TRST, sreda 19. novembra 1958 L«to XIV. . Št. 275 (4120) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.j Trst 94.638, 93-808, 37-338 . Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini ^NISTVO: UL. MONTECCHI St. S, II. nad. - TELEFON 93-891 IN 94-638 - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 29 - NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 Ur ^“eitne^°)° ražunf VamLrttvo 4asov'338 - Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. - Tel. 33-82 - OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 20 din. mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780, pol letno 390• >®5 LjublJani 6oo-70/3-375 ASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Test 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki / « Vrhovno poveljstvo oboroženih sil» je vrhovni ustavni organ v Sudanu Maršal Abud je sestavil vlado, v kateri je on tudi obrambni minister - Zakonodajna, lzvršna in sodna oblast v rokah Abuda - ZAR in Jordanija priznali novi režim Abudova tiskovna konferenca - Komentarji kairskega radia in tiska novo 18. — Maršal Abud je danes sestavil toi-j, P°4 svojim predsedstvom. V novi vladi je sedem članov in pet civilistov. General Abud je pred-ijjj. K vlade in obrambni minister. Novi zunanji mi-»o Ahmed Hair, ki ni v nobeni stranki, novi no-^.minister bo general Abdel Vahab, dosedanji po-vrhovnega poveljnika vojske. Minister za fi-tfai ln ^fgbvtoo je Maged Ahmed, prosvetni m pravo-(jj »»»ister pa Ziada Arbad. Ta je član Kalilove p0 fi Uma, ki je bil minister tudi v prejšnji vladi. %V!V°U današnji seji je---------------- 'tjiJu0 vojaško poveljstvo , tri ustavne dekre-sb? at-erih tretji določa nove vlade. .dekret pravi: «V skla- ^javo 17. novembra, Poveljstvo ukazuje: Prvi ^ Z ftkl “ *'****'*• •' * w--- ta T?Dlastjo, ki mu jo mar-em“od°.in suverenost#. <> J*°Coi kairskega radia (vW6a»iemed drug,m izjavil: ^ It, da -ln zaupanjem smo Vjdat-a Je namen državne-'©i j! boriti se proti ko-iS ib! Popraviti konec mi-\ 1 da .„j'2am- Prepričani "ih Vee a dansko ljudstvo ne 0liI° !,udem- ki ŽENEVA, 18 — Današnja seja konference o prekinitvi jedrskih poizkusov je bila odpovedana in namesto tega je bila samo ožja privatna seja, katere se je udeležilo le manjše število delegatov. Hedna seja bo predvsem pa z bratsko ZAR, tradno sporočila sudanski vla- naučili iz dogodkov v Iraku, 2. Ne bo se vmešaval v notra- dl, da priznava novi režim. ki so pokazali, da so bili iz-nje zadeve drugih in ne bo* Izraelski tisk seveda trdi, da ključno iraška notranja zadeva. List nadaljuje; »Nihče ne bi mogel grajati predsednika Naserja in Egipčanov, ko jih -skrbi vprašanje vode iz reke Nil, ker je življenje Egipta odvisno od tega. in Sudan nadzoruje Nilov tek. Hkrati imajo Sudanci pravico do svoje neodvisnosti in tudi pravico, upreti se načrtu za asuanski jez, ki bi povzročil Nilovo po-playo na površini okoli 150 milj v notranjosti .Sudana#. Tudi ves angleški tisk obširno komentira dogodke v Sudanu. Večina tega tiska sprejema uradno tezo, da dogodki r-.iso «rezultat spletle predsednika Naserja#. Po mnenju nekaterih listov pomeni vojaški udsr v Sudanu udarec za ZAR. Po mnenju liberalnegk lista *News Chroniclč# je bil državni udar izvršen, zato da bi preprečili, da oi se Sudanu «vsilil sporazum o izkoriščanju vode iz reke Nil, ki bi bil .preveč ugoden za E-gipt». Laburistični «Daily He-rald» piše, da je bil udar izvršen z odobritvi 10 bivšega predsednika vlade kalila, ter da je pravi voditelj udara pomočnik vrhovnega poveljni-ka general Vahab prijatelj Kalila. List trdi, da se je Ka-bul,..da ga bo ljudska de-mukratična stranka »prisilila#, da sklene sporazum z Naserjem o^ Nilu, in se je obrnil na vojsko, «da se izog-ne tej odgovornosti#. Liberalni »Manchester Guardian# meni, da je »general Abud morda vedel, da se pripravlja drug u-Jar, ter je skleni.-, prvi udariti#. dopuščal nobenega vmešavanja v lastne zadeve. 3. Sudanska tržišča bodo osti la odprta. 4. Vodil bo politiko, ki b- izključno v korist' dežele. V Kairu ugotavljajo, da je ustavna oblika novega režima v Sudanu popolnoma enaka obliki, ki jo je pred šestimi leti ustvaril Naser za Egipt. Vso oblast ima namreč revolucijski svet. Vendar pa maršal Abud ne uporablja istega imena za ta organizem, pač pa ga -imenuje vrhovni svet oboroženih sil. V tem svetu so izključno vojaki,' kar pomeni, da je vrhovna oblast v rokah vojske. Poleg tega pa so med dvanajstimi člani nove vlade tudi nekateri civilisti, kakor je to bilo tudi v E-giptu. V Kairu domnevajo, da se bodo pozneje morda po- je vojaški udar v Sudanu ax cija proti težnji »naserievske-ga anšlusa#. Libanonski list »Bejrut Masa# piše v zvezi z dogodki v Sudanu med drugim; ((Osebno ne ljubimo državnih udarov vrhovnih poveljnikov vojske, ker ne vidimo duha, ki vodi svobodne častnike. Vidimo zaskrbljujočo podobnost med sudanskim in pakistanskim državnim uradom. Do obeh je prišlo v trenuticu, ko so osvobodilne sile začele napredovati#: »Al K;fah» piše: ((Arabci sprejemajo sudanski državni udar z zadovoljstvom, toda tudi z nekaterimi pridržki#. List »Orient# se sprašuje: »Ali je general Abud prišel, da zapre vrata pred Naserjem ali pa da jih odpre?# Ameriški «New York Times# pravi, da je treba počakati z ocenitvijo položaja. To so se rih načelih: 1. Sudan se bo.vrnili k parlamentarnemu si-trudil okrepiti bratske odnose I stemu. z vsemi arabskimi državami,] Tudi Jordanija je nocoj u- iiiiiliMliliiiilllllilillliilMllllilliMllllnllliliiiiiiniiiiiiilliiiiiiiiiiiitiiiiiiiilitiifiilliiliillllilllilititniitiiimillillllllllliillllillilliniiiiMlllllllilllilii Tass obtožuje za (h ovirajo pogajanj Ženevi Še vedno nesoglasja na obeh konferencah - SZ nakazuje v OZN možnost kompromisa glede ustanovitve komisije v zvezi z vesoljskim prostorom Štiridnevno zasedanje glavnega odbora KD zaključeno Po hudih očitkih in prerekanju navidezna soglasnost za Fanfanija Samo Scelba ni glasoval zanj - Prihodnji kongres KD bo od 11. do IB. aprila 1959 v Florenci - Za Fanfanija so nastopili težavni časi (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Po dolgih štirih dneh se je končno zaključilo zasedanje glavnega odbora krščanske demokracije. Notranja opozicija je predložila tri resolucije: prvo so podpisali desničarji jutri popoldne. Odpoved današnje seje je zahtevala ameriška delegacija, da lah-ko prouči načrt, ki ga je predložila včeraj sovjetska delegacija. Na podlagi tega načrta, naj bi istočasno razpravljali o prekinitvi jedrskih poizkusov in o nadzorstvenem sistemu. Zvedelo se je, da so ZDA na tej ožji seji predlagale naj sovjetski in ameriški voditelj delegacije na razgovorih sprožita tista vprašanja, ki ju zanimajo, tako da bod" med diskusijo načeli vse važne strani pogodbe o ustavitvi jedrskih poizkusov in o nadzorstvu. Sovjetski delegat Carapkin je ostal pri svojem stališču, da je potrebno pripraviti dokument o ustavitvi poizkusov in šele potem dokument o nadzorstvu ter nato podpisati o-ba. Pogajanja se sedaj ne vrtijo več okoli delovanja sporeda, pač pa so že do neke mere segla v bistvo. Vendar pa sta obe strani do sedaj ostali vsaka na svojem stališču. Strokovnjaki, ki imajo nalogo razpravljati o preprečitvi iznenadnih napadov, je voditelj italijanske delegacije Ta-viani v imenu zahodnih delegacij predložil dokument z naslovom; ((Poročilo o tehničnih straneh morebitnih instrumen. tov za iznenadni napad kot uvod v proučitev sredstev za identifikacijo ter za sistem inšpekcije in nadzorstva#. V po. učenih krogih zatrjujejo, da se poročilo nanaša na tehnične strani podmornic, letal in ....................mlini iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii u iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Obletnica deklaracije 12 komunističnih partij «Revizionizem» je zgolj pretveza Div; Prizna,e J težim v Sudanu? $aik^GT9N, 18. — Pred-?lakega državnega (j# t Je nocoj dal razu-ftN* n°od<> ZDA verjetno H^tav^l rež>m v Sudanu. !’><> je izjavil, da to ^ v*l i« !1 proučujejo. Pri-Mktnia 5 so ZDA še ved-,|ia1 S>oh ’ j* udar ni bil iz-> nobenim tujim vpli- (04 našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Ob obletnici podpisa deklaracije dvanajstih komunističnih partij v Moskvi ugotavlja današnja ((Politika#, da je zadnje leto bilo 'eto nove krize v mednarodnem delavskem gibanju, do katere je prišlo zaradi vrnitve na »lagersko« politiko dominacije, oziroma organiziranega pritiska proti socialistični Jugoslaviji in vsem tistim, ki zahtevajo enakopravnost in neodvisnost kot osnovo sodelovanja med socialističnimi državami in gibanji. Doba po podpisu moskovske deklaracije je pokazala, da je njen osnovni smisel, podobno kot resolucija informbiroja, dati osnovo za borbo proti Jugoslaviji. Preteklo leto je jasno pokazalo, da se Jugoslavija ne napada zaradi njene domnevne revizionistične politike in ideoloških razlik, ki so bile vsem znane že pred objavo programa ZKJ, temveč zato, ker Jugoslavija ni hotela sprejeti koncepcije moskovske deklaracije. ki je bila v nasprotju z načeli prejšnje moskovske' in beograjske deklaracije, ki bi morali biti trajna osnova sodelovanja med socialističnimi državami. «Politika» ugotavlja, da je Jugoslavija bila vedno za enotnost socialističnih držav, toda za enotnost, ki ne bi temeljila na neena kopravnosti in ki bi zanikala vsako obliko hegemonije. Toda politika, Ki jo izvajajo podpisnice moskovske deklaracije, ne škoduje samo interesom socializma, temveč tudii interesom miru, kajti bistvo protijugoslovanske gonje je neposredno usmerjeno proti sodelovanju med državami. Ne more se namreč govoriti o miru in koeksistenci in istočasno napadati miroljubno socialistično državo Zato je «logika» protijugoslovanske gonje pripeljala nekatere udeležence borbe proti Jugoslaviji, kot na primer kitajsko in albansko časopisje, do negiranja politike koeksistence. Beograjski list zaključuje, da ima sedanja gonja proti Jugoslaviji še manj možnosti na uspeh kot bivša in-formbirojska gonja, čeprav bo ta gonja nedvomno prizadejala mnogo škode, kajti, vsi tisti, ki se bore za dominacijo proti enakopravnosti, otež-kočajo svobodni razvoj socializma. Beograjska «Borba» opozarja na neutemeljenost teze o številčnem odnosu, ki se dane-, pogostoma izkorišča .kot glavni argument v borbi proti Jugoslaviji. Po tem argumentu je jugoslovansko stališče napačno, ker je v nasprotju s stališčem dvanajstih komunističnih partij. Po tej tezi ne bi imel prav tudi Lenin, ki se je svoj čas boril preti številčno nadmočnim nasprotnikom socialdemokratskih partij druge internacionale, ki so menile, da imajo monopol tolmačenja in izvaja.ija marksizma. «Toda, ugotavlja «Borba», pokazalo se je, da so bili revizionisti marksizma prav tisti, ki so napadali Lenina. Resolucija informbiroja iz leta 1948 je bila prav tako sprejeta z večino v korist Stalina, toda