POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica r— Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50 Štev. 125 e Maribor, četrtek, dne 31. oktobra 1940 • Leto X¥ Pot, ki vodi v zagato Na Hrvatskem po osamosvojitvi. »Radničke Novine« pravijo: Podatki SUZORa o gibanju zaposlenih delavcev v juliju tega leta pokazuje dva karakteristična podatka. Eden je padanje števila zaposlenih delavcev v primeri s prejšnjim mesecem, in drugi pokazuje, da so hišne pomočnice naj-1 številneji del delavskega razreda na teritoriju banovine Hrvatske. Oba podatka dokazujeta, da se hrvaško gospodarstvo ne nahaja v položaju, da bi se o njem lahko trdilo, da je rožnat. Imeli smo že priliko, da smo ugovarjali razbijanju gospodarskega področja in posledicam, ki se zrcalijo v selitvi industrije. Kljub temu, pa je del reakcionarnega tiska kar hitro iznašel, da mi propagiramo to selitev. Toda intriga sama ne bo ničesar rešila. »Osamosvojitev hrvaškega gospodarstva« zahtevajo sedaj v hrvaškem tisku. 0 tem piše »Obzor«: »Banovina Hrvat-ska potrebuje svoje samostojno gospodarstvo, ker bi sicer tudi njen politični delokrog bil iluzoren (navidezen).« — Na koncu predlaga alternativno rešitev: Če se pa že formirajo posebne gospodarske centrale, tedaj mora biti njih sedež v Zagrebu. Sporedno s to kampanjo se objavljajo P«ti za gospodarstvo. Razentega so pa se meje glede tega podpiranja. Vse to so posledice »osamosvojitve« hrvaškega gospodarstva. S takim pisanjem se pač res ne bo ustavil proces, ki je v teku. In od tega morejo imeti široke množice delovnega sveta najmanj koristi. Zaraditega smatramo, da je pot zgrešena. Vsekakor bi bilo na mestu, da se poišče rešitev na drugi strani; saj je Podlog »Obzora« lahko baza za disku-ziju. S pametnimi koncesijami je mogoče več storiti, kakor s trmoglavo upornostjo, ki ne vodi k ničemu pametnemu. Potrebno je končno, da bo vsem jasno, da se gospodarstvo, v katerem so najštevilnejše hišne pomočnice, ne more smatrati kot idealno. Uprave delavskih zbornic Strokovne organizacije so že pred več Meseci vložile zahtevo, da se izvrše v 8mislu zakona svobodne volitve v samouprave delavskih zbornic. Odlaganje volitev se utemeljuje z izrednimi razmerami, v katerih niso primerna volilna ^zburjenja. Volitve v delavske zbor* bi ne povzročale vznemirjenj, ker j*° Zakonite javne ustanove, katerim za-*on določa delokrog. Vsekakor bi pa °ilo potrebno, da so v zbornicah za* stopane glavne svobodne strokovne organizacije, ki imajo moralno prarvico do ^stopstva v njih. Pri reviziji ljubljan-zbornice se je ta potreba ugotovila. vobodne strokovne organizacije so zabitega predložile ministrstvu socialne P°Htike novo spomenico % navedeno ahtevo. Zgube ladl| > Reuter. Britanska admiraliteta poroti da je bilo v času od 14. do 22. ok- N v grs It mm k IIVV I ■ ojiscii zastoj Po prvih spopadih dne 28. oktobra v jutranjih urah, je na grško-italijanskem bojišču nastopilo zatišje. Kakor javlja Reuter v Rimu niso računali ts tem, da se bo Grčija odločila za vojno, temveč da bo sprejela italijanske pogoje, ki itak niso bili težki, Ker pa je prišlo do vojne, je treba izvršiti še nekoliko priprav, da bo ofenziva lahko uspešna. Italijani javljajo, da so izvršili več letalskih napadov v teku prvega dne in dosegli tudi nekaj krajevnih uspehov, dne 29. oktobra pa je bilo precej mimo, ker je nastopilo slabo vreme. Na vsem Balkanu je začela zima, in to mnogo prej, kot druga leta. Grško vojno poročilo javlja, da Grki drže vse postojanke na meji in prelaze v gorovju. Nastop angleškega brodovja Angleški vojni minister Alexander je Nepričakovano je začela zima izjavil, da je akcija angleške vojne mor-1 italijansko-grški vojni nevtralna. Ako najrice v grških vodah že začela in dal bi pa kdo Jugoslavijo napadel, bi se b|, mornarica nudila vso pomoč Grčiji kije le možna. Z vstopom Grčije v vojno se je tona-ža zavezniške mornarice povečala za poldrug milijon ton. Angleška letala so napadla italijanski otok Stanpella, ki leži najbližje grški celini v Egejskem morju in je na njem zgrajeno letališče. Ako bodo Italijani bombardirali Atene, potem bodo Angleži napadli Rim, pravijo v Londonu, ker so Atene z okolico zgodovinsko mesto. V Atenah so izpustili 20 angleških letalcev iz internacije, ki so svoj čas pristali z letali na grških tleh. \.i Jugoslavija ostane nevtralna V Beogradu povdarjajo na odločujočih mestih, da bo Jugoslavija ostala v branila. Zakaj |e Italija nastopila proti Grilji? Iz Rima poročajo, da je Italija bila vojska pa je izzivala spopade na alban- m 0 . f I * V * * ' 1 _ * 1 f # * O 1 * "L. - A /4 ^ 1*1 I primorana nastopiti proti Grčiji, ker je grška vlada dovolila, da angleško vojno brodovje izrablja grške vode za svoje operacije in se izateka v grška pristanišča na celini in na otokih zaradi preskrbovanja. Grčija je celo podpirala angleške oborožene sile. Grška vlada je imela ne samo jamstvo od strani Anglije za svojo nedotakljivost, ampak je dosledno temu zagotovilu uredila tudi zveze vojaškega, pomorskega in letalskega značaja. Odstopila je Angliji letalska oporišča v Tesaliji in Macedo-niji za vpad na albansko ozemlje. Grška ski meji. Sploh je grška vlada storila vse, da se grško ozemlje spremeni v izhodišče operacij proti Italiji. Zato je italijanska vlada zahtevala od grške vlade dovoljenje, da sme italijanska vojska in mornarica zasesti do konca vojne nekatera oporišča na celini in na otokih, ne da bi bila s tem kršena suverenost države. Po poročilih Gayde v »Giornale d’ Italia« je bilo sedaj v Grčiji že trideset angleških vojaških odposlanstev in angleška vojska ter mornarica sta imeli 30 oporišč. O Grilji Grčija meri 130.199 kvadr. kilometrov. Mno-j Ko ima otokov, ki sami merijo 17.760 kv. km. Dežela je gorata. Klima je sredozemska, z dežjem pozimi in suhim poletjem. Čez Grčijo teko v morje bolgarska reka Marica in jugoslovanska reka Vardar. Velike grške reke so Vistriča, Aspropotamos, Peneios in Alphios. Mnogo je v državi tudi jezer. Grčija ima 6,204.684 prebivalcev in povprečno 49 ljudi na k v. km. Po vojni s Turčijo leta 1922 je morala Grčija izprazniti svojo posest v Mali Aziji. Pri tisti priliki se je preselilo v Macedonijo 1,400.000 Grkov iz Male Azije, tja je ipa odšlo iz Grške 350.000 Turkov, Nastala je Grčija v osvobodilnih bojih bal- kanskih narodov proti Turkom 1. 1821 in je postala 8. avgusta 1832 kneževina. L. 1912 se je udeležila skupno z ostalimi balkanskimi državami vojne proti Turčiji. L. 1916 je Grčija pod Venizelosom napovedala vojno Bolgariji in Nemčiji ter - pridobila veliko ozemlja, zlasti tudi v Mali Aziji, ki ga je pa morala odstopiti Turčiji po porazu pri Karahissarju 1. 1922. Po vojni je bilo v Grčiji mnogo revolucijo-narnih pokretov. 