!i
i!
V. KONGRES
SZDL SLOVENIJE
LJUBLJANA, dne 7. marca. Danes se je v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča začel V. kongres SZDL Slovenije. Kongresu prisostvuje poleg številnih delegatov tudi predsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vuk-manovič. Kongresu prisostvujejo tudi predstavniki glavnih odborov SZDL Hrvatske, Srbije, BiH, Makedonije in Črne gore, ter predstavniki slovenske manjšine iz Italije in Avstrije.
V	imenu zveznega odbora SZDLJ in tovariša Tita je pozdravil kongres Svetozar Vukmanovič. V pozdravnem govoru je tov. Vukmanovič dejal, da pomeni dosledna uvedba načel delitve po delu ne le eno bistvenih nalog sedanjega obdobja, temveč tudi osnovni pogoj za dejansko osvoboditev dela, končno likvidacijo vseh ostankov mezdnega dela in usposta-vitev odnosov med ljudmi.
Predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Miha Marinko je v svojem poročilu »O nekaterih aktualnih nalogah Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije« obširno obrazložil naloge Zveze. Uvodoma je tovariš Miha Marinko poudaril, da si Jugoslavija s svojo mednarodno politiko, ki je v polnem skladu s praktično notranjo politiko notranjim urejanjem odnosov med narodi in ljudmi, krepi ugled in simpatije vseh naprednih sil v svetu. Rezultati se odražajo v živahnih državnih, gospodarskih, kulturnih in drugih odnosih z drugimi državami ne glede na različnost družbenih sistemov.
V	nadaljevanju svojega referata je tov. Marinko govoril o krepitvi materialnih osnov delavskega in družbenega upravljanja. Precejšen del je posvetil pomenu sprememb gospodarskega sistema in nalog v tej zvezi in med drugim dejal, da spremembe gospodarskega sistema nimajo za cilj samo uveljavljanje načela: enako plačilo za enako delo, ki se v de-
Naši delegati
KOČEVJE:
MIRO HEGLER, LUDVIK GOLOB, MIRA BI2AL, ANGELCA SEGA, BORIS MIKOŠ IN ŠVAJGER MILKA.
RIBNICA:
BOGO ABRAHAMSBERG, MARIJA KOSMRLJ IN IVAN
ILC.
j'tvi dohodka znotraj podjetja, v ožjih okvirih - omejeno na individualno vrednost vloženega živega dela - že sedaj uve-ljavlja, marveč da spodbuja vsesplošno smotrno gospodarjenje tako podjetja kakor komune, torej tudi posamezne družbene dejavnosti izven čistega gospodarstva.
Tovariš Miha Marinko je govoril tudi o družbeni kontroli cen, ki bo nujna kot trajnejša institucija. Izhajala pa bo iz čim popolnejšega družbenega knjigovodstva.
Glavni smisel reforme gospodarskega sistema je poudaril predsednik Marinko je ta, da zagotovi jasne osnove za ugotavljanje realne rentabilnosti gospodarjenja, čim večjo ob-jektivizacijo merjenja ekonomskega položaja vsakega podjetja na podlagi oblikovanja stvarnih ekonomskih cen, da se bodo tako jasno oblikovali objektivni kriteriji za ugotavljanje ekonomičnosti poslovanja vsake gospodarske organizacije ...
Govoril je tudi o politiki v okviru splošnih planskih Proporcev. Nadalje o decentralizaciji pri odločanju o nagrajevanju in drugem. Ko je govoril o uspehih Socialistične zveze je med drugim dejal, da je danes SZDL živa, vseobsegajoča Politična sila. V njej se udejstvuje tako rekoč vse ljudstvo. Tak pomen in vloga SZDL celo presegata že itak visok formalni obseg članstva, ki zajema 70 odstotkov volivcev ...
Predsednik Marinko je poudaril, da je SZDL dolžna zagotoviti svobodno tribuno kritike, brez ozira na stopnjo njene utemeljenosti, vnaprej dokazano dobronamernost itd., kadar gre za kritiko birokratskih, samovoljnih in krivičnih postopkov ali nedostojnega ponašanja ljudi v družbenih funkcijah in službah ...
Na kraju je tov. Marinko govoril o organizacijskih vprašanjih in kadrovanju.
Po referatu Mihe Marinka je kongres nadaljeval delo v komisijah, na plenarno sejo pa so se zbrali v četrtek.
Živahen in
kritičen razgovor
•
Nekateri preveč obremenjeni -drugi nedelavni
Občinska konferenca ZK v aprilu
DELO KOMUNISTOV
v družbenem in političnem življenju
V petek se je Obč. komite ZKS Kočevje sestal na svojo redno sejo. Pod vodstvom organizacijskega sekretarja tov. Ivana Vesela, so člani razpravljali o delu komunistov v družbenem in političnem življenju.
Poročilo je podal tov. Jože Benčina, član organizacijske komisije Obč. komiteta ZKS Kočevje. Na seji so pregledali in analizirali tudi delo aktivov ZK v občini.
Iz poročila je izzvenela kritična ocena dela komunistov kočevske občine.
Zc dalj časa smo ■ čutili potrebo, da temeljiteje analiziramo delo in aktivnost članov ZK v našem družbenem in političnem življenj«. Ugotavljamo, da nekateri komunisti v naših osnovnih organizacijah stojijo pri vsem delu ob strani, medtem ko drugi z vsemi močmi sodelujejo pri uresničevanju programa naše organizacije. Mnogo članov nima nikakršne funkcije v družbeno političnih organizacijah in društvih. Čeprav ni merilo delavnosti število funkcij, takšno stanje ni zadovoljivo.
Poleg delavnih članov imamo tudi take, ki se sicer manj trudijo, vendar pa smatrajo, da je dovolj, če se udeležujejo sestankov in sej in tam sodelujejo s kakšno besedo, ali manj važnim predlogom. Imamo pa t»di člane, ki zavestno odklanjajo delo z izgovorom prezaposlenosti ali nesposobnosti.
Organizacijska komisija je pri-do ugotovitev, da prav takšni člani podcenjujejo delo naših naj-
Poročilo analizira tudi delo komunistov v gospodarskih organizacijah. Komunisti v podjetjih so v pretežni večini nosilci funkcij v delavskem samoupravljanju, sindikatu in drugod, manjkajo pa v političnih organizacijah in društvih. Premalo so aktivni na terenu, kjer živijo. Nekateri menijo, da so storili vse, če so aktivni v podjetjih. To je sicer njihova osnovna naloga, vendar s tem svoje naloge še niso opravili. Organizacije ZK v podjetjih naj razpravljajo tudi o splošnih političnih vprašanjih, o politiki komune in drugih področjih družbenega življenja. Grajali so nekatere osnovne organizacije v podjetjih, kjer smatrajo, da so nekak avtoritativen organ brez katerega se v podjetju ne more napraviti ničesar, čeprav so v organih upravljanja tudi komunisti.
Komodnost ni odlika komunista. Ta se pojavlja mnogokrat pri ne-udeleževanju na sestankih in pasivnosti nekaterih članov do nekaterih tudi važnih vprašanj.
Ugotovili so, da je bila zamisel
kateri člani niso dovolj delavni, drugi pa izgorevajo v delu za program ZK. Dolžnosti preobremenjenih tovarišev je treba prenesti na manj obremenjene. Osnovna organizacija mora biti sposobna presoditi kdo je sposoben prevzeti kakšno funkcijo. Ni važno koliko funkcij nekdo ima, temveč kako jih opravlja. Odpraviti je treba odnos podcenjevanja drugih organizacij. Izločiti moramo iz članstva tiste, ki so v njem samo zaradi osebnega interesa, upošte- i skl\ vati pa vse, ki se trudijo vendar aprilu, pa jim še aktivnejše sodelovanje onemogoča njihova prezaposlenost, zdravje, ali splošna sposobnost za udejstvovanje. Pri vsem tem pa je važna ideološka raven članov.
Od nekaterih aktivov je Občinski komite mnogo pričakoval. Vendar pa prav ti: aktiv Zdravstva, aktiv društva ekonomistov
in knjigovodij, aktiv DIT teh pričakovanj niso izpolnili. Včasih smo tudi sami n-st-oni in hočemo, da se delo pokaže čim je aktiv ustanovljen. Razprava je pokazala da je tudi strpnost v tem pogledu na mestu, vendar od komunistov lahko zahtevamo konkretno delo. Predlagali so, naj se pri nekaterih organizacijah in > društvih ustanovijo novi aktivi.
Sprejeti so bili tudi ustrezni sklepi. Sistematično moramo začeti z razbremenjevanjem funkcij preobremenjene člane, v delo pa pospešeno uvajati mlajše ljudi. Delo organizacije in članov bomo ocenjevali po tem, kakšna je aktivnost družbenih organizacij in društev na njihovem področju. Uveljavljali bomo prakso sklicevanja aktivov predvsem v mestu, ko rešujemo niz konkretnih vprašanj.
Dogovorili so sc, da bo občin-konferenca ZK v mesecu Konferenca bo zasedala v treh komisijah. V tem mesecu bodo sklicane tudi sektorske konference sekietarjev osnovni’! organizacij. Pogovorili sc bodo o delu in pripravah na to konferenco.
Analiza, ki so jo podali na seji
je bila zelo kritična in podana z namenom, da člani ZK pospešeno sodelujejo pri delu v našem družbenem in političnem življenju.