kljub številčni nad-močnosti je stališče Stalina nropadlo. Bilo bi koristno, piše «Borba», če bi organizatorji današnje gonje malo bolj upoštevali nauke iz pretek- losti. Predsednik republike maršal Tito je priredil včeraj v Karadjordjevu lov za šefe diplomatskih misij v Beogradu. Lova so se udeležili voditelji vseh diplomatskih zastopstev v Beogradu in visoke jugoslovanske politične osebnosti, med njimi Petar Stambolič, Edvard Kardelj. Aleksander 'tem področju. t-» _ i X nm drugega orožja, bodisi običajnega kakor tudi jedrskega. Na seji sta v imenu zahodnih delegacij govorila albanski in romunski predstavnik. Zahodne delegacije pa so zavrnile sovjetski predlog o prepovedi letal z jedrskimi bombami. Po seji so se zahodni delegati udeležili kosila, ki ga je njim na čast priredil sovjetski pomočnik zunanjega mini. stra Kuznecov. Agencija Tass obtožuje zahodne države, da onemogočajo vsako konkretno pobudo, da bi dosegli sporazum med pogajanji. V zvezi s konferenco o preprečitvi iznenadnih napadov kritizira agencija a-meriške predloge in dejstvo, da ameriški delegat Foster ni hotel privoliti, da bi v poročila o poteku razgovorov vključili sovjetski predlog o prepovedi poletov atomskih bombnikov nad tujimi ozemlji in nad mednarodnimi vodami. Agencija obtožuje zahodne države, da potvarjajo v po. ročilih za tisk pravi smisel predlogov vzhodnih držav in da hočejo konferenco spremeniti v nekoristne razgovore o preprečitvi morebitnih izne. nadnih napadov. NEW YQRK, 18. — V političnem odboru OZN nadaljujejo razpravo o miroljubni u-porabi vesoljskega prostora. Kakor je znano, je dvajset zahodnih delegacij predložilo načrt resolucije, ki predlaga ustanovitev začasne komisije, ki naj prouči posamezne strani tega vprašanja. Ameriška delegacija predlaga, naj bi v tej komisiji bilo devet članov, medtem ko se nekatere manjše države zavzemajo za širši organizem. Predstavnik ameriške delegacije pa je medtem sporočil, da je pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin danes zjutraj sporočil Cabotu Lodgeu nov načrt sovjetske resolucije. »Sedaj proučujemo to resolucijo,# je dodal predstavnik in pripomnil, da jo Lodge tolmači kot znak, da je SZ pripravljena sodelovati na tem področju. Britanski delegat Dixon je predlagal, naj prispevek posameznih držav v mednarodnem geofizikalnem letu služi kot merilo, da se določi, katere države naj bi bile članice posebne študijske komisije. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin je na tiskovni konferenci sporočil, da je Sovjetska zveza sklenila, da ne bo več povezovala svojega načrta o miroljubni uporabi vesoljskega prostora z azhtevo o odpravi tujih vojaških oporišč. Sporočil je, da je predložil novo resolucijo, ki zahteva ustanovitev komisije 11 članov. Ta komisija naj bi pripravila program stalnega mednarodnega sodelovanja v okviru OZN za miroljubno uporabljanje vesoljskega prostora. V komisiji bi morale biti štiri velesile ter Indija, ZAR, Švedska, Argentina, CSR, Poljska in Romunija. Zo. rin je dodal, da se še pogajajo o sestavi komisije. Na koncu je pripomnil, da je namen te resolucije omogočiti kompromis za sestavo programa o mednarodnem sodelovanju na Gomez odstopil BUENOS AIRES, 18. -- tf. radno javljajo, da je argentinski podpredsednik Gomez odstopil. Gomez je sam potrdil svoj odstop po razgovoru s predsednikom Frondizi-jem. Dokument o odstopu je podpisal v svojem uradu v senatu pred funkcionarji senata, parlamentarci in časnikarji. Poudaril je, da je njegov sklep nepreklicen. Kakor je znano, je Gomez do sedaj odločno odklanjal svoj odstop zaradi reakcije na njegovo razkritje o obstoju vojaške zarote proti vladi. Tedaj je Izjavil, da bo odstopil, če bo dobil osebno zadoščenje. Danes je radikalna stranka preklicala svoj sklep o njegovi izključitvi. Zato je tudi parlamentarna skupina stranke umaknila zahtevo, naj odstopi. Poslanci pa so se sklicevali na izjavo, ki jo je objavil Frondizi in ki pravi, da bi moral Gomez odstopiti v dobro države. Petrolejski delavci v pokrajini Mendoza so danes sporočili notranjemu ministru Vi-tolu, da so sklenili »prekiniti# stavko, Frondizi je sprejel tudi o-stavko tajnika v predsedstvu za gospodarske in socialne zadeve Frigeria. Domnevajo, da njegov odstop ne bo spremenil gospodarske politike vlade. Nestor Franceli. ki je podtajnik za gospodarske odnoie v predsedstvu, je izjavil, da Argentina ne bo razveljavila pogodb, ki jih je podpisala z nekaterimi tujimi družbami za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Državni tajnik za finance pa je sporočil, da bo Frondizi v kratkem objavil svoj načrt za borbo proti inflaciji. tu se vedno govori o »prostih strelcih#, ki naj bi bili predstavniki manjšin in ki govorijo v prid vladi, na tajnih glasovanjih pa glasujejo proti njej. Sedaj pa bi se mogli predstavniki manjšin v glavnem odboru imenovati «prosli govorniki#: govorijo proti, glasujejo pa za!» Glavni odbor je skienil,” da bo prihodnji kongres krščanske demokracije v Florenci od 11. do 13. aprila 1959 V svojem končnem govoru je Fanfani najprej pohvalil člane glavnega odbora, ker da so govorili »demokratično odkrito#, ter dejal, da je zadovoljen, ker so vsi kritiki kritizirali prav njega; tako so mu namreč hkrati potrdili zaupanje. celo »slepo zaupanje#. Vsi predstavniki opozicije namreč v svojih kritikah — razen Andreottija — niso napadali Fanfanijeve vladne politike, čeprav je njegovo začetno poročilo vsebovalo samo to, tako da se po štirih dneh napadov in po dramatičnem nastopu s ponujanjem ostavke, danes lahko tolmači molk o politiki svoje Vlade kot dokaz zaupanja v njegovo vodstvo. Nato je izjavil, da je v teh štirih dneh »inte^ lektualno užival#, ker so tako stari kot mladi prvaki pokazali toliko inteligence ter jih nato prosil,, naj ga razumejo, ko mora prenašati tako težak križ Ta križ je pač trojen, ker je Fanfani ne samo tajnik stranke, temveč poleg •miitiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiHiiiuiiiiiiiitiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimitimiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniN Po neuspehu pogajanj o področju svobodne trgovine Francija bo začela izvajati vse določbe o skupnem tržišču Posvetovanja med šestimi za nadomestno rešitev - Pobuda držav Beneluksa Švedska za konferenco skandinavskih držav, Švice in Avstrije Andreotti, Pella, Piccioni, Lucifreddi in tudi Goriel-la, za katerega se ne ve točno, kam spada, in z njo zahtevali imenovanje posebne komisije, ki naj bi bila sestavljena iz ministrov in bivših ministrov s Sicilije z nalogo, da poskušajo rešiti krizo; drugo resolucijo so predložili levičarji struje »baza#, ki so zahtevali sodelovanje socialistov v tako imenovanih »težavnih občinskih odborih#: tretjo pa je predložil Gonella sam ter z njo predložil spremembo statuta krščanske demokracije glede vprašanja imenovanja komisarjev za disciplinske kazni in glede pristojnosti razsodišča stranke. Andreotti je svojo resolucijo umaknil, z izjavo, da je zadovoljen z jamstvi, ki jih ie v svojem govoru dal Fanfani. Levičarji so resolucijo umaknili, ker je že sam Fanfani dejal, da tisto, kar je bilo sprejeto na predzadnjem demokristjanskem kongresu glede socialistov v Neaplju, še ni bilo preklicano. Gonella pa je odstopil od predloga svoje resolucije, ker je Fanfani izjavil, da za spremembe. ki jih on predlaga, glavni odbor ni pristojen. Ko je prišlo končno do glasovanja, so vsi soglasno glasovali za Fanfanijev predlog, razen Scelbe, ki se je vzdržal. Štirje sindikalisti pa so se vzdržali glasovanja samo glede dveh točk Fanfanijeve-ga predloga resolucije, češ da sta preveč splošni. Resolucija vsebuje 6 točk V prvi toČKi se odobrava delovanje vlade, v gospodarskem in socialnem pogledu in glede atlantske solidarnosti. Druga točka poudarja gotovost, da bodo par-lametnarne skupine prispevale k izvajanju vladne politike, kar pač pomeni, da ne bi smelo v bodoče biti več »prostih strelcev#. Nato resolucija obsoja sicilijanske upornike in izraža upanje, da e bo privrženost stranki ponovno utrdila in da bo zopet prišlo do #normalnega delovanja deželnih strankinih organov#. Končno se poudarja, da je izčrpna razprava, ki je »osvetlila odločilno funkcijo stranke kot organa, kjer se srečujejo misli in izkušnje slehernega krščanskega demokrata # Ko je stari predsednik Zoli videl jako ginljivo enotnost, ki prav gotovo, ni bila pristna, temveč le navidezna — saj po tako dolgem prerekanju in tako strupenih očitkih drugačna sploh ni mogla biti — je vzkliknil: »V parlamen- PARIZ, 18. — Francoska ve. Sinoči je Mac Millan v vlada je na svoji seji saleni-la, da bo začela 1. januarja prihodnjega leta v celoti izva. jati določbe rimske pogodbe o evropskem skupnem tržišču. Na seji so razpravljali o gospodarskih odnosih s tujino in posebno še o načrtu področja svobodne izmenjave. Sklenili so, da je potrebno iskati rešitev, ki naj upošteva interese družabnikov Francije v okviru pogodbe za skupno evropsko tržišče ter interese drugih držav članic OEEC. Po seji se je izvedelo, da namerava francoska vlada, spričo neuspeha dosedanjih pogajanj o področju svobodne izmenjave, delno libeializirati kontingente izmenjave med šestimi državami skupnega tr. žišča in drugimi enajstimi državami članicami OEEC, da se preprečijo diskriminacije ko bodo 1. januarja stopili v veljavo prvi ukrepi o evropskem skupnem tržišču. Francija se bo o svojih načrtih posvetovala z ostalimi državami skupnega tržišča. Mnenja je da bi morali uvesti liberalizacijo do 20 odst. v odnosih z državami QEEC, ki niso članice skupnega tržišča. Ta ukrep je predviden kot prvi korak ' tudi v odnosih med šestimi državami. Londonu izjavil, da kljub težavam upa, da se bo zvišala trgovina v Evropi ter da se bodo rešila trgovinska vprašanja kontinenta. Dodal je, da mora Anglija nujno do največje mere razviti svojo zunanjo trgovino ter da namerava njegova vlada »nadaljevati liberalno politiko uvoza#. Notranji minister Butler pa je sinoči pozival na evropsko enotnost. Poziv je veljal zlasti Franciji. V zvezi s sporom o področju svobodne izmenjave je Butler izjavil, da nobena stvar «ne bi bila bolj tragična kakor spor med Franci-jp in Veliko Britanijo#. «Ce se Evropa trgovinsko razdeli,# je pripomnil Butler, »bo naša moč ošibela. London upa da se bodo lahko začela nova pogajanja da se prepreči evropski spor na trgovinskem področju.