BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 1 (646) • Čedad, Četrtek, 7. januarja 1993 abbonamento postale gruppo 2770% • Tednik / settimanale • Cena 1.200 lir bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Domenica 10 gennaio alle ore 15 al Teatro Ristori a Cividale Dan emigranta 93 Con il saluto del presidente Domenica pomeriggio ci incontreremo nuovamente al teatro Ristori di Cividale per il Dan emigranta. Sono ormai più di trent’anni che in quest’occasione riaffermiamo la nostra volontà di mantenere viva la nostra lingua e la nostra cultura, facciamo sentire la nostra voce per rivendicare il diritto di esistere, di essere tutelati in quanto portatori di u-na ricchezza che è patrimonio di tutta la comunità regionale. Ma il Dan emigranta è soprattutto l’occasione per la comunità slovena della provincia di Udine per ritrovarsi, riannodare i rapporti, fare un bilancio dell’anno appena trascorso e tracciare linee dell’impegno politi-e culturale per il futuro. F dunque un’importante manifestazione politica trettamente connessa però -on la cultura slovena che trova una delle sue migliori espressioni nella rappresentazione teatrale del Beneško I protagonisti della rappresentazione teatrale assieme al regista Marjan Bevk gledališče, da sempre fulcro della manifestazione. Un momento di festa dunque nel segno della cultura slovena. Certo, i tempi sono cambiati, così come ha assunto un volto nuovo l’emigrazione. Eppure le organizzazioni slovene che promuovono l’iniziativa mantengono la denominazione Dan emigranta a sottolineare la continuità della manifestazione e contemporanemante l’attualità delle rivendicazioni della comunità slovena in attesa, oggi come ieri, di u-na giusta tutela. A portare il suo saluto al- la manifestazione sarà quest’anno il presidente della Giunta regionale avv. Vinicio Turello, a nome della comunità slovena parlerà invece il prof. Marino Qualizza. Seguirà poi lo spettacolo del Beneško gledališče, sempre amato ed atteso con impazienza, (jn) Spori med Serbi in Muslimani Razhajanja v Ženevi Svetovna javnost je z veliko pozornostjo sledila Ženevski mirovni konferenci, ki naj bi prinesla mir v Bosni in Hercegovini. Na Žalost predvidevanja marsikaterega opazovalca, da bodo pogajanja zelo teZka, so se uresničila. Prvi krog pogajanj se je namreč zaključil brez vidnih rezultatov, če izvzamemo “večjo” pripravljenost hrvaške strani, da podpiše sporazum, ki ga predlagata Cyrus Vanče in lord ()wen. Ce so Hrvati bolj naklonjeni pobudi pa obstajajo ogromna razhajanja med Muslimani in Srbi in to predvsem, kar zadeva vprašanji prihodnje ustavne ureditve države in nadzora nad srbsko teZko oborožitvijo. Muslimanski predstavnik Alija Izetbegovic je namreč izjavil, da se ne namarava vrniti na pogajanja, ki se bodo nadaljevala v nedeljo, če srbska stran ne bo pristala na mednarodni nadzor njihove težke oborožitve, ki je v dobršni meri kriva, da so Sarajevo in druga bosanska mesta razdejana. Predlog Vanceja in Owna, v glavnih obrisih, predvideva, da bi Bosno razdelili v deset upravnih območjih. V njih bi vsaka izmed treh strani, Srbi, Muslimani in Hrvati, imela nadzor nad tremi območji, deseto območje, Sarajevo, pa bi imelo po tem načrtu poseben upravni položaj. S tem v zvezi velja povedati, da so se pogajanja prekinila prvenstveno zaradi nesoglasij srbskje in muslimanske strani o razdelitvi in pristojnosti med osrednjo oblastjo in upravnimi območji. Srbski predstavniki namreč zahtevajo za upravna območja visoko stopnjo avtonomije. Spričo vidnih razhajanj je malo verjetno, da bo kmalu prišlo do soglasja in do prenehanja vojnih spopadov. Tudi to je bilo slišati v Ženevi. Solita censura in Comunità Seduta postnatalizia, per la Comunità montana delle Valli del Natisone, lunedì dicembre. In tempo, dopo almeno un paio di rinvìi, per riesumare il documento con il quale l’ente doveva prendere posizione sulla proposta di accorpamento delle Comunità varata dalla Regione. La maggioranza Dc-Psi-Psdi, che comprende la quasi totalità dell’assemblea, ha intatti riproposto un ordine del giorno con il quale l’ente “visto anche l’esito del sondaggio consultivo nei tre comuni, che ha messo in e-videnza come la proposta di accorpamento non corrisponda alle aspettative della popolazione delle Valli, chiede di conservare l’attuale assetto della Comunità montana Valli del Natisone e di affidare ad essa tutti i compiti relativi al suo svi-luppo...”. La minestra, riscaldata Più volte, non andava giù al sindaco di S. Pietro Mari-n‘g: “E un documento vecchio, scialbo fatto in tempo di aggregazioni, di nuove mentalità che si aprono”. Favorevoli invece il sindaco di Savogna Cudrig ed il consigliere pulferese Mazzola. Per Gosgnach, capogruppo De a Savogna, ci vorrebbe una Comunità caratterizzata dall’identità etnica slovena, quindi delle Prealpi Giulie. L’attenzione si spostava, complici Ciccone, assessore, e di nuovo Marinig, sulla sede del nuovo ente. Ma era il presidente Chiabudini a chiudere i conti: “Meglio restare piccoli per gestire meglio”, ha affermato, per poi darci qualche primizia, ad esempio sul criterio di e-lezione della futura Comunità montana (“pare avverrà per liste, verranno eletti 30 delegati su 17 comuni, e gli assessori saranno sette”) e sulla sua sede “che tutto lascia presagire sarà Tarcen-to” ha detto con una punta di amarezza Chiabudini, concludendo: “Nell’incertezza teniamo ciò che abbiamo, e che funziona”. Risultato finale: contrario Marinig, astenuti Ciccone e Gosgnach, tutti gli altri d’accordo. Michele Obit Mrvice v vetru iz Barda V soboto 16. januarja ob 18. uri bodo v prostorih zadruge v Bardu predstavili zanimivo knjigo, pri kateri je sodelovalo več avtorjev, predstavlja zgodovino in sedanjo sliko tiste občine v Terski dolini s poetičnim naslovom Mrvice v Vetru. Namenjena je prvenstveno izseljencem, katerim je posvečeno eno poglavje in izid knjige je omogočila izseljeniška organizacija Alef, pri predstavitvi pa bo sodeloval tudi predsednik Deželne ustanove za migracijo Ottorino Burelli. Uvod v katerem obravnava v celoti položaj Slovencev videmske pokrajine je napisal Pavel Stranj. Prvi del je posvečen današnji stvarnosti s predstavitvijo tipičnih rastlin, problemov kmetjistva in gospodarske zaostalosti tega goratega in odmaknjenega območja. V knjigi o Bardu sodelujejo tudi učenci zadnjih razredov osnovne šole v Njivici, ki so zbrali zanimive podatke iz preteklosti. beri na strani 3 Problemi vecchi e nuovi Il regime serbo di Miloševič è saldo. Alle elezioni ha avuto ufficialmente una percentuale di consensi che supera il 55% e cioè anche a Belgrado ed in altre località da dove il leader serbo era stato cacciato sotto una pioggia di uova marce. I brogli elettorali sono evidenti: nella notte tra domenica e lunedì le urne, i verbali dei seggi elettorali ed altro materiale sono stati trattenuti per 12 ore nelle sedi municipali che sono strettamente controllati dalla nomenclatura serba di partito. Un tempo sufficien- te per un radicale cambiamento dei risultati. Tutto ciò tuttavia non significa nulla. Miloševič con la sua politica nazionalista si è affermato ancora di più ed il presidente del partito socialista serbo di Belgrado ha già trionfalmente annunciato epurazioni e repressione, vittima delle quali sarà il più forte partito d’opposizione. Ne seguiranno nuovi attacchi armati, un ancora maggior isolamento della Serbia, miseria, freddo, sangue e lacrime. Bogo Samsa segue a pagina 2 Slovaki in Čehi ločeno Novo leto je za Evropo pomenilo obogatitev, saj je Stara celina dobila svojo 46. in 47. drZavo, Češko in Slovaško. Po 74. letih skupnega življenja je prišlo do ustanovitve dveh držav. Po skoraj treh letih mirnega dogovarjanja je prišlo do ločitve, ki jo je mednarodna skupnost brez vsakršnega obotavljanja sprejela. Obe državi sta Se brez predsednika, če je skoraj gotovo, da bo Češki predsedoval Vaclav Havel, ni še gotovo, če bo to funkcijo v Bratislavi opravljal dosedanji premier Vladimir Mečiar. V nedeljo, 10. januarja ob 15. uri v čedajskem Ristoriju Dan emigranta Pozdrava: predsednik deželnega odbora F-JK odv. Vinicio Turello in prof. Marino Qualizza BeneSko gledališče z igro “Ni dobro biti sam” v režiji Marjana Bevka Glasbeni intermezo z ansamblom Bintars Sledilo bo družabno srečanje v prostorih zadruge v Premariaccu. Prijavite se pred začetkom manifestacije Četrtek, 7. januarja 1993 2 Comunità montana in assemblea La solita censura dalla prima pagina Secondo round, di quelli che avrebbero fatto sonnecchiare se non ci si fosse messo di mezzo il solito spauracchio. L’assemblea e-ra chiamata a votare l’ordine del giorno, già approvato dal consiglio comunale di Cividale, relativo al piano sanitario regionale. In esso, in pratica, si chiede la conservazione dell’attuale o-spedale cividalese, con le fondamentali articolazioni ed i relativi posti letto, propri di un presidio ospedaliero di primo livello. Ma i capigruppo della Comunità montana hanno pensato bene di mutilare il documento dove si fa accenno, a propo- • •• sito dell’attuazione di precise politiche nazionali e regionali di piena attualità che trovano riferimento anche nel presidio sanitario e sociale, di “difesa e tutela della minoranza di espressione e tradizione slava”. L’insurrezione verbale di Marinig e Ciccone portava ad un compromesso, come avviene di solito in questi casi. Così la penna di Chiabudini riusciva a mettere d’accordo con la “possibilità della popolazione di esprimersi ed essere compresi nella propria e-spressione slava”. Solito spauracchio, solito drago, si salvi chi può. Speriamo nell’anno nuovo. Michele Obit Un bilancio alfulmicotone Approvazione “lampo”, per il bilancio di previsione dell’esercizio finanziario della Comunità montana. La relazione del presidente Chiabudini ha evidenziato come il pareggio previsto sia frutto dell’oculatezza e della prudente gestione delle spese correnti, ma anche il rammarico per come si stanno mettendo le cose “dopo 20 anni di attività nei quali l’ente ha dato risposte concrete sul territorio”. Dopo il parere favorevole del revisore dei conti, ci si attendeva un minimo di dibattito. Ma, visto il silenzio perdurante, ad eccezione di un breve intervento del sindaco di Torreano Marseu, l’incredulo presidente ha chiesto all’assemblea di votare. Il bilancio è stato così approvato a tempo di record con il solo voto contrario di Zuanella e l’astensione di Marinig.