28. februarja 1923 je moral namestnik kralja Konstantina Jurij I iz dežele. Poslej je bila Grčija republika. Vladal je Ve-nizelos, naslonjen na Italijo. Dne 3. novembra 1935 pa je ljudsko glasovanje pozvalo na pre stol Jurija II., sedanjega kralja in svaka ati- Kaj bo storila Turčija? Turčija je vezana z Grčijo z vojaško pogodbo v kolikor se tiče pomoči proti Bolgariji. To pogodbo bo Turčija izpolnila. Vendar se še ne ve, ali ne bo Turčija kljub temu v vojni Grčije z Italijo tako prizadeta, da se bo morala vmešati. Kaj pa SSSR? Moskovska vlada se še ni izjavila o vojni med Italijo in Grčijo. Pričakujejo pa, da bo to storila, ker je svoj čas izjavila, četudi po ovinkih, da jo balkanske zadeve vendarle brigajo. Tudi se je svoj čas z nemške strani zagotavljalo, da je interes Italije, Nemčije in SSSR, da ostane na Balkanu mir ohranjen. gleškega kralja Jurija. Venizelosova vstaja je bila zadušena. Vodstvo državnih poslov je prevzel sedanji ministrski predsednik general Metaxas, Vo|aika moi Grilje Po 1. 1936 je Grčija gospodarsko in vojaško napredovala. Ob meji proti Albaniji so bile zgrajene utrdbe. Vojska šteje 4 armadne zbore in nekaj samostojnih brigad na otokih, skupno ima 2 kavalerijska, 3 letalske in 33 pehotnih polkov, ki se v vojnem času lahko dopolnijo na 900.000 do 1 milijona mož. Vojna mornarica ima 2 stari križarki, eno modernizirano, 1 (»Hetli«) je bila pred kratkim potopljena, 12 rušilcev, 4 predvojne tor-pedovke in 4 povojne podmornice ter 10.000 mornarjev. Grška armada ni dorasla italijanski. Predvsem ni sposobna za gibljivo vojno, ker ji manjka artiljerije in tankov. Pač pa je^ usposobljena za obrambno vojno z izkoriščanjem terenskih prilik in v njenem sestavu so tudi prvovrstne gorske čete, Infanterija je izvežba-na v boju z lahkimi in težkimi strojnicami. Manjka pa armadi protiletalskih in protitankovskih toipov. Nadalje poseduje armada pol ducata skupin letat. Vseh vojnih ladij pa ima okros: 40, Od celotnega števila 15 divizij je osredotočenih polovico na bolgarski meji, V. ,v ir Nad 200.000 mož Italllanske armade v Albaniji V Albaniji se nahaja 'trenutno nad 200.000 mož italijanske vojske, ki je najmodernejše opremljena in se sedaj razvija za napad na grško ozemlje. Letalski napadi Angleški napad na Škodove tovarne v Plznu i7?ra potopljenih l4*,528 ton. 32 ladij s tonažo V noči na 28. oktober (obletnica ustanovitve Češkoslovaške republike) so angleški bombniki prvič napadli svetovno znane Škodove orožarne v Plznu, v katerih dela okrog 50.000 delavcev. Po udarcu bomb so sledile velike eksplozije in požari. Angleška letala so napadla tudi petrolejske čistilnice v Hamburgu, Magdeburgu, Kielu, Gclsenkir-chenu, Hannovru, Hammu, Osnabriicku, Mannheimu, Duisburgu in Kolnu. Nadalje so bila napadena pristanišča v Rotterdamu in Vlissingenu na Holandskem, Ostende v Belgiji in Lorient ter Cherbourgu v Franciji. (Reuter.) Dne 28. oktobra ponoči so angleška letala napadla pristanišča nemške vojne mornarice in zaloge pogonskih sredstev v Hamburgu, Bremenu in Kielu. Zlasti so letalci ciljali na ladje, ki so v gradnji in popravilu. Nad glavnim vojnim pristaniščem Wilhelmshafen so krožila angleška letala v več zaporednih valovih celo uro in metala bombe. Nadalje so bile napadene čistilnice nafte v Hamburgu, kakor tudi zaloge petroleja v Hamburgu in Kolnu. V Cuxhafenu so bili bombardirani doki, takisto v Homburgu, v nekem rečnem kanalu je bilo potopljenih 50 motornih čolnov. — Bombe so padale tudi na vojaške objekte v Coblenzu, Kasselu in Kolnu. — Skupno je bilo napadenih 90 nemških oporišč. 22 nemških letal je bilo sestreljenih in tudi 7 angleških, iz katerih so se pa 4 letalci rešili. Nemci potopili veliko angleško ladjo Nemško poročilo pravi, da so dne 27. t. m. nemška letala napadla 42.000 tonski angleški potniški parnik »Empress of Britain« in ga zažgala, nakar ga je neka podmornica potopila s torpedom. Letala so nadalje bombardirala London, potem letališče Relow v bližini Lon- dona ter več letališč, kjer je bilo uničenih mnogo angleških letal. Zadeta je bila ob južni obali tudi neka električna centrala, severno od Liverpoola pa neka tovarna orožja. Pri Yorku je zaradi porušene proge iztiril vlak. 300 km od vzhodne irske obale je bil napaden nek konvoj ladij in dve ladji, vsaka po 9000 ton potopljeni. Angleži so izgubili 29, Nemci 9 letal. Dne 28. oktobra so nemške eskadrile nadaljevale z maščevalnimi poleti in napadi na London. Posebno hudo so bile pogodene tovarne v Brooklandu, Stand-honu in Aftofnu. V južni Angliji so bila uspešno bombardirana taborišča čet. — Pri napadu na nek konvoj je bila neka ladja zadeta v sredino. Ponoči 29. oktobra so bombe zanetile velike požare v Londonu in v tovarnah v Birminghamu, Conventryju, v pristanišču Liverpoola in na več letališčih. V Nemčiji so Angleži zadeli z bombo samo neko kurilnico v tovarni. Angleži so zgubili 10, Nemci 8 letal. Od začetka vojne je nemška vojna mornarica sestrelila 116 angleških letal. Za neodvisno in svobodno domovino Govor predsednika vlade na Cetinju. Dne 27. oktobra je govoril na Cetinju, ob priliki vzidanja temeljnega kamna za ondotno bolnišnico, ministrski predsednik Cvetkovič, ki je rekel: »Dočim se je leta in leta mislilo, da so balkanski narodi izvor neredov in novih vojska, je danes Balkan tisti, ki ga preveva želja po ohranitvi miru in reda. Mi Jugoslovani smo v preteklosti imeli res mnogo vojska. Toda naša borba ni bila borba zato, da bi motili kulturni razvoj drugih držav in narodov, ampak zato, kar je potrebno, da si ustvarimo svojo neodvisnost in svojo svobodo, da bi se mogli v miru razvijati, kot drugi civilizirani narodi. Menda noben narod ni tako drago plačal svoje svobode, kakor ravno naš narod, Mi smo se za to državo borili, da smo v njej svobodni in da se v njej kulturno povzdignemo.« D&fna insi/eiu 17 letnica ustanovitve TurSke republike Turčija bo branila svojo svobodo in varnost. Dne 28. oktobra je Turčija slavila 17 Bolgarski kral| je naglasil nevtralnost ob otvoritvi zasedanja sobranja. Bolgarski parlament se je sestal dne 29. oktobra. Otvoril ga je kralj Boris, letnico ustanovitve republike. Pri tej ki je omenil vrnitev dela Dobrudže pod ‘1*1* * -e_____' 1 1___1 . *1_ Ti _ f!l- O — I 1 n Prt \ rt o 4- rtm IT 7VD71 priliki je govoril predsednik Refik Saj-dam, ki je dejal, da se Turška republika razvija in raste. Turški narod ve, da je življenje polno nevarnosti, toda znal bo braniti svojo svobodo in neodvisnost svoje države. K obletnici Turške republike je čestital tudi Hitler. Na proslavo turškega narodnega praznika so prišli na povabilo turških častnikov tudi bolgarski častniki v mesto Odrin. Udeležbo je odobril bolgarski vojni minister. bolgarsko upravo in se je s tem v zvezi zahvalil Nemčiji in Italiji. Odnosi z Romunijo bodo poslejj lahko tesnejši. Z Jugoslavijo in Turčijo so odnošaji urejeni pogodbeno, s SSSR se nadaljujejo politični in gospodarski razgovori. Odnošaji do ostalih držav so v smislu danih možnosti. Vlada hoče mir in zaščito državnih življenjskih koristi. \ t’ -. r: t. - . l'u t« ! delodajalec te pa vrže na cesl°. kada se njemu ljubi,« »Križ je križ.