m. Številka. V Ljubljani, i torek l junija 1918. LI. leto. .Slovenski Narod" vella po pošti: za Avstro-O grško: za Nemčijo: celo eto skupaj naprej po\ leta m „ č trt leta „ „ na mesec • m K 40--, 20 — . 10-. 3-50 celo leto naprej . . . . K 45 — za Ameriko in vse druge dežele: ce*o leto naprej . . • . K 50' — Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ĐpravnUtvo (spod- dvorišče levo). SnallOTa ali ca it. 5, telefon it 35. Uhaja vsak dan zvečer Uvzenti neleija lm p ratnike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer t mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 23 vin. Pri večjih insercihh no dogovoru. Norl naročniki naj pošljejo nirjciiaj ttlm 3T PO nakualol. Na samo pismene naročbe brez pasiatve denarja se ne mareao nikakor ozirati. ..Narodna tišini" tslafo« it. 39. celo teto naprej pol leta .Slovenski Narod" velja ▼ Ljubl|ani dostavljen na dom ali če se hodi ponj t . . . . K 36-— I četrt leta „ .....18*— j na mesec „ 9.— 3-— Pasanszna Številka valja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OredalitTO: Rnaflova ulica it 5 (v L nadstr. tevo\ telefon it 34 Kaj pomenilo oRtroji. H. — V Pragi, 2. junija. Dunajska vlada je z oktroji pokazala tipično svoje razmerje napram ne-nemškim in nemadžarskim narodom; za vselej vidimo, kaj moremo s te strani pričakovati; češki narod je s svojim mirnim, skoraj indiferentnim obnašanjem odgovoril, da s strani vlade ničesar več ne pričakuje. S tem je ta zadeva popolnoma izčrpana. Hotel pa sem slovenskim čitateljem pok.azuti, kako gledajo na stvar naši najboljši strokovnjaki in sem zato naprosil, kot avtoriteto prvega reda drja Ant. Haj na, voditelja bivše češke državopravne stranke in bivšega deželnega in iržavnega poslanca, navdušenega prijatelja češko-jugoslovanske zveze, da za Slovence analizira to stvar. Drja Hajna za to, ker on je morda ne samo naš prvi strokovnjak v tej stroki, temveč, ker so njegove misli specifično češke, pribHžajoče se najbolj mišljenju in shvaćanju velikih mas naroda. Dr. Ant. Hajn je izvajal: Pri zadnjem vladnem oktroju na češkem je najdragocenejše za Slovence to, da imajo nazorni primer, da se Nemci pri svojem stremljenju obdržati svojo današnjo hegemonijo v državi ne ravnajo po kakšni jednotni načelni taktiki, temveč da so v taktiki največji oportunisti. Ako je treba hegemonijo držati s konstitucijo, napravijo konstitucijo, če se jim zdi absolutizem boljši, se vrnejo k absolutizmu, če tudi le za en sam dan ali pa za en teden, ali za nekoliko mesecev, kakor je to pač potrebno. 1 ako se rešujejo nekatere zadeve samo absolutistično-birokratično, druge le konstitucijonalno, kako* je pač za nemško hegemonijo varnejše in lažje. In tako čuvajo v eni dežli ustavnost, v drugi pa zavlada najhujši absolutizem državni in deželni. Odvisno je to le od teritorija, za kateri ravno gre. Tako se v službi nemške hegemonije kompromitirajo najlepša načela in najmodernejša gesla. Medtem ko skušalo Nemci češko kraljestvo razdeliti, ker je češka večina že preveč narasla in se ne pusti kar tako komandirati in teptati, vstrajajo in zrova slavnostno proklamirajo jednoto in nerazdeljivost Štajerske in Koroške, ker si še vedno upajo držati slovensko manjšino pod svojo vlado. Ce kličejo Slovenci po razdelitvi teh dežel, kakor kličejo Nemci po raztrganju Češke, če hočejo Slovenci razdelitev v okrožja z narodnostnimi mejami, kakor hočejo to Nemci na Češkem, so Nemci kakor psi na Slovence, škodljivce dežele in bodo na nje klicali rablja, da jih pride pobesit veleizdajalce. To nemško taktiko, ki je različna po času ali po teritoriju, za katero ravno gre,, naj si Slovani dobro zapomnijo in zato nal pri vsakem načelu in pri vsaki teoriji, in je še tako vzvišena, lepa in moderna, ki jim jo Nemci priporočajo in hvalijo, naj preje pogledajo, ali jo predvsem Nemci sami pri sebi in za sebe v p o r a b 1 j a j o. Toda vrnimo se k temu, kar ste me vprašali. O vladnem oktroju z dne 19. maja, ki uvaja razdelitev Češke v okrožia, na kratko le tole: Ker bi to reformo Nemci ne bili dobili s pomočjo češkega deželnega zbora, ki je že pet let ubit, niti s pomočjo državnega zbora, in ker ni bilo priooročliivo uvesti razdelitev Češke s pomočjo § 14. (o taki naredbi bi morala vlada poročati državnemu zboru in jo predložiti v odobritev), je bila izdana dotična naredba ne od celokupne vlade, temveč od enega samega ministra in sicer od ministra notranjih zadev. Besedilo naredbe pričenja naivno ne z okrožnimi uradi, temveč z okrožnimi u r a d n i k i. To je stara zahrbtnost dunajskega režima. Ustanovljenih je 14 okrožnih vlad. 5 nemških in 9 čeških, z vporabo načela narodnostnega ograničenja; in to ograničenje se izvaja, za enkrat samo še na papirju, tako, da bi se potonilo v nemških okrožiih več nego 200.000 Čehov, v čeških okrožjih pa niti 100 000 Nemcev (med katerimi so seveda skoraj sami Zidie). Govoriti o čeških okrožnih vladah, fe seveda varanje, kajti dokler traja današnji centralizem, v katerem gospoduje nemšči- na, bi bila ta okrožja nemško-Češka. S tem, da so glavni deli oblasti vzeti iz rok češkega ces. namestnika in izročeni okrožnim glavarjem in da gre pritožbena pot proti njihovim odločitvam čez namestnikovo glavo naravnost na Dunaj, na ministrstvo, se naj ojači centralizem. Način, kako so se sestavljala okrožja pomciija za češko kraljestvo notranjo upravno in gospodarsko revolucijo. Vasi, občine, celi okraji se trgajo in prestavljajo kakor kamenčki ali pa kosi lesa iz okrožja v okrožje. Kar je od vekov bilo združeno, in naj bo to češko ali nemško, je sedaj raztrgano. Nekatere občine naj spadajo politično drugam, sodnijsko in avtonomno pa zopet drugam, med tem. ko so dosedaj v tem oziru jednotno organizirane. Vlada se je poslužila za oktroa zakona z dne 19. maja 1S68. (tuJi jubilejni akt!), pa je ta zakon ne le zlorabila, temveč tudi grobo prekršila. Ta zakon namreč predpisuje, da meje političnih okrajev ne smejo križati mej sodnih okrajev. Toda vlada se ni brigala za to določbo in je strigla Češko križem kražem okraj sem. okraj tam, občina sem, občina tam. Vlada je s svojim oktrojem izvršila r e vol u c i i o od zgoraj. Pred vojno je na cesarjevo povelje delovala takozvana komisija za reformo državne uprave, ki se je izrekla proti okrožnim vladam. Seidlerjeva vlada je vrgla stro-kovnjaško mnenje te komisije v koš in je izvedla češkim Nemcem, kar so hoteli. Čehi smo se spominjali te dni pri-četka 30!etne vojne, 28. maja 1618. je bila praška uefenestracija, 301etna vojna je nam Čehom prinesla Belo goro, justifikacije, pobijanje in ponižanje naroda. Naš narod vidi jasno in ve, drt r^t ne more biti uničen. Češko - slovaške čete v Rusiji. Moskva, 29. maja. (Koresp. urad> (Agentura.) Vstaja (?) češko - slovaških čet, ki odhajajo v Vladivostok, da jih prepeljejo na francosko fronto, se je končala s silnimi spopadi s sovjetovimi četami v Pensi. Češko - slovaške čete so se trdovratno upirale poskusom Rdeče armade, da bi jih razorožila. Ljudski pooblaščenec za vojno Trockij je odposlal vsem železničar-skim organizacijam vzhoda okrožno brzojavko, v kateri prepoveduje voziti Češkoslovaške čete po teh železnicah Vsi Čehi in Slovaki, ki pridejo rdeči armadi v roke oboroženi, se morajo glasom novega uVa-za Trockega na mestu ustreliti. Da odre-žejo vstaše od vsake zveze in jim preprečijo prihod na vzhod, je več železniških prog ustavilo promet tako na progah Pen-sa - Rusajevka, Ufa - Omsk. Vstaške čete se odločno upirajo ter so v več bitkah premagale vladne čete. Kodarj, 3. junija Nad Moskvo Je bilo proglašeno obsedno stanje. Moskva, 29. maja. (Kor. urad.) Predsednik boljševiške komisije donske republike je bil od sovjetu sovražnih kozakov obešen. Bil Je glavni organizator proti-Ka-Ijedinovih kozakov. Haas, 3. Junija. »Dallv Cbronicle« poroča iz Petrograda, da Je bilo naučno ministrstvo v Stavropolu v Kavkaziji, kjer Je bila ustanovljena nova kavkaska vlada. Izročeno neki 16letni šolarici. Minister za zunanje zadeve v tej novi republiki ne zna ne pisati ne brati. Veiabiika na zapadu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. junija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonasled. R up -r e h t a. Artiljerijski boj je od časa do časa oživel. Zavrnili smo sovražne delne napade zapadno Baillcula in severno Lyse. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. V nadomestilo francoskih !ii angleških ar-n* a činih zborov, odbitih vsled našega nn^ada, in v podporo divizij, ki so jih dosedaj od sosednih armad v naglic! spravljali na bojišče In ki so bile močno decimirane, so vstopile v boj nove francoske čeie z oddaljenih front. Severno od Aisne so zaman poskušale držati od-kazane jim pozicije. Vrgli smo jih v trdem bo:u med jarki na Mouiin-sons-To-uveni-St. Cnnstophe-Vingre nazaj. Jugozapadno Soissonsa smo zavzeli Chau-dun. V napadu smo prodrži čez nižino ob Savieri do vzhodnega roba gozdov pri Vil?ers Cotleres. Južno od Ourcqa je izvrševal sovražnik ljute protinapade; biii so krvavo zavrnjeni. Čez Cour-chamos in Monthiers smo pridobili tal in smo zavzeli višine zapadno od Cha-tean Thierrv. Ob Mami ter med Marno in Reinrsom je položaj neizpremenjen. Naše letalske fiotilje so z bombami uspešno ncosdle na beUšče držeče železnice, na katerih se vrši močno gibanje čet. Sestrelili smo 31 sovražnih letal. Poročnik Wenckho?f je Izvoieval svojo 29. in 30., poročnika L6\venhardt in Udet pa svo:o 25. zmago v zraku. