-strumentalisti in vsi trije pevski zbori. Uvodoma je spregovorila Irena Pukšič, vodja podružnice, ob koncu prireditve pa je vse prisotne nagovorila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica. Toplo in prisrčno prireditev so zaključili mali folkloristi. Mentorici prireditve sva bili Nada Sevšek in Vanja Majcen. Zadovoljstvo na obrazih in solzice v očeh številnih babic in dedkov so pričale, da sta jim prireditvi bili zelo všeč. Otroci so se na igriv in prikupen način svojim starim staršem zahvalili za vso ljubezen, znanje in izkušnje, ki jih od njih prejemajo. Na obeh šolah je nastopalo skupaj okrog 400 otrok 'ff/Cffft 21 25. JANUAR / PROSINEC 2013 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Predvidoma 28 manj vpisnih mest za prvi letnik na Gimnaziji Ptuj Gimnazija Ptuj je od Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 17. decembra lani prejela soglasje le za 112 mest za vpis novincev v 1. letnik izobraževalnega programa gimnazija. S tem bi se vpis iz dosedanjih 140 mest zmanjšal za 28, kar pomeni, da bi se v Gimnazijo Ptuj lahko vpisalo le 20 % sedanjih deve-tošolcev s ptujskega območja. Zmanjšanje števila vpisnih mest bi pomenilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Gimnazija Ptuj je 17. decembra lani prejela od Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport soglasje za 112 mest za vpis novincev v 1. letnik izobraževalnega programa gimnazija za šolsko leto 2013/2014. Soglasje pa ni v skladu s predlogom Sveta Gimnazije Ptuj, ki je predlagal, da se šoli razmesti 180 mest za vpis novincev za prihodnje šolsko leto. Po napovedih MIZKŠ naj bi na sedemnajstih šolah, kjer izvajajo program gimnazije, zmanjšali vpis za en razred, v Rušah celo za dva. Ptujski gimnaziji naj bi vzeli en oddelek, ker v zadnjih dveh letih v prvi prijavi niso zapolnili vpisnih mest. Na Gimnaziji Ptuj je bilo v šolskem letu 2012/2013 razpisanih 140 mest za vpis v splošno gimnazijo in 18 mest za športni oddelek (kar ostaja še naprej). S prvo prijavo na Gimnazijo Ptuj je bilo zapolnjenih 128 mest, 1. septembra 2012 pa je bilo v Gimnazijo Ptuj vpisanih 138 dijakov. Leto prej je bilo v prvem roku 136 prijav, 1. septembra 2011 je prvi letnik začelo obiskovati 148 dijakov, tako da so imeli nadštevilčne oddelke. Že osem let pa na Gimnaziji Ptuj ni bilo omejitve vpisa. Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih poudarja, da se s predlogom ministrstva ne strinja, tako da je že dva dni po prejemu dopisa ministru Žigu Turku poskušala razložiti, zakaj takšno zmanjšanje ni sprejemljivo. Predstavila mu je tudi vrsto statističnih podatkov, ki so po njenem mnenju naklonjeni ohranitvi sedanjega števila razpisanih mest na ptujski Gimnaziji. »Všolskem letu 2012/2013 na 22 osnovnih šolah, ki k nam gravitirajo, obiskuje 9. razred osnovne šole 549 devetošolcev. Če med temi vpišemo na Gimnazijo Ptuj v splošni program 140 dijakov, je vpisna populacija na gimnazijo 27 %. Z razporeditvijo 112 razpisnih mest pade delež razpoložljivih možnosti za vpis v gimnazijski program iz prej omenjenih osnovnih šol na 20 %. Nas uvrščajo v Podravje, kjer so številke drugačne. V celotnem Podravju je 2579 devetošolcev, razpisnih mest v splošni program gimnazije pa 1016, kar je 39 %. V gimnazijah v Ljubljani na primer pa imajo za 4567 devetošolcev razpisanih 2257 mest, kar je 47 %,« pojasnjuje Centrihova in nadaljuje: »Ne moremo sprejeti obrazložitve, da se vpisne možnosti v Gimnazijo Ptuj zmanjšujejo zaradi razpoložljivih proračunskih zmožnosti za 2013, saj so bili ponekod ustanovljeni novi oddelki. Prav tako zmanjševanje možnosti vpisa na Gimnaziji Ptuj ne bo pripomoglo k večji vzdržnosti javnih financ, saj je ministrstvo pri svoji odločitvi spregledalo, da je gimnazija v primerjavi s po obsegu podobnimi programi najcenejša. Poskus izboljševanja proračunskih zmožnosti z omejevanjem vpisa v gimnazijski program, ob predpostavki, da bo tudi v bodoče vsem izobrazbe željnim mladostnikom dostop do nje omogočen, je zato vsaj vprašljiv. Ne moremo sprejeti obrazložitve, da je prišlo do zmanjšanja vpisnih možnosti zaradi upadajočega trenda vpisa in upada generacije, saj v letu 2013 na 24 osnovnih šolah, ki gravitirajo na Gimnazijo Ptuj, zaključuje enako število deveto- V primeru zmanjšanja števila vpisnih mest na ptujski gimnaziji se bo na gimnazijski program v prvi letnik lahko vpisalo 112 učencev, kar predstavlja 20 % devetošolcev iz 22 osnovnih šol s ptujskega območja. šolcev kot v letu 2012. Z zmanjšanim obsegom vpisa ptujska gimnazija pade v skupino šol, ki odstotkovno pokrivajo najnižji delež osnovnošolske populacije. S takim obsegom bo onemogočen vpis v gimnazijo učencem iz najnerazvitejšega dela Slovenije in območja, kjer je izobrazbena struktura prebivalstva daleč pod slovenskim povprečjem. Skrbi nas tudi kadrovska slika, saj v projekciji lahko predvidevamo deset učiteljev manj.« V primeru zmanjšanja števila vpisanih lahko že v naslednjem šolskem letu službo izgubi šest zaposlenih za nedoločen čas. Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v zvezi z vprašanji in dvomi glede vpisovanja v prve razrede srednjih šol za šolsko leto 2013/2014 pojasnjujejo: »Ministrstvo potrjuje usmeritev Bele knjige, da teži k zmanjšanju števila vpisov v gimnazije in spodbuja povečanje vpisov v druge smeri, ki dijakom z maturo omogočajo izbiro med takojšnjo zaposlitvijo in nadaljevanjem študija na ustreznih fakultetah. Od tod sklep o zmanjšanju števila oddelkov. Končna odločitev pa bo sprejeta na osnovi števila vpisov oziroma izkazanega interesa. Če obstaja ustrezna kakovost, ki izhaja iz podatkov o uspehih na maturi, če so zagotovljene ustrezne prostorske zmogljivosti in če je interes za vpis, bo ministrstvo razmislilo o možnosti, da dovoli uvedbo večjega števila oddelkov.« Melani Centrih meni, da so gimnazijci potencial za intelektualne poklice, vendar se strinja, da gimnazije potrebujejo reformo: »V zadnjih šestih letih je bila opravljena didaktična prenova gimnazijskega programa, do leta 2014 poteka posodobitev gimnazijskega programa, spremenjeni so bili učni načrti pa tudi način dela v gimnazijskem programu se je v zadnjih letih spremenil, postaja sodobnejši. Naša šola ima mednarodne projekte, projektne tedne, se odpira. Problem ostaja razvoj, saj se gimnazija še ni prilagodila temu, da se mora spreminjati tako rekoč dnevno.« 22 ■ ■//<,f/' '■'-■>' VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI ZA MLADE 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Brezplačna usposabljanja za odrasle na Biotehniški šoli Ptuj Dušan Meznarič Foto: Mirko Lovrec V jesenskem in zimskem času lani smo na Biotehniški šoli Ptuj izvajali različna strokovna usposabljanja s ciljem izboljšati raven produktivnosti ter inova-tivnosti dela v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu, zato usposabljanja vsebujejo vsaj eno od naslednjih vsebin: optimizacija proizvodnih procesov in tehnologij, uvajanje novih tehnologij ali proizvodov, tradicionalna znanja, podjetništvo, soočanje z novimi izzivi, informacijsko-ko-munikacijska znanja, seznanjanje z zakonodajnimi področji ter varnost in zdravje pri delu. Pri slušateljih je bilo več zanimanja za usposabljanja, ki nudijo več praktičnih znanj in veščin, kot so ureditev zeliščnega in kmečkega vrta, predelava sadja, pletenje iz vrbovih šib ter podjetno načrtovanje in organiziranje prireje mleka. Usposabljanja smo izvajali v obliki seminarjev, delavnic, predavanj, tečajev, praktič- nega prikaza na terenu, pri petih usposabljanjih pa smo kandidate popeljali tudi na strokovno ekskurzijo. Izvedbo usposabljanj nadaljujemo tudi v zimsko-spomla-danskem času do junija 2013, ko bomo končali drugi sklop usposabljanj, v jeseni 2013 pa bomo izvedli še tretji sklop. Za kandidate smo v drugem sklopu pripravili 15 brezplačnih usposabljanj: čebelarstvo, izdelava načrta proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, trženje in prodaja na kmetijskem gospodarstvu, pletenje iz vrbovih šib, podjetno načrtovanje in organiziranje prireje mleka, izdelava spominkov in dekoracij na tradicionalni osnovi, optimizacija dela s kmetijsko mehanizacijo, promocija kmetijskega gospodarstva s pomočjo IKT, varnost in zdravje pri delu na kmetiji, kmetijska politika in zakonodaja na področju kmetijstva, drobnica, izdelava kalkulacij na kmetijskem gospodarstvu, podjetno načrtovanje in organiziranje kmetijske proizvodnje, ureditev kmečkega Udeleženci pri predelavi sadja v žganje Udeleženci tečaja pletenje iz vrbovih šib in zeliščnega vrta. Na brezplačna usposabljanja se lahko prijavijo fizične osebe, ki so nosilci, namestniki in člani kmetijskega gospodarstva ali lastniki zasebnega gozda - upravičenost se dokaže z veljavnim potrdilom/izpisom