(m.o.) Sportello in Val Resia / E della Cassa Rurale e Artigiana Domenica 27 dicembre, ore 11. La folla sta sostando a Prato di Resia, in piazza del Tiglio, aspettando impaziente l’inizio della cerimonia di inaugurazione dello sportello automatico che la Cassa Rurale ed Artigiana di Camporosso-Tarvisio presenta alla popolazione di Resia. Il freddo viene posto nel dimenticatoio quando quando giunge il caloroso saluto del direttore della Cassa Rurale, Marco Cornelio. La parola viene poi data a don Maurizio, rettore della Pieve di S. Maria Assunta di Prato di Resia, che benedice i locali. Giungono poi le parole del sindaco di Resia, Luigi Paletti, che dopo i convenevoli passa a ringraziare la disponibilità della Cassa Rurale per aver assecondato le necessità e le aspettative della gente, spiegando gli enormi vantaggi che la Val Resia potrà ottenere con questa iniziativa. Il pensiero viene subito rivolto alla gente umile di Resia che è da sempre costretta all’emigrazione per poter garantirsi un’esistenza dignitosa. “Ora noi auspichiamo che tutto questo resti solo fra i ricordi della gente, una memoria storica. Ciò sarà possibile creando in Valle condizioni di vita accettabili, opportunità di crescita e lavoro quali ha in a-nimo di realizzare l’amministrazione comunale” afferma il sindaco. Con una vena di ottimismo si conclude l’incontro di domenica: uno scroscio di applausi chiude gli interventi, dai quali emergono il coraggio e la determinazione con i quali vanno affrontati i problemi nei piccoli centri. Il dolce suono del violino (citira) e del violoncello (bunkula) accompagna il taglio del nastro, effettuato dal sindaco Paletti. La speranza che si riflette sul volto dei presenti è più loquace di molte parole. Certo il cammino verso la stabilità economica è lungo e tortuoso, ma la comunità di Resia, nel suo piccolo, non si lascerà certo scoraggiare da imprevisti e difficoltà, non ora che un’importante iniziativa è divenuta realtà. Catia Quaglia Solidarietà con 0 Campp Natale con il Campp, questa l’iniziativa promossa a Cividale per il secondo anno consecutivo dai club Lions, Rotary e soroptimist con l’obiettivo di raccogliere fondi da destinare al Campp della città ducale. La raccolta dei fondi ha a-vuto luogo nei giorni 18, 19 e 20 dicembre in piazza Diacono, dove sotto il portico del “Longobardo” erano state allestite 2 bancarelle. Lepe lesene jaslice v Cedadu Za te lepe jaslice v središču Čedada je poskrbel kipar Giorgio Benedetti, ki je že večkrat poklonil naSemu mestu njegove lepe lesene kipe. Vsi se Sele spominjamo kipa posvečenega Langobardom, ki ga je izrezljal iz novoletne jelke po končanih božičnih praznikih. Letošnje jaslice kiparja Benedettija so toliko bolj vredne pohvale, saj ob njih je avtor posatvil skrinjico, v kateri zbira denarne prispevke, namenjene medna-srodni organizaciji, ki skrbi za otroke, Unicef. * WSKSmaBISsSi DALLA SLOVENIA Bogo Samsa Problemi vecchi e nuovi L’inserviente dell’hotel Moskva piange davvero. Panič, in cui riponeva le sue ultime speranze, ha perso ed ora le cose andranno ancora peggio. Ha pienamente ragione. La stessa notte in cui sono iniziati i conteggi delle schede, sono scomparse dalle pompe di benzina anche le ultime gocce di benzina e di nafta, c’è un freddo gelido sia nel lussuoso albergo nel centro cittadino sia nel centro stampa internazionale. I negozi sono già semivuoti. Le paghe sono da fame e non arrivano ai 100 marchi al mese per chi naturalmente un lavoro ce l’ha e dove gli stipendi vengono pagati. Belgrado è davvero una città triste. Un intellettuale affermato piange, letteralmente, per sè, per il proprio destino ed ancor più per il futuro dei propri figli. In quest’atmosfera mi giunge una notizia incredibile: il senatore Agnelli sarebbe in arrivo a Belgrado come ospite del governo serbo subito dopo la proclamazione dei risultati elettorali. Più tardi si saprà che la visita non ci sarebbe stata, tuttavia la notizia è in straordinaria sintonia con i nuovi orientamenti politici che emergono a Trieste e addirittura a livello regionale dove nei rapporti sloveno-italiani e croato-italiani si inizia ad inserire anche la Serbia, considerata anch'essa erede della Jugoslavia. Belgrado del resto è pronta a vendere per il classico piatto di lenticchie l’Istria, la Dalmazia e altro ancora tanto non si tratta di territori suoi ed inoltre in questo modo conta di inserirsi nei rapporti internazionali per una volta non come aggressore ma come "benefattore". A Lubiana l’atmosfera è del tutto diversa. Freddo nelle strade, ma un clima piacevolmente caldo e festoso nelle case. Ovunque dolci, canti natalizi, festeggiamenti per tutti i gusti. E quest’anno si intrecciano e si festeggiano contemporaneamente Gesù bambino ed il Nonno Freddo. Naturalmente i vertici politici dibattono animatamente riguardo al nuovo governo e le possibili coalizioni. In realtà tre sono le possibilità. Una coalizione di centro destra che significa un governo formato dai democratici cristiani, partito popolare contadino e liberaldemocratici. Numericamente questo sarebbe un governo debole in cui avrebbe la prevalenza l'elemento cattolico e che soprattutto porterebbe la Slovenia a rinchiudersi. E poco probabile che Drnovšek ed il partito liberaldemocratico, soprattutto i giovani parlamentari per la maggior parte orientati a sinistra, possano accettare un indirizzo di questo tipo. La seconda ipotesi è quella di una grande coalizione, u-na sorta di governo di unità nazionale costituita da democratici cristiani, liberaldemocratici e lista unita, quindi anche gli ex comunisti. Una sorta di compromesso storico che poggia su alcuni nodi centrali come quello della privatizzazione, dell’ingresso in Europa, di uno sviluppo normale e graduale, del superamento delle divisioni. Avrebbe un forte sostegno in parlamento ma difficilmente sarebbe accettabile per i dirigenti democristiani e per buona parte della loro base che è ancora fortemente anticomunista. Il centro sinistra è probabilmente l’unica soluzione realistica che significa in fin dei conti una riconferma dell'attuale coalizione di maggioranza, premiata nelle ultime elezioni. Si tratterebbe di una coalizione tra forze di sinistra, raccolte nella lista unita, i partiti laici e naturalmente in posizione di primo piano i liberaldemocratici. Dal punto di vista programmatico si tratta di una coalizione aperta al mondo, laica ed allo stesso tempo attenta ai problemi soaciali, socialdemocratica. In quest’ ipotesi vengono prese in considerazione entrambe le tendenze: il liberalismo in economia e attenzione alla tutela sociale. I numeri per una coalizione di centro sinistra ci sono, dovrebbe naturalmente però fare i conti con una fortissima opposizione che abbraccia tutte le forze politiche che vanno dai democratici cristiani ed i popolari fino ai nazionalisti di Jelinčič. E ciò nella situazione slovena rappresenta un pericolo. Kučan il personaggio La Slovenia nelle statistiche La Slovenia conta 1.998.912 abitanti. 