Posamezna Številka 10 vinarjev.
siev. 53.
v Ljadiloni, v M, 6. norca m.
Leio XLV.
s Velja po pošti: s u oelo lato napral.. t 26-— za en mesec „ .. „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29 — u ostalo Inozemstvo. „ 35-—
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto aapre].. K 24-— aa en meseo „ .. K 2-—
V	opravi prelemam mesefino „ . 1-80
s Sobotna Izdaja: =
Sa oelo leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloletno. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 —
	} 1
	
■	
v^v V	
'M	
	
	i a
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 nun široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . ,, 25 ,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
= Poslano: -
Enostolpua petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in praznike ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red.
MT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pismi se no = sprejemajo. — Uredniškega teleiona Štev. 74. <=
Političen list za slovenski narufi.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. - Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.707, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. - Upravniškega teletona št. 188.
Slovenci v Hrvatskem saboru.
fldresa Slartevlfevs stranke prava.
»Slovenec« in graška »Tagespost«.
Včeraj »Slovenec« ni smel priobčiti adrese Starčevičeve stranke prava v hrvatskem saboru, Dotični oddelek poročila je bil pobeljen. Danes nam došla graška »Tagespost« pa poroča:
V tej seji je predložil poslanec Dragu-tln pl. Hrvoj v imenu Starčevičeve stranke načrt, kateremu sta pritrdila tudi posl. Radič v imenu Seljačke stranke brez pridržka in dr. Ivo Frank v imenu Čiste Btranke prava s pridržkom. Načrt predvsem izraža bolest, da cesar ni poslal hrvatskemu saboru enakega lastnoročnega pisma kakor ogrskemu državnemu zboru, ker ima hrvatski narod čuvstvo, kakor bi se s tem ne priznaval enaki državnopravni značaj hrvatskega sabora. Nato so po-vdarjena tista zgodovinska dejstva, iz katerih izhaja, da je Hrvatska vedno nastopala kot samostojna in suverena država; dalje omenja načrt nagodbo iz leta 1867., ki je podelila Nemcem in Madjarom privilegirano stališče na škodo ostalih narodov monarhije, posebno Hrvatov. Nato opisuje adresa položaj, v katerem se sedaj nahaja v monarhiji hrvatski narod, ki je razcepljen na več dežela in upravnih pokrajin ter zato ne more razviti vseh svojih.moči. Potem sledi vrsta težkih obtožb proti ogrski in avstrijski vladi; vsled njune krivde flc hrvatski narod ne more razviti in po-vspeti in vedno bolj propada. Posebno hrvatska obala se je popolnoma zanemarjala in italijanski manjšini dajala prednost na škodo hrvatsko-slovenske večine. Načrt naglaša nato pravico hrvatskega naroda, da zahteva svojo združitev.
S hrvatskim narodom se mora združiti tudi slovenski narod, ki je enakega plemena in enake krvi, ter združiti Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Istra, Kranjsko, Koroško in Štajersko, kakor tudi Bosna in Hercegovina v enotno samostojno državno telo v okviru monarhije pod žezlom Habs-buržanov. To je edini izhod iz težavnega položaja, v katerem se sedaj nahaja hrvatski narod, Le v taki združitvi more hrvatski 'narod izpolniti svoje poslanstvo kot člen evropske kulturne skupnosti. Načrt govori nato o narodnostnem načelu in izvaja zaključke z ozirom na hrvatski narod, navaja potem besede iz cesarskega manifesta o spoštovanju in enakosti vseh pred-zakonom ter izraža nado, da bo glas hrvatskega naroda pred Najvišjim prestolom uslišan na korist hrvatskega naroda in na slavo in sijaj monarhije.
Ni še gotovo, da-li bo Čista stranka prava v plenarni seji sabora vložila morda še lasten načrt, ki bo izrazil politične nazore te stranke, ki se v bistvenih vprašanjih razlikujejo od Starčevičeve stranke. Vsekakor bodo govorniki te stranke govorili v zmernejših besedah, posebno kar tiče Avstrije in naglasili centralistične ideje cesarstva. Načrt Starčevičeve stranke smatrajo v krogih Čiste stranke prava kot preagresiven in preoster, ■ tako da bi se mogel napačno umeti in tako tolmačiti, kakor bi stranki nikakor ne bilo povšeči.«
Državni zbor.
Praga, 5. marca. Nemška napredna stranka izjavlja, da je z zadovoljstvom vzela na znanje, da se notranje politični položaj v zadevi potrebnih predpogojev za sklicanje parlamenta zadovoljivo razvija in da je v kratkem pričakovati sklicanja nujno potrebne zbornice.
Dunaj, 6. marca. Na Dunaju se je vršilo zelo obiskano zborovanje, ki je zahtevalo takojšnje in brezpogojno sklicanje zbornice, ker je to splošna zahteva ljudstva. Posl. Friedmann je izjavil, da je le prazen izgovor, da bo zasedanje moteno. Odločno je treba ugovarjati, da bi zbornica ne storila druzega, kakor nodališala mandate.
Pred deseto soško bilko.
Močna kanonada pri Gorici.
Budimpešta, 5. marca. »Pesti Naplo« poroča iz stana Boroevičeve armade: V goriškem odseku so Italijani zbrali izredno veliko artiljerije. Vsi znaki govore za to, da je začetek soške bitke le še vprašanje nekaterih dni.
Naše postojanke leže 1200 do 1500 korakov pred Gorico. Naši topovi mesto popolnoma obvladujejo. Samo del za gradom je nekoliko zavarovan. Tam so najbrže italijanski divizijski štab in vojaške pisarne.
Na tirolski fronti je v teku sovražno podjetje, ki naj deloma demonstrativno učinkuje, deloma pa odvrne pozornost italijanskega zaledja od neuspehov, ki so jih zadnji čas doživele laške čete na glavni fronti pri Gorici.
* * , Goriško, dne 4. marca 1917.
Nocoj ponoči se je razvila v odseku krog Gorice močna kanonada. Otvorili so jo naši topovi. Danes krog poldne je topovski ogenj nekoliko potihnil. V vojaških krogih se povdarja, da je sedanji položaj pri Gorici le prehoden z ozirom na to, da so strelni jarki obeh vojujočih se strank preblizu drug drugega. Radi tega je moštvo na obeh straneh preveč izpostavljeno minam najhujšega kalibra. Sodijo, da mora italijanska ofenziva vsak hip pričeti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. marca. Uradno:
S topovi in z minami so na primorski bojni crh zopet živahnejše streljali, ker se je zjasndo. Italijani so zvečer posebno besno obstreljevali Kostanjevico, Poizvedovalne čete pešpolka š*. 37 so pdeg Bolja pn lolminu prodrle v neki zadaj iežeči strelski jarek sovražnika, premaze so posadko m ujele 10 mož; izgub niso J-ele nobenih.
Na tiroteki vzhodni bojni črti so napadli Italijani severno doline San 5>e!'e-grino postojanko Cima di Costabella, Po živahnem boju se jim je posrečilo, da f-o zasedli neko predposfc anko. Boj se še ni zaključil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo,
4. marca. Dne 3. marca mali boji na vzhodnih pobočjih Monte Spi! (Vallarsa), pri Canove di Sotto (dolina Assa! in pri Villa Buffa v visokem Maso (dolina Cam-pela, Brenta). Na zahodnih pobočjih Monte Maldacen proti izviru Aviso se je nadaljevalo delovanje naše artiljerije proti sovražnim postojankam na Mai-metati z vidno učinkujočimi uspehi.
Na julijski fronti je sovražna artiljerija zelo delovala proti našim četam vzhodno od Vrtojbe. Popoldne so te postojanke napadli močni oddelki po intenzivnem ognju topov vseh kalibrov in možriarjev. Bili so s težkimi izgubami gladko odbiti. Skupine 94. pešpolka so prešle, k napadu in ugrabile 32 ujetnikov, med njimi 1 častnika. Pri Hudemlogu (Kras) je neka naša patrulja vdrla v sovražne črte, zažgala neknj barak in ugrabila nekaj ujetn:kcv.
Carodajna šifeiea na Krasu.
Budimpešta, 5. marca. Vojni dopisnik lista »Pesti Naplo-: opisuje z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana, k.-ko pr-': ;o naši ljudje na Krasu do vode. Pravi: Sedaj gre tam major Peichl s čarodejno šibico čez goro in dolino, spremljan od vojaških oddelkov za vrtanje voJnjakov, in kjer označi vrelec, ima vedno uspeh. V 97 do 100 slučajev pove, kako globoka in široka je vodna žila. Na vprašanje, na če,i tiči uspeh čarodejne šibice in i T al ca vede, pravi major Peichl: To je intincija«. Prime za oba konca šibice, osredotoči vso svojo pozornost na svojo nalogo in naenkrat občuti na svojem potovanju nekaj čudnega v grlu in želodcu, v glavi mu brni jn čarodejna šibica v njegovi roki se postavi navpično. Na vprašanje, če se major pri svojem iskanju izmuči, pravi: Da, celo zelo. Če cele dneve delam, sem vsega sit in nejevoljen, sovražim šibico in jc nc morem
niti videti.« Major Peichl izjavlja, da lahko najde tudi petrolej, premog, rude in druge zemeljske zaklade.