« . »Se dolgočasite gospod, smem P sesti, o saj nisem žejna.« »Prosim.« KI meni prisede, manj po licu koJX letih mlada ženska, še precej lepih ob*1 * Lica malce obledela, oči trudne, n?ptte spane, lasje beli, a vidi se, da so im ^ prvotno drugo barvo, prsi nekoliko ^ padle, a še vedno lepe oblike, se j* ^ gajo naglo, kajti v lej mračni, $e s tobakovim dimom napolnjeni i^o. diha hitreje in tudi življenje te > (Dalje prihodnjih CELJE Vsem strokovnim organizacijam v celjskem okrožju! Odbori naj se sestanejo na sejo in sklenejo finančno pomoč krojaškim pomočnikom, ki so v gibanju. Podprimo jih v boju. Pokažimo solidarnost! — Medstrokovni odbor v Celju: Svetek A., s. r„ Goršek, s. r. Izgledi za skromen prispevek rudarskim in topilničarskim upokojencem. § 164 pravila bratovske skladnice predvideva, da ako se zaradi Povečane draginje povprečni delavski zaslužki zvišajo za več kot 15 odst. kategorijskih zaslužkov, se v zvezi s tem morajo sorazmerno Zvišati tudi tekoče nezgodne rente ali pokojnine, ki so odrejene na podstavi prejšnjih ka-tegorijskih zaslužkov, ako to razpoložljiva sredstva dovoljujejo. Na podlagi tega h o d o člani in podjetja prispevala 15 odst. od povišice, kar pa še daleč ni zadosti za odpomoč v sedanji bedi in pomanjkanju, ki ga trpe upokojenci in vdove, bo pa zelo skromen prispevek k delnem izboljšanju. Želeti bi bilo, da k temu prispevalo družbe v izdatnejši meri poleg banovin in države. Da ne bodo nosili vse breme najšibkejši in bi bila odpomoč tem izdatnejša. Kdor hitro da dvakrat da. Ustanovljena je nabavljalna in kreditna zadruga v Cinkarni, katera šele deloma posluje do izgotovitve odgovarjajočih prostorov. Nabavljen je že krompir in pšenica, katera je že v mlinu in bo, ko bo zmileta, na razpolago delavstvu, po kolikor mogoče nizki dnevni ceni. — Skušalo se bo naibiviti tudi sladkor in olje, kakor tudi ostale najnujnejše življenjske potrebščine. Pristopilo je že dokaj delavcev, ostali še čakajo rednega poslovanja, ker dvomijo o uspehu. Upravni odbor sestoji iz enakega števila nameščencev in delavstva, istotako nadzorni odbor. Mnenja smo, da ne bo nikogar, kateri bi delal v lastno škodo in &odo delavstva, zato pa v tem obilnejši meri v prid skupnosti. Poleg deleža din 100 je predpogoj mesečna vloga din 20, plačfljiv do vsakega 15. v mesecu, to pa iz razloga, da se poživi duh štednje med delavstvom. Od prištedenega denarja se bodo dajala delavstvu posojila za gradnjo lastnih hišic, ali nujnih popravil in za nakup parcel za gradnjo. Vloge se bodo obrestovale po 3 odst., tozadevna posojila pa po 5 . odst. obresti. Vsak delavec je lahko član in jamči s še enkratnim deležem, nikdo pa ni obvezen pristopiti. Delavci upravnega odbora. TRBOVLJE O letaku s podpisom Keršiča Frica. Ptič noj, ob nevarnosti vtakne glavo v pesek. Slično je storil, po zadnjih razpravah pri TPD v Ljub-taai, zaupnik 11. rudarske skupine na vzhodnem obratu, Keršič Fric, ki je pa vtaknil glavo v letak, katerega pa ni sestavila gotova klika v Tnboviliaj^ arnpak seveda on sam, ki se je tudi podpisal. ___ Vsi poznamo Keršiča, kako spretno suče pero ;n tudi njegovo požrtvovalnost, ker bi sicer ne izdal letak, kateri stane precej denarja. Toda kaj. pomaga, ko smo pa v Trbovljah že vajeni na takšne letake pred in Do mezdnih razpravah — saj nam je dobro **iana klika, ki v serijah izdaja podobne letake, kakor je letak, ki ga je sedaj od prve do zadaje vrste napisal Keršič, ki se opravičuje pred •»aso, da ni ničesar podpisal — zato tudi ta ®i vzbudil nikakršnega zanimanja. Pač pa se rudarji vprašujejo, kaj je neki Keršič storil na pogajanjih, ker se v letaku dela tako junaškega? Kakšne predloge Pa jc stavil Fric Keršič pri obravnavi, kako se je obnašal tam, kjer Se je o zahtevah rudarjev odločalo? Kaj je Predlagal na od ZRJ dne 18. oktobra t. 1. sklicanem sestanku? — Značilno je, da se v letaku vse organizacije napada, za vzior se pa postavlja zadnja stavka stavbincev, češ, ti 50 priborili rudarskim nižjim kategorijam zvijanje 'temeljnih plač! Ziiačilno je tudi, da se v letaku imenuje tajnika ZRJ in glavnega zaupnika II. skupine imenoma, od ostalih skupin Pa nobenega. Zopet sta ta zastopnika kriva, da sc ni več doseglo. V letaku se tudi namiguje, da bodo rudarji z akcijami izven organziacij doiegli večje uspehe. Rudarski javnosti pa je fnano, da z divjimi akcijami ni še nikoli prišlo *aj dobrega za rudarje, zahtevale pa so že ne-'»roj nedolžnih žrtev. Ako hoče biti Keršič kak-*®a taka žrtev, kdo bi mu branil. Takšne ak-®>ie so doslej vedno vodili ljudje, ki sploh niso "ili pri rudniku zaposleni in j j j, zat0 tudi progast rudarjev ni prizadela. Znano je tudi, da Jivje akcije ne uspevajo, ker ni solidarnosti. ^Udarnost jc samo med organiziranimi. Keršič ”Hc je bil izvoljen kot zaupnik II. skupine na ^ m eni listi, zalo tudi razumemo, ako jlovori, °iSe in dela kot vsi neorganizirani. Onim volil-c®ni, ki so pripomogli Keršiču in junakom slič-letakov kot je Keršičev do zaupniškega ^sndata, so se pa že odprle oči in se vgj zgra-®i'0 nad takim »delovanjem« zaupnika. G. Ker- se priporočajo v trajen spomin tudi lan-*ke decemberske žrtve, za katere nekateri naj. ®rž mislijo, da so preveč osamljene in bi zato Kazalo « primerno akcijo njih število še pomnožiti. HRASTNIK Sprememba obratovodstva v Kemični tovar- • I o odislem obratovodju g. inž. Uhlmanu ie DtupZiC- IIJ£‘K?V') mesto dolgoletni nameščenec »odjetja K. mž. Kesciring. Vodstvo tovarne D.i ]es tem ,° j7-k a salo svoje zaupanje, J avstvo pa želi, da W tudi na novem mestu Pra,vičcn objektiven ter da bi imel ra-jjmevanle za težnje delavstva. Delavstvo se 'Veda svoje odgovornosti za pravilno vrše- * dela in ima interes na napredku tovarne, dl Pa v sedanji razredni družbi braniti tu-^ svoje interese, ako hoče živeti. Kdor to ra-ko jj , ,° z delavstvom v podjetju vedno lah- LJUBLJANA Delavec o ljubljanskih Žalah. Ljubljanske Žale so mrtvašnica ob ljubljanskem mestnem pokopališču. Mnogo polemik je bilo o Žalah. Eni jih hvalijo, eni grajajo, ker ima pač vsak svoje mnenje o njih. Tudi delavec ima svoje mnenje o Žalah, ki gotovo ni in ne bo naletelo na razumevanje v meščanski javnosti. Oglejmo si te Žale! Če pride delavec pred ljubljanske Žale, dobi vtis, da je prišel na »velesejmsko« razstavišče. Sama razkošnost! Čisto nič tihega žalnega občutja ni tam. Preji se zbudi v delavcu spomin na fantastični roman »Tisoč in ena noč«. Kar se pa tiče umetništva pri Žalah, je gotovo pomembno 'tudi za delavčeve moižgane. Kako foo za tiste svojce, ki bodo stali vsi skrušeni ob krsti ob slabem vremenu in z železnimi živci pazili na začrtane stezice in hodnike! — Umetnina za tistega, ki je načrt izdelal in še bolj za tistega, ki ga ho uporabljal. Delavci se Žal ne mislimo posluževati. Bolj kakor zaprt voz, nam je ljub takozvani »kosom«, ki se v svečanem dinu vije ob 11. uri dopoldan izpred bolnišnice naravnost mimo Žal na pokopališče, i !