Popis prebivalstva prične 1. aprila
Letos bo v Jugoslaviji v času od 1. do 7. aprila popis prebivalstva. To bo po vojni tretji popis, ki ga organizira Zvezni zavod za statistiko in bo mnogo popolnejši kot vsi dosedanji. Material, ki ga bodo dobili s popisom, bodo obdelali na elektronskih strojih po mednarodni metodi. Statistiki so prepričani, da bodo rezultati odgovorili na mnoga važna vprašanja o gibanju prebivalstva po vojni.
bolj množičnih organizacij, Soči a- občinskega komiteja ZKS zelo do- j
bra ko je pristopil k formiranju j aktivov komunistov pri družbenih i organizacijah in povsod tam, kjer | so bili za to dani pogoji. Delo teh še ni povsod dovolj uspešno, vendar pričakujemo, da bodo ti aktivi poslali ena organizacijska oblika našega dela.
V razpravi so sodelovali skoraj
listične zveze in Ljudske mladine. Ni dovolj da smo vsi komunisti tudi člani Socialistične zveze. V tej organizaciji imamo sicer iste pravice, vendar pa mnogo večje dolžnosti s tem, da se za svoja stališča borimo s silo prepričevanja, z idejno političnim vplivom in vzgledom. Uspeli bomo le te-
daj, če bomo v delu z vsemi čl a- * 1 * * * V vsi člani občinskega komiteja, ni enakopravno uveljavili svojo Ugotovili so, da po teh vprašanjih napredno idejno usmerjenost. do sedaj niso delali dovolj. Ne-
Važno posvetovanje
Uveljavljanje mladih
Plenum Obč. komiteja LMS Kočevje je bil v soboto 4. februarja. Na njem so razpravljali o delu mladine in njihovih problemih. Plenuma se je udeležil tudi Ivan Steblaj sekretar okrajnega komi-teja LMS in predsednik Obč. odbora SZDL Kočevje tov. Hegler,
V nekaterih aktivih po podjetjih še vedno vladajo ostra nasprotja med mladinci in starejšimi uslužbenci. V takšnih aktivih bo potrebna pomoč, da se bo mladina bolj uveljavila tudi v organih upravljanja. Več pažnje bomo morali posvetiti idejno vzgojnemu izobraževanju kmečke mladine, saj ima prav ta važno vlogo
vzgojno problematiko, odnose med učenci in profesorji, utrjuje nove oblike dela in podobno.
Predsednik Obč. komiteja LMS tov. Kocjančič je govoril tudi o sodelovanju mladine v delovnih akcijah in proslavah ob 20-letnici vstaje.
Sekretar Obč. komiteja LMS tovariš Žagar je govoril o organiza-
Včeraj je bilo v Kočevju važno' posvetovanje družbenih delavcev in gospodarstvenikov o spremem- j bah v gospodarskem sistemu in smernicah družbenega plana. Po- j svetovanje je pripravil OLO in I Okrajni odbor SZDL Ljubljana.
Udeleženci so se seznanili z
KGP GRADI
KGP Kočevje je že pričelo z gradnjo stanovanj za svoje delavce. Na gradbišču zraven stavbe ObLO delavci pospešeno opravljajo pripravljalna dela. Toplo in suho vreme, skoraj prava pomlad, jim to omogoča v polni meri.
Po načrtu KGP bo tu stalo več stanovanjskih blokov s skupno 48 stanovanji. Prvih petnajst bo predvidoma vseljivih že letos. Gradnjo finansirajo največ z lastnimi sredstvi. To bo velik prispevek podjetja v skrbi za svoje delavce, ki mnogi še nimajo primernih stanovanjskih prostorov.
ekonomsko političnimi osnovami in spremembami v delitvi dohodka, v bančnem in deviznem sistemu ter z osnovnimi principi družbenega plana za leto 1961.
Posvetovanju je sledila obširna razprava.
Z uvajanjem mladinske samouprave na reformirani šoli so tudi pred šolsko mladino postavljene nove naloge. Predvsem se mora razviti razredna in šolska skup-I nost, ki naj obravnava učno
pri povečanju kmetijske proizvod- I cijskih vprašanjih. Delo mladin-nje in uvajanju socialističnih od- ] skih organizacij se je v marsičem nosov.	j izboljšalo. K temu je mnogo pri-
pomogel tudi tridnevni seminar za vodstva aktivov. Pomembni sta tudi večerna politična šola in šola za mlade, ki dosezata lepe uspehe.
V	razpravi so pretresli rezultate ankete o mladinskem udejstvovanju, ki so jo izvedli na semi-
1 n ar ju in je pokazala želje in misli
i udeležencev. Prav tako se bo mla-
dina tudi letos vključila v lokalne in zvezne delovne akcije. Tudi zabavno delo je sestavni del mladin-
skega udejstvovanja. Razpravljali so o delu mladine v podjetjih in njeni vlogi pri gospodarjenju.
V	imenu Obč. odbora SZDL je plenum pozdravil predsednik tov. Miro Hegler. Izmenjava izkušenj med posameznimi aktivi in sodelovanje je za uspešno mladinsko delo zelo važno. Mladina naj se že v času šolanja seznani z delom v gospodarstvu in proizvodnjo.
Na plenumu so izvolili za predsednika Milana Rusa dosedanjega člana sekretariata Obč. komiteta LMS Kočevje.
OB 20-1ETNICI VSTAJE
Narodni heroj Franc Avbelj - Lojko
4
Hilli
%
Italijani so nas napadli...
V kratkem času našega bivanja na Stružnici se je iz čete, ki je spočetka štela kakih dvajset mož, začel snovati manjši bataljon. Poveljeval mu je tov. Vasja. Pošiljal je patrulje in postavljal zasede. Opaziti je bilo, da je komanda v skrbeh, vendar pa si zato nismo belili glave. Drugo jutro smo vso opremo zamaskirali in odšli v zasede in patrulje. Ena zaseda je odšla v smer Krkovo na glavno cesto, ki vodi iz Ljubljane na Sušak, druga, večja, se je postavila v bližnjem grmovju, da bi od tam tolkla glavno križišče za vse poti, ki so vodile na Stružniško pogorje. V tretjo zasedo sem šel jaz s tremi tovariši, to je proti vasi Rake, nedaleč od nas.
Bilo je okoli devete ure dopoldne, ko so se oglasili naši in sovražni mitraljezi. Prva zaseda je udarila po koloni kamionov, ki se je pomikala proti Kočevju. Po kratki borbi so s hitrim jurišem uničili nekaj fašistov ter zažgali dva kamiona, eden pa je zgrmel v prepad. Sovražnik je z vseh strani prodiral proti Stružnici. Druga zaseda, ki jo je vodil Janko, je nestrpno čakala Italijane. V dolgi koloni so prihajali proti njej. Že razporejene v strelce je spustil Janko čim bliže. V trenutku, ko se je pokazala glava kolone, pa je zagrmelo od vseh strani: strojnice, puške bombe. V ozadju je bilo slišati hripavo komando »avanti«, ki pa je vojaki niso mogli več slišati. Nad 40 Italijanov je bilo ranjenih in mrtvih. Naši so imeli dva lažje ranjena. Tudi Janko jo je malo skupil. Sovražnik se je z vso silo trudil, da bi prodrl naše zasede. Toda naše patrulje so začele tolči po njem z bokov. Tako se nam je posrečilo zadržati vse njegove sile toliko časa, da so se naši pripravili za umik. V zasedi smo čakali, kaj se bo zgodilo. Ura je tekla proti dvem popoldne, toda sovražnika nismo pričakali. Vsi štirje smo se odločili, da krenemo proti taborišču. Skrbelo nas je, kaj se je zgodilo s tovariši. Počasi smo odšli po samotni poti, ob kateri je že v jutranjih urah prežala naša zaseda. Bližali smo se taborišču, ko je z levega boka zapel italijanski mitraljez. Mislil sem, da so še vedno naši v zasedi in da me imajo za Italijana, ker sem nosil zelen plašč. Se zakričal sem, naj ne streljajo, češ, da smo partizani. V tistem trenutku sta se oglasila dva mitraljeza hkrati. Mitraljez, ki sem ga nosil na rami, je ošinila sovražnikova krogla, ki me je podžgala, da sem v tistem hipu komandiral: »Na desno v strelce!« Prav tako sem skočil sam za prvo skalo, ter pomeril na skritega sovražnika. Z vso silo sem skušal repetirati, toda vse zaman. Sovražna krogla mi je skrivila povratni valj, tako da je bil mitraljez neuporaben. V tem pa sem se poslužil stare Dakijeve taktike. Na ves glas sem kričal: »Bataljon desno krilo naprej, obkoljuj!« Sovražnik je mislil, da gre za nami bataljon partizanov, zato je prenehal streljati. Ta hip pa smo vsi izkoristili ter jo urno odkurili proti taborišču. Prav blizu taborišča smo srečali naše tovariše, ki so se previdno pomikali iz sovražnikovega obroča. V kratkih besedah sem pojasnil, da smo bili napadeni. Povedal sem tudi komandantu, da mi mitraljez ne dela. Pomočnika in mene je napotil v taborišče k orožarju, da bi hitro popravil orožje, ostala dva pa sta se priključila h koloni. V taborišču je bilo vse razmetano. Orožarja nisva našla nikjer. Urno sva si vrgla nahrbtnike na rame, ter pohitela za kolono. Toda zdaj se je šele začela smola. Kolona, ki se je napotila proti zahodu je izginila, kakor da bi sc pogreznila v zemljo. Napravila sva še nekaj korakov, ko mi je zašepetal Metod: »Italijani«. Komaj je to spregovoril, je že za-vreščalo z vseh strani. Sovražnik je drvel za nama; hotel je naju živa. Krogle so švigale mimo ušes, midva pa sva premišljala, kako bova prišla preko ceste v dolino. S pokvarjenim mitraljezom sva jima srečno odnesla pete. Zadnja najina opora je bila misel, da imava vsak po eno bombo, ki sva jo pripravila za preboj preko ceste, ali pa da se ubijeva. Že se je svetlikala cesta pred nama, ko sva se spuščala proti dolini. Se malo, pa bo dobro, sva si mislila. Zdaj, zdaj bo zagrmelo! Toda nič ni bilo. Pač pa naju je zagledal majhen Italijan, ki je škilil izza drevesa, in nama takoj pokazal pete. Midva sva ta trenutek izkoristila za prehod preko ceste in krenila v hrib.