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO, Bcrolin, 3. junija. (Kor. urad.) Jugozapadno od Soissonsa novi uspehi. Francoski protinapadi na obeh straneh O u r c q e. Vas Moulin sous Touvent leži 5 km severno od trga Attichy ob Aisni, ki je od Compiegna oddaljen 15 km in 20 km seve-ro - zahodno od Soissonsa. Vas St. Chri-stophe leži 5 km jusro - vhodno od prvo-imenovane vasi, selo Vingre* pa 3 km vzhodno od St. Christopha. Molin sous Touvent je najzaoadnejša točka nemške fronte med Oiso in Aisno, H poteka ob veliki cesti, ki veže mesto Noyon ob Oisi s trgom Vic ob Aisni in je osnovnica trikota, čigar stranici sta Oise in Aisne in čigar vrh ie mesto Compiegne. Vas Chaudun leži 7 km iugo - zapadno od Soissonsa blizu velike ceste Soissons - Pariz. Mesto Villers - Cotterets, 21 km jugo - zapadno od Soissonsa ob veliki cesti Soissons-Pa-riz, je važno križišče železnic Pariz-Sois-sons ter Compiegne Chateau Thierrv-Epernav. Severno in južno od mesta se ob cesti Soissons - Pariz širijo obsežni gozdovi (Foret de Villers Cotterets). Nemške čete so dosegle njih vzhodni rob, potem ko so prekoračile iz snisscnske okolice v jugozapadni smeri proti reki Ourcq tekočo rečico Savieres. Torej stoje nekako ob ve-HH cesti Soissons - Villers Cotterets. — Vas Monthiers leži 10 km severo - zapadno od Chatean Thiernr, 3 km iugo - vzhodno od včeraj imenovane vasi Courchamp. Med ANno in Marno notesa torej nemška fronta nekako ob premi črti od točke približno 13 vm zamdno od Soissonsa — približno H fru ^anadno od Chateau Thierrx\ia. — Reka Ourcq izvira severo - zaprH^o od nnrman<;a ob Marni, teče s\ozi Fere en Tarif^nof*, o^tem profl zapadu, skozi mesta NeulHv. La Ferte ^ilon in Crouv ter se ;,*žno od Crouv Izlile v Marno. Nien končni tok in na strma rečice Sa^'eres tvorita skoro r»remo ?rtn Soissons - Mcnux. Beroftfc 3 fimiia. (Koresp, ur.") Wolf-fov nrod poroča: Na ra^adM in iugo - za-oadu Soissonsa se vrši že tri dni trdovraten boj. Francoz se bran! hrabro in meče diviziio za diviziio v iramd. Ne^a znana ^Invna nemfVa rezervna diviziia se ie na-hniala v težVem bofo za dobro izgraien^ stare poziciie ori Vauxboinu. Vsako ped gozdnega višinskega ozemlia s svofimi globokimi predori in podzemskimi hodniki ie bilo treba zavoievati. Proti ničmanj nego 7 francoskim diviziiam. med temi elitne čete, se Je imela boriti ta hrabra divizija zadnja dva dneva. V prvi vrsti je bil slavni francoski železni zbor z maroVansko divizijo, ki je izkrvavela v hrabri obrambi. Deloma so sprejeli Afrikanci ob jarkih stoječ našo iurišajočo iufanteriio. Pripeljali so jih iz Pariza v avtomobilih, kier so bili do svojih zadnjih težkih izgubah pri Amiensu znova dopolnjeni. Njihove izgube kakor tudi one 61 francoske elitne divizije znašaio no izpovedi vietnfkov 70 odstotkov. Vedno iznova je poskusa! sovražnik, da bi ustavil naoad. Leni Vauxboin s svojimi i^jtspfrnf srradovi le že razvalina. Dunat, 3. junlia. Na francoskih železnicah nrihaiajo v tem trenutku čete in Je gibanje teh čet sedaj močno kakor približ- no za časa bitke ob Mami leta 1914. General Foch ima težavno nalogo, ustvariti novo fronto na črti Compiegne - Villers-Cottercts, južno od Marne in severno od Fpernava do Reimsa ter je zato posegel na strategične rezerve armadnega vodstva in je moral tudi oslabiti obrambo posameznih drugih odsekov. Med drugim je moral poklicati francoske rezerve tudi iz Vogezov, tako da morajo tamošnjo fronto braniti skoro izključno samo Italijani. To Je opasno zaraditega, ker je italijansko armadno vodstvo stavilo za pogoj, da se morajo italijanske čete vrniti v domovino, kakor hitro bi Avstro - Ogrska pričela na italijanskem bojišču z ofenzivo. Tudi s flandr-ske in belgijske fronte ob obali so morali dobiti Francozi rezerve. Vsekakor je videti, da vlada v tej uporabi rezerv gotov načrt, kar se je prve dni nemške ofenzive pogrešalo Silo francoskih čet, ki so dospele med Novon En Reims, Je ceniti na nekako 30 divizij. Francoske čete. ki so izvršile sunek preko črte Compiegne - Villers-Cotterets, niso mogle ustaviti gibanja nemških čet. Južno od Ourcqe so pridobili Nemci proti črti La Ferte - Crouy nekaj prostora ter so na ta način ojačili svoje pozicije pri Chateau - Thierry proti močnim zbiranjem francoskih čet Ob Marni se omejujejo Nemci na tehnično ojačenje svojih pozicij na višinah severno od reke tja do okolice Verneuilla. V odseku pri Reim-su stoji bitka, toda ne vsled nemške obrambe, marveč vsled lastnega sklepa nemškega vodstva. Zdi se, da se bliža bitka pri Soissonsu svojemu koncu. Pripravljajo se novi dogodki. Berolin, 3. Junija. Iz nemškega poročevalskega stana poroča vojni poročevalec dr Ktirt n*"<^<:?m; Na poti na zanadno fronto so mi izjavili v nemškem glavnem sta-n'1.: Amerikanci še niso dospeli v veliko bitko. Tudi Italijani še niso nastopili na tem cdseku. Angleži so tam izginili in so prepustili bojišče izključno Francozom. Del vplenjenih topov so Nemci takoj uporabili proti sovražniku. Zdravstveno Manje naših čet je sijajno. Avstro - ogrska artiljerija nI udeležena. Napad pridobiva od ure do ure prostora. Ženeva, 3. junija. »Havas« poroča v nedeljo, da Je nemška ofenziva še vedno enako silna. Zavezniške čete so prisiljene umakniti se v prostoru Soissons - Novon. Berolin, 3. junija. Z bojišč poročajo: Na levem krilu stoje polki armade Belowa v loku samo 2 kilometrov okrog Reimsa. Curih, 3. junija. »Corriere della sera« poroča iz Londona: Vsako uro je pričakovati, da izgubimo Reims. Ženeva, 3. junija. »Temps« poroča, da je vojni svet v Versaillesu sklenil, da se ententne čete ne bodo naprej umikale. Rotterdam. 3. junija. Londonski vojaški krogi trde, da hoče Haigh odložiti vrhovno poveljništvo angleške armade. Kot njegov naslednik se imenuje general VVilson. Razpoloženje na Francoskem. Ženeva, 3. junija. Dočim je general Foch zadnje dni zopet precej gostobeseden ter je parlamentarcem in časnikarjem dal striktno zagotovilo, da francoske rezerve nikakor niso popolnoma izrabljene, je general Petain napram članom vojnega odseka mnogo bolj zmeren. Najbližja okolica Pe-taina smatra direktno nevarnost za Pariz za izključeno, kljub pridobitvam Nemcev v smeri na Meau. »Homme Libre« molči o uspehih, ki so jih dosegli Nemci včeraj med Marno in Reimsom, ter pravi, da so Nemci imeli tam le krajevne uspehe. Berolin, 3. junija. Nemški listi poročajo iz Pariza: Skrajna levica dolži Cle-menceaua in Focha, da sta odstranila s fronte ob Aisni čete in artiljerijo ter tako provzročila, da so bile izgubljene naj-sprednje pozicije na Chemin des Dames. Socijalisti so sklenili predlagati, da naj se Clemenceau obtoži. Curih, 3. junija. Clemenceau je odšel včeraj vnovič na fronto, kjer sc je sestal z generalom Petainom. Zvečer se ie vrnil zopet v Pariz. Zbornici sta bili predloženi dve nadaljnji interpelaciji o vojaškem in političnem položaju od 20. marca naprej in o odgovornosti vlade. Neki drug poslanec namerava interpelirati vlado o potrebi, da nai se odgovorni generali enako kaznujejo, kakor ostali vojaki. Ženeva, 3. Junija. »Echo de Pariš« poroča, da je bilo do sobote aretiranih v Parizu in predmestjih več kot 60 voditeljev sindikalistov zaradi prepovedane agitacije proti vojni. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 3. junija. (Kor. urad.) Pri Fossalti od dolenji Piavi smo preprečili z ognjem topov in metalcev min italijanski poskus prekoračiti reko. Na mnogih točkah jugozapadne fronte smo zavrnili sovražne izvidne oddelke. Enega smo pri Bezecci vjelL Delovanje artiljerije je bilo povsod! zelo živahno. — Sci generalnega štaba. PoSitižne vesti. ss Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj ima svoj občni zbor drusro soboto dne 15. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti. — Napredno politično In gospodarsko društvo za kolodvorski bi šenpeter-ski okraj v Ljubljani priredi v soboto dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih hotela Tratnik, Sv. Petra cesta 27, svoj redni občni zbor. Z ozi-rom na ustanovno zborovanje Jugoslovanske demokratske stranke koncem junija in poglobitve političnega delovanja v našem okraju v izrednem važnem času, pričakujemo od strani Članov zanesljive udeležbe. — Odbor. = Kaj bo s parlamentom? Nemški listi poročajo, da smatrajo (nemški) politični krogi za verjetno, da se sestane parlament okrog 25. t. m. Čehi in Jugoslovani da ne bodo resno ogrožali delovanja državnega zbora, Poljaki so baje pridobljeni za tkzv. državne potrebe (davke, proračun), akoravno Še niso zavzeli definitivnega stališča. = Delegacije. Po nemških poročilih bodo delegacije nadaljevale svoje zasedanje še ta mesec. Zunanji minister grof Burian je povabil češke delegate za sredo k posebni konferenci. = Skupno ministrsko posvetovanje, V nedeljo popoldne se je vršilo v dunajskem zunanjem uradu daljše ministrsko posvetovanje, katerega so se udeležili zunanji minister grof Burian, vojni minister baron Stoger-Steiner, oba ministrska predsednika dr. vitez Seidler in dr. Wekerle ter oba finančna ministra dr. Popovics in baron Wimmer. = Vlada v skrbeh. Koncem junija poteče sedanji proračunski provizorij in vlada je v skrbeh, kaj potem. Baje je redni proračun za leto 1913/19 že izdelan in vlada ga hoče predložiti državnemu zboru. Izkazoval bo ogromen de-< ficit. Istočasno s proračunom noče vlada predložiti parlamentu 6- (!) mesečni proračunski provizorij. Posebno skrb dela vladi neprestano naraščanje bankovcev. Včeraj sta imela ministrski predsednik in finančni ministir dolgo posvetovanje, kako temu odpomoči. Edino sredstvo so novi veliki davki, toda Seidler ne ve, kje bo dobil večino za te davke. Zdi se, da je položaj tako zavožen, da je postalo Nemce in vlado strah. = Česky Svaz za sklicanje parlamenta. Podpredsednika »Češkega svaza« Klofač in Habcrmann sta pisala zborničnemu predsedniku dr, Grossu sledeče: »Z ozirom na okolnosti, ki kažejo, da se namerava ponoviti absolutistično vladanje, kar bi preprečilo državljanske in politične pravice in zadelo vse prebivalstvo ne glede na narodnost, je neobhodno potrebno, da se takoj skliče parlament: edino mesto, ki varje politične in državljanske pravice vseh narodov. Podpisano načelstvo Češkega Svaza, ki zavzema strogo parlamentarno in ustavno stališče, si dovoljuje najuljudneje pozvati Vašo ekscelenco, ki ste zdaj v prvi vrsti predstavitelj parlamenta: storite nemudoma vse korake, ki so potrebni za zopetno sklicanje parlamenta, da bo pričel zopet normalno delovati, kar je tembolj potrebno, ker so socialne, gospodarske in aprovizacijske razmere vedno bolj kritične in zahtevajo sodelovanja vseh političnih in gospodarskih činiteljev, da se olajša usoda narodom, ki težko trpe. Sklicanje predsednikov vseh klubov bi podpiralo akcijo Vaše ekscelence.