Ptuj, petek, 3. junija 2005
letnik LVIII • št. 36 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov

Foto: Martin Ozmec
Aktualno Protikorupcijski zakon • Raje podjetniki kot župani
Stran 3 Po naših občinah Kidričevo • Ravnateljica vrtca ni dobila besede
Stran 7
Po mestni občini Dr. Čelan • "Smo Ptujčani sami sebi največji sovražnik?"
Stran 6
Po naših občinah Strelstvo Gorišnica • Igriščni Gorazd Maloič
gordijski vozel na izredni seji
Stran 8 Po naših občinah
Videm • Po šotorski prireditvi - kdo je bolj razočaran nad kom Stran 11
Novi selektor bo Renato Šterman
Stran 16
Nogomet NK Drava • Nogometaši so neizkoriščen biser Ptuja
Stran 15 Kolesarstvo Dirka Po Sloveniji
• Start bo v četrtek, 9. junija, na Ptuju
Stran 16
9770040197060
Uvodnik
Duh periferije vse boij močan
Če odmislimo ptujsko nogometno zgodbo, ki bo mestu zagotovo v promocijskem pogledu dala več kot vsi dosedanji projekti, zdaj sta, kot kaže, tudi Drava in z njo Ptuj v Evropi, postaja duh tega mesta vse bolj močan. Vse večje tistih, ki si ne dajo več opravka z majhnostjo, z oblastno in še kakšno odvisnostjo od prestolnice, saj ta pogosto ne vidi čez Trojane.
Mestu se ob žerjavih in novih investicijskih podvigih približuje doslej največja prireditev, ki jo je sploh kdaj doživelo. V okviru 28. evropske žon-glerske konvencije, ki se bo pričela 14. avgusta, trajala pa en teden, se napoveduje kar tri tisoč žonglerjev, artistov in drugih spretnežev, ki bodo ob tem, da bodo preverjali svoj napredek med dvema konvencijama, veliko dali tudi mestu in njegovim prebivalcem. Zasluga, da so si Ptuj izbrali za mesto svojega srečanja, gre društvu Povod, ki je tudi organizator pouličnega festivala Ptuj - odprto mesto in ki je veliko pred drugimi verjelo v zgodbo o odprtosti, o neslutetnih potencialih tega okolja, ki razvojno bitko bije tudi s takšnimi in podobnimi projekti.
Če so se mali tega okolja otresli bojazni pred velikimi, pa veliki tega okolja naenkrat nimajo več posluha za dogodke, ki mestu lahko dajo veliko več kot nekajminutni spoti na televiziji. Podobno na Ptuj v tem pogledu gledajo veliki v slovenskem merilu, ki ne razumejo, kako je ta prireditev iz Evrope prišla v to malo mesto. Ob takem dogodku bi morali vsi v mestu postati veliki in združno delovati pod eno blagovno znamko. Žal pa se ptujska blagovna znamka še vedno spopada s porodnimi krči, zato tudi denar iz prestolnice (pre)počasi prihaja. Morda pa smo v tem primeru mali tudi zato, ker se še nismo odločili, kakšna bo naša strategija na prireditvenem področju. Dosedanja dogajanja govorijo najbolj v pridfestivalskemu mestu, že zaradi kulis.
Majda Goznik
Ormož • Kaj in kje bomo gradili?
Ureditev centra mesta
Nedavno se je zaključila javna razgrnitev osnutka odloka ureditvenega načrta za center mesta Ormož s pripadajočo javno razpravo in pričakovati je, da bo osnutek dan svetnikom v potrditev na eni prihodnjih sej.
O vsebini osnutka odloka je Boštjan Najžar, iz oddelka za okolje in prostor, povedal, da predvideva ureditev parkirnih prostorov ob pokopališču, gradnjo pomožnega nogometnega igrišča, nogometne tribune ob obstoječem igrišču, gradnjo povezovalne ceste med Lešniško in Dobravsko cesto, rekonstrukcijo dela Dobravske ceste proti šoli Stanka Vraza in
gradnjo parkirišč v tem delu, rekonstrukcijo Dobravske in Vrazove ceste ob hotelu. Na tem območju so predvideni še drugi manjši posegi, kot so ureditev dvorišč in zapolnitev vrzeli. Na južnem delu mesta se na območju stare Komunale načrtuje postavitev stanovanj-sko-poslovnega objekta, na področju vrtca, ki se bo preselili v šolo Stanka Vraza, so predvi-
dene vrstne stanovanjske hiše. Poslovno-stanovanjska objekta sta predvidena tudi nasproti občine in v ulici dr. Hrovata na ruševinah nekdanjega "bika". Spremembo potrebujejo tudi v zdravstvenem kompleksu, kjer je na mestu sedanjega rentgena predviden prostor za reševalna vozila, rentgen in zobozdravstvene ambulante. Opazili smo, da v sedanjem načrtu ni vrisana
Načrtujejo, da bi s Kerenčičevega umaknili parkirišča, ga rekonstruirali in mu vdahnili življenje.
garažna hiša za kmetijsko zadrugo. Ta problematika se bo reševala v sklopu ureditve atletskega stadiona, ki ga je treba rekonstruirati na prave dimenzije. Za ta projekt bo izveden javni natečaj in zelo možno je, da se bo podoba Mestne grabe korenito spremenila. V prostore kmetijske zadruge, na Ptujsko 12, pa bi načrtovalci preselili glasbeno šolo.
Policijsko postajo izločili
Javnih natečajev bo v prihodnosti izvedenih še več - za grajski kompleks, ki zajema bencinsko črpalko, ki se seli izven mesta, bivši Ograd, grad in pripadajoča parkirišča ter za hotelski kompleks, kjer bo novi lastnik izrazil svoje želje. Najžar pravi, da so pri pripravi načrta upoštevali predloge iz prve javne razprave, predvsem glede gabaritov objektov, na željo lastnikov oziroma stanovalcev pa so iz načrta izvzeli tudi določene parcele. V primerjavi s prvim osnutkom je območje obdelave zoženo, zato so številni zainteresirani v načrtih zaman iskali policijsko postajo. Izvzete so tudi hiše ob Dobravski cesti, omenjeno območje pa se začne urejati s prostorsko ureditvenimi pogoji za južni nižinski del občine Ormož.
Sredi maja je bila tudi javna razprava, ki je bila precej bolj obiskana kot prva. Boštjan Najžar pa je povedal, da bodo podane predloge poskušali v čim večji meri upoštevati. Razpravljavci so spregovorili tudi o viziji mesta Ormož in vsebini Kerenčičevega trga, kjer bodo kmalu opustili parkirišča in se lotili podobne obnove, kot jo je doživel del trga ob fontani. viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Mestni svet ponovno o komunali
Komunalci so skopi z informacijami
Ptujski mestni svetniki so se 26. maja sestali na 30. seji.
Med drugim so razpravljali o predlogu odlokov o javnem redu, lokalnih gospodarskih javnih službah, investicijskem projektu Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj, letnem poročilu o poslovanju
družbe Komunalno podjetje Ptuj in poročilu Podjetja za stanovanjske storitve o upravljanju najemnih stanovanj v lasti mestne občine Ptuj v letu 2004.
Pri investicijskem projektu
Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj so vprašljiva vlaganja v objekt (Kremplje-va ulica 1), ki je še v denaciona-lizacijskem postopku, saj naj bi bil vrnjen v naravi. Kot je znano, je MO Ptuj pridobila na raz-
Foto: Črtomir Goznik
Tudi na Slovenskem trgu so v lanskem letu obnavljali strehe in izvajali manjša gradbena dela. Potreb pa je veliko več, kot je denarja.
pisu Agencije RS za regionalni razvoj 21 milijonov tolarjev za obnovo in opremo prostorov Revivisa. V odboru za finance so mestnemu svetu predlagali, da sočasno z investicijskim projektom sprejme še odločitev, da se oprema po nakupu namesti v bivših prostorih vojašnice, kjer bo od jeseni potekalo izobraževanje rednih in izrednih študentov. Ponovno so se kresala mnenja o potrebnosti ali nepotrebnosti Revivisa, ki je bil ustanovljen v letu 2003, da bi približali študijske programe mladim s Ptujskega.
Največ pa so v odborih za finance in gospodarstvo v pripravah na 30. sejo razpravljali o letnem poročilu delniške družbe Komunalno podjetje Ptuj za leto 2004, s predlogi sklepov za skupščino, ki vsebujejo tudi predlog za delitev dividend. Odbor za finance ocenjuje, da družba ne ustvarja želenih poslovnih rezultatov, da je premalo naredila za racionalizacijo stroškov, rešitev vidi predvsem v povišanju cen storitev. O odpisu amortizacije pa razpravljajo v mestnem svetu že tri leta. Če bodo amortizacijo odpisovali še dve leti, se
bo sistem v celoti sesul, zato je potrebno najti neko rešitev in jo začeti obračunavati. Župan dr. Štefan Čelan je povedal, da v podjetju ni vse tako črno, kot nekateri vidijo, in da se premika v pravi smeri. Če podjetje vodi projekt za 42 milijonov evrov, katerih neto učinki se bodo videli v naslednjih letih, že ne more biti tako slabo. Tudi podatki direktorja KP Ptuj Jožeta Cvetka kažejo na to, da se v podjetju uspešno lotevajo racionalizacije stroškov, da pa vsega ni mogoče narediti čez noč.
"Odbor za finance se ne more otresti vtisa, da cilj uprave družbe ni razvoj, temveč povečanje cen storitev, plač zaposlenih in delitev dividend. Moteče je tudi, da je z rezultati poslovanja zadovoljen nadzorni svet. Odbor za finance tudi ni oblikoval nobenih stališč k predlagani delitvi bilančnega dobička, saj se je v primerjavi z letom 2003 povečal le za 0,6 odstotka, plače pa za več kot 9 odstotkov, pri tem pa je pretežni del čistega dobička posledica finančnih prihodkov zaradi vezave sredstev v eni od bank, ki ji je prineslo 30 milijonov tolarjev, in izrednih prihodkov," so še ugotavljali v odboru za finance.
Enkratno spanje v parku še ni prekršek
Člani odbora z finance so bili tudi kritični do poročila Podjet-
ja za stanovanjske storitve, saj naj bi bilo v delu o upravljanju s sredstvi stanovanjskega fonda v lasti mestne občine veliko nejasnosti. Odhodki naj bi bili večji od prihodkov, planirana poraba pa je na nekaterih področjih višja celo za osemkrat. Svetniki bi tudi želeli pobliže spoznati informacijo o poslovanju družbe v letu 2004 v primeru, da ni protizakonito zahtevati takšno informacijo od družbe, ki je za 50 let prevzela v upravljanje celotni stanovanjski fond MO Ptuj. Največ razprav je bilo z vpisom etažne lastnine v zemljiško knjigo. Kot je povedal direktor Podjetja za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, Janez Belšak, so pripravili že 1600 predlogov za vpis, od tega jih je realiziranih le 450.
V odlok o javnem redu in miru v mestni občini Ptuj pa so med drugim zapisali, da prenočevanje v javnih prostorih in na javnih površinah, ki za to niso namenjene, ni prekršek, če bomo na primer v parku prespali eno noč in ne bomo motili drugih ljudi. "Prenočevanje mora biti večkratno dejanje, a mora tudi vznemirjati ljudi," so poudarili pripravljavci odloka.
Ptujski svetniki so se tudi na 30. seji srečali s problemom uveljavljanja predkupne pravice. Zaradi luknje v proračunu tudi v primeru prodaje objekta Mercatorja v CmD na Ptuju, kjer je bila samopostrežna prodajalna, predkupne pravice ne bodo uveljavljali.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabi^aimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiraimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: vki
Politika • Kosov protikorupcijski zakon
Raje podjetniki kot župani!
»Kar se tiče same korupcije, mislim, da ta zakon ni pravilen in nima pravega učinka,« pravi podjetnik in župan Gorišnice Jožef Kokot, podobnega mnenja pa je tudi župan Dornave Franc Šegula.
Kot je slišati tudi od drugod, v svojem razmišljanju nikakor nista edina, saj se bodo (nekateri pa so se že) tako svetniki kot župani v primeru odločitve med politično ali podjetniško funkcijo, odločali za podjetništvo in zapuščali javno politično prizorišče.
»Mislim, da občinski svetniki nikakor ne bi smeli biti zajeti v okvir tega zakona, saj se bo v prihodnje množično dogajalo, da uspešni podjetniki ne bodo več kandidirali na listah za občinske svetnike. Kakšni bodo potem občinski sveti in kako bo to vplivalo na kvaliteto dela, si lahko predstavlja vsak sam! V našem občinskem svetu sicer odstopov zaradi tega zakona še ni bilo, ne vem pa, kako bo vnaprej. Gotovo pa je, da bodo manjše občine zaradi takega zakona utrpele veliko škodo. Da bi kdo tvegal svoje podjetje za tistih sto do tristo tisoč tolarjev, ki jih lahko letno dobi kot svetnik, je
neumno in nerealno pričakovati!«
Župan Kokot tudi pravi, da če se bo moral kot podjetnik sam postaviti pred vprašanje, ali ostati župan ali zgolj podjetnik, se bo odločil za slednje: »Raje odstopim od županovanja kot da tvegam obstoj oziroma uspešno poslovanje svojega podjetja. Menda ne bom postavljal podjetja na kocko zaradi županske funkcije?! Mislim, da se nihče, ki je v podobnem položaju, ne bi in ne bo odločil drugače. Poleg tega mi je vsebinska nota tega zakona s stališča gospodarjenja nerazumljiva, saj podjetje na razpisih lahko uspe le, če je dovolj oz. najbolj konkurenčno. Trg ima svoja pravila, ki jih je treba upoštevati, sicer ne moreš preživeti kot podjetnik, pa če si petkrat župan! In če zgolj zaradi tega, ker si župan ali svetnik, tvoje podjetje kljub temu, da izpolnjuje vse pogoje nekega javnega natečaja, na njem sploh ne sme sodelovati,
Gorišniški župan Jožef Kokot: »Če zgolj zaradi tega, ker si župan ali svetnik, tvoje podjetje kljub temu da izpolnjuje vse pogoje nekega javnega natečaja, na njem sploh ne sme sodelovati, potem je bolje, da nimaš nobene politične funkcije!«
potem je bolje, da nimaš nobene politične funkcije!«.
Zasebno podjetje, ki ga vodi Kokot, zaenkrat sicer še posluje mimo prijav na javne razpise: »Pač opravljamo druga dela, ki niso povezana z javnimi financami. Če bo šlo tako naprej, bo šlo in do takrat, seveda upoštevajoč mandatno dobo, bom župan. Sicer se bom pa županova-nju odrekel.«
Sprejeti zakon pa ne prepoveduje dejavnosti prodaj nepremičnin, kar pomeni, da bo župan lahko prodal določeno zemljišče za izgradnjo policijske postaje notranjemu ministrstvu: »Tega ta zakon ne omejuje,« je še pojasnil Kokot.
Podobno, vendar z več optimizma, zakon ocenjuje dornavski župan, sicer prav tako podjetnik, Franc Segula: »Seveda tudi jaz razmišljam o morebitnem odstopu od funkcije župana, če bi oz. bo ta zakon ogrožal poslovanje družinskega podjetja, od katerega je navsezadnje odvisnih ogromno družin, saj zaposlujemo preko 100 ljudi. Vendar pa ta zakon v enem od svojih členov pogojno dopušča sodelovanje podjetij, katerih lastniki so tudi nosilci javnih političnih funkcij, na javnih razpisih. Zato sem že dogovorjen za srečanje s protikorupcij-sko komisijo v teh dneh, da razčistimo dileme. Členi so namreč napisani tako, da je ponekod možna različna razlaga. Osebno se mi zdi čisto nerealno, da, recimo, naše podjetje ne bi moglo sodelovati na javnih razpisih v Ljubljani ali na Primorskem. Podpiram pa ta zakon, v kolikor velja za domače okolje, se pravi, v mojem primeru za
občino Dornava ali sosednje občine, kjer bi se morda lahko pojavljali dvomi o političnem vplivu zaradi moje funkcije župana. Kolikor mi je doslej znano, pa naj bi bila možna prijava na javne razpise, če bi to predhodno odobrila pro-tikorupcijska komisija. Seveda je to dodaten zaplet in postopek, kar pa je že drugo vprašanje. Sicer pa, če se bo izkazalo, da naše podjetje nikakor ne bo moglo več sodelovati na nobenem javnem razpisu in bo to vplivalo na uspešnost oziroma rentabilnost poslovanja, ni dvoma, da se bom odrekel županova-nju!«
SM
Dornavski župan Franc Šegula: »Če se bo izkazalo, da naše podjetje nikakor ne bo moglo več sodelovati na nobenem javnem razpisu in bo to vplivalo na uspešnost oziroma rentabilnost poslovanja, ni dvoma, da se bom odrekel županovanju!«
Ptuj • O uresničevanju protikorupcijskega zakona
Je vsako uspešno delo že korupcija?
Že lani so mestni svetniki in drugi funkcionarji MO Ptuj prejeli obrazec o darilih, ki ga morajo skladno s pravilnikom, sprejetim na osnovi protikorupcijskega zakona in ga je sprejela protikorupcijska komisija, vrniti v urad župana MO Ptuj.
Gre za obrazec za evidentiranje sprejetega darila funkcionarja, na katerega morajo vpisati darila, ki so jih kot svetniki mestnega sveta sprejeli v lanskem letu, so jih spomnili na 30. seji. Sicer pa se je tudi v mestnem svetu razvnela vroča debata okrog protikorupcijskega zakona, ker naj bi imeli nekateri funkcionarji poslovne interese z državo in državnimi podjetji, nekateri pa ne želijo razkriti svojega premoženjskega stanja, zato tudi odstopajo kot svetniki v lokalnih skupnostih.
Mestni svet je 26. maja sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju mandata svetniku Miranu Senčarju, ki je nepreklicno odstopil iz osebnih interesov. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, da nobena prepričevanja niso zalegla, prepričan je tudi, da gre za odstop v škodo slovenski politiki. Neuradno smo izvedeli, da naj bi Senčarja v mestnem svetu nadomestil Mitja Petrič.
Na spornem seznamu 577 podjetij, ki naj ne bi smela poslovati z državo, je tudi Olimpic, last mestnega svetnika Vlada Čuša. Povprašali smo ga za mnenje. »Podjetje Olimpic posluje že od leta 1990. V dosedanjem poslovanju in tudi v bližnji prihodnosti ne načrtujemo nobene
poslovne dejavnosti, s katero bi kandidirali na naročila pri pravnih subjektih, ki se financirajo iz proračunskih sredstev. Iz tega razloga nas zakon o preprečevanju korupcije v poslovnem smislu ni v ničemer prizadel. Gotovo je prav, da država s pozitivno zakonodajo naredi vse, kar je v njeni moči, za uspešno preprečevanje korupcije. Vendar pa je zakon, ki ga je sprejela še prejšnja vlada, deležen velikih kritik, večkrat tudi upravičenih. Očitno je bil sprejet na hitro in so se pripravljavci in predlagatelji premalo poglobili v njegove posledice. Verjetno se sedaj veljavni zakon preveč ukvarja le s preprečevanjem, nič kaj dosti pa z obstoječo korupcijo. Tako pretežni del zakona temelji na nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo za funkcionarje, omejitvah glede sprejemanja daril, nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in podobno. Moramo pa vedeti, da povečevanje premoženjskega stanja, ki je sicer običajno pri vseh uspešnih delavcih nasploh, še ni dokaz za ugotavljanje korupcije. V ptujskem mestnem svetu bi si glede na zastopanost lahko želeli kvečjemu kakšnega občinskega svetnika ali svetnico iz gospodarstva več in ne
obratno.«
Tudi mestni svetnik Milan Čuček se je s svojim podjetjem Libro znašel na spornem seznamu. "O korupciji in klientelizmu je govoril že dr. Janez Drnovšek na kongresu LDS, takratna opozicija pa je začela s tem mahati in s svojimi predlogi 'prisilila' pozicijo, da je sprejela malo nelogičen zakon. Zakon je premalo domišljen, v tem je problem," poudarja Milan Čuček, ki je prav tako prepričan, da na ta seznam ne sodi, ker ima opravka z naročili male vednosti. Prav tako meni, da bo protikorupcijski zakon podaljšal postopke oddaje javnih naročil, saj bo v primeru, če bo nekdo z liste najboljši ponudnik pri javnem naročilu, moral naročnik zaprositi komisijo za dovoljenje. Vprašanje časa je tudi, kdaj bo ustavno sodišče RS razsodilo, da so določbe zakona o preprečevanju korupcije nesorazmerne učinkom v praksi in tudi v nasprotju z učinkovitostjo javnih naročil. Nesorazmernost določb zakona pa pomeni tudi kršitev z ustavo dovoljenih pravic, na primer pravice biti izvoljen. Omejitev poslovanja se nanaša tudi na dodeljevanje državnih pomoči, subvencij, je še povedal Milan Čuček.
MG
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Na obisku v Petovia avtu
Trzni delež ohranjajo
V lanskem letu je delniška družba Petovia avto prvič poslovala z izgubo, je povedal direktor Vili Cerovič, univ. dipl. ekon. Izgubo bodo pokrili iz dobička prejšnjih let. Letos poslujejo normalno.
Lanska realizacija je znašala 4,1 milijarde tolarjev, letos je načrtujejo čez pet milijard tolarjev in okrog 34 milijonov tolarjev dobička. Cilje bo zelo težko doseči, ker je avtomobilska dejavnost v krizi, prodaja avtomobilov v celi Slove-
niji pada. Ne glede na težave jim je v prvih štirih mesecih letos uspelo ohraniti skoraj 25-odstotni delež pri prodaji Renaultovih vozil na območju, ki ga pokrivajo. Glavni cilj pa je povečanje realizacije v avtohiši v Mariboru.
Glavni razlog za izgubo je investicija v Mariboru, kjer so imeli veliko problemov pri pridobivanju dovoljenj oziroma vse potrebne dokumentacije in ki bo ob Gornji Radgoni ena od sedmih lokacij za prodajo modela
Foto: Črtomir Goznik
Direktor Vili Cerovič, univ. dipl. ekon.
Foto: Črtomir Goznik
V Petovia avtu postavljajo kvaliteto storitev na prvo mesto.
dacie logan, ki je bil razvit pod Renaultovim okriljem. V mariborski avtohiši, ki naj bi startala že s prvim januarjem 2004, so šele julija lani pričeli s tehničnimi pregledi in overitvijo tahografov, z Renaultovim servisom letos. Šele prvega maja letos pa jim je uspelo pripraviti vse potrebno za začetek poslovanja oziroma ponudbo programsko zaključiti. Med tem časom so plačevali delavce, zapletlo se je tudi pri izdaji gradbenega dovoljenja, ki ga prvotno naj ne bi potrebovali, zatem pa so ga morali pridobiti. Vsi ti stroški so imeli za posledico negativni poslovni rezultat, čeprav so bili fizični podatki prodaje izredno dobri. Uspelo jim je pridobiti tudi tri agente za prodajo Renaul-tovih vozil v Velenju, Rogaški Slatini in Dornavi. Letos naj bi prodali okrog 700 Rena-ultovih vozil in približno
toliko rabljenih. V Mariboru ob Renaultovih vozili prodajajo tudi vozila Citroen in dacia logan, rabljena vozila, izvajajo pooblaščene servise za omenjene znamke avtomobilov in opravljajo druge storitve, povezane z avtomobili, kot je tudi servis Renault minuta, v okviru katerega opravljajo manjša popravila, ki jih je mogoče opraviti v krajšem času. Prodajajo pa tudi skuterje, rezervne dele in lahko gradbeno mehanizacijo. Program dvokoles je med kupci na območju, ki ga pokriva Petovia avto, vzbudil veliko zanimanja.
Prodajajo tudi kitajske skuterje
Od nedavnega prodajajo tudi skuterje kitajskega porekla, v katere so vgrajeni Yammahini motorji, v nekaj letošnjih mesecih so jih pro-
dali že polovico uvoženega kontingenta, kljub slabemu vremenu. V stalni ponudbi pa imajo skuterje Piaggio, Gilerra in Vespa, za katere so pooblaščeni prodajalci in serviserji, vključno s kitajskimi, ter za motorje in skuterje Honda. Veliko družba vlaga v izobraževanje zaposlenih, v kratkem naj bi pridobili še tretjega mehanika specialista, po Renaultovih standardih je znan pod imenom "koteh" in je tudi najbolj izobražen mehanik. Glede na standarde bi sicer potrebovali le enega, s tremi pa bodo pri kupcih zagotovo pridobili še večje zaupanje, saj je kvaliteta opravljenih storitev na prvem mestu. Poslovanje so že pred petimi leti uredili skladno s standardi kakovosti ISO, te dni so jih znova preverjali. Pri tehničnih pregledih se ne dogaja nič novega, država jim je vzela nalepke, pa tudi kvoto pri tehničnih pregledih, ki so se glede na novo zakonodajo zmanjšali kar za 30 do 40 odstotkov. Zaradi tega so prisiljeni iskati notranje rezerve, zmanjševati stroške na vseh področjih dela. Trenutno družba Petovia avto zaposluje 121 delavcev, od tega jih je v Mariboru zaposlenih 121. V Beogradu in Novem Sadu so še prisotni, obsega ne širijo, tržišče je še zelo nestabilno, primanjkuje pa tudi kakovostnih kadrov. V letošnjem letu večjih investicij ne načrtujejo.
MG
Ptuj • Perutnina pomaga otrokom v Bosni
Podlehnik • Nova prodajalna
Pomoč otrokom - žrtvam vojne Zdaj tudi doma
v	niieÎAa in PranA PACfiie Iri ca e eîvîlîe4vAm iiLu
V akcijo pomoči otrokom iz BiH pod imenom Poglej me, ki jo vodi ambasadorka Unicefa za Zahodni Balkan igralka Milena Zupančič, se je s torkovo slavnostno predajo vrednostnega bona vključila tudi Perutnina Ptuj.
»Naše podjetje ima v Bosni že večdesetletno tradicijo in normalno je, da so se ob poslovnih spletle številne prijateljske vezi. Tudi v času največje vojne vihre smo uspeli, sicer z velikimi težavami, ohranjati poslovanje v tej državi. In jasno je, da v okolju, s katerim živimo in dihamo, potem ne nastopamo le kot prodajalci, ampak tudi kot donatorji,« je uvodoma odločitev za donatorski prispevek PP v višini tričetrt milijona tolarjev označil predsednik uprave dr. Roman Glaser.
Perutnina je sicer že v letu 2001 sarajevski univerzi podarila komplet opreme za analizo
porekla mesnega tkiva v raziskovalne in kontrolne namene, do leta 2003 pa je tudi sodelovala in podpirala izobraževalno preventivne programe varnosti v prometu osnovnošolcev v BiH.
Ambasadorka Unicefa Milena Zupančič pa je na novinarski konferenci podrobneje predstavila širši Unicefov program pomoči otrokom brez starševske oskrbe, ki letno za izvedbo zahteva kar 850.000 milijonov evrov in v okviru katerega se vodi tudi akcija Poglej me: »To akcijo pelje slovenski Unicef in je namenjena otrokom, ki so na takšen ali druga-
čen način postali žrtve vojne, bodisi ker so sirote, bodisi zaradi psihične prizadetosti. Koliko je teh otrok, ki so potrebni starševske ali strokovne oskrbe v Bosni, točno ni znano. Po uradnih podatkih naj bi bilo 3500 otrok brez staršev, veliko jih živi v enostarševskih družinah, kjer roditelji niso zaposleni. V socialnih ustanovah, ki jih je 17, jih životari 1270. Po neuradnih podatkih pa je vsaj 20.000 otrok, ki so potrebni oskrbe.«
Ena najhujših težav, s katero se po vojni srečujejo v Bosni, je pomanjkanje strokovnega kadra, ki bi se znal ukvarjati s
Dr. Roman Glaser je v imenu PP Mileni Zupančič podaril bon za 750.000 tolarjev pomoči otrokom-žrtvam vojne v Bosni.
prizadetimi otroki in jim nuditi pravilno, predvsem psihološko pomoč: »Gre za to, da v ustanovah ni strokovnjakov, država pa nima denarja, da bi jih usposobila. Zato se razrašča kriminal in prostitucija med mlajšimi mladostniki. Zbran denar pa bo namenjen pomoči vsem otrokom, ki živijo v Bosni, ne glede na narodnost!«
Z akcijo Poglej me želi slovenski Unicef po besedah Zupančičeve zbrati 36 milijonov tolarjev, zato so za pomoč že poslali apel na 440 podjetij, 87 posameznikom in 75 javnim uslužbencem, predvsem poslancem: »Cilj zbranih sredstev je v izgradnji mreže rejniških družin, ki so v Bosni povsem nepoznana zadeva, izboljšanje pogojev bivanja v institucijah ter izobraževanje strokovnega kadra. Kakšen bo odziv naši podjetij in ostalih, bomo videli v prihodnjem času. Vsekakor pa sem zelo vesela in se nadvse toplo zahvaljujem Perutnini Ptuj, da se je takoj vključila v našo akcijo!«
Za svoj donatorski prispevek bosanskim otrokom je Glaser od Zupančičeve prejel poseben pečat: »Ta pečat lahko uporabljate kjerkoli, tudi na svojih poslovnih listinah in je znamenje, da ste kreator boljšega življenja otrok v Bosni,« je ob predaji pečata še povedala Milena Zupančič.
Dušica in Franc Feguš, ki se s šiviljstvom ukvarjata že od leta 1989, v zadnjem obdobju pa se jima je pridružil tudi sin, tako da je nastalo že pravo majhno družinsko podjetje s petimi zaposlenimi, sta minulo soboto slavnostno odprla še industrijsko prodajalno domačih artiklov.
»Naša proizvodnja je usmerjena v izdelavo ženske konfekcije, predvsem bluz, majic, hlač in kostimov. Doslej so bili naši izdelki na policah več trgovin, praktično povsod po Sloveniji, zdaj pa smo se na željo strank odločili, da naše artikle začnemo tržiti tudi v domačem kraju. In tako je padla odločitev o ureditvi manjše industrijske prodajalne v sklopu šiviljske delavnice, kjer bo na voljo vse, kar izdelamo, kdaj v prihodnosti pa bomo morda ponudbo razširili tudi z vključitvijo drugih artiklov oziroma blagovnih znamk. Verjamemo, da je naša odločitev prava in da bo proda-
jalna zaživela, saj so tudi cene nadvse ugodne,« sta povedala podjetnika.
Prodajalna bo odprta vsak delovni dan do 15. ure, če bo kakšna stranka odpiralni čas nekoliko zgrešila, pa, kot je bilo razumeti, tudi ne bo težav s postrežbo, saj se navsezadnje vse dogaja kar na domačem dvorišču Feguševih. Tam je bila minulo soboto popoldne tudi velika zabava, ki se je začela po uradnih nagovorih, blagoslovu nove trgovine in slovesnem prerezu vrvice, ki ga je imel čast opraviti kar podlehniški župan Vekoslav Fric.
SM
Uradno odprtje Feguševe industrijske prodajalne tekstilnih izdelkov v Podlehniku je s prerezom traku opravil sam župan Vekoslav Fric (prvi z leve), ob njem Franc in Dušica Feguš ter domači župnik Kmetec, ki je novo pridobitev tudi blagoslovil.
Foto: SM
Foto: SM
Sp. Podravje • Okoljski minister na obisku
Podobnikov »blitzkrieg« od Haloz do Ptuja
Okoljski minister Janez Podobnik je zadnji majski petek skorajda ves dan do poznega večera poslušal težave in vprašanja naših županov, od haloškega vodovoda preko cestnih težav do ptujskih Gajk in še marsikaj je bilo vmes.
Začelo se je točno opoldne v Majšperku, kjer so ministra z njegovo ekipo pričakali župan Vidma Friderik Bračič, župan Žetal Anton Butolen in gostiteljica, majšperška županja Darinka Fakin.
Majšperk: vodovod bo
Prva in glavna tema je bil seveda vodovod; konkretno projekt celovite vodovodne oskrbe Zahodnih Haloz. Podobnik je dal vedeti, da je o projektu in zapletih okoli njega že marsikaj slišal, potem je poslušal župane, listal po dokumentaciji in nazadnje povedal, da izgradnja bo, ampak ne na osnovi doslej pripravljenih dokumentov. Naročil je izdelavo novega investicijskega plana, stari DIIP je torej propadel, se
zavzel za ponovno srečanje z župani in zagotovil, da bo MOP kot novi investitor z občinami podpisal pogodbo še pred parlamentarnimi počitnicami: »V novem investicijskem načrtu bo točno določena nova časovna in finančna razdelitev. Zaenkrat lahko zagotovim, da bo v letošnjem letu ministrstvo prispevalo 200 milijonov, drugo leto pa 110. Za ostali znesek državnega sofinanciranja se bomo dogovarjali in ga določili vnaprej, saj bo treba točne postavke predvideti v državnem proračunu, vsekakor pa naj se vodovodno omrežje zgradi v dveh fazah.« Letošnji razpis pa naj bi, po besedah Podobnika, zajemal celoten projekt in ne le prvo fazo, kar je dosedanjemu skrbniku projekta, županu Bu-tolenu, izvabilo vsaj minimalen nasmeh ob vseh prej slišanih informacijah, iz katerih je bilo
jasno, da je vsa stvar bolj kot ne spet na začetku.
O kanalizaciji in digitalizaciji
Potem je župane zanimalo še, kako se bo v prihodnje porabljala vodna taksa in kako, predvsem pa s čim, se bo gradila kanalizacija po hribih, v manjših občinah, ki ne dosegajo strogih evropskih kriterijev za sofinanciranje. Kot je pojasnila Podobnikova desna roka, sekretarka Bernarda Podlipnik, je velika Evropa malo mislila tudi na to, da bo možno iztisniti nekaj denarja v obdobju od 2007 do 2013, pred tem pa se bodo morale občine povezati v skupne projekte po povodjih. O tem naj bi se pripravile tudi posebne delavnice, ki jih bo ministrstvo začelo pripravljati
V ta namen so na predsednika vlade Janeza Janšo naslovili pismo, v katerem so zapisali svoje predloge za spremembe in vabijo somišljenike k podpisu ustavne pritožbe glede 28. člena omenjenega zakona.
Obrtniki ugotavljajo, da naj bi bil temeljni namen omenjenega zakona odpravljanje vzrokov za korupcijo, vendar že uvodna določba krši eno temeljnih ustavnih načel - enakost pred zakonom. 28. člen, ki določa omejitve poslovanja, pa še podrobneje diskriminira posameznike -imetnike poslovnih deležev poslovnega subjekta. Ugotavljajo, da so omejitve diskriminatorne in ne-življenjske, kajti občinski svetnik npr. iz Ormoža ne sme poslovati z nobenim naročnikom niti z drugih področij Slovenije.
Obrtnikom se zdi pomembno
tudi to, da se po tem zakonu tak obrtnik ne sme prijaviti niti za subvencije za zaposlovanje brezposelnih oseb, ki jih nudi država, če zaposli brezposelno osebo v svoji družbi. Poudarjajo, da na dodelitev subvencij svetnik iz Ormoža nikakor nima vpliva, saj so tako ali tako določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati tisti, ki je upravičen do njih. Na seznamu poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb zakona ne smejo poslovati, so samo pravni subjekti. Kako pa je s kmeti, ki opravljajo funkcijo občinskega svetnika in so obenem tudi prejemniki določenih subvencij, se sprašujejo obrtniki.
Premieru so predlagali tudi konkretne rešitve, in sicer, da se v 28. členu zakona določi, da se člane občinskih svetov, ki opravljajo funkcijo nepoklicno,
V Markovcih je Podobnik odgovarjal na različna okoljska vprašanja; med drugim tudi o vlogi in pomenu civilnih iniciativ.
Kje in kako naj bi ukop bodoče hitre ceste v Hajdini izgledal v naravi, je ministru Podobniku z ekipo na samem kraju podvoza pokazal župan Simonič.
Ormož • Zakon o preprečevanju korupcije
Zakon je diskriminatoren!
Na podlagi pobude članov Območne obrtne zbornice Ormož in omejitev, ki jih je za obrtnike prinesel Zakon o preprečevanju korupcije, le-ti predlagajo spremembo omenjenega zakona.
letos jeseni, sofinancerskega deleža pa se lahko nadejajo manjše čistilne naprave od 50 do 2000 PE. Fakinovo je tudi zanimalo, ali bo država kaj pomagala pri pripravi oz. izvedbi digitalizacije prostorskih aktov oz. strategije, pa je bil odgovor dokaj jasen: da država za kaj takega nima denarja in naj se občine spet povežejo, da bo strošek pač čim nižji.
Hajdina: podvoz ali nadvoz?
Ministrska delegacija se je nato spustila z Majšperka proti Hajdini, se za nekaj minut zaustavila in si podrobno ogledala sporno prečkanje hitre ceste z železnico na samem kraju (bodočega) nadvoza ali podvoza in se nato zaprla v stavbo hajdinske občine, kjer je župan Radoslav Simonič ministru argumentirano dokazoval, koliko boljši oz. rentabilnejši je podvoz od predvidenega nadvoza. Ta gradnje nikakor ne bi podražil toliko, kot skušajo prikazati projektanti, minister pa je vse razloge pozorno poslušal in obljubil, da bodo vso zadevo še enkrat preučili. »Dokazali smo, da podvoz morda podraži investicijo za kakšnih 20 in nikakor ne za 60 odstotkov, kot pravijo projektanti, gre za okrog 200 milijonov, s tem da ni jasno, ali je pri tem sploh obračunan iz-
plen milijona kubikov gramoza,« je po zaprtem srečanju povedal župan Simonič.
Ptuj: Gajke in ceste
V ptujski mestni hiši je na Podobnika že čakala četa gospodarstvenikov in ptujske politične elite. Župan Štefan Čelan je po napovedih najprej izpostavil problematiko vse dražje izgradnje CERO Gajke, kar pomeni vse večjo obremenitev občanov, saj je državni delež pomoči določen in fiksen, potem pa je bilo slišati še nekaj besed o cestni problematiki. Podobnik tega, da bi se tudi državna pomoč pri izgradnji Gajk povečevala skladno s stopnjami inflacije, javno ni obljubil in očitno bo treba kar nekaj lobiranja, da bi kaj takega uspelo. Tudi pri izgradnji cest situacija ni videti rožnata. Kot je povedal Vili Žavrlan z DRSC, predvideni investicijski načrt nikakor ne bo v celoti realiziran, saj so ostali brez dveh milijard. Na Ptuju bo vsekakor imela prednost izgradnja krožišča na Dornavski, vse ostalo pa se premakne v leto 2006 in 2007.
Težav tudi ni več pričakovati pri izgradnji odseka hitre ceste s Puhovim mostom na območju ptujske občine, za odsek hitre ceste skozi Markovce (Slovenska Bistrica-Ormož) pa se znajo zadeve še precej zaplesti, saj predvideni potek trase de-
loma posega v območje Natura 2000. Sicer pa so v teh dneh v zaključni fazi šele prve študije vpliva na okolje, kar pomeni, da se bodo v prihodnjem obdobju začela prva usklajevanja z naravovarstveniki v iskanju najbolj optimalne rešitve.
Markovci: civilna iniciativa
Zaključek Podobnikovega delovnega potepanja po spod-njepodravskih občinah je bil v markovski občinski sejni dvorani, kjer je bilo ponovno slišati nekaj že večkrat postavljenih vprašanj; recimo o problematiki prostorskih planov občin, kjer je bilo tokrat dodatno povedano s strani ministrske ekipe, da morda julij 2007 vendarle ni tako zelo strogo določen rok priprave aktov. Potem je stekla razprava, kaj pravzaprav pomeni Natura 2000, ki naj bi sicer ohranjala naravne habi-tate, vendar, kot se je strinjal tudi Podobnik, ne za ceno razvoja, temveč v sozvočju z njim. »Trasa predviden hitre ceste in daljnovoda se pri nas dotika območja Natura 2000, vendar pa bi z izgradnjo te ceste hkrati tudi sanirali ekološko bombo v naši laguni. Menim, da je to dovolj dober argument za izgradnjo ceste in hkrati že tudi kompromis z naravovarstve-niki,« je povedal župan Franc Kekec in Podobnik se je s to ugotovitvijo popolnoma strinjal. Ponovno je bilo tudi govora o možnostih sofinanciranja izgradnje kanalizacijskih mrež v manjših in redkeje naseljenih občinah, na koncu pa se je razvnela še razprava o pomenu in vlogi civilnih iniciativ, ki lahko delujejo v dobro ali v slabo, oziroma v korist razvoja občine ali proti temu. Podobnik je institut civilne iniciative označil kot legitimno pravico ljudi, ki je nujna in potrebna, vendar pa naj bi bil vpliv in moč CI na odločitve možen le s strokovno podkovanimi argumenti.
SM
izvzame iz poslovnih subjektov, s katerimi naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo poslovati. Prav tako naj se za člane občinskih svetov, župane, sodnike določi omejitev poslovanja le na matično občino; v primeru, da omejitve v zakonu ostanejo in se nanašajo na omejitev poslovanja po celem področju Slovenije, pa naj se poslovnim subjektom, ki so zaradi teh omejitev prikrajšani za posel, dodeli pravična odškodnina.
Pav tako predlagajo, da se poslovnim subjektom dodeli pravica poslovati z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, obenem pa naj se za primere, ko se ti prijavljajo na razpise, ustanovi posebna komisija, ki bo kontrolirala pravilnost in zakonitost poslovanja.
vki
Župana in županja haloških občin Žetale, Majšperk in Videm, Anton Butolen, Darinka Fakin in Friderik Bračič (z desne), so imeli za ministra Podobnika cel kup vprašanj; od izvedbe haloškega vodovoda do nujnosti upoštevanja razpršene gradnje.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom
Smo Ptujčani sami sebi največji sovražnik?