Italiianske častniške izgube.
Dunaj, 5. marca. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Po zasebni statistiki so Italijani od začetka vojske izgubili na mrtvih 12 generalov, 125 polkovnikov in podpolkovnikov, 213 majorjev, 1085 stotnikov, 977 nadporočnikov in 3995 poročnikov.
Socijalisti in vojska.
Pariz, 4. marca. (Kor. ur.) Agence Havas: Narodni svet socijalistične stranke je danes s 1653 proti 1377 glasovom (34 glasov ni bilo oddanih) sprejel predlog, ki brez izpremembe sprejme sklep konference zavezniških dežel.
Ruska razdelitev Mrije.
Londonska revija »Nation< ni zadovoljna z ruskimi naprednjaki, češ da njihova zunanja politika ni miroljubna, Voditelj kadetov profesor Miljukov je postavil program, ki presega celo bolj divje angleške osvajalce. Avstrijo in Turčijo hoče do cela spraviti iz sveta. Rusija mora dobiti Carigrad, Armenijo, vse poljske in napol poljske kraje v A vstriji in . Prusiji. Glede razcepitve Avstrije pa gre dalje kakor vsi dosedanji načrti. Ustanoviti hoče neodvisno Češko; da pn ne bo osamljena, jo hoče zvezati z jugoslovansko državo in Adrijo z 200 km dolg'm in 100 km širokim koridorom, ki bi seveda presegal često nemške kraje in ločil Nemce in Madžare. Angleški list pravi, da so ruski liberalci v nevarnosti, da izgubijo nekoliko bogatih simpatij, ki bi jih jim zapadna demokracija prav rada dala.
M odgovor Združen m ¥nm.
Dunaj, 5. marca 1917.
C. kr. zunanji minister je izročil veleposlaniku ameriških Združenih držav-Aide memcire. Posnemamo najvažnejše točke.
Iz Aide memoire ameriškega veleposlaništva na Dunaju z dne 18. februarja t. 1. je c. in kr. zunanje ministrstvo razvidelo, da washingtonski kabinet glede na po c. in kr. vladi podani izjavi z dne 10. februarja t. 1, in z dne 31. januarja t. 1. dvomi, kakšno stališče namerava Avstrija z ozirom na podmorsko vojsko zdaj zavzeti in če zagotovil, ki jih je podala c. in kr. vlada washingtonskemu kabinetu tekom pogajanj glede na slučaja ladij »Ancoaa« in Per-sia« omenjeni izjavi ne izpreminjajo ali umaknejo. Želja zvezne vlade, naj se ti dvomi s končno veljavno in jasno izjavo pojas-ne. c. in kr. vlada rada ustreže.
Kgko vedi sporazum vojsko na morju.
Nota se nato obširno peča z načinom, kako vodijo velesile sporazuma podmorsko vojsko. Med drugim navaja:
Komaj se je združeno kraljestvo Velika Britanija odločilo, da se udeleži vojske, je že pričelo lomiti meje, ki so mu jih postavila določila mednarodnega prava. Osrednji velesili sta izjavili takoj, ko se je pričela vojska, da se bosta držali londonske deklaracije, ki jo je bil podpisal tudi zastopnik Britanije, je pa Anglija njena najvažnejša določila vrgla raz krov. Ker je hotela osrednji velesili odrezati od morja, je korak za korakom razširila seznam prepovedanega blaga, dokler ni danes na njem ničesar manjkalo, kar potrebujejo ljudje, da se prežive. Velika Britanija je razglasila na to nad obalio Severnega morja, ki tvori tudi za avstrijsko pomorsko trgovino važen prehod, zaporo, ki jo je imenovala blokado«, da zabrani vsem tistim vrstam blaga vhod v Nemčijo, ki jih še ni obsegal seznani prepovedanega blaga in da prepreči vsak promet ladij nevtralcev s to obaljo in da zabrani vsak izvoz. Da ta zapora najostrejše nasprotuje običajnim določilom prava o blokadi, kakor so jih ugotovile mednarodne oogodbe. je ravno predseduj l< Združenih držav razložil z besedami, ki bodo živele v povestnicj mednarodnega prava.
Za svobodo na morju.
Osrednji velesili sta se nad dve leti obotavljali. Potem šele, ko sta dolgo in temeljito vse premislili, kar govori za in proti, sta se odločili, da vračata enako za enako in da bosta na morju napadli sovražnika. Kot edin imed vojskujočimi, ki sta vse storili, da zagotovita spoštovanje pogodb, katera jamčijo nevtralcem svobodo na morju sta čutili trpkega srca silo ure, ki jima je velevala, naj kršita to svobodo, a ta korak sta storili, da izpolnita svojo dolžnost nasproti svojim narodom v zavesti, da pripomoreta k zmagi svobode na morju. Izjave podane zadnji dan letošnjega januarja so le navidezno naperjene proti pravicam nevtralcev; dejansko pa bodo ponovile tiste pravice, ki so jih sovražniki ne prestano kršili in ki bi jih za vse čase kršili, če bi zmagali. Podmorski čolni, ki križari jo okoli angleške obali, naznanjajo naro dom, ki potrebujejo morja in kateri ga nt potrebujejo — da ni več daleč tisti dan ko bodo prapori vseh držav plapolali v sijaju nove priborjene svobode mirno nad morji.
Naša in zanera sporazuma.
Upati pač smemo, da bo to naznanilo našlo edinev povsod, kjer bivajo nevtralni narodi in da jih bo posebno razumel veliki narod ameriški Združenih držav, kateri! najpoklicanejši zastopnik je nastopil s plamtečimi besedami za' svobodo morja kot cesti vseh narodov. Če si narod in vlada Združenih držav predočujeta, da za pora« ki j0 je proglasila Velika Britanija nima Ie namena, da premaga osrednji velesil' 2 lakoto, marveč da hočn podvreči mor ja svoji nadvladi, da tako ustanovi svoje naovlado nad vsemi narodi, medtem k0 st namerava z zaporo Anglije in njenih zavez nikov le doseči, da bodo te velesile dostopne Častnemu miru in da se zajamči vsem narodom prostost plovbe na morju in tako varen obstoj, je že rešeno vprašanje na kateri strani obeh vojnih strank se nahaja pravica. Četudi osrednjima velesilama v njunem boju ne gre za to, da snubita zaveznike, smeta pač upati, da nevtralci to stremljenja dostojno cenijo, ki bo zopet oživilo načela mednarodnega prava in ena-kopravnosti narodov, kar bo vsem koristilo.
Kako se svare Jadje.
Zapovedi človekoljubja, ki vgdijo tako c. in Kr. vlado kakor tudi vvashingtonski kabinet lahko utemelje splošno načelo, naj se, kadar sfe izvaja pravica uničevanja sovražnih trgovskih ladij, kolikor mogoče gleda na to, da ne izgube življenja ljudje. Vojskujoči sc more tega načela držali te, ce posvari, predno izvaja to pravico To stori lahko iako, kakor želi to rek vlade Združenih držav, da poveljnik vojne ladje nara-vnost posvari ladjo, katero namerava potopiti, a se še lahko v zadnjem trenutku rešijo posadka in popotniki; a vlada vojskujoče se države, če izpozna to za neod-klonljivo vojno potrebo, poda to svarilo s popolnim učinkom še prej, predno odplo-ve aoja, ki se namerava potopiti in končno lahko izda, če podvzame obsežne ukrepe proti sovražni trgovini na morju, splošno svarilo, ki velja vsem sovražnim ladjam, ki pridejo v poštev,
Kdaj je dopusten potop brez svarila.
Vlada Združenih držav je sama priznala, da so mogoče izjeme glede na načelo da se mora skrbeti za varnost oseb na krovu. C in kr. vlada pa sodi, da uničenje brez svarila ni dopustno le v slučajih kadar ladja beži ali pa se brani. Gre kakor sodi, tudi za značaj ladje kot take. Trgovske in druge zasebne ladje, ki so v službi vojskovanja bodisi kot transportne ali avizne ladje in lake, ki vozjio vojake ali orožje z namenom, da nastopijo sovražno kakorkoli, ne smejo tebi nič meni nič uničiti. Slučaja, d a je vojskujoči odvezan vsakega ozira na življenje ljudi, ako sovražnik potaplja sovražne ladje brez vsakega prejšnjega svarila, kakor se je zgodilo v ponovno gra-janih slučajih ladij Elek!ra<, Dubrovnik-, »Zagreb« itd., e. in kr. vladi ni potrebno omenjati, ker v tem oziru kljub svoji neoporečni pravici ni nikdar vračala enako z enakim. Avstrijske vojne ladje niso ves čas voiske nolooile niti ene sovraž-
ne ladje brez prejšnjega, četudi splošnega svarila.