1 dati, e-spressi dall’Istituto nazionale per la statistica, si riferiscono al 31 dicembre del 1991. Estrapolando alcune informazioni più significative va detto che nella vicina Repubblica vengono stampati 5 quotidiani, 42 settimanali e 603 periodici. Nell'ambito delle istituzioni culturali operano 8 teatri e 4 orchestre professionali. Gli abbonati alla radio sono stati 604 mila alla televisione, invece, 449 mila. Nel settore produttivo è inserito quasi il 70% della popolazione, di cui gli occupati sopo 844 mila mentre quelli senza lavoro superano la quota dei 100 mila. La paga media nel 1991 è stata di 16,8 mila talleri. In Slovenia operano 23 mila a-ziende, 15 mila organizzazioni di diverso indirizzo e 51 mila unità atrtigianali. Incontro a Parenzo AParenzo si è svolto un incontro tra le delegazioni dell’Unione italiana e della Dieta Democratica Istriana guidate dai rispettivi presidenti Giuseppe Rota e Nino Jakovčič. Durante l’incontro le parti hanno concordato che le leggi sulle autonomie locali, sulle contee e sulle elezioni in Croazia dovranno prevedere l’inserimento attivo della comunità italiana nella gestione del territorio. Export in attivo Le esportazioni in Slovenia continuano a salire. Spe- cialmente nello scorso novembre si è registrato un vistoso aumento del 39% delle esportazione e addirittura del 70% delle importazioni. Negli 11 mesi del ’92 l’export sloveno ha superato i 5 miliardi di dollari (4,7 miliardi per le importazioni). Suster presidente della CCS Dagmar Suster è stato nominato presidente della Camera di Commercio della Slovenia al posto di Feri Horvat, che è stato eletto in Parlamento. Il neoeletto presidente ha espresso la volontà di attuare una politica economica che tenda alla diminuzione delle tasse, contro gli aumenti degli stipendi e alla riqualificazione del sistema bancario. Kučan è il più popolare Il più popolare personaggio in Slovenia è il presidente della Repubblica Milan Kučan. Questo il verdetto emerso da un sondaggio che è stato svolto dal quotidiano Deio di Lubiana. Tra i primi dieci nella graduatoria delle preferenze sette sono i politici. Oltre a Kučan i più gettonati sono stati il presidente del partito liberaldemocratico Janez Drnovšek ed il leader dell’estrema destra Zmago Jelinčič. Tra i non politici e-merge l’annunciatrice televisiva Miša Molk. Per quanto riguarda i personaggi a livello mondiale gli Sloveni si sono dimostrati alquanto filotedeschi. Infatti dopo Bill Clinton hanno votato per Helmut Kohl e Genscher. Kultura ——— Pred izidom Trinkovega koledarja ’93 Bogat irt pester letošnji koledar novi mata jur Četrtek, 7. januarja 1993 Bila je prav posrečena pobuda kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada, ki se je pred dvema letoma odločilo, da ponovno oživi Trin-kov koledar, torej publikacijo, ki, Ce bi kontinuirano izhajala, bi letos praznovala svojo 40-letnico. Od začetkov petdesetih letih, ko je zaCel koledar izhajati in vzporedno se je začelo razvijati organizirano kulturno in politično delovanje med Slovenci videmske pokrajine smo prehodili dolgo pot. Doživeli smo hude poraze kakor priča v prvi vrsti demografska slika naše skupnosti, bili smo žrtve ostrih napadov nacionalistov, kulturno in intelektualno šibki smo se le Z težavo postavljali po robu asimilaciji in z velikimi napori smo skušali strnjeno uveljavljati svoje narodne pravice. Slovenci videmske pokrajine pa smo dosegli tudi zavidljive rezultate, še zlasti Ce upoštevamo okoliščine v katerih je potekalo naše delo, pogoje v katerih so nastajale naše pobude. Vsi zunanji dejavniki so govorili le o tem, da gre pri nas za del slovenskega narodnega telesa, ki je obsojen na sko-rajšen propad. Pa ni bilo tako. Trinkov koledar za leto 1993, ki ga imamo v rokah, je eden od tistih vzpodbudnih znamenj, ki kažejo na vitalnost Benečije, na njeno voljo in željo po življenju, po kulturno in duhovno bogatem življenju. Kot rezultat kolektivnega dela je Trinkov koledar zelo pisan in bogat. Zaobjema ves obmejni prostor videmske pokrajine in pri njem sodeluje 19 avtorjev. Uvodno besedo je napisal msgr. Marino Qualizza, sledita razmišljanje predsednika društva Ivan Trinko Marina Vertovca in koledar, ki gaje pripravil Emil Cencig. Prvo poglavje je posvečeno naši zgodovini in najprej načrtnemu potujčevanju, kateremu je bila podvržena Benečija, ki ga obravnava Pavel Petricig. Nato Janez KavCiC poglablja vprašanje prvih stikov med Čedadom in Idrijo, ki segajo 500 let nazaj v zgodovino in prav v Cedajskem muzeju je hranjen najstarejši dokument o Idriji. Mojim dragim Benečanom je naslov prispevka Zdravka Revna, ki je prvi zaCel izdajati Časopis za BeneCane v izse-Ijeništvu. Poglavje zgodovine zaključuje Franc Rupnik s svojimi spomini. Naslednje poglavje, Naš svet, zaobjema 6 prispevkov. Antonio Qualizza obravnava ljudsko pesem v Spomenik msgr. Trinku pred sedežem društva v Čedadu Beneški Sloveniji, Jože Su-šmelj opisuje prvo sreCanje s slovensko Benečijo, Viljem Cerno pa novo cerkev v Bardu. Sledi Članek Artu-ra Longhina o rezijanskih brusačih, medtem ko je Salvatore Venosi prispeval članek z naslovom Dvajset let zvestobe 1972-1992. Zgodovino 25 letih Zveze izseljencev iz Furlanije-Ju-ljiske krajine predstavlja nato Miran Komac, ki je na to temo napisal diplomsko nalogo. Tretje poglavje je posvečeno našim ljudem in kot je bilo pričakovati je v glavnem osredotočeno na preminulem Angelu Kracini, ki je odkril, kot je znano, sta-rogorski rokopis. Pomen dragocenega dokumenta za slovensko kulturno zgodovino je obravnavala Breda Pogorelec. Orisan je tudi lik kiparja Darka, kateremu .««Tl» WM ""USi! : !" , V je posvečen likovni del trinkovega koledarja. Zadnje je poglavje s katerim se bo koledar približal najširšemu krogu bralcev v videmski pokrajini, saj je poudarek na naši besedi, na domaCem narečju. Luciano Chiabudini je prispeval Testament N.G. Jezusa Kristusa, zanimiv dokument, ki je prvič objavljen. Renato Quaglia podaja zanimiv vpogled v Rezijo, ki jo predstavlja kot prostor, ki si upa tvegati. Sledita pesem Viljema Cerna Poženi Mati in novela Brune Dorbolò Snuovi tele zemlje. Koledar bogatijo tudi letos pravce in poezije Emila Cenciča. Zadnja dva prispevka sta Muoj mož je šu Cja v Karantan Antonia Qualizze in Materni jizik Adriana Qualizze. Torej zares bogato in zanimivo branje. Jole Namor 3 Da Napoli la notizia di due lauree Matteucig con lode Dopo Belisario, laureatosi in Scienze biologiche nel dicembre del ’91, anche Rosalia Anastasia e Giovanni hanno concluso nel modo migliore le proprie fatiche universitarie. Quello degli studi deve essere un fatto e-reditario: i genitori dei tre fratelli sono Aurora Carere, professoressa di matematica e Giorgio Matteucig, originario di Seuza di Grimacco, docente universitario di zoologia a Napoli, studioso del comportamento degli a-nimali in relazione alle variazioni ambientali che precedono i terremoti. Rosalia Anastasia, 25 anni, si è laureata in novembre presso l’Università “Federico II” di Napoli in Medicina e Chirurgia, con tesi in Pediatria su “La Sferocitosi e-reditaria” ottenendo il massimo dei voti, 110 e lode. Giovanni, 28 anni, si è laureato qualche giorno più tardi in Giurisprudenza, presso l’Università di Napoli, discutendo una tesi riguardante “Introduzione ed evoluzione della Scienza criminologica”. Giovanni ha già alle spalle un’esperienza lavorativa ad Arezzo. Il prof. Matteucig, che è venuto a trovarci recentemente, è più che mai fiero dei propri figli. “A quando i prossimi laureati?” gli ab- Rosalia Anastasia... ...e Giovanni Matteucig biamo chiesto pensando agli altri quattro figli. “Sono ancora giovani, adesso per un po’ occorrerà aspettare” ci ha risposto, e sembrava già impaziente. Claudia Raza verso l’antico j* Claudia Raza, al centro, nel corso della vernice di una mostra tenuta a Cividale in occasione del Mittelfest '92 Undici serigrafie di Claudia Raza, artista che vive ed o-pera ad Aurisina, sono esposte da lunedì scorso presso la sala del Caffè S. Marco, a Cividale. La mostra personale porta il titolo di “La suggestione dell’antico - Omaggio a Cividale”. Eravamo abituati alle opere di Claudia Raza, ispirate ai paesaggi carsici, a rappresentazioni astratte sospese fra spazio e tempo. Ora invece l’artista - come ha rilevato il critico Carlo Milic nella sua introduzione alla vernice -scopre una vocazione evocativa, in particolare nel voler dare forma alla realtà vissuta e analizzata. Una ricerca specifica, un desiderio di rivisitare argomenti, temi e tradizioni che sicuramente si rifanno al binomio Cividale-Longobardi, già protagonista di una mostra che ebbe molto successo nella cittadina ducale qualche anno fa. Claudia Raza, che è cividalese di nascita, si inserisce bene in quel clima che non sembra essersi spento, rifacendosi nelle sue opere a cavalieri, scudi, immagini di un popolo che su questa terra ha lasciato, nel bene e nel male, un segno indelebile. Numeroso il pubblico intervento lunedì a Cividale all’inaugurazione. Un modo per festeggiare bene l’anno nuovo, con tanti auguri soprattutto all’artista. Michele Obit Mrvice v vetru iz Barda s pve strani Sledi poglavje posvečeno izseljenstvu o katerem razmišljata Renzo Calligaro in Francesco M ice Ili. Objavljeni so med drugim tudi zanimivi dokumenti in slike ter otroške pesmi le na temo izseljevanja. Sledi poglavje posvečeno bistvenemu vprašanju Barda in visoke Terske doline in sicer vprašanju narodne identitete, spoštovanja slovenskih korenin in izročila, ki ga obravnavajo Viljem Cerno, Renzo Calligaro in Ottorino Burelli. Ker je govor o kulturni podobi Barda ima seveda vidno mesto v knjigi tudi etnografski muzej. Zelo natančno ga predstavlja Andrej Furlan. Zadnje poglavje je posvečeno potresu in obdobju prenove z bogato fotografsko dokumentacijo. Pristop in način popotresne obnove s poudarkom na solidarnost in strokovno pomoč iz Slovenije obravnava Roberto Cher. Gre torej, kot je jasno že iz te bežne predstavitve, za zanimivo in dragoceno knjigo, ki jo bodo vzeli z veseljem v roke ne le domačini pač pa vsi tisti, ki jim je pri srcu ta najzahodnejši del naše skupnosti, (jn) L’area di confine in una tesi di laurea Carta geografica del 1770 riguardante il “Monte Collobrat” che delinea i confini tra lo Stato Veneto e lo Stato Austriaco in una foto prestataci dalla dott. Bergnach “Analisi di due aree periferiche di confine: le valli del Natisone e l’alta valle