« = Burlanovo potovanje v Berolin. Uradno se poroča: Zunanji minister bo odpotoval 10. t. m. v Berolin, da obišče nemškega državnega kanclerja. Ob tej priliki se bo vršil razgovor o vseh visečih vprašanjih med obema državama. Najbrže ne bo prišlo do nobene definitivne odločitve. Treba je namreč v zvezi s temi vprašanji odločitev v notranjepolitičnih zadevah v Avstriji in na Ogrskem, a tudi v Nemčiji, ki pa do danes še niso padle. Razgovori, ki se bodo vršili povodom tega sestanka, bodo imeli najbrže v kratkem uspeh, kakor hitro bo prišlo do sklepov v notranjepolitičnih zadevah. =3 Grof Bienerth umrl. Dunaj, 3. junija. Danes zjutraj je umrl v 56. letu svoje starosti bivši ministrski predsednik in nižieavstrijski cesarski namestnik dr. Rihard grof Bienerth-Schmerling. Sran 2. SLOVENSKI NAROD*, 4nc 4. junija 1918. 124. štev = Kazen za korektno obnašanje je gadela namestniškega koncipista Karla [Trstenjaka v Slov. Gradcu. Kakor £nano, je bil Trstenjak vladni zastop-tiik na šenjanškem shodu. Ker ni dopustil, da bi orožniki nastopili kot rezerva nemških razgrajalcev, se je dvignila proti njemu divja gonja! Gonja je imela uspeh. Korektni uradnik je bil iz 31ov. Gradca odpoklican ter premeščen k namestniji v Gradec. Na njegovo mesto pride sedaj seveda »zanesljiv« nemški nacijonalec. = Nemški Volkstagl se prav pridno nadaljujejo. Mi moramo molčati, Nemci pa svobodno zborujejo, napovedujejo •veselo vojno državi, Slovanom in bog yč komu še. Na Češkem se vrši 9. t. m. '12 nemških Volkstagov, v Pragi pa je prepovedan za isti dan napovedani češki dobrodelni koncert! = Nemški Volkstag v Loncu. Kar vlada zabranjuje Slovencem aa lastnih tleh, to je dovoljeno nemškim spodnje-štajerskim hujskačem koderkoli hočejo. Tako so sklicali Mrawlag & Komp. nemški tabor v Deutschlandsberg ft-onČ), o katerem pravi »Grazer Tag-biatt« sam, da se ga je udelžilo i z -redno veliko število, okroglo o s e m st o ljudi. Res ogromna udeležba napram najskromnejšim našim taborom. Kaj se je govorilo na tem shodu, o tem nam pač ni treba izgubljati besed in da govori niso ravno prekipevali patriotizma in lojalnosti, nam dokazuje izredno dejstvo, da se je tudi nemški cenzor čutil primoranega črtati iz resolucij, sprejetih na tem zborovanju, cele odstavke. »Tabor v Deutschlands-bergu« je sprejel resolucije, ki protestirajo proti dosedanji »Nemcem sovražni politiki vlade« in proti slabotnemu nastopanju nemških poslancev. Država po naziranju zborovalcev ni zadosti hvaležna nemškemu narodu za njegove krvne žrtve ter je gazila tudi nemške gospodarske interese v blato. Zato morajo Nemci spremeniti svoje dosedanje stališče ter se pozivljejo poslanci, da naj od slej naprej zastavijo vse sile le za obrambo narodnostnih in gospodarskih zahtev nemškega naroda ter naj zapostavljajo tem zahtevam tudi državne potrebe. Osemsto nemških možicev zahteva nemški državni jezik, zahteva pa tudi državnopravno ugotovitev zveze z Nemčijo na politični, vojaški in gospodarski podlagi. Zahtevali so nadalje odpravo Židov in oderuhov iz prehranjevalnih uradov in central, enakomerno razdelitev poljskih pridelkov in skorajšnje znižanje cen za živila in druge potrebščine. Seveda so zahtevali od vlade tudi, da zavrne češke in jugoslovanske » Staatszertriimmerungsbestrebungen «. iTudi pot do morja mora ostati Nemcem prosta. »Heil!« in »Die \Vacht am J?hein« sta končala ta velikanski »prvi zapadnoStajerski nemški ljudski shod« v nemškem Loncu. = Nov nemški nacionalistični list Je pričel kot večernik izhajati na Dunaju. Imenuje se »Neue \Viener Abend-zeitung*. Glavnega urednika so poklicali iz Nemčije. Nemški nacijonalci hočejo s pomočjo iz rajha zopet enkrat izpodriniti dunajsko židovsko časopisje, češ, da židovski listi (vsi dunajski dnevniki razven »Reichspošte« so v židovskih rokah) ne čutijo dovoli nemško! Siromaki! — Manifest nemških socijalnih demokratov. Dne 30. in 31. majnika se je vršila na Dunaju konferenca nemške avstr. soc. dem. stranke, ki je sklenila sledeči manifest na nemško delavstvo: Sodrugi in sodružice! Na državni konferenci nemške socialne demokracije v Avstriji zbrani zastopniki iz vseh dežel in vseh industrijskih strok nemške Avstrije so skrbno premotrili sedanji politični in gospodarski položaj delavskega razreda. Popolnoma enodušno so sprejeli naslednje sklepe: 1. Državna konferenca ugotavlja, da se nahaja delavstvo v stanju največje razburjenosti. Konferenca svari vlado pred učinki, ki bi neizogibno provzročili razburjeno ljudsko razpoloženje, če se delavstvo ne prepriča, da osrednje sile nočejo podaljševati vojne za nobene imperialistične cilje; če se ne zgodi vse, da se čim popolneje zasežejo živila in enakomerno razdele; če vlada ne skliče zopet neutegoma parlamenta in se ne potrudi z vso odločnostjo, da hitro izvede slovesno obljubljeno novo ureditev delavskega razmerja v vojni industriji na popolnoma civilnopravni podlagi; ako vlada ne ustreže socialističnim zahtevam delavstva. 2. Državna konferenca je na podlagi poročil iz vseh dežel skrbno presodila moč delavstva in oblastne pomočke gospodujočih. Pre-motrila je splošni evropski položaj in sedanja stremljenja po mirovnih pogajanjih. Na podlagi vestne proučitve .vojnih pogojev je prišla konferenca do prepričanja, da sedanji trenutek ni ugoden za večje stavke. Državna konferenca poživlja tedaj delavce, da v zadnjem trenutku opuste večje stavke. Delavstvo se ne sme pustiti izzivati od podjetnikov, katerim bi bil v sedanjem trenutku prav dobrodošel vsak boj. Ne sme si pustiti narekovati uro po slepi, čeprav še tako umevni strasti, temveč jo mora samo izbrati obpravemupogledu v avstrijske in splošne evropske bojne pogoje. Državna konferenca poživlja tedaj delavstvo, da se pripravi za ugodnejšo uro, ki pride. 3. V ta namen je potrebno posvariti delavstvo pred precenjevanjem svoje moči, delavce odvrniti od vsake nepremišljenosti, ki bi utegnile vesti le do porazov, in bi delavstvo za bodočnost napravile nesposobno za vsak boj, pa tudi povsod oživljati bojni duh, odločnost in dejansko moč delavskega razreda, da pazno zasleduje dogodke, da privede vsakega delavca in vsako de--~;q y strokovno in politično organi- i zacijo in da prepoji vse delavstvo s prepričanjem, da se bližamo vsled pooštrenja razrednih nasprotstev, katero povzročajo vojne, velikim, odločilnim bojem med kapitalom in delom. Na ta način, sodrugi in sodružice, se hočemo oborožiti za uro, ki nas bo v zvezi z našimi brati po drugih deželah privedla do boja in k zmagi. — Državna konferenca nemške socialno - demokratične delavske stranke v Avstriji. = Gospodarska poglobitev. Dne 31. maja je sprejel cesar vse tri predsednike gospodarskih zavez v posebni avdijenci in zagotavljal, da z velikim zanimanjem zasleduje delovanje zavez. Vsi zborovalci so bili za večjo ali manjšo gospodarsko poglobitev in so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo ustanovitev velike srednjeeevropske gospodarske zaveze. Osrednje sile da morejo kot producenti in odjemalci, ko izgrade pota po suhem in po vodi in ob kolikor mogoče dalekosežni prometni prostosti oploditi gospodarsko življenje držav na vzhodu in jugovzhodu in z živahno izmeno blaga zadovoljiti medsebojni potrebi izvoza. Tudi z Rusijo moramo skušati navezati prijateljske razmere. Ako naj se vzhodne države, pripojene Osrednji Evropi, gospodarsko ojačijo, morajo ne samo ostati politično združene, nego tvoriti tudi gospodarsko skupnost. Le tako more nastati razširjena Osrednja Evropa, ki bo nepremagljiv branik miru. Ta zveza bo pa tudi zadosti močna, da prestane vsiljeni ji boj, ako bi naši sovražniki hoteli preprečiti obnovitev svetovno-gospodarskih razmer. Ministrski pred-sednih pl S e i d 1 e r je omenjal, da po sklepu miru ne bo mogoče pozabiti let skupnega boja v političnem in gospodarskem oziru. Gospodarsko zbližanje, ki seže preko mej normalne trgovinske pogodbe, ni nič novega. Nobeden ude-ležnikov ne bo gospodar in sluga drugega, nego vsak drugemu odkritosrčen zaveznik. Ne samo v trgovsko - političnem oziru, ampak na še na marsikaterem drugem torišču gospodarskega in kulturnega življenja bo treba skupnega dela. Sklepali so tudi o olajšanju prometa. Odpravijo naj se težkoče potovanja med zavezniškimi državami in Čimprej razveljavijo predpisi o potnih listih. Govorili so tudi o smernicah bodoče socialne politike, ki naj ji bo za zgled socijalna ureditev v Nemčiji. — Špansko odposlanstvo v Pragi. Dunajska nedeljska izdaja znane konzervativne korespondence »Information« poroča: V burni Pragi poslednjih dni se je pripetila tale resnična dogod-ba. ki ob svoji humoristični vsebini ni brez politične pikanterije. Te dni je prišlo v Prago špansko odposlanstvo treh španskih grandov in treh španskih častnikov. Bili so od španskega Rdečega križa in so kot taki obiskovali na Češkem internirane vojne vjetnike. Na čast tej deputaciji je dal predsednik češkega deželnega društva Rdečega križa, grof Ervin Nostitz. pojedino, ki sta se je med drugimi udeležila tudi češki cesarski namestnik grof Coudenhove in španski konzul v Pragi. Pri tej pojedini je vodile!) nevtralne deputacije rudi govoril. Kaj pa se govori pri takih prilikah? Hvalil je, to se ve, gostoljubnost gostitelja, slavil lepoto češke dežele in slikovito lego ter zgodovinski pomen Prage. Do sem govor ni kazal nič posebnega. Španski grande je pa naenkrat postal političen, ne da bi poznal narodne posebnosti dežele in ne da bi se bil popreje informiral o boju strank na Češkem. Španski grande se je torej vrgel na frazo sto hvalisanje češkega naroda ter v svojem in svojih sopotnikov imenu izrazil veselje nad tem, da je v Pragi, v glavnem mestu idealnega, vrlega in svetovnoznanega naroda! Da, še dlje je segel ponosni Španec: žele! je češkemu narodu v tem boju za njegovo narodno in državno samostojnost mnogo sreče in čestital zlasti namestniku Coudenhoveu, da mu je dano. sredi tega češkega naroda bivati kot namestnik! Govoril bi bil pač še tako naprej, ako bi ga ne bili opozorili, da govori sicer jako lepo, ne pa pravilno in primerno, in tako je španski gospod prekinil svoj »speech«. Zanimivo bi bilo opazovati obraze nemškega plemstva na Češkem, ki je bilo pri tej pojedini številno zastopano, in zanimivo videti, kakšen obraz je delal namestnik Coudenhove. ko je voditelj španske deputacije, tako kadil *namest-nikovim »ljubim Cehom«. Ta resnični dogodek je edina svetla, deloma politično zabarvana slika iz zadniih praških burnih dni. — K temu poročilu moramo dodati, da smo o tem govoru španskega velearistokrata