PIONIRSKE IGRE
Tudi pionirji kočevske občine sodelujejo v jugoslovanskih pionirskih igrah, s katerimi bodo počastili 20-letnico vstaje narodov Jugoslavije. Izvoljen je bil poseben občinski odbor, ki vodi vse dejavnosti pionirskih odredov in pionirjev v občini. Za uvod nekaj splošnih misli o jugoslovanskih pionirskih igrah.
Jugoslovanske pionirske igre bodo utrdile vezi pionirjev Slovenije s pionirji drugih republik v državi. Utrdile bodo pripadnost mladih k skupnosti jugoslovanskih narodov. Vse pionirje povezuje tema: »Moj kraj včeraj, danes in jutri.« Ta tema zajema celotno otrokovo udejstvovanje, ga vzpodbuja k spoznavanju domačega kraja in današnje družbene ureditve. Navaja ga tudi k razmišljanju, kakšno bo življenje v kraju v bližnji in daljni bodočnosti.
Pionirske igre delimo v tri obdobja: 1. del Moj kraj včeraj — od 29. novembra 1960 do 27. aprila 1961. 2. del: Moj. kraj danes — od 27. aprila do 5. septembra- in 3. del od 5. septembra do 29. novembra 1961.
Prvi del iger »M oj kraj včeraj« je v teku. Pionirji kočevskih šol proučujejo zgodovino Kočevske in iz narodnoosvobodilnega boja na tem področju. Raziskali bodo gospodarsko politično in kulturno zgodovino in narodnostna na-
Izseljenci v Kočevju
V	Kočevju že deveto leto aktivno dela podružnica Izseljeniške matice. Pri svojem delu so zelo aktivni, čeprav imajo tudi težave. Vseh članov je 119.
V	nedeljo so se zbrali na članski sestanek, da bi proučili vprašanje pokojnin za posamezne člane. To se namreč ne rešuje tako kot bi bilo želeti. Za izseljence, ki so se vrnili iz drugih držav še nekako gre. Velike težave pa so pri reševanju pokojnin za tiste, ki so se vrnili z dela v Nemčiji. V teku je 26 prijav za priznanje pokojnine. Upajo, da se bo tudi to v doglednem času ugodno rešilo.
Izdelali so tudi program dela za letošnje leto. Jubilejno leto bodo proslavili z obiskom proslav, pri-
sprotja med Slovenci in Kočevarji. Zbirali bodo tudi duhovite smešnice in reke, ki so manj znani, a še žive med ljudmi. Prav tako bodo zbirali tudi star denar in predmete, ki sodijo v preteklost.
Se posebno veliko dela bodo vložili pri zbiranju materiala iz NOB. V šolo bodo povabili stare borce, ki jim bodo posredovali spomine. Pionirji bodo obiskali borce in partizanske matere na domu. Zbirali bodo podatke iz borb v Rogu, Pugledu, Taborski steni. Organizirali bodo ekskurzije v te in druge partizanske kraje in o tem napisali sestavke. Poleg drugega bodo zbrali tudi podatke o prvih partizanskih enotah na Kočevskem, mladincih in pionirjih, ki so pomagali partizanom. Sodelovali bodo tudi na raznih proslavah, ki bodo v tem obdobju pionirskih iger.
V drugem delu »Moj kraj danes« se bodo pionirji seznanili s
problematiko in, delom naših podjetij in gospodarskih organizacij. Obiskali bodo podjetja in kmetijska posestva. Obiskali bodo Kolp-sko dolino, Cabar s Cabranko in kosteljski grad in druge kraje in jih opisali. Skrbeli bodo za lepo okolico svojih šol, jo urejali in krasili. Pomagali bodo pri urejanju ulic in javnih zgradb itd.
1. maja bodo pripravili pionirji proslave po odredih in čestitali delovnim ljudem. V tednu mladosti bodo poleg drugega pripravili razstavo slik, tehničnih izdel- i kov itd. Pomerili se bodo v nogo- j metu in šahu. Sodelovali bodo na j proslavah 4. in 22. julija.	1
Tretji del pionirskih iger se začne 5. septembra, konča pa 29. novembra na praznik Republike. Kočevski pionirji bodo na podlagi urbanističnega načrta po lastni zamisli opisovali in risali okolico in življenje ljudi v prihodnosti. Izdelovali bodo makete svojih
krajev in jih razstavljali. Predvideli bodo tudi razvoj gospodarstva in turizma v občini.
Lepo bodo proslavili tudi občinski praznik — 3. oktober. Pionirji bodo sodelovali v pohodu ob žici okupiranega Kočevja. 29. novembra bodo na svečan način zaključili tekmovanje.
V celotnem obdobju iger bodo sodelovali pionirji tudi pri naslednjem: »Ustanovili bodo pionirsko knjižnico, na obisk bodo povabili pisatelje ali pesnike, da jim bodo brali svoja dela, organizirali bodo posebno javno oddajo »Kočevska v NOB«, sodelovali pri gradnji Doma telesne kulture, organizirali shod vseh pionirskih odredov.
Iz vsega razberemo, da so prevzeli kočevski pionirji velike naloge. Ob podpori in sodelovanju starejših bodo izpolnili vse, kar so si zadali. Mladi pričakujejo našo pomoč.
Jiočetts&i ttod&ood:
CEVI $0 P0E0ŽE1E
Pred kratkim so položili zadnje metre cevi novega vodovoda Blate pri Rakitnici—Slovenska vas, ki je dolg 8.400 m. Prva in najpomembnejša bitka vodovoda je izvojevana. Cez nekaj časa, predvi-doma 1. maja, bo novi vodovod izročen svojemu namenu.
Veliko zaslug pri izgradnji vodo voda ima delovni kolektiv »Inštalacija« Kočevje. Pri delu so morali premagati vrsto težav — od pomanjkanja materiala do slabega vremena. Kljub vsemu požrtvovalnemu delu kolektiva pa vodo-
rejanjem predavanj in drugim. Tudi letos bodo priredili tradicionalni »Piknik«.
Predsednik podružnice tov. Gole apelira tudi na druge, da se včlanijo v izseljeniško organizacijo, saj za vpis ni omejitev. Pripomnil je tudi, da so naleteli na veliko razumevanje pri Obč. odboru SZDL v Kočevju.
vod še ne bi bil dograjen, če ne bi bilo mladinskih delovnih brigad, prostovoljcev iz vrst delovnih kolektivov, razumevanja delovnega kolektiva podjetja »Sim-pleks« iz Idrije, ki je na prošnjo »Instalacije« pravočasno dobavljalo nujno potrebne dele za cevovod — fazone in so zato uvedli tri delovne izmene. »Simpleks« zasluži za to gesto vso pohvalo. Pozabiti ne smemo tudi na gradbeno podjetje »Gradbenik« Ribnica. Njihovi delavci so izkopali 1.500 metrov kanala za vodovod in ga pripravili za montažo.
O mladinskih delovnih brigadah in brigadirjih, ki so sodelovali pri izkopu kanala, smo v lanskem letu obširneje poročali, vendar je prav, da še enkrat zapišemo nji-
DOMA	|l	INI	ipoi	1 SVETU
OBISK PREDSEDNIKA TITA V TOGU
LOME, 7. marca. — Predsednik FLRJ Josip Broz-Tito se je mudil na uradnem obisku v Togu. Predsedniku Titu so pripravili zelo lep sprejem. Visoki jugoslovanski in togoški državniki so imeli razgovore, ki so potrdili prijateljstvo med obema deželama. Predsednik Tito je v bližini mesta Palime položil temeljni kamen za hidrocen-tralo na reki Aksa. To hidroccntralo bodo gradila jugoslovanska podjetja. Na obisku po nekaterih krajih v Togu so prebivalci na vseh postajah navdušeno pozdravljali visokega jugoslovanskega gosta. Predsednik Tito je povabil predsednika vlade republike Toga Olympia, naj s svojo soprogo obišče Jugoslavijo. Predsednik Olympic je povabilo z zadovoljstvom sprejel.
UMIK KOUMINTANŠKIH VOJAKOV
BANGKOK, 7. marca. — Vojaki koumintanške armade so zapustili tajsko ozemlje, kakor jim je bilo rečeno. Skupina teh vojakov je prišla iz severne Burme, kjer se je upirala burmanski armadi. Gre za tisoč oboroženih mož. Umaknili so se v Laos.
RAZGOVORI O LAOSU V KAMBODŽI
BEOGRAD, 7. marca. — V glavnem mestu Kombodže se bosta sestala uporniški general Nosavan in predsednik zakonite laoške vlade princ Suvana Fuma. Sodijo, da bodo razgovori trajali dva dni. Razgovori bodo prvi korak k prenehanju večletne državljanske vojne v Laosu.
italijanski Šovinisti proti Slovencem
TRST, 7. marca. — V zadnjem času prenaša skrajni desničarski in revanšistični tisk težišče svojih napadov na sosednje jugoslovansko področje in skuša dokazovati, kako so pravice italijanske manjšine v Jugoslaviji samo formalne, Slovenci v Italiji pa uživajo najširše ugodnosti tukajšnje ureditve. Za temi iz trte izvitimi trditvami se skrivajo predvsem težnje, preprečiti izvajanje določil posebnega statuta za tukajšnjo slovensko manjšino.