• ■ - ’ s Naj" večja ironija je pa v tem, ko se sedaj pričkajo med seboj, kdo ibo nosil bremena, ali davkoplačevalci, ali pogrebni zavod. .,.>».«►« »v * - ' - • Naj bo kakor hoče. Nas delavce kot največje davkoplačevalce se ni vprašalo, kako in kaj, če bo kaj narobe. Ne bo se nam treba prati pred bodočnostjo zaradi gospodarstva, s katerim se ne strinjamo. Dobr.o bi pa bilo, da se v bodoče preštudira, kakšne so in bodo gospodarske razmere, kadar se misli na take akcije. S higijenskih ozirov je bila mrtvašnica morda že potrebna. Ali primerna .i. V. » ** i - ■ - - _ Delavec S. K. Prehranjevalni odbor se snuje tudi za mesto Ljubljano. Za mesto Ljubljano se osnuje poseben prehranjevalni odbor, v katerem bodo zastopane organizacije in drugi interesenti. — Organizacije so bile pozvane, da predlagajo svoje zastopnike v novi odbor. MARIBOR Občinski svet in preskrba prebivalstva ' Dne 29. oktobra se je vršila seja občinskega sveta. Župan je poročal, da bodo dnevničarji tudi letos dobili božičnico. Na njegovo priporočilo je občinski odbor sprejel ipeticijo bivših delavcev in .potem poauradnikov železnice, da se jim vštejejo v pokojnino vsa leta službe v delavnici. Peticija bo odposlana vladi. Občinski odbor je odobril predlog župana, da se kupijo drva za preskrbo prebivalstva s kurivom na Fali Pri Glančniku in sicer skupno z Nabavljalno zadrugo drž. .uslužb. Omenjeni veleposestnik bo dobavil 8000 kub. metrov drv, od katerih jih bo prevzela občina 0000 kub. metrov. Drva bodo po din 600 do din 630. (Kje so maksimalne cene od pred par mesecev?) Zanimivo je tudi, da posestnik zahteva plačilo za drva v naprej, dasi jih bo en del dobavil šele v marcu ali v aprilu! 45 vagonov pšenice za rezervno hrano je kupila občina od banovine in bo shranjena v Franzovem mlinu. Delavcem se bodo plačale odslej enotne mezde din 5.50 in družinske doklade, ki so jih prejemali že doslej. Obč. svet. s. Petejan je predlagal, da naj se Predavanje »Vzajemnosti« se danes v sredo, dne 30. t. m. ne bo vršilo, ker ga oblast ni jjo-volila. - .i. t Istiii o Draginja in upokojeni železniški delavci. Z ozirom na draginjo so bile uvodene minimalne mezde, pa tudi večina podjetnikov je bila primorana znatno povišati prejemke svojim uslužbencem. Popolnoma pa se je prezrlo upokojene železniške delavce, ki niso prejeli doslej še ni-kake povišice, niti tozadevnih draginjskih doklad. Kako naj izhaja upokojenec, ki je bil 33 let zaposlen bodisi v delavnici, kurilnici ali pri sekciji za vzdrževanje proge s pokojnino din 490 na mesec? Tudi ostali upokojenci dobivajo razmeroma, zlasti v sedanji draginji, mnogo prenizke pokojnine. Preprosti fizični delavci, ki so bili upokojeni po letu 1931, pa so menda v tem oziru najhujše udarjeni in z dneva v dan čakajo, da se jih bo kdo usmilil in načel vprašanje njihovih pokojnin, ki ga je država in družiba dolžna rešiti, saj so prizadeti nad 30 let vestno in točno vršili svoje delo v korist železnice in države. Otvoritev mestnih avtobusnih garaž še bo vršila v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. Poleg drugih gostov bodo^ otvoritvi prisostvovali tudi predstavniki »Zveze avtobusnih podjetij ,l,ugoslavije« iz Novega Sada in »Združenja avtobusnih podjetij iz Sovenije«, ki bodo imeli ob tej priliki tudi posvetovanje. Nove mestne garaže je zgradila tvrdka inž. Jelenec & inž. SJajmer, iz enega dela bivše tekstilne tovarne Zelenka & Co. na Tržaški cesti. Baje so to najmodernejše garaže v naši državi, ker se nahajajo v njih tudi špecijaltie mehanične delavnice za popravilo Dieslovih motorjev itd. Mariborska radio oddajna postaja je pod streho. Zaenkrat pa z aparaturo še ne bo nič, ker je tvrdka v Nemčiji ne more dobaviti. Namesto anteninega stolpa bi morali postaviti minaret in najeti museina. da bi klical novice na vse štiri strani sveta, dokler ne pridejo aparati. Kaj pa tisti aparati v Skoplju, o katerih smo že tolikokrat čuli, da se še vedno nahajajo v zabojih, ali bi se jih ne dalo dobiti v Maribor? Mezdno gibanje nil/.arskih pomočnikov. — Vsled naraščajoče draginje so tudi mizarski pomočniki, organizirani v »Zvezi lesnih delavcev« poslali »Združenju mizarjev« spomenico, v kateri so zahtevali 30 odst, povišico na osnovne mezde. »Združenje mizarjev« je pristalo zaenkrat na 10 odst povišanje in so nekateri mojstri to povišico že izplačali pomočnikom. Mizarski pomočniki so sprejeli prvo po-višico koncem lanskega leta in sicer nekako okrog 10 odst., 'take da sedaj skupna povišica znaša 20 odst. Dočim so jo nekateri Podjetniki in mojstri takoj izplačali svojim delavcem in sicer brez razlike, koliko časa so zaposleni, Pa nekatera podjetja še do sedaj niso hotela uvaževati sklepa svojega združenja In malenkostne zahteve, ki so jo stavili organizirani mizarski pomočniki. Čudimo se, da so ti podjetniki tako neuvidevni, ko je vendar vsakomur znano, da je draginja narasla za nad 40 odst., kar priznava vsa javnost. Mizarski pomočniki pričakujemo, da bodo vsi člani »Združeffla mizarskih mojstrov« lojalno izvršili sklep in izplačali to skromno povišico mezd svojim pomočnikom in ne bodo tirali pomočnike, da bi se morali poslužiti ostrejših sredstev za zboljšanje svojega položaja. zvišajo podpore mestnim ubožcem'. Sedaj, ko se je vse podražilo, ni mogoče, da ostanejo podpore na stari višini. Pri tej priliki je s. Petejan načel tudi vprašanje, kaj je z dotacijami mestni občini iz banovinskega bednostnega fonda. V Mariboru se vplačajo v ta fond ogromni prispevki. Zupan je pojasnil, da ni dobila občina letos niti pare nakazane. S. Petejan je rekel, da se je treba za nakazilo pobrigati, ker imamo tudi v Mariboru dovolj revnih in podpore potrebnih ljudi. Potrebno bi bilo, da se 'ta fond decentralizira. Vprašanje priključitve občine Krčevine k Mariboru je bilo odstavljeno z dnevnega reda, ker je banska uprava izjavila, da ne zahteva izjave od mestnega sveta. Vsi nameščenci mestnih podjetij se bodo odslej zavarovali pri Pokojninskem zavod,u za nameščence. Doslej je bilo vpeljano za nameščence zavarovanje, za katerega je jamčila mestna občina in se je denar stekal v fond, naložen pri Mestni hraninici1. Ta fond bo sedaj prenesen na Pok. zav. — Za mestna zdravnika sta bila imenovana dr. Pihler in dr. Turin. Z Abrahamom se je srečal znani mariborski učitelj in vodja pevskih zborov g. Karel G i-b i c, primorski rojak. G. Cibic se že od mladostnih let posveča požrtvovalnemu delu na polju naše pevske kulture in je posebno velik prijatelj naše prelepe narodne pesmi. 