objavili nedavno še interesantnejše poročilo. Cenzura pa nam je poročilo črtala — iz zunanjepolitičnih interesov... = »Avviso di coneorso« pomorske oblasti na Reki za hrvatsko Primorje. Pomorska oblast na Reki je razpisala neki natečaj in sicer ga je razglasila na Reki v italijanskem in madžarskem, za vse hrvatsko Primorje pa izključno v italijanskem jeziku in tako je na pristaniškem uradu v Bakru nabit »Avviso di coneorso«. Razpis zahteva od kompe-tentov brezpogojno, da so popolnoma vešči madžarskega jezika v govoru in pisavi. Prednost bodo imeli oni, ki razven državnega jezika poznajo hrvatski ali italijanski. Poprej se ni zahtevalo brezpogojno znanje madžarskega jezika, marveč po preteku jednega leta se je vrš:l praktični izpit za ta Jezik. V nav-tični akademiji v Bakru se madžarskega jezika ne učijo. Vse to početje pomorske oblasti je v nasprotju z nagodbo in zato se store s hrvatske strani vsi potrebni koraki proti kršenju nagodbenih določil glede hrvatskega jezika. Zastopstvo mesta Bakra je podalo protest na vlado in sabor. Ako bi obveljal razpisani »Avviso«. potem so hrvatski Primorci naravnost izključeni lz pomorske-slu$?e. = Madžar škof v Srbiji. »Magvar Kurir« poroča, da je cesar Karel na predlog ogrskega ministra za uk in bo-gočastje imenoval prelata in mestnega žipnlka v Abony, državnega poslanca Mihaela L**vaya za posvečenega škofa v Srbiji. =s »Srbski list«. V Ženevi izhaja že nekaj časa nov list v srbskem jeziku pod imenom »Srbski list«. Urednik mu je neki Borislav Minič, znan iz nekdanjih cetinjskih afer. Jugoslovanski emigranti dolžijo redakcijo, da je plačana. »S. L.« ljuto napada Pašiča in emigrante ter se zavzema za »Čisto srbsko politiko«, podobno kakor na Hrvatskem »Hrvatska« za »čisto hrvatsko politiko«. = Politika Francoske napram Av-stro-Ogrski. Ženeva, 1. junija. (K. ur.) V listu »Verite« z dne 25. maja napada Lucien de royer, bivši poslanec, Ribo-ta zaradi njegove politike napram Av-stro-Ogrski ter dokazuje, da je popolnoma nezmisclna mržnja proti Avstro-Ogrski in zahteva po razdelitvi monarhije, naj si pride z oficijozne ali neofici-jozne strani. Bivši poslanec piše: Zahteva, da naj se Avstro-Ogrska odtrga sredi v vojni od svojega zaveznika, je bila popolnoma nezmiselna. Pač pa bi bilo pametno, če bi se bila francoska vlada za bodoča mirovna pogajanja zagotovila podporo ali vsaj naklonjenost monarhije. V vsakem slučaju pa bi moraia vztrajati Francoska napram Avstro-Ogrski na svoji tradicijonalni politiki. Temu nasproti pa se zadovoljujemo s tem, da zasmehujemo Avstrijo in io proglašamo za vazala Nemčije ter na ta način ojačujemo zvezo, ki jo veže z našim močnim sovražnikom. Edino le za dvomljivo zabavo, da dosežemo navidezno zmago, se trudimo, da bi pomagali uresničiti razkroj Avstro-Ogrske, ne da bi si bili svesti posledic, ki bi jih mogel imeti tak uspeh. — Jugoslovanska divizija na solunski fronti. »Srpski List« v Ženevi, ki ga ureja zaupnik črnogorskega kralja Nikole, Bora Minič, javlja, da so na solunski fronti sestavili posebno vojno enoto, jugoslovansko divizijo. Tvorijo jo Hrvati, Slovenci in Srbi, prostovoljno prispeli iz Amerike, Rusije in drugih krajev, da se bore na solunski fronti za srbsko stvar. Imenovani Ženevski list pripominja, da je to prvikrat, da se s poklicane srbske strani priznava obstanek jugoslovanske divizije, ki operira samostojno in želi, naj bi se odslej pogosteje rabilo ime jugoslovansko in da se ne tlači vse pod srbsko. Poleg te jugoslovanske divizije na solunski fronti obstoji še ena jugoslovanska divizija na francoski fronti v okolici Amiensa, ki ji poveljuje general Mišić. Ta divizija je številnejša od solunske. = Masarvk v Ameriki. »Kolnische Zeitung« javlja iz Berna. Angleški listi z zadovoljstvom priobčujejo vest o protinemški propagandi prof. Masaryka v Ameriki. Poziva Američane, da z vsemi sredstvi pomagajo takozvanim narodom v Avstro - Ogrski. Avstro-Ogrska je slaba točka v nemškem oklopu. Z druge strani je pa Avstro - Ogrska vez med Nemčijo in Balkanom, in dokler bo obstala se bo vršila volja nemškega cesarja od Rige do Perzijskega zaliva in bodo Nemci gospodarji Evrope. Cim bi se zrušila monarhija, bi zavezniki imeli lahko delo, ako pa ostane, ostane tudi Nemčija nepremagljiva. Javlja se dalje tudi, da je češki Narodni odbor osnoval v Ameriki podružnico, ki se zove »češki svet« in ki ima 16 članov. Ta organizacija obsega milijon članov, tudi ameriških Cehoslo-vakov, katerih pomoči v vojni ni podcenjevati. Še dokler je bila Amerika nevtralna, so delali proti nemški agitaciji. Pozneje jih je mnogo stopilo v vojno kot prostovoljci Sedaj so podvzeli pravo kampanjo, da obveste ameriško javnost in jo uverijo o svoji pravici do neodvisnosti in jo odvrnejo od kompromisa z Avstro - Ogrsko, ki je samo rob Nemčije, ki hoče da se zatirajo ne-nemški in nemadžarski narodi in ki sili več nego 30 milijonov ljudi, da se bore za cilje vsenemcev. Angleški listi pristavljajo, da ima ta agitacija velikanski uspeh. Ena njenih posledic je, da so Amerikanci spoznali neodkritost grofa Czernina, ki je skušal, da zavede in omami predsednika Wi!sona. = Angleški delavci za vojno, dokler sovražnik ne podleže. V počeščenje voditeljev angleških delavcev, ki so se vrnili iz Amerike, je priredila trgovska figa diner. Delavski minister Roberts je rekel, da večina angleških delavcev hoče posvedočiti svoj patriotizem. Charles Duncan je izvajal, da se on popolnoma strinja z ameriškim narodom, da se treba boriti dotle, dokler sovražnik ne podleže, in da se ne bo štedilo ne denarja, ne ljudi, dokler ne bosta zasi-gurana svoboda sveta in demokratizem. ~ Ameriški republikanci za zmago. Iz Indianopolisa javlja Reuter, da veli program republikanske stranke, ki ga je izdal republikanski konvent v Indiji, da je največja dolžnost vsakega poedinca in stranke, delati na to, da >e zmaga. Napredni republikanec Hays je govori! o vlogi stranke v volni, da republikanska stranka mora storiti vse korake med ljudstvom, da se doseže zmaga. Z Goriškega. 2. junija 1918. Goriška pošta. V Gorici posluje sedaj samo ena pošta in en sam nabiralnik. Nahajata se oba v Gledališki ulici ne daleč od prejšnjega poštnega poslopja. Ako se pomisli, da je v Gorici civilistov - meščanov nad 4300, da prebiva v mestu tudi mnogo okoličanov, da so se že vrnili v mesto skoraj vsi uradi, da raste število trgovin od iio dne in da se poslužuje tudi vo- jaštvo civilne pošte, potem se ne more nobeden čuditi, če vidi tudi pred poštnimi okenci kačo čakajočih ljudi. Celo nabiralniku zraste tupat&m običajni vojni, iz sanvh živih bitij sestavljeni rep. UradnUtvo ne more zmagovati dela in tudi občinstvo trpi pod temi neugodnimi razmerami. Pametno bi bilo, da bi otvorila poŠta svojo filijalko na severnem delu mesta, na Kornju ali pa v Gosposki ulici, kier ie že posloval pred vojno tak urad. S tem bi bilo razbremenjeno uradnistvo in občinstvo. Poštni promet se bo množil od dne do dne in komai tedaj, ko bodo uradniške moči še tako izčrpano, da odpovedo, bo ravnateljstvo sele pričelo misliti na prepotrebno filijalko. Prostorov lahko dobi kolikor hoče. stroški ne smejo igrati nobene vioge, kjer gre za interes ljudstva in uradnistvo in pismonoše se tudi dado odpoklicati in oprostiti. Zato pa svetujemo poštnemu ravnateljstvu, nai se bavi že sedai z namenom, otvoriti filijalko za severno polovico mesta. Goriške ceste pokriva neznosen prah. Ako prekoračiš cesto, se ti zdi, da stopaš po mehki preprogi. V aprilu sra«» imeli blata, da smo skoraj plavali, sedaj pa imamo prahu, da se zadušimo. Ce pridrvi mimo teoe vojski avto, zagrne vso cesto v tako gosto meglo, da bi lahko namazal nanjo precej marmelade. Mestna aprovizacija^ je gotovo zadovoljna, da naj-iti prah človeka tudi brez njene sopomoči. Če pa rakuna aprovizaoija s tem faktorjem, potem zahtevamo tudi karte za prah. da se ne bodo hvalili gospodje, da nam dado prah zastonj. Mi smo prašni in mirni in čakamo, kdai izbruhne kaka epidemija, če niso mogoče pocrkali celo vsi bacili v tej tako krasno obnovijajoči so Gorici. Taborišča na Goriškem. Doznali smo, da se nameravajo postaviti barake, toda ne morda tako, da dobi vsaka družina svoio barako, ki bi bila postavljena blizu njenega polja, ne, to bi bilo preenostavno, prepripro-sto. V Goriški okolici se napravi veliko taborišče za vse porušene vasi. Taborišča so nekaterim tako zrastla k srcu, da vidijo v niih nekaj izredno ženijalne-ga. Deželan bo takorekoč samo spal v barakah, čez dan bo moral delati v svoji mogoče tudi pet ur oddaljeni občini. Neverjetna se nam zdi ta vest in če nas ie nafarbal naš informator, ga nabijemo, ili gotovo ne bi verjeli tej vesti, ako ne bi poznali ljubezni od strani gosposke do zamotanih stvari. Taborišča torej na Goriško in velikanski aparat uradništva, nemškega seveda, ker ima ono v taboriščnih zadevah največjo prakso, to je edina in najboljša rešitev za vlado, za uradnike, za dimnikarja v Leobersdorfu, samo za domačine ne, katerim bi imelo vse to služiti. Tako je in tako ostane. Narodne pesmi na Goriškem. >Jaz pa pojdem na Gorenjsko<, kar je tudi najbolje, kajti če se popeljem, me lahko še zmečkajo v gneči. — >Ljubca povei. povej«, če si res plačala za pol kg masla 43 K. — >Škrjanček poje, žvrgoli«, zakaj. zato. ker ni vpisan pri goriški aprovizaciji, — >Kaj, kaj. kaj, jaz tebi dam« za pol športa? — >Pojmo na Štajersko« potistih 16 kg telesne teže, katere smo izgubili v taborišču. — >V nedeljo zjutraj vstala bom<, Če ne bom šla slučajno prej v zrak. — ^Prosila ljubca je Boga« za en klopčič bombaža da si podplete par nogavic. — >Oj kelnarca hiter, prines ga še 'n liter, pa le pijmo ga zdaj, ker jutri bo vino že za 60 v dražje. — >Kaj boš žalovala, kaj solze točila«, ali ne veš. da stane čiščenje ene žepne rute 30 v, če daš sama žajfo zraven. — >Na planincah solnčice sije, segreje granate in pošlje vse skupaj, planince in granate, v zrak. — >Ko prišel sem na sred vasi«, so se zbrale ženske okrog mene ter me izpraževale, kdaj bodo dobile begunsko naknadno podporo in kaj je z vojaško podporo. Vojne vjetnike daja na razpolago privatnikom edino le vojno ministrstvo, kamor je nasloviti vse take prošnje. K otvoritvi slovenske planinske koče na Pohorju. n. Kjer je