SUDAN UMAKNIL VOJAKE IZ KONGA
KARTUM, 7. marca. — Zaradi hudih napak in malomarnosti funkcionarjev OZN do sudanskih vojakov, je sudanska vlada sklenila umakniti svoje čete iz Konga. Sudanski vojaki so zdaj v Lco-poldvillu. V hudih bojih z mobutujevci v luki Matada, sta padla dva sudanska vojaka, sedem je bilo ranjenih, 12 pa jih pogrešajo. Sudanske čete so bile razporejene na področjih, kjer niso bile dovolj zavarovane.
DELAVSKI ZASTOPNIKI V PODJETJIH
RIO DE JANEIRO, 7. marca. — Brazilski predsednik Quadros je dal navodilo ministroma za industrijo in delo, naj sestavita pravilnik o sodelovanju delavskih predstavnikov v upravah velikih državnih in poldržavnih podjetij. Izdal je nalog, da je treba pri imenovanju novih direktorjev velikih podjetij, ki so pod nadzorstvom države že zdaj, računati tudi z mestom za bodočega delavskega zastopnika. Ta ukrep brazilskega predsednika sodi v vrsto ukrepov, ki jih je sprejel za bolj učinkovito in racionalnejše delo državne uprave in gospodarskega aparata, ter značilno napoveduje gospodarsko politiko novega predsednika.
. TUJA OPORIŠČA NAJ SE UKINEJO
RABAT, 7. marca. — V uradnem glasilu maroške vladne stranke Istiklal je bila objavljena zahteva, da naj se ukinejo vsa ameriška letalska oporišča. Prav tako zahteva tudi umik vseh španskih vojakov iz Maroka.
HRUŠCEV O MOCl SOVJETSKE ZVEZE
MOSKVA, 7. marca. - Predsednik sovjetske vlade Nikita Hru-ščev je izjavil, da ima njegova država najmočnejšo raketno tehniko na svetu in da je izdelala toliko atomskih in vodikovih bomb, da bi lahko uničila vse napadalce, če bi ti skušali z vojno reševati ideološke in politične spore med obema nasprotnima svetovnima sistemoma.
Drobne iz Ribnice
GOZDARSKA SEKCIJA
Pri Društvu inženirjev in tehnikov v Ribnici so ustanovili gozdarsko sekcijo. Za predsednika so izvolili Jožeta Jamnika, ki je zaposlen na LIP. Naloga nove sekcije bo predvsem skrb za pravilno eksploatacijo gozdov, urejanje, pogozdovanje in drugo.
SEMINAR NA LIP
V LIP Ribnica je v teku seminar za člane delavskega sveta. Na seminarju se bodo organi delavskega upravljanja seznanili s pravicami in dolžnostmi delavskega sveta, z delitvijo dohodka, z zakonom o delovnih razmerjih in drugo.
MLADINSKI KLUB V RIBNICI
Aktiv LMS v Ribnici organizira svoj klub. Občinski odbor Socialistične zveze Ribnica jim je dal v upravljanje televizor. Sedaj pripravljajo program za delo kluba. Želimo, da bi klub začel čim-prej z delom, da bo ribniška mladina dobila kulturno razvedrilo.
hove uspehe. Mladi brigadirji so izkopali 3.800 m3 zemlje. Tudi delovni kolektivi kočevskih podjetij so prispevali lep delež. Izkopali so 2.000 m3 zemlje. Delež kolektiva »Inštalacije« je pa tale: Izkopali so 4.365 m3 zemlje in 5.000 m* kamna. Opravili so tudi vsa montažna dela na cevovodu.
Razumljivo je, da kolektiv »Inštalacije« ni mogel opraviti vsega dela sam. V času največjega dela lani so zaposlili še sto sezonskih delavcev. Vsa ostala dela in montažo cevovoda so opravili sami.
Težave pri delu? Bilo jih je precej. Največji sovražnik je bil dež! Zaradi dežja in slabega vremena je bilo izgubljenih 45 delovnih dni. Cevovodni material ni prihajal redno. Kanal se je zasipal, zato so ga morali pred montažo cevi ponovno čistiti. Najhujše je bilo na dolenjevaškem polju. Zaradi pogostega dežja je nastal visok pritisk talne vuuc, Ki N dvignila cevovod iz kanala na vrh v dolžini cca 400 m. To se je zgodilo trikrat. Koliko je bilo potrebnih naporov, da so spravil* cevi na svoje mesto in utrdili kanal, da voda ne more škodovati, si lahko predstavljamo.
Pohvalo zasluži montažna skupina podjetja. Tri montažne skupine, vsaka od njih je štela devet ljudi, so morale premagati pr| svojem delu veliko težav. Zagrizli so se v delo in uspeli.
Investitor vodovoda je Vodna skupnost Kočevje-Ribnica. Z njimi »Instalacija« ni imela težav, samo zaradi finančnih sredstev se je včasih zataknilo. V »Instalaciji« pričakujejo, da bodo finančn/ obveznosti Vodovodne skupnosti do podjetja letos čimprej urejene.
Ko bo opravljena še dezinfekcija vodovoda bo nov vodovod pripravljen na obratovanje. Izpolnile se bodo dolgoletne želje prebivalcev Kočevja po dobri in zdravi vodi. Za naprej bodo odpadle nevšečnosti zaradi pomanjkanja vode, kar se je doslej večkrat dogajalo. Vode bo dovolj. Da bo v Kočevje kmalu pritekla voda po novem vodovodu, gre velika zasluga organom ljudske oblasti, množičnim organizacijam, Vodni skupnosti Kočev j e—Ribnica in vsem, ki so sodelovali v tej veliki akciji.
--- Naš razgovor • Naš razgovor
Sfafi za delovno ženo
Razgovarjali smo se s tov. Jermanovo, predsednico Komisije za žene.
V »Ključavničarstvu« je zaposlenih več kot 70 žena na različnih delovnih mestih. Skrbijo za i to, da dobijo žene primerno delovno mesto, ki jim ustreza po delovnih in higienskih tehničnih pogojih.
To pa ni vedno lahko.
Žene pred in po porodu zaposlujejo v montaži, kjer je fizični napor znatno manjši, delo pa zdravju škodljivo.
Prav gotovo so v Ključavničarstvu žene res popolnoma enakopravne moškim tovarišem. Vsa dela plačujejo po učinku, zato pri mesečnih prejemkih ni razlik, ki bi nastale zaradi nepravilnega obračunavanja. Tudi za strokovno izobraževanje skrbijo. Več kot 30
žena je pridobilo kvalifikacijo.
Iz razgovora s tov. Jermanovo je bilo videti, da ženske same še ne skrbijo dovolj za strokovno izpopolnjevanje čeravno jih uprava podjetja skoraj sili na to. Same podcenjujejo svoje sposobnost, čeprav so po izjavah tov. sekretarja pri nekaterih celo nadpovprečne. Podjetje si prizadeva, da bi v tre-nažnem oddelku, kjer se delavke privajajo na posamezne faze dela. usposobili čim več žena. Prav tako tudi usposabljajo delavke za delo na tekočem traku.
V podjetju se zavedajo v poln* meri, da bo strokovna usposobljenost privezala delavke na delovne mesto, problem ustaljene delovne sile v podjetju pa ne bo več tak0 občuten. Tudi žene same moraj* pri pridobivanju kvalifikacije P0' kazati več smelosti.

Resno delo je rodilo uspeh
Pevski zbor Jakob Gallus in pomnoženi gimnazijski pevski zbor sta snemala Humekovo Zdravljic) na Prešernovo besedilo za Radio Ljubljana. Snemanje se je vršilo 28. februarja in ga je vodil skladatelj Danilo Bučar. Kako je posnetek izpadel, bomo lahko v kakih štirinajstih dneh ali treh tednih slišali na lastna ušesa. Upamo, da dobro, saj se je snemanje vršilo v dvorani množičnih organizacij, ki je trenutno najbolj akustična dvorana v Kočevju. Vsi lzvajalci so se potrudili, kolikor so mogli in jim gre vsa zahvala,
umetniško udejstvovanje, najmanj pa glasbeno, ni brez težav in ovir, tako tudi ne delo v pevskem zboru. Vaja za vajo, mesec za mesecem teče, a imamo komaj kaj pokazati. Toda našega užitka, ko zapojemo sami sebi, ko stopimo na oder ali pred mikrofon, ne pozna nihče, če ni tega sam poizkusil! Zavest, da smo vse, kar znamo in kar nudimo poslušalcem, pridobili z lastnim delom, da nam ni bilo nič podarjenega, nam pomaga preko nemajhnih težav. Pevskemu zboru res ni postlano z rožicami: ni se lahko dvakrat na teden od-
večji, če bi bile vaje bolje obiskane. Vaja s polovico zbora je namreč izgubljena in čas tistih, j in
bi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki čutijo veselje do petja jih ni strah omenjenih težav.
ki so se le žrtvovali in prišli, vr-i Čim več nas bo, tem lažje bomo
žen stran. Čas pa hiti in je dragocen. Zbor predstavlja nek enovit korpus, ki mora vaditi v celoti in ni zadosti, da vsak posamezen pevec »zna« svoj del. Če bo hotel zbor doseči tisto skladnost in upetost, zlitost glasov, ki se zahteva od vsakega kvalitetnega pevskega zbora, bo moral prav v pogledu obiska vaj še mnogo storiti.
Vemo pa, da je v Kočevju še
premagovali vse ovire in hitreje se bo dvigala naša pot k cilju — res dobremu, kvalitetnemu pevskemu zboru!