Različne sodbe o uničenju sovražnih trgovskih ladij.
Rek vlade Združenih držav se lahko različno razlaga. Dvomljivo je namreč z ozirom nanj, kakor se to z raznih strani trdi, če upraviči uničenje ladje z ljudmi na krovu lc oborožen odpor ali drugačen odpor, če n. pr. posadka namenoma opusti, da bi potnike vkrcala v čolne (slučaj »An-cona <) ali če nočejo potniki v čolne. C. in kr. vlada sodi, da jc v takih slučajih nedopustno uničiti posvarjeno ladjo, ne da se rešijo ljudje, ker bi siccr lahko vsak potnik onemogočil pravico, da sme vojskujoči potopiti sovražno ladjo. Sicr se pa opozarja na okolnost, da mnenja niso edina niti v tem, v kakšnih slučajih je sploh dopustno, da se uničijo sovražne trgovske ladje.
Potovanje na morju v vojski.
C. in kr. vlada sodi, da obveza, naj sc izda svarilo neposredno pred potopom ladje, povzroči trdote, ki si jih lahko izognemo; v gotovih okolnostih pa lahko škoduje koristim vojskujočih se držav. Predi vsem naj sc nc sme prezreti, da rešitev ljudi na morju skoraj vselej zavisi od slepega slučaja. Ne preostane drugega, kakor da iih ali prejmejo na krov vojne ladie, in je izpostavljena vsakemu sovražnemu učinku ali jih pa izročiti neprilikam elementov v malih čolnih. Načelom človekoljubja za to pač bolj odgovarja, če se ljudje s pravočasnim svarilom pravočasno odvrnejo, da se ne vozijo z ladjami, ki so izpostavljene nevarnostim.
Nevtralci naj se ne vozijo na sovražnih ladjah.
C. in kr. vlada se dalje ni prepričala kljub resnemu proučavanju vseh pravnih vprašanj, da gre podanikom nevtralnih držav pravica potovati nemoteno s sovražnimi ladjami. Načelo, da smejo nevtralci tudi v vojnih časih uživati ugodnosti svobode na morju, velja le nevtralnim ladjam, ne pa tudi nevtralnim osebam na krovu sovražnih ladij. Znano je namreč, da so tisti, ki se vojskujejo, upravičeni, da preprečijo promet sovražnih ladij, kolikor ga morejo. Če razpolagajo s potrebnimi vojnimi sredstvi, smejo, ako smatrajo to za dosego svojih vojnih smotrov za potrebno, prepovedati sovražnim trgovskim ladjam voziti po morju in jih uničiti, če le vozijo, ako so tudi svoj namen prej naznanili, da se lahko vsak: sovražnik in nevtralec, izogne nevarnosti za svoje življenje. Če bi se pa tudi o upravičenju takega nastopa dvomilo in če bi tudi sovražnik grozil s povračilom, bi bila to zadeva, ki tiče le vojskujoče se dr- j žave. Priznano je namreč, da so upravičene na visokem morju za vojaško podjetja in da odbijejo vsako motenje teh podjetij in da suvereno odločujejo, kako naj se na- | stopi proti sovražni plovbi. Ncvtralci nimajo v takem slučaju nobene druge po- | stavne koristi in zato nobenega drugega pravnega naslova, kakor da jim vojskujoči ; pravočasno naznani sovražniku namenjeno prepoved, da se lahko izogne nevarnosti j zaupati svoje ljudi in svoje premoženje sovražnim ladjam.
Nevtralci naj se ogibajo operacijskih ozemelj,
C. kr. vlada sme pač soditi, da pritrjuje \vashingtonski kabinet tem izvajanjem, ki so po njenem trdnem prepričanju ne-oporekljive. Če bi se oporekalo, bi brez dvoma, kar gotovo ne odgovarja nazoru zvezne vlade, bi se lahko nevtralci vmešavali v operacije vojskujočih se držav, da, lahko bi celo smeli soditi, kakšna vojna sredstva se smejo uporabljati proti sovražniku. Bilo bi tudi krivično, če bi kaka nevtralna vlada samo za to, da bi lahko njeni podaniki potovali s sovražnimi ladjami, ko lahko ravno tako potujejo, samo z večjo varnost joz nevtralnimi ladjami, pograbili za roko kako vojskujočo se državo, ki se morebiti vojskuje za svoj obstoj. O tem še ne govorimo, da bi s odprle duri in -vrata najhujšim zlorabam, če bi se hotela kaka vojskujoča se država prisiliti, da poioži pred vsakim nevtralcem orožje, kateremu se morebiti vzljubi, da potuje na svojih trgovskih ali zabavnih vožnjah s sovražnimi iadjami. Nikdar se še ni dvomilo o tem, da morajo nevtralni državljani sami nositi vso škodo, če pridejo na suhem v vojno operacijsko ozemlje.
Oborožene trgovske ladje.
Z ozirom na cirkularno verbalno noto z 10. februarja t. 1. o potopu z oboroženimi sovražnimi trgovskimi ladjami mora c. in kr. vlada vsekakor pribiti, da po njenem mnenju oborožitev trgovskih ladij, če tudi le za obrambo proti izvajanju pravice za-plenjevanja po modernem mednarodnem oravu ni utemeljeno. Praviloma je vojna ladja dolžna, d ase miruno sreča s sovražno trgovsko ladjo. Z gotovimi znami i jo mora ustaviti, občevati s kapita , :n, preiskati papirje ladje, sestaviti zapisnik in v gotovih slučajih sestaviti inventar. Na le dolžnosti je pa seveda vojna ladja vezana le, če je popolnoma Drepričana, da bo postopala trgovska ladja mirno naspiuli rije j. Te gotovosti, o tem se ne more dvomiti,
pa ni, če je trgovska ladja oborožena tako, da se lahko z vojno ladjo bori. Od vojne ladje naj se ne zahteva, da bi uradovala pod žreli sovražnih topov, naj "si že topovi nahajajo v kakršni koli namen na krovu.
0	tem niti ee govorimo, da so kljub vsem nasprotnim trditvam trgovske ladje sporazuma oborožene za to, da s topovi napadajo, kar je dokazano. Dolžnostim človekoljubja bi nc odgovarjalo, če bi se cd posadk vojnih ladij zahtevalo, naj se brez protiobrambe izroče sovražnemu orožju. Nobena država ne more dolžnosti človekoljubja nasproti poklicanim branilcem domovine nižje ceniti kakor dolžnosti nasproti podanikom tujih velesil.
Avstrija se je tudi v tem vprašanju držala svojega zagotovila. Z omenjeno cirkularno verbalno noto so bili nevtralci pravočasno posvarjeni, naj ne izroče svojih ljudi j in svojega blaga kaki oboroženi ladji. Napovedanih ukrepov tudi ni takoj izvedla, marveč dovolila rok, da je bilo nevtralcem mogoče zapustiti oborožene ladje, na katerih so se nahajali. Končno je c. in kr vojnim ladjam zapovedano, naj, če tudi srečajo oborožene sovražne trgovske ladie, če to le dopušča položaj, mislijo na svarilo in na rešitev ljudi, ki se nahajajo na krovu. Navedba ameriškega veleposlaništva, da so avstrijski podmorski čolni brez svarila potopili oborožena ameriška parnika Se-condo« in »Welch Prince«, je pomolita. C. in kr. vladi se je med tem poročalo, J a pri potopu teh ladij c. in kr. vojne ladje sploh niso bile udeležene.
Poojstrena podmorska vojska.
Kakor že večkrat omenjeno cirkularno berbalno noto je c. in kr. vlada - po-vrača se s tem na vprašanje poostrene podmorske vojske, s katerim se peča uvodoma ta Aide memoire — je s svcio izjavo 31. januarja t. 1. nevtralce posvarila in določila rok, da, cel aizjava bistveno ni drugega, kakor svarilo, naj nobena trgovska ladja ne vozi po morskih ozemljih, ki jih izjava natančno določa. Sicer je c. in kr. vojnim ladjam naročeno, naj, če le morejo, tudi tam svare trgovske lad"e in rešijo posadko in popotnike. C. in kr. vladi se je tudi velikokrat poročalo, da so bili mornarji in potniki uničenih ladij, rešeni. Za izgube ljudij za cborožene ali v zaprtih morjih uničene ladje c. in kr. vlada ne mcue prevzeti odgovornosti. Sicer se pa pripomni, c'a operirajo avstrijski podmorski čolni le na Adriji in v Sredozemskem morju in da ni skoraj misliti mogoče, da bi bile oškodovane koristi Amerike po c. in kr. vojnih ladjah.