2e v mladih letih je oral ledino v svoji domovini na Primorskem po pevskih društvih. Kmalu po prevratu je prišel v. Maribor in je tukaj vsa leta neumorno delaven v pevskih zborih. Trenutno vodi z velikim uspehom pevski zbor trgovskih pomočnikov, pa tudi v delavskih društvih je že vložil mnogo truda za širjenje slovenske pesmi. Kadarkoli smo rabili njegove pomoči, vsikdar se je rad odzval in je že tudi v vrstah naših najmlajših, pri »Detoljubu«, dober znanec. G. Cibic je eden onih resničnih narodnih učiteljev, ki se ravnajo po geslu njegovega primorskega rojaka, pesnika Simona Gregorčiča: »Ne samo. kar veleva mn stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« Po svoji široki izobrazbi. in dobrem srcu ni priljubljen samo med otroci v šoli, med vajenci v Obrtno-na-daljevalni šoli, ampak uživa zaslužen ugled in spoštovanje tudi sicer med najširšimi sloji in tudi v naših vrstah. Prepričani smo, da bo uporabljal svojo veliko energijo tudi preko Abrahama, za povzdigo kulture onih. ki so je najbolj potrebni in ki so najboljši del naroda, mladine, in vseh, ki so s svojim ročnim in umskim delom jedro naroda in države. Želimo mu pa tudi sicer polno uspehov in zadoščenja pri nadaljnjčtTr delu. Ob priliki obiska grobov na pokopališčih na Pobrežju dne 1. novembra med 12. in 19. uro so brezpogojno prepovedane vožnje za vse vrste vozil po Pobreški cesti od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice razven mestnim avtobusom. Vsa ostala' vozila namenjena na pokopališča naj vozijo Po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste ter obratno, -p- Predstojništvo mestne policije. Vrbo žalujko je podrl sneg v nedeljo ponoči v mestnem parku. K sreči Je deblo padlo tako, da ni poškodovalo nobene klopi. Poročila sta se strojevodja Rihard Bibič in gdč. Irma Fifolt. Čestitamo! Divjaki pa taki. Dne 26. oktobra zvečer so v neki gostilni trije pijani moški napadli natakarico. ki jim ni hotela dati pijače. Eden ji je zlomil stol na glavi, da se jc revica onesvestila, potem so jo združeno obrcali. Ko so se tega naveličali, so razbili vse kozarce, vrčke in litre, pa tudi kozarec z vloženimi kumar-cami, ribami itd. Ko so prišli stražniki na lice mesta, so imeli še vedno dovolj opravka, predno so divjake ukrotili in odgnali na prenočišče h Grafu. Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnišnici je umrl 70 letni mizarski pomočnik Klemenčič Karel, ki je bil dolga desetletja član »Zveze lesnih delavcev«. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v torek, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne na Pobrežkem pokopališču. Plesna šola I. Delavskega kolesarskega oVr. društva je pričela z rednimi plesnimi vajami v nedeljo, dne 20. oktobra. Plesne vaje se bodo vršile v »Gambrinovl dvorani« i.n sicer vsak četrtek od 20. do 22. ure in vsako nedeljo od 15. do 18. ure in od 20. do 22. ure. Ples poučuje dipl. učitelj g. Ludovik Simončič. Vpisovanje se bo vršilo pred vsakim poukom. Novinci ne zamudite začetnega tečaja! — Odbor. POSLEDNJE VESTI Ponovni napadi na Berlin. V noči na 30. oktober so angleška letala zopet napadla Berlin in več drugih krajev v Nemčiji. Angleži niso uspeli z napadi na nemške parnike v preteklem tednu, pravi DNB, pač pa je ibilo več angleških letal sestreljenih. — Dne 29. oktobra je neznano letalo metalo bombe na nekem kraju norveške obale. Bombe pa so padle v morje. — Angleži trdijo, da je bilo potopljenih v enem tednu samo 180.000 ton ladij, toda samo nemške podmornice so jih potopile dne 19. in 20. oktobra 374.000 ton. Italijanske čete po načrtu napredujejo ob grški meji in so doslej povsod zlomile grški odpor. Napadi Angležev v Afriki so bili odbiti. Napadi angleških letal na Tobruk pa so zahtevali 2 mrtva in 2 ranjena. (Stefani.) V Washingtonu je bilo posvetovanje zaradi italijansko-grške vojne. Posvetovali so se Roosevelt, zunanji minister Hull in vojni minister Knox. Irski parnik je eksplodiral nekje na Atlantskem oceanu. Vest so sprejeli v Zedinjenih državah. Iz ČeSke Delovni program »Narodne Zajednice«. V listih je izšel obširni delovni program pooblaščenca za kulturne zadeve pri »Narodni Za-jednici«. Med drugim ibtodo v vseh krajih ustanovljene šole za funkcionarje pokreta, v katerih se bodo seznanili s kulturnimi, gospodarskimi, socialnimi in političnimi ureditvami raj-ha. Vključene bodo v tečaj nemškega jezika, ker je potrebno, da bodo vsi funkcionarji znali nemško. Upeljani bodo tudi oddelki za študij rasnih vprašanj. 1500ta predstava »Prodane neveste«. V torek, dne 22. oktobra se je vršila v Pragi, v češkem »Narodnem gledališču«, 1.500ta predstava Smetanove opere »Prodiana nevesta«. Dne 30. maj-nika 1927 so jo v tem gledališču igrali že 1000 krat, od takrat naprej so jo podajali že 500 krat, ker je »Prodana nevesta« najpriljubljenejša češka opera, ki pa je doživela tudi že po nemških gledališčih največ predstav. Noseče žene prednost pri nakupovanju. Vlada je poslala okrajnim in policijskim uradom okrožnico, naj opozore trgovce in obrtnike, da morajo postopati napram nosečim ženskam skrajno taktno in obzirno. Pri nakupovanju imajo noseče matere prednost, ako predložijo »Izkaznico bodoče matere«, katere izdajajo o-krajni in policijski uradi, nemškim ženam pa višji deželni svetniki. Omejitev znižane vožnje za uradnike. Ministrstvo železnic je z veljavnostjo z dne 19. oktobra ukinilo ugodnosti znižane vožnje javnim uslužbencem, učiteljem in njihovim ženam in otrokom, kot tudi orožništvu, uradnikom turističnih, humanih in socialnih društev ob sobotah, nedeljah in praznikih. Z znižanim voznim listkom se smejo voziti v teh dneh le iz Prage v najbližjo okolico. Že pred meseci pa je ibilo splošno prepovedano voziti se od sobote do pondeljka po železnici, če ni podan prav nujni in dokazan razlog. Več let ječe zaradi prepovedane trgovine z nogavicami. Praški listi so objavili sledečo razsodbo nemškega deželnega sodišča v Pragi; V imenu nemškega naroda! Zaradi zločina po §u 4 naredbe o škodljivcih naroda je Izjemno sodišče pri nemškem deželnem sodišču v Pragi obsodilo Vaclava Nemca, poslovodjo, Františka Hubačka, trgovskega pomočnika, Jaroslava Sejkoro, natakarja, Jožefa Hrada, grafika, Jo-žeia Fuchsgelba, ravnatelja hotela, Stefana Fii-liha, športnega učitelja, madžarskega državljana, Jana Londona in Pavla Hermana, prokurista in Jaroslava Skfivana, na ječo po 4 leta in 6 mesecev, na 3 leta, 4 leta, 2 leti in 6 mesecev, na 1 leto in 6 