Ptujskega župana dr. Štefana Čelana smo po dolgem času tudi pri Štajerskem tedniku povabili k pogovoru. V zadnjem času se je nabralo veliko vprašanj, ki terjajo odgovore iz Mestne hiše.
Gospod župan, vodenje občine ste prevzeli kot razvojni in ne birokratski proces. Kako uspevate v tej svoji nameri?
"Prepričan sem, da je za nas Slovence kot maloštevilni narod potrebno takšno razmišljanje in delovanje. Osebno sem mnenja, da so lahko skoraj vsa delovna mesta v državni upravi, lokalni samoupravi, javnih zavodih in javnih podjetjih zelo kreativna in ustvarjalna. Na mnogih področjih lahko direktno večajo družbeni bruto produkt, na nekaterih pa posredno. To je seveda mogoče doseči le, če so odgovorni pripravljeni vzpostaviti razvojno naravnan model vodenja teh sistemov. Nosilci političnih odločitev na državnem in lokalnem nivoju morajo po mojem prepričanju gledati na proračunska sredstva in človeške vire, ki jih ima v upravljanju, kot na investicijski kapital. Vlada RS in lokalne skupnosti moramo nastopati na tujih trgih (mednarodni javni in finančni viri) kot lastniki, ki za izvedbo svojih projektov privabljamo tuje soinvestitorje. Če bi v naši državi razpolagali s tako naravnano zakonodajo, bi lahko sedanji prosti del proračuna direktno najmanj podvojili s sredstvi iz tujine. Če bi od svojih institucij, ki jih imamo v lasti (univerze, inštituti, različni javni zavodi, javna podjetja itd.) pogojevali enake principe (le delno sofinanciranje zgolj tistih, ki na vložen javni denar iz države ali lokalne skupnosti pridobijo še sredstva iz tujine in gospodarstva ), bi bil učinek pri večanju BDP še večji. V MO Ptuj smo od zaposlenih v občinski upravi in vseh svojih javnih institucij zahtevali, da morajo pripraviti jasne dolgoročne razvojne programe, iz katerih bo razvidno, da bodo vse svoje storitve, ki so sedaj v glavne financirane iz proračuna, pričeli prodajati tudi na domačem in tujih trgih. Večino javnih institucij je potrebno spremeniti iz upravno administrativnih v razvojne."
Integralni razvojni program je pod streho. Kaj prinaša Ptuju in kako ste se lotili njegovega uresničevanja? Kdaj se bodo z njegovo vsebino seznanili tudi občani mestne občine Ptuj. Ko je nastajal, se je v pripravo vključilo okrog 150 strokovnjakov z različnih področij, nekoliko manj jih je sodelovalo v razpravah o posameznih fazah, na koncu so ga sprejeli mestni svetniki,
kaže pa, da občanov vsaj za zdaj ni zainteresiral v večji meri, razen, ko gre za njegove sestavne dele. Zdaj del ptujske javnosti razburja umetna trava, na okrogli mizi o stanju športne infrastrukture v mestni občini Ptuj in njenem razvoju jih je sodelovalo okrog 100. Kaj lahko poveste o vsem tem, jim programa nismo znali dovolj dobro predstaviti?
"Pri pripravi razvojnega programa so nam očitali, da ga pripravljamo prepočasi. Moje stališče je bilo, da pri tako pomembnem projektu ni dobro hiteti, ker je potrebno opraviti čim širšo javno razpravo. Teh razprav je bilo zelo veliko, žal pa so bile zelo slabo obiskane. Osebno sem zelo zadovoljen, da imamo ta dokument, saj je iz njega razvidno, kam in na kakšen način želimo to občino razvijati. Iz sprejete vizije izhaja, da moramo postati pokrajinsko središče z urejeno avtocestno, železniško in informacijsko infrastrukturo. Pri načrtovanju razvoja moramo upoštevati načela uravnoteženosti, ki ponujajo približno enake razvojne možnosti vsem generacijam tukaj živečih ljudi. Za občanke in občane pripravljamo izvleček razvojnega programa, ki ga bomo posredovali na vsako hišno številko. V tem gradivu bo predstavljena razvojna vizija in le tisti prioritetni projekti, ki naj bi jih izvedli v obdobu do leta 2010.
Žal je res, da se pri izvedbi tega programa zatika. Pri vseh projektih, ki smo jih v tem času pričeli izvajati, se najdejo posamezniki, ki jim nasprotujejo. Do sedaj smo pričeli s konkretnim delom na sedmih projektih. Kot župan sem bil za te projekte petkrat preko raznih odvetnikov zapleten v sodne spore. Vmes pa se nam dogajajo poulični mitingi, za katere sem mislil, da jih vsaj v Slovenji ne bomo več uporabljali. Eden izmed takšnih politikantskih mitingov se dogaja na področju izgradnje igrišča z umetno travo. Predstavitev prednosti in slabosti tega projekta, ki je potekala v Narodnem domu, je več kot očiten dokaz, da tistemu, ki noče videti in razumeti prednosti te pridobitve, lahko ponudiš tisoč dobrih razlogov, pa ne bo nič pomagalo. Takšni ljudje najdejo en slab razlog in po njihovem je ta več vreden kot tisoč dobrih. Žal si nekateri demokracijo pač predstavljajo kot odločanje v lastno korist. Kako si namreč razlagati nasprotovanje spre-
Foto: Črtomir Goznik
jetega sklepa občinskega sveta, ki so ga sprejeli od ljudstva izvoljeni ljudje. Hkrati se je v podporo temu sklepu pisno izjasnilo več kot štiri tisoč ljudi. Na nasprotni strani pa je zahtevo za razveljavitev sklepa pisno posredoval na Mestno občino en sam občan, ki mora v prvi fazi dostaviti sto uradno preverjenih sopodpisnikov. Naj razume, kdor lahko in zmore."
Občina Ptuj ni pretirano zadolžena
Vseskozi si prizadevate za uravnotežen proračun, to pa je zelo težko doseči že zaradi podhranjenosti nekaterih dejavnosti, zdaj se večji del proračunskih sredstev usmerja v zadovoljevanje potreb devetletne osnovne šole. Za nekatere je to še vedno premalo, radi bi več. Za nekatere pa je sporno leasing zadolževanje, kaj jim lahko odgovorite. Se je mestna občina Ptuj, odkar jo vodite, v resnici pretirano zadolžila?
"Res je, da želimo v največji meri proračunska sredstva prerazporediti tako, da bi se občina, kar se le da enakomerno razvijala na socialnem, ekonomskem in okoljskem področju. Osebno se pridružujem tistim, ki verjamejo, da so vlaganja v dvigovanje sposobnosti ljudi prva prioriteta. Zato je proračunska poraba res nekoliko premaknjena v to smer. Na letni ravni je za
potrebe delovanja družbenih dejavnosti namenjenih skoraj 37 % proračunskih sredstev. V strukturi investicij pa trenutno namenjamo temu področju slabih 40 % vseh investicijskih sredstev. Kot župan sem vedno zagovarjal, da se bo občina zadolževala prvenstveno na tistih področjih, kjer lahko preko storitev do-bimo^ovrnjen denar v proračun. Žal so potrebe in politična razmišljanja na področju družbenih dejavnosti narekovale drugačno odločitev na mestnem svetu. Mnenja nekaterih o pretiranem zadolževanju so po mojem prepričanju plod nepoznavanja osnovnih ekonomskih zakonitosti in zakonskih omejitev. Občine se namreč smemo zadolžiti za največ 10 % višine proračuna preteklega leta, pri čemer ne smejo obresti presegati 5 % višine proračuna preteklega leta. Trenutne zadolžitve občine so na polovici omenjenih omejitev. Večina kreditov bo porabljenih za izgradnjo osnovnih šol in športne infrastrukture. Ali je pravično do sedanjih generacij, da z gotovino zgradijo objekte, ki jih bo uporabljalo še najmanj petdeset naslednjih generacij?"
Kaj mestni občini Ptuj prinaša rebalans državnega proračuna, kateri programi so ogroženi? Kako je s projektom Gajk?
"Rebalans državnega proračuna nas je prikrajšal predvsem na področju posodabljanja cest. Iz programa je izpadla ureditev Maistrove
in ceste proti Grajeni. Na zadnjem srečanju s predstavniki Direkcije za ceste RS nam žal ni uspelo uvrstiti teh odsekov v državno sofinanciranje. Preostane nam še poslanski amandma, ki ga bomo tudi vložili.
Projekt CERO Gajke se v danih možnostih in okvirih nadaljuje. Največji problem predstavljajo velike podražitve na področju gradbenih materialov in energentov, ki pa nam jih država v svojem deležu sofinanciranja še ni priznala (železo in nafta sta se npr. podražila za slabih 70 %). Upam, da si znate predstavljati, kako težko izpolnjujemo obveze iz različnih pogodb pri takem finančnem neredu. Na zadnjem srečanju z ministrom Janez Podobnikom smo govorili o teh težavah. Upam, da bodo dane obljube s strani ministrstva tudi izpolnjene."
Žerjavi hitijo počasi
Letos in še bolj prihodnje leto naj bi se nad Ptujem dvigovali številni žerjavi. V tem trenutku jih je videti malo, kje so vzroki za to? Zakaj se še ne dogaja Ormoška, konkretno sejmišče? Kaj je s projektom Mercatorja na Bregu, kdo ga upočasnjuje?
"Res je, da z nekaterimi gradbišči zamujamo, ker se pojavljajo številna nerazumna nagajanja posameznikov. Iz zapletov, ki se pojavljajo pri izgradnji poslovno-trgov-skega centra na Ormoški, bi
človek lahko napisal čudovito tragikomedijo. Upam, da bo po enem letu iskanja spretnih manipulacij, ki ovirajo investitorja, počasi zmanjkalo domišljije. V juniju pričakujemo pričetek nadaljevanja gradnje.
V okviru priprav za širitev Mercatorjevega poslovno-tr-govskega centra na Mariborski dela potekajo v okviru načrtovanih terminov. Izdelan je idejni načrt prenove in potrebnih logističnih širitev z novim krožiščem. Glede na dosedanje izkušnje pri konkretnih investicijah na Ptuju bi bili naivni, če ne bi pričakovali tudi pri tem projektu bujne domišljije pri nekaterih posameznikih, ki bodo investiciji nasprotovali."
Ptuj se z integralnim razvojnim programom napoveduje tudi kot mesto krožišč. Kako se uresničuje ta del?
"Iz programa prenove cestnega omrežja je razvidno, da nameravamo v prihodnjih letih skoraj vsa pomembna križišča spremeniti v krožiš-ča. Prvo krožišče bo po zagotovilih direktorja Direkcije za ceste RS dokončano avgusta tega leta na Dornavski. Sledijo krožišča na Ormoški, Mariborski, Suhi veji, Maistrovi, Potrčevi itd."
Koliko so ptujski projekti zanimivi tudi za državo oziroma za evropska sredstva?
"Priznati moramo, da so naši sodelavci v občinski upravi, ZRS Bistri Ptuj, Komunalnem podjetju Ptuj, Čistem mestu, Lokalni turistični organizaciji, Pokrajinskem muzeju, Gledališču Ptuj itd., bili v zadnjih dveh letih na področju pridobivanja državnih in evropskih sredstev zelo uspešni. Med pomembne sodi sofinanciranje države za izgradnjo hitre ceste in Puho-vega mostu v višini dobrih 7 milijard tolarjev. Sledi projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja, čistilnih naprav in vodovodov v višini 42 milijonov evrov s strani evropskih strukturnih skladov. Pri izgradnji deponije sodeluje država v višini dobre milijarde tolarjev . Pri opremljanju industrijske cone je vložek države 320 milijonov SIT. Pri projektih Pokrajinskega muzeja je država sodelovala v višini slabih 200 milijonov tolarjev. Ob dejstvu, da je v našem občinskem proračunu letno na voljo slaba milijarda tolarjev za vse investicije, smo z državnimi in evropskimi deleži lahko zelo zadovoljni."
MG
Kidričevo • Nadaljevanje 19. vroče seje
Ravnateljica vrtca ni dobila besede
TUdi pred nadaljevanjem 19. vroče seje sveta občine Kidričevo, v torek, 31. maja, so pred občinsko stavbo svetnice in svetnike pričakali starši otrok iz kidričevskega vrtca s transparenti v rokah in gesli proti gradnji vrtca ob šoli.
Ko je župan Zvonimir Holc nadaljeval 19. maja prekinjeno sejo sveta z obravnavo 4. točke dnevnega reda, ki so jo že v prvem delu seje na zahtevo svetnikov preimenovali iz "sklepa o lokaciji izgradnja vrtca Kidričevo" v "informacijo o izgradnji vrtca", je svetnik Vladimir For-bici ugotovil, da razprava o tem ni več potrebna, saj so v občini že pred leti sprejeli sklep o gradnji vrtca na sedanji lokaciji. Ob tem je dodal, da svoj del razprave odstopa ravnateljici vrtca Neži Šešo, ki je sejo spremljala skupaj z nekaterimi starši, saj je menil, da bi bilo prav, da bi svetniki prisluhnili tudi njej.
Župan Holc je odvrnil, da ne vidi potrebe, zakaj bi ravnateljici dajali besedo, saj so o vrtcu in novem predlogu razpravljali na svetniških skupinah in odborih in je torej že bilo dovolj možnosti za pripombe, ter da pričakuje debato predvsem od svetnikov. Ob tem je dodal, da vendar ne gre za nobeno odločitev, ampak le za golo seznanjanje svetnikov, ter da je vsem jasno, da sta po tem, ko so zaključili obsežen projekt v Cirkovcah, sedaj na vrsti osnovna šola in vrtec v Kidričevem. Forbici ni popusti ter dodal, da je javnost razburil predvsem članek v Večeru, v katerem je ravnatelj Tonejc dejal, da bi lahko novi vrtec zgradili tik ob šoli, ter da je prepričan, da so se o novi lokaciji vrtca verjetno dogovorili ob nedavnem obisku ministra Zvera v Kidričevem.
Tudi svetnik Marjan Petek je bil odločno proti temu, da bi zbliževali majhne in večje otroke, ter da bi bilo za malčke zagotovo bolje, če bi vrtec zgradili na stari lokaciji, kjer so imeli dogovorjene vse rešitve. Obenem pa je bil prepričan, da bi bilo zagotovo vse drugače, če bi se že v samem začetku sestali predstavniki treh strani: šole, vrtca in občine in se o vsem temeljito dogovorili.
Še bolj se je razburil svetnik Slavko Feguš, ki se je ob ugotovitvi, da je vrtec javna
ustanova in bi zato morala tudi javnost o tem več vedeti, pridružil Forbicijevi trditvi, da je o novem vrtcu že vse dogovorjeno na stari lokaciji, sicer pa menil, da bi svoje mnenje o tem lahko dali tudi posamezni krajevni odbori, ne pa da o tem sploh niso bili niti seznanjeni. Izrazil je trdno prepričanje, da zaradi vsega tega svetniki nimajo niti moralne pravice, da bi odločali o gradnji vrtca na novi lokaciji. Vprašal je tudi, kakšni interesi so za tako nenadno odločitev o spremembi lokacije, ter izrazil bojazen, ali morda ne gre le za željo po ukinitvi vrtca in pripojitvi k osnovni šoli.
Forbicijevemu predlogu, da dajo besedo direktorici vrtca, se je pridružila tudi svetnica Dragica Vtič ter ob tem menila, da otroci iz Kidričevega niso nič manj vredni kot kateri koli drugi otroci v občini, zato si zaslužijo svoj vrtec in svojo šolo, vsako na svoji lokaciji.
Očitno pa ti predlogi niso omehčali vseh svetnikov, saj so za to, da dobi besedo direktorica vrtca, glasovali le štirje, proti pa jih je bilo 7. To je Vladimirja Forbicija še huje razburilo: "To, da ste bili proti temu, da bi dali besedo direktorici vrtca, ustanove, ki skrbi za naše otroke, je očiten dokaz, da ta občinski svet ni najbolj zdrav, predvsem ne za krajane Kidričevega. Zato bomo naredili vse, da bo javnost dobila o vsem celotno informacijo, tudi o projektu za vrtec na novi lokaciji, ki je obešen v občinski avli; kar čez noč je nastal in je navadno skrpucalo. Vseh 10 let sem bil za enotnost občine in jo tudi zagovarjal, žal pa ugotavljam, da je vedno več Kidričanov, ki zaradi takšnega odnosa do tega kraja razmišljamo o novi občini."
Ogorčenju se je pridružil še Slavko Feguš: "Sram me je, da ljudem ne damo besede. Tu na sejo lahko pride skoraj vsak in nam razlaga, kako se bo kaj podražilo, razne projekte in podobno, ne damo pa besede ravnateljici vrtca, ki nam vzgaja otroke. Je to
Foto: M. Ozmec
Med občani je razburil duhove idejni projekt vrtca, ki je bil razstavljen v avli in predvideva gradnjo novega vrtca tik ob osnovni šoli.
demokracija?" Svoje obžalovanje nad takim glasovanjem svetnikov sta izrazila še Marjan Petek in Marija Škafar, a župan je sejo nadaljeval sejo s 5. točko dnevnega reda, zato so starši in ravnateljica vrtca sejno sobo zapustili.
V nadaljevanju so po krajši razpravi uslišali prošnje nekaterih občanov za oprostitev plačila prispevka za uporabo stavbnega zemljišča, soglašali s predlogoma krajevnih odborov, da ob letošnjem občinskem prazniku podelijo plaketo občine prvemu županu Alojzu Šprahu, za častnega občana pa bodo proglasili Antona Brgleza iz Cirkovc, ki je ponesel ime svojega kraja in občine s folklorno skupino Vinko Korže skoraj po vsem svetu, aktivno pa je deloval tudi na drugih področjih kulture.
Na predlog odbora za družbene dejavnosti so sklenili, da bodo starši otrok, ki zara-
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta
Sprejeli osnutek proračuna 2006
V sredo, 25. maja, so se svetniki občine Cerkvenjak sestali na 14. redni seji.
di dopustov v juliju in avgustu ne bodo v vrtcu, ampak doma, plačali 50 odstotkov cene, ki jim je bila določena z odločbo. Soglašali so tudi z vključitvijo občine Kidričevo v Združenje občin Slovenije ter sprejeli sklep o delni spremembi občinskih razvojnih programov za obrtno cono, s katero se v bistvu prilagajajo dejstvu, da bodo prejeli polovico potrebnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
Neža Šešo:
"To ni demokracija!"
Po tem ko na nadaljevanju 19. seje ravnateljici vrtca Neži Šešo svetniki niso dali besede, je nadvse ogorčena za Štajerski tednik povedala:
"Ogorčena sem, ker mi kljub prigovarjanju nekaterih svetnikov niso dali besede. Sicer ne vem, zakaj je bilo o tem sploh treba glasovati, saj vendar gre za otroški vrtec, za naše otroke. Ogorčena sem, ker me že ob obisku šol-
skega ministra Zvera niso niti obvestili, kaj šele povabili na pogovore, saj sem iz sredstev obveščanja izvedela, da so se pogovarjali tudi o gradnji vrtca. Ko smo izvedeli, da predlagajo gradnjo na novi lokaciji, tik ob šoli, smo skupaj s starši napisali posebno peticijo, v kateri smo izrazili svoje mnenje, da želimo nov vrtec na sedanji lokaciji, pa nam nihče ni niti odgovoril, kaj šele, da bi jo upoštevali. Ogorčena sem, ker smo župana Zvonimirja Holca povabili na sejo sveta staršev, pa se je ni udeležil. To ni demokratično, takšen odnos ne vodi nikamor. Majhni otroci potrebujejo svoje, mirno okolje, večji, mislim na šolarje, pa spet svoje.
Naj pojasnim, da imamo v našem vrtcu 145 otrok, ki so razdeljeni v osem skupin, 4 jaslične in 4 za drugo starostno obdobje, veliko pa je ostalo še nerešenih prošenj, tako da bi potrebovali vsaj še en oddelek. Torej ni res, kar ste zapisali: "Manj otrok - manjši vrtec". Ne razumem
Na njej so sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Ta je bil po besedah župana Jožeta Kranerja potreben zaradi tega, ker so letošnji proračun sprejeli že v letu 2003. Z njim se prihodki povečujejo za 30 milijonov, na odhodkovni strani so med investicije vključili odkup zemljišč za poslovno-obrtno cono. V nadaljevanju so svetniki obravnavali osnutek proračuna
za prihodnje leto, v katerem so predvideni prihodki v višini 264 milijonov, odhodki pa 290 milijonov tolarjev. V Cerkvenjaku želijo proračun sprejeti čimprej, saj bi radi nekatere investicije za prihodnje leto zastavili že letos. To sta prizidek k mrliški veži in rekonstrukcija vodovoda. Če bodo dosegli dogovor z izvajalci, izbranimi na javnem razpisu, bodo
pričeli že jeseni.
Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o delu komunalne inšpekcije v lanskem letu in s programom dela za letos. Za 4,9 odstotka so povišali cene vzdrževanja grobov in pokopališča. Dopolnili so tudi sklep o prispevku za prvo priključitev na javno vodooskrbno omrežje.
Zmago Šalamun
Ravnateljica Neža Sešo: gre!"
Foto: M. Ozmec
"To ni demokracija! Za naše otroke
tudi dejstva, da imamo že nekaj let izdelane vse projekte in vsa potrebna soglasja za izgradnjo novega vrtca na sedanji lokaciji, nekdo pa se čez noč spomni in predlaga novo lokacijo ob šoli.
Prav je, da občina razmišlja o racionalizaciji občinskih sredstev, moti pa me, da samo na tem občutljivem področju. Že septembra 2004 smo izvedeli, da gradnje novega vrtca ne bo možno financirati naenkrat, zato smo s sklepom potrdili, da ga bomo gradili etapno, in smo odvzeli dva oddelka. To je investicija za dvanajst oddelkov s samostojno kuhinjo za ceno blizu 602 milijona, in če smo odvzeli dva oddelka in se odločili za cenejšo fasado, smo prišli na okoli 500 milijonov. Torej smo prihranili 100 milijonov in ostali pri desetih oddelkih z lastno kuhinjo, kot jo predpisuje pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca.
Ostali bomo na samostojni lokaciji poleg obstoječega vrtca, saj umeščanje otrok, starih od 11 mesecev do 14 let, v en prostor ni dobro, kar so potrdile tudi državne strokovne službe, ki to odsvetujejo. Pomisliti je treba tudi na šolske otroke, tudi oni potrebujejo svoj, dostojen prostor.
Navsezadnje ni prav, da imajo otroci v Cirkovcah nadstandard, tukaj pa bomo varčevali . Tudi otroci v Kidričevem si zaslužijo enake pogoje - nadstandard - kot v Cirkovcah. Ob vsem pa ne smemo pozabiti, da je to investicija za dolgo obdobje, za naslednjih 50 ali 100 let!"
M. Ozmec
Gorišnica • Prva izredna seja
Igriscnl gordijski vozel
Tako glasno, kot je bilo minulo sredo pozno zveCer, v gorlSnlSkl sejni sobi obCInskega sveta že dolgo ni bilo. Prva izredna seja z eno samo točko se je namreč dotikala vročega športnega igrišča, ki si ga že leta lastita tako občina kot cerkev, odločbe, ki jih izdaja pristojna ptujska upravna enota, pa so bile vsaj doslej povsem brez učinka, saj so jim vedno sledile pritožbe.
Denacionalizacijska jara kača se okoli tega zemljišča tako vleče že desetletje, po-
skusi poravnav med obema strankama pa so bili vedno neuspešni. Za lažje razume-
vanje je treba povedati, da je športni kompleks igrišča s pripadajočo infrastrukturo
Svetniki so s težko sprejetim sklepom naložili županu Kokotu, da se v poravnavi z župniščem ne daje toliko okoli denarja kot okoli zemlje, to je v korist ohranitve igrišča; tega je treba zadržati, (skoraj) ne glede na ceno ^
nameščen na treh različnih parcelah. Eno (manjšo) od njih je občina v mandatu prejšnjega župana Visenjaka že vrnila cerkvi, po zadnji odločbi UE, ki je bila izdana v začetku maja, pa naj bi še eno manjše zemljišče pripadlo cerkvi, največja parcela pa občini.
Da se pogajanja in pritožbe ne bi vlekle v nedogled, čeprav marsikdo dvomi, da se ne bodo, je cerkvena oblast ponudila občini predlog poravnave, v katerem ponuja občini obe svoji manjši parceli v zameno in z doplačilom za pridobitev dela velike, osrednje parcele, kar je sicer tudi v interesu občine, saj bi slednja s temi zamenjavami lahko oblikovala funkcionalno zaključen športni center. Pri ponujenih menjavah in doplačilih pa se je tudi tokrat na seji hudo zataknilo. Ne sicer v tem smislu, da svetniki niso bili za predlagano zamenjavo in plačilo, pač pa nekaterim nikakor ni šlo po grlu, da bi za obe ponujeni parceli morali odmeriti lep kos svo-
jega zemljišča ter razliko v velikosti doplačati s krepkimi 60.000 evri. Za kvadratni meter zelenice, kot so izračunali, bi torej plačali 17 evrov, poleg tega pa bi morali po predlogu župnišča premakniti mejo z ograjo za 12 metrov. To, kot so pojasnili nasprotniki predloga poravnave, bi ogrozilo obstoj stadiona, saj bi morali premakniti tudi gol, hkrati pa bi izgubili še možnost kdaj v prihodnje urediti tekaško progo okoli igrišča. In vse to bi jih seveda stalo precej dodatnega denarja.
Sicer so se obregnili še ob nekaj drugih točk cerkvenega predloga poravnave, vendar sta se pravi spor in odkrita nasprotovanja začela ob denarju ter velikosti zemljišča, ki bi ga morali v zameno za ostali dve cerkveni parceli odmeriti od svojega. Začetno modrovanje, v katerem so sodelovali prav vsi, se je začelo pri tem, kako bi lahko bilo, pa ni bilo, potem so ugotovili, da si poravnave želijo, samo da bi že enkrat vse skupaj zaključili, proti koncu pa sta se izoblikovala dva tabora, ki sta vse ostreje branila svoja stališča; prvi z Zaliko Obran in Francem Iva-nušem na čelu se je postavil bolj na stran župnišča z utemeljitvijo, da bo pač treba v čimvečji meri upoštevati ponudbo župnišča s ciljem, da se zadeva konča, saj bo vsaka naslednja poravnava lahko le še slabša, kot je razvidno iz preteklih predlogov, cerkev pa se navsezadnje lahko v nedogled pritožuje na odločbe UE. Drugi tabor, kjer je bil
najglasnejši svetnik Branko Majhen, bolj indirektno pa mu je pomagal še kdo, pa se je zavzemal za nižje plačilo in zmanjšano odmero občinskega zemljišča ter svoja stališča utemeljeval s tem, da pašnik ne more biti tako drag, od-meritev 12 metrov pa preveč, če hočejo obdržati zahtevane gabarite igrišča.
Po neskončnih in vse glasnejših dokazovanjih, kaj bi bilo bolj prav, ali v teh dveh točkah sprejeti poravnavo ali postaviti svoje pogoje, so se svetniki ne ravno zedinili, ampak županu naložili kar težko nalogo, da naj v pogovorih z domačim župnikom Ivanom Holobarjem poskuša doseči čim nižjo ceno, spodnje meje sicer javno (normalno) niso mogli povedati, nikakor pa ne dovolijo odmere tako velikega kosa zemljišča, ampak naj bi odmera segla le kakšna dva metra od meje. Kako bo županu uspelo v pogajanjih z župniščem, bomo še poročali. Glede na misel direktorja občinske uprave Matevža Cestnika pa ni pričakovati kaj veliko: »Svetniki, saj vendar veste, da so že bile v prejšnjih poskusih poravnave in bodo tudi sedaj večje težave z zemljiščem kot z denarjem!« S tem je bilo povedano, da bi se verjetno cerkvena oblast lažje strinjala z znižanim plačilom kot pa s tem, da dobi v last manjši kos zemljišča.
In s tega vidika je tudi tokratni poskus sprave oziroma rešitve na hudo trhlih nogah. Sicer pa bomo videli.
SM
Ptuj • Uspešno navrtali 3. vrtino
Ptuj • 5. spust po Dravi
Pritekla voda
pričakovane kvalitete
V Termah Ptuj so že v letu 2003 pričeli vse postopke za pridobivanje dovoljenj za tretjo vrtino. Dosedanji vrtini, prva iz leta 1973, druga iz leta 1988, uspešno zapolnjujeta vse potrebe, četudi so se Terme v zadnjih letih močno razvile in so se povečale potrebe po vodi. Dela na tretji vrtini so pričeli aprila letos.
V soboto, 28. maja, pa so delavci Nafte Geoterma iz Lendave vrtanje uspešno zaključili, saj so se izpolnila pričakovanja: maksimalna temperatura na dnu vrtine, zgradili so jo do globine 1591, je 60,62 stopinj Celzija, na ustju pa ima več kot 50 stopinj. Pretok vode je med 19 in 22 litri na sekundo. Kemična sestava vode še ni določena, ker je še v čiščenju, mineralno pa je bogatejša kot iz prvih dveh vrtin.
Za tretjo vrtino so se v Termah morali odločiti zaradi gradnje prvega topliškega hotela z lastnim bazenskim kompleksom. Naložba vanjo je bila veliko bolj tvegana, kot je gradnja samega hotela, je na torkovi tiskovni konferenci povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Stala jih bo blizu dvesto milijonov tolarjev.
28. maja so dobili izredno spodbudne podatke, ki kažejo, da so se odločili pravilno. Vode iz nove vrtine bo dovolj za topliške potrebe in dovolj za naslednje generacije, saj
njene zaloge zadoščajo za več kot 50 let. Osnova razvoja vsakega termalnega kopališča je voda, brez zadostnih količin ni pričakovati stabilnega razvoja zdraviliškega turizma, je še posebej poudaril Andrej Klasinc. Po količini in temperaturi bo voda zadoščala za
V okviru petega ormoškega srečanja ga pripravlja Psihiatrična bolnišnica Ormož pod pokroviteljstvom Združenja psihoterapevtov Slovenije in Združenja psihiatrov Slovenije, na katerem bodo ob slovenskih sodelovali tudi strokovnjaki iz tujine.
Kot je pred začetkom srečanja povedala predsednica programskega in organizacijskega odbora Milena Srpak, univ.
Tokrat 38 udeležencev
Športno društvo Panorama iz Vičave je minulo soboto, 28. maja, pripravilo 5. tradicionalni spust po stari strugi Drave, veslaški izlet od Dupleka do Ptuja si je tokrat privoščilo 38 udeležencev s 16 plovili.
vse potrebe hotela, za ogrevanje hotelskega kompleksa in polnjenje bazenov. Ocenjujejo, da bodo s tem prihranili okrog 30 odstotkov energije. Vse to so podatki, ki pomenijo velik premik za ptujski turizem.
MG
Spust od Dupleka do Ptuja je uspel v vseh pogledih, saj se je v lepem in sončnem vremenu nekaj po 9. uri pred domom krajanov na Vi-čavi zbralo 38 udeležencev, ki so se s 16 plovili odpeljali do mostu pri Dupleku, nato pa nekaj po 10. uri v svojih
kanujih, kajakih in raftih za-veslali po stari strugi Drave v smeri vodnega toka proti Ptuju.
Tudi tokrat je bila pot zelo zanimiva in pestra, še posebej pri premagovanju brzic; ko so jih zabolele roke, so se vmes tu in tam tudi ustavili,
malce pomalicali in se odžejali, tako da so v Ptuj prives-lali nekaj pred 17. uro. Za vse udeležence spusta in sokraja-ne pa so nato ob domu krajanov na Vičavi pripravili še tradicionalno majsko srečanje z društvenim piknikom.
-OM
Ptuj • 5. ormoško srečanje
Tokrat o narcisizmu
V prostorih ptujskega gradu se bo danes pričelo dvodnevno srečanje o narcisizmu.
dipl. psih., specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, gre za zadnje srečanje iz ciklusa posvečenega osebnostnim motnjam. "Radi bi, da bi bilo naše okolje informirano, da v Psihiatrični bolnišnici Ormož delajo strokovnjaki, ki imajo prav takšno znanje kot tisti, ki delajo v centru države, da bi se ljudje tudi manj bali poiskati pomoč na domačem terenu."
MG
Foto: M. Ozmec
Veslanje po stari strugi Drave od Dupleka do Ptuja je bilo za vseh 38 udeležencev čudovito doživetje.
Foto: SM
Destrnik • Praznovanje občinskega praznika
Športne prireditve in predstavitve društev
Minuli vikend so se nadaljevale prireditve ob 7. občinskem prazniku na Destrniku.
V soboto, 28. maja, so najprej potekale športne prireditve. Že dopoldan so pričeli prihajati gostje. Med njimi so bili dr. Ernest Petrič, veleposlanik RS na Dunaju, dr. Valentin Inzko, veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji, dr. Zvone Žigon, generalni konzul v Clevelandu, Miro Petek, poslanec državnega zbora, in mnogi drugi.
Gostje so si ogledali center občine Destrnik in predstavitev posameznih društev ter cerkev sv. Urbana. Popoldan so se odpravili po občini.
Med potjo so se ustavili tudi v županovi kleti, nato so si ogledali še vrtino v Janežov-cih. Občinski svetniki so se popoldan sestali na slavnostni seji. V osnovni šoli pa je bila otvoritev razstave slik, ki so jih naslikali udeleženci tradicionalne že 26. likovne kolonije na Destrniku.
Ob 18. uri je pred gasilskim domom v Desencih potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, na kateri se je zbralo tudi veliko županov in podžupanov s Ptujskega. Zbrane je pozdravil župan
Franc Pukšič, ki je poudaril, da ima občina Destrnik razvojne cilje v treh smereh, to je turizem, kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti. Izrazil je tudi odločno nasprotovanje prijavi občine Lenart za iskanje lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju občine Lenart in dodal, v primeru, da bo občina Lenart izbrana, bodo na Destrniku naredili vse, da do izgradnje ne pride. Pripravili so tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili učenci
Občinski nagrajenci z leve: podžupan Branko Zelenko, Marjan Irgl, župan Franc Pukšič, Franc Čer-nezel, Marjan Zelenik in predsednik komisije za priznanja Srečko Vrečar
Foto: ZS
osnovne šole Destrnik in člani moškega pevskega zbora z Grajene. Na prireditvi so podelili občinska priznanja. Bronasto občinsko priznanje je prejel Marjan Zelenik za aktivno delo na področju vinogradništva. Srebrni priznanji občine Destrnik pa sta prejela Franc Černezel za aktivno in požrtvovalno delo v bivši krajevni skupnosti in zadnjih nekaj let v društvu Sv. Urban - Destrnik in Marjan Irgl za zasluge pri razvoju gasilstva. Po končani osrednji priredit-
V kulturnem programu so nastopili člani moškega pevskega zbora z Grajene.
PČ Rogoznica • Infrastrukturni problemi
Na asfalt še čaka 9 km cest
PČ Rogoznica ima 3634 prebivalcev, ki živijo v sedmih vaseh: Podvincih, Kicarju, Žabjaku, Spodnjem Velovleku, Novi vasi, Pacinju in Rogoznici. Čeprav gre za naselje blizu Ptuja, imajo njeni prebivalci občutek, da so pozabljeni, odrinjeni na rob dogajanja.
vi je pred gasilskim domom v Desencih potekalo družabno srečanje.
V nedeljo, 29. maja, so prireditve nadaljevali. Zjutraj so najprej v župnišču na ogled postavile svoje izdelke članice društva kmetic Destrnik. Ob 10. uri je bila slovesna sveta maša ob farnem žegnanju. Po maši je sledilo tradicionalno točenje županovega vina in delitev peciva, za katerega so poskrbele članice društva kmetic Destrnik. V prostorih gasilskega doma na Destr-
niku je potekala pogostitev starejših občanov, starih nad sedemdeset let.
Naslednjo nedeljo, 12. junija, bo na Destrniku občinsko prvenstvo v tenisu za moške, ki ga organizira teniški klub Destrnik. Praznovanje ob 7. občinskem prazniku bodo na Destrniku zaključili v nedeljo, 26. junija, ko bo pri lovskem domu na Drstelji meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal občine Destrnik.
Zmago Šalamun
Njihove probleme in potrebe ptujska mestna oblast rešuje po polževo.
Pestijo jih številni infrastrukturni problemi, kanalizacija, javna razsvetljava, pločniki, prehodi za pešce, nič manjši pa niso problemi, ki jih imajo s prometno varnostjo, želeli bi omejiti hitrost na določnih območjih četrti, urediti športna igrišča v vseh naseljih, da bi imeli mladi kje koristno izrabljati prosti čas, problem je tudi KTV, prav tako tudi zažiganje odpadnih olj v Opte Ptuj in označbe posameznih naselij. Drago Zorko, predsednik sveta PČ Rogoznica, je še posebej opozoril na avtobusna postajališča za šolarje, ki v kar 80 odstotkih niso označena, nimajo pokritih objektov, dovoznih in odvoznih poti za avtobuse. Obljuba je bila, da se bo letos pričel graditi pločnik na relaciji Rogozni-ca-Nova vas, a se bo k temu po najnovejših informacijah
pristopilo šele v letu 2006. Krajane in krajanke PČ Ro-goznica, poudarja Drago Zorko, počasi mineva potrpežljivost, saj se od obljub o rešitvah nekaterih največjih problemov ne da kvalitetno živeti. Neasfaltiranih imajo skoraj 9 km cest. Z denarjem, ki ga dobijo za realizacijo programov četrti iz mestnega proračuna, lahko modernizirajo le 505 metrov ceste. Cesta skozi Žabjak pa je največji problem. V letošnjem letu bodo imeli za ureditev cestišča, kanalizacije in razsvetljave na voljo 13 milijonov tolarjev. Mestna oblast jim je že v letu 2004 obljubila, da bodo letos prejeli za moderniziranje in preplastitev cestišč ter ureditev avtobusnih postajališč 14 milijonov tolarjev, dodelili so jim štiri manj. Deset milijonov tolarjev lanskih sredstev pa so porabili za dokončno ureditev avtobusnega postajališča v Kicarju, sanirali so preplastitev pred PGD
Četrtni svet PČ Rogoznica šteje 10 članov. Člani so Mirko Ciglar, Dušan Vojsk, Franc Slatič, Janko Čeh, Maks Menoni, Ignac Vrhovšek, Martin Potočnik, Milan Rižnar, Jože Lenart in Drago Zorko. Svetnika mestnega sveta pa sta ob Ignacu Vrhovšku še Marjan Kolarič in Mirko Kekec.
Pacinje, modernizirali odcep ceste v Pacinju (Pintarič), odcep cestišča Žabjak-Pod-vinci in preplastili asfalt pred domom krajanov Rogoznica, prostor pred ŠD Rogoznica pa so modernizirali.
Arnogova kapela še čaka
Še vedno čakajo tudi na premestitev Arnogove kapele, ki stoji na križišču Slo-venskogoriške in Svržnjakove ulice, za 30 metrov na bližnji vrt zaradi večje varnosti. Križišče je zelo nepregledno in nevarno za vse udeležence v prometu. Sklep o prestavitvi Arnogove kapele so sprejeli v
PČ Rogoznica že pred dvema letoma. Prvotno so načrtovali, da bodo z deli pričeli že lani, zatem so začetek del prestavili na začetek leta 2005, a se do danes dela niso pričela. Zakaj se dela že niso pričela, je zanimalo tudi enega izmed treh svetnikov v mestnem svetu iz te PČ Ignaca Vr-hovška, da je vprašal mestno upravo, kdaj bo križišče proti Žabjaku postalo preglednejše. Odgovor je bil, da so pristopili k realizaciji vsega potrebnega za prestavitev kapele. Objekt so si ogledali lansko leto v oktobru, sodelovali so tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Maribora. Novem-
bra pa so pridobili potrebne projektne pogoje in soglasja, opravili so meritev in cenitev potrebnega zemljišča, na katerega bodo premestili kapelo. Povsem na novo jo bodo postavili na zemljišče družine Grabar, ki se s posegom strinja. Na novi lokaciji bo stala kopija zdajšnje kapele, v katero bodo prenesli vse uporabne dele in nabožne kipce, kot to zahtevajo strokovnjaki. Poseg bo mestno občino stal najmanj okrog 3,5 milijona tolarjev. K izbiri izvajalca in realizaciji projekta bodo pristopili po pridobitvi zemljišča, saj so imeli kar nekaj težav pri geodetski upravi zaradi odločbe o izmeri, na osnovi katere bi lastnikoma Neži in
Stanku Grabarju lahko plačali zemljišče. Kot je prejšnji teden povedal Drago Zorko, naj bi z deli pričeli še letos.
Od lani pa v PČ Rogoznica znova praznujejo svoj krajevni praznik. Za praznični dan so si izbrali 4. september. S tem nadaljujejo tradicijo, ki se je končala leta 1976, potekala pa je pod imenom Veseli dan naših vasi. Krajevni praznik bodo vsako leto praznovali v drugem naselju. Tradicija v četrti so tudi srečanja starejših občanov in novoletne prireditve za najmlajše Veseli december. V sodelovanju z MO Ptuj pa izvajajo tradicionalno spomladansko čiščenje in urejanje okolja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Drago Zorko, predsednik sveta PČ Rogoznica: »Siti smo obljub, krajane mineva potrpežljivost.«
Kmetijstvo • Prve ocene škode po toči in ujmi
Najhuje v vinogradih in sadovnjakih
Dober teden po hudem neurju s točo, ki je zajelo praktično vse območje ptujske upravne enote, so na ptujski svetovalni službi že pripravili prve grobe ocene nastale škode.