# Na konferenci parlamentarcev NATO je glavni tajnik ev_ ropske organizacije za gospodarsko sodelovanje (OEEC) Rene Sergent izjavil, da je u-resničenje področja svobodne izmenjave »politična dolžnost#. Pripomnil je, da ni mogoča nadomestna rešitev v kratkem času. OEEC se bo morala truditi, da poživi pogajanja. Medlem potrjujejo, da je Sergent je dalje izjavil, da De Gaulle dobil včeraj novo stališče, ki so ga zavzeli »eks-pismo Mac Millana v zvezi s tremisti# med pogajanji, ima področjem svobodne izmenja-1 malo skupnega s stvarnostjo. Hlinili .............................................................................................................................. llllllllltlnil...... «Pravda»: tudi brez SZ bo izvedla načrt o Berlinu sodelovanja zahodnih držav Dieckmann ponovil sovjetsko tezo . Obtožbe proti zahodnim državam da uporabljajo Berlin za vohunsko središče Rankortč, Colakovič. Todorovič, Koča Popovič, Ivan Goš-njak in zastopniki ljudske oblasti Vojvodine. Po lovu j» predsednik republike priredi! včerjo v čast svojim gostom. B. B. WASHINGTON, 18. — Predsednik Eisenhower ne bo imel jutri običajne tiskovne konference. Odpotoval bo v Augu-sto, kjer bo ostal deset dni. BERLIN, 18. — Načelnik tiskovnega urada v sovjetskem poslaništvu v Berlinu je danes na tiskovni konferenci obtožil zahodne države, da kršijo šti-ristranski statut v Berlinu ter da se poslužujejo tega mesta kot oporišča za delovanje proti Vzhodni Nemčiji in Sovict-ski zvezi. Načelnik tiskovnega urada Deburov je izjavil, da se zahodne države poslužujejo sovjetskih državljanov za svoin hladno vojno. Zahteval je, nat se preneha protisovjetska propaganda. Zatem je predstavil časnikarjem nekega bivšega sovjetskega častnika in biv šega ruskega umetnika, ki »ta maja 1958 zaprosila politično zatočišče v zahodnem Berlinu. Oba sta prebrala napisano izjavo, da so ju na Zahodu skušali vključiti v ameriško vohunsko službo ter da sta t* odklonila in sta se vrnila v Sovjetsko zvezo, kjer nista bila kaznovana; kazen jim,# i«-bila oproščena na podlagi amnestije od septembra 1955 Vzhodnonemški listi pa objavljajo danes izjave predsednika vzhodnonemškega parla- menta Dieckmanna v zvezi » Berlinom in Vzhodno Nemčijo. Dieckmann je med drugim izjavil, da Vzhodna Nemčija hoče, da bi se vse tuje čele umaknile iz vse Nemčije in ir Berlina. «Sovjeti, je dodal, so pripravljeni takoj umakniti svoje čete, če bodo tudi zahodne države to storile.# Ponovil je zatem trditve Hru-sčsva, da so zahodne države prekršile potsdamske sporazume in da so zaradi tega zgubile pravico ostati v Berlim Na vprašanje, ali skušajo n# Vzhodu prisiliti Zahod, da prizna vzhodnonemško vlado, je Dieckmann izjavil, da je Vzhodna Nemčija že dosegla priznanje »de faeto# z obiski državljanov zahodnih drž»v. poleg tega je to priznanje dosegla z razgovori, ki jih je imel bonnski minister Schaef-fer v vzhodnem Berlinu. S tem v zvezi je Dieckmann napovedal nova razkritja o stikih med Bonnom in Panko-«om. Dieckmann je tudi izjavil, da bi se morala po umiku okupacijskih čet začeti pogajanja o bodoči upravi Berlina. Moskovska «Pravda» piše danes v zvezi z Berlinom, da bo »Sovjetska zveza nadaljevala in izvedla svoj načrt v zvezi z Berlinom#, in to sporazumno z zahodnimi državami ali pa brez njih. »Državniki zahodnih držav, ki se oprijemajo okupacijskega statuta Berlina, piše list, se zelo motijo, če mislijo, da je potrebna njihova odobritev, zato tia Sovjetska zveza izvede tiste ukrepe, ki jih namerava izvesti. Sovjetska zveza ne potrebuje nobene take odobritve. Prišel je trenutek, ko je treba temeljito rešiti berlinsko vprašanje ob spoštovanju interesov miru in mednarodne varnosti.# Zatem pravi list, da je Sovjetska zveza neomajna v svoji odločenosti, da izvede »že zdavnaj sprejete sklepe#, ter ponavlja, da so zahodne države «zgubile sleherno moralno pravico še dalje imeti zaseden zahodni del Berlina, ker niso spoštovale potsdamskih spoi ažurnov». Izrekel je mnenje, da je zbli-žanje med temi »ekstremisti# mogoče. Tajnik je pripomnil, da bi bilo neumno misliti, da je področje svobodne izmenjave pobuda ene same države; Velika Britanija je namreč država, ki ima najmanj interesa o uresničenju tega načrta. Države Beneluksa pa so danes sklenile da bodo dale pobudo, da premagajo sedanjo mrtvo točko. Belgijski zunanji minister se je o tem raz-govarjal z nizozemskim zunanjim ministrom Lunso danes zjutraj po telefonu. Na podlagi kompromisa, ki ga nameravajo predložiti države Bene. luksa, bi morale države skupnega tržišča »pokazati dobro voljo do držav OEEC in morda tudi do drugih držav sveta#. Belgijski ministrski pred-sedniK Eyskens je v poslanski zbornici podprl nučrt o področju svobodne izmenjave, izjavil je, da’ to področje ne upravičujejo samo gospodarski razlogi, pač pa tudi politični. Izjavil je dalje; »Afrika in še posebej belgijski Kongo in Ruanda Urundi morajo so-deliti ugodnosti tesnega gospo, darskega sodelovanja šestih ob upoštevanju njih specifičnih pravic in interesov.# Glasilo švedskin sindikatov »Stockholms Tidningen#, ki o-bičajnu odraža stališče vladnih krogov, piše, da zaradi neuspeha pogajanj o področju svobodne izmenjave proučuje, jo možnost, da bi se v Stockholmu sestala konferenca ob udeležbi Švedske. Velike Britanije Norveške, Danske, Švice in Avstrije. Švedski minister za trgovino Lange je izjavil, da se bodo severne države ponovno sestale, da proučijo položaj, če ne bo mogoče najti rešitve. Tudi on se izreka za omenjeno komeren-co,- V londonskih poučenih krogih zatrjujejo, da se britanski pritisk izvaja sedaj predvsem ha Washington in Bonn. Londonska vlada skuša doseči a-meriško podporo za svoj načrt o področju svobodne izmenja, ve. Vendar pa ugotavljajo, da washingtonska vlada ki nima posebnega interesa do načrta z gospodarskega stališča, je vedno kazala iz političnih vzrokov simpatijo do skupnega evropskega tržišča. Spričo hladnosti ameriške vlade je angleška vlada baje sklenila nakazati možnost konvertibilnosti šterlinga, kar bi bilo u-godno za ameriško trgovino. Kar se tiče Bonna, pa skušajo Angleži izkoriščati nekatere težnje, ki so ugoine njihovemu načrtu zlasti med in-dustrijci. Te težnje pa kancler Adenauer zavira iz političnih razlogov. Tito obišče Pakistan KARAČI, 18. — Danes so v Karačiju sporočili, da je maršal Tito sprejel vabilo pakistanske vlade za obisk v Pakistanu ob začetku prihodnjega leta. tega še predsednik vlade in minister za zunanje zadeve. Izjavil je, da je obdržal tajništvo, ker so ga drugi na to nagovarjali, zunanje ministrstvo pa je prevzel «zaradi drugih razlogov ravnovesja#. «Danes prosim vse, naj upoštevajo težino križa, ki ga nosim na svojih ramenih in naj bodo — da ne rečem usmiljeni — temveč naj se vsaj ne jioslužujejo argumentov in kritik, ki jih uporabljajo naši nasprotniki. Motiti se je človeško, toda vztrajati v napa-Kah —- je diabolično. Toda hkrati je tudi človeško, toda tistega človeštva ki je nag-rjeno k diaboličnemu, k podtikanju, da tako imenovani člani večine zmoto želijo, medtem ko da člani manjšine le spregledajo — če spregledajo. Poslušali smo ponosne govore proti tistim, ki so bili izvoljeni na kongresih v Neaplju in v Trentu, tocia ti govori bi uživali večji ugled in bi bili bolj verjetni, če jih ne bi(iz-lekli tisti prijatelji, ki jim ni vgdno uspelo dati preveč jasnega zgleda demokracije v življenju stranke. Radi pa ugotavljamo, da so se spreobr-rili. To potrjuje, da trenutna odsotnost z oblasti vsakomur popravi vid.# Nato je Fanfani med drugim dejal, da zloraba svobode lomi enotnost, v odgovor Andreottiju pa je rekel, da tisti, ki očita vodstvu, da je izvajalo pritisk na sicilijanske demo-kristjanske prvake, sedaj pač ne bi smel zahtevati pritiska in prav zaradi tega sedaj vodstvo ne more pristati na An-dreottijevo zahtevo, naj imenujejo nekake posebne komisije za Sicilijo#. Važno je tudi poudariti, da je Fanfani ponovil tisto, kar je dejal v svojem sobotnem poročilu glede kongresov PRI, PLI in PSI, z namenom, da bi ustvaril pogoje ža razširitev večine, ki podoira njegovi} vlado. Odgovoril je tudi Pelli, ki ;e očital vladi, da so -njeni načni zamišljeni za daljše razdobje kot traja mandatna doba parlamenta tei ponovno poudaril atlansko i..i evropsko solidarnost. Levičarje pa je o-pozorii, naj s svojimi zahte-\ami ne netijo polemike med socialisti in komunisti. Ničesar pa ni dejal glede vzrokov, ki bodo tudi v bodoče veljali, da bo ostal še nadalje tajnik stranke, predsednik vlade in zunanji m.oister. Verjetno bo kakšno od teh treh funkcij opustil ko bo doživel nov napad. Kljub nat idezni enotnosti 'e po burnem štiridnevnem zasedanju glavnega odbora vsekakor jasno, da se za Fanfanija začenjajo težavni dnevi. Kaj bodo prinesle uriprave za florentinski kongres? In kaj se lahko vse zgodi do aprila in na aprilčnem kongresu samem? A. P. Kubiček je povabil Janeza XXIII. v Brazilijo RIO DE JANEIRO, 18. — Predsednik Brazilije Kubiček je na svoji današnji tiskovni konferenci potrdil vest, da je povabil papeža Janeza XXIII, naj obišče Brazilijo. «Ceprav vabilo ni bilo pismeno in v uradni obl;ki, je željo sporočil kardinal De Barros Cama-ra, nadškof Ria, med svojim razgovorom s papežem.# je dodal Kubiček. Tiskovna konferenca Zwiiter - Tischler DUNAJ, 18. — Zastopnika koroških Slovencev dr. Fran Zwitter in dr. Jožko Tischler sta imela danes na Dunaju tiskovno konferenco v zvezi z zahtevami koroških Slovencev za uresničenje pravic, ki jim jih jamči avstrijska državna pogodba. Zastopnika koroških Slovencev sta na vprašanje novinarjev prikazala vrsto dokazov o neovirani protislovenski gonji na južnem Koroškem in podatke o težkem političnem, gospodarskem in pro-svetovno-kulturnem stanju slovenske manjšine. Na konferenci je bila razdeljena novinarjem tudi spomenica koroških Slovencev o vprašanju šolstva, ki so jo zastopniki koroških Slovencev včeraj izročili avstrijski vladi. •----«»—- «Hadži Murat> v jugoslov. - ital. koprodukciji REKA, 18. — V okolici Reke se je danes začelo snemanje filma »Beli hudič# po Tolstojevi noveli «Hadži Murat#. Film se snema v koprodukciji »Lovčen filma# in «Majest.ic» iz Rima. Režiser filma je Ric-cardo Freda, glavni vlogi i-gršta Italijanka Giorgia Moll in , Amerikanec Steve Revers. Med jugoslovanskimi igralci so: Nikša Stefanini, Jovan Gec , in Anton Nalis, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 19. novembraJ958 Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 14.2, maijnižja 11.5, zračni tlak 1024,7 se dviga, veter 32 km severovzhodnik, vlaga 63 odst., nebo jasna, morje razgibano, temperatura morja 14.