iz RKG; zaposleni pri pravni osebi, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, in zaposleni pri pravni osebi, ki se ukvarja z gozdarsko ali živil-skopredelovalno dejavnostjo. Vse, ki ste lani prezrli možnost brezplačnega usposabljanja, pozivamo, da se nam čim prej pridružite, saj bomo že v januarju začeli drugi sklop izobraževanj. Prijavite se lahko po telefonu v tajništvu Biotehniške šole in na e-naslovu tecaji.biotptuj@gmail. com, kjer so vam na voljo tudi za dodatne informacije. Termini usposabljanj in podrobnejši opis vsebine so objavljeni tudi na naši spletni strani. Učence devetih razredov osnovne šole in njihove starše vabimo tudi na bližajoči se informativni dan. Predstavili vam bomo program nižjega poklicnega izobraževanja pomočnik v biotehniki in oskrbi, ki traja dve leti, triletne programe gospodar na podeželju, cvetličar in vrtnar, po katerih lahko šolanje nadaljujete v poklicno tehniškem izobraževanju in pridobite peto stopnjo izobrazbe v programu hortikulturni tehnik, izvajamo pa še dva štiriletna programa -kmetijsko podjetniški tehnik in pri mladih zelo priljubljen program okoljevarstveni tehnik. Vse izobraževale programe, ki jih izvajamo za mladino, izvajamo tudi za odrasle. Za odrasle izvajamo še strokovna izobraževanja, kot so varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki (za pridobitev izpita za traktor), izobraževanje iz varstva rastlin za izvajalce ukrepov iz varstva rastlin in za prodajalce fitosani-tarnih sredstev; izvajamo izpit za traktor, v marcu pa bomo začeli tudi testiranje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Biotehniška šola Ptuj - izziv za mlade in odrasle. Spoznajte nas! Se vidimo, če se prepoznamo - pred vrati že 14. Kurentanc Jana Dobrijevic Klub ptujskih študentov prireja že 14. zaporedno pustno zabavo za študente. Letošnji dvodnevni Kurentanc bo potekal med 8. in 9. februarjem v športni dvorani Campus na Ptuju. Gostili bomo sama znana imena, med katerimi najbolj izstopa hrvaški zvezdnik Gibonni. V petek, 8. februarja, bosta najbolj izvirne pustne maske zabavala že omenjeni pevec Gibonni in pozitivno izstopajoča skupina na slovenski glasbeni sceni -Manouche. Na pustno soboto, 9. februarja, pa bodo obiskovalce razgreli člani priljubljene skupine Jinx in domača skupina Društvo mrtvih pesnikov. Cena za posamezen večer je 10 evrov (v soboto sta v to ceno všteta tudi 'kisla župa' in krof), vstopnice pa so na prodaj v pisarni KPŠ, Kavarni KPŠ ter na Eventimovih prodajnih mestih (Petrol, pošte, Big Bang, K kioski, Kompas, 3 dva trafike, Marcator Hipermar-keti, M holidays, Alpetour ali preko internete strani Eventim). Podpredsednik Kluba ptujskih študentov in vodja projekta Ku-rentanc 2013 Kristjan Pesek: »Zagotovo bomo poskušali preseči dosedanje pustne zabave za mlade in študentom ponuditi dva nepozabna večera ob dobri in kakovostni glasbi. Želimo si, da bi bil letošnji Kurentanc resnično najboljši in nepozaben!« Se vidimo, če se prepoznamo! . //ft//'.'ji 23 25. JANUAR / PROSINEC 2013 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Priročna knjižnica v Varstveno-delovnem centru Sožitje Ptuj VVarstveno-delovnem centru so v decembru odprli priročno knjižnico. S tem se jim je uresničila želja, da bi uporabniki in tudi zaposleni imeli svojo knjižnico, ki bi jo lahko uporabljali, kadar bi želeli. Slovesno odprtje je obogatila pravljičarka Liljana Klemenčič, ki je za uporabnike VDC Sožitje Ptuj pripravila pravljično urico. Mateja Tomašič Kar nekaj mesecev so v Var-stveno-delovnem centru Sožitje Ptuj zbirali knjige z namenom, da bi si uredili svojo priročno knjižnico. To idejo jim je decembra uspelo udejanjiti in sedaj so uporabnikom na voljo različna gradiva, od lažjih leposlovnih del do vedno zanimivih bogato ilustriranih mladinskih priročnikov. V knjižnici pa so zbrali tudi precej strokovnega gradiva za zaposlene. »V naših prostorih smo že imeli nekaj gradiva, predvsem strokovnih publikacij, glasil in biltenov našega in sosednjih društev. Pri zbiranju gradiva nam je z donacijo knji- Fotoarhiv VDC Sožitje Ptuj žnega gradiva na pomoč priskočila tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, drugo gradivo pa smo dobili od posameznikov,« je povedala Bojana Šuman iz VDC Sožitje Ptuj. Knjige sprejemajo tudi v prihodnje, tako da bodo veseli vsake podarjene knjige, ki bo obogatila knjižnico v njihovih prostorih na Rajšpovi ulici na Ptuju. Knjižnica je na voljo vsem vključenim uporabnikom VDC Sožitje Ptuj, zaposlenim in članom Društva Sožitje Ptuj. »Ob izposoji gradiva bomo uporabnike motivirali k samostojnemu izboru, komunikaciji in izražanju Po uradnem odprtju knjižnice so imeli pravljično urico s knjižničarko Liljano Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. želja. Nadaljevali pa bomo tudi pravljične urice, saj je glavni namen spodbuditi uporabnike k aktivnemu sodelovanju na področju branja, pisanja, poslušanja in komuniciranja. Na ta način se ohranjajo kognitivne sposobnosti uporabnikov, pridobljena znanja in veščine ter psihoso-cialne spretnosti,« pojasnjuje Bojana Šuman. Kljub temu da imajo sedaj svojo knjižnico, pa bodo nadaljevali obiske v knjižnici Ivana Potrča Ptuj, saj s tem uporabniki ohranjajo stik s širšo socialno sredino. Tako knjižnica v prostorih Sožitja kot tudi obiskovanje ptujske knjižnice predstavljata eno od oblik kakovostnejšega preživljanja prostega Razstava likovnih del delavnice VDC Dornava, enota Ptuj V malem razstavišču Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru so 19. decembra odprli razstavo likovnih del sodelujočih na delavnicah VDC Dornava, enota Ptuj. Dela so nastala pod mentorstvom likovnega pedagoga Gregorja Samasturja. Bron ja Habjanič Likovna govorica izdelkov je polna izraznosti Likovna dela na pričujoči razstavi določa naslednje: ker jim kot predloge služijo umetniška dela s premišljeno likovno sintakso, se le-ta odraža tudi v izdelkih. Proces likovnega dela oseb z motnjami v duševnem razvoju je popolnoma drugačen od ustvarjalnega dela umetnika. Namesto zavestnega umetniškega snovanja gre za v celoti intuitiven, neanalitičen proces, brez formalnega poznavanja zakonitosti likovne gradnje in brez kakršnih koli umetniških intencij. Vseeno pa je končni izdelek neverjetno ekspresiven. Likovna govorica izdelkov je polna izraznosti, v uporabi likovnih sredstev pa prevladujejo nezlagani občutki. Kompozicijsko so likovna dela uravnotežena - podobno, kot to opažamo pri otrocih do dvanajstega leta - na podlagi intuitivnega razporejanja elementov po formatu. Barvni skladi na slikah so odraz trojega: umetniških predlog, individualnih simpatij za barve uporabnika, ki slika, in pedagoških posegov vodje delavnice. Ta včasih omeji barvno paleto, predlaga ta ali oni ton, določi intenzivnost barvnih nanosov in podobno. Ker vplivi pedagoga niso premočni, je končni izid še vedno odvisen od avtorja slike, obenem pa skorajda brez izjeme barvno zanimiv in harmoničen. Vloga pedagoga se kaže tudi v zaznavanju individualnih posebnosti in ponujanju ustreznih predlog. Pedagog je tisti, ki razume likovne preference posameznika v njegovi delavnici. V tem se značilnosti likovnega izražanja oseb s posebnimi potrebami dotikajo likovne tipologije, kakor jo pozna likovna didaktika. Recimo, nekoga privlači svet barv, drugega svet svetlega in temnega, nekdo je močan v risbi in grafičnem podajanju, nekoga zanima svet likovnega ritmizira-nja, drugega nežni svet barvnih harmonij. V tem delu pedagog skrbi, da posameznike pripelje tja, kjer se bo njihova intuitivna likovnost najbolje izrazila. Varstveno-delovni center Dornava (VDC) je dnevni center ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava, v sklopu katerega deluje tudi likovna delavnica. Svoje prostore ima na Belšakovi ulici 8, na Ptuju. Delavnico obiskuje enajst odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju, in sicer tri ženske in osem moških. Delavnico je zasnoval likovni pedagog Gregor Samastur, ki jo od njenih začetkov tudi vodi. Posebnost delavnice je v tem, da je v celoti usmerjena v izkoriščanje ustvarjalnih, izraznih potencialov uporabnikov, v čemer se kakovostno loči od ustanov podobnega tipa. Aktivnosti v delavnici so namesto v cilje delovne terapije usmerjene v likovno terapijo oziroma bolje v likovno delo s terapevtskimi učinki. 24 ■ ///'/-.^ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Njihovo delo je družbeno sprejemljivo in zaželeno Nekateri uporabniki ne slikajo na podlagi umetniških predlog, ampak na »pamet«. Njihov notranji svet je tako določen s samosvojo likovno strukturo, da ne potrebujejo zunanjih spodbud. Z veseljem in notranjo motiviranostjo ponavljajo in variira-jo podobno likovno govorico, dnevno slikajo podobno likovno kompozicijo, uporabljajo identične barvne sklade in podobno. Na razstavi je vidnih kar nekaj takšnih »ciklusov«. Ne glede na vzroke takšnega, po svoje iner-tnega likovnega prakticiranja, drži naslednje: ob opazovanju posameznikov pri njihovem ustvarjanju je nedvoumno, da so s svojim početjem aktivno in kakovostno zaposleni, da v njem uživajo. Ko končni rezultati pri okolici izzovejo pozitivne reakcije, to ustvarjalcem godi. Njihovo delo je družbeno sprejemljivo. Vse opisano ima vsekakor močan terapevtski učinek na posameznika, obenem pa so dela, ki v tem terapevtskem procesu nastajajo, zanimiva, po eni strani so si zelo podobna, po drugi strani pa so tudi dokaj različne likovne »vajenice«, svojevrstne vaje v slogu, in če že niso likovna razmišljanja - so zanesljivo močni barometri posameznikovega razpoloženja in odraz čustvovanja avtorjev. »Razstavljena likovna dela za marsikoga predstavljajo kulturni šok - v pozitivnem pomenu. So odraz drugačnega likovnega izražanja, izražanja, ki temelji na intuiciji, občutkih in neposrednem odzivanju na svet. In so paradoksalna: po svoje so popolnoma drugačna od sveta sodobne slikarske umetnosti, njihov nastanek vodijo popolnoma druge intence kot umetnike pri njihovem snovanju, obenem pa so tako podobna dobrim, pravim umetniškim delom,« je o razstavi zapisal doc. dr. Tomaž Zupančič. Nova priložnost za Ljudsko univerzo Ptuj Uvajanje modela ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja S ponosom vam sporočamo, da smo bili na javnem razpisu za sofinanciranje modela ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja v izobraževanju odraslih od 2012 do 2014 izbrani za izvajalca operacije. Naši partnerji v projektu so tri zelo uspešna ptujska podjetja: Pikapolonica, d. o. o., Tenzor, d. o. o., in Zaščita, d. o. o, kar daje našemu projektu še večjo dodano vrednost. Mag. Klavdija Markež, direktorica LU Ptuj Vrednotenje predstavlja most med izobraževanjem, usposabljanjem, učenjem, delom in vodstvom podjetja. Model UV-NPZ želimo uvesti zaradi uresničevanja koncepta in strategije vseživljenjskega učenja, predvsem pa omogočiti večjo učinkovitost izobraževalnega sistema, kar je tudi eden od ciljev RRP za Podravje 2007-2013. Pomeni enega ključnih ukrepov, ki podpirajo uresničevanje koncepta in strategije vseži-vljenjskega učenja, saj omogoča, da se vrednoti in priznava vse učenje, ne glede na življenjsko obdobje in učno okolje. Posamezniku bo nabor neformalno pridobljenega znanja pomenil tudi krajši čas za pridobitev določene izobrazbe ali kvalifikacije, predstavlja pa še motivacijski dejavnik za vključevanje v programe izobraževanja in učenja, saj zagotavlja, da so ti pripravljeni tako, da upoštevajo predhodne učne izkušnje učečega, predvsem pa omogoča pridobitev ekonomskega in socialnega Fotoarhiv LU priznanja vlaganja v te načine učenja. Vrednotenje neformalnega in priložnostno pridobljenega znanja se nam zdi za regijo in njene prebivalce izjemnega pomena zato, ker bomo tako: - izboljšali dostop do sistema formalnega izobraževanja in povečali njegovo učinkovitost; - podjetjem zagotavljali vrednotenje znanja zaposlenih ter na tak način skušali vsaj delno pomagati pri zagotavljanju najučinkovitejšega razporejanja virov; - ponudili depriviligiranim in izključenim družbenim skupinam priložnost za reintegracijo na trg dela in posledično tudi v družbo; - omogočili tehnološko visoko razvitim podjetjem priznavanje kompetenc v poklicih, kjer formalno izobraževanje ne dohaja razvoja tehnologije. Našim ciljnim skupinam želimo z uvajanjem modela UVN-PZ omogočiti predvsem večjo fleksibilnost na trgu dela, dvig M $ £ zaposljivosti, večjo mobilnost, razvoj ali spremembo poklicne kariere, razvoj kompetenc vse-življenjskega učenja, ovrednotenje znanja in izkušenj za lasten interes, za sprejemanje različnih odločitev posameznika v poklicnem in osebnem življenju, za usmerjanje in svetovanje za nadaljnje izobraževanje in za razvoj poklicne kariere. V gospodarskih organizacijah želimo z uvajanjem modela UVNPZ začeti poglobljeno sodelovanje na področju razvoja kadrov, obenem pa jim želimo ponuditi pomoč pri razvoju kakovostnih neformalnih programov izobraževanja, saj ima LU Ptuj vpeljan model POKI in s tem razvit sistem kakovostnega izobraževanja odraslih. Podjetja z definiranim profilom kompetenc lahko v kadrovskih postopkih bolj natančno prepoznajo primerne kadre, saj identifikacija želenih kompetenc v praksi bolje loči ustrezne od neustreznih kandidatov kot sama analiza opisa delovnih nalog glede na rezultate različnih testov. V prihodnje bodo podjetja morala biti vedno bolj sposobna prepoznavati vrste znanj in veščin, ki jih potrebujejo njihovi zaposleni, zato bo v prihodnosti postalo nujno, da bo vsako podjetje izdelalo profile kompetenc za ključna delovna mesta in jih aktivno uporabljalo pri uresničevanju poslovne strategije. Z uvajanjem modela UVNPZ Ptuj jim pri tem želimo nuditi ustrezno pomoč ter jim z ustreznim, doslednim in sistematičnim merjenjem kompetenc omogočiti smotrno načrtovanje izobraževanja, ki bo koristno in bo prispevalo dodano vrednost k uspešnosti podjetij in posameznikovi osebni rasti. 'ff/Cffft 25 25. JANUAR / PROSINEC 2013 DRUŠTVA Planinsko društvo Ptuj že v šestdesetem letu delovanja Planinsko društvo Ptuj, ki letos praznuje 60 let delovanja, ima sedež na Dravski ulici 18 in združuje okrog 700 članov. Kot vsako leto, so tudi letošnje leto začeli s tradicionalnim pohodom po poti Ivana Potrča in Matije Murka. Lani v novembru so prvič organizirali pohod po delu Slovenjegoriške planinske poti od Vurber-ka do Term Ptuj. Pot je bila uradno odprta maja 2011. Šestdesetletnici delovanja pa so posvetili tudi akcijo Vrhovi Evropske unije in evropskih držav. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Skupaj z društvom Zreli ve-dež so člani Planinskega društva Ptuj 5. januarja organizirali že 13. pohod po poti Ivana Potrča in Matije Murka, ki je potekal po znani trasi do Potrčeve domačije na Štukih, kjer je bila pogostitev pohodnikov, nato pa jih je pot vodila do rojstne hiše slovenskega literarnega zgodovinarja, etnologa, slavista in urednika Matije Murka na Drstelji. Pohod so zaključili na turistični kmetiji Lacko na Drstelji. V novembru so prvič organizirali pohod po posameznih etapah Slovenjegoriške planinske poti (SGPP), ki je bila uradno odprta maja 2011. Pohoda, ki je potekal po etapi od Vurberka do Term Ptuj, se je udeležilo blizu 120 pohodnikov iz Slovenije in Hrvaške. Pohodniki so se zbrali pri prvi kontrolni točki pri vhodu gradu Vurberk, nadaljevali pot mimo Plančeve kapele v Krče-vini do vinogradniško-sadjarske kmetije Breg ter od tam naprej do Term Ptuj. Ob koncu pohoda je pohodnike pozdravila podžu-panja Ptuja Helena Neudauer, ki je med drugim povedala, da je v preteklosti že bila članica planinskega društva, sedaj pa se na izlete odpravi v lastni režiji: »V družbi družine in prijateljev se rada odpravim na pohod in vzpon na kakšen vrh. Med drugim sem osvojila vrhove v bližini Ptuja (Boč, Donačka gora, Jelovice), povzpela sem se tudi na Okrešelj v Logarski dolini ter Komno, Kredarico in nekatere druge vrhove na Gorenjskem. Čeprav uživam tudi vplaninarje-nju, imam nekoliko raje pohode. Predvsem mi je v spominu ostala čudovita narava na poti okrog Bohinjskega jezera. Na večdnevnih izletih po Sloveniji pa običaj- no združim tako planinarjenje kot daljše sprehode.« Pohod po SGPP bodo v Planinskem društvu Ptuj tradicionalno organizirali vsako prvo soboto v novembru, vendar vedno po drugi etapi. SGPP je dolg 93 kilometrov. Prične se na Ptuju ter poteka čez Vurberk, skozi Trnovsko vas, Vitomarce, Jur-šince, Polenšak, Gorišnico in Markovce nazaj na Ptuj. Na poti je 12 kontrolnih točk z žigi, ki jih je treba odtisniti v dnevnik. Izdali so tudi posebno zloženko ter vodnik z opisom poti in znamenitostmi krajev ob poti, ki poteka tudi skozi občino Dornava. Za pohod po tej poti se odločajo številni pohodniki, saj so v društvu razdelili več kot 800 dnevnikov poti, v tisku jih je še 2000. Za prehojeno celotno SGPP je značko do zdaj prejelo blizu 200 ljudi. Po tej poti pa organizirajo pohode tudi za okoliške osnovne šole. Na leto organizirajo več kot 90 izletov Vsak mesec v okviru Planinskega društva Ptuj organizirajo najmanj štiri izlete. »Ljudi vabimo na poti, kot je Aškerčeva pot v februarju, ter tematske poti, npr. Zdravju naproti. To so predvsem nižja sredogorja, saj s tem spodbujamo ljudi, da hodijo v vseh letnih časih. Po želji članov našega društva razporedimo pohode po vsem letu. Tradicionalno se odpravimo na Goro Oljko, opravimo nekaj visokogorskih izletov ter se vsako leto udeležimo vincenkovanja. Tukaj je še tradicionalni izlet na Triglav konec julija, ki ga vodi predsednik društva. Leto