»Toča je dejansko zajela bistveno širše področje, kot smo sprva predvidevali. Najhuje je bilo na Grajeni in Mestnem Vrhu, odkoder so prišla prva sporočila, potem v Destrniku, zelo hudo je bilo tudi v občini Sv. Andraž, predvsem v naseljih Novinci in Slavšine, nekaj škode še je v občini Juršinci in na območju Haloz, v posameznih predelih občin Zavrč, Gorišnica (Veliki Vrh), Podlehnik in Videm. V bistvu je neurje zajelo skoraj celotno vinogradniško območje, zelo hudo pa so jo skupili tudi sadovnjaki. Toča je sicer klestila v pasovih, v določenih legah so zato večje, v drugih pa manjše poškodbe. Ocenjujemo, da je toča uničila v Mestnem Vrhu od 80 do 100 odstotkov pridelka v sadovnjakih in vinogradih, v povprečju pa je toča tam, kjer je padla, povzročila od 30 do 50 odstotkov škode. Najbolj so gotovo prizadete Srednje Slovenske gorice, občina Ptuj, Destrnik in Sv. Andraž. Komisije so še na terenu, dokončni podatki se še zbirajo. Škoda je na določenih predelih res velika in upamo, da se bo država odzvala. Zdaj pa je prva naloga občin, da pozovejo kmete za prijavo škode vsaj zato, da si bodo lahko znižali katastrski dohodek,« povzema stanje po hudem neurju na področju sadjarstva in vinogradništva Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe.
Če bo država sprejela interventni zakon in s tem odobrila
posebno pomoč zaradi posledic toče, bodo do odškodnine oz. pomoči upravičeni le tisti kmetje, ki bodo za poškodovane površine vložili vloge za subvencije. Seveda pa bo za to potrebno dati posebno vlogo, šele ko bo in če bo ta zakon sprejet, medtem ko znižanje KD ni vezano na subvencije.
Poškodovanih okrog 500 hektarjev
Po mnenju Reberniška so še bolj kot vinogradi poškodovani intenzivni sadni nasadi, kjer so poškodovani plodovi, kar pomeni, da sadje ne bo več prvega kakovostnega razreda, tako kot v vinogradih pa bo tudi bistveno manj pridelka: »Škodo po hektarjih je težko oceniti. Po prvih ogledih je okrog 40-50 hektarjev močneje poškodovanih vinogradov (od 80 do 100 odstotkov), na 300 do 400 hektarjih je ocena poškodb med 30 do 50 odstotkov. Pri sadovnjakih je 20 do 30 hektarjev močneje poškodovanih, na okrog 50 hektarjih pa se škoda giblje med 30 in 50 odstotki.«
Prvi ukrepi za zmanjšanje posledic toče se po nasvetu strokovnjakov nanašajo na osnovno zaščito pred boleznimi, da se infekcija ne širi. »Poškropiti je bilo treba s pripravki, ki delujejo na zaraščanje ran. Če so bile poškodbe večje, smo priporočali dodajanje foliarnih gnojil pri škropljenju s posebnimi
Silovito majsko neurje s točo je najhuje prizadelo vinograde in sadovnjake; ponekod je toča popolnoma stolkla ves pridelek. Poljščine so manj prizadete.
aminokislinami za lažjo regeneracijo in rast poganjkov,« pravi Rebernišek. Pričakujoče bolj sušno obdobje pa naj ne bi imelo škodljivih posledic za vinogradništvo, saj je maja že padlo dovolj padavin in bi bilo za vinogradništvo zdaj boljše bolj sušno obdobje.
»Bolj pomemben ukrep je zdaj v tem času opraviti ple-tev v vinogradih. Toliko dni po toči se namreč že dobro vidi, kako je trta odreagirala. V bolj poškodovanih vinogradih je zdaj treba odstraniti poganjke in pustiti le tiste, ki so pomembni za rodnost v naslednjem letu. Tu pa moramo paziti, še posebej, če je bila
prisotna pozeba. Potrebno je torej pustiti tiste poganjke, na katerih bomo regenerirali trto, napaka je, če se bo na trtah pustilo preveč teh poganjkov!«
Poljščine manj prizadete
Toča pa ni zdesetkala ali ponekod povsem uničila le vinogradov in sadovnjakov, ampak je udarila tudi po njivah, kjer pa je, kot zatrjuje Ivan Brodnjak, škoda vseeno precej nižja: »Moram reči, da so poljščine bolj odporne na točo, predvsem koruza, ki ima rastni vršiček v tem času
še v tleh, tako da je tistih posevkov, ki bi jih bilo treba po tej toči presejati oz. preorati, v bistvu zelo malo, nekaj pa jih je. Vsekakor kmetov ne sme zagrabiti panika, posebej ne pri koruzi, saj se ta obraste in prehitro podoravanje ni pametno. Več težav je pri jarih ječmenih, ovsih in pšenicah, kjer bo ponekod potrebno podoravanje oziroma ponovno sejanje drugih kultur. V takih nujnih primerih zaenkrat priporočamo setev koruze ali, še bolje, ajde, ki tudi ob tem času setve še daje normalen pridelek.«
Med ukrepi, ki jih je treba izvesti po toči, Bordnjak pou-
darja predvsem okopavanje in dognojevanje z dušikom: »Tla so zdaj zbita, zaradi izpiranja je vidna precejšnja izguba dušika in dognojitev je potrebno opraviti čimprej!
Zlasti to velja za žita, ki so zdaj v fazi nastavitve klasa in če jim bo zdaj primanjkovalo dušika, bodo pridelki bistveno slabše kvalitete, z manjšo vsebnostjo beljakovin, kar bo seveda potem vplivalo na ceno. Za sladkorno peso, koruzo in druge okopavine pa je nujno še rahljanje zemlje.«
Ta dva ukrepa sta po besedah Brodnjaka ključna za letošnjo čim boljšo letino: »Kdor bo to opravil, bo škodo lahko precej zmanjšal.«
Z novo setvijo nujna sprememba subvencijskih vlog
Bolj kot toča je posevke na njivah uničevala vodna ujma: »Ponekod so nalivi povsem splahnili zasejane kulture ali odnesli cele plasti njiv in v teh primerih bo ponovna setev gotovo nujna. Ostale poškodbe na kulturah zaradi toče pa niso tako zelo kritične, saj se bo večina obrasla.«
Tam, kjer bo podoranje in ponovna setev neobhodna, pa bodo kmetje morali spremembo najaviti tudi v sub-vencijskih vlogah: »Seveda bo potrebno spremeniti podatke v vlogi. Če se zdaj podorje pšenica ali oves in namesto nje zaseje kaj drugega, je to potrebno javiti. Rok za najavo spremembe kulture je 9. junij in do takrat je še čas, da se kmetje odločijo, potem ne več. V nasprotnem primeru imajo lahko težave ob obisku inšpektorja, če na določeni površini ne bo rasla kultura, za katero so vložili vlogo za neposredno plačilo.«
SM
Lenart • Srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike Lenart 2005
Najstarejši traktor Svoboda
Klub starodobnik Slovenske gorice je letos ponovno organiziral že tretje Srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike Lenart 2005, ki je v soboto, 14. maja, potekalo na športno rekreacijskem centru Polena pri Lenartu.
Foto: ZS
Dobitnica prve nagrade Marija Toplak iz Juršincev, ki prejema ključ traktorja iz rok predsednika Kluba starodobnik Slovenske gorice Franca Lasbaherja
Na prireditvi je bilo možno videti staro kmetijsko tehniko, ki se je na našem območju uporabljala v bližnji preteklosti in se je ohranila v takem stanju, da je še danes mogoče videti njeno delovanje. Zraven članov domačega kluba so na srečanju sodelovali še društvo kmetijske tehnike Slovenije, Odltimer klub Abraham Gonji Petrovci, Oldtimer klub Stara Gora, Oldtimer klub Soteska Ljubljana Črnuče, Društvo Johann - Janez Puh Ljutomer, Veteran klub Maribor, Veteran klub Classic Slovenska Bistrica, Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, Veteran klub Murska Sobota, Društvo kmetijske tehnike Murska Sobota in Veteran klub Radlje ter številni posamezniki iz ostalih klubov v Sloveniji. Na srečanju je bilo moč videti okrog 140 starih traktorjev, 20 motorjev, 45 avtov oldtimer-jev, dva kombajna in številne druge stare stroje. Najstarejši
traktor je bil traktor Svoboda letnik 1933-1937 lastnika predsednika društva Staro-dobnik Slovenske gorice Franca Lasbaherja. Na prireditvi so letos pripravili bogat srečelov, katerega prva nagrada je bil star traktor Deutz letnik 1959. Srečno srečko je kupila Marija Toplak iz Juršincev.
Pred pričetkom prireditve so nebo nad Lenartom preletavala ultralahka letala in zmaji članov Aerokluba Sršen iz Cerkvenjaka. Na prireditvi je potekala predstavitev društev in klubov, niso pa pozabili na kulturni program, za katerega so poskrbeli člani in članice Plesnega in mažoretnega klu-
ba Lenart in ljudski pevci in godci iz Gornjih Petrovec.
»Naš klub deluje četrto leto, v njem se združujemo lastniki in ljubitelji stare kmetijske tehnike, starih vozil ter druge tehnike in opreme, ki jo želimo zaščititi in ohraniti. S prireditvijo Srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike, ki je naša osrednja prireditev, želimo ljudi spoznati s to tehniko ter ljudi osvestiti. Menimo, da osveščanje ljudi veliko pripomore k zaščiti in ohranjanju te tehniške kulturne dediščine«, je prepričan predsednik kluba Starodobnik Franc Las-baher.
Zmago Šalamun
Ogledati si je bilo možno okrog 140 starih traktorjev. Spredaj na srečanju najstarejši traktor Svoboda - letnik 1933-1937
Foto: SM
Videm • Zakulisja šotorske prireditve
Kdo je bolj razočaran nad kom?
Tridnevna glasbena prireditev je (navidezno) lepo uspela; nekateri so se dobro zabavali, drugi bolj pasli radovednost, veliki šotor na igrišču videmske osnovne šole je že pospravljen, očitno pa nikakor niso pospravljeni vsi vtisi in govorice, ki so se začele širiti že pred in med samim dogodkom.
Robert Butolen, mladi Vi-demčan, vodja ansambla Bič Boys in organizator zabave ob izidu glasbenega prvenca Hojlarija, prizadeto razkriva svoje občutke: »Strašno sem razočaran nad podporo in pomočjo občine pri pripravi tako velikega projekta. Tri mesece pred prireditvijo sem bil pri županu Frideriku Bračiču in mu nesel vlogo za odobritev lokacije in prošnjo za soglasje za prireditev. Takrat mi je obljubil vso pomoč in sem mislil, da bo vse lepo teklo naprej, namesto tega pa sem naletel na številne težave. Čeprav je igrišče v lasti občine in sem zanj imel soglasje, na občini so mi tudi rekli, da ne bo nobenih težav okoli postavitve šotora, pa občina očitno ni obvestila šolskega vodstva, kaj se bo dogajalo. Ko smo namreč dva dni pred prireditvijo začeli postavljati šotor, je bila ravnateljica zelo razburjena, češ, da ona o tem nič ne ve. Sploh nisem vedel, ali naj šotor še postavljamo ali ne. Res ni bilo prijetno, hotel sem narediti nekaj dobrega za občino, pa sem z vsakim dnem, ko se je prireditev bližala, naletel na vse večje neodobravanje. Tudi gasilci so mi dva dni prej odpovedali pomoč pri postavitvi šotora in skrbi za požarni red v času prireditve.«
Robert Butolen nadaljuje, da je bil odklonilen odnos domačinov viden tudi pri obisku, saj naj bi bila večina gostov iz Leskovca, Markov-cev in ostalih sosednjih občin, najmanj pa prav iz Vidma: »Videmčani so hodili le okoli šotora malo gledat in poslušat. Res sem razočaran in prizadet!«
Na vprašanje, kaj naj bi bil vzrok odklonilnega ali vsaj ravnodušnega obnašanja občine, kot ga opisuje sam, do njegovega projekta, Butolen odgovarja: »Prepričan sem, da je vzrok takega obnašanja s strani občine oziroma župana dejstvo, da sem za pomoč prosil našega poslanca Branka Mariniča, ker mi ta tudi sicer veliko pomaga pri promociji skupine drugod po Sloveniji. Prvi pogovor z županom je izzvenel povsem v redu, potem pa od vsega skupaj ni bilo veliko. Takrat mi je bilo rečeno, da bo občina dala svoje soglasje, ki je v njeni pristojnosti, za izpeljavo prireditve pa se moram obrniti le še na policijo. To sem tudi storil, ampak na policiji so mi povedali, da potrebujem za šotor še dodatna soglasja iz UE. Bil sem časovno prepozen za pridobitev ustreznega soglasja, ker sem se zanesel na napotke, in tako sem moral v skladu s pridobljenimi dokumenti pustiti odprte stranice šotora, kar je seveda pomenilo, da so ljudje vstopali brez plačane vstopnine.«
Robert Butolen ne skriva, da je razočaran tudi nad tem, da župana ni bilo na prireditev niti za minuto, kljub pisnemu in ustnemu vabilu, in da mu je prireditev povzročila skoraj dvomilijonsko izgubo, meni pa, da se to ne bi zgodilo, če bi mu občina bolj angažirano pomagala: »Vem, da ni naloga občine, da mi ureja dokumentacijo, vendar sem pričakoval, da mi bodo dali vse napotke, kam naj se obračam in kako zadevo najbolje pripraviti in izpeljati, da ne bi bilo težav. Zdaj vem, da
Robert Butolen: »To je bila moja prva in zadnja prireditev v domačem Vidmu; razočaran sem nad odnosom občine!«
je bila to moja prva in zadnja prireditev v Vidmu, jih pa z mojimi fanti še načrtujemo v Kidričevem in Markovcih, kjer že tečejo aktivni pogovori, potem pa naprej.«
Občina je ogromno pomagala!
In kako na vse te očitke, v katerih je čutiti veliko osebnega razočaranja mladega občana, odgovarja župan Friderik Bračič?
»Fant je še zelo mlad in se očitno ne zaveda, koliko mu je občina pri vsem skupaj po-
magala. Že na prvem srečanju sem mu povedal, da bomo uredili soglasje in brezplačni najem igrišča, ki ga uporablja šola, da pa si mora ostala potrebna soglasja urediti sam in da naj se obrne še na policijo, ker bo dobil tudi ostale potrebne napotke. Naši občinski delavci vendar ne morejo urejati soglasij na UE za njegovo prireditev! Če je bil pri tem prepozen, pa za to ne more kriviti občine. Obljubili smo mu pomoč, kolikor je v naši moči, in to smo naredili, celo več. Izpeljava postopkov pa je gotovo njegova stvar, ali ne?! Pričakoval sem, da se bo
oglasil pri meni, če bo imel kakšne težave, a ga ni bilo. Po prvem srečanju je prišel le še enkrat, teden pred prireditvijo, in povedal, da je razočaran nad občino, v vmesnem času pa ni poiskal nobenega nasveta ali pomoči pri nas. Fantu sem tudi jasno povedal, da je igrišče res občinska last, da pa z njim razpolaga šola in da se je treba o nameravani prireditvi pogovoriti tudi z ravnateljico. Očitno tega ni storil, zato je prišlo do kratkega stika. Nagajal mu pa ni nihče, celo omogočili smo mu priklop elektrike v šotoru, pa uredili okoliš ob igrišču, po-
sejali gramoz, da je bilo lažje za parkiranje. Poleg tega je zavrtal nekaj deset lukenj v igrišče, da je postavil šotor, s čimer je povzročil škodo, pa smo mu pogledali 'skozi prste.' Če je imel težave pri dogovarjanju z gasilci, se mora sam vprašati zakaj, zavedati pa se mora, da nihče nič ni dolžen, ampak gre pri vsaki obliki pomoči za stvar dobre volje, ne pa prisile. Vedno je v takih primerih nujen razumen pogovor in dogovor o pomoči, in če ga sam ni sposoben izvesti, potem je to najbolj njegova krivda. Na tak način je v življenju težko uspeti. To bo moral fant še spoznati. Cenim njegovo zagnanost in vem, da je še mlad, ampak z glavo skozi zid ali na silo ne gre nič. Če je užaljen, ker me ni bilo na prireditvi, moram povedati, da povsod tudi ne morem biti, sicer pa je bila ta prireditev sporna tudi z vidika pridobljenih soglasij. Glede pomislekov, da naj bi pomagali manj, ker se je obrnil po pomoč tudi h gospodu Mariniču, pa moram reči, da je to zelo, milo rečeno, čudna izjava. Osebno spoštujem vsakega, ki je pripravljen pomagati, in to v ničemer ni vplivalo na naš odnos do njega ali prireditve, saj sploh nisem vedel in ne vem, o čem sta se pogovarjala. Fantovo razočarano obtoževanje je brez osnove in zelo popačeno, zelo subjektivno,« je še povedal župan Bračič, ki je opozoril tudi na to, da redarska služba v času prireditve ni (dobro) delala, saj je bilo ponoči uničeno marsikaj okoli šole in igrišča.
SM
Dornava • Kaj vse bodo naredili
Ce bo le denarja dovolj
Dornavski vaški odbori so si maja zadali točen plan dela oziroma tistih nalog, ki bi jih na področju komunalne infrastrukture morali izvesti čimprej, po možnosti seveda letos.
Med predvidenimi cestnimi naložbami, kjer pričakujejo sofinanciranje države, je tudi prvo krožišče v Dornavi pred gasilskim domom - sicer realno naslednje leto.
Tega pa ni tako malo, zato je ob določanju prioritet, kaj naj bi bilo urejeno najprej, pač kot vedno obveljalo, da je načelno nujno urediti vse, dejansko pa se bo naredilo toliko, kot bo denarja v občinski malhi.
Prva stvar je gotovo kanalizacijski sistem, o katerem ni več nobenega dvoma, da se bo začel graditi letos v kratkem, in sicer v Dornavi ter Mezgovcih (do železniške proge). Prav tako naj bi v centru Dornave še letos začeli urejati križišče javne ceste proti pokopališču, skupaj z izkopi za kanalizacijo bodo položili novo napeljavo za cestno razsvetljavo od gostišča Bister proti križišču in domačiji Potočnik ter na rela-
ciji Ledine, malo bodo popravili spomenik in okolico pri Žgečevih, zastavili pa bodo tudi prve korake k pridobitvi gradbenega dovoljenja za ureditev pločnika v centru občine pri vaški dvorani.
V	Mezgovcih naj bi poleg kanalizacije letos popravili strop v gasilski dvorani, začeli popravljati priključek lokalne ceste Mezgovci-Strejaci in most preko Pesnice, v načrtih pa je še del cestne razsvetljave Mezgovci-Moškanjci in še kakšna malenkost, kot je pleskanje ograje na mostu.
V	Polenšaku nameravajo asfaltirati parkirišče ob pokopališču, preplastili bodo 230 metrov ceste Polenšak-Slo-mi in se lotili rekonstrukcije križišča pri Garcer-Vajda. Prav tako bodo preplastili del lokalne ceste Bratislavci-Za-sadi-Bodkovci in Polenšak-Polenci-Lasigovci. Radi bi tudi nekaj dodatnih cestnih svetilk v Polenšaku, razmišljajo pa tudi o tem, da bi bilo dobro pripraviti idejno dokumentacijo za kanalizacijo.
Žamenci naj bi letos po načrtih dobili urejen odtočni
jarek pri gasilskem domu, obnova kapele v Brezovcih in Strejacih je že v teku, cestna razsvetljava je bolj kot ne pod vprašajem (vsaj za letos), če bodo krajani zbrali 20 odstotkov potrebnega denarja, pa, kot je pojasnil župan, ni dvoma, da bodo lahko asfaltirali še javno pot Strejaci-Str-mec-Visenjak. Na kakšne pločnike pa bo brez dvoma treba še počakati.
Potrebne preplastitve cest v Mezgovcih in Dornavi bodo počakale na izvedbo kanalizacije, gramoziranje, kjerkoli je že potrebno, pa ni vprašljivo in naj bi teklo povsod po potrebah oziroma načrtih.
Dornava pa ne bo ostala niti brez krožišča - prvo naj bi bilo pri dornavskem gasilskem domu, po besedah župana Šegule pa naj bi se, tudi s kakšnim državnim sofinanciranjem, začelo urejati naslednje leto. Precej dotrajan most čez Pesnico pa bo moral počakati še kakšno leto dalj, tja do leta 2007, saj naj bi bil po oceni strokovnjakov še statično povsem v redu.
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Obogatili gimnazijsko knjižnico
Za-pisano veselje
Nova Ljubljanska banka in knjižna zbirka Beletrina sta pred tremi leti zasnovali projekt Za-pisano veselje, v okviru katerega sta vsako leto podarili desetim izbranim slovenskim gimnazijam zajeten paket izvirnega domačega in prevodnega leposlovja.
Cilj projekta je bil predvsem obogatiti gimnazijske knjižnice z vrhunsko sodo-
bno književnostjo in s tem omogočiti mladim bralcem dostop literature, ki je zaradi
znanih finančnih težav knjižnic zagotovo okrnjen. Prav tako pomembno pa je part-
Ravnateljica Sonja Posavec je od Igorja Brleka, predstavnika založbe Beletrina, ter Damjana Rajha, vodje ptujske, in Štefana Tkalca, vodje ormoške poslovalnice Nove Ljubljanske banke, prejela knjige, ki bodo obogatile šolsko knjižnico.
nersko povezovanje kulture, umetnosti in književnosti z gospodarstvom in kapitalom, o čemer se v zadnjem času veliko govori. Beletrina in NLB sta gotovo uspešen primer.
Letos bodo v okviru sodelovanja obdarili 10 gimnazij, prva pa je bila na vrsti Gimnazija Ormož, kjer je ravnateljica Sonja Posavec zadovoljna pozdravila edinstven kulturni projekt, ki ga je s svojo finančno podporo omogočila Nova Ljubljanska banka in katerega cilji ter rezultati bodo vidni na več ravneh. Gimnazijske knjižnice in njihovi mladi bralci bodo prejeli zajeten sveženj vrhunskega domačega in prevodnega leposlovja, knjižna zbirka Bele-trina in njeni avtorji se bodo predstavili mladim bralcem, ki bodo v prihodnje s svojim intelektualnim potencialom soustvarjali bralski in mogoče tudi pisateljski okus, Nova Ljubljanska banka pa s tem dokazuje svoj posluh za domače okolje in občutek za izvirno slovensko leposlovje, kar v času globalizacije ni samoumevno, kaj šele pogosto.
Ob vsaki podelitvi pripravijo kulturno-umetniški program, v katerem sodelujejo tako gimnazijci kot gostje, ugledni slovenski glasbeniki in pisatelji. V Ormožu je glave gimnazijcev dodobra zaposlil pisatelj Matjaž Pikalo, zapela pa je gimnazijka Tamara Podlesnik.
vki
Ptuj • Uspehi dijakov elektro šole
Konec leta - čas za tekmovanja
Proti koncu šolskega leta potekajo po vsej državi številna tekmovanja v znanju, ki so se jih udeležili tudi dijaki Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj.
Konec aprila je bilo v Šolskem centru Velenje tradicionalno 13. državno tekmovanje in srečanje dijakov poklicnih in tehniških elektro šol. Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj se je udeležila tekmovanja v dveh kategorijah. V kategoriji elektrikar elektronik sta šolo zastopala dijaka Andrej Purg in Renato Trupkovič, v kategoriji elektrotehnikov pa Ciril Košar in Andrej Mi-helač. Andrej Purg in Renato Trupkovič sta v skupinskem razporedu dosegla odlično drugo mesto v državi, takoj za zmagovito ekipo domače šole. Tekmovanje elektrikar-jev je obsegalo teoretični del z vprašanji iz strokovnega področja in praktični del, kjer so izdelali zapornico za parkirišče s krmilnikom ALPHA. Elektrotehniki so izdelali regulacije temperature v hiši s krmilnikom ALPHA. Doseženi uspehi ptujskih dijakov so vsekakor vzpodbuda za nadaljnje delo in veliko priznanje uspešnemu delu šole. Posebna zahvala gre profesorjem, ki so pripravljali dijake: Brunu Lubecu, Miranu Meznariču in Bojanu Ploju.
Tekmovanje za
Cankarjevo
priznanje
Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je sredi marca potekalo vseslovensko tekmovanje v
Ekipa PTEŠ z mentorjema na tekmovanju v Velenju
Foto: arhiv elektro šole
znanju slovenščine za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje. Poklicna in tehniška elektro šola se tega tekmovanja uspešno udeležuje že nekaj let. Tudi letos uspeh ni izostal, saj so osvojili tri srebrna Cankarjeva priznanja, in sicer po enega na vsaki stopnji.
Na II. stopnji je dijak 3. d Renato Trupkovič osvojil srebrno Cankarjevo priznanje, enakega je prejel tudi dijak Tadej Volgemut iz 2. a na III. B-stopnji, Goran Bezjak iz 3. a pa na IV. B-stopnji. Dijake so pripravljale mentorice Slavka Debeljak, Marina Krajnc in Barbara Jarh. Prejemniki bronastih priznanj so: Renato Trupkovič, Tadej Volgemut in Peter Kaučevič.
Tekmovanja v konstrukciji in vožnji z mobilnimi roboti
Vsa leta dijaki elektro šole pod vodstvom mentorjev Darka Šeruge in Janeza Sipoša sodelujejo na tekmovanjih, ki jih organizira Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za robotiko. Dijaki, ki si morajo izdelati mobilnega robota sami, so se kar množično odzvali na ta izziv. Iz poklicno-tehniškega programa so Roki Furman, Andrej Korez, Sebastjan Sladnjak in Dejan Zemljarič, iz srednjega strokovnega programa pa
Matic Marholt, ki tekmuje že drugo leto in si je robota izbral tudi za seminarsko nalogo pri poklicni maturi.
Tekmovanje v znanju matematike
Evropski matematični Kenguru, mednarodno matematično tekmovanje, je najbolj množično preizkušanje znanja matematike, zaradi igrivo in zabavno zastavljenih matematičnih problemov pa sodi tudi med najbolj priljubljena tekmovanja. Takega mnenja so tudi dijaki Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, ki so se tudi letos udeležili tekmovanja pod vodstvom mentor-
Tednikova knjigarnica
Ciciban - šestdesetletnik
Ciciban, mesečnik za najmlajše bralce, neprenehoma izhaja od leta 1945, ko je bila ustanovljena tudi založniška hiša Mladinska knjiga. Mnogim generacijam otrok je bil Ciciban prvi stik s pisano besedo, okno v literarni svet, z njim so spoznavali prve učne, vzgojne in zabavne vsebine, napisane in ilustrirane posebej za najmlajše.
Pred desetletjem seje pesnik Niko Grafenauer spominjal:
"V tistih davnih dneh, ko je pesnik Oton Župančič priklical na svet svojega Cicibana, je v naših krajih divjala prva svetovna vojna. Pesnika pa je vseeno prevzemalo veselje, ki mu ga je nudil pogled na še ne enoletnega sina Marka, o katerem tako pripoveduje v pismu prijatelju: "Moj Marko pa ti je dečko in pol! V čudne čase smo ga postavili, pa ga doslej še nič ne motijo. Pije, poje in se smeje, kakor da ni to vse skupaj nič!" Kaj drugega bi lahko bolj navdihnilo pesnika v črnih vojnih časih, kot so doživetja ob takemle 'dečku in pol', ki mu je v svojih pesmih nadel nadvse imenitno ime Ciciban in mu je dodelil celo 'cicibanovino' Minevala so leta in pesmi o Cicibanu so se tako udomačile po domovih in srcih slovenskih otrok, da ob izbruhu druge svetovne vojne skoraj ni bilo nikogar, ki jih ne bi poznal.
Kakor je zapisal Grafenauer, ni nič čudnega, da je otroški list dobil ime Ciciban, ki ga na življenjski poti spremlja znamenita misel Otona Župančiča: "Iz slovstva za deco je najboljše komaj dovolj dobro."
Prvi urednik Cicibana, pisatelj Josip Ribičič, je pritegnil k sodelovanju najboljše slovenske pisatelje in pesnike: Otona Župančiča, Toneta Seliškarja, Franceta Bevka, Manka Golarja, Lili Novy, Vero Alberht, Iga Grudna. Prve Cicibane so ilustrirali vrhunski slikarji: Maksim Sedej, Ive Šubic, Oton in Maksim Gaspari, Tone Kralj, Mara Kralj, France Slana, Marlenka Muk (kasneje Stupica), Ivan Seljak - Čopič. Ves čas daje uredništvo Cicibana poudarek izvirnim slovenskim avtorjem, v prvem desetletju izhajanja pa začne rasti posebna skrb za ljudsko izročilo. Prve številke že vsebujejo zraven besedil vseh literarnih zvrsti še uganke, križanke, slikopise, naravoslovne strani, poučne prispevke, navodila za igre in izdelavo najrazličnejših stvari.
V Cicibanu so objavljali: Alojz Gradnik, Lojze Kra-kar, Vojan Tihomir Arhar, Danilo Gorinšek, Vida Brest, Ivan Minatti, Tone Pavček, Ivan Potrč, Fran Mil-činski, Ferdo Godina, Pavel Golia, Manica Komanova, Mira Mihelič, Vida Taufer, Bogomir Magajna, Mimi Malenšek, Kristina Brenkova, Kajetan Kovič, Branka Jurca, Ela Peroci, Dane Zajc, Leopold Suhodolčan, Lojze Kovačič
Cicibanovi sodelavci, avtorji, so ob njem zoreli v vrhunske ustvarjalce na besednem in likovnem področju, mnoge, danes klasične otroške slikanice in knjige, so sprva izšle v Cicibanu (npr.:Muca Copatarica, Čuj in Katka, Krojaček Hlaček, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Oblaček Pohajaček .).
Tudi sodobni Ciciban ohranja besedilno in likovno odlično podobo z avtorji, ki pa so z razvojem mladinske književnosti in otroških knjig ter revijalnega tiska postali specialsti za najmlajše bralno občinstvo.
Vabimo vas v mladinski oddelek ptujske knjižnice, kjer si lahko do konca junija ogledate razstavo posvečeno Cicibanovemu jubileju. Tistim trem, ki bodo prinesli najstarejši izvod Cicibana v knjižnico, pa založba Mladinska knjiga podarja knjižno nagrado. Vabljeni!
Liljana Klemenčič
jev Nine Kokol, Bogdane Ha-cin, Katarine Zorko in Mirka Sušca ter dosegli izjemne rezultate. Na regijskem tekmovanju v Murski Soboti je sodelovalo šest dijakov Poklicne in tehniške elektro šole. Med prvimi letniki je 2. mesto dosegel Tomaž Rajh, 8. mesto pa Mitja Krajnc, v drugem letniku je Jožef Plavec dosegel 4. mesto, v četrtem letniku pa
je 7. mesto v državi dosegel Peter Kaučevič.
18. marca so se dijaki udeležili regijskega tekmovanja iz fizike pod mentorstvom Iris Mlakar, na katerem sta dijaka drugega letnika Aljaž Čuš in Jožef Plavec prejela bronasto priznanje.
Bojan Ploj, Barbara Jarh Ciglar, Iris Mlakar, Janez Sipoš
Lenart • Proslava ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne
"Svoboda je človeku največ!"
V soboto, 28. maja, je v domu kulture v Lenartu potekala proslava v počastitev 60. obletnice konca druge svetovne vojne. Organizatorji Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili Inge Breznik, pevski zbor kulturnega društva Sv. Frančišek iz Sv. Trojice, folklorna skupina Jurovčan, violinistki Ana Vurcer in Polona Kapun, Aleksander Živko, Žan Trobas, Sara Damiš in člani Slovenjegoriškega pihalnega orkestra MOL iz Lenarta.
Slavnostni govornik je bil župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, ki je v svojem govoru razmišljal o dogodkih, ki so se zgodili med vojno in v teh 60 letih po njej. Poudaril je, da so bili tisti, ki so si leta 1941 nadeli titovke, pogumni. Prav pa bi bilo, da bi zmagovalci priznali napake, ki so bile storjene po vojni. V govoru je tudi izpostavil Tita in povedal, da je imel
zanimive reke, kot je "Tujega nočemo, svojega ne damo". Tega je povezal z Evropo in menil, da Evropa slovenskemu narodu nikoli ni nič dala in tudi vsi tisti, ki nekaj pričakujejo od nje, se motijo. Zato se moramo Slovenci postaviti na lastne vrednote in na njih graditi svojo prihodnost, je menil Vogrin.
Dogodke med drugo svetovno vojno je zbrala tajnica
območnega odbora Zveze borcev Lenart Vida Brumen. Po teh podatkih je okupator že 20. aprila 1941 v lenarške zapore pripeljal preko 20 ljudi iz območja upravne enote Lenart, ki so jih naslednji dan odpeljali v vojašnico v Melje, od tam pa na Borl, v izgnanstvo in na prisilno delo. Skupaj je bilo izseljenih 1205 oseb, od tega jih je 73 umrlo (v izgnanstvu in tabo-
riščih). Prvi odbor OF je bil na lenarškem ustanovljen v Cerkvenjaku 4. novembra 1941. Zaradi izdaje se ni dolgo obdržal. Kasneje so se člani tega odbora povezali s ptujsko organizacijo OF in z Lackom in Osojnikom. 14. julija 1942 je Osojnikov vod nameraval likvidirati vodjo krajevnega odbora štajerske domovinske zveze v Cer-kvenjaku. Naleteli so na dva
Foto: ZS
Slavnostni govornik župan mag. Ivan Vogrin
FSSyžs
Med udeleženci smo pogrešali predstavnike javnega življenja.
Piše: dr. Ljubica Suligoj
Obujanje spomina v jubilejnem letu 2005
orožnika in ju ubili. Po tem je bilo aretiranih 14 ljudi in s tem je narodnoosvobodilno gibanje v Cerkvenjaku in tudi lenarškem območju zamrlo. Potem se je začelo komaj jeseni 1943, ko sta v Slovenske gorice prišla Srečko Rojs - Niko in Franc Zalaznik - Leon. Takrat je bil v Lenartu ustanovljen prvi odbor OF 6. oktobra 1943, potem pa pri Sv. Trojici, v Voličini. Nastajale so partizanske postojanke. Ob koncu druge svetovne vojne je na območju upravne enote Lenart delovalo 21 odborov OF, sedem odborov antifašistične ženske zveze in 33 odborov mladine. Jese-
ni 1944 je bila v Nadbišcu pri Voličini ustanovljen okrajni odbor KP in OF. Po proslavi je v avli Jožeta Hudalesa potekalo družabno srečanje.
V Matični knjižnici Lenart je od prejšnjega četrtka v počastitev 60. obletnice konca druge svetovne vojne odprta razstava z naslovom Svoboda - človeku največ, v kateri je avtorica Marija Šauperl zbrala gradivo, ki prikazuje pomembne dogodke na lenarškem med vojno in po njej vse do danes. Prikaz dogodkov je podkrepljen s fotografijami in dokumentarnim gradivom.
Zmago Šalamun
Nadaljevanje iz prejšnje številke Mladina se je od srede tridesetih let prejšnjega stoletja pred nevarnostjo fašizma že aktivno opredeljevala. Tako se je ob mirovnem gibanju narodnozavedna ptujska mladina vključila v mnoge aktivnosti. Zbiranje podpisov za mir po hišah naj bi bil odgovor na rovarjenje nem-štva. Zbrana sredstva (okoli 9.000 din) ob cvetličnem dnevu so bila prek Železniških delavnic odposlana socialno ogroženim delavcem (Rdeča pomoč). Predavanja v Mladiki so obravnavala aktualna vprašanja boja za mir; v imenu društva primorskih emigrantov »Gorica« na Ptuju je o Primorski govoril nekdanji dijak, odvetnik Alojz Peric. Vrhunec je bil dosežen z mirovno akademijo v Mariboru 22. avgusta 1936, katere se je udeležilo več ptujskih mladincev in z gostovanjem mariborske mladine na mirovni akademiji v Mladiki. Akcijski odbor za mir na Ptuju je v razglasu »Nočemo vojne, nočemo skupnost mrtvih!« vabil na prireditev. Prireditve se je udeležilo veliko ljudi in se je sprevrgla v manifesta-
cijo miru. Nastopajoči mariborski mladinci so tedaj prenočili na Lackovi domačiji v Novi vasi in se naslednji dan s ptujskimi tovariši podali spoznavat viničarsko življenje v Halozah.
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji (anšlus) leta 1938, ko je nacizem izzivalno nastopal ob severni meji, je bilo potrebno ne le spoznavati socialne razmere v obrobnih krajih (Haloze, Slovenske gorice), temveč med prebivalstvom prebujati narodno-obrambno zavest. Po oceni Frana Zwittra v št. 11-12 Sodobnosti iz leta 1938 so Nemci »gospodarsko superiorni skoraj povsod, kjer pridejo v stik s Slovenci in so izredno narodno zavedni, čemur ne ustreza enaka samozavest pri Slovencih«. »Tako stanje (primer Haloz) je mogoče spreminjati le v krepitvi in poglabljanju njegove narodne zavesti«, je zapisala mariborska Edinost 17. septembra 1938.
Na pobudo akademske levice na ljubljanski univerzi se je Narodni akademski blok, ki je povezal študentsko mladino ne oziraje se na nje-
no pripadnost, lotil delovnih narodnoobrambnih taborov na zaostalih in narodnostno ogroženih območjih: tako leta 1938 v Lokavcih, naslednje leto v Stogovcih in pri Sv. Duhu v Halozah (Rodni Vrh). Slednjega je organiziralo društvo Dom visokošolk. Njegove udeleženke so veliko storile v razsvetljevanju prebivalstva in ponujanju pomoči pri delu. V taborih so aktivno delovali ptujski akademiki. Tudi gimnazijci so bili med njimi; taborjanom v Stogovcih se je predstavila sokolska lutkarska sekcija, dejavna na odru prosvetne dvorane v Mladiki pod vodstvom Draga Hasla.
Lahko bi dejali, da se je narodna zavednost na Ptujskem pred drugo svetovno vojno skozi različne oblike legalnega dela krepila, na zaostalih območjih pa le prebujala. Zato je narodnoosvobodilni boj na ptujskem območju zadeval ob mnoge ovire.
27. marca 1941 je Ptuj še zadnjič doživel spontane proteste demokratičnega slovenstva proti pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. In že je bila država 6. aprila 1941 napadena.
Izvajanje okupatorjevih ponemčevalnih ukrepov (izgoni Slovencev, talstvo, taborišča, ukradeni otroci, nemške šole) je vodilo v iztrebljanje Slovencev; po seznamu Kulturbunda so ptujski folkdojčerji aretirali prve Slovence že 9. aprila. Dan prej so prevzeli oblast, torej še pred uvedbo civilne uprave.
Okupatorjevo nasilje pa slovenskega uporništva ni zlomilo; po štirih vojnih letih je slovenstvo dočakalo osvoboditev.
Za konec:
Po šestih desetletjih kaže realno spoznavati narodovo preteklost. Iz zgodovinskega izročila, ko spremljamo tudi mnoge spodrsljaje preteklosti, moramo povzemati vrednote, ki so povezovale ljudi, pri tem pa ne smemo pozabljati na vrednote lastnega naroda. Cena narodnega ponosa je vendarle visoka. Poznavanje zgodovinskih dejstev naj vodi k treznemu razmišljanju ob 60. obletnici
konca druge svetovne vojne. »Nikoli več vojne in fašističnega zla!« smo lahko slišali od preživelih v Auschwitzu.
Dr. Ljubica Šuligoj
Opomba:
Sestavek temelji na arhivskih virih Arhiva Republike Slovenije, Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinskega arhiva Maribor, Pokrajinskega muzeja Ptuj, Zgodovinskega arhiva Ptuj, na časopisnih virih in ustrezni literaturi.
50 let
^u leite Sobota, 11. junija 2005, od 16. do 19. ure ♦ á^řn^dine^^ na prostoru Kinološkega l^ujuw društvaPtuj




^g^troci imajo brezplačen vstop,
.^"■^dřa^li plačajovstopnino 700SIT. /
Na pri'FedÎtev pridite peš aii s koiesi! ja S saboJpijjB^site odeje za udobno t sedenjena^t^Ji! V primeru dežja'^omo torto ^^ veiikanko in 126^,paiačink pojedii ^^ pod streho!
SO
S
CÛD
PTUJ
Ormož • Sokoli darovali za pouk varne vožnje
Ustanavljajo športno zvezo
V ormoškem hotelu je predsednik Sokolskega društva Ormož Stanko Lesjak predal učencem in predstavnikom šole OŠ Stanka Vraza dekliško in fantovsko kolo, ki ju bodo s pridom uporabljali pri pouku varne vožnje. Kolesa je prispeval podjetnik Bauer, ki menda izvira s Koga. Otroci so se za darilo zahvalili s kratkim programom.
Učenci in učitelji OŠ Stanka Vraza so od predsednika Sokolskega društva Ormož Stanka Lesjaka sprejeli dve kolesi, ki ju bodo uporabljali pri učenju varne vožnje.