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 19. novembra Elizabeta, Jelislava Sonce vzide ob 7.C9 in M* L pa 16.31. Dolžina dneva 9-J-vzide ob 13.17 in zatone Ob M-» Jutri, ČETRTEK, 20. novembra Feliks, Srečko _ Sestanek trg. zbornic Treb Beaečij Pristanišče pričakuje ugodnosti od vzpostavitve direktne tarife Danes se bo sestala tudi zbornična komisija, ki se ukvarja z razvojem tržaškega pristaniškega prometa Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi bo danes sodeloval na dveh važnih sestankih. Dopoldne se bo ob 10. uri pričelo v Benetkah zasedanje trgovinskih zbornic Treh Benečij, kjer bodo razpravljali predvsem o notranjih upravnih vprašanjih trgovinskih zbornic. Vendar pa se bodo razgovori nanašali tudi na nekatera pomembnejša vprašanja in bo prav predsednik tržaške trgovinske zbornice prebral poročilo o vplivu Skupnega evropskega tržišča na gospodarsko področje Treh Benečij. Poleg tega bodo govorili tudi o izvajanju zakona o novi ureditvi tržnic s sadjem, zelenjavo, ribami in mesom na debelo. Popoldne ob 18. uri pa bo pod predsedstvom dr. Caidas-sija sestanek stalne komisije, ki se v okviru trgovinske zbornice ukvarja z razvojem tržaškega pristaniškega prometa. Razpravljali bodo o sedanjem položaju, ki je nedvomno malo razveseljiv saj imamo opravka z zelo občutnim padcem pristaniškega pro. meta. V ospredju bo razprava o rezultatih železniške konference, ki je bila pred kratkim v Florenci in na kateri so sklenili, obnoviti direktno tarifo Avstrija-Trst-prekomor-je, ki ni bila v veljavi od spomladi 1956. leta. Nova tarifa je nedvomno u-godnejša od sedaj obstoječega stanja saj znatno poenostavlja tarifni sistem. Vendar pa tako s tržaške kot avstrijske strani ugotavljajo, da v Florenci ni bil dosežen najbolj zadovoljiv rezultat, ker je v okviru italijanske železniške uprave še vedno ostal v veljavi (čeprav občutno nižji) stalni prispevek za vsak tovorni voz. Ta prispe, vek so znižali od 2500 lir na 750 lir, vendar s tem niso docela ustregli Avstrijcem , ki zahtevajo, da se ukine. Direktna tarifa je bi'a v veljavi skoro celotno povojno razdobje in jo je italijanska železniška uprava enostransko odpovedala ker je skušala nu. diti neke posebne ugodnosti avstrijskim operaterjem kot nekako povračilo za avstrijsko podporo na mednarodni konferenci, ki je bila proti koncu 1955. leta o tržaškem pristanišču na osnovi londonskega sporazuma. Istočasno pa je na ta način italijanska že-' lezniška uprava skušala pritegniti na svojo železniško progo skozi Trbiž večino tovornega prometa. Logično je to privedlo po jugoslovanski železniški upra. vi do določenih nasprotnih u-krepov, kar vse se je končalo s kratkotrajno železniško konkurenčno bitko, ki ni bila v korist tržaškemu pristanišču, saj je samo omogočila večjo konkurenčno vlogo reškega pristanišča ker so imele jugoslovanske železnice proste roke. da so uvedle določene u-godnosti za prevoz blaga proti svojemu pristanišču. -■Pričakujemo lahko, da se bo sedaj položaj po tej plati izboljšal saj se nova direktna železniška tarifa nanaša na prevoz blaga tako po avstrijskih kot tudi po jugoslovanskih železniških zvezah, kar pomeni, da bo neki avstrijski izvoznik od sedaj upošteval le stvarne geografske razdalje za določitev, po kateri progi se mu bolj izplača prevažati blago v tržaško pristanišče. To pa pomeni, da bo nova železniška tarifa v končnem rezultatu po vsej verjetnosti koristila vsem in lahko pričakujemo, da zlasti tržaškemu pristanišču, ki bo o-krepilo svojo konkurenčno moč. Nova železniška tarifa sedaj še ni dokončno urejena in bodo o podrobnostih v kratkem razpravljali na novi železniški konferenci, ki bo na Dunaju in kjer bodo zastopani predstavniki železniških uprav vseh treh prizadetih držav: Avstrije, Jugoslavije in Italije. Ne gre za načelna vprašanja ki so bila urejena že v Florenci, temveč le za tehnično sestavo tarife in lahko pričakujemo, da bodo to tehnično plat kmalu zadovoljivo rešili, tako da bo tarifa pričela veljati spomladi. ^ «Novi skopuhi«, -i|W hadio kopeh i3|0i poročila v slov.. ‘Soči,a v italijanščini: 17.15, 19.15. 22.o0. L; 5.00-6.15 in T-00-7-15 m-ho; **■ 7.15 Glasba za ddbfJJ 'opoldan 12.05 Prenos RL; e ariril ski cocktall; 1 u.45 13.40 Kmetijski okn° melodije do melodije, 1 ■ lasta; v svet- 14.45 Fihnske s 15 20 Slovenske IJ06**?n l54o-16.°° poje Planinski L pope'': Prenos RL; 17.00 K ffl ” ^azza, ke- 18.15 Za prij»telje 19.30-22.15 Prenos K1’-SLOVENIJA 17.00, ls'w' 327.1 111. *»<>*• /, 7 Poročila: 5.01), <>-00- 1 10,00, 13.00, 15,00 17' n 00 22.55. 8 05 zikovn . q 00 > Gl asben i albunj, 'parada ij oogovori; 9-i» 0 pes. ikovni Dogovori, »■- 0 pes- oiglic; 9.30 5 minut za "" m, mico — Pavle Kalan, ^pevlrt, 9.35 Domači zvoki 'nT*ai0v 1» 10.10 Violinista Peter sKlad0e Uroš Frevoršek izvajata l03o jugoslovanskih sklada h a)bun. Prelistajmo naš z .“.-oslova”61! L.00 Fran Lhotka: JuP® ^jad- cnpriccio, bt Blaža Ptajmo nas Fran Lhotka: JOS sglad-:cio; 11.15 zw?^35 Radij*1 laža Arniča, H " gjjvo v- cc tsi aza /vi n igo » -- slavo šola za višjo stoirijo ■ ran: Milje človeške » 12.05 V ritmu po**®,! KioEfS, Lawrence Welk: 12-D za viol«* orK^iiški KOTv&b Lavvrence VVeiK; a vi0‘!jr nasveti; 12.25 Skladbe: z ln klavir izvajajo Je in Marj" rik-Zalokar, 129r^1-iTrodne ja«. Lipovšek; 13.30 N^ij4 RF m' v duetu; 13- ^.pesireri.šJJ charda Rodgersa z or Radig1? dre Kostelanetz: !’■ . J4.35 St šola za srednjo stopi izvaja ^iii re angleške napeve 45 ster Sidnev Bovvman. Nov05t ” ski folo-tečaj; 15-40 ^ roc” • knjižni polici **■ Konce^Jč Prvi v navezi: 16-00 peti sspwrf%f*fe Kulturna kronika; 1 • MatJfji Jcsipa Prochazke ambel; *8'z. ski instrumentalni a” jg.45 Igra trio Milt Bert, l.praša”J- gevori o mednarodnih . t,Ju 20.00 Gaetano Domz tfejt J zenski napoj. .openy0rak: s‘SiO janjih; 22.15 A. Dv ta»; Z*,, ni ja št 5 «Iz novega 0H> Zapojmo še enkrat, May s- svojim orkesu TELEVIZIJA (fK. 13.55 Prenos z n°gonj7.00 me Nemčija-Avstrija- por^.i. red za otroke: 1 .ctirii^po- 18.45 Cesare Meanp: set srečnih ur«, lg„,,',j,na: rečila; 21.00 Canzon'66 nr1 — odmira15««nt rečila; 21.00 Canzon*^ ia«J Tako nastane admira 23.09 22.30 Cestna patrulja-rečila. C? OLKDAMi^ TEATRO NU0Vlvit”? Danes ob 21. uri ^°niahleia komedije Antonia onjd« ‘ «2veplena roža«. ..jjo P Zadnje predstave. v pusti ENAL. , Ji. V petek in soboto uri ® - ter v nedeljo ob *”• ifs^l stopi igralska skupi # n C Caprioli z igro »A*1®* A valiere«. Cene: sekt „ lir-lir, B 800, galerija VERDI K V petek ob 20 30 tret)» A stava opere «Turan te bonma B za parter i A za galerije. va pr* V soboto ob 20.30 P pot* stava opere Lodovi ^ Trs--«Monte Ivnor«; novo* ,D joz Abonma A za ,Par rjanes . ter C za galerije. 0jc J prične prodaja vs-p,fraO^° ' tretjo predstavo * jvnor>-jutri pa za «Monte C K I Ti O ^DAROVI IN FKSNPBVK1J Antonija Starc s Proseka daruje 1000 lir za Dijaško Matico. I.JCONKA PUONVKTA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 21. novembra t. 1. ob 18. uri na sedežu. Valute Milan Rim j Zlati lunt Marengo Dolar . , . Frank franc. Frank »vlcar. Sterllng Dinar Stling , Zlato , . : . zah. n. marka 5.900,— C. 150.— 4.450.— 14.650,— 623,— | 627.— 132— 136.— 144.— 1 146,— 1.725,— 1.750 — 73,— j 77.— 23.601 24,— 706 — 709,— 148.75] 149.75 RADIO SREDA, 19, novembra 1958 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in. k.er.a in dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 17.30 Plesna čajanka: 18.00 Radijska univerza: Gustavo Colonnetti: Po- menki o avtomatizaciji: »Tipičen pumer avtomatizacije«; 18.10 lz VVagnerievih oper; 18 45 Operetna fantazila: ------- oddaja Spori; 20.30 Večer z orkestri fantazija; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Vi " Franck Pourceil, George Jouvin in, Wal Berg; 21.00 Luigi Piran- ed flf ‘SSSK- fiTtSS-*; Fenke"' 16 00: K1 itrilVl,e^"“ Ferraniacolor Odkrm stvenega sveta. . jl.3<>: Ve: Nazionale. 13.30, 17-30, ystop”.j0, set božjih zapovedi#- Ki 350 lir, Otroc. W T „. Izkaznice neveljan”*- sntl Arcobaleno. 15.30: “ meriO' kle« (En cas d« !rf53 hn|color et* tvorka«. T*1 nfui*F fUrhVo' Marconi. 16.00: PeJ^*, Marconi, lb.uo. - pc*^tt v-- Marina Viady, R „ »re* „ Massimo. 16-00- « gpgaf-n|Ki ka», Humphr*F «!GTry. ifi- ka», Humpu-«ro';ry. fl-Novo cine. l6^ntS°^i»' . Kansasa«, G. m z n j. Oddon. 16.00: «P°Jte . mi da izvoli nov parlament, Prevladuje v političnem polo-flu “*no od največjih vprašal naše dobe: kolonialno Prascinje. Nadaljevanje voj-»Li1}. Poelabšanje položaja v B'>ji dovolj jasno kažeta, K,s° glede rešitve tega vpra-vladajoči razredi brez “Ki sa francoska zgodovina teh linjih dvanajstih let je jodovina poloma, ki so ga oživeli poskusi, da bi med v8®? deželo in kolonialnimi »JUdstvi ohranili odnose sile, 1 ustrezajo več duhu in "gostim našega časa. Ze takoj po osvoboditvi, ko je oblast nahajala v istih In t*-1 kakor danes, sta Sirija Libanon dosegla tisto neod-ki smo iima jo od-in sta pretrgala vsa-f?° zvezo s Francijo. Nato je sledila dolgoletna *JOa v Vietnamu. Ta vojna * Je zaključila s popolnim * °m°m z našo deželo. *"or' s Tunizijo in Maro-j™*1 to ‘Imeli to posledico, da Francija še danes brez nor-nib odnošajev s tema dve--a državama. . 0 štirih letih vojne so se * azile možnosti, da bi med u^ncijo in Alžirijo vzpostavi-1 Pozitivne odnose, ki naj bi ""'oljili na enakopravnosti in * vzajemnih koristih. Ofcrut-a Vojna je izkooala prepad obema narodoma. “red šestimi meseci, ko je nd oblast general De ?«le. so se pojavile mnoge ^ Je- Nekateri so mislili, da 0 °n vzpostavil mir s tem ?a bo šel naproti težnjam al- ega ljudstva in hkrati re- fcrsk, zakonite gospodarske in *J*jWne koristi Francije. »edaj so spregovorila dej-**• Kakor že nekoč Laco-tudi sedanji predsednik Jt*de zahteva, da se alžirski **c' vdajo. tat Svet ugotavlja, da je sfa Politika doživela polom. *otnost vsakršnega resnična muslimanskega kandida. ^ Poudarja fiktivni značaj J“tojih volitev; ’n če pogle-b*"10 nazaj, se nam referen-J'11'1 v Alžiriji, s prizori bra-("la> ki so se dogajali pred .e#*> kaže kot čisto navadna "revara. glavni vzrok r euspeha je edt>o isti; nobena pozitivna zaditev perečih vprašanj ni “tožna mimo prostovoljnega ''znanja pravice, ki jo ima ®ako kolonialno ljudstvo do "ja neodvisnosti, vladajoči razredi naše de-bodo morali končno spre-za Alžirijo to, česar ni-n'ogli preprečiti glede dru-dežel. Toda, ker pristane-"a neodvisnost vedno le P°d Pritiskom nujnosti, ti raz-Jd* sabotirajo in izgubijo b °žnost za obe stranki korist-“ga sporazuma. JV Vidimo v tem trenutku žav, tako na Vzhodu kot na Zapadu, medtem ko se francoska vlada še nadalje kuja in ji odreka to priznanje. * * * Posledice vojne v Alžiriji so vsak dan hujše. V to vojno je zapletenih 500.000 vojakov. Krvi in solzam ni ne konca ne kraja. Vojaški proračun požre 1556 milijard, ki kruto primanjkujejo za življenjska dela. Ni moč hkrati voditi nrage vojne in posvetiti potrebna sredstva za stanovanja in šole, za rove tovarne in produktivne naložbe. Nujna izbira med izdatki za vojaške in civilne potrebe se vrši na škodo teh poslednjih, na škodo obnove dežele in njene bodočnosti. Vojna v Alžiriji kompromitira usodo demokratičnih svoboščin v Franciji. Ta vojna je narekovala sprejetje avtoritarne ustave, ki zmanjšuje . pravice parlamenta. Ta ustava favorizira podvige reakcije na vseh področjih. Ta vojna ima tudi to posledico, da se povečuje odvisnost naše dežele od napadalnega atlantskega bloka. Ta vojna preprečuje Franciji, da bi vodila resnično politiko narodne neodvisnosti. Vojna v Alžiriji