dell’l-sonzo, aspetti territoriali, socio-economici e nuove dinamiche”. Questo il titolo della tesi di laurea di Eddi Bergnach che si è laureata il 18 novembre scorso presso la Facoltà di Lingue e Letterature straniere all’Università di Udine. Un lavoro davvero interessante - e non sempre le tesi di laurea lo sono -, di indubbio interesse per chiunque operi a livello culturale ma anche economico nella nostra zona. Il lavoro il cui relatore è il prof. Guido Barbina, è articolato in due parti. La prima è di carattere storico-descrittivo, la seconda invece si basa su una ricerca, condotta in diversi enti ed istituti, tesa a verificare le nuove dinamiche instauratesi tra le due aree contermini. Vengono presi in esame tra l’altro il fenomeno del pendolarismo dal Tolminotto verso la nostra area che ha assunto negli ultimi anni proporzioni importanti, e dunque i flussi di manodopera e di denaro. A Eddi Bergnach - per chi non la conosce diciamo che è originaria di Paciuch (Drenchia) e lavora alla Comunità montana a S. Pietro - le nostre felicitazioni sia per il lavoro svolto che per la determinazione e l’impegno con cui da studente lavoratrice ha perseguito e raggiunto questo obiettivo. Ancora una volta complimenti con i migliori auguri per gli importanti traguardi che si appresta a raggiungere. Koroška v letu 1993 Kakšni so obeti za Slovence? Leto, ki je naokoli, je tudi med Slovenci na avstrijskem Koroškem potekalo v znamenju prizadevanja za razvoj in uveljavljanje slovenske narodnostne skupnosti. Ce je končni cilj enak za vse, so poti, ki peljejo do njega, različne. Tako bi lahko sintetizirali različne poglede in vCasih tudi vidna razhajanja med osrednjima slovenskima organizacijama na Koroškem, Narodnim svetom koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij, ki nekako predstavljata katoliške (prva) in levo usmerjene nazorske poglede. Taksne ocene izhajajo tudi iz novoletnih izdaj obeh koroških tednikov, Slovenskega vestnika in NaSega tednika, ki sta prav tem vprašanjem posvetila najveCjo pozornost. Katoliški NaS tednik ugotavlja, “da kdor je za integracijo v večinske stranke in istočasno proti močni skupni manjšinski organizaciji oziroma proti slovenskemu parlamentu (njegovo ustanovitev je na nedavnem obenem zboru predlagalo vodstvo NSKS), ta zagovarja hote ali nehote asimilacijo slovenske skupnosti.” Tako: mimo slovenskega parlamenta ni poti in njegova neuresnicitev pomeni nazadovanje narodnostne skupnosti. Proti taksni izbiri pa je napredno-laiCni del koroških Slovencev. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm ugotavlja, da je treba stopiti na pot, ki je daleC od etnične polarizacije, ki daje duska tudi avstrijskemu nacionalizmu in ustvarja miselnost o ogroženosti nemške Koroške. Etnična polarizacija (Sturm govori o priznavalnem principu) je koristila in koristi le politični eliti slovenske skup osti, ki od slovenstva dobro živi. VeCina delavcev in nameščencev pa mora živeti in preživeti v težkih koroških okoliščinah. Sturm ugotavlja, da tudi kot manjšina so soodgovorni za sožitje v deželi. Zato je treba preseci vsakršno obliko etnične polarizacije in iskati je treba zavezništva z nemško govorečimi, kot seje to zgodilo v primeru Šolskega vprašanja. Skupaj z njimi je treba ustvariti vzdušje, ki bo omogočilo, da se bodo posamezniki lahko svobodno odločali za dvojezični pouk ali za obisk kulturne prireditve. Sturm nadalje ugotavlja, da so Zeleni in socialdemokrati (SPÒ) našli nove oblike integracije, ki omogočajo skupno in odgovorno reševanje sožitja. Da je ta pot prava priCa dejstvo, da na deželnozborskih volitvah velika večina Slovencev voli prav SPÒ in Zelene. V komentarju dr. Franci Zwitter dodaja, da bi slovenski parlament ne prinesel toliko opevanih izboljšav. Slovenska narodna skupnost na Koroškem je namreč že od zdavnaj opredeljena, tako politično kot civilno in te razliCnnosti bi obstajale tudi znotraj slovenskega parlamenta, ker je pogojena s socialnimi strukturami in različnimi zgodovinskimi socializacijami, ki bi jih tudi slovenski parlament ne bi mogel odpraviti. Takšnen parlament, zaključuje Zwitter, bi zajel le najtrdnejše jedro slovenskega prebivalstva, izključil pa bi njegov večinski del. “Laže je delati politiko za n.pr. sedem tisoč ljudi, ki so istega mnenja, kot pa se spoprijeti z resničnostjo, kako uspeSno voditi mirno in prijateljsko sožitje jezikov in ljudi na Koroškem v spoštovanju in spoznavanju različnosti.” Rudi Pavšič Zimski pogled na Kotmaro vas Autori resiani in “Tiere me” E avvenuta mercoledì 16 dicembre, presso il palazzo veneziano di Malborghetto, la presentazione de! volume “Tiere me - antologje di autors furlans di vue dal Cjanal dal fier e de Valcjanal”. Il volume, che raccoglie testi di autori della Canal de! Ferro e delta Val Canale, é una finestra aperta alle voci della cultura popolare delle nostre valli, agli autori che attraverso poesie e prose in lingua friulana hanno voluto testimoniare il senso della loro presenza in questa terra friulana. Testimonianze, dunque, che nascono dal bisogno di comunicare i propri sentimenti, le proprie emozioni vissute nella realtà locale ed al tempo stesso il rapporto fra queste realtà ed altre con cui si viene a contatto, autori che desiderano comunicare, attraverso le proprie opere, un insieme di sensazioni e di emozioni legate alla realtà in cui vivono. In questa raccolta trovano spazio anche la poesia e la prosa di autori resiani. Silvana Paletti e Catia Quaglia in questa antologia, infatti, attraverso fiabe e poesie, tracciano quello che per i resiani è il rapporto con la loro terra e la natura incontaminata che la caratterizza. Ecco allora che la fiaba dei camosci dal “Kilin Kulk” a cui fa riferimento la narratrice Silvana Paletti oppure Torso di “Udo Raven” che colora la fiaba di Catia Quaglia sono il solido esempio della letteratura popolare re-siana, che trae spunto dalla fauna locale, come le poesie dalle quali si scopre l’antico legame di terra ancora vivo, che genera forza e vitalità nell’uomo, consapevole dell’ immane fortuna. Le due autrici propongono nella raccolta un canto ma anche una triste invocazione, a volte celata, che riprende il pessimistico verificarsi degli eventi, rivolto alla madre natura perché continui ad elargire i doni preziosi che da secoli dona ai suoi figli, e infine un inno alle meraviglie che la costituiscono, (c.q.) Četrtek, 7. januarja 1993 Pogovor z Bevkom, režiserjem predstave na Dnevu emigranta Cividale: ieri la rievocazione Sei gennaio, e Cividale si trasforma. Anche quest’anno infatti la tradizionale Messa dello Spadone, la rievocazione storica e, come novità, il Carnevale medievale hanno dato alla molta gente accorsa emozioni e sorrisi, nonostante il freddo. La Messa dello Spadone è stata celebrata in mattinata nella basilica di S. Maria Assunta. Più tardi ha preso il via, da borgo di Ponte, il corteo storico che ha ripro- posto l’ingresso del patriarca Marquardo von Randeck nella città ducale, avvenuto nel 1366. Nel pomeriggio si è invece tenuta per la prima volta una manifestazione a cui forse era stato dato, alla vigilia, un rilievo inferiore al suo valore: il Carnevale medievale, protagonisti decine di attori, provenienti da varie compagnie, che hanno a-nimato con recite e giochi le vie e le piazze di Cividale. Presenečen sem od entuziazma igralcev Na eni od zadnjih vaj Beneškega gledališča, ki se skrbno in z navdušenjem pripravlja na Dan emigranta, smo srecali Marjana Bevka, režiserja letošnje predstave. Vzdušje je v skupini živahno in sproSCeno, na kar Ce drugega ne opozarja že sam pogovor, v katerem se nesprestano meSajo nadiski in tolminski dialekt, knjižna slovenščina in italijanščina. Marjan Bevk se že vrsto let poklicno in z dobrim uspehom ukvarja s gledališkim delom vendar se nam na tem kratkem srečanju odkriva prvenstveno kot kulturni delavec, ki ima korenine v sosednji Tolminski in kot tak dobro razume in se zna oživeti v beneški stvarnosti, zna ceniti in se ustvarjalno vključiti v ljubiteljsko delovanje. Doma je iz CezsoCe, gimnazijo in Akademijo za gledališče je konCal v Ljubljani, nato je delal kot režiser v različnih krajih po Sloveniji in v Vojvodini. Sedaj kot svobodni umetnik deluje v raznih centrih Slovenije. Zadnje delo, ki ga je zrežiral je sodobna komedija “Mož moje žene”, ki doživlja velik odmev in uspeh, saj je v dveh mesecih doživela že 17 uprizoritev. Kako je naneslo, da si prišel v stik z Benečijo? Sem me je napotil Jože Babic. Opozoril me je na dejstvo, da ste z vašim gledališčem prepuščeni samim sebi, kar je res. Skoda in da torej naj poskusim stopiti v stik z vami. Prvo predstavo Beneškega gledališča sem videl lani na Dnevu emigranta in sem bil presenečen nad entuzia-zmom igralcev, ki me je Se bolj frapiral ko sem spoznal pogoje v katerih delajo, saj so res katastrofalni. V bistvu jih ni. Nimajo svojega prostora in na oder stopijo lahko le na dan predstave. Kakšno sliko si si ustvaril o našem gledališču? Zdi se mi zelo zanimivo in včasih celo bolj ustvarjalno kot pri profesionalnih igralcih in opažam veliko veselje do nastopanja in izražanja. Neverjetno in prava posebnost v pozitivnem smislu pa se mi zdi, da igrajo v svojem jeziku, se ne trudijo v knjižni slovenščini, ki lahko predstavlja neke vrste bariere za