Po vsem, kar se je na\ed!o uvodom tega Aide memoire, ni potrebno še zagotoviti, da se z zaporo omenjenih morij nikakor ne namerava uničiti življenfa ljudij ali jih ogrožati, marveč gre za višji smoter, da se s skrajšanjem vo'ške človeštvu prihrani nadaljnje trpljenje. N"men je zgolj ta, de se Velika Britanija in njene zaveznice, ki so razglasile pravno neveljavno 7f>-poro morskih oba! osrednjih držav, osamijo in da se jim prepreči zveza z ne vir« H, da bodo vsled tega pritiska volnejši za mir, ki bo jamčil za trajnost. Če se pa Avsbija poslužuje drugačnih vojnih Sredstev, kot : sovražniki, zavisi to od okcrlncsti. o katerih
1	človeku ni dano nobene moči. C. in kr vlada je pa prepričana, da je storila vse, kar
■ je mogla, da zabrani izgube človeških življenj. Smoter zaoore nasproti zahodnim velesila 19 bi se najhitrejše in rajgctovejJe dosegel, če bi se v morjih, za katere gre, ne izgubilo nobeno človeško življenje in bi ne bilo nobeno v nevarnosti.
Končno lahko c. in kr. vlada izjavi, da zagotovila podanega v:asiu*gtons!--i vla-! di v slučaju :>Ancona«, ki ss je ponovilo v slučaju Persia , s svojima izjavama 10, februarja 1916 in 31. januarja 1917 ni odpravila in tudi ne omejila. V okviru te!: zagotovil bo skupno s svojimi' zavezniki tr.di v bodoče vse storila, da postanejo n rod' na remiji kmalu deležni blagoslova mini. Če bo zasledujoč ta smoter. 10 spremlja, kar ji jc dobro znano, popolna simpatija vvashingtonskega kabineta, prisiljena c'a zabrani tudi nevtralno plovbo v gotovih delih morja, noče v upravidho tega uktepa opozarjati toliko ra nastop-sovražnikov ii se ji r.e zdi posnemanja vreden, kekor na to, da je Avstrija po trdovratnosti i« -.sovražnosti svojih sovražnikov, ki bi jo radi uničili, prisiljena v samoobrambo, kak,Tri zgodovina ne pozna podobnega zgleda.
Soiija, 5. marca. (Kor. ur.) Uradno: Vzhodno in zahodno od Tulče streljanje s puškami in strojnicami. Med stražami pri Mamudiji se jc oddelek ruske pehote skušal po ledu približati našim stražam, pa je bil razkropljen in z ognjem pregnan.
Ruska uradna poročila.
2.	marca. Rumunsko bojišče: Severno od ceste Jakobeny in Kimpolung se boj nadaljuje. Nemci so napravili protinapad na ruski oddelek, ki je večfer p"oprej zasedel višino pri vasi Rekos^a severno od reke Seval in prisilili Ruse, da so jo izpraznili.
3.	marca. Zahodno bojišče: Nemški bataljon je po enourni artiljerijski pripravi napadel naše jarke pri Slavotinih, 15 vrst jugovzhodno od Brzezanov. Najprvo se jim je posrečilo, da so se ustalili v izpostavljenih jarkih; s protinapadom naših ojačenj so pa bili vrženi nazaj.
4.	marca. V odseku južno od Burybre-va smo napravili protinapad, ki jc povzročil nemir v sovražnih strelskih jarkih.
Rumunsko bojišče: Streljanje na obeh straneh.
Duma bo razpuščena?
Stockholm, 5. marca. »Birževie Vedo-mosti« poročajo: Ministrski svet pod predsedstvom carja je sklenil, da se duma razpusti.
Rusi v Hanu.
Teheran, 5. marca. (K. u. — Petrograjska brzojavna agencija.) Rusi so vzeli Hamadan in zasledujejo, umikajočega se sovražnika. (Hamadan leži 225 km vzhodno od turško-perzijske meje.)
PelrograjsKa Konferenca.
Petrcgrasš, 4. marca. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Konferenca zaveznikov v Petrogradu, ki je pred kratkim končala svoje r'.clo, je vnovič dokazala, da so,stvari, ki jih druži, neomajlji-vo zveste. Konferenca je bila sklicana, da nadaljuje in izpopolni delo prejšnjih zavezniških konferenc. Petrograjska konferenca bo veliko pripomogla, da sc na vseh bojiščih z obkolitvijo sovražnika pripravijo ugodni pogoji za boj in da se hitreje doseže ura zmage.
u »em
E 01 CARSKO URADNO POROČILO,
Soiija, 4, mara. (K. u.) Uradno:
Ob južnem vznožju planine Bslašica sta ro silni artiljerijski pripravi prodirali dve sovražni stoiniji' s strojnimi puškami v e.-:;eri proti postaji Goro;, bili sta pa od našv1. straž krvavo odbiti.
Na ostali fronti slaboten topovski oge .j. V Vardarski dolini kakor tudi na Or5an3ke.il obrežju slabotno delovanje ar-tiJjeii 2.
Sciija, 5. marca. (Kor. ur.) Uradno: P-i Bitolju in ob Megleni slaboten ogenj topov in iretalcev min. V vardarski do-lini slaboten artiljerijski ogenj in živahno delovanje letal. Ob spodnji Strumi od časa to časa artilerijski ogenj in praske med patruljami.
Italijani v Valoni.
Bern. 5. marca. Bund« poroča, da se je Italijanom posrečilo, da so svojo valon-sko armado vnovič ojačili. Poroča se tudi, da je zveza med armadama pri Valoni in Eiio ju zopet vpostavljena.
Letalski napad na Solun.
London, 5. marca. (Kor. ur.) »Times« poicčajo iz Soluna: V torek popoldne je 15 letal Albatros metalo bombe na taborišča zaveznikov v solunski okolici. Škode je le malo.
m as :ea mm
MSI h 1111.33 111 lUlill
AVSTRIJSKO URADNO POR"? čin, Dunaj, 5. marca. Uradno: Nobenih poročil.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. marca. Veliki glavni stan: Na vzhodnem bojišču in m lracedon-ski bojni črti so se !e malo bojevali,
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 4. mara. (K, u.) Uradno: R u m u n s k o bojiš č- e. I ;.c važnega. Hud mraz in snežni meteži.
Vzhodno od Moze so Nemci s krepkim udarcem vtisnili francosko črto v širini 15G0 metrov. To podjetje se vredno pridružuje uspešnemu sunku v Champagni poleg Riponia. Reakcija vsled važnosti tega ozemlja in vsled občutljivosti Francozov za vse nemške uspehe ob Mozi nc bo izostala. Ta nemška vojna dejanja in izprazni ev postojank ob Ancri motijo francosko-angleke pomladanske načrte in pripravljajo podlago, na kateri se bo priborila ini-cijaiiva na odločilnih prostorih.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. marca. Veliki ginvni stan:
Ker se e dobro v idelo, so se v primeri s pre .njuni dnevi močnejše bojevali, — Severno Somme so napadli Angleži no močnem ognju jrino goz'-a St. Pierre Vaast, po trdem boju jim ja ostal kos jarka pri poti Bouchavesnes-Moislains: drugod smo jih vrgli. — Ne vbodnem bregu Moze so vzele naae čeJe francosko po3"ohnko pri gozdu Caurisres v Širini 1590 in z naskokom in so odbiie močne protisunke. Tudi v jisgovzfcarmem kotu gozda Fossas so naši iztrgali Fija-tCt-som važno tc^ko ozemlja, Poleg krvavih izgub, ki so jih dognali naiii poizvedovale! v pridobljenih čr-
tah smo ujeli 6 častnikov, 572 mož in zaplenili 16 strojnih in 25 hitro streljajo-čih pušk. V zelo številnih zračnih bojih so izgubili sovražniki včeraj 18 letal, 1 je bilo sestreljeno z zemlje. Mi smo izgubili 4 letala.
Prvi generalni kvartirni • mojster:
pl. Ludendorff. • * •
Francozi pogrešajo letalca Guynenerja.
Turin, 5. marca, »Gazetta del Popolo« poroča iz Pariza: Francoski letalec Guy-nener, ki je premagal 31 sovražnih letal jc ali padel ali pa ga je sovražnik ujel.
Posledice vojske na Angleškem.
Haag, 5. marca. Civilna službena dolžnost na Angleškem zahteva tako veliko število mož, da je bil londonski škof prisiljen zapreti vse londonske cerkve razen osmih, tako da bodb duhovni cerkveni uradniki 90 cerkva naj razpolago za narodne namene.
Rotterdam, 5. marca. »Manchester Guardian« piše: Tudi finančna sila Angleške ni neizčrpna. Poleg svojega ogromnega brodovja mora vzdržavati tudi velikansko armado, tako da je kot njeni sovražniki navezana na skorajšnji konec vojske.
Genf, 5. marca. Poročevalec lista »Petit Journal« je imel razgovor z Lloydom George, ki je med drugim izjavil: Mi smo otoška dežela in leta ni nihče motil naše osamelosti. Prvič smo izpostavljeni napadu in prisiljeni, da doprinašamo osebne žrtve. Angleška je gotovo delovala počasi, ali nobena dežela ni tako vztrajna kot britska. Če John Buhl enkrat ugrizne, ne izpusti tako hitro.