mnosro sence, mora biti tudi soince. Če sem in bom še govoril o čudežih žalostne vsebine za Slovence, ne smem prezreti tudi onih, ki so za nje in za nas vse tudi razveseljivi. Eden takih veselih čudežev ie že omenjeni nepričakovani prehod izza strme viso-kogozdnate gošče na divno planinsko sedlo, na kojem došleca pozdravljajo kot iz tal izčarane tri zanimive stavbe: sv. Areh in dve planiski koči, ena lepša ko druga; zlasti pa že v novejšem času zgrajena >vila Planinka«, namenjena samo za prenočitev izletnikov. Okusno — preprosto opremljena nudi celo kopalnico. Svoj zgodovinski pomen je dobila po zaslugi vsenemških rokov-njačev, ki so jo za časa prvega preganjanja tamošnjih narodnjakov zaznamovali za >velesrbsko zakladnico«. To nedolžno >Planinko« so svojČas zasedli bajoneti in na vse zgodaj zjutraj iz postelje izvlekli podružničnega predsednika ter ga . . . (Gorjanski ni hotel izgovoriti celega stavka, zaničljivo je kljunil ob v stran.) Nasproti >Planin-ki« stoječa koča je starejša in v prvi vr6ti namenjena za telesno okrepčilo. Na to gorsko podjetje našega >Slov. planinskega društva« oziroma > Podravske podružnice« je lahko ponosen vsak Slovenec. Žal mi je, je naglašal Gorjanski. da me ruški gospodje ob priliki mojega izleta niso natančneie obvestili o gotovo zanimivi zgodovini vsto-ličenja te slovenske postojanke. Da ie i oskrba >Ruške koče« v dobrih rokah g, Serneca iz Ruš, o tem sem že mnogo slišal. Da pa ie oskrba v teh hudih časih naravnost vzorna in zlasti pri jedilih še ceneja nego doli v vaseh, o tem sem se osebno prepričal. Le s policijsko uro ima g. Srnec križ. Rada fige kaže vsem planinskim hišnim redom, pa nagaja gostom, ki so primorani prenočiti v veliki spalnici nad gostilniško sobo in morajo imeti več ko jeklene živce, da jih rooot od zdolej ne vrže ven na trato. Vsaka ura so da popraviti. Tudi ta v Ruški koči bi se dala. Na primer: tisti planinci, ki jim je pozna nočna zabava ljubša nego zgodnji odpočitek, naj kar okupirajo zase tudi spalnico nad gostilno, torej vso prvo Ruško kočo, drugim pa ki si žele ponočnega miru, naj prepuste prostora v vili Planinki«. Doslej se je prakticiralo ravno narobe, zato pa ura tudi prav ne kaže. Na ta način bo vsem vstreženo. Še na nekaj naj pri tej priliki ne pozabim. Znano ie. da je priprosto slov. štajersko ljudstvo zelo gostoljubno In prijazno nasproti tuicu. Nai bi se te prelepe slovanske navade resneje oprijela tudi inteligenca, zlasti ona, zastopana v društvih. V Narodnem domu se je tozadevno že precej popravilo, kar se je do zadnjih časov v škodo narodne vzajemnosti preveč grešilo. Več demokracije! To zahteva današnji čas od slehernega, socijalno še tako visoko stoječega Jugoslovana! Naj si gospodje predstavijo svoje lastne občutke, če ta ali oni kdaj zaide sam v katero naših planinskih koč na Kranjskem, pa bi se nihie zanj ne zmenil Ravno tako naj se ravno na planinah nikar ne dela meje stanovske ra ;like. Tudi to serco smo na Krani-skem že zdavno razgnali. Tn zdaj pridem do glavnih čudežev. Eden teh nas ponižuje, da nas ie lahko sram pred seboj samim. Krasni binkostni prazniki, kakor ifh že zdavno nismo imeli. >Slo-vensko planinsko društvo« oficijelno otvori za letošnjo sezijo svoje stavbe, ki nam jih naši sovražniki tako zavidajo: pa povejte mi Mariborčani, koliko pa Vas ie bilo navzočih pri otvoritvi svojega planinskega doma! Mislim, da se ne mciim izmed vseh v Mariboru živečih Slovencev je to priliko izrabil samo eden. pa še ta je vojak, šo ta ni domačin! Ali ni to sramota za nas vso vkupaj? Ali ni to žalostno, če so mnogi raje šli zijala prodajat na konjsko dirko, ki so jo priredili naši največji sovražniki, naši ianičarji ala dr. Mrav-lak, Orosel itd. Nemci so nam ob teli praznikih dali lepe dokaze, kako oni vse drugače spoštujejo, to kar smatrajo za svoje. Mar ni bila nemška koča že dva dni pred prazniki tako zasedena, da so po svojih listih svarili, naj se nihče več ne zanaša na prenočišče, če si ga ni že vnaprej vgotovil? Ali niso kljub temu cele procesije mladih in starih romale oba praznika po vsem Po* horju. tudi kot gostje Ruške koče, torej naše slovenske koče? Heil! Heil! kamor si stopil, povsod Allheil! Nemška irl nemčurska mladina, dijaki, trgovski učenci, mlada dekleta otroci, vse se je radovala krasnega maja zgorel na sinjih višavah. Slovenski starši, kie ie bila ta dva praznika vaša mladina? Jo sploh vzgajate za ljubezen do rodne zemlje, za krasote narave? Nikar se izgovarjati na težkoče prehrane. Jesti morate tudi doma ali kamorkoli greste. Tudi Nemcem — razen če izvzamete Seherbaumove prijatelje — ne gre čisto nič drugače in bolie. to sem videl pri mnogih nemških izletnikih. Sicer pa, kakor že preje omenjeno, je bila Ruška koča oba praznika tako vzorno oskrbljena, kakor težko katera najboljih gostiln zdolej. Nemarnost, brezbrižnost, to so naši grehi! Tudi če kdo res nima smisla za gorsko naravo, moral bi ravno v teh Časih imeti smisel, da naša Ruška koča predstavlja našo narodno postojanko, važno bojno mostišče, na od" sovražniku ogroženem slovenskem Pohorju. Da treba vsaj v ta namen posebno ob taki priliki se žrtovati in 8 tem manifestirati ter sovražnikom dejansko pokazati: Vidite, koliko nas ie na naši slovenski posesti! Tako so lahko zaklicali častno zastopani vrli Rušani. Slovenska dekleta in gospodje iz Ptuja, eden celo iz Gradca so zapostavili naše zaspane Mariborčane. K I. Zahteve goriškega ucitelistva. Goriško okrajno učiteljsko društvo je sprejelo na svoiem zadnjem zborovanju te-le resolucije: 1. Uradno se mora poskrbeti, da posamezne aprovizacijske občinske komisije dovoljno in po primernih cenah oskrbujejo z najpotrebnejšimi živili učiteljstvo in njih družine. 2. županstva morajo oskrbeti učiteljem in njih družinam primerna in zdrava zstanovanja. 3.Iz državnih sred-1 stev se mora oskrbeti učitelje in njih družine s potrebnim pohištvom in kuhinjsko opravo v vseh onih krajih, kjer so to zgubili vsled vojnih nezgod. 4. Obleko, perilo in obutev za učiteljstvo in niegove družine zalagajo državni činitelji po onih načelih, kakor so to uredili pri državnih uradnikih. 5. Država podeli brezplačno zdravniško pomoč in zdravila bolnim članoii učiteljskih družin. (V slovenskem delu dežele nimamo niti zdravnikovi 6. Stanarine, uradni pavšali za snaženje šolskih prostorov, kurjava in sploh vse uradne nagrade in prispevki se odmeri i o po sedanjih cenah in razmerah. 7. Županstva, c. kr. okraini šolski sveti, vsi javni zastopi. deželri odbor, deželni šolski svet in vsi državni organi nai tekmujejo med seboj, da moralno podpirajo učiteljstvo pri vpostavitvi šolstva v našem okraju. 8. Vsi selilni stroški se nakazujejo učiteljstvu sedanji draginji primerno. 9. Vse šolske oblastniie nai stremijo z vsemi silami na to, da se povrne učiteljstvo iz vojske svojemu zvanju. 10. Pospeši naj so redno poslovanje c. kr. okrajnih šolskih svetov z učiteljskimi in ljudskimi zastopniki. Vsi primorski okraini šolski nadzorniki in c. kr. okrajni glavarji so baje imeli v Trstu skupno posvetovanje za vpostavitev šolstva in ureditev obupnega učiteljskega gmotnega položaja Soglasno se ie konstatirala učitelj.-1 beda in baje se je sklenilo, da uvede « kr. namesrništvo potrebno akcijo. (' dobe učitelji ■• samci S0%. učitelji z konski pari brez oirok 90%, a uciteli ski pari z oiroci 100% sedanje plač« kot i24. stev. .SLOVENSKI NAROD", ane 4. junija 1918. Stran 3 draginjske doklade za 1918. iz državnih sredstev. Učiteljsko društvo za goriški okraj vabi na občni zbor, ki bo 6. t. m. v Gorici >nri jelenu«. Ali je res? Z Bovškega smo dobili poročilo, da se šopiri nad gostilno in kavarno v Bovcu nemški napis in da je tudi v lokalu nabit nemški poziv, da se mora takoj plačati. Ali je res? Občni zbor ženske podružnice C. M. D. v Trstu se bo vršil 10. t. m. v prostorih Slovanske Čitalnice. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu priredi v nedeljo 9. t. m. vrtno veselico v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Tržaška podružnica Slov. planinskega društva priredi v nedeljo 9. t. m. izlet na Artvižo. Slab kruh v Tr. tu. Ker so se množile pritožbe radi slabega kruha, je na-mestnišivo odredilo oblastveno revizijo v pekovskih obratih, ki se vri! te dni. V jednem slučaiu se ie ugotovilo, da v-kruh slab vsled premajhne skrbnosti v izdelovanju. Tržaški redar ustrelil ruskega vjetnika. Prebivalce ob ulici Punte del orno v Trslu ie zbudil ponoči strel in krik. Neki redar ie naletel na tri sumljive ljudi in iib hotel aretirati. Bili so ruski vjetniki Aretirati se niso pustili, marveč so pojrrabili za rodarje-vo orožje in mu je hoteli izviti iz rok. Redar je ustrelil in zadel Ru^a Aleksija Semerisina. ki ic kmalu nato v bolnici umrl. Ko so bili prihiteli drugi redarji na pomoč, sta se ona dva Rusa udala. Iz Gradcža so pripeliali v tržaško bolnico dva dečka, ki sta se igrala z najdeno ročno granato. Eksplozija ju je poškodovala po obrazih in rokah. Hrvatska šola na Velem vrhu. V nedeljo se ie vršila, kakor poročajo iz Pulja, komi^iia za šolo na Velem vrhu. Na komisiii ie c:lasr>valo llo roditeliev za hrvn^ko Bolo. Od teh je clasovalo 25, de- naj se na tei šoli podučuje italijanski jezik kot obvezni predmet, tih je glasovalo, d? naj bo nemščina ob-v ni predmet. Šola bo dvorazredna. mešana. Od 90 roditeljev, ki so dobili poziva z glavarstva, se jih je udeležilo samo Z\. 