sprostitev, kar se dosti krat opaža pri amaterskih skupinah. Kakšna bo letošnja predstava za Dan emigranta? Predstavili bomo sodobno angleško komedijo “Ni dobro biti sam” Alana Ayckbourna. Gre za igro, kjer bi se moralo v prijetni družbi pričakovati božic, vse pa gre narobe in počasi se razkrivajo odnosi med tremi pari. Na začetku so bile pri igralcih nekatere težave, vendar so sedaj kar zagrabili like. Resje, da niso bili vajeni se spoprijeti s takim tekstom. Toda samo tako se bogati igralska kvaliteta in razvoj. Ze nekaj časa prihajaš v Benečijo. Kako gledaš nanjo? Dokler nisem stopil v stik z vami sem imel nekako povrSno predstavo. VeCina ljudi v Sloveniji gleda na Benečijo kot na neko “eksotiko”, neko posebnost slovenskega naroda, torej kot na nekaj muzejsko zanimi-viega ne pa kot na živo stvarnost. V resnici tu ni nobene eksotike paC pa trdo ustvarjanje in življenje, ki zahteva dosti odpovedovanja in vztrajanja zato, da ostaneš Slovenec. In menim, da bi morala tudi slovenska vlada veC storiti za la del slovenske skupnosti. Verjetno zahteva dosti napora tudi to da prihajaš v Špeter tako pogosto. V resnici ne, saj sem vedno razpet med Mariborom in Ljubjano, Novo Gorico in Ljubljano. To spada k mojemu poklicu. Po drugi strani pojmujem svojo vlogo tudi tako, da kot strokovnjak spodbujam, usmerjam emergije in delovanje take amaterske skupine, kot je vaša. Rad bi stopil v stik tudi z Rezijani, ki so prav tako prepuščeni sami sebi. V glavnem se priredi po en posvet na leto o rezijanskih posebnosti. Prepričan se, da bi se tudi v tisti dolini, lahko dal nov zagon kulturnemu udejstvovanju. Zelo lepo bi bilo priti do gledališke predstave v rezijanskem dialektu. (jn) Kronaka novi mataj u r četrtek, 7. januarja 1993 5 V koši Befane tudi postro ambulatolo “Befana” je v nje veliki kosi parnesla liep Senk Go-renjtarbjanom. Od pandiej-ka 4. ženarja imajo v njih vasi spet ambulatorjo. Ostò je kjer je biu priet, v stari suoli, pa je kot nov. Nardil so tudi nov riskalda-ment, na gas. Lepuo an pru naglo so ga postrojil Ce po-studierata, de so ga bli za-parli samuo dva miesca od tega, na 22. otuberja zavojo ... daZa. Tiste dni ga je bluo padlo zaries puno po vsieh naSih dolinah. V Gorenjm Tarbju, v stari Suoli, kajsan je biu zataknu (za duSpiet?) s cimentam gornjo, takuo de uodà je stiekala po parada-nah v hram. Tarkaj uodè je bluo ta po tleh, de se ni niobio iti Se notar ne. Napunla je bla tudi paradane an so-fite, ki so zaCel pokat. Miedihi Quargnolo an Giuricin niesta pru mogla opravjat njih službo. Sindak iz Sriednjega, Renata Qualizza, je storia zapriet ambulatorjo. Gorenjtarbjan za iti h miedihu so muorli hodit daj do Sriednjega. Sindak je biu poStudieru an na začasne rešitve telega problema, ku uozit judi do ambulatorja v Sriednje s pulminam od Suole, pa Tar-bjan nieso bli tuolega spa-rjel. Seda z novim lietam imajo ambulatorjo na mest, kot nov. Za Obličane pa težave ostanejo: tudi oni so imiel njih ambulatorjo v Suoli, ki jo seda postrajajo. Tan bojo muorli počakat an potarpiet vič cajta, na vsako vižo bojo mogli iti h miedihu do Gorenjega Tarbja an ne da-vje du Sriednje. Počaso tudi tan se stvar rieSe. Zene Višarskega kvinteta iz Kanalske doline so še ankrat požele puno aplavzu Koncert v Landarje Nediski puobi, Coro Val Pesarina an ViSarski kvintet so jo zapiel v Landarje zadnjo nediejo lieta, 27. dičemberja, za voSčit vsiem vesele božične praznike an srečno novo lieto 1993. Ob osmi zvičer so se v sali blizu faruža zbral vasnjani, pa tudi judje iz drugih kraju Nediških dolin za poslušat Božični koncert, ki ga je organizsala Pro loco iz Podboniesca. Na začetku vičera je predsednica od Pro loco Magda Saccu predstavila nove bukvaca, ki pišejo o Landarski jami, subit potlè so pa zbori začel pi-et. Nediski puobi so storli posluSat nase stare slovi-enske an nimar lepe božične piesmi an ’no Avemarijo po sloviensko an latinsko. Zad za njim se je predstavu ViSarski kuin-tet s piesmi po sloviensko, laško an taljansko. Arjal glas žensk iz Kanalske doline je Slo rauno v sarce vsieh ljudi, ki so jim pru močnuo pjuskal na ruoke an jih vprašal za an “bis”. Na koncu jo je zarobu zbor “Val Pesarina”. Judje, bluo jih je zaries puno, so pru lepuo sparjel tel liep božični Senk po-dbonieSke Pro loco s tro-Stan, de bo Se kada kieki takega. Lauree a Napoli Etre! Gioia dai M atte uci g Za vsako mamo an za vsakega tat je velika sodi-sfacjon,je veliko vese je imi-et zdrave an pridne otroke, velika sodisfacjon je, kar hodejo Suolo an parnesejo damu dobre "vote”. Če na koncu Suolanja se tudi lau-reajo, za mamo an za tat je veliko “plačilo” za vas trud ki vsak ima za veredit otroke. P ostudi er ita kako velike veseje je bluo tele dni v družini Giorgia MatteuCiča iz Seuca, ki pa živi dol v Napoli, an žene Aurore Care-re: dičemberja lieta 1991 se je laureti Belisario (veselo novico smo bli že sporočil" ), an seda pa Se druga dva, Giovanni an Anastasia: tarje v adnim liete! Veselo novico nam jo je parne su pru tata tel ih pridnih otruok, Giorgio. V Napoli, kjer živi velika družina, se je 3. novemberja na Univerzi Federico II laureata Rosalia Anastasia (kliče se ku nona iz Seucà). Anastasia ima samuo 24 liet an je že doktorica v “Medicina e Chirurgia". Nomalo dni potlè, na 24. novemberja, je biu na varsti pa Giovanni. Mlad puob, ima samuo 26 liet an pu,je ratu doktor v pravu (Giurisprudenza). Ce bratje Belisaria, Anastasije an Giovanna bojo takuo pridni (jih je Se sti-er: Alexandros, Andrea Orazio, Giustiniano an Germano), za nomalo liet bomo spet pisal takale lepe novice. Anastasiji an Giovanna, ki pogostu parhajajo v Seuce, kot vsa njih družina, želmo se puno puno uspehu, sodisfacjonu na njih življenjski poti. Tatu Giorgiu an mami Aurori čestitamo: če so njih otroc takuo pridni, je an njih zasluga. Beneški fantje v Prekmurju V sklopu proslavljanja 40 letnice glasbene- kulturne dejavnosti “Ansambla Antona Birtiča - Beneški fantje” (1952-1992) je prištevati tudi nastop v Murski Soboti v petek 13. novembra 1992, na tamkajšnji tradicionalni javni radijski oddaj, poimenovani: “Zajgraj-mo in zapojmo po domače”. Prekmurje. Povečini ra-vninka slovenska dežela na skrajnem severovzhodu Slovenije, ki nosi to ime zato, ker leži na oni strani reke Mure, meji pa neposredno z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Se do nedavnega je bilo Prekmurje izrazito poljedeljsko, z izredno majhno možnostjo zaposlitve delovne sile doma ali v bližini doma. Najboljši delovni ljudje Prekmurja so bili vedno primorani iskati delo v mačehovski tujini, od koder se marsikdo ni vrnil nikoli več. 2e od davnih časov iz rodu v rod, doživljajo Prekmurci isto usodo kot mi slovenski domačini tu, na južni strani Matajurja. Zaradi tega, Se posebno globoko deluje nanje, naša domolju- bna, otožna in trpeča pesem beneških Slovencev. Saj oboji na isti valovni dolžini - čutimo življenje, žalost in veselje. Športno dvorano v Murski Soboti je napolnilo okrog 6000 ljudi bližnjih in oddaljenih krajev, ki je izvajalce pred telekamerami nagradilo s ploskanjem -vsakega po njegovi zasluženi vrednosti.V obeh predstavah sporeda je nastopilo kakih 20 glasbenih skupin in raznik solistov zabavne in narodno-zabavne glasbe. V svojem čudovitem magičnem loku je obakrat nastopil tudi Moped šou, ki ga vseskozi neutrudljivo vodi ustanovitelj Tone Fornezzi -Tof, s svojih zvestimi sodelavci. Znani prekmurski mojster humorja in žive besede, Geza Farkaš, je zelo življensko in zabavno vodil tudi letošnji glasbeni “vele-maraton” v Murski Soboti. “Ansambel Antona Birtiča - Beneški fantje”, ki edini slavi 40 let narodno-zabavne poti, prehojene skozi velike dobe briljantnosti, nevoščljivosti, ovir, spletka-rij in pomembnih uspehov, je bil v Murski Soboti postavljen v zadnjo točko sporeda, kot višek prireditve. In res lahko trdimo, da mu je občinstvo zaploskalo najdlje in najbolj prisrčno. Ansambel Antona Birtiča - beneški fantje je od leta 1958 že tudi po večkrat nastopil v prekmurskih dvoranah, šolah in gostiščih, vselej je bil sprejet s pravo toplino, kulturno in čuteče z narodno manjšinsko problematiko beneških Slovencev. Njegov ustanovitelj in 40 letni vodja, Anton Birtič se spominja gostovanj med Prekmurci, kot najbolj hvaležno vrednote. V Sriednjem sveti nova luč i Sriednje je liepa vasica, ki se lepuo vide že dol z doline, telo vas jo zagledaš že dol pod Ažlo: stoji gl ih pod cierkvijo svetega Pavla gor na bul. V teli vasi je hram, kjer ima svoj sedež kamun, so osnovne Suole an vartac (videta jih tle na varh, na fotografii), puošta, lekarna (farmacija), ambulatorjo, gostilna an tratorija. Ankrat je bla tudi butiga. 