Poojslrena podmorska vojska.
Naši podmorski čolni potopili februarjp vsaj 700.000 ton,
Curih, 5. marca. (K. u,) »Neue Ziiri-cher Ztg.« javlja iz Haaga: Podmorski čolni so kakor se najnižje ceni, potopili v februarju vsaj 700.000 ton..
Zopet nad 30,000 ton potopljenih.
Rotterdam, 6. februarja. (Kor. ur.) Potopljeni so: angleški parnik »Huntsmann« (7460 ton), »Gaclan Farquhar« (5858 ton), »Jolo« (4000 ton) in »Long-Hurst« (5053 t.); dalje francoski parnik »Elorn« (603 tone), ladja »Lamentine« (725 ton) in »Labayon« (2589 ton), 11 francoskih ribiških jadrnic in 2 ribiška parnika.
Angleški rušilec se potopil.
London 5. marca, (K. u.) Admiralilefa poroča, da se je 1. t. m. potopil neki angleški rušilec na Severnem morju. Najbrže je zavozil na mino.
Strah pred podmorskimi čolni.
Ženeva, 5. marca. 15.000 italijanskih delavcev z ozirom na nevarnost podmorskih čolnov ni hotelo iti v angleške in francoske muiricijske tvornice, za katere so jih nabrali.
Italijani zahtevajo, naj se trgovske ladje oborože,
Lugano, 6. marca. Turinska »Stampa« poroča: Približno sto italijanskih poslancev je zahtevalo, naj vlada oboroži trgovske ladje proti napadom podmorskih čolnov.
Francija in podmorska vojska.
Francosko mornariško ministrstvo jc izjavilo, da ne bo več objavljalo imen potopljenih ladij, marveč da bo podalo vsak teden pregled o podmorski vojski z navedbo -števila potopljenih ladij.
Angleška je prepovedala Norveški ameriški premog,
Frankobrod, 5. marca. (Koi;. ur.) »Fr. Ztg.« poroča iz Kristijanije, da je angleški poslanik sporočil, da Anglija ne dovoli prevoza iz Amerike na Norveško. Ta ga je kupila velike množine.
Pritožba Brazilije proti Angliji,
Predsednik države Rio de Janeiro jc v okrožnici londonskim bankirjem izjavil, da prepoved uvoza na Angleško lahko uniči finance Braziliie in da upa na omiljenje uvoznih določil.
Bryan nadaljnje m rovno propagando.
Rotterdam, 5. marca. Iz Newyorka se poroča: Bryan je izjavil nekemu časnikarju: Tudi najnovejši položaj ne more zabra-niti njegove agitacije za mir. Sedanji položaj je zakrivil \Vilson, ker ni prepovedal izvoza orožja.
Razne poroda.
Dva Angleža proti razkosanju Avstrije.
Dunaj, 5. marca. Kakor poroča »Pol. korr je v angleški zbornici 20. febr. liberalec Ponsonby rekel, da so sedanji mirovni pogoji entente v prekem nasprotstvU z večkratno izjavo, da ta vojna ni osvajal-na ali napadalna. Mirovni pogoji hočejo razbiti Avstrijo in razdeliti Turčijo. Začeli snir> voinn zn varsrvn mak h narodov, R^clai jo na menda vadimo ■/.» novečaivie velik'1' držav.

Bivši Asquithov minister Trevelyan jc vprašal, kaj misli ententa pravzaprav z Avstrijo. Dosedanje besede bi pomenjale popolen razkroj Avstrije. Če hočemo vse avstrijske narodnosti napraviti neodvisne, potem ni tehtnega razloga proti popolni neodvisnosti Irske in Finske. Če je to cilj, ki pa za druge nc velja, potem za to stvar naših vojakov nc smemo goniti v smrt.
Ministrska kriza na švedskem.
Stockholm, 5. marca. (K. u.) »Svenska Telegram Byran« poroča: Ministrstvo Ham-merskjold je včeraj vložilo prošnjo za odstop, katere pa kralj ni sprejel. Ministrstvo je sklenilo, da za enkrat še ostane.
Nova ustava v Mehiki.
»Frankf. Ztg.« poroča iz New-Yorka: Nova ustava podeljuje vladi Mehike velika pooblastila proti premoči kapitalizma. Koncesije izrabljali petrolejske vrelce in rudokope dobe le rojeni naturalizirani Mehikanci. Inozemccm podele koncesije le, če se obvežejo, da ne bodo glede na koncesije nikdar zahtevali pomoči svojih vlad. Ino-zemci ne smejo kupiti zemljišč v obsegu 50 km od morja ali 100 km od deželne meje. Državo in cerkev so popolnoma ločili. Prizadetih je 2500 španskih in nemških duhovnikov. V šolah se krščanski nauk ne bo poučaval.
Dnevne novice.
-f- Zakaj se bojujejo avstrijski Slovani? Na nemške zahteve odgovarja »Agra-mer Tagblatt«: Avstrijski Nemci in nekte-re madžarske skupine naj si enkrat za vselej temeljito izbijejo iz glave: »Slovani v monarhiji se ne horijo za nemško-madžar-sko nadvlado, niti za razcepitev monarhije v razne dele, pa tudi ne za nemški ali madžarski jezik. Borijo se in krvave za dinastijo in prestol, za habsburško državo. Zapomnite si dobro: Za habsburško državo. Krvavo se borijo za dinastijo, prestol in lastni narod, za njegov razvoj in svobodo v habsburški državi. Za svoj popolni političen, kulturni in gospodarski razvoj in računajo samo na svojega vladarja in na svojo lastno moč. Naj si v raznih klubih nem-škoavstrijskih strank in nekterih budim-peštanskih urednikov ne mislijo, da bodo mogli po vojni narodom, ki so v nji tako krvaveli, priti s takimi stvarmi, kakor so n. pr. »smeri«. Ali se bo mar slovanska večina podredila tej ali oni narodni manjšini? Avstrijska ustava ne pozna helotov, ampak enakopravne narode. Zato sc avstrijski Slovani držijo tega: Čeprav so v večini, nočejo gospodovati manjšini; hočejo samo popolno ravnopravnost vseh narodov habsburške monarhije.«
+ Splošna reforma šolstva v Avstriji. Kakor poroča »Vestnik čeških profesorjev«, na pristojnih mestih pripravljajo odločno reformo vsega šolstva. Nova vlada je v svojem programu izjavila, da hoče z reformo doseči »popolnejšo izobrazbo ljudstva«, »nravno utrditev mladine« in »okrepitev državnega mišljenja«.
+ Osebna vest. Cesar je podelil sek-cijskemu svetniku v zunanjem ministrstvu dr. Ivanu Š u b 1 j u , rodom iz Kamnika, naslov in značaj dvornega in ministerial-nega svetnika.
t — Najvišje pohvalno priznanje je podeljeno poročniku Petru Malešič, pri cesar-jevičevem polku.
+ Manjši časopisi. Tekom tedna pride že včeraj napovedana naredba trgovinskega ministra, da dnevniki, ki izhajajo enkrat na dan, ne smejo tedensko imeti več nego 70 strani. Dnevniki z jutranjo in večerno izdajo pa ne več nego 96 strani. Slovensko časopisje je že sedaj bolj suho, ker noben slovenski dnevnik nima na teden niti 40 strani.
Časopis za slovenske ujetnike v Rusiji. Alojzij Trpin iz Podgore piše iz Kletnjc v orlovski guberniji: »Ko bi ti smel pisati, bi ti pisal mnogo zanimivega. Dobivamo tudi slovenski časopis iz te zemlje. Iz njega izvemo marsikaj iz domovine, n. pr. o razkolu v S. L. S. List je trojezičen in sicer v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku.
—	Potomcem dveh na polju s'.ave padlih slovenskih^ častnikov podeljeno plemstvo. Cesar je podelil vdovi polkovnika gorskega artiljerijskega polka št. 12, Frana Murka, ki je umrl vsled rane, dobljene na bojišču, ge. Klementini Murkovi in njenima sinoma Ivanu in Frideriku Murku plemstvo in priimek »Kulište« ter vdovi v boju padlega polkovnika Frana Drenika, de. Mariji Drenikovi in njenimi otroki Iza-beli, Klotildi in Alfred Dreriku plemstvo '.n priimek »Pietra Rossa«.