mesecev, skupno^ znesejo zaporne kazni 31 let. Vsi obsojeni so bili doslej v preiskovalnem zaporu v jetnišnici nemškega sodišča v Pragi-Pankrac. Zaplenjeno je bilo tudi 7840 parov nogavic v korist rajha. Tovorni kolodvori tudi ob nedeljah v obratu. Z ozirom na izredno velik promet je vlada odredila, da se bo, kakor v Nemčiji, tudi na Češkem ob nedeljah in praznikih vršilo obratovanje v kolodvorskih skladiščih in se morajo tudi ob nedeljah razkladati železniški vagoni. Kdo tega ne bo izvršil, bo moTal plačati za nedeljsko ležarino 500 odstotni povišek. Mizarski tečaj namerava Prirediti tukajšnja podružnica »Zveze lesnih delavcev«. Vsi interesenti se naj javijo v društvenem lokalu, Frankopanova ul. I (»Delavski dom«). Poslovne ure vsak ponedeljek od 6. do 7. ure zvečer. — Odbor. Osrednje društvo oblačilnih delavcev, podružnica Maribor sporoča vsem članom in prijateljem organizacije, da se organizacijski prostori nahajajo odslej v Frankopanovi ulici štev. 1 (»Delavski dom«). Poslovne ure so vsako soboto od 19. do 21. ure zvečer. — Odbor. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v petek, dne 1. novembra t. 1. g. dr. Toplak Lojze, Pobrežje, Aleksadrova cesta št. 6. Kaj vse kradejo? V Mlinski ulici 34 je nek prefriganec odnesel izpred vrat stanovanja predpražnik. Kolo znamke »OlimPia« ev. št. 130.787-20 in dve zimski suknji sta bili ukradeni delavcu Francu Feršu na dvorišču »Zdravstvenega doma«. Narodno gledališče. Sreda, 30. oktobra ob 20. uri: »Konec poti«. Nastop Skrbinškove dramske šole. Četrtek. 31. oktobra ob 20. uri: »Nenavaden človek«. Red C. Petek, 1. novembra ob 20. uri: »Cyrano de Bergerac«. Sobota, 2. novembra ob 20. uri: »Na dnu«. Red 13. Nedelja, 3. novembra ob 15. uri: »Cyrano de Bergerac« in ob 20. uri »Vdova Rošlinka«. Znižane cene. Stran 4. »DELAVSKA POLftlKA* Štev. 125i Veliko Izbito lesenskeso bloso llllllllllllllll!l!llllll!lllllllll!llllll!l!llllll!llllllllll!ll!llllll!lll!lll!ll!lllll!!ll!l!lllll!!ll!!ll!!llllllllllllllllililllllllllll!!ll!llllllllllll!lillllllll!UIIII za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter v češki in angleški kvaliteti po znano nizkih cenah krojaške potrebščine dobite samo v Maribor, Ulica 10. oktobra (pri glavni policiji) Češkem magazinu mm Pekovska stroka v stiski! Maribor, koncem oktobra. Današnji časi zahtevajo izredne ukrepe za preskrbo naroda z življenjskimi potrebščinami, ti ukrepi pa so ibrez dvoma najhuje zadeli pekovsko obrt. Ali so tako obsežni ukrepi v pekovski stroki res potrebni? Prepričani smo, da bi se ibrez škode za štednjo dalo marsikaj omiliti v korist pekovskim ofaratom in konzu-mentom. Javnost in pristojna oblast si sploh ne moreta predstavljati težkoče, s katerimi se ima boriti pekovski obrtnik. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da imajo pekarne sorazmerno največje davčne obremenitve, pole£ visokih režijskih stroškov. Ukinitev izdelave belega kruha pomeni za pekovske obrate ibrezdvomno veliki udarec. — Uvedel se je enoten kruh, ki se pa sme prodajati šele naslednji dan. Ti ukrepi bi bili za določeno dobo raziumljivi in sprejemljivi, vendar sedanji način dela v pekarnah nikakor ne odgovarja ustroju naših pekarn. Začnimo kar po vrsti. Nočno delo je prepovedano. Proti temu nima pekovski obrtnik kaj oporekati. Vendar bi moralo začeti skupno delo pri talbli oib 4. uri. Pri nas sme šele mešalec začeti ob 4. uri, tako da faktično delo pri tabli začne šele ob 5. uri odnosno ob četrt na 6. uro. To je prepozno, ker ni mogoče ab pravem času spraviti potrebne količine drofonega peciva na trg. Šolski pouk se začne ob 8. uri, takrat se odpro tudi uradi in pisarne. Zajtrk mora biti ob 7. uri. Do tega časa pekarne pri sedanjem načinu dela ne morejo ustreči odjemalcem. Posledica je, da pekarne še teh par žemelj, katere bi prodale, nimajo. Naravno je, da se je vsled tega promet drobnega peciva skrčil na minimum. Torej ne samo, da nimamo več belega kruha, za katerega ni nadomestila, še izdelovanje drobnega peciva je otežkočeno. Skupno delo pri tabli naj torej začne ob 4. uri zjutraj, ali pa ob 7. uri. Začetek dela ob 7. uri zjutraj bi končno odpravil iborbo za odpravo nočnega dela v pekarnah in pekovski pomočnik in vajenec bi postala enaka ostalemu delavstvu. — Pecivo bi se v tem slučaju peklo proti večeru za drugi dan zjutraj, prilično tako, kot pred svetovno vojno. Odpadla bi tudi vsaka konkurenca oib jutranjih urah. Preostane samo prodaja enotnega kruha. Številne pritožbe od strani konzumentov glede kvalitete kruha so razumljive. Vendar temu ni kriv pekovski obrtnik, ta mora kruh izdelovati iz moke kakršno dobi, ki pa je povečini kvalitativno slaba. Dokler je enotni kruh svež, še nekako gre, toda staremu kruhu se bodo pri nas ljudje težko privadili. Upravičeno se ljudje vprašujejo, ali je res pri nas tajko pomanjkanje moke, da moramo še ta edini kruh uživati star, v pondeljkih celo spečenega v soboto. Velike težkoče dela pekarnam naročilo kruha. V pondeljek se kruh naroči za sredo, v torek za četrtek, v sredo za petek in v četrtek za soboto. To pa vsled prodaje starega kruha. Kako je na ta način mogoče vedeti, koliko se rabi kruha za dva dni naprej? Ali ibolj konkretno: kako mora pek vedeti v pondeljek zvečer, koliko bo rabil kruha do srede zvečer? To je nemogoče, zato ni čuda, da je enkrat preveč, enkrat premalo kruha. In to se dogaja v vseh pekarnah. V drugih državah je urejeno tako, da se pred določeno uro ne sme prodajati svež kruh. Tak način prodaje kruha omogoča pekom pravilno kalkulacijo na naročila kruha. Pri vsem tem vidimo, da nam je naredba o preskrbi kruha prinesla silne težkoče. Posledica bo, da bo marsikateri pekovski obrat prenehal. kar se na podeželju že opaža, a ostali, ki ibodo vzdržali, bodo prisiljeni skrčiti število zaposlenega osobja. Pekovski obrtnik. Neresnične govorice o zahtevah celjskih krojaških pomočnikov Po Celju trosijo najeti in plačani elementi laži in vesti, da zahtevajo krojaški pomočniki tako visoke mezde, da bodo krojaški mojstri prisiljeni povišati na primer cene za izdelavo obleke I. razreda na din 800 do 850, če ugode zahtevam pomočnikov. Cenjeno občinstvo naj se samo prepriča, da so naše zahteve prav skromne napram porastu cen življenjskih potrebščin. Mezde kroja-škh pomočnikov so bile pred naraščajočo draginjo te-le: Za veliko delo I. raz. din 5.50, II. raz. din 5, III. raz. din 4.50; za malo delo I. raz. din 5, II. raz. din 4.50, III. raz. din 4. Da si krojaški pomočniki zagotove vsaj toliko sredstev, da bo za- borno in skromno preživljanje in obstanek, zahtevajo: Za veliko delo 1. raz. din 7.70, II. raz. din 7, III. raz. ain 6; za malo delo I. raz. din 7, 11. raz. din 6.30, III. raz. din 5.50. Sigurno pa je, da so krojaški mojstri neupravičeni