In naši načrti? O načrtih ne bi radi kaj dosti govorili ,ker je njih uresničitev odvisna od mnogih či-niteljev, predvsem od pevcev samih in rednega obiska vaj. Naštudirali bomo primeren program za proslavo 1. maja in 20. obletnice revolucije, v načrtu imamo ob koncu sezone izlet na Primorsko, kjer bi priredili mogoče dva koncerta. Zanemarihi smo študij pesmi našega vzornika Jakoba Gallusa, čigar ime postaja iz dneva v dan slavnejše in spet upoštevano po vsej Evropi. Že precej časa spravljamo v življenje tudi samostojen moški zbor, ki bi bil lažje gibljiv, in ki bi lahko nastopal ob manjših prilikah, in gojil predvsem partizansko in na-predrio, delovno pesem. Za vse to pa je potrebno.mnogo vaj, pa spet in spet vaj, pa dovolj velika mera veselja in navdušenja. Tega pa menda Gallusovim pevcem ne manjka...
Začetek
pomladanskega
prvenstva
KOČEVJE : PAPIRNICAH 0:1
Prijateljske nogometne tekme so prenehale. V nedeljo 12. marca bo prvi start za točke. Kočevje bo gost NK Save iz Tacna. V jesenskem delu je bil v Kočevju dosežen neodločen rezultat 3 : 3, zato ni nasprotnika za podcenjevati, posebno ker se je moštvo »Save« okrepilo in resno pripravilo na začetek prvenstva.
Nedeljska tekma med Papirni-čarjem in Kočevjem je bila tekma duhovitih kombinacij, ki pa jih napadalci niso znali realizirati, to velja posebno za napadalno petorko Kočevja, ki je imela najmanj 3 gotove prilike za dosego gola. Pohvaliti moramo vse obrambne igralce posebno pa vratarja Briana.
Očitno je bilo opaziti pri nekaterih igralcih, da jim je pošla sapa saj so se le z težavo gibali po igrišču. Pogoj za igralce je, da se
Deset najboljših
da bo v kratkem zazvenela iz Kočevja domača pesem po ožji in širši domovini.
Ob tej priliki bi bilo potrebno spregovoriti nekaj besed o del>-in razvoju našega pevskega zbora Jakob Gallus, ki že drugo leto resno dela in skuša v Kočevju razgibati glasbeno življenje. Izvedel je že dva celovečerna koncerta in sodeloval na mnogih akademijah in proslavah. Nobeno
trgati od doma, pozimi od tople | polno pevcev in pevk, ki bi po peči, od družine, pa stopiti v dež, i svojih sposobnostih spadali v mraz, sneg in se vrniti šele proti I zbor, pa stoje iz različnih vzrokov
deseti uri zvečer. Večkrat se je treba odreči kinu, kavarni ali kaki drugi zabavi. Moramo priznati, da so pevci Jakoba Gallusa vzdržali in zato tudi dosegli uspeh, na kakršnega v začetku svojega dela, novembra 1959 še v sanjah nismo upali pomisliti.
Uspeh bi bil lahko še precej
ob strani. Kakšne izvrstne pevce smo na primer slišali na oddaji »Pokaži, kaj znaš«, eno preteklih nedelj! Njih mesto je v pevskem zboru, kjer bi tudi njihove solistične sposobnosti lahko prišle do veljave. Pevski zbor Jakob Gallus bo sedaj pričel študirati nov program in ob tej priliki iskreno va-

KOČEVJE
Poročili so se: Cekič Jovo, delavec iz Oneka 4, star 25 let in Lavriha Cecilija, delavka iz Oneka 4, stara 21 let. V Ljubljani so se poročili Kralj Ivan iz Salke vasi 35, star 26 let in Gorjup Sonja iz Salke vasi 35, stara 27 let, Lavrič Ivan iz Podtabora 5, star 25 let in Rus Frančiška iz Podtabora 30, stara 22 let.
Rodile so: Marjanovič Boja, gospodinja iz Lovskega vrha — Kočevje — deklico Verico, Hudorovič Olga, gospodinja iz Željn — deklico Mojco. V Ljubljani pa so rodile Murič Frančiška iz Salke vasi 3o _ dečka Iztoka, Stefanič Neža lz Dolge vasi 74 — dečka Rajka, 'kikopin Slavka iz Kočevja, Podgorska ul. 16 — dečka Mirana, Fo-zderec Marija iz Rajhenava 1 — deklico Vesno, Vidovič Silva iz Kočevja, Trg svobode 2 — deklico Mirando, Bohanec Stanislava iz Salke vasi 18 — dečka Romana, Krže Karolina iz Kočevja, Reška j ° 7 dečka Romana, Siraj Alojzija iz Kočevja, Reška 6 — deklico ro,Sever Antonija iz Mahovni-ka 22 — deklico Vesno, Miklič Kristina iz Kočevja, Reška 11 — dečka Mirana, Menard Marija iz Stare cerkve - dečka Marjana Krnc Danica iz Mlake 11 - dečka Borisa, Rauh Albina iz Brega 4 — deklico Mojco, Marinč Marija iz Kočevja, Trg 3. oktobra 15 — deklico Bernardo.
nadvse ljubljenega moža, očka, brata in strica
PETRA RADIČA in mu prerani grob obsuli s cvetjem, tisočera hvala. Posebno pa se zahvaljujemo zdravniku dr. An-doljšku in dr. Oražmu ter vsem sosedom in kolektivom.
Žalujoči; žena Marija, hčerki Alenka in Duša z družino, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Ribnica, dne 8. marca 1961.
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti naše preljube hčerke in sestrice
DANICE PETEK iz Žlebiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, dekletom, fantom iz Žlebiča in Blatnika, PGD Sušje in vsem, ki so nas tolažili in pomagali v težkih trenutkih. Hvala za poklonjene vence in cvetje.
Prisrčna hvala dr. Oražmu in g. dekanu za lajšanje bolečin v njenih zadnjih trenutkih. Najlepša zahvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili do preranega groba.
Žalujoča: ata, mama, sestrici Irena in Lojzka ter ostalo sorodstvo.
Qibanie peeliaalceo Zahvale. JUadam Izgubama fheklici
PRODAM
Prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem ter 3 ha zemlje v Zeljnah št. 23 pri Kočevju. Vprašajte pri Podlogar Rudi, Roška 40, Kočevje.
Motorno kolo znamke »JAWA« 150 ccm prodam. Naslov na upravi »Novic«.
Motorno kolo NSU »Prima« 175 ccm zelo dobro ohranjeno prodam. Naslov na upravi »Novic«.
Prodam kompletno dobro ohranjeno kuhinjsko in sobno opremo. Korelc Franc, Roška 11, Kočevje.
KUPIM
Gramofon, ročni, v dobrem stanju s ploščami in iglami kupim. Rogan Štefan, Peskokop, Mozelj.
SLUŽBA
v Dekle, ki želi postati, ali pa je že izučena sobarica in natakarica, sprejme v službo slovenski hotel-penzion »Bled«, Via Statilia 19, Rim (Italija). Interesentke naj pošljejo ponudbe s sliko na gornji naslov.
V	nedeljo, 5. III. 1961 se je vršilo v Seškovem domu consko prvenstvo v namiznem tenisu za vrstni razpored 10 najboljših igralcev. Pomerili so se igralci partizanskih društev Ribnica,, So-
Pripravljajo se na volitve
V	ribniški in sodražki zadrugi se pripravljajo na bližnje volitve novih zadružnih svetov. V kratkem bodo sestanki zadružnikov, na katerih bodo razpravljali o 5-letnem perspektivnem planu zadrug in predlagali kandidate za nov zadružni svet. Sestanke bodo organizirali skupno z organizacijami Socialistične zveze.
NOV AVTOBUS
Občinski ljudski odbor Ribnica je za potrebe svojih občanov nabavil nov avtobus. Vozil bo na relaciji Gora-Grčarice. Uporabljali ga bodo predvsem za prevoze otrok v šole v Sodražico in Ribnico ter za prevoze delavcev na delovna mesta v Sodražico in Ribnico. Zvedeli smo, da bo vozil avtobus tudi do Loškega potoka, v kolikor se bodo zaposlili delovni ljudje iz tega kraja v ribniških podjetjih.
dražica in Kočevje, medtem ko se igralci iz Velikih Lašč in Dobrepolja pozivu niso odzvali. Za imenovana društva je to namiznoteniška cona. Tehnično vodstvo je poverjeno TVD »Partizan« Kočevje. Po trdih borbah so se igralci porazdelili takole:
I. Obranovič Branko, II. Novak Polde, III. Kapš Ivan, IV. do VI. mesto si delijo Lunder Jože, Kvaternik Tone in Pirc Rudi, vseh šest TVD »Partizan« Kočevje, VII.
Mate Miha Ribnica, VIII. Gašpe- ! za kegljaški center Ljubljana. Te-
na tekmo kondicijsko in psihično pripravijo, zato se je nujno odpovedati sobotnim predolgim zabavam.
Priprave na prvenstvo so bile uspešne, zato tudi z zaupanjem gledamo na začetek prvenstva saj upamo, da nas ne bodo razočarali. Tudi disciplina se je izboljšala na treningih.
Tudi mladinci so se pripravljali na prvenstvo, saj tudi oni nastopijo 12. marca proti Savi Mladincem želimo, da premagajo še zadnjo stopnico in tako dosežejo prvo mesto v mladinskem tekmovanju nogometne podzveze Ljubljana.
-er
PRVI NASTOP KEGLJAČEV
V	Kočevju so ljubitelji kegljanja ustanovili svoj klub. Osnovne naloge kluba bodo skrbeti za čimprejšnjo zgraditev športnega kegljišča, a za tem gojiti kegljanje kot rekreacijo za starejše člane kluba, pa tudi za tekmovanja v tej športni panogi.