—	Na oltar domovine jc položil svoje mlado življenje desetnik Ivan Porenla, posestnikov šin iz Brega pri Kranju, star 23 let. Dne 31. januarja 1917 ga je zadela granata na italijanskem bojišču in je takoj drugi dan, 1. februarja, izdihnil svojo blago dušo v bolnišnici v Št. Danijelu. Služil je Pri 27. domobranskem pešpolku in se je že več kot dve leti hrabro bojeval na raznih bojiščih. Za svoje odlikovanje je prejel že i dve hrabrostni svetinji. Vedno je bil zado- j voljen in je potrpežljivo prenašal vse vojne '
težave. Žalujoči rodbini Tcmanovi ob tako bridki izgubi naše iskreno sožalje. — Na tirolsko-laški fronti je dne 27. februarja na patruljskem poizvedovanju padel zadet od sovražne krogle črnovojpik Ivan Slakan od Sv. Jurija pod Taborom na Štajerskem. Padli je bil odlikovan z srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste. Umrl je v najlepši mla-deniški dobi, star 21 Tet. O njegovi smrti nam poročajo: Junaško se je s svojimi štirimi tovariši prebil s'^o'zi sovražni oddelek, ki jih je bil obkolil, a kmalu nato ga je podrla sovražna krogla. Bil je v hipu mrtev. Pokojnik je bil pri celi stotniji nad vse priljubljen, vedno vesel in pogumen. Bodi mu lahka tirolska zemlja! — Padel je junaške smrti za domovino. 24letni Franc Vitežnik, sin posestnika in čevljarja v Št. Vidu nad Vipavo. 14. feb. t. 1. ga je na Krasu zadela granata. Umrl je 22. februarja v bolnišnici v Dutovljah. Zapušča žalujoče starše, dva brata in sestro. Študiral je v Ljubljani in bil zaradi svojega blagega značaja povsod priljubljen. Počivaj v miru, slovenski junak!
Kazen privezovanja odpravljena. Cesar jc izdal naslednje armadno in mornariško povelje: V zaupanju na vedno izkazano disciplino in v težkem vojnem času sijajno preizkušeni duh moje hrabre obrambne sile ukazujem, da se odpravi kazen privezovanja. Baden, 2. marca 1917. Karel 1. r.
— Desetletnica c. kr. domobranske orožarne. Poluradno se javlja (glej »Frem-denblatt« z dne 27. februarja 1917): C. kr. domobranska orožarna na Dunaju je leta 1916. v vsej tihoti sredi svetovne vojske in neumornega dela praznovala desetletnico svoje ustanovitve. Zavodova naloga je sprejemati, imeti v zalogi in oddajati vse za oborožbo domobranstva in orožništva potrebno ročno orožje, orodja in preizkusne instrumente in izdelovati municijo; upravljati mora in hraniti v dobrem stanju vse te vrste; končno izvršuje poprave, v kolikor ni v to poklicano osobje četnega orožnega mojstra. Prvi poveljnik orožarne je bil stotnik Jožef Tiller. Njemu je sledil podpolkovnik Pitaš pl. Trebsov, katerega je leta 1912. zamenil major Fridolin Kau-č i č, je odlično sodeloval pri izpopolnitvi orožarne v tehničnem oziru; on je tudi iz-najditelj strelnega periskopa »Kaučič«, ki omogočuje, da more strelec meriti za kritji, ne da bi bil v nevarnosti. Iznajdba se je pri armadi na bojišču izredno obnesla. L. 1916. je šel podpolkovnik Kaučič po 40-letnem službovanju v pokoj, nakar je bil imenovan za poveljnika orožarne podpolkovnik Sochor, ki je že prej večkrat ad interim poveljeval zavodu, O vojnem delovanju orožarne, v kolikor tiče ročno strelivo in golo orožje ter municijo, podajajo naslednje številke nekoliko pregleda: Leta | 1913. je oddala orožarna 31.591, leta 1915. ■ Pa 330,000 kosov ročnega strelnega orožja-| leta 1913. 31,449,688 patron, leta 1915. pa 58,800.500 patron; leta 1913. 3463 kosov I golega orožja, leta 1915. pa 22.200 kosov.
— Slovensko junaštvo. Ni kraja svetovne vojne, kjer bi ne zadonelo slovensko ime. Uradna vojna korespondenca poroča o slavnih bojih brnskega polka št, 8 dne 21. januarja južno od Rudke Mirinske. Temu polku je prideljenih tudi mnogo Slovencev, ki so se prav posebno odlikovali. Poročilo o junaštvih tega polka zaključuje: Zlasti so se odlikovali poveljnik skupine za j uriš nadporočnik Bozdech, poveljnik jurišajoče stotnije poročnik Pretner (iz Laškega trga), poveljnik oddelka strojnih pušk poročnik Azzola, poveljniki čet B a j c, J a 1 e n , Weizhappel, Zatloukal in Junek ter številni podčastniki in možje; 11 srebrnih hrabrostnih medalj 2. razreda in 57 bronastih hrabrostnih medalj je dokaz junaške hrabrosti te čete,« Če omenimo še, da sta bila poročnik Oton Pretner ter poročnik Vincenc J a 1 e ri iz Krope odlikovana z nemškim železnim križcem 2. razreda ter poleg drugih naših domačinov odlikovana pešec Hafner in enoletni prostovoljec četovodja T u š a r s srebrno svetinjo 1. razreda, zadnii obenem še povišan v praporščaka, ter da čaka že z nemškim odlikovanjem odlikovana poročnika Pret-nerja in Jalena še naše odlikovanje, smo vsaj v glavnih potezah označili junaštvo pri tem drznem naskoku, do katerega srečnega in sijajnega izida so v veliki meri pripomogli vojaki iz naših krajev.
Hrvatski medicinci v Inomostu. Na nemški medicinski fakulteti v Inomostu jc 50 slušateljev, od katerih so v c č i n a H r-v a t i.
Smrtna kosa. Umrl je v dež. bolnici v Ljubljani krojač. Karel Lutman iz Štandre-ža pri Gorici. — Umrl je v Pulju kaoitan linijske ladje »Cyklop« Haracich. — Umrl je v Zemunu profesor tamošnje realne gimnazije Ivan Tropsch. — V Ljutomeru je umrl veleposestnik Mat. Semlič, star 87 1. — V Gradcu je umrl inšpektor juž. železnice v pok. Teodor Johansen. — V Gradcu je umrl polkovnik Jožef Zoppctti pl. Alto-mare, star 61 let.
— Najdenka. Iz Skopic župnija Cerklje pri Krškem, dne 4. marca: Danes zjutraj so našli pred pragom g. Zevnika na Gorenjih Skopicah v cekru novorojeno dele ženskega spola z listom sledeče vsebine: »Draga prijateljica! Sprejmi to moje dete
kakor za svoje, ne srdi sc nanj, bodi mu mati in botra, ker ni še krščeno. Jaz ga ne morem preživljati, ker se sama od mladosti potikam po svetu, ti pa niinaš otrok in ga bodeš že preživljala. Z Bogom! Iz daljnega kraja.« — Gospa M. Zevnik je takoj peljala otroka h krstu v Cerklje. Pri krstu so dali otroku ime Marija. Čigavo je, se bo že pdizvedelo.
— Zvon ukradli so neznani tatovi iz zvonika župne cerkve v Skalah pri Velenju. Ko je prišel cerkvenih te dni jutranjico zvonit, mu je ostala vrv v roki in ko je šel gledat « -' onik, je videl, da je zvon izliniL
Letoiskl Hoji.
Esdin, 5. marca. Wolffov •■! .. ča: Jasno vreme v nedeljo je na ccii zahodni fronti omogočilo živahno letalsko delovanje. Angleški letalci so bili posebno živahni na Fianderskem in v Artois. Naši letalci so z velikim uspehom delovali pred Arrasom in nad Somme. V številnih srditih zračnih bojih so tu prisilili nič manj kot pet letal, da so se spustila na tla. Nadalj-nih 6 letal je sovražnih izgubil na drugih frontah, eno letalo so sestrelili naši obrambni topovi. Podnarednik Manschott jc severno od Verduna sestrelil svojega osmega nasprotnika, Candron dvokrilca, in popoldne istega dne sovražni privezani zrakoplov južno od Bell-Villc,
Na vzhodu so naši letalci zmetali za nad 500 kg bomb na kolodvor Molodečno. Ugotovili so se zadetki.
Na macedonski fronti je skupina nemških letalcev napadla sovražne municijske zaloge severno od Soluna. Ugotovilo se je več požarov in eksplozij. Neko naše letališče je brez vsakega uspeha z bombami napadlo 12 sovražnih letal.
liospodarske mM.
—	Skupni odsek za živila. Včeraj se je vršila na Dunaju pod predsedstvom gen. Landvvehra prva seja skupnega odseka za živila. Grof Tisza je v klubu svoje stranke izjavil, da novi odsek ne skrbi samo za vojaštvo, ampak za vse sloje prebivalstva.
—	Nadzornik za ljudsko prehrano. Kakor poroča »N. Fr. Pr.«, bo urad za ljudsko prehrano v bližnjih dneh ustanovil posebno nadzorstvo. Po posameznih kronovinah bodo posebni oblastveni organi osebno poizvedovali in vršili revizijo, preiskovali pritožbe in nasvete. Na Dunaju bo generalni inšpektor.