Stoperce • Kmečki praznik
Od kočije do rakete
Minuli konec tedna so v Stopercah pripravili letos že 13. kmečki praznik, v okviru katerega so v petek proslavili dan šole in izvedli ocenjevanje vina, v soboto pa so se pomerili v ročni košnji, grabljanju, kleščenju in kalanju drv ter v vleki vrvi.
Društvo rejcev plemenskih telic Stoperce je v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetij-sko-gozdarskim zavodom Ptuj ter Kmetijsko svetovalno službo zadnji majski vikend pripravilo prireditve ob 13. kmečkem prazniku.
Kot je povedal predsednik društva Alojz Galun, so v petek, 27. maja, v okviru dneva tamkajšnje podružnične šole učenci s pomočjo svojih mentorjev predstavili projekt Od kočije do rakete, o čemer so v avli stoperške šole pripravili tudi zanimivo razstavo, gospodinje pa so se pridružile s kulinarično razstavo o kmečkih južinah, ki so jih imeli popotniki na kočijah. Zvečer pa so v domu krajanov pripravili tradicionalno ocenjevanje vina, za
katerega so tokrat prejeli 25 vzorcev. Petčlanska komisija v sestavi Darja Gaberc, Andej Rebernišek, Milan Reberc, Mirko Sušec in Marjan Ivan-čič je ugotovila, da je povprečje vinskega letnika 2004 zelo dobro, saj je bila povprečna ocena vseh vzorcev 17,40 točke, nobena ocena pa ni bila pod 16,1 točke. Najboljšo oceno 18,23 točke je prejel rumeni muškat, ki ga je pridelal Vinko Jerič iz Zgornje Sveče, sicer pa so podelili 5 zlatih, 16 srebrnih in 4 bronasta priznanja.
Naslednji dan, v soboto, 28. maja, popoldne so ob petju in vižah Stoperške bande, Ljudskih pevcev iz Stoperc ter Veselih polank iz Cirkovc na bližnjem travniku izvedli tekmovanje v ročni košnji, kjer je svoje delo najhitreje in
Besedo je povzel podpredsednik društva Dušan Gerlovič, ki deluje tudi v UO Sokolske zveze Slovenije. Napovedal je, da bodo letos več časa, pozornosti in sredstev nameniti Prlekiji. Poudaril je, da je predvsem nepolitična organiziranost tista, ki našim krajem lahko prinese razvoj, za katerega pa je konec koncev odgovoren vsak sam. Na našem območju letos načrtuje tri kolesarske maratone, katerih namen je tudi povezava s turizmom in podjetništvom.
Na nedavnem srečanju so k sodelovanju povabili še druga športna društva iz občine. Povabilu so se odzvali le Jože Kosi, predsednik Radiokluba Ormož, Miran Kuharič, predsednik Športnega društva Pušenci, in Miha Horvat, predsednik TVD Partizan iz Središča ob Dravi. Namen je bil povezati športna društva, ki sicer aktivno delujejo, vendar niso povezana v športno zvezo. Ta je v preteklosti že delovala, vendar se vanjo ni želel vključiti tekmovalni šport in je zato razpadla. Gerlovič vidi potrebo po boljši organiziranosti, saj bi tako lažje pristopili k večjim projektom in morda pridobili sredstva iz nacionalnih ali mednarodnih razpisov.
Zaradi skromne udeležbe do načrtovane ustanovitve zveze še ni prišlo.
V okviru srečanja je na Gimnaziji Ormož potekalo še predavanje dr. Rajka Šugmana o olimpizmu in Žige Černeta o razpisih in pridobivanju sredstev. Zvečer so v ormoškem hotelu pripravili še sprejem za predstavnike sponzorjev in športno promocijski program. V imenu Sokolske zveze Slovenije so podelili tudi dve zlati plaketi - ŠD Pušenci za odličen sistem organiziranja malonogometnih tekmovanj in TVD Partizanu za množičnost njegovega delovanja.
Sokoli v Ormožu
Predstavljena je bila monografija o Sokolskem društvu Ormož, ki je bilo ustanovljeno 21. aprila 1912. Monografijo je zapisal že pokojni Rado Kuko-vec. Ob ustanovitvi je društvo štelo 45 članov. Prvi starosta društva je bil dr. Franc Strelec. Leta 1914 se je mariborska župa razdelila v dve okrožji, mariborsko in panonsko, ki
je imelo svoj sedež v Ormožu. Prva svetovna vojna je prekinila delovanje Sokola. Po njej je v Ormožu delovalo tudi TD Orel, ki je bil klerikalno usmerjeno in med obema društvoma je prihajalo do manjših nesoglasij. Ob šestojanuarski diktaturi kralja Aleksandra Karadjord-jeviča so bile razpuščene vse telovadne organizacije.
Sokol je imel urejeno družbeno sobo v Veseličevi hiši. Poleg številnih športnih odsekov, ki so skrbeli za redno vadbo in so se predstavljali ob različnih priložnostih, je deloval tudi dramski odsek, pevski kvartet, čitalnica, plesni tečaji, lutkarsko gledališče in druge aktivnosti. Leta 1937 je društvo razvilo društveni prapor, ki ga je ročno izdelala učiteljica ročnih del Marta Horvat. Ob 25-letnici so pripravili tudi parado. Kmalu po okupaciji so prapore skrili in zakopali, po osvoboditvi pa so jih ponovno razvili. Pozneje so jih shranili v ormoški graščini, od koder so skrivnostno izginile.
vki
Foto: vki
Predsednik Sokolskega društva Ormož Stanko Lesjak in podpredsednik Dušan Gerlovič
najbolje opravil Alojz Rižnar iz Rogatca, drugo mesto je dosegel Branko Kidrič, tretje pa Jože Kamenšek, oba iz Grdine.
V podiranju dreves na balon in kleščenju se je najbolje izkazal Vinko Jerič pred Ivanom Gajškom, oba iz Zg. Sveče, tretje mesto pa je dosegel Srečko Taciga iz Stoperc. Poleg tega so domačini prikazali, kako so včasih ročno kalali drva, na bližnjem bregu pa so pokazali, da je ročna košnja trave možna tudi v strmih klancih. Za prijetnejši večer pa so domače gospodinje prikazale tudi, kako so včasih kuhale žgance z domačo gobjo juho, s kislim zeljem in kislim mlekom. Najbolje uvrščenim so podelili priznanja in praktične nagrade.
-OM
Ptuj • Projekt za starejše
Za višjo kakovost življenja doma
V letošnjem letu potekajo aktivnosti za izvedbo projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki ga je sprejela ZDUS kot svojo programsko nalogo. Projekt bo v letu 2005 izvajalo 40 društev upokojencev v Sloveniji, do leta 2010 pa vsa društva upokojencev.
Foto: M. Ozmec
Za obiskovalce kmečkega praznika v Stopercah je bil posebej zanimiv prikaz ročne košnje trave.
Kot smo izvedeli na Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje, je cilj projekta predvsem spoznati potrebe starejših, ki živijo doma, poiskati tiste, ki ne znajo, ne zmorejo ali nočejo iskati pomoči, vzpostaviti stalen kontakt z javnim službami in drugimi nevladnimi organizacijami in jim posredovati podatke o potrebah, organizirati pomoč v lastnih vrstah (servisna dejavnost, delavnice, obiski osamljenih), seznanjati lokalno skupnost o kvaliteti življenja in potrebah starejših, ki živijo doma, ter vzpostaviti nadzor civilne družbe vseh, ki se ukvarjajo s pomočjo na domu.
Kako bodo potekale aktivnosti?
V lokalnih društvih upokojencev bodo prostovoljci zbirali podatke o potrebah starejših od 69 let; prostovoljci bodo anketirance redno obiskovali po programu, ki si ga bodo zastavili glede na potrebe anketirancev; podatke bodo vnašali v računalnik v društvu in jih redno ažurirali, ob tem pa upoštevali zakonska določila glede varovanja podatkov; za anketirance, ki bodo pismeno pristali, da dobljene informacije društvo
posreduje lokalnemu centru za socialno delo, patronaži, tudi drugim nevladnim organizacijam, ki lahko pomagajo (Rdeči križ, Karitas), poleg tega pa bo tudi samo društvo organiziralo samopomoč.
Na območju Pokrajinske zveze Spodnje Podravje letos izvajajo projekt v 10 društvih upokojencev, in to na ravni MO Ptuj, Markovci ter nadaljevanje projekta v občini Majšperk in Videm pri Ptuju.
Vsako društvo zase ustvarja stalno bazo podatkov o potrebah starejših, ki živijo doma.
Ta bo v pomoč vsem, ki želijo starejšim pomagati. ZDUS bo financiral informacijski sistem (računalniki, internet in koordinacija). V juniju bo potekalo izobraževanje prostovoljcev za delo s starejšimi ter izobraževanje za računalniško obdelavo podatkov. Prepričani so, da bo projekt pomagal pri izboljšanju kvalitete življenja starejših, ki živijo doma. In zapomnite si: to, kar bomo danes storili za starejše, bo v bodočnosti nekdo drug naredil za nas!
-OM
Foto: M. Ozmec
Tudi starejši ljudje imajo svoje potrebe in želje.
Foto: vki
Gorazd Maloič
»Novi selektor bo Renato Šterman«
Stran 16
Kolesarstvo
Na Ptuju v četrtek start dirke Po Sloveniji
Stran 16
Atletika
Atletska sezona v polnem teku
Stran 17
Odbojka
Ali se obeta konec prvoligaške odbojke
Stran 17
Free Kick Master
Vrhunska udeležba v izvajanju prostih strelov Stran 18
Nogomet
Kidričani povzročili burjo v Mariboru
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
1. SNL z desetimi klubi, Drava v pokalu Intertoto
V torek je v Ljubljani Licenčna komisija Nogometne zveze Slovenije (NZS) predstavila dokončne rezultate li-cenciranja za prihodnjo sezono v 1. SNL. Kot je bilo pričakovati, so dovoljenja za nastop v sezoni 2005/06 lige Si.mobil Vodafone, ki bo po novem štela deset klubov, dobili HIT Gorica, Domžale, CMC Publikum, Drava, Primorje, Koper, Maribor Pivovarna Laško in Bela krajina, medtem ko zaradi neizpolnjevanja kriterijev NZS in Evropske nogometne zveze (uEFA) v prihodnje med najboljšimi ne bo Ljubljane, Mure, Zagorja, ki je zasedel zadnje mesto v državnem prvenstvu, in KD Olimpije, ki sploh ni vložila prošnje za pridobitev licence.
Novogoričani bodo kot državni prvaki nastopali v kvalifikacijah za ligo prvakov. V pokalu UEFA bosta Slovenijo zastopala CMC Publikum in Domžale. V pokalu Intertoto si bo preboj v pokal UEFA skušala priigrati Drava, ki je priložnost za evropska udejstvovanja dobila potem, ko se je vodstvo Primorja odpovedalo nastopom v omenjenem tekmovanju. Ptujčani bodo evropske tekme igrali v mariborskem Ljudskem vrtu, saj ptujski Mestni stadion (še) ne izpoljnjuje minimalnih pogojev evropske nogometne zveze (UEFA).
Eno glavnih vprašanj glede prihodnje sezone je, v kakšnem ligaškem sistemu bodo klubi v prvi ligi igrali v sezoni 2005/06, saj je licenco za tekmovanje v prvoligaški konkurenci dobilo le osem klubov. Na NZS se bodo predvidoma okrog 20. julija na seji IO NZS odločili med dvema variantama tekmovalnega sistema. Prva je desetčlanska liga s štirikrožnim sistemom in nespremenjenim pokalnim tekmovanjem, druga možna različica pa je desetčlansko tekmovanje s trikrožnim sistemom in spremenjenim pokalom. Moštva bi se v tem primeru po predkrogu razdelila v štiri skupine s po štirimi ekipami.
Prav tako bo naknadno znano tudi to, katera dva kluba iz drugoligaške konkurence bosta po novem sodelovala v ligi Si.mobil Vodafone, kolegij pa bo zaradi nepopol-njenih mest v najvišji ligi odločal tudi o odpravi dodatnih kvalifikacij med Koprom in drugouvrščeno ekipo 2. SNL za uvrstitev v 1. SNL. Po zadnjih informacija naj bi bila prvouvrščena kluba 2. SNL Nafta in Rudar Velenje pripravljena na nastopanje v Ligi Simobil in tako naj ne bi bil mogoč lanskoletni scenarij, ko je Rudar zavrnil napredovanje v višjo ligo, čeprav sije to priigral na igrišču.
Pred tekmo Belorusija - Slovenija
Komaj se je končalo tekmovanje v Ligi Simobil, že čaka slovensko nogometno reprezentanco to soboto pomemben nastop v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji. Naši nogometaši se bodo v gosteh pomerili z izbrano vrsto Belorusije (samo za osvežitev spomina: v Celju se je tekma med tema dvema tekmecema končala z rezultatom 1:1 - tekmo pa je bolj kot sama igra zaznamovala sodniška trojka s svojimi »salomonskimi« odločitvami).
Selektor Brane Oblak se je pred to zelo pomembno tekmo soočal s številnimi težavami; zaradi poškodb bosta manjkala Ačimovič in Šiljak, zaradi kartonov pa ne sme nastopiti kapetan Knavs. Ob odsotnosti treh najizkuše-nejših reprezentantov, selektor vlogo vodje te ekipe namenja Ptujčanu Nastji Čehu, za katerim je odlična sezona v belgijskem Bruggeu, kjer je odigral najvidnejšo vlogo pri osvojitvi naslova državnega prvaka (na odločilni tekmi proti neposrednemu tekmecu Anderlechtu je npr. dosegel dva zadetka za zmago svoje ekipe 2:1). Ker je junijski termin kvalifikacij precej nepriljubljen pri nogometaših, saj so za njimi dolgotrajna državna prvenstva, bo še posebej zanimivo opazovati, kdo bo še zbral dovolj motivacije in energije za to tekmo in na kakšnem nivoju lahko odigra celotna ekipa. Kreativnosti in improvizacije Nastji Čehu vsekakor ne manjka, vendar bo prav od končne realizacije njegovih zamisli precej odvisen končni rezultat. Za realizacijo pa bodo zadolženi Klemen Lavrič, Aleksander Rodič in Sebastjan Cimerotič, predvsem prvi je v nemški drugi ligi doživel pravi razcvet inje eden od naših najbolj »vročih« nogometašev ta hip.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Nogometaši so neizkoriščen biser Ptuja
Zadnje srečanje v prvoligaški konkurenci proti Primorju iz Ajdovščine nogometašem Drave ni prineslo tistega želenega, praktično pričakovanega zaključka v slovenski nogometni ligi za prvaka, ko se je na ptujskem Mestnem stadionu pričakovala zmaga, ki bi pomenila neposreden nastop v Intertoto pokalu. Točka je bila premalo in Drava je osvojila peto mesto. To pa je največji uspeh v zgodovini kluba. Če nekateri tega ne priznajo, potem pa zagotovo v samostojni državi Sloveniji. Generacije in generacije so o tem trenutku lahko samo sanjale, kar jim je omogočila ta generacija, s strokovnim vodstvom na čelu, ki ga je vodil Srečko Lušič. Tega simpatičnega Slavonca so menjavali skorajda po vsaki tekmi, vendar je vztrajal. Najbolj pomembno pa je, da je belo zastavo predaje zakopal globoko v zemljo. Njegova usmeritev nam vedno ni bila po volji, vendar je z vztrajno in disciplinirano igro svojih nogometašev dokazal, da Drava ni zastonj igrala v Ligi za prvaka. Velik, verjetno največji delež ob garačih na
igrišču pa je naredilo vodstvo Drave, na čelu s predsednikom Robertom Furjanom. Ob evforiji prihoda v elitni slovenski nogometni razred in proslavi zgodovinskega uspeha so se mu pred slabima dvema letoma smejali, ko je napovedal pohod na Evropo. Ta je sedaj realnost, saj bo Drava po odpovedi Primorja že letos nastopala v Intertoto pokalu. Sedaj ni več zahrbtnih nasmehov, ampak samo klanjanje vsem tistim, ki so sodelovali v tem projektu.
Ko je kar enajst igralcev zapustilo Dravo med mini prestopnim rokom, so se nejeverni Tomaži samo muzali. No, sedaj je prišel čas, ko jim lahko rečemo, da so drugorazredni poznavalci nogometa. Odgovor je prišel tudi za tiste gospode iz Ljubljane, ki so skorajda tedensko bombardirali ptujski tabor. Vse v smislu obstanka Olimpije, Ljubljane in še koga.
Po finančnem proračunu na predzadnjem mestu, po odnosih pa verjetno prvi, so nogometaši Drave praktično izvedli nekaj takšnega, čemur se reče misija - nemogoče. Verjetno je tudi res, da so
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič v prihodnji sezoni verjetno ne bo več nastopal v dresu ptujske Drave, saj je na njegov naslov prišlo kar nekaj mamljivih ponudb iz tujine.
^__^____
Foto: Črtomir Goznik
Med možnimi kandidati za odhod v tujino je tudi Matej Miljatovič
(Drava, beli dres).
Ptujčani zadnjič igrali v tej sestavi, saj ob dobrih igrah ne manjka ponudb za njihove igralce, in to v takšni višini, da se jih tudi veliko večji ne bi sramovali. Vsi, in to tisti od najmlajšega do najbolj izkušenega, so dali svoj delež. Ni bilo vse idealno, vendar so fantje vzdržali. Zanimivo, ampak niso bili obremenjeni z Evropo, temveč z zbiranjem točk.
Vse skupaj pa ni tako idealno in lepo kot na najboljši ptujski razglednici. Drava Ptuj se je vsaj 32 tednov v letu pojavljala v medijih tam, kjer drugi niti sanjati ne morejo in gospodarstveniki iz bližnje in širše ptujske okolice bi to lahko bolje izkoristili. Ljudje so hodili na tekme, plačevali vstopnice in bili zadovoljni, ker so bili del zgodbe o ptujski nogometni pomladi. Vsa čast tistim, ki so Dravi stali ob strani, veliko pa jih je padlo na izpitu, ker so preslabo
ocenili Dravo. Sedaj je čas obračunov in vsi tisti, ki so zamudili, lahko še ujamejo vlak. Zavedati se je potrebno, da se brez prvoligaške Drave marsikaj ne bi zgodilo. Tudi Mestni stadion bi verjetno še čakal na svojo obnovo. Ne pozabiti, da je Drava to pospešila in vsaka čast ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu in njegovim sodelavcem, da so znali pravilno odčitati kompas.
Vseeno pa je potrebno zapisati, da je Drava klub Ptuja in bližnje ter daljne okolice. V zahodni Evropi se mnogo večja mesta, kot je Ptuj, zaman trudijo svojemu klubu pomagati med prvoligaše in vlagajo velikanska sredstva v takšne projekte. Seveda vedo, da se jim bodo takšni vložki slej ali prej povrnili v obliki promocije in povečanem številu obiskovalcev njihovih mest.
Danilo Klainšek
Kolesarstvo • Pred dirko Po Sloveniji
Na Ptuju start 12. dirke Po Sloveniji
V četrtek se pričenja 12. kolesarska dirka Po Sloveniji, ki je v preteklosti že navduševala ljubitelje kolesarstva na Ptuju. V zadnjih dveh letih je namreč zmagal ptujski kolesar Mitja Mahorič, ki bo tudi letos nastopal na dirki, kot že lani pa bo nosil številko 1. Letos je dirka malce krajša kot v prejšnjih letih, kolesarji bodo morali od četrtka do nedelje (9.-12. junij) prevoziti 4 etape v skupni dolžini 616 kilometrov. Prvič v zgodovini tega največjega kolesarskega dogodka pri nas bo start in cilj prve etape na Ptuju, gledalci pa bodo imeli možnost videti nekatere izmed najboljših slovenskih in tujih kolesarjev.
Na podlagi dobre organizacije v preteklosti je uspelo organizatorjem pridobiti višjo kategorijo dirke - 2.1. UCI, na podlagi katere bodo nastopile nekatere ekipe, ki smo jih pred kratkim lahko spremljali tudi na dirki Giro d' Italija.
RAZPORED ETAP:
1.	etapa: 9. junij 2005 (četrtek) Ptuj-Ptuj 160 km
2.	etapa: 10. junij 2005 (petek) Medvode-Beljak (AUT) 171 km
3.	etapa: 11. junij 2005 (sobota) Trbiž (ITA)-Vršič 133 km
4.	etapa: 12. junij 2005 (nedelja) Šentjernej-Novo mesto 147 km

Ptujčan Mitja Mahorič je bil skupni zmagovalec na zadnjih dveh dirkah Po Sloveniji - leta 2003 in 2004.
ena japonska ekipa, zraven italijanske Ceramice Panaria - Navigare pa nekateri največ možnosti za končni uspeh pripisujejo nizozemski Rabo-bank Continental. Eno najbolj zvenečih imen letošnje 12. slovenske pentlje je vsekakor češki sprinter Jan Svorada, ki je v svoji bogati karieri osvojil 73 zmag med profesionalci, tudi s Toura, Gira in Vuelte, nastopil bo za češko ekipo Ed
Systems Zvvz.
Letošnja konkurenca je precej močnejša od lanskih let, na startu bo približno 120 kolesarjev, za vsako ekipo jih lahko nastopi osem, le eden iz množice bo na koncu zmagovalec. Bo tretjič zapored uspelo Ptujčanom za nadaljevanje slovenskih zmag, ki so do zdaj osvojili eno več kot tujci?
Uroš Gramc
Nastopilo bo pet slovenskih ekip, zraven ekipe Perutnine Ptuj z Mahoričem na čelu še Krka - Adria Mobil Novo mesto z Janijem Braj-kovičem, svetovnim prvakom do 23 let v kronometru, Sava Kranj z lanskim perutninar-jem Valterjem Bončo in odličnim Avstrijcem Obwalerjem, ljubljanska Radenska Rog ter državna reprezentanca Slovenije, za katero bodo nastopili kolesarji lenarškega TBP ter Uroš Murn, član švicarske ekipe Phonak Gorazd Štrangelj (Lampre Cafitta). Lenarčani zaradi visoke kategorije dirke ne smejo nastopati v klubskih barvah. Organizatorji pričakujejo udeležbo štirih italijanskih ekip, med katerimi je najbolj znana Ceramica - Panaria Navigare, ki je letos osvojila dve etapni zmagi na Giru in nosila rožnato majico najboljšega v skupnem seštevku. Za Amore & Vita Beretta bo nastopil lanski drugouvrščeni Belorus Aleksandr Kučinski, za Acqua Sappone Adria Mobil pa Slovenca Jure Zrimšek in Jure Golčer. Precej domačih kolesarjev bo nastopilo za ekipo Tenax, registrirano na Irskem: Zoran Klemenčič, Kristjan Fajt ter bivša perut-ninarja, Novogoričan Dean Podgornik ter Hrvat Radoslav Rogina. Na dirki bosta nastopili še dve avstrijski in
Najboljši v zgodovini slovenske pentlje:
1993
1. Boris Premužič (Slovenija/Rog Ljubljana), 2.
Srečko Glivar (Slovenija/Krka Novo mesto), 3. Gorazd Štangelj (Slovenija/Krka Novo mesto)
1994
1. Tobias Steinhauser (Nemčija), 2. Boris Premužič (Slovenija/Rog Ljubljana), 3. Sandi Papež (Slovenija/Krka Novo mesto)
1995
1. Valter Bonča (Slovenija/ZG Mobili), 2. Boris Premužič (Slovenija/Rog LJ), 3. Marco di Renzo (Italija)
1996
1. Lorenzo di Silvestro (Italija), 2. Stefano Giraldi (Italija), 3. Marzo di Renzo (Italija)
1998
1. Branko Filip (Slovenija/Krka Telekom Novo mesto), 2. Gorazd Štangelj (Slovenija/Krka Telekom), 3. Pavel Šumanov (Bolgarija/Krka Telekom Novo mesto)
1999
1. Tim Jones (Zimbabve), 2. Tadej Valjavec (Slovenija/ Sava Kranj), 3. Stefano Panetta (Italija)
2000
1. Martin Derganc (Slovenija/Krka Telekom Novo mesto), 2. Vladimir Miholjević (Hrvaška/Krka Telekom Novo mesto), 3. Boris Premužič (Slovenija/Krka Telekom Novo mesto)
2001
1. Feat Zakirov (Rusija/Amore & Vita Beretta), 2.
Martin Derganc (Slovenija/Krka Telekom Novo mesto), 3. Vladimir Miholjevič (Hrvaška/Krka Telekom)
2002
1. Evgeni Petrov (Rusija/Mapei Quick Step), 2. Dean Podgornik (Slovenija/Hit Casinos), 3. Hannes Hempel (Av-strija/Team Gericom Bikedrive)
2003
1. Mitja Mahorič (Slovenija/Perutnina Ptuj), 2. Jure Golčer (Slovenija/Volksbank), 3. Andreas Matzbacher (Avstrija)
2004
1. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj), 2. Aleksandr Kuc-hinski (Belorusija/Amore & Vita), 3. Matic Strgar (Slovenija/Radenska Rog)
»
Gorazd Maloič, novi predsednik SZS:
Novi selektor bo Renato Šterman«
V	Strelski zvezi Slovenije je po 12 letih delovanja zavel nov veter. Dosedanjega predsednika in generala slovenske vojske Janeza Slaparja je na predsedniškem mestu SZS nasledil Gorazd Maloič, predsednik strelskega društva Kidričevo. Po prevzemu predsedniške funkcije smo ga poklicali, mu čestitali ob izvolitvi ter ga zaprosili za kratek pogovor.
V	strelskem športu ste v 35 letih delovanja šli že skozi različne faze, od tekmovalca, trenerja, sodnika do predsednika kluba. Kaj je bil razlog, da ste se odločili kandidirati za predsednika SZS?
»Glavni razlog za kandidaturo je bila predvsem želja po spremembah, ki so nujno potrebne za boljšo prepoznavnost strelstva v Sloveniji. K odločitvi je veliko pripomoglo tudi apeliranje iz ostalih regij v Sloveniji, s katerimi smo že pred vložitvijo kandidature odlično sodelovali.«
Kakšni bodo vaši prvi ukrepi, da bi dosegli to želeno prepoznavnost?
»Kot prvo upam, da sem imel srečno roko pri izbiri članov predsedstva, s katerimi se bo dalo dobro sodelovati. Najprej bomo poskušali navezati stike z mediji, ki jih je prejšnja predsedniška garnitura več ali manj zanemarjala in s tem dosegla takšno neprepoznavno stanje, kot vlada danes. Svetla izjema tukaj je vaša medijska hiša, ki ima posluh za strelstvo in je lahko vzgled ostalim regijam v Sloveniji. Nato pa sledijo še druge, predvsem sponzorsko orientirane aktivnosti.«
Veliko se je govorilo tudi o tem, da SZS ni vedela primerno »unovčiti« zlate olimpijske medalje, ki jo dosegel Rajmond Debevec v Sydneyju leta 2000. Kako komentirate te govorice?
Strelstvo
Foto: Simeon Gonc
Gorazd Maloič z mladimi strelci, ki se jim, sodeč po ambicijah novega predsednika, obeta še svetla strelska prihodnost.
»S takimi mnenji bi se kar strinjal, kajti SZS ni imela ne prej in ne kasneje, po osvojitvi zlate kolajne, pripravljenega načrta, kako popularizirati ta zanimiv, vendar kompleksen šport predvsem in najprej osnovnošolski mladini.«
Vaš program je temeljil predvsem na poudarku dela z mlajšimi generacijami in pomoči klubom, ki jih vzgajajo. Za kako pomoč gre tukaj?
»Največ dela z mladimi strelci opravijo ravno klubi in društva, ki pa za svoj trud do sedaj niso bili popolnoma nič stimulirani, kljub vsem obljubam, ki so že bile dane. S to pomočjo je mišljena tako finančna pomoč klubom, ki vzgajajo državne reprezentante, kot tudi bolj intenzivno sodelovanje selektorja s klubskimi trenerji.«
Sedanji selektor za zračno orožje ni bil najbolje ocenjen s strani strelskih društev, glede opravljanja svojega dela. Se nam na tem mestu obeta kakšna
SD Ormož in Stiven
Vočanec ligaška prvaka
OSZ Ormož je organizirala še zadnji, 3. turnir v streljanju s serijsko malokalibrsko puško v disciplini trojni položaj (leže, stoje in kleče) 3 x 10. Nastopilo je 5 strelskih društev in 18 posameznikov.
Ekipno je zmagala ekipa strelskega društva Ormož I. s 667 krogi v sestavi Rok Šumak - 205 krogov, Andrej Stanič - 222 krogov in Stiven Vočanec - 240 krogov. Drugo mesto je osvojila ekipa TSO s 644 krogi v sestavi Tadej Horvat - 201 krog, Vesna Mele -216 krogov in Boris Hergula
-	227 krogov, in tretje mesto ekipa SD Ormož II. s 559 krogi v sestavi Nastja Trstenjak
-	154 krogov (osebni rekord najmlajše strelke, ki ima 14 let), Igor Lah - 191 krogov in Matjaž Habjanič - 214 kro-
gov. Četrti so bili strelci SD Jože Kerenčič - Miklavž pri Ormožu in peti strelci SD Podgorci.
V skupnem seštevku (8 ekip) je prav v zadnjem krogu ekipa SD Ormož (1993 krogov) prehitela SD TSO (1972 krogov) in zmagala z naskokom 21 krogov. Tretje mesto so si prav tako v zadnjem krogu priborili strelci SD Ormož mladi (1562 krogov) pred SD Jože Kerenčič - Miklavž pri Ormožu I. (1552 krogov). Peti so bili Podgorci I., šesti Podgorci II., sedmi SD Središče in osmi SD Jože Kerenčič - Miklavž pri Ormožu II.
Zmagovalec prvega in drugega turnirja Stiven Voča-nec (SD Ormož) tudi tokrat ni popustil in je slavil z 240 krogi pred drugouvrščenim
sprememba?
»Po mojih lastnih izkušnjah je prihajalo do precejšnjega razhajanja med informacijami, ki smo jih dobivali klubi od predsedstva od tistih s strani selektorja, za kar nosi precejšni del krivde tudi sedanji selektor, ki je mnogokrat zavajal strelce in jim vlival lažna upanja mimo klubskih funkcionarjev. Zato so popolnoma pravilna vaša namigovanja, da bo tudi tukaj prišlo do sprememb. Funkcijo novega selektorja za zračno orožje bo prevzel g. Renato Šterman, ki bo oblikoval svojo strokovno ekipo, s katero bo kasneje sodeloval.«
Pred izvolitvijo ste obljubili, da se v primeru zmage obeta velik vseslovenski strelski piknik. Boste držali dano obljubo?
(V smehu) »Seveda, dane obljube ne mislim prelomiti! Le še vprašanje časa in kraja je, kje bomo ta piknik priredili.«
Simeon Gonc
Borisom Hergulo (SD TSO) z 227 krogi in tretjim Andrejem Staničem (SD Ormož) z 222 krogi.
Zmagovalec v skupni posamezni razvrstitvi (30 strelcev) je tako postal Stiven Vočanec (SD Ormož) z osvojenimi vsemi turnirji in na-streljanimi 731 krogi. Drugo mesto je osvojila Vesna Mele (SD TSO) s 691 krogi in tretje mesto Boris Hergula (SD TSO) s 675 krogi.
Uroš Krstič
I	AL d.o.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Odbojka • ZM Ljutomer
Ali se obeta konec prvoligaške odbojke v Ljutomeru?
Ljutomerska ženska odbojkarska vrsta, ki zadnja leta nosi ime generalnega sponzorja Zavarovalnice Maribor, že enajst let uspešno nastopa v prvoligaški konkurenci. V minuli sezoni so »agentke« osvojile končno šesto mesto, ki je bilo cilj pred začetkom sezone. »Končno mesto je realno, kljub temu da smo prepustili v rednem delu prvenstva kar nekaj točk nasprotnicam. Tako smo izgubili že takorekoč dobljeni tekmi v Ljubljani proti ekipi Sloving Venus Vital ter v Ljutomeru proti Novomeščan-kam. V skupini za obstanek, ki je bila zaradi prevelike
točkovne razlike med nami in najslabšima ekipama v ligi povsem nezanimiva, smo oba dvoboja proti ljubljanskemu Slovingu izgubili in osvojili končno šesto mesto. Za nami sta zaostala med drugim tudi Benedikt in Luka Koper, ki sta imela pred pričetkom prvenstva veliko višje načrte,« je po koncu sezone povedal trener ljutomerskih odbojka-ric Janko Hochstatter.
Med sezono so se v ljutomerskem taboru ubadali z velikimi finančnimi težavami. Boris Lebar, direktor ljutomerske poslovalnice Zavarovalnice Maribor, je odstopil z mesta predsednika kluba in
Športne novice
Rokomet • ŠD Rokometna šola Ptuj
V	soboto, 28. maja, so se otroci ŠD Rokometna šola Ptuj udeležili mednarodnega turnirja v Mini rokometu v Hrastniku. Na turnirju je sodelovalo 40 fantovskih ekip in 37 dekliških iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije.
Naše društvo se ga je udeležilo z dvema ekipama letnikov 1994 in eno ekipo letnikov 1995. Naši fantje so se zelo trudili in borili ter dosegli izvrstne rezultate. Fantje letnik 1994 so se po dobrih srečanjih kasneje spoprijeli s kasnejšimi zmagovalci (Celjem Pivovarno Laško) in s hrvaško ekipo Crikvenica, ki je zasedla drugo mesto. Fantje letnik 1995 pa vse do finala niso poznali poraza. Tako so v finalu izgubili edino srečanje proti ekipi Crikvenice in zasedli odlično drugo mesto.
Rezultati: - letniki 1994; Ptuj A - Celje C 8:6; Ptuj A - Crikvenica 8:10; Ptuj A - Dol 10:8; Ptuj B - Savinjska 7:9; Ptuj B - Celje A 9:16; Ptuj B - Matulji 6:19
Rezultati: -letniki 1995; Ptuj - Celje 14:6; Ptuj - Ilirska Bistrica 13:6; Ptuj - Matulji 11:9; Ptuj - Črnomelj 12:10; -polfinale Ptuj - Mitol Sežana 12:10;-finale Ptuj - Crikvenica 9:10
Pri letnikih 1995 sta bila izbrana v najboljšo peterko Nejc Korošec in Marko Žuran.
V	ŠD Rokometna šola Ptuj je vidno, da se dela dobro in da tudi rezultati ne izostanejo. Ob koncu je treba samo še omeniti, da konec meseca junija pripravljamo Rokometni tabor za otroke od letnika 1993 in mlajši, ki bo potekal v okolici Ptuja in na Ptuju.
David Breznik
Mladi rokometaši znajo večkrat navdušiti s svojimi potezami. Atletika • Sezona v polnem zamahu
Konec maja je postregel s številnimi atletskimi tekmovanji doma in v tujini. V soboto in nedeljo je v Mariboru potekal miting Evropske atletske zveze v mnogobojih in atletski pokal Slovenije v mnogobojih. V konkurenci pionirjev je Rok Grdina prinesel zmago Atletskemu klubu Keor Ptuj v osmeroboju. Zbral je solidnih 4959 točk, 200 za slovenskim državnim rekordom, najbolj pa se je izkazal v skoku v višino, kjer je s 178 centimetri postavil svojo najboljšo osebno znamko. Dober nastop mu je uspel tudi v teku na 300 metrov s časom 39,86
zaradi spora z vodstvom občine Ljutomer tudi zmanjšal dotacije klubu. Predsedniško mesto je prevzel Andrej Pir-her, ki je skupaj s sodelavci le uspel pripeljati sezono do konca, vprašanje pa je, kako naprej. Zavarovalnica Maribor naj bi še naprej ostala generalni sponzor kluba, vendar z bistveno manj finančnimi sredstvi, sestava ekipe pa se bo spremenila. Kapetanka Petra Morec odhaja v Benedikt, Svetlana Oletič zaradi naraščaja končuje odbojkarsko kariero, odšli pa naj bi tudi Janja Jozelj in Sonja Vrbančič. Ukrajinska odbojkarica Gan-na Kutsay, ki je odigrala od-
Foto:MihaSoštarič
Ljutomerska ženska odbojkarska vrsta Zavarovalnice Maribor je bila na tekmi v Benediktu še zadnjič v takšni sestavi.
lično sezono v ljutomerskem dresu, je pripravljena še eno sezono nastopati za ekipo iz prleške prestolnice, vodstvo kluba pa si želi pripeljati vsaj dve igralki s prvoligaškimi izkušnjami. V nasprotnem primeru bi bil verjetno ko-
nec prvoligaške odbojke v Ljutomeru. Saša Pirher, Darja Jureš, Marina Kodila, Valerija Tretinjak, Živa Drvarič in Urška Ficko verjetno niso sposobne zadržati prvoligaškega statusa, lastnega podmladka pa v Ljutomeru nimajo. Ali se
obeta konec uspešnega ženskega odbojkarskega kolektiva v Ljutomeru? Pred leti je v prleški prestolnici "ugasnila" moška prvoligaška odbojka, sedaj pa se obeta tudi zaton ženske.
Miha Šoštarič
sekunde ter v skoku v daljino s 586 centimetri. Poleg mnogoboja je v Mariboru potekal tudi mednarodni atletski miting, ki je Nini Kolarič na prvem nastopu letos, po poškodbi v zimski sezoni, prinesel zmago v skoku v daljino. Nina letos lovi normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo potekalo v Kaunasu, glavnem mestu Litve. Za dosego glavnega cilja sezone in mladinske kariere mora skočiti 605 centimetrov, šest centimetrov več od njenega lanskega najboljšega rezultata. Da je na pravi poti, potrjuje rezultat iz Maribora, kjer je skočila obetavnih 589 centimetrov. Na istem mitingu se je izkazal tudi mladinec Rok Panikvar, ki napreduje iz tekme v tekmo - na 200-metrski razdalji je zabeležil čas 23,55 sekunde.
V	soboto se je Atletski klub Keor Ptuj udeležil tudi mitinga v avstrijskem Hartbergu, ki šteje za zlato ligo avstrijske Štajerske. Med mladinci je zmagal Leon Večerjovič v teku na 800 metrov, ni pa se mu uspelo spustiti pod mejo dveh minut (2:00,80), ki jo je nedvomno že zdaj sposoben premagati. V teku na kilometrski razdalji je zmagala tudi pionirka Laura Pajtler, ure so se ustavile pri 3:15,27.
Vsi omenjeni atleti uspešno tekmujejo tudi na šolskih atletskih tekmovanjih, tako za osnovnošolce kot srednješolce. Minuli teden je v Ljubljani potekalo finale atletskega pokala za srednje šole, največji uspeh je dosegla štafeta 4 x 100 metrov Gimnazije Ptuj. Fantje v postavi Kukovec, Bezjak, Panikvar (vsi iz AK Keor Ptuj) in Matjaž Vesenjak (hitronogi vratar iz NK Ptuj) so z odličnim časom 44,12 sekunde zasedli drugo mesto. V sprintu na 100 metrov je svoj osebni rekord izboljšal Sandi Kukovec na 11,59 sekunde, Rok Panikvar pa je bil sedmi na 400 metrov z 51,73 sekunde.
Uroš Esih
Atletika • Kvalifikacije za atletski pokal Slovenije
V	petek, 21., in soboto, 22. maja, so v Ljubljani na osrednjem slovenskem atletskem stadionu v Šiški potekale kvalifikacije za atletski pokal Slovenije, ki obsega vse olimpijske atletske discipline razen teka na 10000 metrov in maratona. V finale, ki bo na istem mestu v začetku junija, se uvrsti dvanajst najboljših v vsaki disciplini, v šprinterskih disciplinah do 400 metrov pa šestnajst. Kvalifikacij, po teži šibkejše tekmovanje od državnega prvenstva, se je udeležila okrnjena ekipa iz Atletskega kluba Keor Ptuj. V finale se je uvrstila članica Na-
Ekipa mlajših in starejših dečkov JK Drava
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič je po poškodbi spet v formi.
Foto: Uros Esih
Natalija s trenerjem Francem Ivančičem in s skupino atletov, s katerimi trenira.
talija Sbull z drugim mestom v teku na 1500 metrov s časom 4:47,72 in s četrtim mestom v teku na 3000 metrov 10:38,24. Šlo je za rutinirano tekmo, v finalu pa bo v obeh disciplinah lovila mesta na zmagovalnem odru, dodatna želja pa je izboljšava osebnega rekorda v obeh disciplinah. Na robu uvrstitve in s tem rezerva za uvrstitev v finale je mladinec Leon Večerjovič, ki je v teku na 800 metrov zasedel 12. mesto s časom 2:02,47. Rezervist za finale je tudi v teku na 1500 metrov, kjer je kljub osebnem rekordu 4.18,79 zasedel 15. mesto. Svoj najboljši izid je v teku na 200 metrov zabeležil tudi mlajši mladinec Sandi Kukovec, tokrat se je prvič spustil pod mejo 24 sekund - 23,78 sekunde - in zasedel 24. mesto, kar je vzpodbuden rezultat glede na zelo močno konkurenco v šprinterskih disciplinah v Sloveniji. Tesno za petami mu sledi Rok Panikvar, saj je za Sandijem zaostal 8 stotink, Rok Bezjak pa še nadaljnjih 24 stotink. V finalu pokala bo nastopila še štafeta 4 x 400 metrov, ki ni imela kvalifikacij, ostali ptujski atleti so poškodovani ali pa premladi za nastop na članskih tekmovanjih.