Začetni polet je pokazal, da se obeta temu klubu lepa športna prihodnost čim si bo odbor pridobil izkušnje v vodenju društva po današnjih načelih športnega dela in vzgoje mladih športnikov nasploh. Z gradnjo kegljišča so že pričeli, pri čemer bo narejenega največ s prostovoljnim delom članov kluba.
V	Ljubljani se je vršil preko celega tedna turnir posameznikov
rič Stane, Ix. Ogrinc Stane, oba Sodražica, x. Tomšič Janez, Ribnica.
VREME
Okrog 14. marca močne ohladitve s padavinami in vetrovno. V ostalem bo suho in lepo vreme z mrazom ponoči.
ga tekmovanja sta se udeležila člana kluba Trdan Stane in Južnič Martin. Tekmovali so namreč v modernem kegljišču »Gradisa« v Ljubljani.
V 200 lučajih mešano sta dosegla: Južnič Martin 658 in Trdan Stane 633 kegljev. Lep useph brez predpriprav. Vsekakor bo pa treba še pošteno poprijeti, kajti na tem tekmovanju so padale znamke preko 850 kegljev. Zato pa čim-prej kegljišče in strnjen trening.
VELIKE LAŠČE
Rodila
spodinja
Ivana.
je Bavdek Alojzija, go-iz Osredka 4 — dečka
DRAGA
..Rodila je Dulmin Anka, gospo-?!nja iz Podpreske 12 — dečka Al-blna.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam kakorkoli laj-sali bol ob bridki izgubi našega
“Novice« - glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. *zdaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in upra-Tf. v Kočevju, Ljubljanska cesta telefon uredništva in uprave aročnina je 500 din, polletna 50 din in j0 je treba plačati v aprej. Za inozemstvo 1000 din oz. «nn^riške dolarje. Tekoči račun: ■T8-1-285 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
JADRAN, Kočevje: od 10. do 12. jnarca ameriški barvni cinema-scopski film »Zbogom orožje«, 12. marca, ob 10. uri dopoldne matineja risanega filma »Silja v Afriki«, 13. marca italijanski film »Slamnati mož«, od 14. do 16. marca francoski film »Natalija«, od 17. do 19. marca ameriški barvni cinemascopski film »Karneval v New Orleansu«.
SVOBODA, Rudnik:	11. in 12.
marca angleški film »Plavolasa zapeljivka«, 18. in 19. marca francoski film »Tatovi draguljev«.
RIBNICA: 11. in 12. marca ameriški barvni film »Nežni akordi«, 18. in 19. marca Italijan, barvni cinemascopski film »Lepa mlinarica«.
SODRAŽICA: 11. in 12. marca jugoslovanski cinemascopski film »Osma vrata«, 18. in 19. marca francoski barvni film »Helena in možje«.
VELIKE LAŠČE: 11. in 12. marca švedski film »Nasmeh poletne noči«, 18. in 19. marca italijanski film »Kronika revnih ljubimcev«.
DOBREPOLJE: 11. in 12. marca ameriški barvni cinemascopski film »Sonce zopet sije«, 15. marca jugoslovanski film »Razpoka raja«, 18. in 19. marca ameriški barvni cinemascopski film »Tujec je prišel«.
KOČEVSKA REKA: 11. in 12. marca ameriški barvni film »Iskalci«, 18. in 19. marca švedski barvni film »Velika avantura«.
PREDGRAD: 11. in 12. marca angleški film »Tolpa iz Lavender Hila«, 18. in 19. marca ameriški film »Ne kakor tujec«.
OSILNICA:	19. marca francoski
film »Kalna voda«.
BROD NA KOLPI: " 12. marca vzhodnonemški film »Zakaj te ljubim«, 19. marca francoski film »Moderna devica«.
OBVESTILO
Redni letni občni zbor Avto-moto društva Kočevje bo v nedeljo 12. marca 1961 ob 9. uri v hotelu PUGLED (I. nadstropje).
AMD Kočevje vabi vse člane društva, šoferje amaterje in ostale simpatizerje, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
UO AMD Kočevje
ČESTITKE
Očetu in sinu Jožetu Rački iz Kanade, za njuno praznovanje vse najboljše Lundrovi iz Potoka.
Ljubemu možu in dobremu očku Jožefu Tekavcu za dvojni praznik iskrene čestitke: žena Angelca in otroci ter družina Lesar.
Ljubemu skrbnemu možu, očku in sinu Zbačniku Ivanu iz Kočevja želimo za njegovo dvojno praznovanje še obilo zdravih in srečnih let: žena Angela, hčerki Elica, Slavka in mama Ivana.
Žagar Jožetu, sinu Jožku, Danici in sestri Gabrijeli iz Jesenic želijo za njihov praznik vse najboljše, predvsem pa zdravja družina Turk, Strle in Troha.
Dobri in skrbni Franji Bončina želijo ob njenem nedavnem prazniku še na mnoga zdrava leta družina Knavs in Koželj, posebno pa mali Edo.
Dragemu sinu in bratu Jožetu Žagarju iz Celovca želijo vse najboljše za god, ostalim pa lep pozdrav mama ter družina Južnič.
Skrbni in dobri sestri Meri Ze-letovi iz Euclida 19, ZDA želimo za god mnogo sreče in zdravja in kar najbolj sama želi. Hvaležna sestra Ivana z družino ter vsi sorodniki. Iz Kočevja ji čestitajo tudi Kokoljevi, Pirnatovi in Kor diševi.
Vesela, lepa, zdrava,
za zakon je taprava!...
Mariji želi obilo sreče in medsebojnega razumevanja na novi življenjski poti.
Kolektiv CZP Kočevski tisk
DOBRO SO ZAČELI . . .
Kegljaški klub je prav gotovo najmlajša športna organizacija v Kočevju. Kdo bi mislil, da bodo že v tem kratkem času tako uspešni.
Brez kegljišča ni kegljaškega kluba. Kegljišča pa v Kočevju na žalost nimamo. Ni kazalo drugače. V ponedeljek so začeli z delom na gradnji novega kegljišča v Gaju. Seveda udarniško, ker so finančna sredstva zelo skromna. Vendar so delali s takšno voljo, kot da bi moralo biti kegljišče odprto že za prvomajske praznike. Za občinski praznik imajo pa resen namen. Kako bo šele v nedeljo, ko pripravljajo večje udarniško delo.
Kegljaški klub šteje sedaj 120 članov. Vpišite se tudi Vi, če imate veselje do sodelovanja v tej privlačni športni panogi. Prijave sprejema tovarišica Slokarjeva ob sredah popoldne v sobi št. 19 na Občinskem ljudskem odboru.
Spored RTV Ljubljana
SOBOTA, 11. MARCA
5.00-8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih za dobro jutro! — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Violinske skladbe Matije Bravničarja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Melodije za razvedrilo — 10.15 Silvije Bombardelli: Tujec (Baletna glasba) - 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Dve ameriški popevki — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico — 12.00 Beneški fantje — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pihalni orkester JLA — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Sport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Popevke in plesni zvoki — 16.40 Poje Ljubljanski komorni zbor — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — 18.00 Jezikovni pogovonri — 18.15 Zde-nek Fibich: Pomlad — 18.30 Sovjetska zabavna glasba — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Domača mešanica za sobotni večer — 20.20 Henry Cecil: Obe plati poplave — 21.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu
—	24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
NEDELJA - 12. MARCA
6.00-6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.30 Veselo na pot! — 7.15 Rekmale — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Križem po Jugoslaviji v narodni pesmi —
8.00	Mladinska radijska igra —8.45
Z zabavno glasbo v novi teden — 9.45 Zbori in samospevi Danila Bučarja — 10.00 Se pomnite, tovariši ...	10.30 Zabavni orkester
RTV Ljubljana — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino! — 11.45 Robert Schumann:	Koncertna
skladba za klavir in orkester v G-duru — 12.00 Naši poslušalci čestitajo- in pozdravljajo — 13. 15 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Reklame — 15.30 Kar radi poslušate
—	16.00 Humoreska tega tedna —
16.20 Iz dežele v deželo — z orkestrom Richard Hayman — 16.40 Peli so jih mati moja —	17.00
Majhna prodajalna plošč — 17.30 Radijska igra —	18.10 Matija
Bravničar: Bilokranjska rapsodija
—	18.20 Mali ansambli — 14.80 Ljubiteljem domače glasbe — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna — 20.50 Mandoline in godala — 21. O Verdijevem življenju in delu — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.05 Nočni koncert —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Številka II
Pravijo, da je šoferski Izpit zadnja stopnica k višjemu standardu. In če je temu res tako, potem ta v Kočevju naglo
raste. "Šoferski izpit sicer Se ni vozilo, vendar nekateri trdijo, da je lažje priti do vozila kot napraviti zanj izpit. Na AMD v
Kočevju pravijo, da 80 % tistih, ki se prijavijo k izpitu že ima lastna motorna vozila. To ni malo, posebno če prištejemo
zraven Se tiste, ki bodo kupili vozila letos. Lani je v Kočevju napravilo šoferski izpit 187 kandidatov, izpit za moped pa 307. Vse kaže, da bo letos to število še mnogo večje.______
Kandidati pravijo, da je tako boljše, vendar ... Padlo jih je 31 od 67 kolikor jih je pristopilo. Odgovorili so pravilno na manj kot 30 vprašanj od 36 postavljenih. Tudi tričetrt ure za premišljevanje ni pomagalo.