Kruh v Zagrebu. V Zagrebu prodajajo na krušne izkaznice od 5. t. m. 80% koruzne in 20% pšenične moke. Tak je tudi kruh.
Samo dva brezmesna dneva. Z Dunaja se poroča, da bo vlada še ta tekoči teden odpravila en brezmesni dan.
—	Uvoženo olje in mast se mora takoj naznaniti centrali za olje in mast na Dunaju. Tako določa nova naredba.
—	Ovseni riž dobimo kmalu. Kakor poročajo, bo prav dober in pozdravljen od prebivalstva.
3% milijona mark v dobrodelne svrhe je zapustil mestni občini draždanski trgovec Hettke.
Primorsfte novice.
m
—Ponesrečil sa js pri popravljanju ceste Straža-Cerkno 67 let stari delavec Anton Fon, doma iz Volč, kot begunec stanujoč v Cerknem na Goriškem. Pri razstre-ijevanju neke skale ga je zadelo kamenje ter mu zlomilo levo roko in ga ranilo na glavi. Zdravi se sedaj v tukajšnji deželni bolnišnici.
Pregledovanje črnovojniških obvezan-cev v Ajdovščini se vrši za občine ajdovskega sodnega okraja v torek, dne 6. marca, za občine goriškega in kanalskega sodnega okraja v sredo dne 7. marca.
Tramvej je povoz i v Trstu 70 letno gluhonemo Viktorijo Weiss. Težko poškodovano starko so prepeljali v bolnišnico.
Spomin« se norim nepcev!
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. marca zvečer, Wolffov urad poroča:
Na zahodu vsled snega in na vzhodu vsled hudega mraza nobenih posebnih dogodkov.
jesti. Prišli so k njim tudi otroci Krašovče-ve in Mcdcnove družine, ki tudi stanujjo v isti hiši ter tudi jedli. Za štirinpol letno Angelo Meden so bile kroglice usodepol-ne, kajti kmalu nato je žs doma podlegla zastrupljenju. Ostale otroke, pet po številu, med njimi dveinpollctnega Bruna Meden, so pozno v noč spravili v ljubljensko deželno bolnišnico ter bodo najbrž vsi okrevali.
lj Zažgala si je obhko v nedeljo okoli 9. ure zvečer v stanovanju na Sv. Petra ccsti št. 27 gdč. M a r i j a S i v i t z , 33 let stara begunka iz Komna, hči posestnika in trgov ca Petra. Predno so ji še mogli domači priti na pomoč, se je po celem životu tako hudo opekla, da je še isto noč podlegla opeklinam v deželni bolnišnici, kamor so jo bili prepeljali. Gotovo je izvršila grozno dejanje v blaznosti, kajti že lansko leto se je zaradi duševne bolezni dalj časa oskrbovala v blaznici na Studencu. Žc itak prizadeli rodbini sožalje, njej pa večni mir!
lj Novo zimo smo dobili danes ponoči. Tudi včeraj je skoraj ccl dan snežilo. Sušeč dela pravilno, vije z glavo, Glasom zasebnih poročil je sneg osrečil tudi druge dnljne kraje.
lj Ne trpinčite živali! Nekatere stranke imajo pse, katere pa tako stradajo, da je uboga žival kar vrtoglava. Potepajo se po mestu in iščejo raznih odpadkov in kosti, s katerimi naj se prežive. Ne samo, da je taka žival samo usmiljenja vredna, marveč je tudi nevarnost, da ne zboli in kot taka ne napravi ljudem več nesreč. Kdor nima, da bi dal psu jesti, naj ga da h konjaču! — Tudi kuretino imajo ljudje in mislijo, da bo živela lc od tega, kar dobi zunaj, od česar se že v normalnih časih ni mo^la živeti, nc pa še sedaj, ko ljudje skrbno pazijo na vse, da ne pride kaj v odpadek. Piče jc pa sploh dobiti težko in je tudi draga. Mnogim takim strankam, ki mislijo, da bodo kokoši živele kar od zraka in peska, so že poginile edino zaradi glada. Ker tudi ni pričakovati, da bi taka kokoš nesla jajca, je pač bolje, da se jo zakolje kakor pa da bi se še trpinčila dalje, dok!er od glada ne pogine. Kdor hoče imeti žival, ji mora dati tudi jesti!
li Oddaja f izšla se vrši za V. ok^ai v sredo, dne 7. marca, za VI. okraj pa v četrtek dne 8. marca, za VIL okraj v petek, dne 9. mr.rca, in za Vili. in IX. okraj v soboto dne 10. marca. Razdeljuje se fižol v cerkvi sv. Jožefa vsako popoldne od 2. do 6. ure. Pravico do fižola imajo le oni, ki predlo?e izkaznice za krompir. Stranke se opozarjajo, da se novih izkaznic za krompir ne izdaje več.
Ij Umrli so v Ljubljani: Helena Dolenc, dninarica, 70 let. — Leopold Sitar, črno-vojniški pešec. — Angela Meden, hči železniškega zavirača, štiri leta in pol, — Frančiška Jesih, šivilja, 61 let. — Emilijan Brach, sin železniškega ključavničarja, 1 uro, — Anton Zach, črnovojnik, 43 let. — Terezija Prezelj, hiralka, 35 let.
lj Dijak se sprejme na stanovanje, — Izve se pri upravništvu.
nm.
LioiansKe nov cc.
Centralni narodni odbor.
Vsled nesporazumljenja glede narodne poljske armade so iz organizacije narodnega odbora v Varšavi izstopili zastopniki »Poljske politične stranke«, »Narodne delavske zveze« in »Zveze neodvisnosti«. Na zborovanju narodnega odbora se je sklenilo, da se »Centralni narodni odbor« ne razpusti, ampak da se še ohrani, pa ne več kot »blok« političnih strank, ampak kot brezstrankarska organizacija. Cel odbor sc bo polagoma reorganiziral in postavil na novo podlago.
Osvoboditev vojnih ujetnikov iz Poljske,
Krakovska »Nowa Reforma« poroča, da bodo osvobodili vse doslej internirane osebe iz kraljevine Poljske, v kolikor so politično neomadeževanc. S tem se izpolni goreča želja Poljakov in dosledno izvede proklamacija osvoboditve Poljske,
Nad strankami.
V Varšavi se vršijo akademični kurzi za administracijske uradnike. Profesor Lyskowski, ki je s svojim predavanjem otvoril te kurze, je postavil načelo, da je administracija nad strankami. »Kurjer Warszawski« pozdravlja to stališče kot edino pravo, ker edino tako bo mogoče dobiti zadosti sposobnih uradnikov in doseči, da bo vsak mož na svojem mestu. Naj bi se to načelo tudi dosledno izvajalo. Posledica tega načela pa je, da se tudi uradniki vzdržati politike.
morajo
lj Šest otrok zastrupljenih. Zastrupile bi se bile skoro v nedeljo popoldne tri nn-Ic hčerke kleparskega pomočnika Franca Kosec iz Velike Čolnarske ulice štev. 10: petletna Matilda, petletna Jožefa (dvojčica z Matildo) ter triletna Frančiška. Oče, ki je sedaj pri vojakih, je bil prinesel domov strupene kroglice ter jih nastavil ščurkom na precej visoko na zidu pritrjeni polici. Otroci, ki vse oblezejo, so jih iztak-nili ,in ker so bile oslajcnc, začeli pridno
izredno zasedanje anier&Kega senala.
Washingion, 4. marca. (K. u.) Reuter: V nedeljo zvečer objavljeni izjavi poroča predsednik Wilson deželi, da je možno, da brez pooblaščenja po kongresu nc bo imel pooblastila oborožiti trgovske ladie ali ukreniti druge odredbe proti nevarnosti podmorskih čolnov. Predsednik je izjavil, da bo potrebno izrcdilo zasedanje kongresa, da izda potrebno pooblastilo, bilo bi
'••S
SLOVENEC, dne 6. marca 1917
Ivan Podlesnik: Knjigovodstvo II. del.
Vseb:no knjige (382 strani) je razdelil pisatelj v šest oddelkov. V prvem oddelku nam razloži kaj je kredit, kaj so denarni zavodi, zadruge; v drugem nam opiše hranilnico in posojilnico po Raiffeiznovem ziste-mu, v tretjem nam razjasni enojno in dvojno knjigovodstvo in knjigovodstvo pri omenjeni zadrugi, četrti del obsega praktičen zgled poslovanja hranilnice in posojilnice, peti konverzijo vknjiženih dolgov in šesti blagovni promet hranilnice in posojilnice po Raiffeiznovem zistemu. Knjiga je pisana v lahko umljivem slogu, dodejano ji je prav veliko praktičnih vzorcev za knjigovodstvo ter za listine in vloge, ki se rabijo pri poslovanju zadrug. Gotovo potrebna knjiga za vse, ki se zanimajo za zadružništvo, zlasti še za one, ki imajo opraviti s posojilnicami in sploh s zadrugami. Dobi se lično vezana v Katoliški bukvami in velja vezana s poštnino vred 6 K 50 vin.
sposoben za kmetska dela, se sprejme takoj v župnišču v Dolu pri Ljubljani;
Plača po dogovoru.	556
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena sestra, oziroma teta in svakinja, gospodična
šivilja
dne 5. t. m, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v Gospodu, zaspala.