56 iih ni storilo svoje dolžnosti. Opaža se, da je begunstvo na nekatere vplivalo (med Čehi'), na nekatere pa tako slabo, da slabše ni mogoče (med Nemci.) Konjsko meso za mani imovite v Trstu. Tržaška aprovizacija razdeljuje ta teden konjsko meso za manj imovite po 3 K 60 vin. kilogram. Na vsako izkaznico se dobi K kg mesa. Dnevne vesti. — Vojno odlikovanje. Ritmojster v rezervi Jule T r e o iz Litije pri nekem bivšem armadnem poveljstvu je bil za izborno službovanje pred sovražnikom odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razredi z vojno dekoracijo. — Vložniki Mestne hranilnice ljubljanske podpišejo lahko VIII. avstrijsko vojno posojilo neposredno pri zavodu. Osmo vojno posojilo se priporoča osobito tudi iz tesra razloga, ker bodo pri prodaii v sedanje voiaške svrhe rabljenih predmetov imeli taki reflek-ta-ntje prednost, ki bodo založili kupnino mesto v gotovini v obligacijah VIII. vojnega posojila. Podpisujte torej VIII. vojno posojilo! — Govorica. Po Liubliani si dopovedujejo, da ie v mesto prišlo 18 preizkušenih ženščin. ki naj prisluškujejo, kaj ljudje govore, in potem oblasti ovadijo vsakogar, ki bi izražal nevsečno režiranje. No, mi sodimo, da ie ta govorica, čeprav se trdovratno vzdržuje, povsem neutemeljena. Zakaj čisto odveč bi bilo, posebej nastavljati ovajalke. ko je vendar domačih denuncijantov obojnega spola in obojne narodnosti dosti in še ti nimajo kaj opraviti. — Dobrodelni koncert na korist slepim in invalidnim vojakom, (ki bi se bil mora! vršiti 1. junija.") se vrši v četrtek, 6. junija zvečer ob poldeveti uri v Unionski dvorani s sodelovanjem gospe Bihov - Benedekove. gdjč. Cirila Medvedove in gdč. Dane Koblerieve po naznanjenem sporedu. Vstopnice se dobe v trafiki v Prešernovi ulici. — Politični razgovori se nadaljujejo kot običajno vsako sredo jutri 5. t. m. ob 8. zvečer. Na dnevnem redu je poleg organizacijskih vprašanj poročilo o pojmovanju narodnosti. — Četrtkovi politični razgovori se nadaljujejo 6. t. m. ob S*A zvečer. Opozarjamo na važnost tega sestanka, ker pridejo že v razgovor priprave za ustanovni zbor J. D. S. 29 in 30. junija in važni predlogi, ki so s tem v zvezi. — Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« priredi v sredo, dne 5. junija ob 8. uri zvečer v Mestnem domu javno predavanje. Predava Alojzija Stebijeva o Nalogah žene v demokratični dobi. Vstopnina 40 v. Dijaki in delavci prosti — Znak časa. Sli smo po Franc-Jožefovi cesti in prehiteli 2 boljši dami. Vjel sem slučajno besede: >Es ist doch komiseh, wenn gebildete Leute slowe-niseh sprechen . . .!< Komentarja ni treba, saj vsak razume. — M. R. J — 70 milijonov kron vlo*: je' dosegla Mestna hranilnica ljubljanska z 31. majem t. 1. — Slovenska mladina na Hrvatskem. Te dni je prispelo v Zagreb 200 otrok, med njimi 140 slovenskih, ki jih nameste po varaždinski županiji, ker bodo laglje razumeli jezik zaradi kaj-kavščine. — Dovoljeno pošiljanje zasebnih zavitkov z označbo vrednosti čez 600 kron. Ustavitev predajanja zasebnih zavitkov z označbo večje vrednosti, kakor 600 K v tuzemskem prometu iz-vzemši take zavitke, ki vsebujejo bankovce, kovani denar, vrednostne papirje, kovano ali nekovano zlato ali srebro, zlate ali srebrne predmete ali dra-gotine, se za poskušnjo razveljavi od 10. junija 1918 naprej. Za predajo zar sebnih zavitkov z označbo vrednosti nad 600 K. ki imaio drugačno, kakor prej navedeno vsebino, se Pa. določijo do preklica sledeče omeiitve: 1. Taki zavitki niso dopuščeni v krajevnem prometu. 2. V daljniom prometu je v Poštnih krajih, kjer se nahaja tudi kolodvorski poštni urad, dovoljena predaja le pri tem. Po poštnih krajih, kjer se nahaja več kolodvorskih poštnih uradov, samo pri onem kolodvoral^ajn poštnem uradu, ki je pristojen za od pravo. 3. Pri kolodvorskih poštnih uradih in pri poštnih uradih, ki imaio neposredno zveze z železniškimi poštami, ie dovoljena predaja, v kolikor ti uradi prihajajo v poštev, začasno samo tri dni v tednu in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Na vsak način se more predajati le, v kolikor to dopuščajo obstoječe priložnosti za odpravo. Pri tem se opozarja, da se ta promet more trajno vzdržati samo takrat, če se predajajo le taki zavitki z označbo vrednost nad 600« K, katerih vsebina v resnici predstavlja napovedano višjo vrednost in če se ne dogajajo nobene zlorabe. — Prošnja. Kdo izmed vjetnikov, ki se vračajo iz Rusije, bi vedel kaj povedati o Franca Dolinšku, ki je služil pri 27. dom. polku, 3. stotnija? Sporočila prosi njegova žena Terezija Dolin-sek, vas Orle št. 17. pri Ljubljani. Do-linšek je pisal zadnjič lo. junija 1915. — Vljudna prošnja do rojakov iz ruskega vjetništva. Moj edinec Joža Matjaž iz Rateč na Gorenjskem je slu žil ob početku vojne pri domobranskem pp. št. 4., 5. stot., vojna pošta 48. Zadnjič je pisal 27. avgusta 1911. iz Gali; cije. Komur je o njem kaj znanega, naj blagovoli sporočiti proti vrnitvi stroškov njega materi Mariji Matjaž hiš. št. 140. Rateče p. BelaDeč - Gorenišl-o. — X. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 1. razreda se vrši 11. in 13. junija t. 1. Srečke za ta razred priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Trstu, Celovcu. Celju. Splitu in Gorici (t. č. v Ljubljani.) Cena srečk: Vi 40 K, H 20 ki-on/M 10 K, Vs 5 K. — Umrl je v Ljubljani g. Josip P u n t a r . c. kr. višii poštni oficijal. Pogreb ie bil včeraj. N. v m. p.! — Za košnjo ie vojlafika oblast dovolila žetvene siotnije no 100 mož, ki se lahko porazdele na posamezne občine. Reflektanti naj brzojavno sporoče na Mil. Abt. Lans. Laibach do 5. t. m., koliko stotnii rabijo, kakor tudi čas in zadnja železniška postaja, kjer naj moštvo izstopi. Pogoji: za vsakega moža cela oskrba in 3 K na dan od strani vojaškega erarja, od strani gospodarja pa dnevščino. kakor je v dotičnom kraju običaj, najmanj pa 3 K na dan. — Tramvaj ie prevrnil 821etno občinsko ubogo Jožefo Sirnik, ki je močno poškodovana na glavi. Zgodilo se je to na Dolenjski cesti. —Žepne tatvine- Zadnje čase je bilo v Ljubljani več žepnih tatvin. Tako so bile na kolodvoru 4 osebam ukradene denarnice, neka uradnica ie bila okra-dena v tramvaju, neka služkinja pri oddaji pisem na glavni pošti. Koze se bodo cepile v občini Moste v sredo 5. junjia ob K« 10. otrokom, rojenim od 1. aprila 1917 do 1. aprila 191S. v občinski pisarni. Za bmartno. Obrije in Hraetje pa v sredo 5. junija ob H S. uri v Jaršah pri Dimniku. Matere, ki bi izostale z otroci, se bodo morale zagovarjati pri c. kr. okrajnemu glavarstvu. Smrtna nezgoda. Elektrotehnik Fr. Krondorfer ie čistil v tovarni^ na Do-bravi električno napel javo. V njegovi bližini je opravljal enako delo 251etni črnovojnik Laškovič. Krondorfer zasliši kar na .enkrat krik in ko se obrne vidi Lažkoviča visečega na električni žici. Priskočil mu je hitro na pomoč in ga poteemil z žice. ali bilo je že prepozno. Došli zdravnik je mogel konstatirati eamo smrt ponesrečenega vojaka, ki ie bil doma z Ogrskega. Vojaška patrona v otroških rokah, llletni Justin Pod gornik v Praprotnern Brdu se je igral z vojaško patrono, ki je eksplodirala in ga težko ranila na rokah in obrazu. Lovi. Lov krajevne občine Voglje se bo dne 19. juniia 1918 ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju potom javne dražbe v zakup oddal za dobo od 1. julija 1918 do 30. junija 1923. Lovi krajevnih občin Jesenice, Koroška Bela, Breznica. Gorie. Kropa, Ljubno, Lcscp. Ovšiše in Radovljica se bodo v gornjem vrstnem redu v ponedeljek, dne 17. junija 1918 ob 2. uri popoldne v pisarni okrajnega glavarstva v Radovljici potom javne dražbe v zakup dali za dobo petih let, to je od 1: julija 1918 do 30. juniia 1923. Z nožem ie ranil neki železniški delavec 201etnega delavca pri brzojavu Antona Kodermana v neki gostilni v Kresnicah. Koderman ima v prsih težke rane. vsled česar so ga prepeliali v deželno bolnico Mesto okrajne babice na Vinici. Razpisuje se mesto okrajne babice na Vinici z letno remuneracijo 200 K. Dotične prošnje s prilogami naj se vpo-šljejo do 20. junija 1918 okrajnemu glavarstvu v Črnomlju. V vodnjak ie padel^ 51etni Evgen Koruza v Erzelju pri Vipavi in utonil. Smrt na železniški progi. Dne 88. majnika t. 1. bil je povožen na železniški progi Sava - Zagorje neki mož v starosti 56—60 let. — Domneva se, da je delavec iz Gorenjskega. Slika ponesrečenca, ki je sicer neznan, se nahaja pri županstvu Zagorje. Ubitega so našli v bližini Laškega trga mlinarja in Žagarja Jakoba Vrečka. Baje sta ga iz maščevanja ubila dva dezerterja. Braslovče. Požarna bramba priredi v nedeljo 9. junija ob 314 uri popoldne igro >Vnukinja čarovnice«.* V planinsko kočo na Vršiča so pozimi neznani tatovi udrli in odnesli vse, kar je bilo v njej. oziroma uničili in poškodovali. Skupna škoda znaša nad 10.000 K. Iz Laškega trga nam pišejo: V listih smo "čitali imeDa zastopnikov štajerskih, kranjskih, koroških in primorskih Nemcev in renegatov, ki so pri cesarju krtačili nas uboge Slovence. Vsa čast, da so se razni >tschitschi. scheggi. niggic pokorajžali enkrat na Dunaj ali mi si odločno prepovedujemo, da se imenujejo taki ljudje, ki jih je vedno sram pred >windischer Bauer< zhstop^ nike Slovence, ker bodemo sebe že sami in brez frakov zastopali- še odločneje so zavarujemo proti de nuncij atskim izrazom in najodločneje protestiramo proti temu, da si drznejo osebe, ki so že med staro šaro pokopane, nastopati v imenu občin ter okrajnih zastopov. Takih potvorienih občinskih in okrajnih >zastopnikov< ie bilo med to gospodo cela vrsta. Tako najdomo med njimi nolurja Ivi r a v i i a k a v Laškem trgu, ki si ie drgnil >*a*topaij trg in laški okrajni odbor«. V Laškem trgu smo imeli 1914. občinske volitve pri katerih smo Slovenci zmagali in pri katerih je med drugimi sfrčal tudi Mravlja k. Volitve so bile od nemške sirani protestirane in cela stvar sedaj >3tojU, kakor sploh vsaka volitev med vojno. Volitve v okrajni odbor smo pa imeli leta 1909. in tudi tam bi bil Mrav-Ijak sfrčal, ko bi se volitve bilo kasneje vršile. Notar Mravljak je v ostalem tip drznega strupenega nemškutarja. ' Iz Konjic nam pišejo: Trg Konjice so zastopali, kakor poročajo listi >župan* in tovarnar Lorenc Lauritsch (Lavrič) in >prvi občinski svetnik* Lorenc Hasenbichl. Izmed imenovanih pa ni eden ni drugi sploh v občinskem zastopu. To možakarja se tedaj, kakor se je tudi eden nlih tukajšnjih somišljenikov izrazil, s tujim perjem kinča-ta. Dokazano je v tem slučaiu. da ie več takih korifej zastopalo južno nem-štvo in takozvane Stajercijance v av-dijenci ori cesarju. — Kake vrste Nemcev sta ta dva moža. katerih pradedje gotovo niso v tistem imenitnem gozdu medvede lovili, kažejo imena, vsai prvoimenovanca, ki ie v Si. Vidu pri Zatični v kmetski hiši rojen. Ta gospod še danes slabo nemško lomi, slovenskega jezika se pa sramuje. Izučil se ie usnjarske obrti in dela zdaj kakor >Krieersgewinner< ogromno premoženje in je vsled tega tako ošaben, da še svojim delavcem, ki ga ponižno pozdravljajo, malokateri-krat ali skoraj nikoli ne odzdravi. Ila-senbichlova mati ie iz znane, Vcrbičeve rodbine v Borovnici, tedaj tudi po njegovih žilah teče ^kraniska kri*. Mi smo in bomo z vso odločnostjo odklanjali vsake zastopstvo takšnih in jednakih liudi in zahtevamo xsvoio Jugoslavijo, držeč se deklaracije. A kad. trhn. društvo »Triglav« v Gradcu Klostervriesgasse Nr. 5 prosi vse člane in stareišine, da javijo svoje naslove. Vedno in vedno dohajajo dopisi *>Triglavanov<, kje da se ta ali drugi nahaja. Kino Ideal. Spored za danes. 