škodi narodnim koristim, pa naj se gleda na to s kakršnega koli stališča. Ta vojna koristi le neznatni kapitalistični manjšini. In vprav ta peščica privilegirancev je tista, ki vzdržuje atlantsko solidarnost, resnično razredno solidarnost med izkoriščevalci Tako so najrazličnejše tei-koče, ki pritiskajo na našo deželo, posledica zastarele kolonialistične politike, ki jo nadaljuje sedanja vlada in vse stranke, ki so se ji pridružile, od socialistov do prijateljev desničarskih ekstremistov. Te stranke, ki so vzajemno odgovorne za vojno in za politiko reakcije in bede, ki je z njo povezana, se v teni trenutku prepirajo samo z namenom, da bi prevarali nekatere delavce, republikance. Francoska komunistična stranka ima za svoj glavni cilj dosego miru v Alžiriji, in to s pogajanji. KPF je prepričana, da je to edini način, da se o-gnemo še hujšemu propadanju dežele, da se ognemo katastrofi. Mir v Alžiriji je nujen pogoj za vsakršno politiko, ki hoče zajamčiti ponovno vzpostavitev republike in veličino Francije. MAURICE THOREZ generalni tajnik KPF (Iz dnevnika «Le monden) Od kod «slabokrvnost» integracije? Nemci se ne puste uspavati, njihovo področje je veliko večje, zato jih nesporazumi med partnerji ne motijo, ker so si glavni delež že zagotovili Pogled iz letala na otok Hvar Zamislimo si bodočo izmenjavo blaga med deželami: Transporti gredo čez meje brez carinske kontrole, brez vsakršnih administrativnih o-vir, ker je carinska pregraja izginila. Sicer pa bi to ne bil nikak čudež, kajti deloma, pa čeprav v drugi obliki, se to že izvaja. Električna energija že potuje brez carinskega »pregleda« iz Avstrije v Nemčijo, iz Nemčije v Francijo, iz Francije v Nizozemsko. Z enostavnim pritiskom na vzmet in brez carinskih pregledov ali trgovskih pregraj nemška električna energija poganja francoske stroje. Toda če je to uspelo z električno energijo, je vprašanje, kako bo uspelo z drugimi artikli v toliko opevani gospodarski integraciji Zahodne Evrope, v gospodarskem sodelovanju 16 zahodnoevropskih držav, o katerem se že toliko govori, ki pa vendarle ne gre tako, kot so si ga iniciatorji zamislili. Temeljni kamen zahodnoevropske gospodarske integracije leži — kot pravijo nje iniciatorji — na premogu. Premogovniki Porurja, Posarja, severne Francije in Belgije in še nekatera rudarska področja so bili postavljeni pod skupno upravo. Na temelju te skupnosti se je gradilo nadaljnje sodelovanje, toda premog, kot vsak premog, ni najboljši temelj, ker bi se mogel vneti. Zato so iniciatorji te integracije začeli z vzporedno protiakcijo, s postavljanjem zaščitnih ukrepov. In doslej se je pokazalo, da so za te zaščitne ukrepe porabili več energije in več naporov kot v samo gradnjo gospodarske integracije. Premog kot temelj sodelovanja je — kot kaže — razočaral. V Za- ... V OZKEM PASU OB ČRNEM MORJU NAJSTAREJŠI LJUDJE Pevski .gfcor stole Ko je Namsir Kiut umrl, je bil star 149 let, njegova najmlajša hči pa je imela tedaj komaj 26 let - Zmerna hrana in mirno življenje ter dober zrak: pogoji dolgega življenja Predstavite si ptvski zbor' ki je tedaj štel komaj 8 čla-1 Ko so starko Matuo Simo ?,0 članov, katerih skupna sta' rost znaša nad 2000 let. Priznati boste morali, da to ni tako enostavno, niti prav nič navadno. Zato je bil moj skep. ticizem povsem upravičen, nič manj upravičeno pa ni bilo moje zanimanje, ko sem v Su-humij-u slišal, da imajo v Abhaziji takšen zbor. Dejstva so mojo skepso razblinila. Videl :n poslušal sem zbor, ki mu pravijo pevski zbor stoletnikov. Pred desetimi leti so starci iz abhaške vasi Tagiloni sklenili, da se na festivalu kul-turno-prosvetnih društev predstavijo s svojim zborom. Pogoj za sprejem v zbor je bil dokaj nenavaden: član zbora ne sme biti mlajši od 100 let. In zares, že pred desetimi leti se je pred občinstvom pojavil nenavaden pevski zbor, glede Gvinejske republiki jo je že priznalo 40 dr- h , '"UMtiu,mmnim,i,umu,miiiiiitin Nov motor za letala YORK, 18. — Tehniki F^erižke družbe za gradnjo “North American Avia-* so izdelali avicnaki mo-fci so ga imenovali «mo-- * jone». Ta motor lahko ^'"terjamo perescu, ki poti- F slona — pravijo njegovi Hektorji. 4r°r "a i0“e* delu5* pri’ Va 0 takole; posebna napra-(j sPreminja gorivo v paro. t« k.V° Predstavlja cezij, to j-.povina, ki se lahko spre-v naro ali plin. Ta pa- — v paro ali plin. Ta pa-p a1-' plin Trato prehaja v za-Prostor, kjer se njegova [jjtPeratura na temelju elek-15^neSa impulza povzpne na u - stopinj C. Pri tej visoki pjTPetaturi vsaka molekula fia 'Zgubi po en elektron in tako spremeni v električ-v "abito molekulo. Skozi ta-{Vj.^olekulo gre nato 12.000-"ek Pozitivni električni su-feta’ ki Ji da brzino kakih !*>ti *rm na uro. Ta tok po-jonov se nato spre-’ v pogonsko silo, S Alec Guinness, sloviti angleški filmski igralec, snema nov film aKonjski gobec«, lcl nam pripoveduje o življenju in delu slikarja Gulleya Jimsona, glavnega junaka iz Carjevega romana, ki nosi isti naslov nov, vendar ni nihče od okte ta štel manj kot sto let. Takšni so starci v Abhaziji. Ko je bog delil ljudem zemljo, je Abhazca po pomoti pozabil. Zato je užaljeni Abha-zec stopil k njemu in ga vprašal, kaj bo z njim. Bog ga je pogledal, se ga usmilil in da bi svojo napako popravil, mu je rekel: «Glej, tu boš živel. Ta kraj sem določil zate.» In tako so se Abhazci znašli tam, kjer žive še danes. Tako pravi legenda in če bi bila legenda resnična, bi morali pri-znati, da bog ni slabo izbiral. Na prostoru, ki meri nekaj več kot 8500 kv. km se ob o-bali Črnega morja širi dežela Abhazija, Morje ji daje blago klimo, Kavksško gorovje z večno belimi vrhovi pa jo ščiti pred hladnimi vetrovi. Ozki obmorski pas se blago vzpenja proti visokemu pogorju. Zaradi čistega zraku in obilice sonca je kraj zelo privlačen. Pravijo, da je vprav v tem treba iskati vzroke za to, da je življenje njegovih prebivalcev tako dolgo. Ko so pred nekaj leti podrobno proučili to področje, so ugotovili, da živi tu veliko ljudi, ki so nad 90 let stari. Ob tej priložnosti se niso zadovoljili le z izjavami posameznikov, pač pa so ugotavljali starost vsakega posameznika, hkrati pa nabirali podatke o delu, o načinu življenja, o življenjskih pobojih, skratka o celotnem pojavu, ki mu pravimo življenje. Pregledovali so tudi zdravstveno stanje prebivalstva in tudi kako se ti tako številni starci dejansko počutijo. Pri proučevanju podat, kov se je pokazalo, da je med toliko starci največ žensk. V očamčirskem okraju na pr. je 997 ljudi starih nad 90 let. Od tega je le 207 moških, o-stale so ženske. V galskem o-kraju pa je 413 oseb z nad 90 let starosti. Od tega je le 77 moških. Ugotavljanje starosti ni lahka zadeva. Ponekod ni pisanih dokumentov. Drugje je spomin starca že zapustil. Ponekod so starci svoja leta prikrivali in se delali mlajše, drugod pa so starci ali starke izjavljali večjo starost, kot so jo dejansko imeli. Kako so u-gotavljali starost, naj izpričajo sledeči primeri. Cičinovno vprašali, koliko je stara, je odgovorila: »Kdo to ve, ljudje pravijo, da mi je 105 let.« Tedaj so jo vprašali: «Koliko ste bili stari, ko ste se omožili?« «ig sem jih imela.« Tega se je dobro spominjala. Prvega otroka je rodila dve leti pozneje. Vsega skupaj je imela 12 otrok Prvi trije otroci so ji že umrli. Četrti je bil sin. Niegoči dokumenti so kazali, da je star 74 let. In tako ni bilo več težko ugotoviti, koliko let nosi starka na plečih. Zanimiv je primer starca, ki je uporno odklanjal, da bi mu bilo 108 let, kot so kazali več ali manj uradni podatki. Uporno je vztrajal na tem, da ima le 95 let. Sele ko so mu rekli, da ima njegova hči že 81 let in da je zato nemogoče, da bi bil star komaj 95 let, je starec priznal, da je zares star 108 let. Hkrati pa je prosil, naj bi tega ne širili, ker da se namerava ponovno oženiti. Včasih so se za ugotavljanje starosti zatekli k zgodovinskim dogodkom, v vasi Le-selidze živi 117 let star Par-meno. Listin o njegovi starosti ni. Ker je vztrajal pri svoji starosti, so ga vprašali, po čem sklepa, da je dejansko tako star. Starec je povedal sledeče; «Vlastelin, katerega kmet sem bil, me je pri kvar-tanju z nekim svojim prijateljem zaigral. Slednji me je vzel s seboj. Na moj rojstni dan, ki je bil tudi rojstni dan njegove hčere, se je njegova hči poročila. Kot priložnostno darilo ji je poklonil mene za služabnika. Tako sem postal služabnik mlade gospe. Njej 'e bilo tedaj 20 let, jaz pa sem bil prav toliko star. Tega se prav dobro spominjam Kmalu zatem je moja gospa odpotovala z možem v tujino. S seboj sta vzela tudi mene. Cez dve leti se jima je rodil sin. Ko mu je biio 18 let, sta sklenila poslati sina v Petrograd v posebno šolo. Iz tega sklepam, da smo preživeli v tujini 20 let. Ko smo se vrnili, je bila moja gospa stara 40 let. Tega se dobro spominjam, ker je ob svojem odhodu priredila svečan ples v čast svojemu 40. rojstnemu dnevu. V Petrograd pa smo se vrnili prav na dan, ko je til umorjen car Aleksander II. Ce izračunate, katerega leta je . to bilo, boste točno u-gotovili mojo sta,rost.» In starec je imel prav. Carja Aleksandra so umorili 1. marca 1881. Starec je bil tedaj star 40 let in danes jih ima 117. Po uradnih podatkih živi v vsej Abhaziji okoli 2200 oseb, katerih starost se vrti okoli sto let. Med najstarejše so šteli Nikolaja Sapkovskega, ki je umrl pri svojem 151. letu starosti. O njem je pred dobrimi 30 leti pisal mdi Henry Barbusse, ki je obiskal ta kraj. Tedaj je bil Nikolaj Sap-kpvski star 140 let in še popolnoma krepak starec, ki je opravljal vsa domača dela, se kopal, jahal in veliko hodil. Znan je tudi primer Tlabga-na Kecma, katerega 132-letni-co rojstva so vaščani pred petimi leti svečano proslavili. Dejansko so bili skoraj vsi vaščani njegovi sorodniki ali bolje potomci, ker je bil on utemeljitelj vasi. Pri tem je treba posebej poudariti, da se je oženil, ko mu je bilo že 60 let. Kljub tolikšni starosti je imel 5 sinov in 2 hčeri. Štirje njegovi otroci so še danes živi. Vnukov ima 67, pravnukov pa nad 100. Leta 1947 je umrl starec Ašhangeri Bžan. Bilo mu je 138 let. Pred kratkim pa je umrl Namsir Kiud, za čigar starost' se ne ve točno, vendar računajo, da je bil najmanj 143 let star, dočim so mu drugi pripisovali celo 152 let. Danes je še vedno živih 11 starcev, ki so nad 120 let stari, toda število starcev med 90 in 100 leti starosti se stalno veča. Za vse te starce je značilno, da delajo vse do zadnjih dni svojega življenja. Celo poskusi njihovih mlajših sorod- „„„„„ IMII Ulllllllllllllll IIHIIIII MUH IH, III, III,H« HHHIHHIHHHHHHIIIHHHIM IHHHIHHHIIIIIIIIIIIIHHIHHHIUIHIHIHHIHHHIIHHIHHHIHHHHIII III ZD^AVNIŠ^ KJffOTJČffg Prehlad je virusno obolenje "tzo ^**en *n začetek zime je cela vrsta obolenj. 