Uroš Esih
Judo • S športom - judom proti drogi
Bistriški pokal S športom - judom proti drogi je privabil na blazine judoiste mlajših starostnih kategorij. Skupaj je nastopalo 145 judoistov iz slovenskih klubov. Pri dečkih je prevladoval domači Judo klub Impol, ki je osvojil skupno
prvo mesto tako pri cicibanih, mlajših ter starejših dečkih. Pri cicibankah je zmagala JK Lendava, pri mlajših deklicah KBV Lendava, pri starejših deklicah pa JK Duplek.
Za JK Drava je nastopalo osem tekmovalcev in osvojilo kar šest medalj. Edini finale si je tokrat priboril Jure Božičko v kategoriji do 38 kg, kjer je izgubil z domačinom Matejem Studenčnikom ter tako osvojil 2. mesto.
Iz JK Gorišnica so odlično nastopili trije mladi judoisti. Zmago je v kategoriji do 48 kg osvojila Renata Kralj, v kategoriji do 38 kg je Marko Čagran dosegel 2. mesto, isto mesto je v kategoriji do 44 kg osvojil tudi David Forštnarič.
Rezultati:
Cicibani: do 28 kg: 3. Sašo Horvat - JK Drava Ptuj; do 31 kg: 3. Aljoša Šimenko - JK Drava Ptuj; do 34 kg: 3. Blaž Peklič - JK Drava Ptuj, 5. Džimi Zemljič - JK Drava Ptuj
Mlajši dečki:
Do 31 kg: 3. Matic Horvat - JK Drava Ptuj; nad 50 kg: 5. Emir Topalovič - JK Drava Ptuj
Starejši dečki:
Do 38 kg: 2. Jure Božičko - JK Drava Ptuj; do 50 kg; 3. Tilen Vidovič - JK Drava Ptuj
Judo • Rok Tajhman s tremi zmagami sedmi
Evropski judo pokal Dunaj, 28. in 29. maj 2005. V konkurenci 279 judoistov v kategoriji mladincev in mladink iz 15 evropskih držav se je v Avstriji borilo za čim višje uvrstitve, ki vodijo na mladinsko Evropsko prvenstvo meseca Oktobra v Zagrebu. Za slovensko vrsto sta nastopala tudi judoista ptujske Drave in dosegla polovičen uspeh.
Zelo uspešno je nastopil Rok Tajhman (JK Drava Ptuj), ki je s tremi zmagami osvojil končno 7. mesto v kategoriji do 73 kg. V prvem boju je premagal Švicarja Nicoletija, nato reprezentanta iz Madžarske Zamborija, oba z 10 : 0, ter v borbi za vstop v polfinale izgubil s kasnejšim zmagovalcem Rusom Saidovim. V repasažnih borbah je najprej premagal s končnim prijemom Nemca Prellwitza in potem izgubil z njegovim rojakom Meienbergom, ki je na koncu osvojil 3. mesto. S to uvrstitvijo je Rok potrdil odlično formo in osvojil pomembne točke za dosego norme za EP.
Nekoliko slabše Je tokrat nastopil Jože Ši-menko (JK Drava Ptuj) v kategoriji do 100 kg,
ki je izgubil oba uvodna dvoboja. Rezultati:
Kategorija do 73 kg: 1. Omar Saidov, RUS, 2. Michaell Remilien, FRA, 3. Peter Scharinger, AUT, 3. Matt Meienberg, GER, 5. Stefan Oldenburg, GER, 5. Fabien Seidlmeier, GER, 7. Tajhman Rok SLO Drava Ptuj
Kategorija do 100 kg: 1. Alexander Moiseev, RUS, 2. Cyril Maret, FRA, 3. Christian Pirchner, AUT, 3. Tino Bierau, GER
Sebi Kolednik
Rok Tajhman (JK Drava)
Foto: SK
»NOC NOGOMETNIH KRALJEV - PTUJ 2005«
Tekmovanje v izvajanju prostih strelov - FREE KICK MASTER SLOVENIJA - na Ptuju
Torek, 7. junij (Mestni trg)
-	žrebanje skupin,
-	predstavitev tekmovalcev,
-	izbor miss NK Drave (prijave kandidatk zbiramo do 6. 6. 2005 na sedežu kluba: Čučkova ulica 7, 2250 Ptuj ali po fax-u: (02) 779 74 31, tel: 02 779 74 32. Zbor kandidatk bo ob 17. uri pred Mestno hišo. Nastopile bodo v športnih oblekah (priskrbi NK Drava), večernih oblekah (priskrbijo kandidatke same) prav tako same poskrbijo za make up in frizuro. Vse kandidatke bodo prejele priložnostna darila. Misica sklene s klubom enoletno pogodbo. Glavna nagrada: 7-dnevne počitnice).
Sreda, 8. junij (Mestni stadion)
-	free kick master - kvalifikacije,
-	humanitarna tekma VIP : zvezde Športnih novic,
-	free kick master - kvalifikacije,
-	nastop »šampionov« Barada teama,
-	free kick master - finale (nastopili bodo: Nastja Čeh (na sliki desno), Aleš Čeh, Sead Zilič, Goran Jolič, Simon Sešlar, Sebast-jan Cimerotič, Amir Karič, Ermin Rakovič, Stipe Balajič, Damir Pekič, Ermin Šiljak, Mladen Dabanovič, Dejan Nemec
Mali nogomet
Društvo malega nogometa Lenart
A-liga
Tekme 18. kola so bile odigrane v soboto, 28. maja, v Voličini. Organizator je bila ekipa KMN FA MAIK. Rezultati tekem: KMN LEGIJA - ORFEJ 5:7 (3:4), KMN SV. TROJICA - KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. I 4:5 (2:3), ŠD VITOMARCI - KMN REMOS 4:2 (0:2), KMN BENEDIKT - ŠD ŽERJAVCI 4:2 (2:0), ZGD SLIK. B. GORIČAN - ŠD TRNOVSKA VAS 2:2 (1:0), KMN FAMAIK - DMNR SANDBERG 3:2 (1:0).
5.	CERKV. ml. II
6.	SV. ANA ml.
7.	ŠD SELCE
8.	LORMANJE
9.	AGJLENART
10.	KMN RED BAT 21
11.	BENEHIT 21
12.	PERNICA - V. 21
13.	ŠD ZAVRH ml. 21
14.	SV. TROJ. ml. 21
15.	OLD BOYS(-1) 7 Naslednje, 23.
ja v Cerkvenjaku, KMN Cerkvenjak ml. II.
40 36 34 33 26 25 20 18 13 4 2
1.	SLIK. GORIČAN	18 15 1
2.	SANDBERG	18 13 0
3.	SV. TROJICA	18 12 0
4.	BENEDIKT	18 11 0
5.	KMN LEGIJA	18 10 0
6.	TRNOVSKA VAS 18 9 2
7.	CERKV. ml. I	18 9 0
8.	ŠD ŽERJAVCI	18
9.	ORFEJ	18
10.	VITOMARCI	18
11.	KMN FAMAIK	18
12.	KMN REMOS	18
2	104:50
5	121:78
6	79:62
7	106:83
8	67:63 7	82:76
9	80:103 6 1 11 60:75 6 0 12	84:105 6 1 11 60:80 4 2 12	57:93 3 1 14	56:88
Naslednje, 19. kolo bo odigrano 4. junija pri Sv. Trojici, organizator je ekipa KMN Legija. B-liga
Tekme 22. kola so bile odigrane v soboto, 29. maja, v Voličini. Organizator je bila ekipa ŠD SELCE. Rezultati tekem: AGJ LENART - ŠD LOTUS ml. 5:7 (1:3), OLD BOYS - PERNICA veterani 0:3 (0:0), ŠD ZAVRH ml. - KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. II 2:8 (2:3), KMN ZAVRH PIC. VIN. TRTA
-	KMN RED BAT 4:3 (1:3), BENEHIT
-	KMN SV. ANA ml. 2:10 (0:3), ŠD ZAVRH - KMN BAR ČUK 5:7 (2:2), ŠD SELCE - M-TRGOVINA LORMANJE 2:4 (2:1), PROSTA EKIPA - KMN SV. TROJICA ml.
1.	ZAVRH 21 19 2 0 170:47 59
2.	ŠD LOTUS ml. 21 17 0 4 141:90 51
3.	ŠD ZAVRH 21 15 2 4 134:66 47
4.	KMN BAR ČUK 21 15 1 5 140:61 46
13 1 7 113:79 12 0 9 100:70 11 1 9 100:85 10 3 8 74:84 8 2 11 101:104 8 2 11 94:116 6 2 13 74:112 6 1 14 87:129 4 1 16 45:119 1 1 19 47:171 1 0 6 18:21 kolo se igra 3. juni-organizator je ekipa Gostišče pri Antonu
Z. Š.
Rekreacijska - občinska liga malega nogometa Majšperk
Rezultati 8. kroga (27. 5. 2005; organizator: ŠD Medvedce - igrišče v Podložah): ŠD Medvedce - ŠD Ptujska Gora OŠ 8:1, Naraplje - ŠD Ptujska Gora I. 1:6, ŠD Podlože - ŠD Majšperk 1:1, ŠKD Sestrže - ŠD Ptujska Gora II. 5:3, ŠD Breg - ŠD Stoper-ce 1:3.
1. NARAPLJE	8	7	0	1	41:11	21
2. STOPERCE	8	6	0	2	35:17	18
3. MAJŠPERK	8	5	2	1	24:13	17
4. PTUJ. GORA I.	8	5	1	2	33:9	16
5. MEDVEDCE	8	5	1	2	33;15	16
6. ŠKD SESTRŽE	8	3	1	4	23:17	10
7. BREG	8	2	2	4	10:16	8
8. PTUJ. GORA II.	8	1	1	6	9:35	4
9. PTUJ. GORA OŠ 8		1	0	7	7:41	3
10. PODLOŽE	8	0	2	6	3:44	2
Pari 9. kroga (3. 6. 2005; organizator: ŠKD Sestrže - igrišče v Podložah): ŠD Stoperce - Naraplje (20.00), ŠD Majšperk - ŠD Breg (20.40), ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Podlože (21.20), ŠD Ptujska Gora OŠ - ŠKD Sestrže (22.00), ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Med-vedce (22.40).
Aleš Bedenik
Nogomet
1. SML
REZULTATI 25. KROGA:
Maribor - Aluminij 1:4, Koroška Dravograd - Domžale 3:1, Factor - Bilje Primorje 2:2, Triglav - Mura 5.2, Koper - HIT Gorica 1:4, Olimpija - Rudar Velenje 1:1, Slovan - CMC Publikum 0:1
1. HIT GORICA	25 18	3	4	64:30	57
2. MARIBOR	25 15	6	4	56:28	51
3. KOPER	25 15	4	6	74:40	49
4. ALUMINIJ	25 16	1	8	67:38	49
5. PRIMORJE	25 12	7	6	51:35	43
6. MURA	25 12	1	12	52:56	37
7. RUDAR (V)	24 10	6	8	45:41	36
8. TRIGLAV	25 10	5	10	38:41	35
9. CMC PUBLIKUM 25 7		6	12	54:50	27
10. OLIMPIJA	25 7	6	12	19:28	27
11. DOMŽALE	24 8	3	13	33:46	27
12.FACTOR	25 6	5	14	28:57	23
13. SLOVAN	25 5	2	18	32:86	17
14. DRAVOGRAD	25 3	5	17	27:64	14
KIDRIČANI POVZROČILI BURJO V LJUDSKEM VRTU
Mladinci Aluminija so visoko premagali sovrstnike iz Maribora in jih izločili iz borbe za naslov državnega prvaka. Po kratkotrajni prvenstveni krizi in uvrstitvi v finale mladinskega pokala so ponovno v dobri formi, kar so dokazali v Mariboru.
MARIBOR - ALUMINIJ 1:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Fekonja (4), 1:1 Šimenko (8), 1:2 Jus (61), 1:3 Šimenko (68), 1:4 Šimenko (77)
ALUMINIJ: Rozman, Gaj-šek, Ducman, Fruk, Mlinarič (Tišma), R. Marinič (M. Mari-nič), Jus, Dugolin (Breg), Ke-lenc (Toplak), Emeršič (Gorani), Šimenko
1. SKL
REZULTATI 25. KROGA:
Maribor - Aluminij 2:1, Koroška Dravograd - Domžale 1:2, Factor - Bilje Primorje 1.0, Triglav - Mura 2:5, Koper - HIT Gorica 0:3, Olimpija - Rudar Velenje 4:2, Slovan - CMC Publikum 0:2
1.	MARIBOR 25 22 2 1
2.	HIT GORICA 25 20
3.	CMC PUBLIKUM 25 15
4.	FACTOR
5.	OLIMPIJA
6.	DOMŽALE
7.	KOPER
8.	PRIMORJE
9.	MURA
25 10 25 11
24	10
25	11 25 7 25 8
7 11 3 14
10.	RUDAR (V)	24	8	2	14	36:56	26
11.	TRIGLAV	25 7	3	15	44:58	24
12.	DRAVOGRAD	25 4	8	13	30:53	20
13.	SLOVAN	25 5	5	15	17:43	20
14.	ALUMINIJ	25 6	1	18	24:48	19
MARIBOR - ALUMINIJ 2:1
(0:0)
STRELCI: 1:0 Satler (42), 1:1 Tement (54), 2.1 Vračko (75)
ALUMINIJ: Planinc, M. Lešnik (Kušar), M. Lešnik, Jevši-nek, Medved, Lah (Meznarič), Krajnc (Kovač), Tement, Rot-man, Furek, Ljatifi.
1. SNL - U-14
REZULTATI 25. KROGA:
Pohorje - Aluminij 0:5, Koroška Dravograd - NŠ Drava Ptuj 5:1, Železničar - Rudar Velenje 0:5, Nafta - Le cog sportif 3:4, ABC Pomurka - Maribor 1:8, Arcont Radgona - Šmartno 2.0, CMC Publikum - Kovinar 15:0
1. MARIBOR 25 23		2	0	179:6	71
2. CMC PUBLIKUM 25 19		2	4 103:26		59
3.DRAVOGRAD 25 19		2	4	69:20	59
4. ABC POMURKA 25 16		2	7	60:35	50
5. ALUMINIJ 25 15		3	7	62:30	48
6. NAFTA 25 13		2	10	62:60	41
7. ARC. RADGONA 25 11		6	8	50:24	39
8. RUDAR VELENJE25	7	7	11	40:41	28
9. ŠMARTNO 25	7	6	12	40:67	27
10. ŽELEZNIČAR 25	7	2	16 42:105		23
11. LE C. SPORTIF 25	6	2	17	41:89	20
12. NŠ DRAVA 25	5	3	17	23:72	18
13. KOVINAR 25	4	0	21 14:115		12
14. POHORJE 25	3	1	21	17:113	10
90:14	68
5 0 61:16	65
5	5 49:22	50 7 8 29:33	37 4 10 27:50	37
6	8 46:36	36 2 12 37:45	35
27:34	28
37:46	27
POHORJE - ALUMINIJ 0:5
(0:3)
STRELCI: 0:1 Pečnik (20), 0:2 Meznarič (21), 0:3 Pečnik (28), 0:4 Kouter (44), 0:5 Meznarič (49)
ALUMINIJ: Medved, Dirn-bek (Purg), Krajnc, Gojčič (Mlakar), Lončarič, Šešo, Ka-menšek (Trantura), Pečnik, Meznarič, Milec, Hajšek (Ko-uter)
KOROŠKA DRAVOGRAD - NŠ DRAVA PTUJ 5:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Jesenšek (2), 2.0 Rapnik (20), 3:0 Ferk (32), 3:1 Vinkovič (40), 4:1 Kotnik (48. z 11 m), 5:1 Grešovnik
(67)
NŠ DRAVA PTUJ: Zagor-šek, Rebernišek (Šegula), Me-noni, Muršec (Strelec), Kozar (Zorko), Gril, Ljubec, Krajnc, Kozar, Drevenšek, Vinkovič.
Danilo Klajnšek
Kolesarska sekcija ŠD Podlehnik vabi na 7. kolesarski maraton Podlehnik 2005.
Rekreacijski kolesarski maraton bo v soboto 4. 6. 2005, start bo pred stavbo Občine Podlehnik ob 9.30 uri. Maraton se zaključi ob 12.30 uri. Prijavnina se plača na štartu od 8.00 ure dalje in znaša za odrasle 2.000 SIT, za otroke do 15 leta 1000 SIT.
Dolžina proge je cca 46.5 km, za otroke in tiste z manj kondicije pa cca 23 km. Vsi udeleženci vozijo po cestno prometnih predpisih v normalnem prometu na lastno odgovornost. Cesta je označena s talnimi oznakami, v pomembnih križiščih pa s smerokazi. V križiščih s prednostno cesto bodo tudi redarji. PRIPOROČAMO UPORABO VARNOSTNIH ČELAD!
Na cilju vsak udeleženec prejme majico, spominsko medaljo, malico in napitek. KONTAKTNA OSEBA: Mirko Milošič; tel:02/768-2541. 041/ 483-603
Maraton se izvaja pod pokroviteljstvom Občine Podlehnik.
Športni napovednik
NOGOMET
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 33. KROGA - PETEK ob 16.30: Factor - Koroška Dravograd; NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Šmartno, Izola Argeta - Supernova Triglav, Krško - Rudar Velenje, Livar - Svoboda, Nafta - Dravinja.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA -VZHOD
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Stojnci - Paloma, Črenšov-ci - Kovinar Štore, Železničar - Holermuos Ormož, Šoštanj - Veržej, Šmarje pri Jelšah - Pohorje; NEDELJA ob 17.30: Križevci - Zavrč, Tišina
-	Bistrica.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tehnotim Pesnica - Zreče, Šentilj Jarenina - Malečnik, Mons Claudius - AJM Kungota, Oplotnica
-	MU Šentjur, Središče - Brunšvik, Gerečja vas Unukšped - Rogaška Crystal, Boč - Kovinar Ferina.
1.	LIGA MEDOBCINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 22. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Bukovci, Skor-ba - Podlehnik, Hajdina - Markovci, Podvinci - Dornava, Slovenja vas
-	Mark 69 Rogoznica, Videm - Cirkulane.
2.	LIGA MEDOBCINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - NEDELJA ob 10.30: Tržec - Apače, Leskovec
-	Spodnja Polskava, Grajena - Hajdoše, Pragersko - Zgornja Polskava
NOGOMET - 70 LET ŠD VIDEM
V soboto bodo imeli svoj praznik športniki na Vidmu, saj bodo obeležili 70-letnico obstoja. Ta njihov praznik v dolgoletni zgodovini pa se ujema ravno z občinskim praznikom. Zelo živahno bo na športnih igriščih, saj bo ob 15. uri slavnostna otvoritev s proslavo in kulturnim programom, sledila bo podelitev priznanj in zahval zaslužnim članom ŠD Videm pri Ptuju, nato bo sledila otvoritev razsvetljave na malem igrišču. Ob 17.00 bo ekshibicijska tekma med veterani in člansko ekipo NK Videm. Ob 19.30 pa se bo pričel nočni turnir v malem nogometu za ekipe iz občine Videm. Vsekakor se bo tega praznika športa v občini udeležilo veliko nekdanjih članov kakor tudi simpatizerjev.
Danilo Klajnšek
TENIS
1. ŽENSKA TENIŠKA LIGA
Igralke TK Nes Ptuj so v četrtek začele z letošnjimi nastopi v 1. ženski teniški ligi (gostovale so v Mariboru, pri TK Branik Maribor). Že v nedeljo, 5. 6., ob 9. uri pa bodo v 2. kolu na Ptuju gostile ekipo TK Gorica iz Nove Gorice.
Ekipa TK Nes Ptuj bo letos igrala v naslednji postavi: Urška Jurič, Danijela Berček, Mateja Horvat, Nina Šuvak, Tjaša Šuvak, Nena Vuka-sovič, Tjaša Kovač, Katja Mršnik. Trener: Zoran Krajnc, namestnik: Luka Hazdovac.
JM
PLAVANJE
V	petek, 3. junija, bo v Termah Ptuj 9. medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Tekmuje se v dveh starostnih skupinah posamično in v štafeti. Prva starostna skupina so učenci letnik 1992 in 1993, druga starostna skupina pa učenci letnik 1990 in 1991. V vsaki starostni skupini lahko nastopa največ 8 učencev in 8 učenk iz ene šole.
David Breznik
ZMAJARSKI KLUB LASTOVKA
DAN ODPRTIH VRAT ZMAJARSKEGA KLUBA LASTOVKA
Zmajarski klub Lastovka je bil ustanovljen leta 1989. Vanj je vključenih preko 40 pilotov in ljubiteljev letenja z ultralahkimi plovili. Skupno imamo v privatni lasti osem motornih zmajev, ki aktivno letijo, tri motorna jadralna padala, pet jadralnih padal in nekaj motornih in prosto-letečih modelov. Vse aktivnosti v klubu se odvijajo na lastnem vzletišču Prvenci, v občini Markovci.
Klub prvič organizira dan odprtih vrat za vse ljubitelje ultralahkega letenja na vzletišču Prvenci to soboto, 4. junija, od 14. ure dalje. Na prireditev so povabljeni vsi letalci iz slovenskih klubov, ki se ukvarjajo s to zvrstjo letenja. Na vzletišču pričakujemo tudi druga letala, tako da bo atraktivno za gledalce. Ta dan bo možno dobiti podrobnejše informacije o delovanju kluba, samem letenju z motornimi zmaji ter po želji podrobnejšo predstavitev plovila samega. Vsi člani in ljubitelji letenja vas vljudno vabimo, da preživite popoldne nekoliko drugače, z nami, ki nam letenje pomeni hkrati tudi način življenja.
V	primeru slabega vremena prireditev odpade do nadaljnjega.
Hop na kolo za zdravo telo.
marâïdh
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski reltreativni l(olesarsl(i dogodek www.perutnina.com
w
petek • 3. junija 2005
Odmevi, pisma bralcev
ŠtajmkiTEDHlK 19
Prejeli smo
Bogomir Luci zavaja javnost in škodi občini Ormož ter interesom občanov
Tudi Bogomir Luci bi kot izvoljeni svetnik občinskega sveta občine Ormož moral zastopati interese svojih volivcev, občine Ormož v celoti in krajev, iz katerih prihaja. Ker je občinski svetnik, njegovi volivci pričakujejo, da bo svoje poslanstvo izpolnjeval na sejah občinskega sveta Občine Ormož in v drugih organih Občine Ormož. Razvoj in rezultati trdega dela in prizadevanj za blaginjo Občine Ormož in njenih občanov pa so mu očitno tako tuji, da jih rajši na hitro zamenja z opisovanjem svoje užaljenosti, ob nezmožnosti razumevanja poteka in postopkov tako rutinskega javnega opravila, kot je sestava, objava in vodenje postopkov pri javnem zbiranju ponudb za prodajo nepremičnin, ki so v lasti Občine Ormož.
Zaradi tega, ker imate, spoštovani občani in občanke občine Ormož, pravico vedeti, kako vsi sodelavci občinske uprave skrbno in odgovorno ravnamo z zaupnim premoženjem in kako dosledno ga namenjamo za zagotavljanje interesov občine Ormož in vseh občanov, najprej nekaj dejstev:
-	Občinski svet občine Ormož je 9. marca 2005 sprejel sklep o prodaji več nepremičnin, za katere smo še isti mesec v Uradnem listu RS, dnevniku Večer in na spletnem portalu občine Ormož www.ormoz. si objavili Javno zbiranje ponudb. Javna objava je bila sestavljena v skladu s pozitivno zakonodajo Republike Slovenije, Statutom občine Ormož in Sklepom občinskega sveta občine Ormož. O tem smo v skladu z dobrimi običaji in zagotavljanja javnosti ter preglednosti dela občinske uprave poročali na 23. seji občinskega sveta občine Ormož.
-	Na naslednji, 24. seji občinskega sveta občine Ormož je ob potrjevanju zapisnika prejšnje seje svetnik Bogomir Luci zaradi nerazumevanja razpisnih postopkov in nepoznavanja razpisnih vsebin po svoje interpretiral posamezne točke razpisa in posamezne postopke ter tako zavajal svetnike, prisotne predstavnike javnosti in sodelavce občinske uprave. Pri tem je pokazal, da ne pozna niti natančnega besedila objave javnega zbiranja ponudb niti običajnih postopkov niti predpisov, ki urejajo upravljanje s prostorom Občine Ormož.
-	Ker kljub daljši razpravi in temeljitim obrazložitvam, ki bi lahko pomagale k razumevanju Bogomirja Lucija vseh zadev okoli razpisa za javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin, ki so v lasti Občine Ormož, vse skupaj ni pomagalo, je 15 od 16 prisotnih svetnikov glasovalo ZA potrditev zapisnika prejšnje seje sveta občine Ormož, proti je bil očitno Bogomir Luci sam, se je odločil za nenavadno potezo, ki je v celoti razgalila njegove namene in razumevanje javnega zaupanja, ki so mu ga dali volivci.
-	Bogomir Luci se je kot občinski svetnik občine Ormož zatekel k metodam javnega političnega in strokovnega obračunavanja področij in tematike, ki so v pristojnosti občinskega sveta, v obliki javnega pisma županu občine Ormož. V njem ni izrazil samo svojega nerazumevanja izvajanja občinskih predpisov in uveljavljanja interesov občanov in občank občine Ormož, ampak se je zatekel k nestrpnosti do svojih kolegov v občinskem svetu ter do
žalitev in izražanja nestrpnosti, ki ne bi smele biti lastne nobenemu svetniku občine Ormož.
-	Volivci bodo seveda presodili samo to njegovo početje. Občinski svetniki so ga že, saj so vsi, ki so bili prisotni, razen seveda Bogomirja Lucija samega, glasovali za sprejem zapisnika, ki je samo povzemal vsebine, ki jih je občinski svet občine Ormož že obravnaval in sprejel med predpisanim in potrebnim glasovalnim postopkom.
-	Zakaj Bogomir Luci v odprtem pismu ni zapisal, da so z izjemo njega vsi njegovi kolegi, svetniki občinskega sveta občine Ormož, ki so bili prisotni na seji, glasovali ZA sprejem obravnavanih vsebin zapisnika prejšnje seje organa in odgovorno in v duhu zastopanja interesov ter razvoja občine Ormož skrbijo za dobro svojih volivcev?
-	Odgovor na to vprašanje prepuščam volivkam in volivcem, spoštovanim in cenjenim občanom občine Ormož.
Ob tem pa zagotavljam, da bom, tako kot doslej, še naprej skrbel za razvoj in ustvarjanje pogojev za lepše življenje na območju celotne občine Ormož, seveda ob spoštovanju zakonodaje in preglednosti dela celotne občinske uprave. Številni rezultati, ki smo jih ustvarili pri dosedanjem upravljanju z občinskim premoženjem, ter razvojni dosežki nas prepričujejo, da smo na pravi poti. Skrb za razvoj občine Ormož pa je odgovornejše in pomembnejše delo kot nasedanje zavajajočim trditvam nekoga, ki se je z mesta zastopanja interesov, za katerega so ga pooblastili volivci, zatekel k pisarjenju, v katerem razkriva svojo užaljenost in neznanje. Da bi oboje prikril, se zateče še h grožnjam in poskusom diskvalifikacije. Ker pa so to metode, ki jih volivci v občini Ormož že poznajo iz preteklosti, sem prepričan, da ne bodo ostale spregledane. Če ne prej, pa na naslednjih občinskih volitvah.
Vili Trofenik, župan občine Ormož
Odmev na - enostransko - okroglo mizo
Dovolite mi, da kot meščan Ptuja in oče dveh otrok na OŠ Mladika tudi na tem mestu podam nekaj informacij o pomislekih, ki so se mi porajali ob poslušanju predavateljev in o nekaterih vprašanjih, ki sem jih podal v sklopu razprave.
Na tako imenovani okrogli mizi je v devetih tematskih sklopih nastopilo šestnajst različnih strokovnjakov, ki so v okviru svoje teme podali pozitivne izkušnje in vidike izgradnje športne infrastrukture na razvoj družbe in predvsem mladine. V sedmih od devetih tem smo dve uri poslušali o stvareh, ki so bile vsem prisotnim (se opravičujem morebitnim posameznikom) popolnoma jasne in smo se z njimi strinjali.
Na nekatere podane informacije pa sem enostavno moral izraziti svoje nestrinjanje.
Gospoda Simona Starčka sem opozoril na naslednja dejstva:
Čeprav je popravil podatke, na osnovi katerih je strokovno utemeljeval zaostajanje MO Ptuj za ostalimi občinami v Sloveniji in za plani v Nacionalnem programu športa glede nepokritih športnih površin (popravil za več kot 100 % glede na podatke, ki so bili podani v dokumentu, ki ga je sprejel mestni svet), so prikazani še zmeraj neresnični in zato torej zavajajoči. (Kdor rabi argumente, naj nam piše na www. mladika.org, da mu pošljemo dokazila!)
Predsednik NK Drava Ptuj gospod Robert Furjan je v svoji razpra-
vi med drugim poudaril, da predvidena lokacija za igrišče z umetno travo združuje šolstvo in šport, ter da OŠ Mladika z igriščem na tej lokaciji samo pridobi. Resno se čudi nekomu, ki tega ne vidi. Povedal je tudi, da trenutno vadi v njihovih mladih selekcijah skoraj 250 otrok in da imajo vizijo, da do leta 2008 vključijo v proces vadbe 500 otrok, za kar pa je nujno potrebna še ena kvalitetna vadbena površina.
Ugotavljam, daje največji problem našega spora ravno v navedenem dejstvu, da zagovorniki umestitve sploh ne razumejo, da bi lahko nekdo razmišljal drugače kot razmišljajo sami in da bi lahko otroci v svojem učnem in razvojnem procesu bolj potrebovali naravno okolje in obstoječe športne površine kot pa nogometno igrišče z umetno travo.
Še enkrat poudarjamo, da popolnoma razumemo potrebo nogometnih klubov in njihovih članov po takšni pridobitvi, nikakor pa se ne moremo strinjati, da se to zgodi na dvorišču OŠ Mladika, ki ima danes 22 oddelkov in 450 otrok, v prihodnjih letih pa bo s takšnim odnosom do njenih potreb in zahtev zelo lahko pristala na eno oddelčnem pouku in 270 otrocih.
Gospod župan dr. Štefan Čelan je v delu svojega predavanja, ki se je nanašalo na predlagano umestitev igrišča poudaril, da množica zahteva od njega to dobrino, nekaj posameznikov oz. velika manjšina pa je proti. Prav tako je podatek o ogromnem številu podpisov za umestitev na to lokacijo poudarjal na Radiu Ptuj in istočasno govoril o stroških, ki nastajajo zaradi nasprotovanja manjšine.
Kot občan mesta Ptuj sem g. župana zato prosil za odgovor na naslednje vprašanje: "Kolikšen je strošek, ki si ga je privoščila mestna uprava, da je stiskala takšno količino zavajajočih plakatov in kolikšni so bili stroški za plačilo študentom, ki so popolnoma enostransko poučeni zbirali podpise podpore po mestnih ulicah in prireditvah v mestu?"
Prav tako sem izrazil prepričanje, da organizacija takšne okrogle mize, s toliko sodelujočimi in tematiko, ki je bila obravnavana, zagotovo ni strošek, ki bi ga lahko naprtil nasprotujoči "manjšini".
Na vprašanje o stroških je g. župan odgovoril z vprašanjem: "Stroški res nastajajo, vprašati pa moram vas na drugi strani, kako se je porabljal proračunski denar na OŠ Mladika za nastajanje takšnega in takšnega gradiva in predvsem kdo povzroča nastanek stroškov? "
Gospod Aleš Vaupotič, predsednik sveta staršev na OŠ Mladika, je zbranim pojasnil, da vsi stroški, nastali zaradi vsaj osnovne objektivne informacije staršem otrok na naši šoli, bremenijo izključno samo starše, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja z naravnim okoljem šole.
Glede povzročiteljev stroškov proračunskih sredstev na MO Ptuj pa se tudi mi iskreno sprašujemo po povzročitelju le-teh.
Predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport Ptujčan Marko Rajšter je med drugim z začudenjem ugotovil, da je OŠ Mladika menda prva šola v Sloveniji, ki se ne strinja z umestitvijo športnega objekta v njeno bližino in pohvalil investicijo, pri kateri naj bi bil delež občine samo 21 odstotkov.
Zastavil sem mu dve vprašanji: "Katera osnovna šola ima takšno nogometno igrišče neposredno na dvorišču in za katere vrste športov ga uporabljajo? Od kod je dobil podatek o samo 21-odstotni udeležbi
občine, ko pa v splošni pogodbi NZS z investitorji vseh do sedaj izgrajenih igrišč piše, da je maksimalni delež soudeležbe NZS pri celotni investiciji samo 33 %?"
Na prvo vprašanje smo dobili odgovor, da takšnega igrišča v neposredni bližini OŠ res ne pozna, da pa po njegovih podatkih Športna gimnazija Šiška aktivno uporablja podobno igrišče.
Na drugo vprašanje je podal odgovor gospod Stanko Glažar, direktor občinske uprave, in sicer z obrazložitvijo, da manipuliramo s podatki iz domnevne pogodbe, ki sploh še ne obstaja.
Na spletnih straneh www.mla-dika.org lahko vsi zainteresirani najdejo kar nekaj konkretnih podatkov o stroških izgradnje podobnih objektov na različnih koncih Slovenije in se lahko sami prepričajo o ustreznosti vprašanja. Prav tako bomo na strani poskusili podati argumentirane podatke o uporabi igrišča v Šiški.
Zelo me žalosti, da se v trenutku, ko imajo na MO vloženo pobudo za razveljavitev sklepa, ki so ga sprejeli mestni svetniki na svoji seji, ti ne čutijo dolžni v večjem številu udeležiti okrogle mize, za katero nam je bilo ne glede na naslov teme vsem jasno, o čem bo govorila.
Mar se leto pred volitvami ne zavedajo, da ima 450 otrok vsaj 800 staršev, vsaj 1500 dedkov in babic, da se z večino učiteljskega kolektiva na šoli strinja tudi večina stanovskih kolegov v mestu, da se krajani primestne četrti Jezero zopet čutijo izigrane in da bi se že po "službeni dolžnosti" lahko udeležili vsaj te okrogle mize, če se že niso utegnili tiste pred mesecem v OŠ Mladika, na kateri smo prvič opozorili na vrsto nepravilnosti in enostransko obveščanje.
Vsem, ki želite biti objektivneje in obširneje obveščeni o dogajanjih povezanih z gradnjo igrišča z umetno travo pri ptujski osnovni šoli Mladika, je na voljo spletna stran www. mladika.org - kjer najdete tudi razširjeno in popolnejšo verzijo spodnjega teksta.
Zdravko Peklar
Razmišljanje dneva
Za pisanju tega odlomka sem se odločila po temeljitem notranjem premisleku. Kot vsak dan sem se tudi 10. maja dopoldan vračala skozi mesto iz službe domov.
Pred Blagovnico zagledam otroka - romskega, kako prosi teh nekaj ubogih tolarjev za sendvič. Sežem po torbi, vzamem denarnico, poiš-čem sto tolarjev ter temu »Romčku« stisnem v pest denar. Kar ne morem verjeti. V mene je bilo zazrtih kar nekaj parov oči - oči starejših ljudi, ki venomer trdijo, v kakšni revščini so zrasli. A so morda pozabili, kaj je to beseda lačen. Sama sebi sem se zdela, kakor da tudi mene gledajo drugače, kakor da nisem njihova, da ne spadam med belce, med ljudi, ki hodijo vsak dan v službo, da se lahko preživijo. Pa vendar sem s ponosom zaprla torbo ter se napotila proti avtobusni postaji. Za mano so še vedno gledale oči tega fanta, kakor da ne bi hotel pozabiti mojega obraza. Na avtobusu sem še vedno razmišljala o tem dogodku.
Žal smo ljudje še vedno skeptični do ljudi, ki so drugačni od nas. Pa vendar so tudi oni samo ljudje - več ali manj na zemeljski obli. Poglobimo se v sebe, zamislimo se nad sabo, mogoče bomo nekoč, nekje spoznali zmoto samega sebe.
Danica Petrovič Stojnci
Krvodajalci
18. april - Petra Jenko, Žero-vinci 12; Srečko Muršič, Bresnica 71; Bojan Pučko, Žerovinci 12; Valerija Hojžar Šoštarič, Sodinci 21/c; Martin Vozlič, Zamušani 4; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj; Vladimir Vozlič, Zamušani 4/a; Branko Čepić, Prešernova 20, Maribor.
21. april - AlojzIvanuša, Frankovci 30; Mirko Crnjavič, Pršetinci 44; Branko Marinič, Žabjak 38/a; FrancRoškar, Bresnica 15;Marjan Ceh, Dornava 31; Matjaž Himer-lajh, Stojnci 105; Martin Pečnik, Popovci 28; Marija Voda, Podvin-ci 137/a; Ivanka Cagran, Gorišni-ca 131; Darko Vidovič, Markovci 42; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Zdenka Godec, Draženci 21/d; Mirko Šilak, Nova vas pri Mar-kovcih 24/b; Marjana Rozman, Pobrežje 47; Alojz Kikl, Skorba 6; Stanislava Meglič, Prešernova 25, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Natalija Kokot, Majšperk 32; Franc Šumenjak, Prerad 37; Zlat-ko Hojnik, Zamušani 22/b; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32; Milena Marinič, CMD 15, Ptuj; Tatjana Trinkaus, Bišečki Vrh 41; Feliks Hvalec, Gabrnik 48; Dragica Simonič, Gabrnik 3; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Milan Marinič, Kicar 111/a; Marija Štumpf, Trubarjeva 9, Ptuj; Silva Mlakar - Rojs, Tržec 31/a.
25. april - Igor Podplatnik, Ob-rež 1; Srečko Dečko, Vodranci 17; Branko Škrinjar, Obrež 96; Janko Munda, Trnovci 18; Herman Pre-jac, Sv. Tomaž 35/b; Vlado Gre-gorec, Podgorci 41; Anton Cenar, Mezgovci 55; Janez Rajh, Gabrnik 34/a; Slavko Ljubec, Nova vas 73/ a; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Roman Železnik, Nadole 4; Anđe-lo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Sergej Petek, Draženci 79/a; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Miran Gajser, Stogovci 43; Boris Gorišek, Skrblje 8; Stanislav Cuš, Žamenci 12/a; Dušan Krajnc, Za-mušani 25; Irena Nemec, Mezgov-ci 17; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Robert Gajser, Stogovci 47/a; Slavko Kirbiš, Apače 45; Branko Dro-fenik, Kidričeva 64/a, Miklavž na Dr. polju; Tomica Indžič, Osojniko-va 25, Ptuj; Franc Cuček, Podvinci 38; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Marija Burjan, Hajdoše 53/ a; Mirko Rojko, Sp. Velovlek 6; Janez Selinšek, Stogovci 5/a; Anton Peršuh, Trnovec 4/a; Marjan Re-bernišek, Mestni Vrh 42/a; Rozika Rojko, Sp. Velovlek 6; Drago Furek, Draženci 87/a; Anton Brodnjak, Placar 19; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 6; Vladimir Tili, Kicar 48; Tomaž Zemljarič, Žetale 45; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Andrej Vugrinec, Markovci 33/a; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/ a; Roman Lešnik, Gerečja vas 103; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Anica Cuš, Žamenci 12/a; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj.
28. april - Tatjana Skoliber, Obrež 14; Jožef Crešenjevec, Huj-bar 6; Slavica Crešnjevec, Hujbar 6; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Franc Bombek, Cvetkovci 108; Dušan Bedenik, Kočice 25; Leon Turk, Gerečja vas 32; Uroš Nedelj-ko, Juršinci 84; Franc Cagran, Ža-menci 6; Marija Žmauc, Dragovič 9; Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj; Miran Šic, Slatina 63; Franc Trafela, Tržec 45; Boris Blažek, Radehova 42/a; Irena Laura, For-min 47/a; Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Smiljana Muhič, Moškanjci 14/b; Rudi Nahberger, Zg. Leskovec 10/b; Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a; Bogomir Bru-men, Ciglence 59; Karmel Štiher, Formin 37; BojanMerc, Soviče 12; Srečko Kosec, Draženci 22; Ivo Ba-klan, Osojnikova 22, Ptuj; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Vili Pepelnik, Župečja vas 10; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Vlado Bel-šak, Vareja 28/a; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b; Frančiška Bru-men, Ciglence 59; Helena Horvat, Sp. Polskava 141.
20 .Šíajmib'TEDNIK
Za lepše dni s starejšimi
petek • 3. junija 2005
Ptuj • Predsednik Pokrajinske zveze Miroslav Bernhard
Upokojenci sedimo na žerjavici!
V preteklem letu so bili upokojenci v Pokrajinski zvezi Spodnje Podravje, ki združuje 39 društev upokojencev s prek 13.800 člani, zelo aktivni in zagotovo bodo tudi letos, saj delujejo kot organizacija civilne družbe s statusom posebnega družbenega pomena. O svojih aktivnosti, težavah in potrebah pa bodo kmalu razpravljali na občnem zboru Pokrajinske zveze, ki bo v petek, 10. junija, v Muretincih.
Pred občnim zborom smo k pogovoru povabili predsednika PZDU Miroslava Bern-harda, ki je o upokojencih v naši družbi in skrbi zanje uvodoma povedal:
"Na žalost postajamo starajoča se družba. Trendi na tem področju to dokazujejo in so neizpodbitni. Evropa in z njo Slovenija se starata, zato ni dovolj le to, da naša družba to le ugotavlja. Čas je za inovacije na področju socialne politike; čas je za večjo podporo civilnim organizacijam, predvsem finančno, da bodo naša društva upokojencev lažje opravljala in izvrševala bogato paleto aktivnosti, izobraževanja, dela na kulturnem, socialno-zdravstvenem ter mednarodnem področju, do delovanja na področju zaščite zakonskih pravic."