4. junija: »Gospod preiskovalni sodnik« jako lepa filmska drama v 5 dejanjih. Igralci: Ladislav Vavda, Evgen Torzs in Deziderij Kertesz. Jako učinkovita ie enodeianska burka »Strička debel u-hareka ljubavni dogodek c. Predstave od 4. ure dalje, zadnja ob H 9. na vrtu ob spremljevanju izborne gledališke godbe. Spored ni za mladino. Kino Ideal. Invalid. S0% delanezmožen. oženjen, oče 4 nepreskrblienih otrok, ki se nahaja v veliki bedi. prosi da bi se mu preskrbelo kako službo za vratarja, paznika ali kaj sličnega, da bi se zamo-gel preživljati. Ker mu je bila amputirana leva noga nad kolenom, težko hodi in zato ni sposoben za, kako drugo službo. Z ozirom na resnično potrebo se prosilca, ki govori slovensko in nemško, najtopleje priporoča. Tozadevne ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na uredništvo našega lista. Zatekla se je mlada kozica. Poizve se na stojnici pri Minki nasproti trgovini Šober, Vodnikov trg. A&rovisacija« f Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko B, prejmejo meso po znižani ceni v sredo, dne 5. junija v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta - Ie red: od 10. do V2II. dopoldne št. 1 do 200, od V-11. do 11. št. 201—400, od 11. do V2I2. št. 401—600, od Vi 12. do 12. št. 601—500; popoldne od V22. do 2. št. 801—1000. od 2. do V23. št. 1001—1200, od V23. do 3. št. 1201—1400, od 3. do V24. št. 1401—1600, od V24. do 4. 5t. 1601—1800, od 4. do %5. št. 1801 do 2000, od V25. do 5. št. 2001—2200, od 5. do V26. št. 2201 do konca. 4- Prodaja vojnih klobas po znižani coni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v sredo dne 5. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico A od št. 1 do konca. Vsaka oseba dobi V4 kg, kilogram vojnih klobas stane 2 K, kilogram praških klobas 4 K. + Kaj se zopet govori o ogrski žetvi. Iz Budimpešte poročajo, da je pred prehodom na dnevni red interpeliral baron Paul Inkey v magnatski zbornici zaradi rekvizicije žetve ter kritiziral vladne odredbe. Samo pomanjkanie sistema je krivo, da je morala Ogrska to leto dobiti moko iz inozemstva. Prehranjevalni minister princ Windischgratz je izjavil, da je pravočasna rekvizicija žetve edina pot. da se zagotovi preskrba dežele in armade. V preteklosti Ogrska ni mogla kriti pomanjkanja v Avstriji, mogoče pa bo to mogla storiti letos. Del žetve prepustiti prostemu prometu, je popolnoma nemogoče, ker bi to povzročilo največje naviianie cen. Če bo Ogrska Avstriu sploh kaj dala, bo dala samo po maksimalnih cenah, da prepreči velikanske dobičke posameznih oseb. Prosveta. — Velika umetniška razstava na Reki. Zagrebški umetniki prirede na Reki razstavo svojih slikarskih in kiparskih del. »Narodna Čitaonica Riječka« je odstopila v to svrho svojo veliko dvorano. Razstava bo odprta do konca Junija. — Poljska »Akademija umetnost!« v Krakovu je imela svojo svečano sejo istega dne kakor »Jugoslovanska Akademija« v Zagrebu , t. j. dne 18. maja. Udeležil se je med drugimi tudi naučni minister Cwt-kllfiski. Predsednik prof. dr. Kazimir Moravski je imel daljši govor, kjer Je med drugim naglašal: »Akademija, katere kraljestvo ni s tega sveta, bo vedno verna nalogi, da čez meie in ovire, ki se stavijo kljub božjim in človeškim pravicam, spaja vse to, kar govori en jezik, kar Živi z eno krvjo in se poti v eni krvavi bolečini«. Svoj vsepoliski značaj je Akademija pokazala celo v takih podrobnostih, kakor |e pravopis. (Pod njenim vodstvom se ureja poljski pravopis in tega dela se udeležujejo tudi Poljaki iz kraljestva in Poznanj-skega.) Izmed legatov, ki jih ie Akademija prejela, znaša eden 80.000 K, drugi pa 3414)00 rublju ~ Akademija izdaj« »Polj- sko Enciklopedijo* in sicer ne v slovarskem redu. ampak po strokah: tekom zadnjega leta sta izšla dva zvezka (liter, zgodovina), dva zvezka sta v tisku (polit, poljska zgodovina do konca 18. stoletja). Sestavlja se »Staropcljski slovar«. Posebna komisija obstoji za živi Jezik" poljski in ta komisija je prevzela tudi poljsld »brusiČ« (antibarbarus), list »Jezik poljski«, ki ga ie doslej izdajal ravnatelj Zawilinski. Akademija izdaja mesečno ^Bibliografijo poljsko«. Neobičajno živahno je delovanje »komisije za zgodovino umetnosti«. — V Parizu je že prej Akademija ustanovila »Biblioteko poljsko«, a sedaj z njo nima neposrednih stikov; ve se le, da ta »Knjižnica- deluje in da jo mnogo obiskujejo. V Rapnerswylu na Švicarskem je poljski »Narodni Muzej : ta zavod sicer rti v vnanji zvezi z Akademijo, vendar mu A! -demija hoče v teh časih pomagati. — Za depisujočega člana je med drugimi izvoljen dunajski slavist Čeh dr. Vaclav Vondrak. Vili. vojno posojilo. Od torka, 23. majnika, je razgrnjeno 8. vojno posojilo v podpis. Rok teče do 2. julija. Tukaj sedaj lahko izbiramo med dvema načinoma podpisovajna: ali 51 /^odstotno amort. državno posojilo, ali 5VoOdstotno od 1. septembra 1023 polletno odpovedljive zakladnice s ku-ponskima rokoma septembrom in marcem. Amortizacijsko posojilo ima najmanjše kose po 50 kron. najmanjše zakladnice so pa po 1000 kron. Vplačilni kurz za amortiz. državno posojilo je zopet določen z 92-5. oziroma odštevši povračilo V« procenta na 92 netto, kurz za zakladnice pa na podlagi rentabilnosti 6*4 odstotkov (oziroma ob zaokreženiu še nekaj več) na 96. Oba tipa 8. vojnega posojila uživata pri obremenitvi itd. kakor prejšnja posojila, gotove ugodnosti, poleg te£a pa še posebno prednost, da se bode 8. vojno posojilo jemalo po sub-skripcijskem kurzu za plačilo demobili-zacijskega blaga, ki ga bo po demobilizaciji prodajal vojaški erar in se bo še posebej oziralo na one kupce, ki bodo kupnino mogli poravnati z 8. vojnim posojilom. Pogoji za novo posojilo so taki, da je s sigurnostjo računati na popoln uspeh subskripcije. * Požari. V Odesi je zgorela velika Iinolejska tovarna tvrdke Nykander & Las-son. V Budimpešti je zgorela tovarna umetnih gnojil tvrdke Leiner. * Dragi prašiči. Posestnik Martin v Sobjeslavi je kupil od kmetice Mahačkove iz Hartmanic dva prašička za 700 K; težka sta bila trinajst in pol kg. Stvar je prišla sodnijo, ki je obsodila Mahačkovo na globo 150 K, prašička sta bila uradno cenjena na 210 K in Martin je dobil nazaj 490 K. * Postopanje z dezerterjl. Listi poročajo o prekosodnem postopanju z dezerterji v Avstro - Ogrski nastopno: Najdaljše trajanje postopanja s posameznimi obdolženci je določeno na trikrat 24 ur. Ta rok prične a trenutkom, ko je obtoženec Izročen sod-niji. Izvršitev smrtne obsodbe sledi tekom 2 ur po razglašeni sodbi. Smrtna obsodba pa se ne sme izvršiti ne na nedeljo ne na praznik in ne na tak dan, ko je po veri obsojenca praznik. Nič ni ugodnejšega, nego podpisanje vojnega posojila potom vojnoposojil-nega zavarovanja. Zahtevajte takoj naše prospekte. Glavna poslovalnica zavarovalnice »Anker« v Gradcu, Rauber-gase 20. (2679) — Podpisovanje vojnega posojila je ' hranilnicam olajšano. Dunaj, 3. junija. (Kor. urad.) V smislu zakona z dne 15. septembra 1909 se sme denar varovancev polagati v hranilnice samo do 3000 kron za enega varovanca. Sledeč želji hranilnic, se ima ta znesek, ki ne odgovarja več denarnim razmeram, povišati. Mada je pripravila zakonski načrt, ki določa zvišanja do 6000 kron. Zakonski načrt se predloži poslanski zbornici. Ker bodo mogle hranilnice vsled tega v bodoče računati z mnogo večjimi vlogami na hranilne knjižice, jim je s tem bistveno olajšano podpisovanje večjih svot za vojno posojilo. — Uporaba bančnih blagajniških nakaznic za vplačila na vojna posojila. Podružnice avstro - ogrske banke so pooblaščene, da za čas podpisovanja 8. vojnega posojila na zahtevo vnovčijo pred dospelostjo od njih izdane blagajniške nakaznice no isti obrestni meri, po kateri so bile izdane, ako se dokaže, da se valuta uporabi za podpisanje 8. vojnega posojila, pa nni si bode tudi pri dni*?em subskripciiskem mestu. — Zglasltev zaloge posekanega lesa domačega kostanja. Vsled § 1 ministrskega ukaza z dne 13. maja 1918, drž. zak. št. 179. Je vsakdo, ki ima v zalogi več kot 5 kubičnih metrov posekanega lesa domačega kostanja, ali ki ga hrani v zalogi za koga drugega, primoran, zglasiti te zaloge po stanju z dne 25. maja 1918 z navedbo množine v kubičnih metrih in označbo skladišča, c. in !;r. vojnemu ministrstvu, oddelek za usnje (Dunaj, I.t Kolovratrinf 14) do 15. Junija 1918. Prepis te zglasitve se mora istodobno vposlati onemu okrajnemu političnemu oblastvu, ki Je z ozirom na skladišče lesa pristojno. Pozneje morajo gori navedeni obvezane! c. in kr. vojnemu ministrstvu (oddelek za usnje) podati 1. dne vsakega meseca naznanilo o prirastku, nastalem nasproti nazadnje naznanjenemu stanju, o odtlej prodani ali podelani množini in o končnem stanju zaloge. Kdor ravna zoper ta določila, bo kaznovan na denarju do 20.000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Izventega more se zapleniti zaloga lesa. — Mestna hranilnica ljubljanska. Pro~ met meseca maja 1918. 1546 strank je uložilo K 2.