2e od kar puobnem, Sriednje je bla taka vas, kjer judje so gledal daržat vse čedno, vse z rožami oflokano. Seda za de vas bo še buj liepa je poskarbiela tudi ka-munska aministracjon. Pred kratkim je storia postrojit an preluožt javne luči, ki so ble na placu an na pot, gor do srienjske bule, kjer so zadnje hiše tele vasi. Vebral so jih pru lepe, obalaste an velike, ki zaries narde buj luštno celo vas. Se nam pari pru, čeglih nie puno sudu an po kamunah, poskarbiet an za take reči, ki nieso pru nujne, urgent, ki pa olieuša-jo naše vasi, če ne druzega za vse tiste, ki z veliko ku-ražo žive še tle. Kuražno napri V špietarskem rikoverju, kjer živi puno naših nonu an non, so tele dni imiel lepo festino za praznovat vsi kupe rojstni dan, kompleano od tistega, ki je narstariš ne samuo v rikoverje, pa tudi v cielim špietarskem kamunu. Ime mu je Pietro Londero an zadnje dni dičemberja je dopunu 98 liet. “Nono” špietarskega rikoverja se je rodiu dol blizu Vidma pa venčpart njega življenja ga je preživeu tle par nas, kjer je dielu kot kimet. Pietro je tudi “cavaliere di Vittorio Veneto”. Muormo reč, de za imiet tarkaj liet na harbatu se pru dobro darži, zatuo mu vsi iz sarca želmo še puno srečnih an zdravih dni. • tč/ i jih prave ... Puno judi, puno od tistih, ki so se rodil tle pa ki dielajo po sviete smo videl tele praznike po Benečiji. Miez telih je bla tudi Štefanija, ki je die-lala za diklo puno liet v Franciji. Gospodarji so bli zlo bogat an brez otruok, zatuo Stefanjo so jo imiel takuo radi, de je bla ratala ku adna od njih družine. Lieta nazaj je bila ostala v drugim stanu an je tiela prit damu z otrokam, pa gaspoda-rji, ki niso imiel vič trošta za imiet otroke, so jo prosil, de naj ostane par njih an de bojo oni redil otročiča. Pa za kajšno lieto potlè je nazaj ostala v drugim stanu an so se rodil dvojčeki. Gospodarji so jo nazaj prosil, de naj ostane par njih an de bojo radi daržal tudi dvojče-ke.Lansko lieto je še ankrat ostala v drugim stanu an se rodila ’na liepa čičica. 2a kajšan dan potlè, Stefanja se je ničku pobrala sama damu. Kar so jo vprašal zakaj ni vič par tisti pridni an bogati družini, je odguorila: - Dokier sta bla sama mož an žena sem bila rada par tisti družini, pa sada ki imajo vse tiste otroke sem se uštufala, ker je ratalo previe diela, takuo sem se ničku damu pobrala!!! *** Tudi Katina an Ma-rjac sta paršla damu za praznike. Pustila sta avto v Svici, ker poti so ble poledjene an vzela treno. Pasal so skuoze du-go galerijo an kadar treno je paršu nazaj na dan, Marjac je jau: - Ce sem biu viedeu, de galerija je bila takuo duga an tajšna tarna srna bla mogla tudi se pojubit! Katina je pogledala debelo Marjaca an za-uekala: - Ka’ nisi biu ti?!?!?! Je paršu cajt za plačat naročnino za Novi Matajur. Za lieto 1993 je tri-eba plačat 35.000 (za Italijo). Lahko plačata s poštno položnico al pa na našim uradu od 8.30 do 17.30 od pandiejka do petka. novi matajur Četrtek, 7. januarja 1993 6 Se nekaj utrinkov iz božičnih prireditev v Spetru Srečen Božič Najbolj občutena je bila želja po miru Božic je že za nami. Preživeli smo ga s sorodniki ob božičnem drevescu in jaslicami, v toplini družine, ki je Se posebej prijetna ob tem letnem Casu. V teh mzrlih zimskih dnevih najbolj nas je grela prav ljubezen naSih sorodnikov in prijateljev. Čeprav je Božič že mimo in se otroci že spet pripravljajo, polni dobre volje in z najboljšimi nameni, na Solo, se želimo Se enkrat vrniti na božične prireditve, ki so jih po vseh Šolah v naSih dolinah priredili. Tisti, ki smo imeli priložnost slediti, se je odvijala v Spetrskem dvojezičnem Šolskem srediSCu. BožiCno pravljico so najmlajši ponovili dvakrat, prvič so jo podarili starSem, drugič so jo pokazali in povedali pa učencem osnovne Sole. Tokrat pa so tudi ti sodelovali s svojimi pesmimi o Božiču. Gli alunni di quarta e quinta della scuola bilingue di S.Pietro al Natisone, dato che quest’anno hanno preso in considerazione la poesia, si sono improvvisati “poeti” e, in occasione del Natale, hanno composto brevi poesie. Eccone alcune. Natale dovrebbe essere Natale dovrebbe essere un giorno felice pieno di gioia in tutto il mondo. Ma cosi non è: c’è chi soffre c’è chi è solo c’è chi non sa quello che ha! Liviana Gariup Ti svegli Ti svegli e fuori guardi. La bianca neve cade ormai e urli “É Natale!” La neve silenziosa ora ti rende gioiosa. Pensi alla pace e all’amor che non viene rispettato ancor. Andrea Blasetig E arrivato E arrivato l’inverno con sè il Natale ha portato. Tutto è bianco valli alberi tetto della chiesa e delle case ŠPETH3 1 A DS3BTBPA S7ŽIČ BLIŽA SE EOZtÓ . V RAZRE3J 33~ Ni• :! li i JAEL lCEE . ZELO L3=E 33 . JEZLČČKA 330 RO_QŽ ILI NA VCLNQ . FR3SIL i 330 GA, DA NAJ PCNAGA LBOG IM, I AON INI OTRCkCM IN DA NE B BILO VEČ VOJNE NA SvETTU . lampioni e strade. Le vie illuminate da luci variopinte. Una gran gioia il cuore mi riempie, ma penso a tanta gente che ha fame e freddo e mi rattristo. Majda Clodig Cadono i fiocchi di neve, neve soffice, soffice lieve, lieve. Tutto tace! penso a quel bambino povero avvolto in fasce che giace là nella mangiatoia. Nell’albergo non c’era posto per lui. Mirko Clavora Il Natale I fiocchi di neve cadono leggiadri, cullati dal vento. Due bambine litigano «Brutta!» sento dire. Volgo lo sguardo due altre bambine vestite di stracci giocano allegramente. Parlano. So, da dove provengono. Nel loro lontano paese c’è la guerra i loro padri sono morti. E poco quel che chiedo: voi che avete tanti regali non pensate solo a voi stessi aiutate chi soffre! Antonio Banchig Le candele accese Le candeline sull’albero luccicano i bambini con ansia aspettano Babbo Natale. Con le sue renne e la sua slitta piano, piano arriverà con regalini per grandi e piccini. Giulia Coceanig Il mio Natale 10 vorrei un Natale per tutti speciale, nessun popolo della terra dovrebbe essere in guerra. Vorrei che fosse così 11 giorno di Natale e ogni dì. Massimo Liberale Vorrei un Natale un Natale per tutti uguale, per tutti i bambini del mondo: bianchi, neri, gialli,...italiani e sloveni. Vorrei un Natale felice pieno di gioia e di allegria, per ricchi, poveri grandi e bambini. Ilaria Banchig Natale festa di luci e suoni per un giorno siamo tutti più buoni. Tanti ricevono doni e regali ma non siamo tutti uguali, qualcuno muore di fame perchè non ha nemmeno il pane. Daniele Trinco —— Minimatajur — Quella ferrovia non s’ha da fare - 7. parte Pochi i treni per Caporetto Nella foto una bella veduta di Kobarid Mravlje iščejo zrna po leti, med zimo pa plešejo “rezijanko" v toplem mravljiču Naše jaslice Se preden je zapadel sneg, sva šla z atom v gozd po mah za jaslice. Nabirala sva ga v cajno in zeblo naju je v prste. Na sveti veCer - to je veCer pred božičem -sva na osušeni mah postavila lesen hlevček, okrog njega pa razporedila glinaste ovčke in pastirje. V hlevček sva položila kot mezinec mičkenega Jezusa, ob njem pa sta klečala Marija in Jožef. Tudi na zvezdo repatico nisva pozabila. Jaslice sva namestila na poseben prostor, tako da so bile takoj opazne. Pa tudi lučka je gorela pred njim. Plamenček je risal na strop nemirne sence pastirjev. Bil je sveti večer, ko je vsa hiša dišala po kadilu. Pesem Sveta noč, blažena noč nas je spominjala na davni dogodek v Betlehemu. Pa tudi jaslice. V tistem davnem času je morala Marija roditi Jezusa v hlevu in ga položiti v jasli. Tako je prišel na svet tudi berač Matevž, ki je včasih potrkal na naša vrata ali pokukal skozi okno. Prav nanj sem mislila, ko sva z atom delala jaslice in po mahu razporejala ovčke in pastirje. Nič nisem bila zaspana. Krušna peč je na sveti večer sopla prav posebno toploto. Zunaj pa je včasih naletaval sneg. Berta Golob (iz otroške revije Galeb) E per finire torniamo al nostro consiglio provinciale. Siamo ormai nel 1920: alcuni personaggi sono ancora al loro posto, dopo l’interruzione dei lavori del consiglio provinciale e del trasferimento dell’amministrazione straordinaria a Bologna a causa dell’occupazione austro-tedesca seguita alla disfatta di Caporetto. Qualcuno manca. Anche fra i consiglieri ci furono delle vittime della guerra. C’è, ancora, il mons. prof. Giovanni Trinko, in provincia fin dal 1902. C’è anche il cav. dott. prof. Francesco Musoni, eletto nel 1914. Il 23 dicembre 1919 i due consiglieri sloveni sottoscrissero una interrogazione all’on. Deputazione provinciale per sapere se non creda di dover interporre i suoi buoni uffici presso chi di ragione perchè sia migliorato il servizio sulla linea ferroviaria Cividale-Caporetto coll’aggiunta di una terza coppia di treni, vivamente richiesta dagli abitanti della Valle del Natisone. L’interrogazione venne portata in consiglio il 19 gennaio 1920. Musoni ricordò al consiglio la grandissima importanza della piccola ferrovia Cividale-Caporetto per le comunicazioni fra la zona di Udine e la valle dell’alto e medio Isonzo. Senonchè - disse - il servizio di tale linea è assolutamente insufficiente ai bisogni. Vi sono solo due coppie di treni al giorno, di cui una nelle prime ore del mattino e l’altra tra le 19 e le 20 di sera. Chi da Udine o da Civi-dale voglia recarsi oltre, anche per poche ore, è costretto a perdere una intera giornata; similmente chi arriva da Caporetto o da S. Pietro o dalle stazioni intermedie discende a Cividale arrivandovi alle otto del mattino non può ripartirne prima delle 8 di sera. Immagini il Consiglio la noia e il danno di dover stare dieci o dodici ore a Cividale molte volte per sbrigarvi solo un piccolo affare. Continuò spiegando la necessità di aggiungere ancora una coppia di treni o almeno aggiungere delle vetture per passeggieri al treno merci che nelle ore vicine al meriggio fa servizio sulla linea in parola. E’ veramente strano, proseguì, che un provvedimento di così facile attuazione e così vivamente desiderato dalle popolazioni delle valli del Natisone e dell’Isonzo, si stenti a concedere. A nome anche del collega Trinko, prego il presidente