pa zaključimo 26. decembra s pohodom na Donačko goro. Predlani Prvega organiziranega pohoda po etapi Slovenjegoriške planinske poti od Vurberka do Term Ptuj se je udeležilo blizu 120 pohodnikov iz Slovenije in Hrvaške. smo imeli 99 pohodov z okrog 4500 udeleženci. Lani smo zaradi slabih vremenskih napovedi nekaj izletov odpovedali, saj če vreme ni ugodno, ne silimo v težave. Zdravje in varnost ljudi sta na prvem mestu, ne pa osvojeni vrh. Vodniki stremimo, da delujejo preventivno, vzgojno in tudi izobraževalno,« pojasnjuje predsednik Planinskega društva Ptuj Jože Dajnko in dodaja, da udeležence izletov poučijo in jih pripravijo na razmere v hribih. Počasi zaključujejo akcijo, ki so jo začeli ob 50-letnici Planinskega društva Ptuj Pet krat deset za petdeset. »Med drugim smo po Sloveniji prehodili deset vrhov in deset jam ter si ogledali deset gradov. Vsako peto leto gre čez naše kraje Evro pohod, evropske pešpoti. Predlani je bil drugi (ob letu voda), kjer so evro pohodniki zbirali vse tekoče vode v Sloveniji, jih zlili skupaj in jih v septembru odnesli v Španijo, kjer je bilo stičišče vseh pohodov. Čez Ptuj gre tudi Evropska E7 ter Marijina romarska pot, potem je tu še Martinova pot, patrom minoritom smo pomagali pri aleji spominov - pot, ki gre iz samostana sv. Petra in Pavla do Ptujske Gore. Pripravlja se tudi Mitrejska pot po hajdinski občini,« razlaga Jože Dajnko. V počastitev 60-letnice delovanja društva so pred dvema letoma začeli akcijo Vrhovi Evropske unije in evropskih držav z namenom, da osvojijo najvišje vrhove Evrope, med katerimi bodo izpustili le Mont Blanc in najvišji vrh Rusije. Bili so že na vrhu Španije, Nemčije in Litve ter Črne gore, Hrvaške in Bolgarije, letos se bodo povzpeli na najvišje vrhove Slovaške, Češke in Poljske. Letos bo zadnjo soboto v maju tudi 25. pohod po Ha-loški planinski poti, ki sovpada z dnevom planincev Podravja. Zaključili ga bodo v Podlehniku z bogatim kulturnim programom. Vsak prvi četrtek v mesecu organizirajo izlete za seniorje, v aprilu, maju, juliju, avgustu in novembru so izleti drugi četrtek v mesecu. Za mladince izvajajo planinske tabore, izlete za osnovnošolce, tekmovanja v orientaciji, na izlete pa peljejo tudi otroke iz vrtca. Člani odseka za planinske poti pri Planinskem društvu Ptuj vsako leto vzdržujejo obstoječe planinske poti, ki jih ima v oskrbi njihovo društvo. Vzdrževalna dela zajemajo: popis stanja poti, ponovno označevanje - markiranje poti, čiščenje poti, odstranjevanje vej in podrtih dreves, ki zastirajo pot, postavitve novih smerokazov, smernih tabel, ureditev raznih lesenih varoval - stopnic, utrditev zemljišča zaradi erozije tal ter vsa druga razna opravila, vse do popravila in namestitve novih jeklenic ali zamenjave kovinskih varoval, predvsem klinov. Odsek sestavlja 14 markacistk in mar-kacistov. V dveh šolskih akcijah markacistov iz vse Slovenije so pot na Donačko goro od Rudi-jevega doma uredili tako, da so pred dvema letoma na vrh lahko peljali 150 slepih in slabovidnih. 26 'ff/rff/t PRIREDITVENI VODNIK 25. JANUAR / PROSINEC 2013 V Gobarskem društvu Ptuj do potrebnega znanja o gobah v naših krajih Začetki Gobarskega društva Ptuj se skrivajo v triletnem projektu Gimnazije Ptuj z naslovom Gobe in gobarjenje. Zaradi zanimive tematike in dejstva, da v bližnji okolici ni tovrstnega društva, se je med izvajalci projekta porodila ideja o ustanovitvi gobarskega društva na Ptuju. Ustanovni zbor društva, ki danes šteje okrog 90 članov, za katere pripravljajo predavanja, ekskurzije in izobraževanja, je bil 12. novembra 2009. Mateja Tomašič V društvu med drugim organizirajo skupne gobarske ekskurzije, kjer nabirajo gobe, se o njih pogovarjajo in jih tudi razstavijo. V oktobru so skupaj gobarili na Jelovicah v Halozah. Nabiranje gob predstavlja gobarjem predvsem zabavo, sprostitev in druženje. Pred odhodom v gozd si je treba nabrati izkušnje in se poučiti o gobah, kajti od približno 3000 vrst, ki rastejo v Sloveniji, je vsaj 200 takšnih, ki povzročajo zastrupitve. V Gobarskem društvu Ptuj pripravljajo predavanja in izobraževanja, ki jih vodijo priznani slovenski gobarski strokovnjaki, organizirajo pa tudi skupne gobarske ekskurzije, kjer nabirajo gobe, se o njih pogovarjajo in jih tudi razstavijo. Ideja o ustanovitvi tega društva se je porodila profesoricam slovenskega jezika v ptujski gimnaziji ob projektu Gobe in gobarjenje, v okviru katerega je nastala tudi raziskovalna naloga Gobe in gobarjenje v Zamenah, za katero sta dve ptujski gimnazijki na državnem tekmovanju dobili srebrno priznanje. Sedež društva, ki je imelo prvi občni zbor 9. februarja 2010, je na Volkmerjevi ulici 15 na Ptuju (sedež Gimnazije Ptuj). Poznavanje gob je zelo pomembno, prepoznati jih je treba po obliki klobuka, plasti cevk ali lističev na spodnji strani klobuka, kjer nastajajo trosi, po obliki beta, pri nekaterih vrstah tudi po okusu in vonju, seveda pa so tudi takšne, ki jih lahko določimo samo z mikroskopom po značilnih tro-sih. V društvu so zato že dvakrat organizirali izobraževanje za naziv determinator začetnik, ki je priporočljiv za vse gobarje. Tridnevni tečaj je izvajal Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor. Za uspešno opravljen izpit je moral tečajnik prepoznati 84 vrst gliv. Priznani gobarski strokovnjak Ptuj Anton Poler pa je izvedel nadaljevalni tečaj - spoznavanje gliv za naziv determinator svetovalec, kjer je bilo treba prepoznati 240 različnih vrst in jih poimenovati tudi z latinskimi imeni. Naziv je doseglo pet članov ptujskega društva. Gobarsko društvo vabi številne predavatelje, ki so predavali o gobah in njihovih rastiščih, o spomladanskih in jesenskih gobah, gojenju gob, zdravilnih gobah ... Tovrstno izobraževanje vedno privabi veliko ljudi, željnih znanja o gobah. Razstava in pokušina jedi ob tretjem ptujskem gobarskem prazniku Ptujčani smo imeli letos že tretji gobarski praznik, ki je bil 13. oktobra v gostinskem lokalu Pomaranča pri Dravi. Člani društva so pripravili razstavo gob, obiskovalci pa so lahko pokusili gobovo juho, za kar so prispevali 3 evre. Zbran denar so namenili v dobrodelne namene - društvu Sožitje Ptuj in Sončku, društvu za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož. Lani so zbrani denar namenili za nakup mamo-grafa. Uspešno razstavo gob so dvakrat pripravili tudi v Merca-torjevem centru na Špindlerjevi ulici. Njihov član Mirko Slana pa na razstavah predstavlja tudi gojenje umetnih gob, šitake. Za svoje člane organizirajo tudi zanimive gobarske ekskurzije. Bili so že na Goričkem in v Savcih ter na povabilo GD Ježek z Mute gobarili na Kozjaku, v družbi članov GD Lisička pa so gobarili v polenških in savskih gozdovih. Vsako leto sodelujejo tudi na gobarskem prazniku v Žamencih. V oktobru so skupaj gobarili na Jelovicah v Halozah, konec novembra pa so sezono zaključili s t. i. zimskim gobar-jenjem na Goričkem. Vsako leto pripravijo tudi gimnazijsko gobarjenje na Muti, saj si v društvu zelo prizadevajo za vzgojo mladih, da bi imeli pozitiven odnos do naše naravne dediščine, kamor seveda spadajo tudi gobe. »Cilji našega društva so gojiti kultiviran in spoštljiv odnos do narave, veselje do spoznavanja gob, zdrav način življenja, druženje ljudi, ki jih povezujejo podobni interesi, veliko pozornosti namenjamo izobraževanju. Društvo šteje okrog 90 članov, njihova pričakovanja so različna, vendar skrbimo, da lahko vsak najde nekaj zanimivega tudi zase. Več veš o gobah, večje spoštovanje gojiš do njih, bolj si previden. Ljudje, ki zelo malo vedo o gobah, so precej lahkomiselni, neprevidni, kar nekaj na- birajo. Svetujemo, da se gobarji vključujejo v gobarska društva, kjer se bodo o gobah veliko naučili,« je povedala predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec, ki ima naziv determinator svetovalec. Pri delu v društvu ji med drugimi največ pomagajo podpredsednica društva Dušanka Pešec, za organizacijo in stik z javnostjo Slavica Bratuša, tajnica Sonja Horvat in računovodkinja Anica Stopinšek. Na ekskurzijah in razstavah imajo vedno zraven literaturo o gobah. V društvu tudi svetujejo, da ljudje nabirajo samo tiste gobe, ki jih poznajo. Nabirajo naj jih v pleteno košaro in ne v plastično vrečko, kjer gobe zelo hitro propadejo, pravzaprav jih tako ubijemo, ker jim preprečimo, da bi odvrgle trose, s katerimi se razmnožujejo. S prenašanjem v košari gobe torej na neki način sejemo. . //ft//'.'ji 27 25. JANUAR / PROSINEC 2013 HUMANITARNOST Tradicionalno obdarovanje prvorojenih v ptujski porodnišnici v novem letu V letu 2012 se je rodilo 906 otrok, 30 več kot lani Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča je takoj v začetku januarja organizirala že tradicionalno obdarovanje novorojencev. Gre za prijazno gesto bolnišnice, ki tudi vse druge - ptujskega župana in donatorje - povabi k sodelovanju na tem prijetnemu dogodku. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Kljub vsesplošni krizi ptujska bolnišnica ohranja dolgoletno tradicijo obdarovanja prvoroje-nega in drugorojenega otroka v novem letu. Na zadnji dan minulega leta v porodnišnici sicer niso zabeležili nobenega poroda, prav tako ne na prvi dan novega leta. Živah-neje je bilo 2. januarja, ko se je tri minute čez sedmo uro najprej rodila deklica Eva, za njo ob 15.05 pa še deček Tim. Eva in Tim prva v letu 2013 Eva se je rodila 31-letni mamici Mateji Sajko iz Krivega Vrha 11 iz Svete Ane v Slovenskih goricah. To je bil zanjo prvi porod, za katerega pa je povedala, da ga je kar dobro prenesla in da ni bilo tako hudo, kot si je predstavljala, da bo. Tim se je rodil še ne 22-letni mamici Editi Arnuš iz Obreža 42, Središče ob Dravi, za katero je bil to drugi porod, saj je septembra leta 2011 že povila deklico Megi. Mlada mamica je povedala, da je bil njen drugi porod bistveno hitrejši kot prvi, saj je rodila zgolj v dobrih dveh urah. Obe sta se iskreno zahvalili bolnišničnemu osebju in babicam za vso pomoč in podporo. Darilo Mestne občine Ptuj za prvorojenko Tretjega januarja je ptujsko porodnišnico že tradicionalno obiskal tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Mamica prve novorojenke je prejela šopek in denarno nagrado v vrednosti 250 evrov, mamica drugega novorojenca pa šopek. Župan se je pridružil dobrim željam preostalih in mamicama zaželel, da se v porodnišnico še kdaj vrneta, zaposlenim pa čestital za njihov trud in izrazil ponos, da ima Ptuj tako odlično in strokovno podkovano porodnišnico. Obdarovali Bolnišnica, Pikapolonica, Tenzor, Terme Ptuj in Zavarovalnica Maribor Ptujska bolnišnica že vrsto let ob začetku novega koledarskega leta obdaruje mamico prvoroje-nega otroka in tudi letos je bilo tako. Zlato verižico je mamici Mateji Sajko v imenu bolnišnice podarila v. d. direktorja mag. Mirjana Bušljeta. Obema mamicama je zaželela veliko sreče, zdravja in zadovoljstva, da bi v vlogi starša čim bolj uživali, malima nadobudnežema pa, da bi se lepo razvijala in rasla ter imela čim bolj brezskrbno otroštvo z veliko smeha in čim manj joka. »Obe vaju čaka veliko lepih trenutkov, pa tudi veliko odgovornosti in na tej poti vama vsi skupaj želimo vse najlepše in vse najboljše. Upam, da bosta iz naše bolnišnice odšli z lepimi spomini, saj se vsi zaposleni resnično trudijo, da je porodnišnica čim bolj prijazna, tako do mamic kot do njihovih otročičkov.« Darila so mamicama in njunima otročičkoma prinesli tudi Ines Mavrič iz podjetja Pikapolonica; mamica prvorojenega otroka je v dar dobila otroški av-tosedež, mamica drugorojenega pa priložnostno darilo. Drugorojenega otroka v letu 2013 so že tradicionalno obdarili tudi v podjetju Tenzor, darilo v višini 250 evrov sta prinesla Miran Senčar in Bojan Petek. Gorazd Be- V. d. direktorja mag. Mirjana Bušljeta skupaj z Matejo Sajko, malo Evo, prvorojeno deklico v letu 2013, in njenim očetom denčič, svetovalec uprave Sava Turizem, je mamicama podaril bone za razvajanje in sprostitev v Termah Ptuj, Mitja Tement iz Zavarovalnice Maribor pa je obema mamicama podaril bon v višini 100 evrov za sklenitev življenjskega zavarovanja bodisi zanju bodisi za otroka ter vsaki tudi praktično darilo. Hiša, kjer se rojevajo nova življenja »Zaposleni v porodnišnici smo zelo veseli, da imamo veliko dela in posledično s tem tudi rojstev. Vsako leto znova smo ponosni, da se donatorji odločijo za obdarovanje prvorojencev v novem koledarskem letu. Smo posebna hiša, hiša, kjer se rojevajo nova življenja, in mi, ki tukaj delamo, delamo to zelo radi,« pa je na krajši slovesnosti povedala Damijana Bosilj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Bo-siljeva je še dodala, da je bilo od 906 rojenih otrok lani dvanajst dvojčkov in manj carskih rezov, kar je tudi znak kakovostnejšega dela porodnišnice. Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, skupaj z Edito Arnuš in malim Timom, drugorojenim dečkom v letu 2013 28 ■ HUMANITARNOST / SPORT 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Obdaritev družin in otrok na širšem ptujskem območju Sporočilo za javnost Lions kluba Ptuj Člani Lions in Leo kluba Ptuj so v skladu z dolgoletno tradicijo zadnjo predbožično soboto organizirali obdaritev družin in otrok na širšem ptujskem območju ter dobrodelno stojnico v starem mestnem jedru Ptuja. Z dobrodelnimi paketi s pre-hrambnimi artikli in igračami so člani klubov obdarili 29 družin z 79 otroki in stanovalce Varne hiše v skupni vrednosti več kot 9.000 evrov. Pri zbiranju darilnih artiklov so jim pomagala podjetja Perutnina Ptuj, Mercator in Podravka. Na tradicionalni dobrodelni stojnici v starem mestnem trgu Ptuja, tokrat v okviru projekta Ptujska pravljica, so s prostovoljnimi prispevki za čaj in kuhano vino s spominsko skodelico kluba zbrali več kot 400 evrov, ki bodo namenjeni humanitarnemu projektu pomoči otrokom Leo klub Ptuj. »Delimo ustvarjeno!« Andrej Cafuta, mednarodni sodnik najvišjega svetovnega ranga Jana Kovačec Foto: Črtomir Goznik Andrej Cafuta je človek, ki je zagotovo poznan številnim Ptujčanom in okoličanom, saj se ukvarja s številnimi, predvsem športnimi dejavnostmi. Nekateri ga poznajo kot aktivnega na področju različnih športnih animacij in kot vodjo Centra aerobike. Najbolj prepoznaven pa je zagotovo kot predsednik Karate do kluba Ptuj; zaprisežen karateist je že skoraj četrt stoletja. S karatejem se je začel ukvarjati kot nadobudni najstnik. Takrat se verjetno še ni zavedal, da bo prav karate najbolj vplival na njegovo življenje. Trenirati je začel pod vodstvom Silvestra Vogrinca, kasneje pa je začutil, da je karate pot, po kateri želi hoditi še naprej, tudi ko bo končal uspešno tekmovalno kariero. Leta 1995 se je odločil, da sam ustanovi klub. Najprej je bil to Karate klub Zanshin Kidričevo, kasneje pa Karate do klub Ptuj. Njegova trenerska pot je zelo uspešna, saj je s svojim znanjem karateja ter izjemnim pedagoškim pristopom do sedaj vzgojil številne uspešne tekmovalce, med njimi tudi člane slovenske reprezentance. S svojim zgledom in delom je navdušil tudi Andrej Cafuta nekatere člane, da so se prav tako kot on podali na trenersko pot in mu danes pomagajo pri kaljenju mladih karateistov. Ni pa samo trenersko delo tisto, ki ga uspešno opravlja, temveč se je leta 1993 podal tudi v sodniške vrste. Že od začetka je vedel, da si v sojenju lahko uspešen le, če se nenehno izobražuješ ter imaš veliko teoretičnega in praktičnega znanja. Najpomembneje pa je, če si kot sodnik pošten, in prav to je lastnost, po kateri je Andrej najbolj poznan in spoštovan med drugimi sodniki, tekmovalci in trenerji. S poštenostjo in z marljivim delom je hitro napredoval v sodnika državnega ranga A, kasneje pa se je želel preizkusiti še kot evropski in svetovni sodnik, kar mu v najboljši meri tudi uspeva. Že leta 2004 je postal EKF - evropski sodnik. Uspešno delo in priznanja vodilnih pri Evropski karate zvezi so mu dali še dodaten motiv, da sodniško kariero pripelje do svetovnega sodnika. Zavedal se je, da bo za to treba še več znanja in trdega dela, vendar mu je prav to spoznanje vlilo dodatno energijo in voljo. Ves trud je bil poplačan lani, ko je v Maleziji opravil izpite za svetovnega sodnika za kate in postal t. i. judge B in za borbe judge A. Ta izjemni dosežek ga je dodatno motiviral, da je želel še stopničko višje, doseči najvišji svetovni rang za kate. Priložnost se mu je ponudila konec lanskega leta na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo od 21. do 25. novembra v Parizu. Prijavljenih je bilo 60 sodnikov s celega sveta in samo polovica jih je opravila zahtevane izpite. Med njimi je bil tudi Andrej Cafuta iz Karate do kluba Ptuj, ki sedaj nosi najvišji svetovni sodniški naziv v katah, judge A. Trenutno je v Sloveniji edini mednarodni sodnik s tem nazivom, kar je zagotovo velika čast ne samo za klub, temveč tudi za slovenski karate. Andrej bo svojo neusahljivo energijo zagotovo še vrsto let predajal številnim mladim karateistom in drugim športnim navdušencem. Za svojo prihodnost pa si želi, da bi karate leta 2020 postal olimpijski šport, kjer bi imel velike možnosti, da pridobljeno sodniško znanje še bolj uporabi, hkrati pa bi mu nastop na OI pomenil najvišje priznanje in vrhunec sodniške kariere. .