^3.405.76, 1439 strank Je dvignilo K 1.815.S73.72. torej več uložilo K 817.532.0\ Stanje ulog K 70,086.929.04. Število uložnih knjižic 35.570. — Varstvo avstrliskega premoženja na Ruskem. Za veliko Rusijo določeni zastopnik obrambne poslovalnice za avstrijska premoženja v inozemstvu g. dr. Friderik Stransky je avstrijskim interesentom od torka 4. junija do vštetega petka 7. Juniia 191 s od 9. do n. ure dopoldne in od 4. do C. ure popoldne na razpolago za ustni razgovor v pisarni poslovalnice (Schutzstelle fur ostcrreichische Vermogen Im Auslande) Dunaj I. Stubenring 8, kleines Kommissl-onszimmer). G. dr. Stransky odpotuje že 8. junija v Petrograd. — Ameriški črni imenik. Seznam onfh v nevtralnih deželah nastanjenih tvrdk, katere so po ameriški postavi z dne 6. oktobra 1917, zadevajoči trgovino s sovražnikom, postavljene v ameriški črni Imenik, stf morejo v času od 9. do 3. ure vpogledatl v obrambni poslovalnici za avstrijsko Imovino v inozemstvu (Schutzstelle far osterrei-chisehe Vermogen Im Auslande, Wlen I, Stubenring 10. Zlmmer Nr. 74). Voifloposojilno mmm. Da se pospešuje podpisovanje VIII. vojnega posojila. Je Dunajska Življenska ln rentna zavarovalnica uvedla vojno-posojilno zavarovanje z zdravniško preiskavo tako, da lahko vsakdo zadosti patriotični dolžnosti do podpisovanja vojnega posojila, ne da bi potreboval večjo gotovino, samo s plačevanjem posebno nizke premije. Obenem pa tudi uspešno skrbi za rodbino za slučaj predčasne smrti in se sam preskrbi za starost. (2720) Darila. Gospod Josip Zidar je daroval, kakor običajno mesečno vojaško nastanitveno pristojbino v dobrodelne namene. Za vojaški dom v LJubljani. Kot zahvalni dar za rešitev cesarja Karla ln kot pozdrav ob rojstvu najmlajšega Habsbur-Žana je darovala mladina I. mestne šest-razredne deške ljudske šole v Ljubljani za vojaški dom v Ljubljani 70 kron. Rdeči križ. Za vračajoče se vojake-vjetnike so darovali gg.: Nikolaj vitez Gut-mannsthal - Benvenuti, c. kr. legacijskl svetnik in veleposestnik. Dvor, 500 K: Kre-' ditna banka v LJubljani 300 K: Anton Ulm, graščak, Klevež, 40 K; Ivan Knez, predsed-« nik trgovske in obrtniške zbornice, LJubljana. 50 K. Skupaj 890 K, ki so bile poslane osrednjemu vodstvu avstrijskega društva Rdečega križa na Dunaj. Prisrčna hvala zal izdatna darila. Prispevki »Osrednjemu odboru. •Osrednjemu odboru« na Dunaju, I. Bankr gasse 2 so došli dalje naslednji prlspevJcf (IV. izkaz): 14 paznikov koperske kaznilnice v Mariboru za zelo uspešno posredovan«*, je 222 K, njim se je pridružilo 9 neprizadetih dobrotnikov s 66 K. Poročnik* Franjo: Ančik v Zeleniki. dar jugoslovanskih in čeških častnikov 80.60 K, Posojilnica v Črnomlju 30 K, Aleksander Coclancig v Gorici 10 K. Andrej Terčon z Nabrežine 10 K«! Ana V/asentrutz Iz Bovca 15 K, dr. Karel, Dernovšek. prokurist Anglo - avstrijsko banke na Dunaju 30 K, brata Rudolf in AIo]«; zij Drufovka v Gorici 500 K, veletržee Jak. Stare v Gorici 300 K, Slamič Franc, mesar in trgovec v Gorici in njegova gospa Jožica 250 K. Josip Ivančič, trgovec v Goric! (PrvačinO 250 K, Slamič Alojzij, mesar in hotelir v Tolminu (Domžale) 100 K. Josip Blažič iz Kožbane v Brdih 50 K. Albin Spa-capan, vojna pošto št. 3S6 5 K, Ivan Humar z Banjšic 10 K/ Rodoljubnim podpornikom naših beguncev Iskrena hvala! Potreba nam je v bodočnosti za vsestransko delovanje novih podpornikov. Prosimo! Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. i- V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog oziroma predobri oče in brat, gospod JOSIP PUNTAR, c kr. viiji poitnl oficijal v soboto dne 1. t m. po daljšem bolehanju previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se ie vršil v pondeljek dne 3. Junija 1918 ob 5. uri popoludne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. Ob enem se zahvaljujemo za izraze globokega sočutja, ki so nam došli ob prebritki izgubi, za poklonjeno cvetje ter mnogoštevilno spremstvo na njega zadnji poti 2722 Osobito izrekamo svojo zahvalo ravnatelju Josipu Kurentu, gospodu poštnemu ravnatelju Jos, Fleretu, ter uradniškemu zboru za poklonjen krasen venec ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. rani Puntar roj. Arko 'otip, Viljem in Franc soproga. iinov stran 4. .SLOVANSKI NAKOU*, anc 4. junija 1910. 124 stev. ISče se pridno pošteno ^JaBaI^ za vsa hišna dela Ce@Kl@ rulač *M5F£: bele, Martinova cesta it. 15. 2687 Za vojaško pisarno ■e išče ženska pisarniška moč s takojSnjim nastopom službe. Ponudbe na poštni predal 23, L-'ubijana. 26S9 ■a n&lCtgg^^ asa h konjem dobi službo pri strojilni tovarni Samsa ft Co t Ljubljani Metelkova nI. 4. — Nastop takoj. 2715 Preda se H bela breja koza. Ogleda se v zajcanii pod Rožnikom (Čeh). 2719 Išče se Ia¥&M£ aH vojaščine prost lrAm4rtv*2c£ zmožen slovenšči-BUUIUA ne in nemščine ter Strojepisja. Pismene ponudbe na npr, »Slov. Nar.« pod „kontorist 2705". Prodajalec iS ::pro za tukajšnjo trgovino z galanterijskim, drobnim in norimberškim blagom se išče sa takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2703 mr lepo IIII ■ v II. nadstr. (4 sobe s prit.) se zamenja proti stanovanu z 3—4 sobami (event tudi 2 sobam: n pritiklin. v parterju. Ponudbe naj se vpošljejo upravništvu ^Slovenskega Naroda" pod " ,,?flrter-stanovanfe 2E34(I. kamena sol v kosih, glavberjeva in grenka sol, nadomestna konjska krma, stavbni mavec (zips) od 100 kg naprej se točno oddaja tudi na vagone 2451 ^P*" Veletrgovina "^93 lMgen BaiMoioer, G. m. 6.1 Gradec —Telefon interurban 03i8. ] - _~S 4SKA+1 zdravniško priporočena Varuje pred prehlaie-njem, dobro vsesava, pije, kom o dna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komplet, na garnitura K 12*-— 18«—, na leta trpe?na E 24-— 30. najfinejša pa H 36.— In K 42-— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40*—, 45«— K. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina SI. Potokv Dunaj, VL Stiegeugasse 15. 1199 ■ Modni ate za gospođe in dame S. POTOČNIK k Gradišče štev. 7 :: se priporoča za izdelovanje letnih oblek za gospode, svilnatih oblek za dame, promenadnih plaščev in kostimov po najnovejši modi, bluz ter vseh v to stroko spadajočih ženskih in moških del. Istotam se obračajo in moderniziralo obleke, površniki, kostimi za gospode in dame. — Gena od 60 K dalje! OMPIR zamenjam sa sladkor. — Kdo, pove upravništvo »Slover, Naroda«. -- 2704 Proda se dobro ohranjena OBLEKA ln zimska suknja. — Spod. Šiška, Vodnikova ce3ta 21. 2704 DVi SOBI z opravo ali brez oprave v sredin; mesta isće soliden gospod za iako: aH nozneie. Ponudbe pod: „ugodno 2702" na up.avništvo .Slovenskega Naroda«. P?oda 53 dobro obračano damskokolo Ogleda se lahko Glince, I rska nI. 89 pri Ljubljen 2713 in prodajalka se takoj spre meta zi trgovino s panirjem in galanterito. Vstop takoj. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Marljivost J'03 2710". PRODAJALKA išče službe v mestu ali na daželi. — Izuncna je v mešani stroki, vešča slovenskega in nemškega jezika. Veselje ima tudi v prostem Času pomagati pri hišnem opravilu. Ponudbe n "r>ra". »Sloven. Naroda« rod: , štev. 2711". Kalili Mat v sredini aH bližini MI|Is 9%* mesta večja stavba ali vila. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Nar.« ond šifro ..Lepa atavba 2648". le. 2-3 sobe, če možno v bližini sodnije, se išče sa takoj event. sa avgustov termin. — Kdor priskroi, dobi za nagrado par kg- masti. - Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 2721 Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. Barvila za obleke ..TEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. ROŽNI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva 2a konzerviranje jajc. — Koncesijonirana zaloga strupov. milUHHIIHUi ^//^///^^^^ 5 5 > m t■ i iiim it ii ■ 11 ■ i ■A \. i e |j trgsvina z cifjarstnirn papirjsru dtuila z omejeno zavezo Sajbu^c^G^Ucija. \ | 11111II! SI lil 111M ''.jy-* v.*" " •'......■• •"*/'.".'■■"'" '.'»"/■'s ", •.•".'ff*r* mmuto****** IUIIIIIIIIIIIIIII Iščemo ce in strugalce železa (Sisengiesser und Dreher) za našo vlivalnico železa in tvornico polj. strojev. — Prehranbene razmere v mestu ugodne. — Samci dobe celo oskrbo v lastni tovarniški kuhinji za K 4.- dnevno. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na 2541 S^HV, tvornica strojeva, Belovar (Hrvaško). za VIZI. davka prosto 5 72% državno posojilo. omogoča vsakomur, da podpiše vojno rosojilo z majhnimi denarnml žrtvami da vrhutega skrbi za svojo udobnost v starosti in da skrbi za svojce v slučaju, da ga je doletela prezgodnja smrt. Za odplačilo vodnega posolila se lahko voli doba 10 do 20 let. — Zavarovano vojno posojilo se izplača v slučaju doživetia pogojene aobe, oziroma v slučaju prejšnje smtti Na primer: Oseba, ki je potom zavarovanja podpisala K 1000*— vojnega posojila, na 15 letno odplačilo ima plačati letno K 48—, polletno K 24.40, četrtletno K 12.40 mesečno K 4.25. Ako je umrla po vplačilu dveh Četrtletnih obrokov v skupnem znesku K ^1.80, se izplača zaostalim ali v polici določeni osebi takoj polno zavarovano vojno posojilo po K 1000.— £ Do K 5000*— ni potreba zdravniške preiskave in znaša zavarovalnina po K 1C00--: za dobo 10 let 12 » 14 » 15 » 16 » 18 » 20 » letno 77 — 63 — 52-50 48'-44*50 39-50 35 — enkratno plači-polletno četrtletno mesečno lo za celo dobo 39 20 3210 26-70 244r> 2 70 2010 1785 20--16 30 13 60 1240 11 -5') 10-25 910 680 555 460 4-2S 3-90 3 50 310 £35 — 600-55*— 535'-520 — 500 — 475 — Vofna nevarnost je brez plačila doklade v polnem obsegu v zavarovanju všteta. Odkup ali obremenitev police s posojilom vsak čas mogoč. — Kdor na primer zavarovanje sklenjeno za K 1* 00 — na 12 let, za katero je plačal enoletno premijo K 63—, po enem letu opusti alf s posojilom obremeni, dobi po sedanjem stanju v gotovini izplačanih K 59*46. — Pri tem pa je skozi eno leto za slučaj smrti zavarovan. - 2716 Za zavarovanja nad H 5090.— naj se vpraša pri podpisanem sestopu. Gene Pofasnila daje in ponudbo sprejema ralni zastop c. kr. priv zavarovalne družbe »Avstrijski Feniks4* ja na, Sodna ulica štev. 1. STANOVANJE sake velikosti sa tako] ali 1. avgusta t I. isće solidna stranka brez otrok po možnosti v sredini mesra. -Ponudbe pod „solidna 2781*« na upravništvo »Slovenskega Naioda« Žveplo za iplaiiis in su ovo žveplo v kos h in zmlet« . 98/.. dobavlja v vsaki množini ANT3N 3. fEEIlSI, *SC haVj ii:.-. 332 to izur en man i a^turist, z dal š» ^rak «>, se takoj s.irefim pod ug dn mi i o-goji Ravno nm se spi e j me tud dobio izurjena korf^rlstio^a. — H -nud^e na upravn I . »So 'itskegj Naroda* pod ,,P. T. G P55 *. I^J&SirO a 0Dn0V'tveno stav AcVvulU kno ekspozituro -^RSn pisarniškem uracfnlKa, popolnoma zmožnega slovenske?! in nemSkega jezika, ter veSCega knj go-vodstva in samostomega dela Rabimo tudi spretnega Sk a^iićn Ua za stavbni materijal — Ponudbe z zahtevo olače in navedbo dosedani ?a d io vanja prosimo na: ,,Obnovitven i stavbno e!£spozi<'iz?o v ."r v elai pri Gorici8', 2590 Kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (mahne, jagode, mi -d ir 1 ) kupoie po najvišjih cena M. RA7IT, raoj. 2691 Preme vreče vsake vrste m suhe gobe kupuje vtdno m v v a