Pogreb drago pokojnice bo v sredo, 7. marca, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna ulica 29, na pokopališče k sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Predrago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 5. marca l'J17.
VSf Več dobrih
esariev in mizarjev
se sprejme proti dobri plači, preskrbi hrane in stanovanja. Trajno delo v Ljubljani.
1'ojasnila daje:
Florijan Sfrausz,jfa
Sv. Pelra cesta SI. 23.
Globoko žalujoči ostali
Odvajalno sredstvo, ki jc vsak lahko zavžijc brez pomisleka, so Fellerjeve milo odvajalne, žc-lodcc krepilne rhabarbara-kroglice z zn. »Elsa« kroglice«. Predvo;ne cene. 6 škatelj franko 4 K 40 vin. pri lekarju E. V. Fellerju, Stubica, Elsa-trg št. 134 (Hrvatska). 12 steklenic Fellerjevega fluida z zn. »Elsa-fluid« franko 6 K. B9I lajšajoč. (ct)
V bližini mesta ležeča
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K 1'50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Sprejme se boljše, pridno
se proda. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro »Kupčija«.
ki govori dobro slovenski in nemški, k dveletni deklici. Naslov pove uprava Slovenca, ako se priloži znamka za odgovor, pod št. 558.
v blodili
3)Ur Izurjen
ali raznaš lka sc takoj sprejme. Vpraša naj se v upravi »Lalbacher Zeitung«.
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Naznanjamo prežalostno vest, da je naša preljuba hči. ozir. sestra in
nečakinja
Kristina Ravnikar
I.a britev iz srebro-jekia K 3 50, 4, 5: varnostni brlvsk: aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Periekl« s G rezili K 16, 20; dvo ez. res. rezila tucat K 5, 6. Ia lasestrižni aparati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozha tvrdka. Briix št. 1735, Češko. 112
danes ponoči po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo dne 7. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti Gledališka ulica štev. 2. na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne G. marca 1017.
Marija Ravnikar,
sodn. svetnika vdova, mati,
Dr. Jelko Ravnikar,
brat.
Nettl Zorlč,
teta.
:...:......i ^ui JKm • w
(neoženjen) za skladiščna dela sc spreime proti dobri plači in prostemu stanovanju ter hrani pri
R. Sarabon v Ljubljani. 509
Brez posebnega obvestila. — Mestni pogrebni zavod'v'Ljubljani.'
Za vse ljubeznive dokaze srčnega sočutja povodom prebridke izgube našega predo brega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
umetnega slikarja, posestnika in meščana
izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo preč. g. kanoniku I. Lavrenčiču za tolaživne obiske in gospodu duh. svetniku V. Berniku za zadnje spremstvo, ter vsem cenj. udeležnikom sprevoda, osobito gg. uradnikom in someščanom, ter gg. pevcem za ganljive žalostinke.
V Bogu počivajočega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Kamnik, 5. marca 1917.
Žalujoča rodbina Koželjeva.
OHtfnvnrnt urednik: Jožei Gostinčar. državni noslanec.
Izdaja konzorcii »Slovenca«
pa brez koristi sklicati izredno zasedanje, dokler deluje senat pod sedanjim poslov-r.ikom. ki mali manjšini omogoča držati v šahu pretežno večino. Predsednik predlaga zato, naj se za danes skliče izredno zasedanje senata, da se izpremeni poslovnik in poskrbi za sredstva, da se obvaruje dežela pred nesrečo.
Wilson v senatu.
Geni, 5. marca. V Parizu so bili že
predvčerajšnjim vsled brzojavk francoskih dopisnikov v V/ashingtonu pripravljeni, da v smislu poslovnika ne bodo mogli glasovati o predlogu za pooblastiloWilsonu, ker so obstrukcijske stranke zahtevale, naj govore vsi govorniki. Dejanski položaj so kolikor mogoče Wilsonovi pristaši s komentarji omilili. Wilsonov zaupnik senator Fall, voditelj vojne stranke, jc hitro brzo-javil v Evropo, da smatra Wilson za pooblastilo skjep reprezentančne zbornice in pismeno potrdilo 83 senatorjev. Zanimivo je tudi, ker se je pridružil Stone manjšini prijateljev miru. Stone je odstopil kot predsednik odseka za zunanje stvari, podpisal ni z 11 senatorji manifesta 83 senatorjev, ki so pismeno nastop Wilsona popolnoma odobravali. Posebno strastno je govoril senator Brandge. Rekel je: Dejansko smo v vojnem stanju z Nemčijo že od 1. februarja 1917, od dneva, ko je napovedala Nemčija svetovni obli vojsko. Tisti trenutek, ko bo kaka naša oborožena trgovska ladja stala nasproti kakemu podmorskemu čolnu, bodo drugi dogodki sledili avtomatično.
Nova doba Wilsonove vlade.
Milan, 5. marca (K. u.) »Corriere della Sera« poroča iz Londona: Novo predsedništvo Wilsona je bilo včeraj v vvashing-tonski kapitolski palači brez slovesnosti potrjeno. Wilson je prisegel in poljubil sv. pismo pri vrsti, ki se glasi: »Gospod, naše pribežališče in naša pomoč v uri preskuš-nje!- Ceremonija se je vršila precej ne-opaženo zaradi velikanskega zanimanja prebivalstva za sejo senata, v kateri se je razpravljalo o podelitvi pooblastila predsedniku za uporabo za armado in brodovje določenih vsot in v kateri jc trdovratna obstrukcija manjšine povzročila zaključitev zasedanja, ne da bi se moglo glasovati o podelitvi pooblastila. Seja je bila zelo burna, senatorji bi se kmalu stepli.
Položaj v Ameriki.
Matin« poroča, da je baje Wilson rekel: Prepričan sem, da ima sporazum prav, a svojega osebnega mnenja ne izrazim, dokler ne bo narod tako čutil kot jaz. Želim, da ostanemo nevtralni, da se izognemo strahotam vojske. Slučaj »Laconie« bo za vojno napoved zadoščal, a z višjih vidikov ta sklep odlašam, dokler ne bodo Američani priznali, da je ta sklep neizogibljiv. Pariški »Journal« pravi, da bodo sestavili vojni odsek, v katerem bodo zastopane vse stranke. Predsedoval mu bo Roosevelt. »Times« poročajo iz Washingtona, da je vojska neizogibljiva. Iz Londona se poroča, da prirejajo v večjih mestih domoljubne priredbe. Častnike nosijo okoli, ceste so okrašene z zastavami. Za vojsko se deta tudi s poročilom, da so odkrili zaroto na Wilsonovo življenje in da razpolaga z vsemi dokazi. »Newyork Tribune« in drugi newyorški listi zahtevajo vojsko, a v New-Yorku je mirno.
Kitajska gre z Ameriko.
Stockholm, 5. marca. »Russkoe Slovo« poroča, da se Kitajska ne pridružuje en-tenti, pač pa Ameriki.
Mehika in Japonska.
Gen!. 6. marca. Iz- Newyorka: Dognali so, da je Japonska poslala lani Mehiki veliko streliva. Japonske ladjedelnice grade že tri mesece več mehikanskih obrežnih ladij.
Lansing je uradno izjavil, da ne veruje, da bi bila Japonska obveščena o načrtu Nemčije in da upa, da se Mehika Nemčiji ne bo odzvala. Japonsko poslaništvo v Washingtonu je uradno izjavilo, da se japonska vlada z nemškim predlogom ne bo v nobenih okolnostih pečala in da bo ostala zvesta sporazumu in da ostane prijateljica Združenih držav. Matin« poroča, da ima Wilson poleg objavljene note še več not o nemško-mehikanski zaroti. O zaroti je Wilson obvestil vse južno-ameri-ške ljudovlade in jih prosil, naj naznanijo, kako da sodijo. Od mehikanske vlade ie zahteval obširnih pojasnil.
Wilson oboroži trgovske ladje.
Washington, 6. marca. (Kor. ur.) Reuter: Z visokega mesta se izjavlja, da bo Wilson oborožil trgovske ladje in ukrenil potrebno za varstvo ameriške plovbe tudi v slučaju, če bi senat ne sprejel predloga o oboroženi nevtralnosti.
Štiri ameriške ladje odplovejo v Evropo.
Genf, 5. marca. Iz Newyorka se poroča, da bodo 10. marca zopet odpluli štirje ameriški parniki skozi zaprto morje v angleška in francoska pristanišča. Glede na vožnjo teh ladij so že sklenili za dva milijonov dolarjev stav.