^/v^ 29 25. JANUAR / PROSINEC 2013 SPORT Ptuju 10. mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu mest Silva Razlag Fotoarhiv ŠZS Na prvem svetovnem šahovskem prvenstvu mest, ki je potekalo v Združenih arabskih emiratih, je Slovenijo zastopalo mesto Ptuj. Zbranih je bilo več kot 250 šahistk in šahistov iz 39 držav z vseh petih kontinentov. V glavnem turnirju svetovnega prvenstva mest je 108 šahistov branilo barve 24 mest iz prav toliko držav: iz Amerike, Azerbaj-džana, Avstralije, Bangladeša, Kitajske, Egipta, Francije, Grčije, Indije, Irana, Kazahstana, Latvije, Nizozemske, Romunije, Rusije, Slovenije, Srbije, Švedske, Turčije, Velike Britanije, Ugande, Ukrajine, Uzbekistana in seveda domačinov. Drugi so nastopili na turnirju posameznikov v članski, mladinski in ženski konkurenci. Po opravljenem žrebu šestih skupin se je ekipa mesta Ptuja v postavi Aleksander Beljavski, Jure Borišek, Luka Lenič in Jure Škoberne znašla v skupini B. Z zmago proti Tashkentu iz Uzbekistana, neodločenim rezultatom proti mestu Chennai iz Indije in tesnim porazom s Saratovim iz Rusije so dosegli osnovni cilj - uvrstitev v osmino finala, med 16 najboljših. Za preboj med osem so se nato pomerili z močno ekipo Novega Sada iz Srbije, ki je bila po začetnem ratingu na 6., Ptuj pa na 7. mestu. Minimalna razlika v točkah v korist mestu iz Srbije naših ni odvrnila od resnega pristopa in želje po napredovanju. Neodločen rezultat 2 : 2 pa ni bil dovolj. Žal so bili »prekratki« na račun poraza VM Luke Leniča na prvi šahovnici, saj sta VM Aleksander Beljavski na drugi in VM Jure Borišek na tretji šahovnici remizirala, VM Škoberne pa je na četrti zmagal. Ptuj se je na svetovnem prven- VM Aleksander Beljavski stvu pokazal v dobri luči glede na to, da so za njim zaostala mesta, ki so bila po začetnem ratingu pred njim - tako Pariz iz Francije, prvi nosilec in favorit prvenstva, kot tudi tretji nosilec Lviv iz Ukrajine. V ekipi Ptuja je bil s tremi točkami najboljši Aleksander Beljavski, član ŠD Tehcenter Ptuj, njegov društveni kolega Jure Borišek je dodal 1,5, Jure Škoberne 2, Luka Lenič pa prav tako 1,5 točke. V finalu je ekipa mesta Lund iz Nizozemske z 2,5 : 1,5 premagala mesto Baku iz Azerbajdžana in osvojila naslov svetovnega prvaka mest. Mesto Ptuj je v končnem razporedu mest od 9. do 16. mesta zasedlo končno 10. mesto. 7. šahovski turnir Ptuj Open Mateju Titanu, najboljši domačin Danilo Polajžer v Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj je v prazničnih dneh minulega leta izvedlo že sedmi tradicionalni turnir Ptuj Open. Sodelovalo je osemindvajset šahistov in šahistk iz osmih slovenskih klubov in društev, največ seveda iz domačega društva. Med njimi je bilo kar sedem mladih, ki so lani novembra sodelovali na svetovnem mladinskem prvenstvu v Mariboru. Silva Razlag V devetih kolih, ki so jih udeleženci odigrali v osmih dneh, je najboljši rezultat dosegel dvajsetletni MK Matej Titan iz Murske Sobote, ki je zbral 7,5 točke in ostal edini neporažen. Tako je prekrižal račune prvemu favoritu in dosedanjemu štirikratnemu zmagovalcu, MM Domnu Krumpačniku, ki bi bil ob zmagi edini s trikratnim zaporednim naslovom. Ob koncu je tako osvojil šele četrto mesto. Med člani domačega društva velja pohvaliti najboljšega med Fotoarhiv SZS njimi, MM Danila Polajžer- ja, sicer drugega nosilca, ki je to mesto obdržal tudi ob koncu turnirja. Zbral je enako število točk kot zmagovalec, vendar so mu dodani kriteriji namenili drugo mesto. Ob dobri igri je imel kot predsednik še obilo dodatnih organizacijskih obveznosti. Od domačih mladih, perspektivnih članov se je z osvojenimi petimi točkami in končnim sedmim mestom izkazal David Murko. Že za uvod si je razdelil točko s kasnejšim zmagovalcem Matejem MM Danilo Polajžer s črnimi figurami v srečanju z Jankom Bohakom 30 ■ s/ff/' '■'-■>' ŠPORT 25. JANUAR / PROSINEC 2013 Titanom, v nadaljevanju pa je premagal kar tri šahiste z bistveno višjim ratingom, kot je njegov, med njimi tudi MK Darka Špelca. Na odličnem enajstem mestu je turnir končala mlada Lara Carli, za mesto boljši je bil David Klajderič. Oba sta zbrala po pet točk. »Ob vseh omenjenih mladih članih našega društva si pohvalo zaslužijo tudi David Zagoršek, Alja Janžekovič in še kateri. Prav uspehi najmlajših so potrditev pravilnosti odločitve, da kljub težki finančni situaciji nadaljujemo tradicijo, začeto leta 2006. Potrudili se bomo, da se ob 80-letnici delovanja društva leta 2015 srečamo na jubilejnem, desetem turnirju Ptuj Open,« ni skrival zadovoljstva nad uspehi svojih varovancev predsednik ŠD Tehcenter Ptuj in letos najbolje uvrščeni domači igralec MM Danilo Polajžer. Vrstni red: 1. Matej Titan, 2. Danilo Polajžer, oba po 7,5 točke, 3. Dušan Vukmirovič 7, 4. Domen Krumpačnik 6, 5. Karel Cojhter, 6. Luka Šolmajer, oba po 5,5, 7. David Murko, 8. Aleksander Podkrižnik, 9. Darko Špelec, 10. David Klajderič, 11. Lara Carli, 12. Stanko Nikolič, vsi po 5, 14. Viktor Napast, 15. David Zagoršek, 17. Ciril Ku-žner, 18. Alja Janžekovič, vsi po 4,5, 19. Janko Bohak, 21. Andraž Šuta, oba po 4 točke, itd. Odličen zaključek uspešnega leta v Kung fu klubu Ptuj Državni prvaki v kung fuju za leto 2012 so Bojan Kujavec, Manuel Hvalec in Danijel Klobasa Bronja Habjanič Fotoarhiv Kung fu kluba Ptuj V organizaciji Kung fu zveze Slovenija in kluba za borilne veščine Kung fu kluba Kranj je v Kranju 16. decembra potekalo finale državnega prvenstva v kung fu borbah, ki se ga je uspešno udeležila ekipa treh borcev Kung fu kluba Ptuj. Finale državnega prvenstva v kung fuju »Glede na to, da v drugih klu- bih po Sloveniji ne negujejo tekmovalnega kung fuja v tolikšni meri kot v ptujskem klubu, temveč se v večji meri posvečajo samoobrambi in tradicionalnemu učenju, se je to poznalo tudi v borbah. Tekmovalci ptujskega kluba so tako rekoč pometli s konkurenco. Naslove državnih prvakov v kung fuju za leto 2012 so tako osvojili vsi trije borci: Bojan Kujavec (-70 kg), Manuel Hvalec (-90 kg) in Danijel Klobasa (-85 kg),« je bil ob zaključku leta na svoje varovance ponosen trener Karel Šauperl. ffiJwKi %l U.LICT (T ™J V Športne prireditve v FEBRUARJU ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 2. 2. 9.00-19.00 Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, turnir Nedelja, 3. 2. 9.00-20.00 Nogomet: liga MNZ, zaključek ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 16. 2. 15.30-20.00 Namizni tenis: NTK Ptuj - Ilirija, člani (1. SNTL) ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE Sobota, 2. 2. 16.30-18.00 20.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Murska Sobota, članice Košarka: KK Ptuj - Fenomeni, člani, prvenstvena tekma ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 2. 2. 19.00 Rokomet: ŽRK MT Ptuj - RK Žalec, članice, prvenstvena tekma Sobota, 9. 2. 19.00 Rokomet: ŽRK MT Ptuj - ŽRK Roma, članice, prvenstvena tekma Sobota, 16. 2. 19.00 Rokomet: ŽRK MT Ptuj - ŽRK Logatec, članice, prvenstvena tekma Z leve: trener Karel Šauperl in Tomi Hojnik, zmagovalec boksarskega dvoboja na Ptuju Tretji krog slovenske boksarske lige, Ptuj, 22. 12. 2012: Tomi Hojnik zasluženo slavil zmago v svojem drugem boksarskem dvoboju V 3. krogu slovenske boksarske lige, ki se je odvila 22. decembra na Ptuju, je pred domačim občinstvom v 2. ligi barve BK Tezno v mladinski konkurenci zastopal član Kung fu kluba Ptuj Tomi Hojnik, ki se je preizkusil v svojem drugem boksarskem dvoboju. V nasprotnem kotu je stal izku-šenejši nasprotnik Jan Petkovič iz BK Rudolfovo (Novo mesto). Tomi je v ringu demonstriral dobro pripravljenost, saj je bil sodnik v ringu primoran šteti nasprotniku že pred iztekom prve runde dvoboja. Po dokaj izenačeni drugi rundi je v tretji spet prevzel vse vajeti v svoje roke in z odličnimi serijami udarcev popolnoma razorožil nasprotnika. Ob koncu dvoboja ni bilo nobenega dvoma o zmagovalcu in tako je Tomi Hojnik zasluženo slavil zmago v svojem drugem boksarskem dvoboju. 