Torej vam ni vseeno, kam se družba usmerja?
"Vsekakor, da upokojencem ni vseeno, kam se naša družba usmerja. Čas je za aktivno starost, za to, da se poveča vitalnost, da se vzpostavijo pogoji za večjo ekonomsko in socialno aktivnost starejših, da bodo modrost in izkušnje, ki jih imamo, postale pomemben razvojni potencial. Brez dvoma bo pri tem potrebno več medgeneracijske solidarnosti in zaupanja."
Kaj menite o poslanstvu upokojencev, predvsem v odnosu do mlade generacije?
"Leto za letom kažejo naša poročila številne aktivnosti, ki jih starejša organizacija izvaja na vseh področjih življenja in dela. Težko bi našli del družbe, kjer organizacije, ki živijo tretje življenjsko obdobje, niso prisotne. Največkrat se začne že v družini, kjer je vloga babic in dedkov pri vzgoji nepogrešljiva. Številne izkušnje in predvsem velika mera modrosti pogosto pripomorejo k oblikovanju osebnostnih lastnosti odraščajoče mladine. Poslanstvo tretje generacije pri ohranjanju kulturne dediščine in predvsem tradicionalnih vrednot je v
vsaki družbi nenadomestljivo. Povsod tam, kjer pri aktivnostih ne sodelujejo izkušeni in modri, smo priča novodobni ustvarjalnosti, ki jo širša okolica običajno ne sprejema."
V kaj boste usmerjali svoje delo in aktivnosti v prihodnje?
"Naše delo na našem interesnem področju ne bo teklo kar samodejno in brez naše angažiranosti, zato moramo v prihodnje aktivno delovati na vseh področjih, kjer bo izražen naš interes in zanimanje upokojencev, in to na šport-no-rekreativni dejavnosti, na kulturnem področju, področju izletništva, zlasti pa na področju socialno-zdravstvene-ga varstva, torej lahko rečem na vseh področjih, ki zadevajo starejšo populacijo.
Posebno pozornost pa zadnje čase posvečamo obljubam vladne koalicije štirih strank, ki je začela svoje štiriletno mandatno obdobje. Začela je izpolnjevati svoje predvolilne obljube, zato nas zanima novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki vsebuje nekatere spremembe in dopolnitve glede na napake, ki jih je prejšnja vlada storila na področju usklajevanja pokojnin pri izvajanju pokojninskega in invalidskega sistema."
Kaj pravzaprav predvideva novela omenjenega zakona?
"Za nas upokojence je pomembno predvsem, da novela zakona predvideva zagotovljeno, dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač ter postopno uvajanje pravice do vdovske pokojnine v višini najmanj 10 % za vse upokojence. Sicer pa bo zagotovljena postopna rast dodatka za rekreacijo največ do višine 75 % regresa zaposlenih v javnem sektorju glede na proračunske možnosti, in sicer tako, da se v letu 2005 dodatek poveča za 10.000 SIT, sedaj je že znano, da bomo od tega zneska dobili v jeseni le 8.260 SIT zaradi manjše gospodarske rasti v letu 2004, pokojninski sistem
Foto: M. Ozmec
Predsednik Pokrajinske zveze DU Mirko Bernhard: "Obeta se nam zelo vroča hoja po pokojninski žerjavici!"
pa bo še dodatno prilagojen starajočemu se prebivalstvu, pri čemer pokojnine realno ne smejo padati.
S predvideno spremembo Zakona o PIZ se odpravlja premoženjski cenzus za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine, v pravici do državne pokojnine pa se na novo uvaja premoženjski cenzus. S predlaganimi rešitvami, kot nedvomno izhaja iz obrazložitve novele zakona, naj bi se izboljšal položaj upokojencev. Nekateri upokojenci bodo veseli tudi tistih sprememb, ki predvidevajo črtanje sedaj veljavnih določb zakona, po katerih naj bi se pokojnine zmanjševale mlajšim upokojencem sorazmerno dohodku, ki ga ustvarjajo na podlagi pogodbenega dela."
Predlagane rešitve posegajo tudi v sedaj veljavni sistem upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V kolikšni meri?
"Vsekakor posegajo, in to v za nas negativnem smislu. V Skupščini nepremičninskega, oziroma stanovanjskega sklada se je zmanjšalo število članov upokojencev v skupščini. Pri Kapitalski družbi se je zmanjšalo število članov pri upravljanju tega sklada. Vse to kaže, da nas sedanja vlada vse bolj odriva ob stran, zato pristojni organi ZDUS nasprotujejo spremembam organov upravljanja ZPIS. Da pa ne bo

tako lahko in enostavno, se pod vprašaj postavlja sprejem te novele Zakona o PIZ v državnem zboru. Strateški svet pri Vladi RS, sindikati in delodajalci se z raznimi utemeljitvami borijo proti sprejemu tega predlaganega zakona."
Živahna polemika, ki se zadnje čase vrti okrog pokojninskega sistema, je dobila že neobičajne razsežnosti. Kako jih komentirate?
"Naj o tej aktualni temi omenim nekaj naslovov člankov v
časopisu »Talci upokojencev« ali pa »Koliko BDP bodo odžr-le pokojnine« Vse to kaže, da se bližamo tisti ravni razpravljanja, ki ima lahko za odnose med generacijami veliko hujše socialne kakor ekonomske posledice.
V Sloveniji še ni in najbrž tudi ne bo tako hudo, čeprav nekateri podatki zbujajo skrbi. Tako je Slovenija na 29. mestu glede na delež tistih, ki jih skrbijo življenjske razmere starejših ljudi. Toda tak odnos in ton zbuja skrb in ostrina je povsem razumljiva, saj gre pri pokojninskem sistemu za akutni medgeneracijski problem, ki lahko poveča socialno povezanost ali pa poglobi konflikte med generacijami."
Težave so vsekakor in kot kaže precej velike?
"Kakor za koga, predvsem pa če nanje gledamo s stališča demografskih gibanj. Po podatkih Združenih narodov se polovica držav na svetu spopada s problemom tako nizke rodnosti, da jim grozi zmanjšanje števila prebivalcev. To še posebej velja za evropske države. Tako seveda zmanjkuje tistih, ki bi ustvarjali prispevke za pokojninsko blagajno in znani angleški gospodarski novinar je izračunal, za koliko bi morale države povečati davke, da bi v »generacijskem knjigovodstvu« vzpostavile ravnotežje. Izračun zveni pesimistično in je tako rekoč neizvedljiv. Tako bi morale države v povprečju takoj zvišati davke za 10 %. Po natančnih izračunih recimo v Nemčiji za 12 %, v Avstriji pa celo za približno 20 %.
Pri vsem tem pa je vprašanje, ali se upokojenci dovolj zavedamo, da bo prihodnost naših pokojnin in zdravstvenega varstva odvisna predvsem od učinkovitosti močne pravno-ekonomske in socialne države."
Kaj pa bi upokojenci postavili za glavne cilje pokojninske reforme, če bi seveda za to dobili priložnost?
"Predvsem ne visoke pokojnine, tako kot verjetno menijo mnogi, pač pa predvsem varnost, perspektivo in temeljno družbeno pravičnost za svoje otroke. Torej nekaj, kar je treba šele ustvariti in kar zahteva korenito spremembo obstoječega stanja. Dejstvo je, da nas čaka burno obdobje sprejema predlaganega zakona v Državnem zboru, saj naj bi bil sprejet že do jeseni tega leta. Vsekakor pa se nam obeta v bodoče hoja po zelo vroči pokojninski žerjavici.
Dovolite mi, da se v imenu upravnega odbora Pokrajinske zveze društev upokojencev in zveze društev upokojencev iskreno zahvalim vsem tistim, ki so nam izkazali dragoceno sodelovanje na področju humanitarnega in ustvarjalnega dela v prid starejšim!"
Naj ob koncu dodamo, da ima Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje lepo urejene prostore v Prešernovi ulici 22 na Ptuju, kjer so uradne ure za člane društev upokojencev vsak torek in petek, od 9. do 11. ure.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V prostorih Pokrajinske zveze Spodnje Podravje je vsak torek in petek kar precej živahno.
Ptuj • Upokojenci in prosti čas
Tudi upokojenci se izobražujejo
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje, ki ima status posebnega družbenega pomena v skrbi za starejše ljudi, aktivno deluje na številnih področjih.
Foto: M. Ozmec
Preteklo leto je računalniški tečaj obiskovalo 16 upokojencev.
Kot je povedal podpredsednik Pokrajinske zveze Zvonko Čerček, so dejavni predvsem na področju športnih aktivnosti upokojencev, izletništva, vključeni so v razne humanitarne dejavnosti, v akcije na področju socialnega varstva, zdravstvene preventive, svetovanja, prostovoljcev in izobraževanja.
Precej aktivni so tudi na področju kulture, saj v svojih sekcijah skrbijo za likovno
dejavnost, zborovsko petje, gledališko-igralsko dejavnost ter celo literarno dejavnost. Skratka društva upokojencev so po Čerčkovih besedah prostor, kjer upokojenci uveljavljajo svoje interese in potrebe.
Obsežen program dela pa tudi letos predvideva računalniško izobraževanje. Že preteklo leto je računalniški tečaj obiskovalo 16 slušateljev v Šolskem centu, oziroma
v Poklicni in tehniški elektro šoli v Ptuju. Tudi v letošnjem septembru bo organiziran začetni računalniški tečaj za 16 slušateljev in nadaljevalni tečaj prav tako za 16 slušateljev. Slušatelji-upokojenci, katerih povprečna starost je 68 let, na tečajih zavzeto sodelujejo s potrpežljivimi strokovnimi delavci, za kar so jim seveda zelo hvaležni.
-OM
Sv. Tomaž • Smučarji se pripravljajo na novo sezono
Kolikor bo padlo z neba
Smučarski klub Sv. Tomaž je bil ustanovljen marca 1996. Po letu in pol zagnanega prostovoljnega dela in veliko vložene energije so novembra 1997 svečano odprli smučišče Globoki klanec. Celoten poligon v dolžini 520 metrov je bil zgrajen s prostovoljnim delom, plačali so le zemeljska dela, za katera so potrebovali mehanizacijo.
V rekordnem času so kupili vlečnico, teptalni stroj in pridobili vso potrebno dokumentacijo. Predsednik društva in pobudnik akcije je bil od začetka Ivan Grašič. Začeli so brez tolarja. Prvi denar, ki so ga dobili, je bil od prodaje lesa od podrtega drevja na progi. Hvaležnost so dolžni tudi kmetom, lastnikom zemljišč, ki so jim zemljišča odstopili. Potem so šli do sponzorjev in radodarnih krajanov; nihče ni prav verjel, da bi jim lahko uspelo. Pa jim je! Prišli so do velikih finančnih sredstev in se podali v nakupe. Samo postavitev vlečnice s sidri in spremljajoča razsvetljava so stali takratnih 132.000 nemških mark, teptalec za sneg 30.000 in 10.000 mark druga oprema. Toda to je bila šele prva faza. Takrat so razmišljali o drugi fazi, o snežnih topovih, ki bi po takratnih izračunih stali nadaljnjih 100.000 mark. Za uresničitev teh ciljev so kot vire načrtovali lastne prihodke, sponzorje in ministrstvo.
Otvoritev je bila grandiozna, udeležili pa so se je predstavniki okoliških občin in domači župan, predstavniki ministrstva, smučarske zveze, znani športniki. Vsi so izražali veliko začudenje, da jim je podvig uspel, obljubljena pa je bila tudi finančna pomoč. Od začetka so prošnje še pošiljali na ministrstvo in občino in tajnik Herman Prejac pravi, da so bila sredstva v manjših zneskih tudi nakazana. »Pomoč je pomoč, kakršnakoli že je; tudi če je mala ali le moralna, je pomoč. Sprva je imel klub bistveno več članov kot danes. Bilo nas je okrog 170.« Med pomembne pogruntavščine štejejo svojo odločitev za ureditev razsvetljave, in to v času, ko je še Pohorje ni imelo! »Naše smučanje poteka pretežno kot nočno, med 17. in 21. uro. Ker je takrat hladneje. Pa tudi po zaključku delovnega dneva je smučanje za zaposlene najbolj dostopno. Ob vikendih smo sicer poskušali ves dan, vendar ko so se temperature dvignile, proga ni vzdržala.«
Namen: Vsi na smučke!
Sicer pa Prejac pravi, da so nameni, ki so jih zasledovali ob ustanovitvi, uresničeni. K plavanju, teku in kolesarjenju, splošni rekreaciji, ki je pri nas dobro urejena, so želeli dodati tudi smučanje. Želeli so ga približati predvsem mladim in razbremeniti družinske proračune. Povezali so se s šolami občin Ormož, Ljutomer, Do-rnava, Gorišnica in drugimi bližnjimi šolami, ki so športne dneve in program smučanja izvajali pri njih.
Največja težava v minulih letih so bile skromne zimske razmere. Številni marljivi člani kluba sicer z lopatami krpajo smučišče, kakor vejo in znajo, in na ta način podaljšujejo rekreacijo. Prejac poudarja, da je vso delo v klubu brezplačno. Vlečnica prepelje do 700 smučarjev na uro, v špicah, ko je bilo na smučišču po 200 do 250 smučarjev, je treba tudi malo počakati, saj se po klancu hitro spustijo v dolino.
»Naš največji problem so snežne
Tajnik smučarskega kluba Herman Prejac pravi, da že načrtujejo aktivnosti za zimsko sezono.
padavine. Zato javnost pričakuje, da bomo začeli umetno zasneževanje. Teh postopkov v klubu uradno nismo načenjali, ker se zavedamo, da v smučarskem klubu brez soglasij in finančnih sredstev ne moremo nič. Potrebovali bi več strokovnega svetovanja in sodelovanja odgovornih. Uporabljati vodo za umetno zasneževanje, če ne bo soglasij, je nerealno.«
Sredstva za svoje delovanje in obratovanje smučišča pridobijo v glavnem s prodajo vstopnic in s tem pokrivajo stroške elektrike, inšpekcijskih pregledov in pridobitve potrebne dokumentacije. Vseh osem let je smučišče obratovalo tehnično brezhibno, večjih nesreč ni bilo. Na njem so prisotni tudi reševalci. Cena vozovnic je ves čas obratovanja enaka - 1000 SiT za otroško, 1500 SIT za nečlane in 1200 SIT za člane.
V klubu so prepričani, da bi z vidika, ki ga ima smučišče za osnovnošolsko mladino in športno aktivnost mladih nasploh, morali krajevna in lokalna skupnost pokazati več interesa, da populacijo usmerijo v šport in gibanje. Floskule gredo sicer vsem menda dobro z jezika, težave se začnejo, ko je treba seči v žep.
Za novo sezono nov teptalec
Nov Zakon o smučiščih predpisujejo funkcije nadzornikov in
je spravil smučarski klub v stisko. Dva posameznika sta sicer opravila predpisano izobraževanje, nista pa še uspela pridobiti licence učitelja smučanja. Zato se dogovarjajo s SK Ptuj, da bi si nadzornike za prihajajočo sezono sposodili pri njih.
Prvi teptalec so nabavili ob otvoritvi v luči razmišljanj, da bi ob morebitnem umetnem zasneževanju potrebovali večji in težji teptalec. Ta se je v snežno skromnih letinah izkazal pretežek, ker obrne sneg. Prodali so ga na osnovi obljub, da jim bodo pomagali pri nakupu novega. »Obljube od zgoraj niso bile uresničene in zato do nakupa v predvidenem obdobju ni prišlo. Starega smo prodali in marca, ko je zapadel sneg, nismo imeli teptalca. Pa to bi naredili tudi peš. Za nov teptalec imamo vplačano že 80 % cene, manjka le še milijon in tudi ta sredstva bomo našli! Odločili smo se, da ne bomo prosili tistih, ki ne slišijo. Če je treba, bomo dali iz svojih žepov, da bo letošnja ponudba boljša.«
Razmišljajo, da so pri svojih prizadevanjih morda premalo agresivni, tudi za obsežno administrativno delo ob vseh ostalih aktivnostih zmanjka časa. Ob skorajšnji 10-letni-ci delovanja bodo naredili poglobljeno študijo, strnili podatke o smučarjih, smučarskih dneh in financah ter poskušali kandidirati za kakšna sredstva.
Sicer pa bo v letošnji sezoni morda uresničena tudi zamisel o animacijskem programu ob večerih, novoletnem praznovanju. Zanimiv se jim zdi tudi smučarski tek, saj bo novi teptalec imel priključek za smučino za tek. Najverjetneje bi zamisel ob podpori lastnikov zemljišč lahko uresničili. Radi bi realizirali tudi smučarski tečaj za najmlajše in možnost izposoje opreme. Tečaj bi lahko izvajali na vzporednih poligonih, da bi otroke čimbolj pripravili za smučanje na zahtevnejših smučarskih poligonih.
viki klemenčič ivanuša
Klub ima tudi prostore, ki jih pozimi koristijo za počitek in kot okrepčevalnico.
Poleti smučišče dodobra obdelajo krave .
Nagradno turistično vprašanje
Drugi grajski vinski praznik
V sredo je na ptujskem gradu potekalo ocenjevanje vin v okviru sedaj že tradicionalne prireditve drugega grajskega vinskega praznika, ki bo 18. junija.
Komisija v sestavi prof. dr. Slavica Šikovec, prof. dr. Mojmir Won-dra, mag. Anton Vodovnik, mag. Anton Skaza, Tadeja Plevnik Vo-dovnik, Jani Gonc in Andrej Rebernišek, je ocenila več kot 60 vzorcev vin članov društev vinogradnikov in sadjarjev Ptuj, Vitomarci, Cerkvenjak, Lenart, Osrednje Slovenske gorice in Mala Nedelja. Gre za vina, ki so dosegla najvišje ocene že na društvenih ocenjevanjih in predstavljajo najbolje ocenjeni vinski pridelek prejšnjega leta na območju vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice. Pridelovalca najvišje ocenjenih vin redne trgatve in posebne kakovosti bosta na osrednji prireditvi prejela posebni nagradi, amfori. Ob tej priložnosti bodo nastopile tudi pevske, plesne in glasbene skupine z območja te VTC, predstavili pa se bodo tudi posamezniki ponud-
Foto: Črtomir Goznik
Pridelovalci vin VTC Srednje Slovenske gorice so se zelo uspešno predstavili tudi letošnji 16. razstavi Dobrote slovenskih kmetij.
niki z območja ceste. Projektni svet Srednje Slovenske gorice, ki je eden od organizatorjev grajskega vinskega praznika (ob Ptujskih vedutah, Pokrajinskem muzeju in Kmetijski svetovalni službi pri KGZ Ptuj), bo v sodelovanju z muzejsko pedagoško službo in sodelujočimi društvi vinogradnikov in sadjarjev pripravil tudi ustvarjalne delavnice za otrok, gledališka skupina KUD Vitomarci pa bo za otroke pripravila gledališko predstavo.
Odgovora za nagradno turistično vprašanje izpred štirinajstih dneh, spraševali smo po mestnem statutu, v katerem piše, da mora župan skrbeti za urejenost mesta, ni bilo. Še vedno ga pričakujemo, zato ga danes še ne bomo izdali. Novo vprašanje pa je, koliko občin združuje VTC Srednje Slovenske gorice. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 10. junija.
MG
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko občin združuje VTC Srednje Slovenske gorice?
Ime in priimek: Naslov:
Sonikov klub v ČRNI GORI	Rim, Neapelj, Pompeji, Vezuv
2* Obala, vsebina kluba - avtobusni	4-dnevno avtobusno potepanje,
prevoz + 3 izleti (dopl. 15.900 SIT/os.)	slovensko vodenje
junij, julij/7D/P0L od 39.900	23.6y4D/POL 42.900
Sonikov klub na MURTERJU	GRČIJA, Rodos
3* Borovnik, izposoja koles,	2* Penzion Manos, letalo iz U, brez-
brezplačno za otroka do 12 let	plačno parkiranje (14D od 73.200)
od4.5y7D/POL od 39.900	5., 12., 19.6./7D/NZ od 49.900
Otok KORČULA
3* Adria, aH inclusive, brezplačno za otroka do 12 let
junij, julij/7D/AI od 55.900
GRČIJA, Kreta
3* Rethymno Village, letalo iz U, brezp. parkiranje (14D od 83.900)
11.,18.6./7D/POL od 59.900
TURČIJA, Alanija
3* Artemiss Princess, letalo iz U, brezp. park. (14D samo 129.000)
5.,12.6y7D/AI 69.900 TUNIZIJA, Nebeul
4«Rasa Beach, letalo iz U, brezplačno parkiranje (14D od 95.300)
4.,11.6y7D/POL od 69.900
ŠPANIJA, Mallorca
3* Leo, letalo iz U, brezplačno parkiranje (14D samo 136.600)
16., 23., 30.6/7D/POL 94.200
Sončkov klub na KRFU
3* Oasis, cena velja za dve osebi, doplaSlo za klub 14.900 SIT/os. 3.,11.,18.7./10D/NZ 99.900
SONČEK
TUI potovalni centar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 02/22 080 33 * www.sanchak.cam Worldof TUI
Foto: vki
Foto: vkl
Kuharski nasveti
Rabarbara
Rabarbara je velika zelena trajnica, ki jo gojimo zaradi užitnih rožnatih stebel. Ko jo enkrat posadimo na vrt, je imamo tudi za sosede, najbrž tudi zaradi tega, ker prenese nižje temperature. Nekoč je bila rabarbara plevel, ki je divje uspeval. Prepoznamo jo po velikih listih, ki imajo mesnato dolge rožnate peclje. Peclji imajo prijeten kiselkasti okus, ker vsebujejo precej jabolčne in citronske kisline, ki v jedeh delujeta osvežujoče.
Z botaničnega stališča je rabarbara zelenjava, vendar jo v kuhinji skoraj vedno uporabljamo kot sadje, oziroma pri pripravi sladkih jedi, kot so pite, torte, nadev za piškote in zavitke, okusen je tudi rabar-barin kompot, marmelada in džem. Rabarbara lepo uspeva tudi brez posebne nege. Dežniku podobni veliki listi vsebujejo snovi, ki dražijo tkiva, zato jih v kulinariki ne uporabljamo. Prosto rastoča rabarbara ima debelejše mesnate rdečkasto rožnate peclje, ki jih pred uporabo olupimo. Rabarbara iz rastlinjakov pa se ponaša s tankimi skoraj prozornimi roza peclji, ki so po strukturi bolj krhki in zahtevajo krajši čas toplotne obdelave.
Rabarbara je prekisla, da bi jo uživali surovo, zato od toplotnih postopkov izbiramo dušenje ali pečenje in pri tem uporabljamo večjo količino sladkorja, ki ga lahko nadomestimo z marmeladami. Po okusu se rabarbara še posebej ujema z malinovo in jagodno marmelado, zato pri teh dveh marmeladah tudi dopolnjujemo okus z dodatkom rabarbare. Med dušenjem in pečenjem rabarbara izloča
Mokri smrček
Odgovor: Z novim pravilnikom o označevanju živali je določeno, da vse pse, skotene po 01. 01. 2003 označujemo z mikročipi (prej zlate kovinske značke). Ko mlado žival pri-
veliko vode, zato jo pogosto kombiniramo s tistimi vrstami testa, ki so bolj čvrste in jih s sokom zmehčamo. Tako je veliko slaščic iz rabarbare pripravljeno iz navadnega krhkega testa.
Rabarbarine peclje pred uporabo najprej tanko olupimo, nato jih narežemo na manjše koščke, odvisno od tega, za kaj jih uporabimo, skoraj vedno jih naprej v vodi na kratko prekuhamo. Za boljši okus lahko vodi dodamo krhelj limone, cimet, cele klinčke in vodo po okusu sladkamo. V kolikor jo v tako pripravljeni vodni mešanici kuhamo do mehkega, jo lahko ponudimo kot kompot. V nasprotnem primeru jo, takoj ko zavre, odstavimo, odcedi-mo in ohladimo. V jedeh, kjer želimo, da ostanejo manjši koščki rabarbare skupaj z nitkami, jo tako prekuhano pripravimo tako, kot zahteva recept, v kolikor pa v jedeh želimo nitke odstraniti, jo skozi sito pretlačimo.
Pretlačeno rabarbaro lahko uporabimo kot sadno kašo, lahko ji dodamo še drugo pasirano sadje, kot so breskve ali sladke pomaranče, in tako pripravljeno sadno mešanico ponudimo kot sadni pire, zraven navadnega biskvita ali z njo premažemo biskvitno ru-lado. Pretlačena rabarbara pa je primerna tudi za kremaste
Veljavnost mikrocipa
Vprašanje bralke Suzane iz Ptuja: Na Madžarskem smo kupili mladega psa bernskega planšarja. Kuža že ima vstavljen mikročip. Zanima nas, ali bo potrebno pri nas ponovno vstaviti nov mikročip za označevanje živali oz. je vstavljen mikročip veljaven tudi pri nas?
peljemo na prvo z zakonom obvezno predpisano cepljenje proti steklini, jo tudi ustrezno označimo z mikro-čipom. Za živali, ki izvirajo iz drugih držav EU in ostalega
sladice in pene. Tako si lahko pripravimo rabarbarino strnjenko skupaj z navadnim jogurtom, skuto ali smetano, okusna pa je tudi rabarbarina zmrzlina in sladoled.
V svetu so znane številne jedi iz rabarbare, posebej priljubljena je dušena rabarbara s pomarančo in ingverjem, ob koncu maja pripravljamo pito z rabarbaro in jagodami, pogosto pripravljamo tudi kolač z rabarbaro in breskvami, poznamo pa tudi nekaj slanih jedi, k ribam lahko ponudimo slano omako iz rabarbare, na Danskem pa jo pogosto ponudijo kot prilogo zraven svinjine.
Rezine iz rabarbare pripravimo tako, da si najprej pripravimo testo. Testo pripravimo iz 30 dekagramov ostre moke in 30 dekagra-mov gladke moke, moki dodamo malo soli in polovico pecilnega praška. Dodamo še 35 dekagramov margarine, eno jajce, 20 dekagramov sladkorja v prahu, malo limoninega soka, vanilin sladkor in pol decilitra belega vina. Iz vseh sestavin zgnetemo gesto in ga damo pol ure počivat na hladno. Polovico testa razvaljamo v velikosti pekača. Pekač dobro namažemo z margarino in potresemo z ostro moko, damo v pekač testo in ob robu pekača naredimo testni rob. Testo z vilicami
sveta (ZDA, Afrika, Rusija _.), velja pravilo kompatibilnosti mikročipa z veljavnimi EU standardi, kar pomeni: če je vstavljen mikročip čitljiv z evro čitalci mikročipov, s katerimi so opremljene veterinarske ambulante v Sloveniji in ostalih članicah EU, novega mikročipa ni potrebno vstavljati. Tak mikročip, ki je čitljiv, sprejme tudi centralni register psov RS, ki je preko interneta povezan z vsemi veterinarskimi ambulantami v RS, ki opravljajo obvezna zaščitna cepljenja psov proti Steklini ter registracijo živali preko omenjenega registra. Preko omenjenega registra ima pristojna veterinarska inšpekcija natančen vpogled o opravljenih obveznih cepljenjih psov proti steklini, številkah živali in naslovov lastnikov omenjenih živali, ki v primerih ugriza necepljenih živali tudi kazensko odgovarjajo. Vstop v centralni register psov imajo tudi zavodi za zdravstveno varstvo oz. pristojne antirabične ambulante, ki opravljajo zaščitna cepljenja ljudi proti steklini v primerih poškodb in ugrizov živali.
Ko boste opravili prvo zaščitno cepljenje vašega psič-
večkrat prebodemo. Tako pripravljeno testo spečemo pri 180 °C do polovice.
Posebej pripravimo nadev iz rabarbare. En kilogram ra-barbare olupimo, narežemo na 2 cm dolge koščke in jih v sladki vreli vodi 1 minuto kuhamo. Nato rabarbaro od-cedimo, jo damo v večjo kozico, dodamo sladkor po okusu in dušimo tako dolgo, da se sladkor stopi, rabarbara spusti vodo in da voda izpari in nastane marmeladi podobna gosta zmes. Za boljši okus lahko dodamo še mleti cimet, vanilin sladkor in nekaj kapljic ruma.
Do polovice spečeno testo premažemo s tanko plastjo jagodne marmelade, po marmeladi potresemo piškotne drobtine in na drobtine sipamo dušeno rabarbaro, po rabarbari potresemo po želji še mlete orehe, mlete lešnike ali kokos. Čez nadev iz druge polovice testa oblikujemo mrežico, ki jo po vrhu premažemo z mešanico jajc in kisle smetane in v pečici pri 180 °C, pečemo tako dolgo, da postane zlato rjava. Skupni čas pečenja je 30 do 40 minut. Pečeno rabarbarino rezino rahlo ohladimo in preden ponudimo, jo potresemo s sladkorjem v prahu.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
ka proti steklini, se bo odčital tudi vstavljen mikročip. Če bo čip čitljiv, ne bo potrebno novo vstavljanje mikročipa, v nasprotnem primeru bo žival ponovno čipirana, za kar pa kot lastnica ne boste imeli nobenih dodatnih stroškov, saj se stroški za označevanje mladih živali (psov skotenih po 01. 01. 2003) krijejo iz državnega proračuna.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA AAALE ŽIVALI V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
V rožniku še rože zacveto
Mesec rožnik je po cvetočem maju najbolj vabljiv prvi poletni mesec, ko se vrtnemu cvetju pridružijo najlepše cvetlice naših vrtov in zelenic - vrtnice - rože kraljice vrtov. V mesecu rožniku, ko se nam bližajo najdaljši in prijetni poletni dnevi, se vrtna narava razcveti in razraste v vsej svoji razsežnosti, barvitosti in žlahtnosti, ji je vrtnarjeva pomoč potrebna še samo ob skrbni negi in ohranitvi z dovolj vlage ob sušnih in vročih dneh za njen obilnejši rod.
V	SADNEM VRTU nadaljujemo z varstvom pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Toplota zadnje dni meseca maja je pospešila razvoj sadne plesni, na katero so nekatere sadne vrste in sorte še posebno občutljive. Skrbno opazujemo morebitne pojave in nemudoma ukrepamo. Napadeni so predvsem vršički mladih poganjkov, ponekod pa tudi že plodiči, ki jih pred škropljenjem poreže-mo in sežgemo ali zakopljemo. Škropivu pred jabolčnim škrlupom, dodamo enega od pripravkov na osnovi žvepla, kot so cosan, bayleton in karathane, ob močnejšem pojavu pa scor, topaz ali rondo. Plesen kot rastlinska bolezen povsem zaustavi rast mladik, na listju pa prepreči asimilacijo, vsled česar ni mogoča nadaljnja rast in tvorba cvetnih brstov za rod v naslednjem letu.
Ne spreglejmo pojava listnih uši, ki se v tem času pojavljajo na vseh vrstah sadnega drevja in okrasnega rastlinja. Za uničevaje listnih uši uporabljamo pripravke z globinskim delovanjem, pri čemer smo izredno pozorni na njihovo karenčno dobo delovanja, da ne zastrupljamo tistih sadnih vrst, ki v tem času zorijo. V tem primeru pripravek uporabimo takoj, ko smo pridelek pospravili.
V	OKRASNEM VRTU so zacvetele vrtnice, kraljica rož vrtnega cvetja. Vrtnice bodo bogato cvetele do pozne jeseni ob skrbni negi, rednem dohranjevanju in varstvu pred boleznimi in škodljivci. Odcvetele cvetove s peclji vred sproti odstranjujemo, da preprečimo na njih razvoj pepelovke. Po cvetenju jim sproti krajšamo poganjke, pri čajevkah bolj, pri mnogocvetnicah manj, da bodo sproti tvorile nove poganjke in obnavljale cvetne brste. Od bolezni se najbolj razširijo pepelovka, rja in listna pegavost, med škodljivci pa listne uši, za kar so med običajnimi že dobro znanimi pripravki na voljo novi kombinirani, s katerimi v rednih ča-
sovnih presledkih škropimo, ko hkrati uničimo škodljivce in preprečimo nove okužbe z boleznimi. Vrtnice dognoju-jemo ob zalivanju s posebej zanje pripravljenimi mešanimi lahkotopnimi rudninskimi gnojili ali z listnimi gnojili, ki jih dodajamo škropivom, ko jih škropimo.
V	ZELENJAVNEM VRTU se na prehodu v poletje, ob vročih dneh, začuti suša in venenje vrtnin s plitvimi koreninskim sistemom. Ob prvih znakih venenja vrtnin je potrebno pričeti z zalivanjem.
V	uporabi sta dva načina zalivanja: talno namakanje in rošenje. Talno namakanje ima mnoge prednosti pred ro-šenjem, ker s talnim namakanjem zemljo napojimo za daljše obdobje, korenine pa lahko vodo enakomerno črpajo. Voda se na poti do korenin ogreje in prilagodi talni toploti na območju korenin, kar je pri zalivanju izredno pomembno, da rastlinam ob zalivanju ne povzročimo toplotnega stresa. Rošenje oziroma umetni dež opravimo le v jutranjih urah, ko so rastline ohlajene. Kapljice na listih naj se v čimkrajšem času posuše, s čimer zmanjšamo možnost okužbe rastlin z glivičnimi boleznimi. Rastline rosimo z ustreznimi pršilci, ki naredijo rahel dež, s postano vodo iz stoječih zajetij. Rošenje vrtnin neposredno iz javnega vodovoda, kjer je voda običajno hladna, neposredno s pritiskom, v popoldanskem in večernem času, ko so rastline razgrete, je zanje hudi stres in je škodljivo. Sicer pa talno vlago rastlinam ohranjamo z redno plitvo obdelavo tal in sprotnim uničevanjem plevela.
Miran Glušič, ing. agr.

3-Petek #	4-Sobota #	5-Nedelja	6-Ponedeljek
7-Torek	8-Sreda	9-Četrtek	
Teža kreditov
O
k* «
Ali vas lažni občutek finančne neodvisnosti na osnovi kreditov lahko zaduši z lastno težo?
Zgodilo se je - skrajno absurdno sicer, vendar resnično!!! Bil je junij 2003 in Monika Linč je pristala z letalom. Pravkar se je z družino vrnila s Kanarskih otokov. Prižgala je telefon in si zavrtela sporočila svoje mame: »Monika, zasegli so vam hišo!« Zatem je sinu in možu prijazno povedala, da gre na stranišče. Vzela je papir in napisala: "Odpustita mi," ter se obesila. Denar, ki ji ga je mož mesečno dajal za odplačilo hipoteke, je zapravila za obleke in potovanja. Bila je dolžna na tisoče evrov. Primer je sicer skrajen, vendar da misliti, kako se počutijo ljudje, ki zapadejo v takšne težave.
Vedno znova in znova se postavlja vprašaje - kredit in posojilna kartica - da ali ne?! Hrvatje npr., ki jih je 4,5 mio, imajo kar 6,5 mio raznih kartic. Podatka za nas sicer nimam, lahko pa si sorazmerno predstavljamo, da nič kaj dosti ne zaostajamo za njimi.
Dolg je treba plačati! Zadnjič sem zasledil besede neke bančne uslužbenke, ki je dejala: »Nismo socialna ustanova, vendar boste dolg morali plačati, četudi mrtvi!«
Takšne besede dajo misliti, kaj ne?!
Kaj narediti, da nas dolgovi pod lastno težo ne pokopljejo?! Trenutno je npr. znano, da smo Slovenci še vedno lastniki 80 % nepremičnin brez ene same obremenitve. To je lahko zelo dober podatek, lahko pa je tudi zelo varljiv, saj vemo, da so tuje banke te podatke zaznale in že privabljajo nove in nove kreditojemalce za to in ono!
Vse lepo in prav, če smo oboroženi s finančno pismenostjo! Zakaj? S kreditom sicer ni nič narobe, če imamo finančni tok na drugi strani uravnotežen z investiranjem v naložbe, ki nam ta kredit plačajo.
Npr: če so vaše letne obresti za kredit 7%, je dobro, da imate na drugi strani investiran denar v naložbo z vsaj 13% letnim donosom. Sčasoma vam lahko takšna naložba v celoti plača kredit! Lahko pa razmišljate tudi drugače! Če kredita ne potrebujete - npr. še naslednjih 6 let, si lahko omislite mesečno investicijo v rastoči sklad 100 EUR na mesec plus 11.000 EUR enkratnega pologa ter pri rastočem trendu po 6 letih kapitalizirate cca. 37.000 EUR! Po preteku tega obdobja, si najamete kredit npr. v višini 20.000 EUR za obdobje 5 let. Obrok kredita bi znašal cca. 300 EUR. Da si to ne odtrgate od plače, si lahko vsak mesec od vaše glavnice dvignete 0,8 % denarja (300 EUR).
Kakšen je učinek takšnega načrta?
Prvič - vaš kredit je zastonj - plača vam ga investicija iz preteklosti in drugič - glavnica se vam naslednjih 5 let povečuje!!!
V razmislek za vse tiste, ki si svojo prihodnost načrtujete!!! Za tiste, ki si je ne, pa je tako vseeno, saj tistim - žal ostaja le »podganja dirka«, ko rinejo iz kredita v kredit, plačujejo pa ga iz svoje plače, kar je popolni nesmisel, če bi poznali vzvode, kako to narediti drugače!!! Plača lahko postane - »preminula«!!!
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
Živeti zavarovano ...
Vzajemni skladi in mi!
Ljudje smo dnevno postavljeni pred različne odločitve. Večina teh je enostavnih, kot npr. kdaj vstati, kaj pojesti, katero oddajo na televiziji si ogledati ... Obstajajo pa seveda odločitve, katerih posledice so za naša življenja izjemnega pomena. Prav tem se ponavadi izmikamo, saj se predobro zavedamo, da moramo odgovornost zanje nositi sami. Velikokrat se nam zatakne predvsem pri odločitvah povezanih z denarjem. Se strinjate?
Vsakdo ima svoj denar najraje in želja, da bi iz majhnega kupčka nastal velik kup, je povsem običajna. A za uspešno vzhajanje premoženja je potrebna več kot le »vezava« na banki. Živimo v časih, ko imamo na voljo mnogo več različnih možnosti za nalaganje svojega denarja. Vsaka od njih služi svojemu namenu, tako seveda tudi bančni depoziti, ki so v osnovi namenjeni ohranjanju vrednosti denarja. Za plemenitenje denarja pa le-ti niso najprimernejši, saj obstaja mnogo drugih, donosnejših. Njihova izbira mora biti v vsakem primeru rezultat tehtnega pre-
misleka, še bolje pa posveta s finančnim svetovalcem. Eden od možnih izborov so vedno bolj popularni vzajemni skladi. Skladi so namenjeni vsem tistim, ki bi želeli sodelovati na trgu kapitala (kupovati ter prodajati delnice, obveznice, kratkoročne vrednostne papirje vendar nimajo dovolj znanja ter časa, da bi to počeli sami. Naš primerno izbran sklad, v katerega vlagamo svoj denar, strokovno upravlja z našim denarjem in ga razprši z namenom povečanja našega premoženja. Zaradi razpršene naložbe (v portfelju povprečnega vzajemnega sklada so vrednostni papirji več deset podjetij, izdajateljev), nadzora Agencije za trg vrednostnih papirjev in Banke skrbnice, zakonov ZISDU-1 ter ZTVP, ki pokrivata to področje, je tveganje relativno nizko. Nižje kot nakup delnic enega podjetja. Donosnost našega sklada je odvisna seveda od strategije sklada, splošnih gibanj na kapitalskih trgih, sposobnosti upravljavcev ter dobe varčevanja in je v tesnem sorazmerju z varnostjo. Dinamika vplačevanja v sklad je odvisna od vsakega posameznika in je lahko zelo raznolika. Priporočljivo pa je, da se držimo nekega reda, ki nam zagotav-
lja boljši učinek vlaganja na dolgi rok. Najmanjši znesek varčevanja je odvisen od sklada do sklada in ne more biti manjši od vrednosti enote premoženja (VEP) - točke (vse vrednosti so dnevno prikazane na www.skladi.com). To pomeni, da je možno postati vlagatelj v sklad že z nizkimi zneski.
Preden pa se dokončno odločite vlagati v vzajemne sklade, vam priporočam, da se posvetujete s primerno usposobljenim neodvisnim svetovalcem. Opozoril vas bo na dejavnike, ki bi utegnili pomagati pri izbiri vašega sklada. S tem se boste izognili, da bi vam vaša odločitev povzročila neudobno počutje, panične misli o prodaji, ko tečaji padajo, ter si zagotovili najkrajšo pot do zastavljenih ciljev.
Več informacij o skladih na www.skladi.com in www. investicija.com.
Vsa vprašanja v zvezi z vzajemnimi skladi, finančnimi naložbami in zavarovanji lahko posredujete na aljaz.cercek @,individa.si.
Aljaž Čerček, dipl. ekon.
svetovalec v skupini INDIVIDA
Podlehnik • Rodbinsko srečanje
Trebeška žlahta na
kupu
Ko sta se pred več kot sedmimi desetletji poročila Marija in Jurij Sakelšek - po domače Trebeška - iz Sedlaška (občina Podlehnik), najbrž nista slutila, da se bo iz njunih korenin razvilo tako mogočno drevo.