Praktični izpiti so bili na cesti zraven »Avto«. Komisija je zahtevala od kandidatov tehnično obvladanje vozila, vožnjo po mestu, vsklajeno s prometnimi predpisi, speljavanje v vzpetini, vzvratno vožnjo, garažiranje in bočno par-
Šoferski izpit
Pismo iz Amerifze
Zelo sem bila presenečena, ko mi je tovariš hišnik izročil pismo, ki jc prispelo iz Amerike. Odprla sem kuverto. V njej je bil ameriški dolar in pismo naslednje vsebine:
Draga Breda
V časopisu »Novice« iz Kočevja od 14. januarja sem med drugim čtivom čital tudi tvoje poročilo.
»Pomoč alžirskim otrokom«, Vaše plemenito delo za svojega bližnjega se mi zelo dopade in Vam čestitam nad tako lepim uspehom.
! Dovolite mi, da se tudi jaz priglasim, Vaši plemeniti akciji z enim ameriškim dolarjem.
Želeč Vam obilo uspeha na Vašem trudapolnem delu ostanem Vaš hvaležni rojak.
Jože Okoren (Sodražan), Cleveland 3 Ohio USA.
Zraven pa je še pripisal:
Želja rojaka v tujini:
Kje prijazne ste višave, ki obdajate moj dom, kje cvetoče ve planjave, vas li kdaj še videl bom.
Vsi smo lahko ponosni, da s» se tudi naši izseljenci vključili v zbiralno akcijo za alžirske otroke-Za to plemenito dejanje se tovarišu Okornu iskieno zahvaljujemo vsi pionirji in mladinci šole-Jožc Šeško.
!
Vstopil sem v pisarno AMD Kočevje. Pravo izpitno razpoloženje, čeprav je bil ponedeljek, izpiti pa bodo šele v petek. Sekretar društva tov. Lado Gašparac je odgovarjal in pojasnjeval vprašanja zaskrbljenih kandidatov. V petek bo šlo namreč zares .
»V tej skupini je prijavljenih 70, za izpite, ki bodo sredi marca pa skoraj prav toliko. Kandidati so tudi iz sosednjih občin,« mi je na vprašanje odgovoril tov. sekretar.
»Dela imamo vedno dovolj. Informacije, pojasnjevanje, vpisi, predavanja se vrstijo od jutra do noči. Društvo ima več motornih vozil in tri stalne inštruktorje. Prav bi bilo, da zapišete njihova imena, mogoče bo pomagalo, da se ne bodo vsi kandidati obračali le name, predvsem v zadevah, ki so strogo strokovne.« Pristal sem. Stalni inštruktorji AMD Kočevje so: Matija Delač, Miha Ofak in Stane Vidovič.
Sam sem ugotovil, pa tudi tečajniki so mi pozneje potrdili, da kočevsko AMD res vzorno opravlja svojo nalogo. Kandidatom daje vse informacije, pa tudi strokovno pomoč. Letos je obiskovalo šoferski tečaj več kot 50 kandidatov. Ugotovili so, da 80 odstotkov ude-
ležencev tečaja napravi izpit že prvič, medtem ko pri ostalih ne gre tako gladko. Nekateri namreč jemljejo izpit bolj za šalo, drugim pa botruje pri neuspehu prevelika trema in nesigurnost v svoje znanje. V petek sem se prepričal, da je temu res tako.
Jutro jc bilo hladno in megleno. Počasi in previdno so prihajali na zborno mesto pri gimnaziji. »Fič-koti«, Tomosi, Puchi, J»we, Prime, Rekordi in kdo ve kaj še vse. Šoferji-kandidati pa previdno in nervozno, kot bi čutili vso težo in pomembnost tega dne.
Odpeljali so proti upravni
zgradbi SGP Zidar, kjer so bili teoretični izpiti. Resno pojasnilo predsednika izpitne komisije, razdelitev vprašanj in začelo se je zares.
Vstopil sem brez trkanja. Glave globoko sklonjene nad vprašalne pole se niso premaknile. Pripravil sem aparat in sprožil. Zabliskalo se je. Glave se niso Premaknile. Čutil sem napetost v zraku in glavah kandidatov. Zdelo sc mi je, da bi soba eksplodirala, če bi prižgal vžigalico.
Sedaj je teoretični del izpita pismen. V Kočevju so ta dan prvič opravljali izpite po tem načinu.
kiranje. Tu jc bilo šele nervoze. Kandidati so vstopali v vozila bledi in prestrašeni, izstopali pa oznojeni od prevelikega napora in težav. To je bilo tudi vzrok, da so kandidati pri praktični vožnji posvečali veliko pažnjo tehničnemu obvladanju vozila, manj pa okolici in prometnim predpisom. Komisija zahteva solidno in utrjeno znanje, in prav je tako.
Le 20 je bilo takšnih to pot. ki so speljali brez »defektov in ka-rambolov« ter uspešno opravili izpit, za ostalih 47 pa je veljalo »nasvidenje čez en mesec« z več sreče in solidnejšim znanjem.
Proslave 8. marca
V vseh večjih podjetjih v Kočevju so proslavili mednarodni praznik žena — 8. marec. Na upravi Kmetijsko gozdarskega posestva so imeli proslavo 7. marca. Na proslavi so sodelovali tudi učenci Osnovne šole Jože Šeško, ki so prispevali krajši program. Proslava se je začela s krajšim nagovorom o pomenu praznika — Dneva žena. Po končanem programu je priredilo podjetje ženam zakusko. Prireditev je zelo lepo uspela. 8. marca so imeli krajše proslave z zakusko v vseh kmetijskih obratih KGP: Mlaki, Cvišlerjih, Koprivniku, Livoldu, Starem logu in Lesnoindustrijskem obratu v Kočevju.
8. marca zvečer so imele v hotelu »Pugled« proslavo delavke in uslužbenke Rudnika. Podjetje jim je pripravilo zakusko. Ob tej priliki so najzaslužnejšim ženam podelili priznanje. V domu rudarjev na Rudniku pa je bila skupna proslava za žene, ki so zaposlene na Rudniku in za žene iz Šalke vasi. Proslava je lepo uspela.
Tudi v Tekstilani so lepo proslavili praznik žena. Prav tako v CZP »Kočevski tisk« in drugih podjetjih. Ženam bo ostalo letošnje praznovanje v lepem spominu.
Mednarodni Dan žena — 8. marec so prav tako v ribniški občini lepo proslavili. Krajše proslave so imeli tudi po šolah.
Tl)
LJUBLJANSKI OTROCI
PRI NAS
V Soboto, 4. marca je večja skupina šolarjev iz osnov, šole Ljub-Ijana-Vič (100 otrok) obiskala nekatere naše kraje. Ogledali so si znamenitosti Turjaka, Velikih La-Ič, Ribnice in Kočevja. Z obiskom so bili zelo zadovoljni, na svoji poti pa so videli marsikaj, kar jim bo koristilo pri spoznavanju naše domovine. Med otroci je bilo tudi nekaj slepe mladine. Le-ti niso videli lepote krajev kot njihovi zdravi tovariši, zato so pa toliko bolj prisluhnili besedam tovarišev in tovarišic, ki so razlagali posebnosti krajev in njihovih znamenitosti.
so Šega Stane, Desardo Alojz in Šega Sonja.
Tudi igrico »Pastirček Peter in kralj Briljantin« smo naštudirali. Pri tem delu je največ truda vložila tovarišica Oražmova, zato se ji najlepše zahvaljujemo.
Mladinski komite iz Ribnice nam je podaril tamburice, vendar pa nimamo učitelja za učenje. Razen tamburic imamo tudi druge športne rikvizite; za namizni tenis, tri zračne puške in drugo. Vaški odbor nam je dodelil zemljišče za nogomet. V namiznem tenisu smo že tekmovali.
Mladinski aktiv šteje 17 članov, za bodoče.
še, štejejo pa prav tako le po eno hišno številko. Naj 'jih naštejem: Mala gora, Vrbovec in Trnovec. Gotovo bi se našla še katera. Prav gotovo — rekord občine v jugoslovanskem merilu.
GRADILI BODO NOV HLEV
Kmetijska zadruga Sodražica ima v načrtu gradnjo novega hleva za 100 glav živine. Hlev bodo zgradili še letos.
kratkem sestanek. ia katerem se bodo pogovorili o delu. Iz svoje srede bodo predlagali kandidate, za člane zadružnega sveta. Tudi žene-zadružnice bodo predlagale članice za novo zadružno vodstvo.
TELEVIZOR V ZADRUŽNEM DOMU
IZ GRČARIC NAM PIŠEJO
Mladinski aktiv smo v Grčaricah ustanovili šele novembra lani. Vendar pa smo delo že v začetku dobro zastavili. Za praznik Republike smo organizirali strelsko tekmovanje v skupinah. Zmagali
TRI VASI PO ENO HIŠO
Pred kratkim sem bral v časopisu, da so v lovu za najmanjšim, našli v Jugoslaviji tudi najmanjšo vas. Vas leži v Bosni, imenuje pa se Manja. Premore le eno hišo.
Samo v kočevski občini poznam tri takšne vasi, ki sicer niso manj-
FASADE UREJUJEJO
V zadnjem času so v Ribnici j preuredili več zunanjih fasad hiš — last splošnega ljudskega premo-1 ženja. Pričakujejo, da bo to vzpod-1 budilo tudi privatne lastnike, dal bodo začeli z urejevanjem fasad svojih hiš. Ribnica bo s tem mnogo pridobila na zunanjem izgledu.
V dvorani ribniškega zadružnega doma dobro služi svojemu namenu — televizor. Posebno ob nedeljah dopoldne (o pol desetih), ko je na programu kmetijska oddaja, se zbere v dvorani veliko ljudi.