'ff/Cffft 31 25. JANUAR / PROSINEC 2013 SPORT / OBVESTILO Najuspešnejši razstavni pes Slovenije je s Ptuja Vito, Eva, Mihaela in Luka Ketiš iz Spuhlje so svojo psičko Lizo pasme nemški volčji špic razstavljali na kar 16 državnih in mednarodnih razstavah psov po Sloveniji. Psička je ob koncu leta s strani Kinološke zveze Slovenije osvojila naziv najlepšega razstavnega psa Slovenije v letu 2012, v maju pa je na svetovni razstavi psov v Salzburgu postala vice prvakinja pasme. Besedilo in foto: Mateja Tomašič V družini Ketiš so se razstav začeli udeleževati s svojo prvo psičko pasme pritlikavi nemški špic pred tremi leti. Psička z rodovniškim imenom Leontyn-ka Karamit Nova, ki jo kličejo Tinka, je osvojila naziv slovenski in hrvaški šampion v lepoti. S tem so uspešno vstopili v svet razstav in se odločili za nakup še ene psičke. Spomladi 2011 so iz Češke pripeljali psičko pasme nemški volčji špic z rodovniškim imenom Luisa Sumbarsky pramen, kratko Liza, katere oče je imetnik naziva svetovni prvak v lepoti. Nemški špici so ena najstarejših pasjih ras srednje Evrope. Nemške volčje špice imenujejo tudi keeshond, pritlikave špice pa pomeranci. So izredno živahni in inteligentni psi ter spadajo v isto pasemsko skupino kot pri nas bolj poznani samojed, sibirski husky, aljaški malamut in chowchow. Domovina keeshonda je Nizozemska, spada v skupino pratipskih psov, to so prvinski psi, ki so med naj- bolj zdravimi pasmami in živijo tudi do 20 let. So eni izmed najboljših psov čuvajev, ki so jih na Nizozemskem v preteklosti uporabljali za varovanje ladij. S psičko Lizo so se v preteklem letu udeležili 16 državnih in mednarodnih razstav psov po Sloveniji, kjer je na vseh osvojila naziv najlepše predstavnice te pasme. Ob tem je bila kar na treh razstavah izbrana še za najlepšo mlado psičko razstave izmed mladih psov (starih do 18 mesecev) vseh pasem. Na eni izmed razstav ji je ta naziv podelil predsednik mednarodne kinološke zveze Hans Muller. Na razstave po Sloveniji je povprečno prijavljenih od 500 do 800 psov. Uspešno so jo razstavljali tudi lani maja na svetovni razstavi psov vseh pasem v Salzburgu, kjer je bila druga najlepša predstavnica pasme. Ob tem so jo uspešno razstavljali še na Hrvaškem, v Srbiji ter Italiji, do zdaj pa je osvojila nazive mladinski šampion v lepoti Slovenije, Hr- Vito, Eva, Mihaela in Luka Ketiš z uspešnima razstavnima psičkama Tinko in Lizo vaške in Srbije. Za osvojitev naziva mladinski šampion v lepoti je bilo s psičko treba v vsaki od teh držav na treh razstavah osvojiti naslov prvak razreda mladih v pasmi. Kinološka zveza je konec lanskega leta izvedla tekmovanje najbolj uspešnih razstavnih psov, imenovano TOP 20 2012. To je lestvica najuspešnejših razstavnih psov na razstavah v Sloveniji v letu 2012, kjer so tekmovali razstavljavci iz Slovenije in tujine. Psička Liza je osvojila prvo mesto in drugouvrščenega premagala kar za 100 točk. S tem se je psička uvrstila na kvalifikacije za 7. prestižno razstavo Eukanuba World Challenge, ki vsako leto poteka v ZDA. Na kvalifikacije, ki bodo potekale na evropski razstavi v Ženevi ali na svetovni v Budimpešti, se uvrstijo najuspešnejši razstavni psi iz posamezne države. Uspehi na razstavah družini Ketiš predstavljajo nagrado za vložen trud v psički, ki sta za njih predvsem hišni ljubljenki. Za top razstavno formo pa skrbijo s primerno prehrano, redno nego in vzdrževanjem telesne kondicije. Razstave so prevzele tudi hčer Evo Ketiš, ki se je na dveh razstavah preizkusila v junior han-dlingu ter osvojila drugo in tretje mesto. To je tekmovanje mlajših vodnikov psov v razstavljanju psov in pravilnem izvajanju likov. Sodniki pri tem ne ocenjujejo psov, temveč vodnikov način vodenja, predstavljanja in poznavanja psa. Gledališki in plesni studio Iva Ferlinc Vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo pri spoznavanju umetnosti gledališča in plesa ter učenju veščin odrskega ustvarjanja. Tečaji bodo potekali v štirih skupinah v času zimskih šolskih počitnic med 18. in 22. februarjem 2013 v prostorih Stare steklarske delavnice na Ptuju. Mentorici studia sta Branka Bezeljak in Majda Fridl. Potek tečajev: 1. skupina (začetni tečaj -mlajša skupina): - vsak dan 2 šolski uri (med 9.00 in 10.30), - namenjena je otrokom med 11. in 14. letom starosti, - spoznavali bomo osnove igre, trenirali govor in bazično tehniko. 2. skupina (začetni tečaj - starejša skupina): - vsak dan 4 šolske ure (med 10.30 in 13.30), - namenjena je otrokom med 14. in 17. letom starosti, - spoznavali bomo osnove igre, trenirali govor in bazično tehniko. 3. skupina (nadaljevalni tečaj): - vsak dan 4 šolske ure (med 17.00 in 20.30), - namenjena je srednješolcem, - posvetili pa se bomo interpretaciji vlog: psihologija likov, dramska situacija v prizoru, odnosi med osebami, igranje podte-ksta ter izpopolnjevanje tehnike govora (dikcija, logika, jasnost, razločnost, glasnost) in stika z gledalci. 4. skupina (tečaj sodobnega plesa): - namenjena otrokom in mladim od 11. leta naprej, - natančen urnik bo znan po uvodnem sestanku, ki bo v ponede- ljek, 18. 2. 2013 ob 10.30. Studio bomo zaključili z gledališko predstavo, ki bo uprizorjena v Mestnem gledališču Ptuj in kot gostujoča predstava še na mnogih drugih odrih. Tečaj studia znaša 10 EUR. Izpolnjeno prijavnico, ki jo najdete na spletnih straneh JSKD, pošljite na naslov: Območna izpostava JSKD Ptuj, Jadranska 13, Ptuj, po elektronski pošti oi.ptuj@jskd.si ali po faksu na št. 02 743 39 72 do 15. februarja 2013. 32 ■ ?/¿f/".'.'! PRIREDITVENI VODNIK 25. JANUAR / PROSINEC 2013 PROGRAM FEBRUAR mpP M E&l' Gl i DAl S LIE PIJ J 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si Sobota, 2. februar Takšnega cirkusa pa še ne, gostuje Zavod Bufeto Ljubljana, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Ponedeljek, 4. februar Roald Dahl: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO, produkcija Mestnega gledališča Ptuj, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Torek, 5. februar Aleš Šteger: KURENT, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor, ob 9.00 in 11.00 za šole in izven Sreda, 6. februar Peter Seligmann, Elsebeth Nielsen, Bo Larsen: MAHMUD, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Četrtek, 7. februar Aleš Šteger: KURENT, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Lutkovnega gledališča Maribor, ob 9.00 in 11.00 za šole in izven Četrtek, 7. februar Leo klub Ptuj: DOBRODELNA LICITACIJA LIKOVNIH DEL - BEJŽI ČOPIČ, kurent gre, ob 18.00 Ponedeljek, 11. februar Peter Seligmann, Elsebeth Nielsen, Bo Larsen: MAHMUD, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Četrtek, 14. februar Avtorski projekt Božene Krivec: PLESNA PRODUKCIJA ŽENSKE, ob 11.00 za šole in izven Nedelja, 17. februar Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj predavanje na temo Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven Torek, 19. februar Peter Turrini: JOŽEF IN MARIJA, produkcija Mestnega gledališča Ptuj , ob 19.30 za izven Nedelja, 24. februar Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj predavanje na temo Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven S sporeda Mestnega kina Ptuj Četrtek, 31. januar 17. februar 19.00: Oslo, 31. avgusta - art 16.00: Mali volkodlak Dolfi - dru- žinski Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. 18.00: Hčerka najboljšega prijatelja februar - PoP 16.00: Poročni video - pop 20.00: Skok čez plot - art 18.00: Ubij jih nežno - pop Četrtek, 21. februar 20.00: Oslo, 31. avgusta - art 19.00: Misterij ženska - dokumen- Četrtek, 7. februar tarni 19.00: Morilec Joe - art Projekciji sledi pogovor z doulo, psihologinjo in umetnico Martino Sobota, 9. februar F. Štirn. 10.00: Ferdo Krota & Nori pusti cir- kus (Kino vrtiček) Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. februar Petek, 8., sobota, 9., in nedelja, 10. 16.00: Ernest in Celestina - dru- februar žinski 16.00: Nora dekliščina - pop 18.00: Ljubezen je vse, kar potrebu- 18.00: Časovna zanka - pop ješ - art 20.00: Morilec Joe - art 20.00: Sedem psihopatov in shih Četrtek, 14. februar tzu - pop 19.00: Skok čez plot - art Četrtek, 28. februar 19.00: 360 - art Petek, 15., sobota, 16., in nedelja, Q PROGRAM ZA FEBRUAR Petek, 1. februar, 20:00, CID Ptuj S kolesom po Zimbabveju Potopisno predavanje Marka Mohorčiča Zgodba o dveh kolesarjih in mesecu življenja na kolesu. V Harareju, prestolnici Zimbabveja, se prične 2500 km dolgo poganjanje bicikla okrog te »pozabljene« dežele. Preko gorovja Nyanga, kjer je drugi najvišji slap v Afriki - 762 m visok Mtarazi, mimo starodavnega mesta Zim-babve do nacionalnega parka Matobo. Sledi obisk parka Hwange, polnega afriških živali, Viktorijinih slapov na višku vodostaja v Zambeziju ter povratek v prestolnico po divji cesti ob jezeru Kariba, kjer spoznava tragično usodo ljudstva Batonga. Vstopnine ni. Petek, 8. februar, 22:00, CID Ptuj Pustni disko DISKO ŽUR: Edini pravi pustni žur brez vstopnine! Na pustni petek bodo z nami DJ Pero, DJ Funky in vedno noro zabavna skupina WhatDaFunk. Plesali bomo v ritmu funky disko glasbe, zato so zaželene tudi odštekane maske v slogu 70., 80. in 90. let. Vstopnine ni, vabljeni! Sobota, 9. februar, 10:00, Mestni kino Ptuj Kino vrtiček: Ferdo Krota & Nori pustni cirkus z bratoma Malek Filmska ustvarjalnica in igralnica Pustni čas je čas norčij, zato se bomo pozabavali tudi v Kino vrtičku. V mestece, kjer živijo Ferdo Krota, Viktor in njegov kuža Klobasa, bo prispel potujoči cirkus in vsi prebivalci bodo pripravili cirkuške točke. Kaj ko bi bili tudi mi cirkusanti? Skupaj z vedno zabavnima bratoma Malek se bomo podali v svet pustnih cirkuških dogodivščin, zato ne bo prav nič narobe, če v kino tokrat pridemo po cirkuško našemljeni! Vstopnice (3 EUR) so že v predprodaji na blagajni kina. Petek, 15. februar, 17:00, CID Puj Otvoritev razstave