Pa se jima je težkemu halo-škemu življenju navkljub rodilo devet otrok (dva sta žal že kot otroka umrla), ti pa so si v desetletjih ustvarili svoje družine, razširili veje rodbinskega drevesa daleč naokoli in tako se jih je na srečanju
v Podlehniku v soboto, 21. maja, zbralo kar 129 - potomci druge, tretje, četrte in že tudi pete generacije Tre-beških. Danes so to Horvati, Prapotniki, Sakelški, Štrucli, Turnški, Jazbeci, Gučki, Ri-meleji, Cestniki, Magdiči,
Sakalški, Šegovi ... - skratka priimki ljudi, ki jih srečujemo vsak dan v našem okolju, pa niti ne vemo, da izhajajo njihovi predniki iz majhne vasice Sedlašek. Saj so se tudi nekateri udeleženci srečanja tisto soboto spoznali prvič
Duševno zdravje
Kako z otrokom partnerja
Marija se je po dolgih letih ponovno zaljubila. Moški, s katerim prijateljuje že nekaj časa, ima 10-letnega sina, ki pa se mu na noben način ne more približati. Partnerja, s katerim se je odlično ujela, ne želt zapustiti, oba se trudita, da bi se približala sinu, vendar jima ne uspeva. Prosita za nasvet.
Otrok vedno doživi razpad družinskega sistema kot travmatski dogodek, saj je vedno prisotna odsotnost ljubljene osebe ali ljubečega odnosa. Ne glede na to, da mogoče starša nista našla skupnega cilja za življenje ali so se ohladili čustveni odnosi ali je eden od staršev umrl, otrok tega ne doživlja tako kot oče ali mati, temveč v skladu s svojim doživljanjem ljubečega odnosa tistega od staršev, ki ga več ni.
Vtem primeru je odsotna otrokova mati ali pa ne živi pri očetu in ima z njim le stike, kakor koli, očitno pa ni pripravljen deliti si očeta z nikomer.
Vedno je pomembna otrokova odpornost ali ranljivost, kar je odvisno od otrokovih značilnosti reagiranja na neugodne dogodke. So otroci, ki so zelo odporni na neugodne vplive in pri njih zlepa ne pride do notranje dezorganizacije, in če udarec poruši njihovo notranje ravnovesje, so to zelo hitro ponovno vzpostavi.
Za razliko od teh so ranljivi otroci psihično neodporni in zelo težko prenašajo že običajne življenjske težave in so zelo hudo in dolgotrajno čustveno prizadeti ob težkih in posebnih udarcih, med katere sodi tudi razpad družinskega sistema.
Verjetno sodi sin Marijinega prijatelja med te in bo slej kot prej potreboval tudi psihološko pomoč, ker prihaja sedaj v še bolj občutljiva razvojna obdobja, kot je to obdobje 10-letnikov.
Marija in njen prijatelj lahko sedaj največ naredita s tem, da si izkazujeta ljubezen, se medsebojno spoštujeta, cenita in si zaupata. Seveda morata vse to izražati tudi otroku. Morata ga tudi poslušati, upoštevati in razumeti ter spoštovati njegova čustva in želje ter dobrohotno vzpodbujati k uresničevanju njegovih ciljev. Če ga onadva sprejemata, bo tudi on čez nekaj časa sprejel dejstva glede očeta in bo tudi čustveno začel sprejemati Marijo.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
ter se spominjali svojega (pra-)pradedka Jurija, ki si je služil kruh kot pečar, zidar, pokrivač - skratka gradbeni mojster za vse, in (pra)prababice Marije, ki je doma gospodinjila, obdelovala svoj košček zemlje in večji kos kruha za številno družino našla tudi z delom pri velikih kmetih.
Srečanje Trebeških so organizirali Ivan, Justika in Teja Prapotnik. In ker je bilo prijetno, so si obljubili, da se še kdaj dobijo. Takrat še v večjem številu, saj se pravnu-ki in pravnukinje, ki so zdaj na vrsti za te zadeve, pridno trudijo, da se bo drevo še bolj razvejalo.
jš
Foto: Langerholc
Krvodajalci
28. april - Daniel Božič, Beblova 14, Maribor; Barbara Šic, Gradišča 74; Zoran Horvat, Sp. Polskava 141; Branko Frangež, Podlože 49/ a; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Gordana Šori, Juršinci 78; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Rastislav Vnuk, Gregorčičev drevored 8, Ptuj; Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g; Janez Avguštin, Slape 15/e; Slavko Jesih, Sp. Laže 27/a; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Lidija Medved, Podlože 69; Marija Kolbl, Žabjak 45; Anton Stolnik, Ulica Borisa Kraigherja, Kidričevo; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Janez Štumberger, Stojnci 20; Franc Šuen, Juršinci 88; Andreja Krajnc, Zg. Leskovec 23; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo, Ivan Jaunik, Ma-jeričeva 10, Maribor; Franc Bezjak, Majšperk 85; Ivan Vidovič, Slatina 60/a; Miran Trantura, Savinjsko 22; Anton Zelenik, Vintarovci 36.
5. maj - Nevenka Lebar, Vrazova 1, Ormož; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Renata Horvat, Podgorci 59; Anton Brenholc, Rjavci 21; Jerena Pučko, Gabrnik36/a;BrankoRepič, Slavšina 38; Jerica Strelec, Granitna 8, Oplotnica; Mirjana Žlahtič, Baris-lavci 20; Brigita Majcen, Žabjak 4/b; Eva Paulinič, Kraigherjeva 26, Ptuj; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Albin Strgar, Vintarovci 38; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ptuj; Benjamin Stajnko, Spuhlja 117/a; Tanja Žmauc, Savci 63; Ivan Pučko, Gabrnik 36/a; Biserka Selak, Videm pri Ptuju 7/b; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Stanko Rihtar, Pod-lehnik 22; Olga Zelenik, Markovci 67/d; Marjan Klinc, Kratka ulica 5, Skoke; Nataša Varnica, Videm pri Ptuju 3/a; Marinka Pučko, Vi-tomarci 69; Anton Gregorec, Mestni Vrh 104/a; Zdenka Čeh, Videm pri Ptuju 67; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a; Helena Šegula, Dornava 74/a.
Info
Glasbene novice
Vroči dnevi nam že napovedujejo ekstremno poletje z ekstremnimi glasbenimi hiti. Enega takšnih na slovenski sceni ponuja skupina Bepop, ki je iz zakladnice potegnila klasičen hit Prisluhni školjki. Se še spomnite pesmi oziroma filma, iz katerega je prišla? Gotovo je odgovor pozitiven in le želimo si lahko kakšnega poletnega hita, ki se ga bomo spominjali še leta.
Britanska regi zasedba UB40 si je ime nadela po obrazcu za nezaposlene. Verjeli ali ne, zasedba je do sedaj že izdala 51 malih in 24 velikih plošč. Njihova uspešna glasbena pot se bo gotovo nadaljevala, saj so na fin način priredili klasiko KISS AND SAY GOODBYE (****). Izvirnik te pesmi nosi letnico 1976 in takrat je pesem podpisala zasedba Manhattans.
Nemški studijski umetnik DJ SAMMY je še en neizviren mojster, saj prireja znane štikle in največ uspeha je požel s priredbo pesmi Heaven kanadskega rockerja Bryana Adamsa. Preprost bum bum bum ritem in slab ženski vokal sta osnovni značilnosti plesne priredbe WHY (***), ki v originalni baladni izvedbi Annie Lennox zveni stokrat boljše!
Kako pa vam zvoni vaš mobilni telefon? V svetu je bila največkrat naložena melodija v letu 2005 Axel F. Jo poznate? Morda tudi vaš mobilni telefon zvoni v taktih te elektronske pop parodije?! Sedaj je v Veliki Britaniji single oziroma bolj pravilno povedano mala plošča z najnovejšo verzijo štikla AXEL F (***)prišla tudi na 1. mesto njihove uradne lestvice. Novo verzijo je za najstnike ustvaril računalniški 'freak'pod imenom CRAZY FROG!
V mesecu ljubezni, maju, so izšli naslednji novi albumi: Devils & Dust - BRUCE SPRINGSTEEN, Something To Be
-	ROB THOMAS, Don't Believe The Truth - OASIS, With Teeth - NINE INCH NAILS, Mighty Rearranger - ROBERT PLANT, Cold Roses - RYAN ADAMS, Touch - AMERIE, Distrubing The Peace - BOBBY VALENTINO, Songs For Silverman - BEN FOLDS, Heart & Soul - STEVE BROOK-STEIN, Make Believe - WEEZER, The Antidote - MORC-HEEBA, Man - Made - TEENAGE FANCLUB, Rock Of Ages
-	AMY GRANT, The Forgotten Man - AIMEE MANN, My World - The Definitive Collection - SMOKEYROBINSON, Forever Faithless - FAITHLESS, Mezmerize - SYSTEM OF A DOWN, Magic Time - VAN MORRISON, The First Lady
-	FAITH EVANS, Stand Back - DAVE MATTHEWS BAND, Family Jewels - AC DC, La Good Life - K' MARO in Demon Days - GORILLAZ.
Ameriški band FOO FIGHTERS je v bistvu v lasti bivšega bobnarja Nirvane Dava Grohla. Potem ko je bil pri kultni skupini v ozadju za Kurtom Cobainom, si je dal s svojim bandom največ duška z naslednjimi uspešnicami: Big Me, Monkey Wrench, Breakout, My Hero in This Is A Call. Glasbeni časopisi in svetovni splet na pompozen način najavljajo vrnitev banda z odpičeno, provokativno in neposredno temo BEST OF ME (***).
Ameriška skupina THE WHITE STRIPPES je ljubitelje rocka dobesedno zastrupila pred dvema letoma s hitom Seven Nation Army. Brat in sestra še zmeraj delata sama in njun rock temelji na bobnih, kitari, basu in vokalu. Vendar njuna energija je še zmeraj v super dozi v komadu BLUE ORCHID (***), ki je snet z albuma Get Behind Me Satan.
David Breznik

Evrovizija 2005!
^ Xs. LONELY NO MORE - Rob Tho^as-X / / / 4. SWITCH - Will Smith 5. COWBOY - Chipz
///UlONNELL- Akon	S,
Í.SIGNS - Snoop Dogg & Just^Timberlakew Z s lONFI Y NO MORE - Rob Thomas \ N
ME LOVE YOU - Mario BACK GIRL - Gwen Stefani 8. DEVILS & DUST - Bruce Sp^ngsteen 9. DON'T PHUNK WITH MY HEART - Black Peas
10./HOLD^OU DOWN - Jennifer
& FatJoe
Vsak^ sred^ in nedeLj^ med \^.\0\w 2.0. ww
Kdo je režiser filma Vera Dralce? Odgovor:.
NAQRADNO
K^ s M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Igor Kotolenko, Goričak 12, Zavrč. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torta, 7. junl/a, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Into).
Gorillaz - Demon Days
(2005 - Parlophone - Dallas)
A poznate navidezno animirano britansko skupino Gorillaz? Vse stične točke okrog tega imena se začnejo in končajo pri imenu Damon Albarn. Vam je mogoče znano to ime? Nekateri ste kot iz kopa sedaj dejali, to je pevec skupine Blur, nekateri pa se še naprej čudite. V prostem času se je zgoraj omenjen izvajalec malo odlepil od svoje 'megalomanske' skupine in pod imenom Gorillaz dokazal svojo kreativno moč. Takojšnji uspeh hita Clint Eastwood in še večji kasneje singla 19-2000 sta izvajalcu dala moči, da ustvari drugo studijsko plato Demon Days. Nadaljevanje številka dve je bolj skrivnostno in eksperiment je na čase prav bravuro-zen, medtem ko na čase s svojo 'fuzijo' zateži poslušalca in mu lahko celo pokvari dan. Takšna je pač muzika skupine Gorillaz, ki vsebuje znane in neznane glasbene zvrsti, znane in neznane elektronske sample ali vzorce in znane ali neznane 'presedanse' v besedilih pesmi. Ob Damonu so petnajst komadov skupaj spravili ali natančneje povedano produkcijsko zapakirali v zanimivo celoto Dan The Automator, Jamie Hewlett in Del The Funky Homosapien
iz kultne rap skupine De La Soul. Slednji je svoje rap vibracije prispeval v nosilnem štiklcu Feel Good Inc (to je že velik hit), ki ima zabavni pop ritem, ki te v trenutku predrami v miganje! Pop je najbolj široka glasbena izraznost, a jo je na zgoščenki Demon Days zaznati zgolj za drobec, vendar je najbolj prisotna v sila pozitivnem komadu Dare. To je tudi najbolj komercialno usmerjena pesem s kar nekaj r&b vzorci in izjemnim dodatnim vokalom eks pevca banda Happy Mondays Shau-nom Ryderjem. Zlom in iro-ničnost je zaznati v besedilih gospoda Albarna, vendar sta takoj opazna v enakomerni elektronski pop/rock godbi komada Last Living Souls. Če po poslušanju te pesmi preveč razmišljaš, lahko postaneš zagrenjen! Popolna fuzija se zlije skozi 'sintisajzersko čor-bico' v naelektrenem komadu Kids With Guns, v katerem v ozadju vzklika oziroma kriči le dve besedici Push It včasih popularna pevka Neneh Cherry. Negativna plat albuma se nanaša na temnopolte rap guruje, ki med sodobno elektroniko zvenijo preveč nasilno in zato komadi Dirty Hary, November Has Gone in All Alone sodijo na kakšen
drug projekt. V omenjenih animirana sestava gosti Boo-tieja Browna, MF Downa in underground prvake Roots Manuva. Verjetno ste ob zgoraj omenjenem imenu Blur pričakovali, da bo recenzija bolj rockersko obarvana. Čista osnova bi lahko bila povzeta iz rocka, a se pravi dovolj trdi rock pojavi le v pesmi White Light. Komad Fire Coming Out Of The Monkey's Head je umirjen s šokantno zgodbo, ki jo bere ali pripoveduje igralec Dennis Hopper. Gotovo pa vam bo instrumentalna podlaga vsaj malo znana, saj je povzeta po glasbi disco skupine Cameo. Delčki funkyja, pop/rocka in r&b-ja sestavljajo napeto odo Every Planet We Reach Is Dead s preveliko ideološko
Filmski kotiček
Vera Drake
London, 1950. Vera Drake živi z možem Stanom, sinom Sidom in hčerko Ethel. Družina ni bogata, je pa srečna in tesno povezana. Vera pospravlja hiše, Stan je mehanik v bratovi delavnici, Sid dela kot krojač, Ethel pa v tovarni preizkuša žarnice. Toda nesebična Vera ima skrivnost, ki je ne zaupa nikomur: brez plačila pomaga mladim ženskam pri prekinitvi nezaželene nosečnosti. Nato pa eno izmed deklet po splavu odpeljejo v bolnišnico. Sled policijo privede do Vere in vse se obrne na glavo. Ta film, katerega zgodba se dogaja v času, ko je bil splav v Angliji še vedno večinoma prepovedan, prikazuje ljudi, ki so verjeli, da je prekinitev nezaželene noseč-
Vera Drake, drama Dolžina: 125 min Leto: 2004
Država: Velika Britanija, Francija, Nova Zelandija Režija: Mike Leigh Scenarij: Mike Leigh Igrajo: Imelda Staunton, Jim Broadbent, Phil Davis, Peter Wright, Adrian Scarborough, Heather Craney, Daniel Mays
nosti zlo. Vera Drake je sicer pozitivna osebnost, ki ljubi življenje. A vseeno v prostem času opravlja splave. Nikoli za denar - preprosto želi pomagati ljudem, če je le to v njeni moči. Toda zakaj film danes? V prenaseljenem svobodnem svetu je splav eno izmed najbolj perečih vprašanj. S postavitvijo filma v petdeseta leta prejšnjega stoletja se je režiser moralne dileme lotil posredno. V petdesetih so ljudje izgledali veliko starejši. Vera Drake ima le približno 45 let, pa se nam zdi, da jih ima 60. Težko življenje, težka hrana, brez kozmetike. Celo otroci so se oblačili kot ljudje srednjih let. Petdeseta leta so povojno obdobje. Z odlično ekipo, direktorjem fotografije Dickom Popeom, scenografinjo Eve Stewart in kostumografinjo Jacqueline Durran, je Mike Leigh ustvaril temačno enobarvno sliko. Kljub Verinemu optimizmu in veselosti je film temačen. Kajti gre za občutljivo in zelo težko temo. Zakaj Vera Drake opravlja splave? Do tega ni prišlo kar naenkrat, ampak se je nabiralo več let. Vera se sploh ne vidi kot nekdo, ki opravlja take posege. Preprosto pomaga ženskam. Ženske, ki jih obišče, je ne poznajo. Samo vstopi, opravi in odide. Verin lik ostaja nekako skriv-
dozo v besedilu. Naslovna tema Demon Days je najbolj umirjena in bi ji lahko dejal tudi, da je variabilna elektro pop balada, katere posebnost je izjemna vokalna spremljava londonskega gospel pevskega zbora. Inovativna in privlačna poteza. Enaka pa je tudi moja končna ugotovitev za celoten projekt Demon Days. Gre za posebno glasbo posebnih umetnikov, na čelu s čarovnikom Damonom Al-barnom. Gorillaz so dosegli in celo presegli pričakovanja njihovih fanov in tudi vam svetujem, da si privoščite koščke sodobne elektronike skrite skozi pop, rock, r&b, rap, trip-hop _ Čas je za raziskovanje!
David Breznik
nosten. A takšnih je bilo na stotine žensk. Vera uporablja bolečo, a ponavadi zanesljivo metodo. Vse previdno razkuži, a vseeno lahko tako kot pri kakršni koli operaciji pride do težav. Pri enem dekletu se celotna zadeva zalomi. Toda v tem primeru mati Vero pozna. V bolnišnici zdravnik pove, da do takšnih primerov prihaja vsak teden. In zgodba se začne. Ena izmed najboljših britanskih gledaliških in televizijskih igralk Imelda Staunton, ki je zaigrala tudi v številnih celovečercih, med drugim v Shakespeare in Love, Sense and Sensibility, Crush, Much Ado About Nothing in Peter's Friends, je lik Vere Drake upodobila naravnost fantastično. Na malih zaslonih smo jo sicer videli tudi v dramah Cambridge Spies in David Copperfield. Za svoje gledališko delo je prejela tri prestižne nagrade Olivier. Tako kot ste pred časom preprosto morali videti film Sestre Magdalenke, je tudi Vera Drake film, ki ga nikakor ne smete zamuditi. Priporočamo!
Grega Kavčič
Petek, 3. 6., ob 19. uri: odprtje razstave slik Barbare Lekše. Mlada likovna ustvarjalka prihaja iz Zagorja ob Savi in svoja dela na samostojni razstavi predstavlja prvič.
Petek, 10. 6., ob 20. uri: Večer jazz standardov. Nastopila bo zasedba FREN-DLY & THE BAND: Matjaž Vertuš - bas kitara, Jure Bukovnik - saksofon, Stane Hebar - kitara, Erik Re-pič - bobni in Aleksandra Bajde - vokal. Jazz večer bo na odprtem prostoru, v parku pri CID, v primeru slabega vremena pa v CID.
POČITNICE 2005
Zloženka z informacijami o počitniških programih različnih organizacij s področja športa, kulture in neformalnega izobraževanja bo izšla v prvi polovici junija. Brezplačno jo bodo prejeli vsi osnovnošolci in srednješolci na Ptuju, pa tudi učenci OŠ Markovci in OŠDestrnik. Na voljo bo tudi v CID, v info točki KPŠ, v knjižnici, na CSD Ptuj in v TIC Ptuj.
LETOVANJA
Zbiramo prijave za: počitnice v Poreču, kijih organizira ZPM Maribor, tabor v Veržeju, ki ga organizira Društvo Hopla iz Ptuja, letovanje v Ankaranu in tabore v bližini Term, ki jih organizira Društvo Praha. Prijavnice dobite v ptujskih osnovnih šolah in v CID Ptuj.
Iščemo prostovoljce za izvajanje poletnih uličnih delavnic!
Javite se v CID na tel. 02 780 55 40 ali 041 604 778!
SLAVNOSTNA PRIREDITEV OBOBLETNICI
TISKARSKO SITO
PREDMET, STVAR
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (EVA-MARIE)
Štajerski TEDNIK
ŠTOR, PAROBEK
NERAZLOČEN GLAS
ŠVICARSKI ALPSKI SMUČAR, IMBODEN
MITO TREFALT
DISKOTEKA V DOBOVI
NAMIZNO PREGRINJALO
TANJA MARKOVIČ
NAMEN, HOTENJE
ČOKAT AFRIŠKI KUŠČAR
ANTIČNO RAČUNALO
VLADARJEVO BIVALIŠČE
AMERIŠKA PEVKA FRANKLIN
IT. ŠPORTNI FUNKCIONAR
IGRALKA MOORE
.. BAHADUR ŠASTRI
RDEČI KRIŽ
DEL KNJIGE
MATIJA (PO DOMAČE)
OVES
(LJUDSKO)
NASELJE PRI KOBARIDU
20. GRŠKA ČRKA
OMLATENJE
ANGLEŠKI VOJSKOVODJA
NINO ROBIČ
TV SNEMALEC (SLAVO)
MADŽARSKO ŽENSKO IME
GRŠKA ČRKA
NAŠ PEVEC PESTNER
NOBELIJ
AMERIŠKA ROCKOVSKA SKUPINA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: splak, Troma, rakar, U Tant, Kameleon, preprogar, novelist, renonsa, zmagovalka, Epir, ED, Redžo, oleat, Bra, scimek, Am, Rogla, lecet, robot, Ema, AI, IS, ras, nevesta, alto, soborka, kita, Parker, kristal, Aćim, Arnavt. Ugankarski slovarček: IRETON = angleški vojskovodja (Henry, 1611-1651), JALA = ljudsko ime za smreko, NEBIOLO = italijanski športni funkcionar (Primo, 1923-1999), OSJI PAS = dopisni steznik, PROS = indonezijski čoln, RANTEKOMBOLA = najvišja gora na Celebesu, visoka 3455 m, ŠPAROBEK = stor, parobek, TKO = ameriška rockovska skupina iz Seattla.
Zanimivosti
Na antičnem frizu odkrili podobi otrok Marka Antonija in Kleopatre
Atene (STA/AFP) - Grški arheolog Kostas Zahos je na frizu antičnega templja, izklesanega v čast zmage rimskega cesarja Oktavijana v bitki pri Akciju, odkril podobi otrok egiptovske kraljice Kleopatre in rimskega vojskovodje Marka Antonija. Zahos trdi, da sta enajstletna dvojčka Aleksander Helios in Kleopatra Selena prikazana na eni od kočij na frizu, ki prikazuje Oktavijanovo zmagoslavje v Rimu leta 29 pred našim štetjem, kjer je proslavil zmago nad svojima nasprotnikoma Markom Anto-nijem in Kleopatro. Izid pomorske bitke pri Akciju, južno od otoka Krf, v kateri je sodelovalo skoraj tisoč ladij na obeh straneh, je Oktavijanu zagotovil trden nadzor na Rimskim imperijem.
Mladoletnemu sinu za rojstni dan podarila striptizeto
NashviHe (STA/AP) - Američanka Anette Parris iz zvezne države Tennessee bi se utegnila znajti v zaporu, ker je mladoletnemu sinu za 16. rojstni dan pripravila presenečenje z nastopom striptizete. »Svojemu sinu sem skušala prirediti nekaj posebnega, nisem ga želela užaliti,« je pojasnila Anette, ki so jo s soprogom, striptizeto in še dvema odraslima osebama prijavili pristojnim organom. Obtožnica jo bremeni spodbujanja mladoletniškega prestop-ništva in razvrata. Nastop najete »umetnice« si je ogledalo deset mladoletnikov, zadevo pa so razkrili v fotografski delavnici, kjer so razvili posnetke z zabave ter prijavili zadevo policiji. Obtožena mati je bila ogorčena. »Le kako mi lahko ukazujejo, kaj lahko in kaj ne morem pokazati svojim otrokom,« seje vprašala. Tiskovni predstavnik policije pa jepo-
jasnil, da zakon prepoveduje mladoletnikom vstop v lokale s striptizom. Dodal je še, da nihče ne more zaobiti zakona in povabiti striptizete na dom, kjer se ta sleče in gola pleše pred mladoletniki.
L.King bo praznoval v družbi nekdanjih predsednikov Busha in Clintona
Los Angeles (STA/AFP) - Ameriški televizijski voditelj in eden najbolj znanih obrazov ameriške televizije CNN Larry King ta teden praznuje 20 let sodelovanja s CNN. Dogodek bo obeležil delovno, ko bo v svojo oddajo povabil nekdanja ameriška predsednika Georgea Busha starejšega in Billa Clintona, gostil pa bo tudi sedanjega podpredsednika ZDA Dicka Cheneya in njegovo soprogo Lynne. Sicer pa bo 71-letni King, ki je svojo kariero začel pred 48 leti na radiu, v petek sam intervjuvanec. Pogovor z njim bo vodila prav tako legendarna televizijska voditeljica Barbara Walters.
Policija v Kambodži zaplenila 36 kač
Phnom Penh (STA/dpa) - Kamboška policija je v stanovanju neke ženske odkrila 36 nestrupenih tropskih kač, vrste boa in težke okoli 125 kilogramov, za katere je ženska trdila, da so njeni hišni ljubljenci. Predstavnik policije v mestu Chom Cha-ou na jugu države je dejal, da so policisti delovali po anonimni prijavi in da so vse plazilce zaplenili. »To ni ogrožena vrsta, vendar jih ni moč imeti doma kot hišne ljubljenčke. Lastnica je povedala, da se je vse začelo pred desetimi leti, ko je dobila par kač. Kači je hranila, čez čas pa so se skotili mladiči,« je dejal policijski predstavnik. Lastnico so priprli, vendar so jo izpustili v zameno za plačilo varščine v višini 750 dolarjev. Kje so končale kače, ni znano. Je pa policija sporočila, da pričakuje, da bodo živali spuščene v naravo.
Lujzek • Dober den vsoki den
Joj, kak je lepa nedela zodjega tjedna v letošnjem leti, ki mu moremo slavo peti v dvataužntem peti. Pod lipo sedim in na Radii Ptuj posušam oddajo Radia Ptuj, ko moj kolega Zmagoslav Šalamun suče svojo oddajo. Poslušam Trstenke iz Podlehnika, ki prepevlejo store haloške pesmice. Ko jih poslušaš, je to prova pravljica. Pa kaj vse pove o živleji, ki ga nega več, jihova vodkinja, legenda živleja, ki izginja in se ne vrača kak nibena penzija ali pa plača.
Meni, ki sen že boj stori kak mlodi ded, se zdi, da nasploh premalo neguvlemo in spoštuvlemo korenine svoje preteklosti, brez kere tudi nega prihodnosti. Naši novodobni politiki se sploh ne zavedajo svojih korenin in jim tudi zato želim, da bi bli tudi hitro politično hin!
Grdo se čuje, hitro se maš-
čuje, jaz mam trdo kožo, jebali so me komunisti in gnešji, kak se jim reče de-mokracisti, na kunci pa se jim reče isti, isti
Vsi svetniki majo roke obrnjene k sebi, edino moja Mica, ki se obnoša kak sto-ra devica, si misli drgače, si namesto store hlačke obloči tankice in se meni zdi, da ma na luliki špangice.
Tejko za gnes o seksi, bivšem kavsi in seksi, zajpa še o politiki, ki je čisto poleg riti, smrdi na obeh straneh in se ti debeli špeh ter krščanski greh.
Grem dale za iste pare. Na pragi smo prve polovice totega leta, ko mi tastori zgledamo kak bujta teleta. Vete, jaz provim, boj smo stori, boj smo nori. Toti rek neje čista gvišen, saj si do-kič jaz svojo ritko obrišem, sem svoj tovariš in gospod in me nihče nemre vrčti za plot.
Fertig, nega več. Adijo Marija, vse sem spija, lačen grem domu.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-IO^Smhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 4. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno).
NEDELJA, 5. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno).
PONEDELJEK, 6. junija:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi
pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
TOREK, 7. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJAN-ČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 8. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
ČETRTEK, 9. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V
KRAJ. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PETEK, 10. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
ko boste vztrajali, da vse skupaj sploh ni res, bolj boste v sebi prepričani, da imate prav in da se moti vaš partner. Pravzaprav bo smešno, da boste o njegovih stvareh bolj poučeni kot on. Res je raztresen ta vaš ljubljeni človek.
BIK
V začetku tedna lahko pri svojem ustvarjalnem delu doživite zelo lepe uspehe, čeprav se bodo pravi rezultati vašega dela pokazali šele v oktobru. Med tem pa izkoristite ugodne energije za zabavo in sprostitev, tudi igre na srečo.
DVOJČKA
, V tem tednu boste nepred-J vidljivi, kar pa je za vas že splošno znano. Nabiti boste z negativno energijo predvsem v domačem okolju, saj vas bodo domače okoliščine omejevale in vam jemale največ energije. Odpravite se na sprehod v naravoi.
RAK
Dnevi bodo zelo ugodni za učenje, komunikacijo, izlete in krajša potovanja, za vsakodnevne pogovore in dogovore, opravke, predvsem pa za harmonične stike tako s sosedi kot s sorodniki. V tem času se boste hitreje učili kot ponavadi.
LEV
S partnerjem se ne bosta mogla strinjati glede nekih zadev Vi boste predlagali zelo skrajno rešitev, on pa se z njo nikakor ne bo strinjal. Tokrat ne bosta prišla na isto raven. Najbolje za vajino zvezo je, da ohranita ločeni mnenji in skupno ljubezen.
DEVICA
Na preizkušnje, ki so pred vami, se boste morali prej ali slej začeti pripravljati. Zato je kakršno koli odlašanje v tem trenutku že nepotreben luksuz. Čimprej začnite, da boste prej na cilju. Se vam to ne zdi logično?
TEHTNICA
Veliko energije boste usmerjali v učenje ali pa v komunikacijo z okolico. Uspešni boste pri vseh pravnih vprašanjih. Pri vsem tem je najbolje, da se zanašate samo na sebe in ne na tako imenovane prijatelje, ki samo obljubljajo, naredijo pa na žalost nič.
ŠKORPIJON
Na področju vaše kariere še traja globlja preobrazba, tako da večjih sprememb v tem času glede poslovnosti ne bo. Ne računajte še na stalno zaposlitev, ampak bolj na priložnostna dela. Če ste že stalno zaposleni, pa lahko pričakujete spremembe na boljše.
STRELEC
Dobili boste zanimiv obisk, ki vam bo postregel razplet, na kakršnega sploh niste upali. Bližnji bodo zelo hitro opazili, da ste nekam višje nad tlemi kot običajno. Je za to kriva ljubezen?
KOZOROG
V	tem tednu boste dobili izvirne in ustvarjalne ideje, ki bodo povezane tako s potovanji kot s hobiji in igrami na srečo. Če v tem tednu igrate kakšno igro na srečo, boste uspešni. Prijetno boste presenečeni nad nepričakovanim darilom.
VODNAR
Ker vedno hitite, kot je običajno za vse Vodnarje, še najbolj pa za Vodnarje tretje dekade, morate biti previdni na cesti. Dnevi v tem tednu so vam naklonjeni, zato jih le izkoristite za uspešne posle in napredovanje v službi.
RIBI
V	dneh, ki prihajajo, boste doživljali precej nestabilnosti na finančnem polju. Vir
dohodka bo postal negotov, nepredvidljiv in nestalen. Če se igrate z mislijo, da bi v tem času začeli z novim poslom, ne pričakujte uspeha na finančnem polju.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
26 .Šíajmib'TEDNIK
Mladi dopisniki, zanimivosti
petek • 3. junija 2005
Sale
NEZANIMIVO
»O Mateji pa res ne morem reči nič slabega.« »Potem pa se raje pogovarjajta o kom drugem.« ♦ ♦♦
DEŠČICA
Dušan se zaposli v gradbenem podjetju. Prvi dan, ko pride na gradbišče, začne iskati deščico velikosti 30 x 30 cm. Išče in išče, delovodja se pozanima, kaj išče, in Dušan mu pove, da deščico velikosti 30 x 30. Išče še delovodja, pozneje se jima postopoma pridružijo še drugi delavci, toda brez uspeha. Ob desetih pa se oglasi Dušan: »Zdajle bo malica. Nič hudega, če deščice nismo našli, se bom usedel pa na
betonske zidake.« ♦ ♦♦
NOSEČA
Hillary Clinton je obiskala ginekologa, ki je ugotovil, da je noseča. Takoj je zavrtela telefon in poklicala Billa:
»Ti svinja! Jaz sem noseča, ti pa seksaš z drugimi ženskami!«
Bill pa je odgovoril: »Pomiri se lepo, nato pa mi povej, kdo si, in jaz bom
prevzel vse stroške...« ♦ ♦♦
ZAPRTJE
»Si že slišal, da so centralno gorenjsko knjižnico morali
ves
»Zakajpa?«
»Nekdo je ukradel knjigo!« ♦ ♦♦
PULJENJE
Zakonski par sedi v zobozdravstveni čakalnici. Ko vstopita v ordinacijo, vpraša mož:
»Koliko stane puljenje zoba?«
»Pet tisoč tolarjev z injekcijo in dva tisoč brez injekcije.«
»Kar brez injekcije. Draga,
usedi se na stol.«
♦ ♦♦
ALKOHOL V MORJU
»Zaradi mene lahko alkohol tega sveta zli v morje!« je Gregor rekel v družbi prijateljev in znancev.
»Ali si tak antialkoholik?« ga je vprašal eden od znancev.
»Ne, potapljač sem!« ♦ ♦♦
RAZVEDRILO
Mornarček, sveže poročen, je z ladjo odpotoval na Daljni vzhod in se z moštvom zasidral na Filipinih, kjer so morali ostati pol leta. Nekega dne mornarja zagrabi domotožje in napiše pismo svoji ženi: »Draga žena. Tukaj je tako dolgočasno brez tebe. Komaj čakam da pridem domov. Tukaj nas neprestano oblegajo domača dekleta, jaz pa nimam kaj početi.« Mornarček kmalu prejme pismo svoje žene. »Da te ne bodo mamile skušnjave, ti pošiljam orglice, da ti bodo za razvedrilo. Nauči se jih
Ko se je čez poleta vrnil domov, je objel svojo ženo in ji rekel:
»Draga, pojdiva takoj v posteljo! Tako zelo sem te pogrešal!«
»Najprej zaigraj na orglice!«
Veržej • Poletni tabor 2005
Življenjska pustolovščina - svet na moji dlani
TUdi letos bodo inštruktorji mladinskih delavnic v okviru Društva HOPLA in Centra interesnih dejavnosti Ptuj od 25. junija do 6. julija v Veržeju pripravili poletni tabor za mlade od 13 do 17 let.
Kot je povedal vodja tabora Franci Verdenik, se že nekaj let na teh taborih srečujejo mladi iz vse Slovenije, se spoznavajo, zabavajo ter koristno zapolnijo počitniški čas. Letošnji tabor nosi naslov »Življenjska pustolovščina - svet na moji dlani« in že sam naslov pove, da bo dogajanje zelo pestro in razgibano ter da nikomur ne bo dolgčas.
V dopoldanskem času bodo potekale delavnice, kjer se bodo v krogu pogovarjali o določeni temi. Izmenjavo mnenj bodo dopolnili z igranjem raznih življenjskih iger.
Letos bodo potekale naslednje delavnice: Droge, Čustva, Odnosi, Narava, Alkohol, Kolikor daš, toliko dobiš, Moški in Ženske. Delavnice so zelo zabavne, hkrati pa koristne, saj mladi udeleženci spoznavajo, kako sproščeno in strpno pre-
magati probleme, s katerimi nas preizkuša življenje. V popoldanskem času pa si bo lahko vsak izbral delavnice med naslednjimi možnostmi: Športne delavnice (odbojka, borilne veščine, namizni tenis, med dvema ognjema, aerobika), delavnice Ustvarjamo po najstniško (slikanje na majice in telo, origami, izdelovanje škatel iz papirja, izdelovanje lesenih kulic, izdelovanje novega papirja iz starega), delavnice Sprostimo se (joga, masaža, tai-chi), pa kuharska delavnica, Najšibkejši člen, Milijonar, Piknik, Vojna z vodnimi baloni, Orientacijski tek, Gledališče, Grafiti, Md Stars, Avdicija, Modna revija, Zmenkarije, Orientalski ples, Mozaiki itd.
Dneve bodo zaključili z druženjem in različnimi zanimivostmi in presenečanji, kot so npr: Spoznavni večer, Plesi, Afriški
Vodja tabora Franci Verdenik
Mladi dopisniki
To smo mi drugošolci z brati in sestrami na družinskem pikniku v Halozah.
Imeli smo piknik v Halozah
Na piknik v Halozah nas je povabila sošolka Eva Gašper-šič, saj ima tam njena družina vinograde in hišo z velikim dvoriščem, kjer smo se lahko igrali. Bilo nam je zelo všeč, Evin ati je spekel meso, mami pa je narezala zelenjavo, naše mame so pripravile pecivo, nekaj stvari pa smo kupili. Ivi je bilo še posebej všeč igranje v naravi, po hribčkih se je veselo kotalila tudi Ina. Rene je na družinskem pikniku drugega A-razreda iz OŠ Mladika zaigral na lončeni bas, zapele pa so Eva, Ela, Tjaša in Barbara. Vito in Žan, sta se zabavala s kotalje-njem lesenega soda, vsi pa smo se spoprijateljili s sosedovimi otroci in psički, ki so prišli pogledat, kaj to diši in kriči na našem pikniku, ki sta se ga udele-
žili tudi naši učiteljici.
Učenci 2. a razreda OŠ Mladika
ČEBELICA
Pridna in marljiva čebelica leta od cveta do cveta. Med nam prinaša, bolezni odnaša, a če jo ujeziš, njen pik dobiš.
ČEBELICE
Čebelice mlade pripravljajo se spet,
tja gor pod oblake
nabirat cvetlični med.
Podajo na prvi se let,
tja, kjer zlato sonce na trate seje
vse, kar cveti, krasi rože in veje.
Drobna krilca prav daleč jih neso, za čebelarja letina bo to, za moj zajtrk pa jutranje zlato.
Učenci 4. a, b OŠ Markovci z razredničarkama
Foto: M. Ozmec
Tudi na lanskem taboru Življenjska izkušnja je bilo v Veržeju poučno, ustvarjalno in zabavno.
Foto: M. Ozmec
večer, Bivaki, Večerja na prostem, Pidžama party ^
Ob delavnicah in igrah se mladi ne bodo le zabavali , ampak spoznavali tudi samega sebe, prijatelje, videli različne možnosti za rešitev svojih težav, spoznali, kako učinkovito reagirati v posameznih situacijah, da bodo dosegli tisto, kar si želijo. Tabor bi lahko opredelili tudi kot šolo za življenje.
Tudi letos bo tabor potekal v domu Veržej, in sicer od 25. junija do 6. julija. Dom ima dvo- ali triposteljne sobe, šest
Ustvarjalčki
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAl-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 5. ju-
apartmajev z velikim dnevnim prostorom, vsak apartma pa ima zunaj svojo poletno hiško. Na prostem je možno igrati odbojko, namizni tenis, tenis, med dvema ognjema, v domu pa je tudi velika telovadnica.
Za vse, ki ste stari od 13 do 17 let, imate čas in si želite nepozabne dogodivščine z vrstniki iz vse Slovenije, je to čudovita priložnost, da se jim pridružite. Če bi radi izvedeli še več, si oglejte spletno stran http://www.cid. si/tabor 2005, kjer boste našli tudi prijavnico, ki jo izpolnite
nija in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvarjal-čkov iz 34. številke Štajerskega tednika je:
Katja Goričan, Pobrež-je 124, 2284 Videm pri Ptuju.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
skupaj s straši ter jo pošljete v Center interesnih dejavnosti, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tel.: 02 780 55 40, faks: 02 779 21 81, s pripisom »Tabor«. Brez vas ne bo tako veselo, so prepričani Franci, Barbara, Matic, Petra, Jasmina, Sašo, Marjeta, Anita, Darinka in Magda. Za dodatne informacije lahko pokličete na zgornjo številko ali vodja tabora Francija (041 569 370) ali pa namestnico Barbaro (040 264 009).
-OM
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KARAMTAUIJA
VBUkO
LUBLJAJITA: BTC, HALAA NOVO MESTO: BTC NOVO MESTO NOVAOOBJCA; DELFINOVA 10
Osem podrobnosti je enakih na obeh risbah. Vsakič so del drugega predmeta. Jih najdete?
Iščete svoj stil
Nežka v športnem stilu
Nežka Klemenčič je doma v Trnovskem Vrhu v občini Trnovska vas. Zaposlena je v ZD Maribor, mama štirih otrok. Prostega časa ima bolj malo, najraje ga preživi z družino. Za akcijo Iščete stil se je prijavila iz radovednosti.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Nežki ugotovili suho in zelo občutljivo kožo. Po negi, ki so jo izvedli s preparati za njen tip kože, so jo poučili o negi kože doma. Poleti je zaščita kože še posebej pomembna, zlasti še obraza, ob primerni negi in zaščiti so ji priporočili še pitje tekočine, najmanj dva litra dnevno.
V	Frizerskem salonu Stanka se je za novo Nežkino frizuro in make up potrudila Minka
Feguš. Zelo je bila vesela, ker pri oblikovanju ni imela omejitev, gospa Nežka ji je dala proste roke. Odločila se je za popolno preobrazbo cele glave, pričeske in make upa. Postrigla je krajše resaste linije, na temenskem delu je pustila malo večji volumen, da bo tudi sama lažje oblikovala svoje lase. V celoti jih je zmehčala, brez poudarjenih prečk in strogih linij. Nova Nežkina pričeska je zasijala
v živahno bakrenem blond tonu z oranžnim poudarjenim pramenom na čelu.