0i*.at ®° prehlad, kašelj, an-'*i gripa skoro v vsaki 90jtje. Prehlad Pravza-n* samostojna bolezen, k) ie okvara zdravja, ki 1h^tfečfcrat povzroči hiter iz toplega okolja v tirat. vlaino. Prehlad po-»krčenje krvnih žilic, izroča motnje v preštet * Paznic in kože, kor *en,, ,p°spešuje razvoj bole-I5 kali, ki se nahajajo to..„°či ali sluznici Seveda »i *'e?e sluznice v žrelu, pa potrebuje najmanj teden dni, da prodre v organizem. Seveda se pa tudi ta vrsta prehlada pogosto ponavlja. Mišljenje, da se prehlada obvarujemo, če se zadržujemo v toplem prostoru in če se toplo oblačimo, je napačno. Nasprotno, tako ravnanje samo razneži organizem in ko bo prišel tak človek v neugodno zunanje •>kolje (na pr. nagla sprememba temperature), tem prej se bo prehladil. Pred prehladom se bomo najbolj zavarovali, če utrjujemo telo s teni, da se poleti in pozimi umivamo z mrzlo vod°, da spimo pri odprtem oknu, da mnogo telo- vadimo ter se pečamo s športom ter sploh živimo po higienskih pravilih, se pravi, aa se zmerno hranimo ter izogibamo dražil in mamil. Ce je že prehlad nastopil, ostanimo doma v primerno ogreti in prezračeni sobi ter po-pijmo skodelico čaja ali limonade. Napačno je, jemati ob vsakem prehladu sulfona-mide ali morda :elo penicilin. Teh zdravil se je treba poslužiti le ob resnih primerih ter ob zdravnikovi kontroli, ko je za to podana indikacija. Zgodi se pa tudi, da se bolniki s prehladom le varajo, ko obolijo za kako drugo hujšo in resnejšo boleznijo. Pogosti so primeri, ko bolnik p okašljuje tedne m tedne, hujša, se ponoči poti, nima pravega apetita in ima od časa do časa povišano telesno temperaturo, pa vendar misli, da se je samo prehladiš ter da se mu prehlad zvlečeš od zadnje gripe, a v resnici gre za pljučno tuberkulozo. Potrebno je torej, da vsakdo, pri katerem prehlad dalje traja kot nekaj dni, vpraša za svet zdravnika. Včasih tudi zdravnik ne bo mogel točno odgovoriti, ne da bi bolnika rentgeniziral. mu pregledal kri itd. Razlika med prehladom in nahodom ter gripo je navadno v tem, da pri prehladu, razen nahoda in lahkega glavobola, nimamo drugih težav. Prehlad traja dva do tri dni ter izgine brez posledic. Gripa poteka že teže: začne se z močno povišano temperaturo, bolnika zbada v ‘edjih in n križu kašlja ter se sploh počuti slabega; bolezen traja štiri do pet dni in temperatura postopoma pada. Ce se to ne zgodi, je treba pomisliti na komplikacije in poklicati zdravnika. DR, S. B. nikov, da bi jih odvrnili od dela, ostajajo brez uspeha. Mnogi so mnenja, da bi takoj umrli, če bi ne smteli delati. ,e redki so oni, ki So pripravljeni na smrt. Nasprotno, vsi izražajo upanje, da bodo še dolgo živeli. 120-letni Marn-peri Bardhu iz okolice Suhu-mija je znanstvenikom, ki so ga obiskali, rekel tole; »Vidite ostanke dreves?« in pri tem pokazal na trhle štore. «To so ostanki najstarejših dreves. Preživel sem jih. Kot vidite, sadim sedaj mlado drevje in ko boste čez 50 let ponovno prišli k meni, vam bom povedal, kaj se je bilo medtem zgodilo.« Proučevanja so pokazala, da se je večina starcev normalno hranila. Starci povečini niso pili, niti preobilno jedli. Živeli so normalno urejeno in mirno življenje. Pokazalo se je tudi, da je spolna sposobnost pori večini teh ljudi nenavadno dolga. Nams-ir Kiud na primer je dočakal 149 let Etarosti. Na dan njegove smrti je njegova najmlajša hči praznovala 26. rojstni dan. HOROSKOP ZA DANES-- OVEN (6d 21. 3. do 20. 4.) Obljuba, ki ni bila držana, bi znala spraviti v nevarnost vaše načrte. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ohranite mir in hladno kri čeprav obnašanje sodelavca ni takšno, kot ste ga pričakovali. DVOJČKA (od "1. 5. do 22. 6.) Uresničile se bodo vaše sanje po samostojnosti. Bodite pa vendarle previdni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odlična intuicija vam bo pripomogla k izboljšanju vašega stanja. Odličen dan za izgla-ditev spora. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Bodite pozorni, kajti opravka boste imeli z »rezvestnimt špekulanti. Preglejte dobro svoje načrte in tuje nakane DEVICA (od 23, 8. do 22, 9.) Naj vas neuspeh ne prestraši. Primerno bi bilo, da se lotite drugega dela. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dobro boste izpeljali zapleteno delo, vendar ne računajte s prevelikim dobičkom ali moralnim uspehom. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Z zaslužkom ne računajte. Naj vas »a zadovolji zelo prijetno vzdušje, ki bo vladalo v družini. STRELEC (od °3. 11. do 20, 12.) Do večje spremembe bo prišlo, in to vam v prid. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Iz nasvetov bi mogli izvleči dober nauk, ki bi vam moralno in materialno kori stil. VODNAR (od 21. 1. do 19 2.) Ne raztrobite svojih uspe hov okolju, v katerem živite ker okoli sebe imate veliko nevoščljivcev. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Strokovna sposobnost je edina rešitev iz zagate in pripomogla vam bo tudi k večje-, mu prestižu, hodni Nemčiji se je doslej nakopičilo nad 17 milijonov ton neprodanega premoga in skupna uprava za premog je ostala glede tega brez moči, kajti tudi drugi člani te skupnosti imajo svaje interese, ki so za njih bolj važni kot inte-tesi nemških lastnikov premo, govnikov. Za drugi temeljni kamen go. spodarske integracije so si izbrali jeklo. Zahodna Nemčija pa je v zadnjih šestih letih povečala proizvodnjo jekla od 15 milijonov na 27 milijonov ten na leto in se s tem krepko oddaljila od svojih partnerjev. Sicer skušajo Nemci Francoze — ker je Francija glavni tekmec na tem področju — prepričati, da v bodoče ne bodo tako hiteli. Do leta 1961 bi se morala zmogljivost jeklarn te zahodnoevropske unije povečati na 75 milijonov ton jekla na leto, od česar naj bi na Zahodno Nemčijo odpadlo 30 milijonov ten. Franciji, kot glavnemu tekmecu Zahodne Nemčije, pa so prisodili proizvodnjo 18 mL lijonov ton. To pa je za francosko zmogljivost veliko preveč, ker bi morala v ta namen potrošiti 550 milijard frankov, ki bi jih morala vzeti v najem. To pa so za sedanjo francosko ekonomijo že astronomske številke. Kot tretji korak k ekonomski integraciji je atomska e-nergija. Tudi v ta namen je bila ustanovljena skupna u-prava in izdelan načrt, ki v glavnem predvideva sodelovanje med Bonnom, Parizom in Rimom. Francozom ta integracija nd preveč pogodu, ker bi raje videli povsem francosko »atomsko bombo«’ ne pa »evropsko atomsko bombo«. To pa je izzvalo zavist Nemcev in sedanje stanje je približno sledeče: Zahodnonem- ška vlada in industrialci kupujejo atomske reaktorje v ZDA in v Angliji, hkrati pa jih izdelujejo tudi sami doma in zmogljivost teh nemških podjetij je večja kot zmogljivost vseh tovrstnih industrijskih naprav vseh članov te tako «družne» zahodnoevropske unije. Se niti poldrugi mesec nas ne loči od dneva, ko bi morala začeti delovati tudi carinska unija. S 1. januarjem bi moralo 6 držav zahodnoevropske unije znižati uvozne carine za 10 odstotkov. Zelo malo je verjetno, da bo to steklo. Načrti o ustvaritvi skupnega tržišča in svobodnega trgovinskega področja so v Zahodni Evropi postali že nekaka legenda, ki ji že malo kdo več veruje. Najmanj ji lllllllll IIIIIIIIIIIHIHIIIIIIII Hilli IIIIIIHIIIIIIHrtlllHIIIIHIIIIHIHtllllllflllllllllllMIIIIIIIIIIIllinillll Fižolčki 39. Spisal in narisal Milko ‘Bambič I Črnbrk je spustil Minko, da prežene sršena. Tedaj pa je deklica zagnala krik in vik. Hitro jo je zopet pograbil. A Fržolček je še bolj divje zbadal, Črnbrk pa strašno kihal. Kar zanašalo ga je. Tedaj se je zbudila mama in Črnbrk jo je moral popihati. Obrnil se je k oknu. pa — zagledal stražnika z naperjenim samokresom. irTarabunkel, keče-pit!» je dejal rokomavh in dvignil roke- — Ko boste podpisovali, vam morem držati brisačol verujejo v Zahodni NoouHji, Nesporazumi med Francozi in Angleži glede teh načrtov so zahodnonemškemu partnerju dali priložnost, da prevzame vlogo posredovalca. Minister zahodnonemškega gospodarstva Erchard je že pred meseci napovedal, da bo »por sam izgladil. Sedaj mu zahodnoevropski partnerji očitajo, da se je kot posredovalec izneveril in da je spor pustil tam, kjer je bil. Erchar. dcv namestnik Mueller pa ja na zadnjem sestanku zahodno, evropske gospodarske unije sicer skušal Francoze in Angleže zbližati, vendar brez večjega uspeha. Edino, kar mu je uspelo, je bilo vljudno prepričevanje javnosti, da pregovori niso povsem prekinjeni in ker smo vprav te dni priča novim tovrstnim zagotovilom in pojasnilom, bomo to vprašanje potili odprto. Spor glede skupnega tržišča in svobodnega trgovinskega področja je že zdavnaj šel preko čisto gospodarskih okvi. rov .Celo Nemci, ki veliko zadev ocenjujejo z izključno gospodarskim; merili, priznavajo, da je spor bolj politične narave. Ce se Francozi upirajo temu, da bi jih potegnili v . področje svobodne trgovine, hočejo s tem poudariti, da bi angleški preferencialni sistem uničil francoske upe na ekonomsko konsolidacijo in da bi Franciji preprečil pot k vo. dilni politični sili na evropski celini. To pa je že tema, ki zanima tudi Nemce, kajti tudi oni so v Evropi doma. V polemiki, ki se glede tega vodi, se seveda uporabljajo arugačni argumenti. Znana je r.a primer anekdota o kakau iz Gane in o angleški čokoladi. Delegati zainteresiranih dr-žtv so se pred kratkim v Parizu prepirali glede čokolade. Kadar koli ena izmed šestih oeiel zahodnoevropske ekonomske unije uvozi določeno količino kakaa iz Gane, mora plačati enotno določeno carino 9 odstotkov. Ce pa uvaža kakao Anglija, jJ carine ni treba plačati. Zaradi tega morejo Angleži prodajati v Evropi čokolado ceneje kot jo prodajajo industrialci ostalih evropskih držav. Ce Francozč zanima konkurenčna trgovina čokolade in zato napadajo angleško carinsko avtonomijo, izbirajo Nemci svoje elemente drugje. V splošni evropski integraciji drže Angleži stalno v rezervi možnost ustvaritve «malega bloka« — ostalih šestih držav — Švedske, Norveške, Danske, Avstrije in Švice. In to poleg drugih prednosti, k\ jih imajo v zvezi s Commonvveal-thom. Nemcem, ki so prvotno računali, da bi mogli angleški konkurenci odgovoriti s pomočjo »male Evrope«, je preostalo drugo izhodišče: Erchard je opravil po Aziji vse do Japonske dolgo potovanje 40.000 km in pri tem pripravljal teren za ekspanzijo zahod-nonemškega izvoza kapitala, blaga in investicijskih sredstev. Brž ko se je Erchard vrnil, so v Bonnu objavili: Azija pričakuje, mi in Američani ji moramo pomagati. Ercharda je vsekakor zelo zanimalo, kako bi se mogli tam plasirati Američani in Angleži. Ker je njihova konkurenčna sposobnost precej r.ižja, se je temeljito potrudil in, kaže, uspel. Na azijskem tržišču bodo nemški bančniki in industrialci vložili za kaki 2 milijardi mark. Edini pogoj za to je, da se države, ki bi to «pomoč» sprejele, obvežejo, da industrijskih objektov, ki jih; bodo Nemci zgradili ali finansirali n* bodo podržavile. Predvideva se tudi pošiljanje nemških strokovnjakov in svetovalcev, ki bodo, seveda, usmerjali k uporabi nemških strojev, kar nujne zagotavlja dolgoročno izkoriščanje tega tržišča. V primerjavi z «malo Evropo«, »z ostalo šestorico«, s «skupnim tržiščem« in če hočemo tudi s #svobodnim trgovinskim področjem« je Erchar. dovo področje veliko večje in veliko več obeta. Sele tako je partnerjem »zahodnoevropske uružine« postalo jasno, zakaj se Nemci ne razburjajo tolik0 zaradi slabokrvne evropske integracije in zakaj se jim prav nič ne mudi. V tem ko se Francozi in Angleži pričkajo, je tretji — Nemec — usmeril svojo ladjo v Azijo. Seveda Nemci tudi glede integracije ne bodo ostali povsem ravnodušni, ker njim prija vprav takšna »integracija«, kakršna je danes. B. D. «»------- Človek-samo še številka Švedska vlada razpravlja o načrtu, ki ga je predložila neka tovarna pisarnških strojev. Gre za to, da bi bili Švedi za naprej vpisani v vse uradne knjige — kot' številke. Vsakdo bo imel poleg svojega imena in priimka tudi številko, ki jo bo nosil do smrti, podobno kot avtomobil. Od tega si obetajo veliko prihranka na delovnem času, ki ga državljani sedaj porabijo za to, da vnašajo v razne pole podatke o svojem imenu« rojstvu, stanovanju itd, PRIMORSKI DNEVNIK 4 — fS. iw»embra 19& (ior!