zahtevati za ta skromen povišek pomočnikom od svojih strank za izdelavo obleke I. razreda din 800 do 850. To povišanje znese skoro 100 odst., v resnici pa smejo povišati samo postavko za mezdo pomočniku za 30 odst. Cenjene stranke naj zahtevajo od krojaških mojstrov, da jim navedejo posamezno postavke njihove pretirane kalkulacije. Med postavkami se bo našla tudi lepa vsota kot odškodnina za orožne vaje. Če pa vprašate krojaške pomočnike, ki so bili na orožnih vajah, če so dobili izplačane mezde za 28 dni, se bosta našla dva. ali največ trije pomočniki, ki so to tudi dobili. Odškodnine ne dobe iz enostavnega razloga, ker skoro noben pomočnik ni vse leto zaposlen, a zakon pravi, da mora biti vsaj ZABUKOVCA Krajevna bratovska skladnica Velenje je TgriMila v Zabukovci za potrebe tamkajšnjih zavarovancev ambulanco, v kateri sta dve bolniški sobi, prostori za zdravniške ordinacije, stanovanje za strežnika itd. in se lahko trdi, da je to najlepša stavba v Zabukovci. Pri današnji otvoritvi je obrazložil predsednik bratov' ske skladnice, inž. Podkrajšek, zgodovino gradnje, nadalje sta o pomenu zgradbe za te kraje govorila sreski načelnik iz Celja in šefzdravnik Glavne bratovske skladnice. Odsotnega župana grižke občine s. Košaka je zastopal s. Judec, ki se je v imenu ofbčine zahvalil vsem, povdar-jajoč, da se bodo občani grižke občine, zlasti rudarji, s hvaležnostjo spominjali onih, ki so pripomogli, da se je v tem kraju postavila ta stavba, v kateri bodo dobili zdravniško pomoč laižje bolni, da se bodo lahko zdravili doma in se bo s tem razbremenilo bolnišnice, ki so itak prenapolnjene. Gradnja, ki stane z notranjo opremo vred okrog din 400.000, je bila zgrajena s kapitalom, ki se je nabiral tekom zadnjih let pri krajevni bratovski skladnici v Velenju in to zlasti pri velenjskem rudniku, ker sta bila rudnika Zabukovca in premogovnik Keramične industrije d. d. Petrovče zaradi neugodnih zdravstvenih razmer, zmeraj pasivna in dohodki niso krili izdatkov. Ker je bila gradnja v Zabukovci sklenjena v soglasju z vsemi člani kraievnega upravnega odbora, torej tudi velenjskih, ki so uvideli, da je stavba boli potrebna v Zabukovci kakor v Velenju, gre zlasti velenjskim odbornikom, delojemalcem kakor delodajalcem, zasluga, da se je zgrad>ba postavila v Zabukovci in želimo, da pride tudi velenjski lokalnj odbor v doglednem času pod lastno streho. Naš stari znanec s. Judec sodeluje v krajevnem upravnem odboru že 18 let in mu želimo, da bi še dolga leta delal v tej za rudarje tako važni ustanovi. HOLMEC PRI PREVALJAH Mezdno gibanje rudarjev. Rudarji v premogovniku se že dolgo nahajajo v mezdnem gibanju. Da še ni prišlo do razprave, so ibili vzrok razni zadržki, katere je vzelo tudi delavstvo na znanje, poleg izjave družbe, da bodo novo doseženi poviški imeli veljavo od 1. septembra t. 1. dalje. Sedaj pa je »prejelo vodstvo ZRJ v Zagorju od uprave družbe obvestilo, da se bo vršila mezdna razprava takoj, ko pride g. ravnatelj inž. Scharlach z orožnih vaj. Ta se je te dni že vrnil. Upamo, da bo družba pristala na upravičene zahteve rudarjev, ki zahtevajo povišico, vpoštevajoč tudi zvišanje minimalnih mezd po uredbi, pa tudi uveljavljenje kolektivne pogodbe po določilih kolektivne pogodbe, ki velja za rudnik Pečovnik pri Celju. V ostalem se podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije na tem rudniku zelo lepo razvija in so po večini že vsi bivši leški rudarji zopet organizirani. ME2ICA »Vzajemnost« ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. ob 3. url poiP. Hirstovo dramo v 3. dej. »Za čast ln kri« v dvorani k. Totfa v Mežici. Med odmori igra godba na lok (Cekon). Vstopnina običajna. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča — odbor. RADVANJE Avtobus podrl mostno ograjo. Minulo nedeljo je avtobus, ki vozi v smeri Maribor—Pekre in nazaj v Zg. Radvanju podrl mostno ograjo, ki je bila iz cementa in lesa. Ograja je padla v potok, avtobusu se ni zgodilo nič hudeiga, le karoserija je bila nekoliko oddrgnjena. Pač pa si je ena potnica zlomila nogo, druga pa poškodovala na glavi. Ta slučaj znova kaže, da so naše ceste mnogo preozke za velike in široke avtobuse in je le čudo, da se ne zgodi več prometnih nesreč. — Modernizacija občinskih cest bi bila pri nas tudi nujno potrebna, očividno pa ni zato na razpolago dovolj sredstev. Občinski proračun predvideva samo 35.000 din za ceste. Ko je bila radvanjska občina še združena s studenško, je bilo v 'to svrho na razpolago 65.000 din. sedaj, ko imamo samostojno občino in več cest ter še draginjo, je pa ta znesek skoraj za polovico manjši. Občinski odbor naj bi pri sestavi novega proračuna vpošteval, da je treba občinske ceste popravljati in za to določiti tudi primerne kredite. PTUJ »Hvaležni« delavci v Majšperku? V nedeljskem »Slovencu« se je hotel nek lizun prav močno prikupiti solastnici tekstilne tovarne »Vunatex«, gospej Kubricht, ki se je nekoč v tožbi s svojimi delavci pred sodiščem pohvalila, da je 80 otrokom (botra v Majšperku, ni pa plačevala delavcem niti minimalne mezde. In to igospo hvali sedaj dopisnik »Slovenca«, kako so ji baje hvaležni delavci, ker je povišala mezdo. Za koliko je pa ga. Kuibricht povišala mezdo, iz previdnosti »Slovenčev« dopisnik ne pove. In tako ne moremo niti kontrolirati, če že povišana mezda dosega vsaj zakonito, sedaj predpisano minimalno mezdo, ki znaša za tekstilno tovarno v Majšperku najmanj din 4.75 in za roladostge delavce pod 18. letom din 3.75 na uro in to pri 8 urnem delavniku. Vsako delo preiko 8 ur bi se moralo plačati še s 50 odst. poviškom. V »Tovarni strojil«, kjer je 'tudi solastnica gospa Kubricht, pa znaša minimalna mezda na uro za vsakega delavca ali delavko na uto din 5.50 in za one v starosti pod 18 let najmanj din 4.25 na uro. Kdor ne plačuje takih minimalnih mezd, je celo kazniv. Vprašamo »Slovenčevega« dopisnika: Ali dosega povišek ge. Kubricht te minimalne mezde? RIMSKE TOPLICE Nujno nameščenje novih žarnic. Kopališke zgradbe in hotel »Stara pošta« imajo električ no razsvetljavo, prav tako vasi Šmarjeta in Ogeče z gostilno »Pri lipi«. Med to gostilno in hotelom »Staro pošto« dela cesta oster ovinek, cestišče pa je ozko. Na tem mestu ni nobene razsvetljave. Na eni strani ceste so stavbe, na drugi pa gosto smrečje, tako da je ponoči tod zaradi neprodorne teme silno nevarna hoja in vožnja. Večkrat se zaleti v tujca kolesar, ko pirivoizi izza ovinka v temo, ali pa, ako pri voizi iz Ogeč po klancu navzdol. Prav taiko je ta del ceste, ker leži na osojni strani, po vsakem dežju več časa zelo blaten, zato bi moral cestni odbor pustiti navoziti gramoz in dobro posuti cesto. V interesu tujskega prometa jc, da te nedostatke činitelji takoj odpravijo in nnmcste vsai dvoje žarnic na ondotnem odseku KRANJ Članski sestanek čevljarskih pomočnikov. SDSZJ sklicuje za četrtek, dne 31. 