Obraz je Minka najprej navlažila s kremo, nato je s korektorjem prekrila temnejše dele na koži. Tekoči puder je enakomerno porazdelila čez cel obraz in ga fiksirala s pudrom v prahu. Veki je obarvala rožnato v kombinaciji s srebrnosivim tonom. Rahlo je poudarila obrvi, trepalnice in lička. Za ustnice je izbrala
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nežka prej ...
Poravnava, d.o.o. odprla vrata štirinajste pravne pisarne v Sloveniji
Na Ptuju uspešna že tretje leto
■ Ste bili poškodovani v prometni nezgodi in žeiite primemo denarno odškodnino?
To je eden od reklamnih sloganov, s katerim Poravnava, d.o.o., opozarja nase.
Učinkovito in hitro zastopanje in posredovanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode, nezgode na delovnem mestu ali javnem prostoru je glavna dejavnost pravniškega podjetja Poravnava, d.o.o.. Ustanovitelja in lastnika podjetja Rok Snežič, univ. dipl. pravnik, in mag. Nenad Đukič, MBA, sta se s to idejo vrnila domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam obstajajo tovrstne pravne pisarne že vrsto let in tudi odškodninsko pravo je na zavidljivi ravni. Seveda so s svojimi pravicami pri odškodninskih zahtevkih Američani neprimerno bolje seznanjeni, kot smo Slovenci. Podjetje Poravnava, d.o.o., skuša v našem prostoru odigrati tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveščati širšo javnost. Slovenci namenjamo lepe zneske za vsa mogoča zavarovanja. Manj poučeni, spretni in vztrajni pa smo pri izterjavi odškodnine, do katere smo upravičeni po poškodbi.
mag. Nenad Đukič, MBA
Rok Snežič, univ. dipl. pravnik
Podjele Poravnava, d.o.o., ponuja strankam pomoč v svojih 14 pravnih pisarnah: PTUJ (VODNIKOVA ULICA 2 - NAD GLAVNO POŠTO), Ljubljana (Zaloška cesta 69 - dvorec Sela v Mostah), Maribor (Sokolska ulica 46 - pri Merkuiju Kranj na Studencih), Celje (Ljubljanska cesta 20 - garažna hiša Spar), Kranj (Maistrov ti^ 11 - center), Koper (Vojkovo nabrege 32 - stavba Interevrope), Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec, Krško, H-ebnje, Koče^e, Nova Gorica in Postojna.
■ Strokovnost Je najpomembnejša
Zavedajoč se, daje na tem občudjivem področju nadvse pomembna strokovnost, podjetje gradi in razvija svojo ponudbo oz. storitve prav na njej. Čeprav so vse pisarne zasute z zahtevki svojih strank, je vsaka stranka primer zase. Zaposleni pravnik seji posveti, si vzame čas za pogovor in dejansko rešuje njen primer od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Od svojega cilja, da postane vodilno podjetje na tem področju. Poravnava, d.o.o., ne odstopa. Trenutno beleži največje število odškodninskih zahtevkov, vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. »V najkrajšem času do najvišje denarne odškodnine za telesne poškodbe v primeru nezgode,« je slogan, od katerega podjetje ne odstopa. Najboljši dokaz za to so številne zadovoljne stranke. Nezgode v prometu, na delovnem mestu in v prostem času so žal prisotne. So nepredvidljive in se lahko pripetijo vsakomur. Zavarovalnice so od nekdaj urejale zavarovanja, bodisi avtomobilska bodisi nezgodna. V zadnjih letih je njihova ponudba široka in mreža z zavarovalnimi agenti dobro stkana.
Če oškodovanci še pred letom niso prav vedeli, pri kom poiskati pomoč, da bi jim uspelo od zavarovalnice dobiti primerno denarno odškodnino za utrpljene telesne poškodbe, so danes v neprimerno boljšem položaju. Končno imamo tudi v Sloveniji tovrstno pomoč. Nudijo podjetje Poravnava, d.o.o., ki se ukvarja izključno z odškodninami v primeru telesnih poškodb. In to poškodb, ki so posledica prometne nezgode, nesreče na delovnem mestu in v javnih prostorih.
■ Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov
Poravnava in njen kolektiv poskrbita, da stranke v čim krajšem času pridobijo primerno denarno odškodnino. Za svoje storitve podjetje zaračuna 10 odstotkov provizije, a šele ob izplačilu odškodnine stranki oz. hkrati z njim, to je tedaj, ko dobi stranka od zavarovalnice izplačano odškodnino.
Radarje za odškodninski zahtevek treba narediti izvedeniško mnenje, ki ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, denar za izdelavo mnenja založi Poravnava, d.o.o.. Skratka, stranka do izplačila odškodnine nima nikakršnih stroškov. Vse pisarne Poravnave, d.o.o., ponujajo tudi pravno svetovanje, kije brezplačno, po telefonski liniji 080 13 14 ali v vseh poslovnih enotah po Sloveniji.
Z letom 2005 vam podjetje Poravnava, d.o.o., ponuja brezplačno svetovanje na domu po vsej Sloveniji. Za obisk našega pravnega strokovnjaka na vašem domu pokličite brezplačno številko.
Pokličite brezDiačno: 080 13 14
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
PE PTUJ, Vodnikova 2 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
. pozneje.
nežno rdeč glos.
Za Nežko so sodelavci akcije Iščete svoj stil modnega studia Barbare Plavec Brodnjak izbrali športni hlačni kostim, primeren za močnejše postave, v ptujski prodajalni Zvezda Tekstila Ljubljana. Čez široko krojene hlače je oblekla bluzico
z okroglim izrezom v temnejšem sivomodrem vzorcu, ki lepo skrije morebitne pomanjkljivosti postave. Priporočajo ji navpične črte, ki postavo zožijo, majhne vzorce, ozka krila, ki se v spodnjem
Popust Frizerstva Stanka v juniju
delu širijo navzven in vrhnja oblačila bolj ohlapnega, ravnega kroja.
V Športnem studiu Olim-pic bo Nežka vadila v izbranem programu mesec dni brezplačno. Poudarek bo na oblikovanju postave in zmanjšanju telesne teže, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nežka v oblačilih iz ptujske prodajalne Zvezda Tekstila Ljubljana
UG0DN09TI
v Metalki na Ptuju
Cenovno ugodna ponudba armaturnih mrež
Q188 6x6-15x15 2,15mx6m.....5.390.-
Q 335 8x8-15x15 2,15m x 6m....11.690.-Q 503 8 x8 - 10x 10 2,15m x6m....16.990.-
R 335 8 X 5 - 15 X 25 2,15m X 6m......7.290.-
R 424 9 X 6 - 15 X 25 2,15m X 6m......8.990.-
Betonsko železo rebrasto dolžine 6m Od fi 8 do fi 16, cena za kg...................169.-
kopalniški blok CORDOBA..............59.990.-
kopalniška zavesa JOY......................,1.190.-
deska WC lesena...............................3.490.-
omarica FUSCIA..............................11.990.-
ročka za prho KIM...............................990.-
cev za prho PROCONTUR.....................990.-
kopalniška preproga........................2.290.-
Armature ARMAL 10 % POPUST
Slike so simboll<!ns
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00
METMKA' TRGOVINA
Spomladanska akcija
■	bančni kredit z 1,95 % obrestno mero	leasing od 1-6 let brez stroškov odobritve
■	leasing na osebno izkaznico s 26% pologom	■ 50% vrednosti avtomobila plačate ob prevzemu, brez stroškov odobritve 50% pa čez eno leto
POSEBNI POPUSTI OB POSEBNIH POGOJIH - ponudbo lahko prilagodimo vašim željam. AVTOHIŠA HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 33

Ponudbo veljo do konco junijo 2005. Sliko lohko prikozuje opremo, ki ni stondordno.
w.opel-marketing.si
_ SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. ^ Suhodolčanova ul. 10 2204 IVIIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
MARKIZE (TENDE) , ALU ŽALUZIJE
>	ROLOJI
>	LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss.________
NAROČILNICA ZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER(t)ĐIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

mmmmmiMMà
Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UflDBA ZA NALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
IME IN PRIIMEK:
Franci Letoi\ja
Cirkovce 61,8386 Cirkovce
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571._
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO vsa slikopleskarska dela po konkurenčnih cenah. Dragutin Ivančic, s. p., Žabjak 61, telefon: 02/ 745 36 41 ali 041/ 895 504.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s.p., ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. Gsm 041 785 303.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve električnih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{č in parkiri{č, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
NUDIM INSTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s.p. Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. tel. 031 371-187_
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-{če nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor, obračalnik, bočno koso in ostale kmetijske priključke. Tel. 041 579 539._
TRAKTORSKO rotacijsko kosilnico 135 in nakladalko SIP 16 prodam ter kupim bikca starega do 30 dni. Tel. 041 565 005.
PRODAM dve svinji, 200 kg, rejeni izključno z doma pridelano hrano. Rozina Venta, Formin 9, Gori{nica, tel. 02/ 740 40 81._
PRODAMO žitni kombajn znamke Epple. Tel. 051 219 985._
HRIBOVSKO ročno su{eno seno v oglatih balah prodam. Tel. 031 568 484.
PRODAM lu{čeno koruzo. Tel. 031 524 969.
PRODAM lu{čeno koruzo. Tel. 041 509 482.
JARKICE, že v nesnosti, lahko kupite vsak dan pri Baumanovih. Tel. 031 346 153._
PRODAJAMO JAGODE, vsak dan sveže, dobite jih pri Zelenikovih v Stojnci 122 b. Tel. 041 715 348.
FARMA južnoameri{kih činčil s 15-letno tradicijo vam ponuja plemenske živali za nadaljnjo vzrejo. Če z nami sklenete pogodbo o prodaji živali, vam je zagotovljen tudi odkup kož in živali. Informacije Janko Lorbek, tel. 041 770 081, 02 764 84 61^_
ŽREBICO, črne barve, rodovnik A, staro eno leto, prodam. Tel. 794 58 41, 041 864 976.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo več pisarni{kih prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632 836.
eLUNAi
MENJALNIC
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in Itune!
Ptuj: 02 777 8 111 1Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
PRODAM dve gradbeni parceli na Gorci. Alojz Gaj{ek, Gorca 23, Pod-lehnik.
3,5-SOBNO stanovanje v Ptuju, 86,3m2, III. Nadstropje, letnik 1989, prodam za 16.500.000 SIT Tel. 041 466 593, od 15. do 19. ure._
PARCELO NA PTUJU, 1100 m2, gradbeno urejeno za poslovno-stanovanjski objekt z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Tel. 041 920 200
PRODAM gradbeno parcelo v Kicarju, 10 arov. Tel. 041 349 004.
DOM - STANOVANJE
OTOK BRAČ, Supetar, center, oddam apartmaje, klima, parkiri{če. Tel 00385 21 630 349, www.apartmanivuskovic.com.
APARTMAJI v Biogradu in Bibinjah, tri zvezdice, sat TV in klima. Informacije na tel. 00385 42 711 246 ali 00385 91 252 3691._
NA OTOKU PAGU oddajamo apartmaje. Tel. 041 276 588, po 16. uri.
IŠČEM sobo ali garsonjero na Ptuju z možnostjo kuhanja. Tel. 031 846 184._
V NAJEM dajem manj{e dvosobno stanovanje. Ostale informacije po telefonu: 751 0111 ali 031 320 616, po 16 uri.
ODDAM dvosobno stanovanje, kavcija. Tel. 031 677 514.
DELO
Top 3: stanovanje, ID 380, Ptuj, trisobno, 99,54m2, (L. 1957, obnova 1994), 19.9 mio; zazidalna parcela, ID 237, Vintarovci, zemljišče 1991 m2, 4.499.120,00 SIT; hiša, ID 272, Strajna, 58m2, gosp. posl. 16m2, zemljišče 1580m2, (L 1928), 3,2 mio. Informacije na 777-77-77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
V	JADRANSKI ULICI 22 oddam v najem lokal s pomožnimi prostori, 70 m2, in poslovne prostore v I. nadstropju, primerne za pisarno, servis ali učilnico, 120 m2 (možno 2 x 60 m2), parking. Tel. 745 26 51.
PRODAM stanovanjsko hi{o s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V račun vzamem eno ali dve manj{i stanovanji. Tel. 031 697 097.
V	MOŠKANJCIH ob cesti Ptuj-Ormož prodam zazidalno parcelo, 1000 m2. Tel. 03 577 02 27 ali 031 457 704
NOV CENTRALNI {tedilnik znamke Fekonja, levi, primeren tudi za kuho, in 4 m3 ostre{ja, prodam. Tel. 764 02 61^_
PRODAM novo hrastovo kuhinjo, sestavljeno. Tel. 02 772 77 01, popoldan.
PO UGODNI CENI prodam spomenik. Tel. 02 782 97 71._
UGODNO prodam garažirano brako prikolico. Tel. 040 630 828.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČEniTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. števlll<ah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aii elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
IŠČEMO žensko za pomoč v gospodinjstvu (kadilke in alkoholič-arke izključne), okolica Markovcev. Tel. 766 81 21._
ZA ČIŠČENJE stanovanja in likanje i{čemo žensko srednjih let z izku-{njami, kličite zvečer na 031 443 977.
ZA ČIŠČENJE stanovanje in likanje i{čemo žensko srednji let z izku-{njami. Tel. 041 277 952, zvečer.
MOTORNA VOZILA
MAZDO 323 F, letnik 90, motor 1,8, črne barve, prodam. Tel. 041 739 231._
RENAULT CLIO 1,2, 16 V, espre-sion oprema, prodam. Tel. 041 267 530, po 19. uri.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
V soboto, 4. junija Darinka Ranfl, dr. dent. med., na Tratah
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
KlasGM
P0DVHICI15, FTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 632
RAZNO
KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
ČE SI SAMA ali razočarana tako kot jaz, se oglasi fantu, staremu 44 let, s svojo hi{o. GSM 040 847 824.
SEM 49-LETNA vdova. Želim spoznati mo{kega za resno zvezo. Želim, da se preseli{ k meni, s sabo prinesi le po{teno srce in ljubezen. GSM 031 451 432.
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana
IVIaribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Petek, 3. junij
10.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predavanje dr. Eve Kodric - Dačić, Od
domoznanske zbirke do zbirke patriotike 14.00 Ormož, na Krčevini, 4. moto srečanje, koncert Petar Grašo z ansamblom, dobrodelni koncert 15.00 Ptuj, Šolski center, za odrom, predstavitev projekta Recikliranje starih avtomobilov
18.00 Ormož, Zavarovalnica Maribor, Otvoritev razstave gospoda Franca Ko-
sija, izdelovalca košar iz šibja s kulturnim programom 18.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, literarni večer, s pisateljem,
dramatikom in bivšim poslancem Tonetom Partljičem 19.00 Ptuj, CID, odprtje razstave slik Barbare Lekše 19.00 Ptuj, Krempljeva 1, v Regijskem višje in visokošolskem središču, otvoritev razstave PHOTO-graph 20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama vikend 3 in izven 20.30 Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Sosedov sin, dramske sekcije KD Grajena
20.30 Studenice, samostansko dvorišču, Poljčane, igra Miklova Zala, prireja DS KUD Andrej Stefanciosa
Sobota, 4. junij
12.00 Dravci, Videm pri Ptuju, v Rekreacijskem centru Vrček, 3. ovčji-kozji bal 13.00 Terme Ptuj, Unikatna noč, razne igre, animacije, skoki padalcev, TAI
BO, nastopi mladih glasbenikov, športne igre ^ 14.00 Prvenci, na vzletišču, dan odprtih vrat za vse ljubitelje ultralahkega letenja
14.30 Hajdoše, 13. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Hajdoš 2005 15.00 Videm, na igrišču, proslava 70-letnioe SD Videm, sledi turnim v malem
nogometu, ob 8. občinskem prazniku 14.00 Ormož, na Krčevini, 4. moto srečanje, koncert Helene Blagne, dobrodelni konoert
17.00 Podlehnik, osrednja prireditev ob 4. občinskem prazniku občine Pod-lehnik
19.00 Slovenska Bistrica, na gradu, 30. revija odraslih pevskih zborov in
komornih skupin Občine Slovenska Bistrica 20.00 Ormož, na grajskem dvorišču ali grajski dvorani, koncert harmonikar-
ske skupine Holermous, z gostom Ormoškim oktetom 20.00 Mestno gledališče Ptuj, Zaključek festivala SKUP, slavnostna podelitev
nagrad in pogovor z nagrajenci ter nastop pevke Neže Buh 20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama Sobota 3 in izven 20.30 Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Sosedov sin, dramske sekcije KD Grajena
20.30 Studenice, samostansko dvorišče, Poljčane, igra Miklova Zala, prireja
DS KUD Andrej Stefanciosa 21.30 Ptuj, Kolnkišta, koncert Melodrom
-	Planinski pohod na Blegoš-Rupnikova linija, vodi A. Mlinarevič
Nedelja, 5. junij
15.00 Podgorci, vaška dvorana, Podgorci pojejo in plešejo 2005 19.00 Leskovec, telovadnica OS, Koncert in literarni večer 19.30 Ptuj, hotel Mitra, koncert duo Erato, v organizaciji Ptujskih Post Pesimistov
20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Ran
20.30 Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Sosedov sin, dramske sekcije KD Grajena
20.30 Studenice, samostansko dvorišče, Poljčane, igra Miklova Zala, prireja DS KUD Andrej Stefanciosa
Ponedeljek, 6. junij
20.00
Ptuj, gledališka dvorana Gimnazije Ptuj, zadnja uprizoritev v tej sezoni, drama Karusel, Zdenka Kodriča
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Predsednik države Janez Drnovšek na
krajšem obisku na Ptuju. Minister Janez Podobnik na delovnem obisku v Spodnjem Podravju. Utrinek s 16. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Holokavst - gostujoča razstava v počastitev 60-letnice zmage nad fašizmom. Perutnina Ptuj darovala za otroke iz Bosne in Hercegovine. Evropa pleše v Gimnaziji Ptuj. Župan Ptuja je v Mestni hiši sprejel ptujske in turške dijake. Fotografska razstava Zelena sotočja gozdarja in fotografa Hrvoja Oršaniča. Razstava slik Alenke Slavinec in Staše Cafuta. Karting dirka na kartodromu v Hajdošah. Četvorka ptujskih maturantov pred mestno hišo na Ptuju. Zaigrali nam bodo ljudski godci Rovtarji iz Poljan. Poljudna oddaja »Kako biti zdrav in zmagovati«.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 3. junij, ob 15.40, 17.40, 19.50, 21.50 in 23.55 Črni mož. Ob 16.30, 18.50, 21.20 in 23.30 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.10, 20.20 in 23.20 Življenje je čudež. Ob 16.20, 18.40, 20.50 in 23.00 A smo že tam? Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 Talec. Ob 17.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 18.30 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 19.30, 21.40 in 23.50 Prekleti. Ob 16.00, 18.20, 20.40 in 23.10 Več kot ljubezen. Ob 20.00 in 22.00 Mi še vedno nismo angeli. Ob 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 17.20 Misija: Cucelj.
Sobota, 4._ junij, OB 13.30 Roboti. Ob 13.40, 15.40, 17.40, 19.50, 21.50 in 23.55 Črni mož. Ob 14.10, 16.30, 18.50, 21.10 in 23.30 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 14.00, 17.10, 20.20 in 23.20 Življenje je čudež. Ob 13.50, 16.20, 18.40, 20.50 in 23.00 A smo že tam? Ob 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 Talec. Ob 15.20 in 17.50 Poslednji lovec. Ob 12.30, 15.30, 18.30 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 19.30, 21.40 in 23.50 Prekleti. Ob 16.00, 18.20, 20.40 in 23.10 Več kot ljubezen. Ob 20.00 in 22.00 Mi še vedno nismo angeli. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 15.10 in 17.20 Misija: Cucelj.
Nedelja, 5. junij, ob 13.30 Roboti. Ob 13.40, 15.40, 17.40, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob 14.10, 16.30, 18.50 in 21.10 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 14.00, 17.10 in 20.20 Življenje je čudež. Ob 13.50, 16.20, 18.40 in 20.50 A smo že tam? Ob 14.20, 16.40, 19.00 in 21.20 Talec. Ob 15.20 in 17.50 Poslednji lovec. Ob 12.30, 15.30, 18.30 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.00, 18.20 in 20.40 Več kot ljubezen. Ob 20.00 in 22.00 Mi še vedno nismo angeli. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 15.10 in 17.20 Misija: Cucelj.
Ponedeljek, 6. junij, ob 15.40, 17.40, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob16.30, 18.50 in 21.10 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.10 in 20.20 Življenje je čudež. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 A smo že tam? Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Talec. Ob 17.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 18.30 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.00, 18.20 in 20.40 Več kot ljubezen. Ob 20.00 in 22.00 Mi še vedno nismo angeli. Ob 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 17.20 Misija: Cucelj.
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedenn slovenskih časopisov, pregledujete tann objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
TLAKOVANJE
Polaganje vseh vrst tlakoveev in utrjevanje tampona. ^ Izkopi z mini bagerjeni.
Vlado Horvat s.p., Formin lab, GoriSnioa^^^ Gsm 031 645 614; 041 SOI 084.
Za udobnejše bivanje. Sparkasse.
Razmišljate o gradnji ali prenovi vašega doma? Potrebujete pri tem nasvet strokovnjaka?
Za lažje sprejemanje odločitev o vašem domu, smo za vas pripravili srečanje, na katerem vam bomo skupaj s strokovnjaki Iz Gradbenega Inštituta ZRMK predstavili najsodobnejše rešitve.
Prisrčno vabljeni na 2. predavanje, ki ga organizira banka SPARKASSE skupaj s predavatelji:
Mario Poplaš, banka Sparkasse
•	Prednosti financiranja pri nas
Dr. IVIarjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad.
•	Učinkovita uporaba energije v bivalnem okolju
Mag. Miha Tomšič, univ. dipl. inž. grad.
•	Zdravo in udobno bivanje
Jože Kos, univ. dipl. inž. grad.
•	Potresna varnost stavb
Vidimo se v četrtek, dne 09. 06. 2005, ob 18.30 uri, v prostoriji banke Sparkasse, PE Maribor, Titova 8, IVIaribor.
Vstop je prost.
Ker je število mest omejeno, vas prosimo, da si vaše mesto pravočasno zagotovite s prijavo na brezplačnem telefonu:
^(P 0801802)
Po predavanju vabljeni tudi na klepet ob prigrizku. Vse udeležence čaka praktično darilo.
SRARKASSES
Drugačna banka
VELIKA (RAZPRODAJA RABLJENIH VOZIL !!!
-	vozila so tehnično pregiedana
-	uredimo ugoden Icredit aii ieasing
-	v račun vzamemo vaše rabljeno vozilo
Sedaj je pravi trenuteki
Ceneje tudi do
-50%
Zaloge so omejene!
Avto Serbinek d.o.o., zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-40
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.nniklavz@email.si
vwvw.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA41.9UMUZ.	1999	2.440.000	SREBRNA
AUDIA41,9TDIKARAV.	2DD1	2.850.000	KOV. MODRA
AUDI AG 1,9 TDI	20D0	2.900.000	KOV. SIVA
BMW318DKARAV.	20D2	3.709.000	ČRNA
BWM318DUMUZ.	2DD1	3.690.000	SREBRNA
BMW523IUMUZ.	1996	1.441.000	ČRNA
CITHDENXSARA1,G	2001	1.800.000	SREBRNA
CITD0ENXSARAPICAS02,DHDI	2002	2.550.000	KOV BORDO
FORD FIESTA 1,3	2004	1.850.000	BEIA
FORD MONDE01,8 TDI KARAV.	2000	1.440.060	BEIA
RENAULT CU01,5 DCI	2002	1.508.000	SREBRNA
RENAULT MASTER COMBI 2,2 DCI	2001	2.200.000	BEIA
SEAT IBIZA 1.4	2003/11 MOD.04	2.100.060	SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI LIMUZ. 115	2000	2.556.000	SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI CDMF.	2002	3.600.000	KOV MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Gena	
PEUGEOT 3061,41	1994	480.000	KOV. SREBRNA
OPEl CORSA 1,0 12V SWING	1998	850.000	KOV. SREBRNA
RENAim dio 1,2 FIDJI	1997	730.000	KOVVĚNJA
VOLKSWAGEN GOLF m 1,9 DQ	1997	1.240.000	RDEČA
FLVTTIPO 1,4IE	1994	290.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3 IS	1995	450.000	KOV /EI,ENA
FIAI UNO 1,0 FIRE	1997	430.000	BELA
RENAULT KANGOO 1,4	1998	990.000	MODRA
OPEL ASTRA 1,4IGL	1995	370.000	BELA
RENAULT MEGANE 1,616V	2002	2.180.000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,6 E RT CLASSIC	1996	830.000	KOVVÉNfA
FORD ESCORT 1,6 16VCLX	1996	720.000	KOV SREBRNA
FIAT MAREA 1,816VEIX KAR	1998	700.000	KOV SREBRNA
FORD MONDEO 1,8 TDI	1999	1.300.000	MODRA
FIAT PUNTO 1,2	2000	1.030.000	BELA
AUDI n 1,8	1998	3.540.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN POLO 1,4	2001	1.490.000	RDEČA
RENAULT CUO 1,2 FIDJI	1997	750.000	KOVVÉNjA
SEAT CORDOBA 1,5 SE	1999	1.240.000	m,ENA
PEUGEOT 406 BREAK 2,0 HDI	2001	2.160.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 106 XR 1,0	1993	290.000	KOV ČRNA
RENAULT CUO 1,2 RT	2000	1.170.000	BELA
BMW 316 COMPACT	1998	1.660.000	KOV m,ENA
RENAULT MEGANE 1,6 E RN CLASSIC	1998	1.180.000	KOVZXálA
VW GOLF 1,4 l6y COMFORTUNE	1999	1.740.000	ČRNA
FORD MONDEO 2,0 TDQ	2001	2.385.000	KOV MODRA
FORD FIES'IA 1,3	2000	960.000	KOV m,ENA
CrTR0ENXSARABREAKl,6	1998	1.190.000	BEU
RENAULT LAGUNA 1,8 16V	1998	1.520.000	KOV ZLATA
RENAULT CUO 1,2 RN	1993	380.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLS	1995	565.000	ZEI,ENA
MCCSMART	2000	1.320.000	ČRNO-BEŽ
KJKmDestrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/349^43
Miran KCHAEK:s.p. Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Ptui (ob Morilnnki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obrečnego odpločilo_
UGODNA POSOJILA'
IC02/2280n0
SoliSd.0.0. j Razlagova 24, Maribor I
www.tednik.si
nabiralnik@radio-tednik.si
Jože Vogisr s.p.
ZabovcI 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATAr ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
Ivan Arnuš 8.p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
www.radio-tednik.si
nabiralnik @ radio-tednik.si
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA MESEC SAMO
BIVÍWZ3	1998	37.519 Sit
CHRISLER NEON	1994	14.299 sit
CUO 1.5/65KM SV	2002	32.618 sit
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 sit
HYUNDAI LANTRA 1,8	1995	18.650 sit
LAGUNA 6T 1,8/18V EXP.	2003	53.598 sit
PEUGEOT 306 S 1,4	1997	24.245 sit
R LAGUNA GT 1.9DC1100 EXP	2002	52.832 sit
RI\4EGANE1,6/16V	2000	24.962 sit
R MEGANE 1.9 DCI KARAVAN	2001	30.321 sit
SEDANE DIN.LUX 2,0/16V	2004	60.946 Sit
VOLKSWAGEN GOLF 1,8 KAR.	1996	19.414 sit
VOLKSWAGEN POLO CLASSIC	1998	19.539 sit
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 sit
KANGOO EXPRESS 1,90	2002	22.512 sit
na dobo 84 mesecev.
a obroka je izračunana na podiagi kredita dmmbN0M7,45
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 25. 5. 2005, opr. {t. st 4/2001 v ste~ajnem postopku nad dolžnikom PETOVIA, trgovina - turizem, d. o. o. - v stečaju, Ob Dravi 3 a, 2250 Ptuj
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je
-denarna terjatev do dolžnika Stanka Vidoviča, Poljska 38, Ptuj v višini 2.280.890,00 SIT, ki temelji na pravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju, opr. št. I 2385/02, pri čemer se terjatev tekoče obrestuje po zakoniti zamudni obrestni meri, izvršba pa je dovoljena na vsem premoženju dolžnika (sredstva na računih, plača, nepremičnina), po najnižji prodajni ceni 1.140.445,00 SIT.
Interesenti morajo ponudbo poslati v 10 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za PETOVIA, d. o. o. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, št. 04202-0000798538, odprt pri Novi KBM, ki bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po odpiranju ponudb. Uspešni ponudnik mora kupnino plačati v 8 dneh od prejema obvestila o izbiri, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v treh dneh po končanem zbiranju ponudb. Prevzem in prenos terjatev bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon; 02 7S4 00 66
GSM: 04I 557SS3
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMfl d.o.o. 02/681 80 02
RADIOPTUJ
www. ra d io-ptu i. si
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Marjan Zorec
zaposlen v PPS - Pekarne Ptuj, d. d.
Pogreb bo danes, 3. junija, ob 15. uri na ptujskem pokopališču.
Spoštovanega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu.
Sodelavci PPS - Pekarne Ptuj
Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je ^
OSMRTNICA
V 44. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi
Branko Trstenjak
IZ LAHONEC 1
Od njega se bomo poslovili v soboto, 4. junija, ob 14. uri na pokopališču pri Sv. Tomažu.
Žara bo pripeljana v tamkajšnjo vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Za njim žalujejo: mamika, sin Gregor, hčerka Damjana, Danica, sestra Irena in brat Slavko z družinama ter ostalo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na cvetoča tla in zajokala, ker te več ni!
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 3. 6. 2004, ko je za vedno zaprla trudne oči naša zlata mamica, žena, babica
Terezija Zebec
IZ MEDVEDC 29 B
Bolezen nam je vzela tvoje življenje, vendar nam spominov nate ni mogla vzeti. Tvoje življenje je bilo vera in mi verujemo, da tam, kjer zdaj si, ni ne solz in ne bolečin. Vsem, ki zahajate na njen grob, postojite in prižgete svečke ter nosite cvetje, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Iztekla so se leta naši dragi mami
Ani Milosic
IZ BREZOVCA PRI CIRKULANAH
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, g. Korenjaku za besede slovesa, vsem sorodnikom in sosedom. Hvala tudi podjetju Mir, sodelavcem Perutnine Ptuj in sodelavcem DIW-a za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Sin Ivan z ženo Anico, vnuka Damjan in Gorazd, hčerka Dragica, vnukinja Barbara
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ^
OSMRTNICA
i
\sáM
V 79. letu se je po hudi in dolgi bolezni poslovil od nas naš dragi mož in oče
Oto Coklin
KRČEVINA PRI VURBERGU 137
Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v petek, 3. junija, ob 14. uri na ptujskem pokopališču.
Žalujoči: vsi njegovi
Tvoje pridne roke,
pošteno in dobro srce,
so na{ponos in nepozaben spomin
na te.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Antona - Tončka Erbusa
IZ DOKLEC 23, PTUJSKA GORA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, družini Rodošek ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega doma, darovali za cvetje, sv. maše, nam pa pisno in ustno izrekali sožalje.
Hvala gospodom župnikom za ganljivo opravljen obred in sv. mašo. Hvala pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Predikaki za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
SPOMIN
5. junija bo minilo tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in svak
Slavko Arnuš
IZ PODLEHNIKA 91
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče miru.
Njegovi najdražji
Minile so tvoje bole~ine, v srcu pustile so spomine, ~eprav si moral veliko pretrpeti, a vseeno bilo je lepo živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, dedka, pradedka in tasta
Antona Gabrovca
Z MESTNEGA VRHA 26
se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej hvala Komunalnemu podjetju Ptuj, govorniku g. Korenjaku za poslovilne besede, ge. Mariji Kosec za molitev, pevcem GPZ Hajdoše, gospodu za odigrano Tišino ter g. župniku za pogrebni obred in mašo zadušnico. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Lojzka, Tonček, Katica, Milan, Danica in Branko z družinami ter ostalo sorodstvo
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, brata, strica in svaka
Antona Lenarta
IZ @ABJAKA 39
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Prisrčna hvala Anici Mlakar za vsestransko pomoč v času bolezni. Hvala družinam Vilčnik, Brenčič in Berghaus. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo, govornici gospe Veri Kokol, pevskemu zboru DU Rogoznica, zastavonoši DU Rogoznica, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Hvala sodelavcem Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava in sodelavcem Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Krčevina pri Vurbergu • Ogenj uničil hišo
Kosarjevih pet ostalo brez doma
Čisto navadno majsko zgodnje nedeljsko dopoldne, skoraj še jutro, se je za Kosarjeve končalo tragično. Na veliko srečo brez človeških žrtev, zato pa s skoraj popolnoma uničenim domom.
»Naš sine, trinajstletni Aleksander, si je zaželel pomfri in si ga je spekel. Pozabil pa je odklopiti plin, in ko je zagorelo, me je zbudilo njegovo kričanje na pomoč. Spal sem v sobi, in ko sem pritekel, da bi videl, kaj je - vse je že gorelo,« z zadrgnjenim glasom ob spominu na jutro, ko so ognjeni zublji uničili vse, kar sta s partnerko Zinko ustvarila za svojo družino, pove gospodar Bojan Kosar.
Kaj dosti se ni dalo več narediti. Plošča na hiši, ki sta jo z velikim trudom in odrekanjem postavila Kosarjeva pred slabimi petnajstimi leti, je bila namreč lesena in ostrešje se je pod močjo ognja kar sesipalo. Nič ni ostalo, zgorelo je vse, od strehe, pohištva, oken, vrat, oblačil in obutve do šolskih torb in potrebščin Aleksandra in sedemletne Nine. Pet ljudi; mama Zinka, oče Bojan, najstarejši sin Daniel ter oba mlajša brat in sestra so v nekaj trenutkih ostali brez vsega, šokirani nad temelji in golimi, črnimi stenami nekoč prijetno urejenega doma.
»Saj smo poklicali gasilce in res so prišli zelo, zelo hitro, najprej z Grajene, potem še s Ptuja. Radi bi se jim zahvalili za nesebično pomoč. Pa tudi motorističnemu klubu Black Dragons, katerega član sem, se zahvaljujem, saj so nam takoj pomagali. In Rdečemu križu za prvo pomoč pri obleki in obutvi, saj moji otroci niso imeli ničesar v tistih prvih trenutkih po tragediji,« našteva Bojan, medtem ko se kar ne more odločiti, da
Sosedje so priskočili na pomoč: najprej je treba pospraviti in odpeljati vse, kar je ogenj uničil.
bi začel pospravljati žalostno pogorišče. Sosedje so že pripravljeni, kontejnerji čakajo pred zidovi hiše in dimnikom, ki žalostno štrli v zrak.
»Zdaj ne smem obupati. Treba je popraviti škodo, trije otroci morajo spet dobiti svoj dom. Samo ne vem, kako bova to uspela z Zinko. Zaposlena je kot kuharica, tudi sam imam službo, pa saj veste, kup kredita. Ne vem, ne vem, kako bomo. Ko bi bili hišo vsaj zavarovali, bi zdaj bilo malo lažje
Bojan Kosar: »Poglejte, skoraj nič ni ostalo; če bi le lahko čimprej napravili vsaj streho, da zavarujemo zidovje in tlake
»Ko bi nam kdo pomagal vsaj pri strehi, nič več ...«
Bojanove besede se težko trgajo nekje iz notranjosti; muči ga občutek krivde, da ni bilo nikoli dovolj za tisto zavarovanje ... »Saj vem, če bi človek vedel. Zdaj ne morem nič več ^ Je že šlo z ognjem, vse
Solze v očeh Bojanu zadrgnejo glas. Otrok in mame Zin-ke ni na spregled. Težko je pospravljati zoglenele ostanke tistega, kar je bilo nekoč hiša. Roke sosedov začnejo in v hribovju odmeva topo zvene-nje odpadkov, ki padajo v pripravljene kontejnerje. Bojan Kosar pa še kar stoji, kot da se ne bi mogel takoj odločiti: »Pa bo treba s tem na odpad, ni druge. Če hočem rešiti vsaj zidovje. In ravno pred tremi meseci smo vso hišo preple-skali od znotraj.«
Kako bodo naprej, Bojanu ni jasno: »Še dobro, da smo začasno lahko tu, na bližnji stari Zinkini domačiji. Hiša je stara, vlažna, imamo pa vsaj streho nad glavo. Radi bi postavili na to zidovje, ki je ostalo od hiše, novo streho, pa ne vem, kako. Ne vem, če mi bo banka
Napoved vremena za Slovenijo
Sever, ki ta mesec vleče, obilo žita privleče.
Napoved za Slovenijo: Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C.
Obeti: V soboto bo sončno, popoldne se bo v zahodnih in osrednjih krajih postopno pooblačilo in proti večeru se bodo v SZ Sloveniji že pojavljale padavine, deloma nevihte, ter se v noči na nedeljo razširile nad vso državo. Pihal bo jugoza-hodnik. V nedeljo bo oblačno, deževno in hladno.
KAISER Franc s. p.
-	ELEKTROINSTALACIJE -ALARMNE NAPRAVE
-	DOMOFONE
-	STRELOVODE
-	ELEKTRO MERITVE T GSM: 041 325 909
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
i
Od tod in tam
Ptuj • Skupno do turističnega spominka
V želji, da v Ptuju obogatijo ponudbo spominkov, so v Animaciji pripravili študijski krožek, s katerim želijo vzpodbuditi in povezati vse, ki se ukvarjajo z izdelavo spominkov, in predstavnike institucij, katerih področje delovanja zajema tudi spominkarsko dejavnost. V ta namen organizira Animacija v sodelovanju z Lokalno turistično organizacijo, Turističnim društvom Ptuj in Ptujskimi vedutami srečanje o izdelavi in trženju turističnih spominkov, ki bo v Animaciji, Aškerčeva ulica 1 na Ptuju, 7. junija ob 18. uri. Na srečanju bodo sodelovali direktor LTO, predsednica društva spominkarjev Slovenije in drugi strokovnjaki, ki bodo predstavili možnosti trženja in izdelave spominkov. Nanj so vabljeni vsi, ki se že ukvarjajo z izdelavo spominkov ali imajo še samo idejo, s katero bi lahko obogatili ponudbo spominkov. V primeru, da že imate izdelke, vabljeni, da jih prinesete s seboj. Srečanje bo trajalo predvidoma 2 uri. Zaradi lažje organizacije potrdite udeležbo na tel. št. 02/ 749 34 60.
M. R.
Popravek
V zapisu o revijah pevski zborov z dne 20. 5. 2005 sem naredila dve neljubi napaki. V resnici je na reviji prepevalo šest zborov iz šestih centralnih osnovnih šol in ne sedem zborov iz šestih šol. Sedma je bila orffova skupina Glasbene šole Ormož. Prav tako sem mentorja diatonične harmonike Franca Štuhe-ca preimenovala v Franca Šuleka. Prizadetim se za napake opravičujem.
viki klemenčič ivanuša
RADIOIIITEDNIK
MISS SLOVENIJE 2005
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:
še dala kaj kredita. Če bi nam vsaj lahko nekdo malo pomagal, da bi vse skupaj prekrili, da ne bi začelo zatekati. Dež lahko uniči še stene in tlake, potem pa ne bo več kaj popravljati. Sem se že oglasil pri županu, gospodu Štefanu Če-lanu, in mi je obljubil pomoč, kolikor bo pač v moči ptujske občine. Toda streha je draga, treba pa bi jo bilo čimprej zgraditi, da ne bo uničeno res čisto vse do temeljev,« se nehote iz Bojanovega razmišljanja izvije prošnja na pomoč: »Saj potem, ko bi bilo pod streho, bi že nekako šlo. Počasi bi obnavljali vse, od začetka. Bi nam bil kdo pripravljen kako pomagati, da čimprej naredimo streho?«
Tega, kar je treba še popraviti, da bi hiša res postala nazaj takšen dom petčlanske Ko-sarjeve družine, kot je bila še do nedavnega, sploh ni malo, saj je notranjost popolnoma uničena; z vso vodovodno in električno napeljavo vred. Ampak vse to, kar bo treba popraviti ali na novo urediti v hiši, Kosarjevih toliko ne skrbi: »Počasi, iz meseca v mesec, pa bi že šlo. Da bi le nekako prišli do strehe in s tem zavarovali ostanke. Potem se ne bojim več,« še pravi Bojan in skupaj z nekaj sosedi in prijatelji začne pospravljati pogorišče.
Škoda, ki jo je povzročil ogenj na Kosarjevi hiši, po ocenah znaša 15 milijonov tolarjev. Veliko let dela, zaslužka in močne volje je v nekaj minutah uničil ogenj.
SM
ELEKTRO KAISER
Ulica: Pošta:
Telefon:
Datum rojstva : Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št.:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatid resnični in da soglašam s pravili Izbora.
RADIOPTUJ
89.8-9e,e-l04,3
G E R z I N A
VliE#T N
TEDNIK
KlasGM
PODVINCI15. FTUJ 1EL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
miAlKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriična vrata
-	daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
E^RA^/NA^ v PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 ..T'^E'l/ÎL'.ik'î 080 1 3 14
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT
Stuki26a II Smer Grajena^ lloil|aiitaiiiiii.p. Tbl.: 02 787-86-70, 041 716-251
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
iREZPLAÔNA Številka 080 1401
Foto: SM
Foto: SM