§bo-bene§bi dnevnik Samo še deset dni nas loči od pričetka Andrejevega sejma Pristojne oblasti naj si prizadevajo vrniti sejmu trgovinski značaj, kot ga je imel pred vojno Naglo bližanje Andrejevega sejma opazimo po koledarju (saj nas od tega praznika loči komaj deset dni), po vremenu, ki je v zadnjih dneh z odpadanjem listja in delno ohladitvijo postalo čisto novembrsko, in po prihodu prvih zabavišč. Se dober teden in mesto bo zaživelo, kot' prerojeno. Vzdolž Korza bodo delale špalir stojnice, na u-rejenem Trgu C. Battivti pa bo spet dren okoli liliputanskih avtomobilskin dirkališč, strelišč in podobnih zaoavišč, kjer se z enakim veseljem zabavajo vsi, ne glede na leta in spol. Tudi letos se pričakuje, da bo zelo velik dotok Jugoslovanov z obmejnimi propustnicami, ki. bodo prišli v Gorico bolj zaradi obujanja spominov na prejšnje Andrejeve sejme kot z namenom, da bi si kupili kaj koristnega. Ob tej priliki bodo organizirali razstavo vina iz Brd ter srečolov v korist O. Le-nassi. Organizatorji pa bi napravili zelo koristeo delo, če bi si prizadevali, da bi Andrejevemu sejmu zbrisali tisti pečat, ki ga je po sili razmer dobil povojna leta, in bi skušali vsaj v začetmh skromnih mejah napraviti iz njega vir zaslužka za- naše trgovce, o-brtnike in mala industrijska podjetja, kot v starih, če jih tako lahko imenujemo, zlatih časih. Tiskovno sporočilo PSI O sestanku članov socialistične stranke v Gorici, ki je bil v ponedeljek zvečer in na katerem je bil prisoten tudi poslanec Mario Bettoli, so izdali komunike, v katerem go-riški socialisti ugotavljajo zadovoljstvo, da je prišlo po iniciativi socialističnega občinskega svetovalca Pizzula, do razprave v • občinskem svetu o odpustih v SAFOG in da je ta razprava pokazala, da so vse skupine solidarne z zahtevo levičarskih strank po enotni akciji v korist delavcev SAFOG, razen demokrščanske skupine, ki stremi samo po volilnem učinku svoje samostojne akcije. Komunike ugotavlja nadalje, da je bil uspeh v Neaplju, kjer so bili odpravljeni odpusti, dosežen na podlagi enotne akcije vseh političnih in gospodarskih organizacij in da je treba doseči tako enotnost tudi v Gorici. Huda nesreča minerja v svinčenem rudniku V svinčenem rudniku v Rablju se je v ponedeljek pripetila huda nesreča minerju 40-letnemu Fracescu Tomatu, zaradi katere bo skoraj gotovo izgubil vid. Tomat je s svedrom vrtal v skalo, ko je naenkrat prišlo do hude eksplozije, ki ga je vrgla na tla ckupno z večjo količino materiala. Nesrečo je povzročila eksplozija mine, ki je bila v skali, v katero je miner vrtal luknjo. Ponesrečenca so odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Eksplozija mu je razlila desno oko in poškodovala levo, povzročila mu je rane po telesu in rokah. Huda nesreča kolesarja iz Ločnika Z rešilnim avtomobilom so včeraj ob . 17. uri pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia Antona Zaninota iz Ločnika, či- gar zdravstveno stanje je zelo resno. Zaninota so zagledale v Ul. Aquileia nekatere osebe, ki sc takoj obvestile reševalno postajo. Kmalu nato je prišla na kraj nesreče tudi prometna policija, ki je na podlagi izjav prisotnih prič ugotovila, da se je Zaninot prevrnil s kolesom, ne pa da ga je povozil neznan avtomobilist, kot to najprej sumili. Ponesrečenec ima razbito lobanjo in globoko rano na čelu, zaradi česar so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, «»------ V petek proslavljamo dan drevja Tudi letos se bo 21. novembra, to je v petek, praznoval praznik drevja. Praznovanje tega dne ima svojo zgodovino. Leta 1899 je takratno rimsko ministrstvo za vzgojo odredilo, naj se na ta dan govori otrokom o pomenu gozdi z namenom, da bi se vanje vcepila ljubezen do orevja. Danes se na ta dan sadi mlado drevje. Inšpektorat za gozdarstvo bo letos razdelil solarn naše pokrajine 5.160 sadik, s katerimi bodo učenci še tisti dan posadili goličave. Goriška občina bo prejela 110 drevesc, sovodenjska 100, gte-verjan 250, Gradež 400, Krmin 350, Dolenje 150, Tržič 500, Doberdob 60 itd. V Gorici bo slavnost v petek dopoldne v dolini Koma. TEMPEBATUHA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 13,2 stopinje ob 12. uri, najnižjo pa 7,4 stopinje ob 1.40 ponoči. •timiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiJiiimiimirfiMiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiii Pred 100 delavci livarne SAFOG Tajnik FIOM L obsodi! politiko V Genovi se s kovinarji podjetij IRI borijo oblasti in vse organizacije Vsedržavni tajnik FIOM Lu-c\ano Lama je imel v ponedeljek popoldne pred SAFOG v Gorici zborovanje, na katerem je govoril o splošni politiki podjetij iri m o napovedanih odpustih v nekaterih izmed teh podjetij. Prikazal je določila sporazuma med ministrom za državne udeležbe Starnutijem in sindikalnimi organizacijami glede delavcev v podjetjih IRI v Neaplju, po katerem se bodo suspendirani delavci ponovno vrnili na delo po 16 mesecih, medtem ko se jamči neprekinjeno delo. Govornik je rekel, da je tr sporazum v ce- PREMIERA SNG V GORICI V soboto 22. nov. 1958 ob 21. uri bo v Prosvetni dvorani v Gorici premiera francoske komedije v dveh dejanjih «GIGI» ki jo je po istoimenski noveli pisateljice CO-LETTE dramatizirala ANITA LOOS. Prevod VLADKE JAN ŠEDLBAUER priredila N. G. Režiser: NADA GA- BRIJELČIČE VA Scenograf: VLADIMIR RIJAVEC Ponovitev v nedeljo 23. novembra ob 16. uri. V glavni vlogi nastopa L. GDANA BRATt-ZEVA. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD, v kavarni Bratuž ter pri blagajni dvorane pred pričetkom predstave. Vstopnina: sedeži 300 in 200 lir, stojišča 150 lir, dijaki 100 lir loti veljaven, za SAFOG v Gorici pa ni bil dosežen noben tak sporazum in se zaradi tega še vedno živi samo od upanja. Izrazil je prepričanje, da bodo za Genovo, kot so za Neapelj, dosegli tak sporazum, ki bo za delavce teh kovinarskih podjetij IRI zajamčil delovno mesto. K uspešni rešitvi vprašanja bo v veliki meri pripomoglo tudi odločno stališče vladnih o-blasti, strank, organizacij in kategorij za pravično rešitev tega vprašanja. Po mnenju Lame se bo o SAFOG razpravljalo verjetno čez kakih petnajst dni. Obsodil je politiko čakanja, ki je prišla do izraza pri nekaterih goriških krogih in naglasil, da se mora borba za obrambo delovnega mesta v SAFOG vršiti vzporedno z borbo v CR DA v Tržiču, kjer postajajo lazmere zaradi vedno manjšega števila naročil iz dneva v dan slabše, kar ustvarja zelo negotov položaj za tamkajšnje delavce. Govornika je okoli 400 delavcem, ki so prisostvovali zborovanju, predstavil občinski svetovalec Nerei Battello, ki je povedal, kak) je potekala diskusija na seji predstavnikov političnih skupin v občinskem svetu, ki je bila v županovem uradu. m-------- Kino v Gorici CORSO. 17.00; «Krik Koman-šev», C. Walker in V. Mayo, cinemascope. VERDI. 16.30: varjetejska skupina Vanni s »Taratapun-tie». Na filmskem platnu prikazujejo film «Tot6, Pep-pino in slaba ženska*. VITTORIA. 17.00: «Slim Cai-laghann, T. Wright in D Wims. CENTRALE. 17.00: «Ob rdeči reki«, J. Dacis in A. Welan. MODERNO. 17.00: »Dekle na Donavi*. dežurna" "lekarna Danes posluje ve.-: dan in ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 36, tel. 33-49. Mrtvim priznanje ki so si ga zaslužili Po Steverjanu se še ni poleglo razburjenje zaradi krivičnega ukrepa goriškega prefekta, ki je prepovedal šte-lerjanskemu županu Herme-negildu Podveršiču. da bi v imenu občinske uprave položil venec k spomeniku padlim iz druge svetovne vojne. Prefekt je to prepovedal že lani takoj po spominski slovesnosti pod občinskim okriljem. Zupan je letos prepustil organizacijo polaganje vencev domačim organizacijam, ker se je bal, da prefekt ne bi odobril stroška za nakup občinskega venca. S tem v zvezi se v Steverjanu pripominja, da bi bili vaščani pripravljeni sami prispevati za kritje tistega malega stroška, kolikor bi stal venec, če prefektura ne bi odobrila občinskega stroška za nakup venca. Obenem pa se naglaša, da prefekt nima pravice omejevati svobodo delovanja občinske uprave, de ne sme razpolagati niti z nekaj tisočaki za nakup venca. Vprašanje ni tako enostavno, kakor se zdi na prvi pogled. Vladna oblast je po svojem predstavniku poskusila preprečiti, da bi se predstavnik oblasti poklonil pred slovenskimi žrtvami vojne in še prav posebej pred padlimi partizani. Ker je naletela, na žalost, na ugoden teren ji je to uspelo. Prefektura s tem ni le hudo kršila najosnovnejše pravice avtonomnega delovanja te krajevne ustanove, ampak je ustregla težnjam najbolj desničarskih ljudi, obenem pa je nudila otipljiv dokaz, da je zmožna marsičesa, kar bi v drugih krajih države nobenemu ne prišlo niti' na um. Steverjanski župan, in z njim ves občinski odbor, pa bi se lahko zavedal, da je on predstavnik števerjanskega ljudstva in da se mora kot tak za pravice svojih občanov tudi potegniti, če je treba. Sim Italijansko košarkarsko prvenstvo enthal sam v vodstvu agi nad O. Virtusom Nezaslužen poraz Stock proti Ignis - Zmaga zenske vrste Stock in poraz vrste Don Bosco Dvovladja na vrhu lestvice Prve serije italijanskega košarkarskega prvenstva je Konec in to verjetno do konca. V odločilnem derbyju dveh večnih rivalov je namreč še enkrat prevladal državni prvak Simmenthal nad edinim resnim konkurentom Oranso-do Virtusom in ima tako poslej prosto pot do častnega naslova. Borba med Simmenthalom in Virtusom je bila velika ta izravnana in se je zaključila šele v podaljšku, potem ko se je v regularnem času končala neodločeno 64:64. Razplet je bil izredno dramatičen. V prvem polčasu je prednost nekaj časa nihala, potem pa je Simmenthal prevladal za 4 točke. V drugem polčasu so domačini začeli s silovito ofenzivo, ki jim je vse do 5 minut pred koncem igre omogočila prednost 14 košev. Tedaj pa, ko so že vsi pričakovali poraz prvaka, je ta sprostil vse svoje izredne rea-lizatorske sposobnosti in v pičlem razdobju 5 miriut izenačil. V predvidenem podaljšku je bila njegova zmaga le vprašanje formalnosti. Ce lahko sedaj mirno trdimo, da prvaka že imamo, pa tega ne moremo trditi za drugo mesto, o katerem bo odločilo šele direktno srečanje med Virtusom in Ignisom, ki je tokrat s precejšnjo dozo sreče in glede na potek igre neupravičeno premagal trža- Nagrajeni zmagovalci »Prvega slov. športnega dne v Trstu«: Sedmak, Hmel jakova in Pilat iimiiiiiiiiiiiHiitiiiiiimiiiiniiiiiiiimiiiiiiiimiuimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiimimiimiimiiimiiiimimiimimitiiiiimimimiiiitimiiiimiiiiiiii Slede na rezultate do 15. novembra 1958 Lestvice lO najboljših italijanskih boksarjev MILAN, 18. — Italijanska boksarska zveza je sestavila lestvice italijanskih profesionalnih boksarjev, veljavne do 15. nov. 1958. Lestvice so naslednje: Težka kat.: 1. Mino Bozza-no, 2. Francesco Cavicchi, 3. Massimo Zanaboni, 4. Gianni-no Luise, 5. Mario De Persio (it. prvak). 