della Deputazione provinciale a far sentire la sua autorevole voce presso chi di ragione perchè il provvedimento stesso venga attuato senza ulteriori indugi... Rispose all’interrogazione il presidente Spezzotti. L’interessamento della deputazione c’era stato, ma esso si era rivolto alla direzione della Società Veneta. Proprio in quei giorni, si era sentita rispondere, la parola passava alla brigata ferrovieri del Genio Militare, che poi dovrebbe esercitarla come linea propria. Comunque la deputazione avrebbe usato la sua forza di persuasione allo scopo di ottenere i miglioramenti richiesti. Alla fine del medesimo anno, il 14 dicembre 1920, Musoni sottoscrisse, da solo, questa nuova interrogazione: Il sottoscritto interroga Fon. Deputazione provinciale per sapere se, data l’ognor crescente importanza della linea Cividale - Caporetto per le comunicazioni tra la nostra Provincia e la valle dell’Isonzo alto e medio, non creda di dover intervenire energicamente presso l’Autorità militare per ottenere che la linea stessa sia messa in condizione di poter funzionare in maniera che la sicurezza personale dei viaggianti non abbia a essere esposta a continuo pericolo. P.P. Četrtek, 7. januarja 1993 Gennaio 19: nella seconda prova di corsa campestre del trofeo C-SI, disputata a Cemeglons, la Polisportiva Monte Matajur di Savogna ottiene il secondo posto per società grazie anche ai successi degli atleti sloveni Marija Trobec, Stojan Meline e Nataša Hvala. 26: il Real Pulfero surclassa fuori casa il Venzone e consolida il primo posto in classifica negli Amatori. 31: si riuniscono a Cemur i soci della neocostituita Associazione di pescatori sportivi “Alborella”. Febbraio 9: nei campionati dilettanti solo la Valnatisone riesce ad ottenere un punto a Corde-nons. 16: si concludono i campionati giovanili di pallavolo, ai quali hanno partecipato anche le formazioni Under 16 e Under 14 della Polisportiva S. Leonardo. Marzo 1: il Reai Pulfero ottiene la matematica certezza della vittoria nel proprio girone tra gli Amatori. 15: Nell'ultima prova del Trofeo CSI di corsa campestre la Pol. Matajur ottiene finalmente il primo posto nella classifica a squadre. Bene si comportano anche il Gsa Pulfero e il Gs Karkos. 28: La Polisportiva Valnatisone di Cividale presenta nella palestra della scuola De Rubeis le squadre di ciclismo maschile e femminile, calcio e ginnastica artistica. Novantadue: i campionati ed i campioni del nostro sport Aprile 5: Maria Paola Turcutto, ciclista cividalese, inizia bene la stagione vincendo a Verte-mate, nel comasco. 5: gli Allievi della Valnatisone, secondi in classifica, devono rinunciare alle finali per la differenza reti. 18: il Reai Pulfero si qualifica per i quarti di finale del Torneo Friuli collinare vincendo anche la gara di ritorno contro l’Autotua di Sclau-nicco. Maggio 1: in Val Resia si svolge la dodicesima edizione della tradizionale camminata, con partenza da Prato e arrivo a Stolvizza. 3: mentre il Pulfero, sconfitto a Remanzacco, retrocede in terza categoria, i cugini del Reai Pulfero si qualificano per le semifinali del torneo a-matoriale Friuli collinare. Si concludono i campionati dilettanti con la Valnatisone quinta nel campionato Promozione e la Savognese nona in Terza categoria. v\ ITfTQlb !*- *3 * SL , t*i **■ «rè - ^ f ® i ,v I * • * J» 'ra2r La ciclista cividalese Maria Paola Turcutto. A sinistra il Reai pP' Pulfero /rl£ dell’annata Siš* scorsa, a destra Giuseppe Puller, veterano del podismo 13: Gilberto Simoni vince la tappa del Giro ciclistico del Friuli per dilettanti che si conclude sul Matajur. 16: il Reai Pulfero raggiunge la finale del torneo amatoriale. 23: I Pulcini dell’Audace si qualificano per le finali provinciali. Giugno 13: A S. Pietro al Natisone il Reai Pulfero, dopo aver vinto il Trofeo collinare, ottiene il passaporto per i quarti di finale nazionali di Rimini battendo il Veneto. 13: Nel Comitato FIGC friulano il cividalese Diego Me-roi lascia la presidenza. Gli subentra l’udinese Mario Martini. 14: dopo due anni l’Udinese, allenata da Fedele, torna in serie A. 27: quarto posto per il Reai Pulfero nelle finali nazionali in Romagna. 28: la 15. edizione della corsa in salita Cividale-Castel-monte viene vinta per la terza volta da Caliceti. Luglio 3: iniziano a S. Leonardo e Purgessimo i tornei di calcetto e calcio a sei. 23: Diventa ufficiale il ripescaggio della prima squadra di pallavolo femminile della Pol. S. Leonardo nel campionato di serie D. 24: il Salone Luisa vince il torneo di calcetto di S. Leonardo, mentre a Purgessimo trionfa il Bar Daniela. 26: trentaduesimo posto per la Turcutto alle Olimpiadi di Barcellona. Agosto 9: il 5. Giro ciclistico delle Valli del Natisone viene vinto da Riccardo Brumat, del Ve Cervignano. 17: S. Leonardo primeggia nella 2. edizione del torneo di calcio dei Comuni. 24: entra in funzione a Cividale la nuova piscina comunale. 30: si toma a correre la “Su e ju pa Sclavania”, organizzata dalla sottosezione Val Natisone del Cai di Cividale. Settembre 3: l’Udinese cambia allenatore (Bigon per Fedele) tre giorni prima, dell’avvio del campionato. 6: in un’ora e 15 minuti Claudio Pangos, di Lauzac-co, vince la S. Pietro-Monte Matajur di ciclismo. 20: Paolo Miano toma all’attività agonistica diventando il pilastro della formazione dei Sevegliano. 27: inizia il campionato di Promozione con un passo falso della Valnatisone, sconfitta in casa dal Gonars. Ottobre 4: ripartono in Terza categoria Pulfero e Savognese. Al via anche le giovanili di Valnatisone e Audace. 25: la Valnatisone scivola all’ultimo posto in classifica perdendo in casa contro la Juventina. 31 : toma la pallavolo sul parquet di S. Leonardo. Novembre 8: gli Allievi della Valnatisone rifilano sette gol all’U-nion ’91 e raggiungono la vetta della classifica. 26: Maria Paola Turcutto annuncia che continuerà a correre per la Polisportiva Valnatisone. 29: il Reai Pulfero incamera la prima sconfitta nel campionato amatoriale. Dicembre 6: La Polisportiva Monte Matajur parte bene nella prima prova del Trofeo CSI di corsa campestre. 10: Balbo, Sensini e Calori sono i calciatori ospiti, a S. Pietro al Natisone, dell’Udinese club. 20: sfilza di pareggi per le nostre formazioni dilettanti nella giornata che precede la pausa natalizia. Na prireditvi “Naš športnik”sta prvo mesto zasedla jadralka Arianna Bogateč in nogometna ekipa Primorja 1992 : naj Osmo mesto na olimpijskih igrah v Barceloni je jadralki Arianni Bogateč iz Trsta prineslo naslov na posebni lestvici “Nas športnik”, ki izpostavlja najboljše posameznike in s-portne ekipe s Primorske. Pobudo, ki jo organizira tudi Novi Matajur v sodelovanju z Združenjem slovenskih Športnih društev v Italiji, Radiom Trst A, Primorskim dnevnikom, Primorskimi novicami, radiom in Tv Koper-Capodistria, so konec lanskega leta pripravili na sedežu pomorskega kluba Sirena. Na posebni lestvici posameznikov v zamejstvu je na drugem mestu bil izbran kotalkar Samo Kokorovec, ki je že vec let prednjačil na tej lestvici, saj je v zadnjem obdobju posegel po številnih uvrstitvah na evropskih >n svetovnih prvenstvih. Tretje mesto pa je pripadlo mladi odbojkarici Aleksandri Ažman. V ekipni konkurenci so si lovoriko najboljšega priigrali nogometaši Primorja, ki so prav v lasnki sezoni dosegli napredovanje v promocijsko ligo. Na drugem mestu so se uvrstite namiznoteniške i-gralke Krasa iz Zgonika, tretji pa so bili košarkarji z-družene peterke Jadrana in odbojkarji Valprapora z Goriškega. Na prireditvi na Sireni-nem krožku so nagradili tudi najboljše športnike in ekipe s Primorske z onstran meje. Med posamezniki sta zmagala svetovni mladinski prvak v enojcu Erik Tul ter triatlonka NataSa Nakrst-KosmaC. Sledijo jima Sahistka Kiti Grosar, jadralka Vesna Dekleva, kajakaS Marjan S- Zmagovalka Arianna Bogateč v italijanskem olimpijskem dresu trukelj in kolesar Valter Bonča. V ekipni konkurenci pa je prvo mesto zasedla košarkarska ekipa Optimizma iz Postojne. NaS športnik pomeni tudi priznanje zaslužnim zamejskim športnim delavcem. Tokratni dobitniki so odbojkarski trener Franko DrasiC, vsestranski športni v zamejstvu državnem vrhu v okviru M-ladinskih iger. Prireditev Nas Športnik pomeni res sinteza enoletnega delovanja in nastopanja naSega zamejskega S-porta, gre pa vsekakor le za izsek iz bogatega in razvejanega delovanja na področju telesne kulture. Leto, ki je za nami, je bilo tudi s tega vidika zanimivo in pestro, prineslo je veliko zadoSCenj in napredovanj, vsebovalo pa je tudi vec odprtih vprašanj, ki so sicer marsikdaj skupna svetu telesne kulture. Sicer lahko reCemo, da posamezniki, ekipe, Športni delavci, društva in organizacije so veliko prispevali za sploSen razvoj nase skupnosti, ki se prepoznava in napreduje tudi zaradi u-spehov na področju telesne kulture. Rudi PavSiC Poletov kotalkar Samo Kokorovec strokovnjak Marjan Jemec, duša odbojkarske stvarnosti Valprapora Ivan Plesničar, planinec Bruno Skerk in m-ladi odbojkarji nižje srednje Sole Ivan Trinko iz Gorice, ki so že vec let na samem CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek Bili so cajti, ko smo pra-vli marni in tatu “Vi”. To je hluo globoko in visoko spo- novi matajur Odvogomi urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedati - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Ziro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. EX) 17. JANUARJA Manzan (Sbuelz) tel. 740526 - Sriednje tel. 724132 OD 9. DO 15. JANUARJA Cedad (Minlsini) tel. tel. 731175 Ob nediejah in pnmtikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, ce riccta ima napisano »urgente«. = Kronaka= Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Ortopedia doh. Genova, v Cetartak od 15. do 17. urc. Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha ponoc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-cer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v Četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v Cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ vtorakod 11.00 do 14.00 v pandiejak, Cetartak an pctak od 8.30 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30, v sric-do an v pctak od 11.00 do 12.00 dr. STALLONE REBESCO v cetartak od 15.00 do 18.00 Psicologo: dr. BOLZON v torak od 8.00 do 13.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak od 8.30 do 10.00 Za apuntamente an informacije telefona! na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55, 6.45, 7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20,7.05,7.45, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad 7081 Bolnica - Ospedale Videm........5521 Policija - Prva pomoC.............113 Komisariat Cedad ....731142-731429 Karabinierji......................112 Uffficio del lavoro Collocamento..................731451 1NPS Cedad....................700961 URES - INAC...................730153 ENEL Cedad........700961-700995 ACI...............................116 AC1 Cedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina.........................731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad....................700700 Cedajska knjižnica.............732444 Dvojezcni center Speter........727490 K.D. Ivan Trinko..............731386 Zveza slov. izseljencev.......732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek..........................725006 Srednje........................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter.........................727272 Sovodnje.......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana......................712028 Prapotno......................713003 Tipana.........................788020 Bardo........................787032 Rezija...........0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter........727281 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 05. 01.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 14,50 15,00 — Ameriški dolar USD 1510,00 1560,00 1512,33 NemSka marka DEM 925,00 965,00 924,12 Francoski frank FRF 270,00 279,00 270,45 Holanski florint NLG 820,00 846,50 821,96 Belgijski frank BEK 44,70 46,25 44,94 Funt Sterling GBP 2275,00 2350,00 2267,74 Kanadski dolar CAD 1175,00 1215,00 1186,42 Japonski jen JPY 12,00 12,50 12,08 Švicarski frank CHF 1020,00 1055,00 1023,57 Avstrijski Šiling ATS 131,00 136,00 131,39 Španska peseta ESP 12,50 13,20 12,95 Avstralski dolar AUD 1020,00 1 058,00 1035,19 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaški dinar HRD 1,20 2,00 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1803,91 CERTIFICATI DI DEPOSITO Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo žena Marija, hčere Pia an Bruna, sin Rino, zet, neviesta, na-vuodi an vsa druga žlahta. NEDISKE DOLINE Mraz partiska Tan uonè je sonce an pari, de je tudi gorkuo. Ku se dene pa nuos Cez vrata moCan mraz nas spet v hiSo potisne. Do Božica nam je Slo Se dobro, pa že tisti dan potlè kajšan se je pokumru, de mu je v hisi uoda zmar-zinla. Vse se ledi, par vic kraju uodà po potokih teCe pod debelo skorjo ledu. Gorija Ce se dene suSit blaguo tja uon, posebno gor po gorskih vaseh: se naglo vse za-ledi. Živuo srebro na termometre je slo an do deset pod nic. An tuole ne samuo za an dan. Strokovnjaki prave-jo, de tel mraz bo partisku se nomalo dni. An snieg? Tle par nas Se prahu ne, dol po nizki Italiji pa na vedo kam z njim. PISE PET AR MATAJURAC A 3 mesi al tasso nominale del 13.50% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 12.75% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 11.75% - taglio minimo 5 milioni Četrtek, 7. januarja 1993 PODBONESEC SPETER SOVODNJE Laze Imamo puobčja Liep božic an liep konac lieta za mlado družino, ki živi tle v nasi vas. V sriedo 23. diCemberja se jim je v Cedajskem Spitale rodiu an frisan an moCan poberin, sa‘ je pezu Cez stier kile! Njega sreCna mama je Franca Flai-bani, sreCan tata pa Claudio Bertussin. Za njih otročiča so vebral ime Massimo. Tan doma ga je težkuo Caku bra-trac Manuel. Franchi, ki puno judi pozna, sa’ diela v piceriji go par Lipi, an Claudiu Čestitamo. Massimu, pru takuo Manuelu, Zelmo de bi rasla zdrava an sreCna an de bi bla pravo veseje za njih družino. Marsin Smart Se mladega mota V cedajskem spitale je u-maru mlad mož iz naSe vasi. Giuseppe Iuretig, takuo se je klicu, je imeu samuo 39 liet. V Žalost je pustu vso družino, pa tudi parjatelje an vasnjane, sa’ kar muarje še mlad Človek Žalost je Se buj velika. Njega pogreb je biu v domačem britofe v Marsine v saboto 2. Zenarja popudan. Kras Smart parlietne tene Ta na svojim duomu tle na Krasu je umarla naSa va-snjanka Carolina Birtig, u-duova Bianchini. Imiela je 81 liet. Na telim svietu je zapustila sinuove, neviesto, ku-njade, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Lan-darje v torak 5. Zenarja popudan. Klenje Zbuogam Bepa V Cedajskem Spitale je za nimar zaspala Giuseppa Za-brieszach, poročena Speco-gna iz naSe vasi. Učakala je zaries lepo starost: 89 liet. Bepa, takuo so jo klical Zlahta an vasnjani, je v svojem Življenju preživiela puno žalostnih pa tudi veselih momentu. 2. otuberja lieta 1924 (68 liet an pu od tega!) se je bla oženila z Er-nestam Specogna, ki je iz Ruonca. Tan sta živiela nomalo cajta, potlè pa sta par-Sla v rojstno vas Bepe, v Klenje, kjer sta dielala puno liet kot Žnidarja. Obdelovala sta tudi kimetijo. Imiel sta Stier otroke, adnà Cicica jim je umarla, kar je bla Sele minena. Do malo cajta, dokjer ni oboliela, je Bepa kupe z možam Ziviela v liepi postrojem hiSCi, ki stoji glih na pot v Klenji. Z nje smartjo je v žalost pustila moža, sinuove Guida an Alda, hci Bruno, nevi-este, zet, navuode, pranavu-ode an vso drugo Zlahto. Nje pogreb je biu v Klenji v sriedo 6. Zenarja popudan. DREKA • Trinko Še an pogreb V cedajskem spitale, kjer so jo bli pejal malo dni priet, je umarla Veronica Crainich - Ferjanova po do-maCe. Učakala je 90 liet. Na telim svietu je zapustila navuode an pranavuo-de, pru takuo vso drugo Zlahto. Podkopal so jo glih na zadnji dan lieta, v Cetartak 31. go par Devici Mariji na Krasu. Starmica 29.12.82 - 29.12.92 Žalostna oblietinca Človek umarje an pari, de zad za nji na ostane nic. Pa nie takuo, ostane njega spomin, ostane kar je nare-du, njega uCilo, njega besie-de. Takuo je Slo skuoze Ze deset liet od tega, odkar nas je zapustu Giovanni Medveš - Smriekar za parjatelje. Umaru je zavojo ciestne nasreCe. “Tata, pridite damu južna je kuhana, tata...” štovanje do staršev, ki so te rodili. Potle so paršle moderne navade, po italijansko, pa ne vse po italijansko, ker na Jugu Italije, v nizki Italiji pravijo mami in tatu Sele “Vi”. Modernisti, ki so zagovarjali “Ti" so pravli, da če rečeS, če kličeš mamo in očeta “Ti”, si jim buj blizu, oni so buj blizu tebe. Med sinom, očetom in materjo je s tistim “Ti" vič konfiden-ce... “Balle", kaStronerije, neumnosti! Kadar smo pravli našim te starim “Vi” so nam umirali v naših naročjih, v naših pastejah. Takrat smo bli narbuj blizu adan druzemu. S tistim “Ti" nam umirajo naše mame an naš tata po rikoverjah in nas ni blizu, da bi jim zmočili usta z vodo. Usta, ki se jim od tar-pljenja in žalosti sušijo. Je že res, da se cajti spreminjajo in so se spre- menili. Ankrat so nas ni budili na delt pa sirene po fabrikah. Pa so vsedno reči, ki grenijo, ki mi ne gredo dol. Jest, mojemu tatu, nisem nikdar jau Ti, še manj pa mami. Ankrat sem tata poklicu po imenu. Ampak to je bluo nujno potrebno. Zgodilo se je takole. Bli-žu se je pudan. Mama je imela na šporgetu že skor skuhano polento. “Pojdi klicat tata in recimu, da je južna kuhana!" mi je ukazala. Jaz sem leteu za briško korito Jata je obrezavu vi-njike v Murovah. Muoj tata, buožacje biu gljuh. Med prestoram, kjer sem ga klicu an Murovam, je bla dolina, je tekeu potok, je bluo deleč iti do njega, ga potresti za rokav in mu povedati, da je južna kuhana, zatuo sem začeu na ves glas klicati: “Tata, tata, južna je kuhana!” Se ni oglasu. Zaueku sam vičkrat: “Tata, južna je ku- a ! i te damu!”. Pa tata se ni oglasu. Takrat se mi je nekaj poblisknilo v moji mali glavici. Imeu sem parbližno pet liet. Po njivah in po obronkih sem videu več moži, ki bi jih otrok lahko klicu. “Tata”. Pa kajšan tata? Ker muoj tata je biu gljuh, ga je bluo trieba klicat po imen. On ni viedeu kajšnega tata kličejo. Natuo sem pomislu in zatuo sem na vas glas zar ju: “D re ja, južna je kuhana!" . Takrat je muoj tata zastopa, de kličem njega. “Eh, pridem damu, ti dam jez Dreja!” se je odmeval glas po potoku. Pustiu je dielo par vinji-kah an naglo potlè paršu južna t damu, jest pa sem se od strahu skriu v kozle na šolarju. Gre naprej