Jxiksm kako* osi...
(Nadaljevanje)
PRIPRAVLJAJO SE
Člani aktiva mladih zadružni kov pri KZ Ribnica bodo imeli v
NOVA HALA
Mizarsko podjetje »Hrast« v Dolenji vasi je začelo z gradnjo 70 m dolge hale. Novi prostori bodo prizadevnemu kolektivu omogočili, da bodo proizvodnjo povečali.
TAM
Vida je položila roki okrog njegovega vratu. Marko jo je prižel k sebi. Čutila je, da je srečna kot še nikoli. Poljubov, ki jih je dala in prejela doslej bi ne mogla prešteti. Sedaj ni vedela več zanje. Tu ob nji je bil Marko, kralj njenih dekliških sanj. Še kot drugošolka je mislila nanj; med vsemi ji je bil najbolj všeč. Njene želje so se bile spletle v bajko, ki bi jo rada uresničila. Marko pa se je brigal le za druge stvari: delal je letalske modele in sestavljal svoj detektor. Nje pa kakor da ni videl. V vseh fantih, ki jih je spoznala, je iskala Marka. In sedaj je tu poleg nje, njen. Morda jo ima rad?
Tedaj je vstal, jo dvignil In si jo posadil tako, da mu je sedela na kolenih in se naslanjala s svojo desno ramo nanj.
Njene možgane je preblisnilo: da, rad me ima.
Spet jo je poljubil. Čutila je njegovo nestrpno roko, ki si je hotela prilastiti njeno telo. Oba sta dihala hitreje.
»Lepa si, lepa ...«
»Ne bodi tak, prosim .. •-K in utihnila je v poljubu. Njena desnica je hotela odriniti njegovo, a je omagala. Minute so jima tekle rbez besed, dotikala sta se le njuni lici. Potem je zmagal sunek njegove strasti. Ona je bila v tistem trenutku drugačna kot dosle; zavest se je skalila.
»Vida, draga Vida,« je izdavil.
Polagoma, kot bi mislila po
zlogih, jo je prevzela misel: ljubi me.
Ko sta se pred njenim domom poslovila, je Vida vstopila v ve' žo in za oglom. Hitro je hodil in požvižgaval. Ležeč v postelji s prekrižanima dlanema pod glavo je obnavljala in podoživljala v mislih nocojšen večer. Bila je vesela. Prihodnost se ji je prikazovala V svetli luči. Marko jo
ljubi. Nič ji ni sicer o tem dejal, morda mu je bilo nerodno. Saj je ona njegovo prvo dekle. Gotovo se ne vara v tem, da jo ljubi. Srečna bo. Ni vedela, kdaj so se sladke misli prelile v še slajše sanje.
Kadar je bila dopoldne doma, je pogledovala raz okna, kdaj bo vstopil v hišo poštar in potem hitela h gospodinji vprašat, če je zanjo prišlo pismo. »Nič«, je bil vselej odgovor. Sumila je, da je gospodinja zadržala pismo. Kaj pa drugega. Tega, da bi se Marko ne oglasil, ni mogla verjeti. Dnevi so minevali, druga drugemu enaki, kot členi verige. V šoli je bila čisto omotična, pri stenografiji je uporabljala napačne samoznake, pri strojepisju se črke na papirju niso hotele urediti v takem redu, kot naj bi stale v beesdi... Le starega profesorja slovenščine je še kdaj poslušala.
Začela jo je gristi misel, če ni morda Marko tistega večera sprejel le kot prijeten dogodek. Ne, gotovo ne, Marko ni tak. Nič drugega ne more biti, kot da je gospodinja zadržala pismo.
(Koneč prihodnjič)
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
»Kaj je hotel v stanovanju?« je vprašal Gray. »Zdelo se mi je, da je bolj zaskrbljen za tisto, kar bi lahko uničili plameni, kot pa za svojo bivšo ženo. »Ali je Beverly hranila denar v nogavici *11 pod vzglavjem?«
Zucker se je suho zasmejal. »Morda je imela v stanovanju kaj vrednega, vendar drži, da zdaj tega tam ni več. Krantz je izvedel, da je Bond v skrbeh za svojo obleko. Po navadi je obleko puščal pri njej, kadar je kam odpotoval za dlje časa. V skrbeh je bil, še posebej je tarnal zaradi površnika, ki je menda vreden sto dolarjev. Be-Terly bi očitno lahko prebolel, plašča s kožuhovino pa ne.«
Gray se je smejal: »Ce je imel Bond obleko pri Beverly... Kako neki je gledal na njene prijatelje? In kaj so si oni mislili o njem? Mimo tega trikotnika ljubosumnosti ne morete. Ali se je Beverly zadnje čase s kom prepirala?«
Zucker ga je pogledal od strani: »Seveda se je! Tudi sinoči, malo pred smrtjo. V pravcati spo-
pad se je zapletla v nočnem lokalu. Lasje so frčali.«
»S kom se je spopadla?«
»Z Eileen Herrick, vašo pacientko,« je Zucker spet pogledal Graya, ki je tiho zažvižgal skozi zobe.	,
»Tako torej,« je rekel. »In kaj se je zgodilo? Kako je bilo? Zakaj sta se spopadli?«
»Za zdaj še ne vemo. Svoje milijonarske prijatelje povprašajte! Tam zunaj pri Herrickovih ste srečali enega izmed njih.«
Zamišljeno sta se gledala.
»Povedal vam bom nekaj drugega,« je spregovoril Zucker. »Čudna reč. Beverly Bond je imela sestro. Melissa Lowe se je pisala, z Beverly sta si bili močno podobni. Živela je tako kot njena sinoči umorjena sestra... Kdor jc imel precej pod palcem, jo je lahko poklical. Pred pol leta je nekdo vdrl v njeno stanovanje. Presenetila ga je, on pa jo je napadel. Uro kasneje je umrla.«
Gray je strmel v Zuckerja. »Dva podobna umora. To je torej tisto, kar sem slišal v Beverly-nem stanovanju.«
»Naključje,« je rekel Zucker, »vsaj po moje. Ce sta dekleti imeli denar, sta živeli na veliko. Ljudje vidijo take reči, zlasti tisti, ki sami nimajo denarja.«
»Po moje ni le naključje, temveč medsebojna zveza,« je rekel Gray.
»Ne bi rekel. Tistega smo prijeli. Melissa je vpila, ko jo je napadel. Ucvrl jo je iz stanovanja in — naravnost v patruljni voz na cesti. Vpili so nanj, ni obstal in tako je počilo. V žepu je imel
kakih sto dolarjev. Vsepovsod v stanovanju smo naleteli na njegove sledove.«
»Kdo je bil?«
»Neki Yates, poklicni kvartopirec in slepar.«
Zazvonil je telefon na Zuckerjevi mizi. Kapetan je dvignil slušalko. »Da, takoj pridem,« je rekel. In Gray: »Na vaš konec moram. Ali ste ze kdaj slišali za brata Me Creery?«
»Ne vem,« je rekel Gray. »Čakajte... Eden izmed njiju je pravi puščavnik. Stara družina. Ali ni bil pred časom v tej družini nekak finančni škandal?«
»Ne spominjam se. Davi ob treh smo zalotili enega izmed Me Creeryjev, nekaj je brskal v Be-verlynem stanovanju.«
Gray, ki se je že odpravljal, je nenadoma obstal. »Brskal je? Mar stanovanje ni bilo zastraženo?«
»Seveda je bilo! Kako naj bi ga sicer prijeli? Skozi zgorelo zadnjo steno je vdrl v stanovanje.«
»Kdaj je iskal?«
»To bo treba ugotoviti.«
»Bi lahko šel z vami?«
Zucker ga je pogledal od strani. »Zakaj?«
»Zanima me. Zdi se mi, da je cela vrsta ljudi iskala nekaj v zvezi s tema sestrama. Rad bi vedel, kaj.«
»Prav, pa pojdite,« je pristal kapetan Zucker.
stal zraven njega, mu je položil roko na ramo, »Počasi, prijatelj,« je rekel. »Kar lepo sedite!«
»Mc Creery,« se jc oglasil Zucker, »ali me poznate?*
Me Creery je bil še najbolj podoben klatežu. Umazano, zmečkano obleko je imel in skuštrane lase, prav gotovo se ni bril že tri dni.
Saj res, kapetan,« je rekel. »Seveda vas poznam!«
Govoril je, kakor da se brani, vmes pa je mežikal, kakor da ga nenadna luč ščemi v oči. Ni pogledal Zuckerja, ki ga je vprašal:
»Zakaj so vas prijeli?«
Možic je živčno skočil s stola, ko sta vstopila kapetan Zucker in psihiater Gray. Stražnik, ki je
»Nekaj strašnega se je zgodilo z ubogo Beverly,« je rekel. »Sosed nam je povedal. Bulwer in jaz sva jo dobro poznala, veste. Novica naju j® tako potrla...«
»Poznala sta jo, pravita?« ga je Zucker vprašal z glasom, iz katerega je jasno vel sum. »Kaj ste počeli v njenem stanovanju?«
»Veste, hm, nekaj drobnih reči sva ji poso' dila. Nekaj slik in lepo namizno lučko. Bulwer i** jaz sva tako rekoč reveža, veste... Hotel sem P°' brati najine reči.«
»Zakaj pa niste prišli skozi sprednja vrata? Tam bi vprašali.«
»Nisem hotel nikogar nadlegovati, pa tud’ sam nimam rad zmešnjav. Tam mimo sem »e-Ko sem videl, kako so plameni vse oblizali, sci zlezel po požarni lestvi, ki je speljana naravno8 mimo Beverlyncga kuhinjskega okna ...« Glas je zamrl.