6. Bruno Scara-beilin, 7. Uber Bacilieri, 8. Fe-derico Friso, 9. Vittorio Sta-gni, 10. Sergio Biggioggero, Srednjetežka kat.: 1 Rocco Mazzola, 2. Dome-nico Baccheschi (it. prvak), 3. Santo Amonti, 4. Giulio Ri-naldi, 5. Artenio Calzavara, 6. Plinio Scarabellin, 7 Otta-vio Panunzi, 8. Mario Altana, 9. Fabio Tavolazzi, 10. Alfre-do Vogrig. Srednja kat.: 1. Italo Scortichini (it. prvak), 2. Giancarlo Garbelli, 3. Franco Scisciani, 4. Fernan-do Spallotta, 5 Remo Čarati, 6. Bruno Fortilii, 7. Gino Rossi, 8. Salvatore Boi. 9. Geppi-no Gentiletti, 10. Alberto Covi. Srednjelahka kat.: 1. Bruno Visintin (it. prva«), 2. F.milio Marconi, 3 Fortu-nato Manca, 4. Paolo Melis, 5. Umberto Vernaglione, 6. Stefano Bellotti, 7. Francesco Pinto, 8 Rino Borra, 9. Er-nesto Ballabio, 10. Orlando Dotci. Lahka kat.: 1. Luilio Loi (evropski prvak), 2. Mario Vecchiatto (it. prvak), 3. Germano Cavalieri. 4. Bruno Ravaglia, 5. Franco Nenci, 5. Nedo Stampi, 7 An-nibale Omodei, 8. Mario Pal-lavera, 9. Bruno Strianj, 10. Osvaldo Gerosa. Peresna kat. (naslov it. prvaka prost) 1. Sergio Caprari (evropski prvak), 2. Giordano Campari, 3. Aldo Pravisani, 4. Letterio Petilli, 5. Raimondo Nobile, 6. Altidoro Polidori, 7. Sergio Milan, 8. Alberto Serti, 9. Ro-dolfo Sinacori, 10, Ivan Tom-bolini. Petelinja kat. (naslov it. prvaka prost) 1. Piero Rollo (evropski prvak), 2. Mario DtAgata, 3. Fe-derico Scarponi, 4. Gianni Zuddas. 5. Ugo Milan, 6. Marto Sitri, 7. Angelo Priami, 8. Armando Morzilli, 9. Bruno Eertini, 10. Luciano Pel-legrini. Mušja kat.: 1. Salvatore Burruni (it. prvak). 2. Salvatore Manca, 3. Giacomo Spano, 4. Stefano Urbani, 5. Giancarlo Monta-nari, 6 Salvatore Melis, 7. Giuseppe Lusijgt, 8. Salvatore Petrangeli, 9. Francesco Moi, 10. Marino Buraglio. BOKS Pravisani premagal Kinga RIM, 18. — V okviru boksar, ske prireditve v Rimu je Pravisani iz Trsta v peresni kategoriji premagal nigerijskega črnca Joe Kinga po točkah v 8 rundah. # » # PARIZ, 18. — Svetovni prvak petelinje kategorije Al-phonse Halimi je premagal po točkah v 10 rundah prvaka britanskega imperija Petra Keenana. # ♦ ♦ LEICESTER, 18. — Svetovnemu prvaku težke kategorije Floydu Pattersonu so ponudili 35.000 šterlingov za nastop brez veljavnosti za naslov v Lei- cestru. Prvakov nasprotnik naj bi bil Joe Bygraces z Jamajke, bivši prvak britanskega imperija. * * * CARACAS, 18. — Ramon A-rias je ohranil naslov prvaka Venezuele v mušji kategoriji z zmago po točkah nad izzivalcem Ramonom Catalayu-dom. KOŠARKA Italijanski košarkarji za tekmo z Jugoslavijo RIM, 18. — Na povabilo italijanske košarkarske zveze v zvezi s pripravo italijanskega moštva za srečanje z Jugoslavijo 7. dec. v Pesaru. so se odzvali vsi igralci razen Ca-lebette in Zorzija. Pozitivno so na povabilo za sodelovanje v reprezentanci odgovorili: Alesini, Canna, Conti, De Carč li, Gambini, Marchinetti, Toc-chi, Vianello in Volpini. Pogojno glede na službo in študije so povabilo sprejeli: Ber-tini Cescuttti, Motto, Paolefi, Pieri, Pomilio, Riminucci, Sar-dagna in Volpato, zaradi službe pa je dokončno odklonil sodelovanje Lucev. AVTOMOBILIZEM Casablanca, is. — Fran. coski pilot Francois Picard, ki se je pretekli mesec resneje ponesrečil med dirko v Casablanci. je izjavil, da ne bo več dirkal. »Deset let sem dirkal, sedaj pa sem spoznal, da je hitrost modernih avtomobilov presegla refleksne zmogljivosti človeka,* je dejal Picard. ško vrsto Stock z razliko enega samega koša, ki je bil povrhu dosežen še po pretečenem času. Prvi polčas se je končal s prednostjo sedmih košev v korist Tržačanov. V začetku drugega polčasa pa so domači močno popustili zaradi spremenjene taktike gostov, tako dia so ti izenačili najprej na 35:35 in dve minuti pred koncem na 46:46. Nekaj sekund pred koncem je Magrini povedel Stock v vodstvo z 51:50, tedaj pa je sodnik dosodil proti Stock kazenski strel zaradi zadržane žoge in Nesti je s kakih 10 m realiziral. Zaradi tega poraza je tržaško moštvo zašlo v zelo kritične vode in deli z 8 točkami zadnje mesto z ekipami Livorno, Reyer in Lazio. Rezultati: Santipasta - ‘V. Pesaro 69:59, *Reyer - Lazio 69:60, Ignis Varese - ‘Stock 52:51, Simmenthal - *Virtus 76:73, Motomorini - ‘Stella Azzurra 57:55, ‘Lievissima Cantu 66:48. Lestvica: Simmenthal 7 7 0 566 380 14 O. Virtus 7 6 1 491 393 13 Ignis Varese 7 6 1 485 409 13 Motomorini 7 5 2 465 393 12 7 5 2 437 398 12 7 4 3 427 435 11 7 3 4 424 408 10 7 2 5 362 419 9 7 1 6 326 385 8 7 1 6 360 458 8 7 1 6 432 539 8 7 1 6 394 552 8 Liev. Cantu Santipasta Stella Azz. V. Pesaro Stock Livorno Reyer Lazio V ženski A seriji je 5. kolo poteklo brez vsakih presenečenj. V vseh srečanjih so zmagali favoriti in lestvica se bistveno ni spremenila. V vodstvu je še vedno Standa iz Milana z boljšo razliko v koših pred Udinese. na tretjem mestu pa je s točko manj tržaška vrsta Stock, ki je tokrat dokaj lahko obračunala z ekipo Autovojc iz Rima. Rezultati: ‘Omsa Faenza -L. Mantova 38:29, ‘Udinese -Tal. Autonomi - 56:23, Standa Milano - *Ozo 69:31, ‘Stock -Autovox 59:35, * Fiat Torino -S. Marinella 55:22. Lestvica: St. Milano 5 5 0 348 179 10 Udinese 5 5 0 298 177 10 Stock 5 4 1 248 205 9 Fiat Torino 5 3 2 225 202 8 L Mantova 5 2 3 207 197 7 O. Faenza 5 2 3 157 219 7 Autonomi 4 2 2 169 172 6 A. Roma 5 1 4 187 265 6 Ozo Milano 5 0 5 159 274 5 S. Marinella 4 0 4 119 235 4 V moški A seriji je tržaški predstavnik Don Bosco doživel že četrti poraz proti eki-pi Robur iz Varese. Med Tržačani so se odlikovali samo Nardin, Ravalico in Turcino-vich. Rezultati: ‘Libertas Biella -Petrarca 62:47, ‘Ravenna -Riv Torino 66:61, ‘Varese . Don Bosco 80:65, Udinese -‘Cus Firenze 70:50, ‘Gorizia-na - Itala 101:60. Lestvica: Udinese 5 4 1 299 Lib. Biella 5 4 1 236 Petrarca 5 3 2 299 Goriziana 5 3 2 312 Varese 5 3 2 311 Riv Torino 5 3 2 291 Ravenna 5 3 2 246 Don Bosco 5 1 4 266 Itala 5 1 4 263 Cus Firenze 5 0 5 196 223 9 210 9 243 8 266 8 276 8 285 8 268 8 286 6 358 6 301 5 Avstrija kandidat za olimpiado 1964 DUNAJ, 18. Dunajski župan Jonas in župan Innsbrucka Lugger se bosta udeležila zasedanja avstrijskega olimpijskega odbora 20 t. m. kjer bosta predložila kandidaturi svojih mest za organizacijo o-limpijskih iger za leto 1964. Na Dunaju naj bi bile poletne, v Innsbrucku pa zimske igre. Začetek priprav za tekmo z Laziom Triestina B-Lanerossi B danes na obč. stadionu Jutri trening tekma med titularci in mladinci Po nepričakovani zmagi v Bologni in po povratku v Trst, se je Triestina včeraj začela pripravljati za srečanje z Laziom, ki bo v nedeljo na tržaškem stadionu. Vsi razpoložljivi igralci razen Del Ne-gra, ki ima še vedno vročino, so imeli včeraj na stadionu lahek kondicijski trening na osnovi telovadnih vaj in podajanja z žogo. S treningom bodo nadaljevali danes popoldne, jutri pa bodo odigrali medtedensko trening-tekmo proti formaciji mladincev. S PROSVETNO DRUŠTVO «1. CANKAR« priredi 22. t m. v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6 I. strelsko tekmovanje Tekmovale bodo skupine po 3 člane s streljanjem iz stoječega položaja z 10-metrske razdalje. Vsak tekmovalec bo imel na razpolago 5 poskusnih strelov in 10 strelov za točkovanje. Boljše ekipe bodo nagrajene. Vpisnina 200 lir za vsako ekipo. Vpisovanje in pojasnila ao vključno 21. t. m. v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-III. vsak večer od 20 do 22. uče. treningom je začel zelo previdno tudi Massei, za katerega obstaja možnost, da bo v nedeljo že lahko nastopil. Tudi zdravstveno stanje Rimbal-da in Comissa je zadovoljivo, tako da glede tega trener Oli-vieri za sedaj nima nikakih skrbi. Danes popoldne ob 14.30 bo Triestina B sprejela v goste moštvo Lanerossi B v srečanju za prvenstvo rezerv. Tržaška enajsterica bo nastopila v naslednji postavi: Bandini; Dudine, Simoni; Modolc, Merkuza, Rocco; Pu-ia, Brezolin, Comisso, Cazza-niga, Auber. Za uporabo v dirugem polčasu sta na razpolago še Cle-mente in Demenia. KOLESARSTVO Potrjen vrstni red dirke za trofejo «Baracchb MILAN 18. -— Profesionalna komisija italijanske kolesarske zveze je potrdila rezultat XVII. kolesarske dirke dvojic za trofejo Baracchi za profesionalce in neodvisne s tem, da je potrdila naslednji vrstni red udeležencev: 1 Bal-dini-Moser, 2. Anquetil-Darri-gade. 3. Riviere-Saint, 4. Baffi-Costalunga, 5. Ronchini-Maule, 6. Fabbri-Conti, 7 Albani-Mo-ri, 8. Desmet-Schils. Z globo 5000 lir so bili kaznovani kolesarji Mori, Alba-ni, Baffi, Costalunga, ker so se med vožnjo predolgo za- drževali za drugo dvoj • globo 10.000 lir je bil k«® van direktor dirke o-iiji. Belloni, ker je dovolil Baltu-niju dva kroga za zalet ar mesto enega samega , nj’i na kronometer na lišču TENIS Avstralska zvezi proti Kramerjevi skup« MELBOURNE, 18.-ska teniška zveza je P ^ nalni teniški skupin* oort-Kramerja prepovedalla. --iič 't bo uradnih teniških Danes ob 13.55 v Evro tekma Avstrija - Ncm«^ bi* Avstraliji. Ta prepoved 1* ^ la sprejeta na‘ P^Lso**. sednika zveze Don " 8 fesjo» ki odločno nasprotujeT -nalizmu v teniškem spor Švedsko moštvo za dvoboj z ItiliJ® ^ STOCKHOLM, 18. - gt* Davidson Birger FolKe r fan Stockenberg so bi* ^ ^ ni za srečanje z ItaliJ 6. dec. v Rimu v okvi -mo vanj a za pokal Sve n, kralja. Davidson, 81 2#p t* švedskem prvenstvu . nJ> tem prostoru osvojil gnci slove, bo igral v konk ^ posameznikov in dvojic, ^ še znano, kdo bo drug ski igralec. Dva izmed n*J ylf ših švedskih tenisarje . Schmidt in Erik Lu sta trenutno na turnej* straliji. MOTOCIKLIZEM^*« MILAN, 18. tociklistični prvak za k j« in 500 cme John Sert ( prejel v Londonu ”1istjčP« Mednarodne mo*OCivia tu