't. m. ob 19. uri v »Cankarjevem domu« članski sestanek za čevljarske pomočnike. Ker je sestanek izredno važen, naj se ga člani udeleže. Apelira se na vse čevljarske pomočnike, da se organizirajo, ker le na ta način si bodo zboljšali mezdo, da bo primerna cenam življenjskih potrebščin, kakor tudi delovne razmere v delavnicah. Bjfivci s 1. novembrom zvišajo cene. — Po novih cenah bo stalo striženje din 6 in britje din 4. Temu primerno bodo zvišana tudi ostala v brivsko stroko spadajoča dela. Tečaj ruskega jezika se prične začetkom novembra. Poučevala bo ga. prof. Martinek iz Ljubljane. Dežurna služba zdravnikov OUZD v mesccu novembru 1940 bo razdeljena sledeče: 1. nov. dr. Bezič Josip, 3. nov. dr. Bežek Josip, 10. nov. dr, Herfort Joža, 17. nov. Pance Pavel, 24. nov. dr. Vrbnjak Vinko. leto dni nepretrgoma v službi ,pri istem delodajalcu. Zahteve krojaških Pomočnikov so pa še iz enega zelo važnega razloga skromne: Večina pomočnikov je v mrtvi sezoni odpuščenih in ta traja najmanj 4 mesece v letu. Kaj naj počno v dobi nezaposlenja? Ali naj prenehajo jesti in se izselijo iz stanovanj? Ali naj ležejo za 4 mesece v grob, da to dobo prespe? Vsak pošten in socialno čuieč človek bo priznal. da so pomočniki v pravu in da se jim dela velika socialna krivica, ker se jim noče priznati pravice do človeka dostojnega življenja. Pomočniki so trdno odločeni vztrajati toliko časa, da se jim bo ugodilo. Ne zahtevajo ničesar. kar bi ne bilo utemeljenega. Zaslužki so bili že pred draginjo skromni, zato pomočniki ne morejo pristati na poslabšanje svojega položaja, ki ni nič zavidanja vreden. Čudimo se, da se coslužujejo nekateri takih j sredstev, da bi cenjeno občinstvo nahujskal? proti pomočnikom. Poglejte si samo te izga-rane, blede in upadle obraze pomočnikov, pa se boste na mah prepričali, da so morali trdo delati, če so hoteli vsaj za silo preživljati sebe in svojo družino. Do sedaj pomočniki niso imeli baronskih plač in tudi po doseženem zboljšanju ne bodo dosegli eksistenčnega minimuma. Primorani smo bili obvestiti cenj. javnost o-stanju kakršno je. da bi se ne gledalo napačno na spor, ki je nastal med mojstri in pomočniki. Povdarjamo še enkrat, naše zahteve so skromne in do teh imamo polno pravico. Za pošteno delo zahtevamo samo nrimerno plačilo. Odločno ra odklanjamo miloščino! LAŠKO Odpust delavca v Radiothenni? V Radio-thermi je bil zaposlen že nad 10 let vratar Koritnik Ivan, ki je dne 25. oktobra dobil to-le pismeno odpoved: »Radio-Therma Laško, zdrav, osr. urad za zavarovanje delavcev. Opr. št. P. 30—43. Gospod Koritnik Ivan, Jagoče. Obveščamo Vas, da Vam z današnjim dnem odpovedujemo službo v zdravilišču proti 14 dnevnemu odpovednemu roku. Ker pa na Vaše nadaljnje službovanje za čas odpovednega roka ne re-flektiramo, Vam bomo izplačali za to dobo odpadajoče prejemke, ki jih prejmete pri blagajni zdravilišča. Laško, dne 25. 10. 1940. Upravitelj: Golobič.« Sedai je Koritnik na zimo s petimi mladoletnimi otroki na cesti. Nima nikakega imetja in plačuje za stanovanje mesečno din 200. Zakaj je bil odpuščen? 180 angleških evakuirancev iz novih ruskih provinc v Baltiku je odpotovalo preko Moskve v Avstralijo. Iz Ukrajine je že poprej odšel en transport angleških izseljencev. Delavski pravni svetovalec Prepovedana zaznamba v poslovni knjižici (Teharje) Vprašanje: Preko enega leta sem delal v lesni industriji. Ker so mi tam plačali premalo in sem moral povrh opravljati nadurno delo, sem izstopil. Iskal sem nato zaposlitve v neki tovarni in sem imel že zaposlitev obljubljeno. Ko pa sem pokazal poslovno knjižico, mi je poslujoči tovarniški uradnik izjavil, da mene ne sme sprejeti v službo. Ali lahko radi tega tožim prejšnjega službodajalca? Odgovor: Z ozirom na Vaše navedbe gre očitno za prepovedano zaznambo v Vaši poslovni knjižici, ali pa za takzvano »črno listo«. Ugotoviti morate, v čemi ta zaznamba obstoji. Dokazati morate tudi, da niste mogli dobiti prav zaradi te zaznambe druge zaposlitve in da ste ostali zato brez posla. Takšne zaznambe so po naših zakonih prepovedane in če lahko gornje dokažete, morete nastopiti z odškodninsko tožbo zoper onega delodajalca, ki je tako prepovedano zaznanvbo postavil v Vašo poslovno knjižico. Enako lahko zahtevate tudi odškodnino od delodajalca, če je mogoče drugim delodajalcem sporočil Vaše ime v opozorilo, da Vas ne zaposlijo. Tudi take »črne knjige* so po našem zakonu prepovedane. Preživnina za nezakonskega otroka (Trbovlje) Vprašanje: Imam nezakonskega otroka, z njegovo materjo se ne mislim poročiti. Plačujem redno mesečno preživnino, a rad bi z enkratnim zneskom izplačal vso preživnino. Ali lahko to napravim? Odgovor: Z varuhom nezakonskega ivtro- ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, blu*e. jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene ln flor nogavice itd. Oblekce, nlatno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke, šlvllske potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Pole* tržnice — Vodnikov trg). ka se morate sporazumeti in skupno določiti primerno vsoto, ki bo odgovarjala določeni mesečni preživnini, vendar mora to poravnavo varstveno sodišče odobriti, drugače poravnava ni veljavna. Zakoniti dediči (GuštanJ) Vprašanje: Mož je na smrtni postelji v bolnišnici rekel tašči, da vsa imovina po njegovi smrti pripada meni. Pismene oporoke ni napravil. Po njegovi smrtr so njegov brat ter otroci pustili napraviti inventar ter oceniti zapuščino in zahtevajo izplačilo dedščine v denarju. Odgovor: Vaš mož ni napravil nobene oporoke. Ustna obljuba v bolnišnici se ne more smatrati kot oporoko, ker je za izvensodno ustno »poroko potrebno troje prič, ki so likra-tu prisotne in so zmožne potrditi zapustnikovo izjavo. V Vašem primeru bo zato prišlo do zakonitega dednega nasledstva, v katerem imajo prednostno pravico otroci, nato rodite* Iji in njihovi potomci, nato dedje in babice njihovo potomstvo itd. Preživeči zapustnik0* drug, v tem slučaju Vi, pa lahko poleg zapff. nikovih roditeljev in njihovih potomcev £a"' 'teva polovico dedščine. MALI OGLASI FRANC REICHE R. MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izaelavo oblek za gospode in dame po naj nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. _ Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom 1.1 i, L Maribor, Frankopanova ulica 1. Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spuda joča dela najceneje in najhitreje. Tel*l22 MHartlt geftin la n»art knili ln pedw li DelirosRe pekarne»Marn. Za konzorcit Izdalo In ureluje Adott Jelen v Mariboru, Tiska Ljudsko tiskarna d. d v Mariboru, predstavnih Viktor, Eržen v Mariboru.