Gregorja Samasturja Razstava likovnih del slikarja Gregorja Samasturja Gregor Samastur je umetnik, ki z družino živi v Slapah pri Ptujski Gori, sicer pa je že dve desetletji zaposlen kot likovni terapevt v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi, kjer tudi varovance spodbuja, vodi in usmerja k lastnemu sproščenemu likovnemu izražanju. Je član likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk. Samastur je umetnik, ki svoja najgloblja čustva izraža s pomočjo barve - akrila na platnu, zadnjih nekaj let pa tudi v tridimenzionalni podobi: v lesu, mavcu, glini. Že kar nekaj let se s svojimi deli redno predstavlja v galeriji CID. Vstopnine ni. Četrtek, 21. februar, 19:00, Mestni kino Ptuj Misterij ženska Projekcija filma in pogovor z Martino F. Štirn Misterij ženska, dokumentarni film japonske režiserke Naomi Kawase, je nežen in pretanjen pogled v svet, ki je sodobnemu človeku še kako neznan. Spoznamo namreč življenje v japonski kliniki, Hiši rojstva, kjer se dr. Yoshimura že štirideset let posveča naravnemu rojevanju, ki se izogiba metodam sodobne medicine in svoj pogled raje obrača proti rojstvu, ki je nagonsko, človeku naravno. Projekciji bo sledil pogovor z Martino F. Štirn, doulo, diplomirano psihologinjo in mag. umetnosti. Petek, 1. marec, 21:00, CID Ptuj Grehi in orehi Koncert akustičnega tria Skupino sestavljajo trije odlični glasbeniki, ki so vsak na svojem področju v preteklosti že dosegali zavidljive glasbene uspehe. Po kontrabasu se s spretnimi prsti sprehaja profesor glasbene pedagogike Marko Horvat, svoj izšolani glas je posodil uveljavljeni slovenski zborovodja in pedagog Robert Feguš, na kitari pa muzicira ptujski ritmični mojster Damir Ovčar. Čaka nas raznolik repertoar: od popa in rocka čez jazz in klasiko do zimzelenih melodij. Vstopnine ni. . //ft//'.'ji 33 kurentovanje v Karnevalski dvorani od 2. februarja MEDNARODNI PUSTNI FESTIVAL PTUJ, SLOVENIJA KONZORCIJ KUHI NT MESTNA OBČINA PTUJ Perutnina Ptuj HOtRSSKSCSli 'I EJtMHl^TVJ Sobota. 2. februar, ob 20. uri SEVERINA. REBEKA DREMELJ 12 EUR v pradprodeji. 14 EUR na dan prireditve Sobota. 9. februar, ob 20. uri VELIKI KARNEVALSKI BAL DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO, SLOVENSKI ZVOKI 28 EUR z večerjo. 14 EUR po 22.30 za maske jav.nesujžbe jryj KARNEVALSKA DVORANA PTUJ ZABAVA ZA VSE GENERACIJE Nedelja, 3. februar, ob 16. uri VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI prost vstop Norčav, vesel pustni čas prinaša v domače okoljo starega mestnega jedra Ptuja že tradicionalno priljubljeno Karnevalsko dvorano. Po kar nekaj letih iskanja primerne lokacijo se jo okolje nekdanje vojašnice na Vičavi pokazalo kot odlična in lahko dostopna rešitev. Zabave željni bodo tako lahko enajst dni izbirali med različnimi glasbenimi skupinami in stili. Posebno pozornost smo namenili slovenski glasbeni sceni, ki letos presega 60 % vseh nastopajočih. Nezanemarljiv je podatek, da bo Karnevalska dvorana toplo zavetje za vse udeležence etno- in mednarodne povorke. učencev ptujskih osnovnih in srednjih šol. Gimnazije Ptuj ter ptujskih vrtcev. Skupno druženje, ples. zabava, podeljevanje nagrad bosta obeležili obe nedelji v letošnjem pustnem času. V kulinarični ponudbi bodo zastopane vse jedi, ki jih najlaže povežemo pod ljudski rek >Pust masnih ust*. Prav tako ne bo manjkalo slastnih krofov izpod rok pridnih ptujskih pekov. Sobotni Karnevalski bal, ki negujejo izročilo ma-skiranja in le-to prenašajo na mlajše generacije, je že desetletja tradicionalno srečanje Ptujčanov in okoličanov. Nedelja 10. februar, ob 16. uri ANSAMBEL EKART prost vstop Ponedeljek, 4. lebruar, ob 20. uri ROK N BAND. MLADI DOLENJCI 8 EUR v predprodaji, 10 EUR na dan prireditve Ponedeljek, 11. februar, ob 16. uri VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA DPM PTUJ IN CID PTUJ / DAMJANA GOLAVŠEK Otroci imajo prost vstop, odrasli 4 EUR Torek, 5. februar, ob 20. uri KINGSTON, GADI 8 EUR v predprodaji. 10 EUR na dan prireditve Sreda. 6. februar, ob 20. uri E.T., KARMA, MINEA 10 EUR v predprodaji. 12 EUR na dan prireditve Ponedeljek. 11. februar, ob 20. uri MAJA SUPUT, SANDI CENOV 10 EUR v predprodaji. 12 EUR na dan prireditve Četrtek, 7. februar, ob 15.30 POLI ŽUR / ČUKI, RIBIČ PEPE Otroci imajo prost vstop, odrasli 4 EUR Četrtek, 7. februar, ob 20. uri MAMBO KINGS, YUHUBANDA 8 EUR v predprodaji. 10 EUR na dan prireditve Torek, 12. februar, ob 20. uri ČUKI. ATOMIK HARMONIK 10 EUR v predprodaji. 12 EUR na dan prireditve Ceno vstopnic smo glede na prejšnja leta znižali, prav tako pa so novost tudi vstopnice v predprodaji. ki so po ceni znatno nižje kot v redni prodaji. Dušan Ris. PP Gostinstvo d.o.o. Petek. 8. februar, ob 20. uri COLONIA, GITARSI 10 EUR v predprodaji. 12 EUR na dan prireditve Prodajna mesta vstopnic: • Tic Ptuj. Slovenski trg 5. Ptuj • Don caffe Ptuj. Potrčeva 14. Ptuj • Eventim - vsa prodajna mesta • Kiosk pred karnevalsko dvorano (na dan dogodka, dve uri pred prireditvijo) FtTCatering **?*od) ^ f£B vk*rn«v»l»Udvorani f rt Ov>umk» t u u O • klMn rsttlwiaWc HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Vabljeni v Klub Gemina XIII. Grand Hotela Primus Primusov pustni ples s plesno animacijo in Marko Medik bandom Petek, 8.2.2013 ob 19. uri Vstopnica 30 € na osebo Valentinov ples z glasbeno skupino Export B Sobota, 16.2.2013 ob 19. uri Vstopnica 30 € na osebo Primusove vinske zgodbe • 22.2. Od Slovenske Istre do Dalmacije - okusite Jadranske dragulje . 8.3. Vina z Gomile - P & F Nasmejte se z nami... . 18.2. ob 19. uri stand up TADEJA TOŠA • 25.2. ob 19. uri monokomedija STAR FOTR - Janez Hočevar - Rrfle . 11.3. ob 19. uri stand up TADEJA TOŠA • 25.3. ob 19. uri monokomedija FOTR - Lado Bizovičar Vstopnice za dogodke v Klubu Gemina XIII. so že v prodaji na recepciji Grand Hotela Primus. Termalni Park Zaplešite latinske plese in Zumbo ob bazenih Termalnega Parka j s plesnim animatorjem Juretom Krajncem, DJ-jem in hostesami, I vsak drugi in zadnji petek v mesecu od 21.00 do 24.00. Cena nočnega kopanja 7 €. Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, T: 02 7494 506 E: hotel.primus@terme-ptuj.si, www.sava-hotels-resorts.com Termalni Park popust na celodnevno vstopnico od ponedeljka do četrtka. Cena vstopnice s popustom: odrasli 10,5 C otroci 7,7 C Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 vstopnico. Grand Hotel Primus ^ f\ / popust za kopanje v bezenih J[ 1U/ Vespasianus ~ ^J /(J od ponedeljka do četrtka (4ure). Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za I vstopnico. Grand Hotel Primus a r\n/ popusta™ i J I \J/ Primusov pustni ples. 8.2.2013 ali L 11/0 Valentinov ples 162. v Klubu Gemina XIII. Kupon velja za I osebo. Terme Ptuj. Pot v toplice 9,2251 Ptuj • Kupon je veljaven do 2&2.2013. W TermePtuj Pol vtopfcce9,225l Ptuj-Kupon je veljaven do 28.2.2013. W Terme Ptuj P« v lop&ce 9,2251 Ptuj Studio kuhinj na Mariborski c. 68, Ptuj Ugodne ter konkurenčne cene Strokovno svetovanje Gospodinjski aparati vseh blagovnih znamk POETOVIO LXIX Nakup oljenk je možen v prostorih društva v Krempljevi 4. Pri vsakem nakupu vam podarimo koledar društva. Kupon Popust za nakup oljenke. Vetja n 1 oJjenleo pri nakupu v prostorih društva ki so izključuje i drugimi popusti. Poetovio IX1X, Kremplje va 4,2250 Ptuj. Kupon je veljaven do 1.3.2013. VSe fotografije in filme o V. rimskih igrah si oglejte na www.rimskeigre.si. Vabljeni na otroške rimske kreativne delavnice - prijavnice na Intemetnih straneh. \ Spominski medaljon 53. ku rento van ja NOVO - RIMSKE OUENKE DRUŠTVO ZA RIMSKO ZGODOVINO IN KULTURO PTUJ Krcmpllcva ulica 4, 2250 Ptu| Ml TISKAMO! Vizitke Etikete Kuverto □opisi Plakati Letaki Prospekti Zioienkc Mailing Mapo Koledar* Zvezki Bloki Bom Vabilo DVD/CD ovitki EVROGRAFIS Nomizne podloge Voščilnice Razglednice Oiptomo Kuponi Jedilni listi Zemljevidi Vstopnice Ceniki Navodila Posebni obrazci Revijo Časopisi Brošuro Knjige Danlne vrečke Embalaža CELOVITE STORITVE NA PODROČJU TISKA • OD PRIPRAVE DO ODPREME HITRA ODZIVNOST IN KRATKI IZVEDBENI ROKI OKOLJU PRIJAZNI MATERIALI PREDSTAVITI ¡V® J® BIJAVINI@ST V PTPJCÄNiy Vi Ptujčana mesečno prejema na dom 8760 gospodinjstev v meslm občmi Ptuj Zaraai branosti in odmevnosti mea občani ie odičen meči» za predstavitev poslovne dejavnosti. Ptujčan itftcta vsak mesec, zadnji teden v mesecu (v mesecu ¡Uijj izide dvojna števika, ki pokriva še rresec avgust). Rok zo rezervacijo oglasnega prostora: ca 10. v mesecu Into 041 283 694 & e-maii: lotos ptu|soi.nel (Agenci.a Lotos d o.o. kom. oseba l liano Vognnec) A > // 1.1 -II ■ ■ ■ ■ ; 1 ■ ■ lEIlu ^^ a ■ IIJjM |rfTl EVROGRAFIS d.o.o. Pjhova ulice 1 e. 2000 f/arbor. Slcveniji T: C2 630 06 94. F 02 601 85 21. E-paSta: irr'o@evrcgr3fis.s. wvAv.evrog-afis.si