PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 60 (8153) TRST, sobota, 11. marca 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. UBITA DVA DELAVCA, DVA PA SE BORITA S SMRTJO španska policija streuala na stavkajoče I PRISTANIŠKEM MESTU FERROL DEL CAUDILLO n Splošna stavka v mestu, kjer je življenje popolnoma zamrlo Vojska je v krvi zatrla upor Arabcev v Španski Sahari od vsakdanjih krivic, rev-deželi, ki je zasipala Evropo z emigranti. , MADRID, 10. — Vse svečanosti ob priliki poroke v Francovi jj. 'ni niso odvrnile Španskega ljudstva JJ* in zapostavljanja TJ* pa ječi pod fošističnim jarmom. S treh strani prihajajo iz , eije hude vesti, ki pa, kljub žrtvam, pričajo o neugašeni upor-JJ' Španskih delavcev, mladine, zatiranih ljudstev Afrike. , Lancovem rojstnem mestu Fer-*e, ............... Hoč deškem mestu Galicije, stavkali tlj.avci največje španske ladjedel-iJ «Bazan». ki zaposluje skoraj vJ tisoč delavcev. Po policijskih yjnaj bi se stavke udeležilo i, kot tri tisoč delavcev, kar neka-toJJ)trieni> da je bila stavka zares jV| Pa, morda tudi stoodstotna. ii, avci so krenili po mestnih ulicah r Protestirali zaradi odpusta šestih Dji^išev. Mesto je solidariziralo z » (P*■ Španski radio namreč po- '?> da so bile trgovine, bari (jjaviii uradi zaprti «iz strahu pred (JPPPstranti*. Možnosti je v takem stJa u dvoje: ali je bilo demonih a.nW najmanj desetkrat več. ali (jje mesto zajela splošna stavka. tM.Pl in trgovine so ostali zaprti uj..Potem, ko je policija v krvi P I® demonstracijo, iah at'*n v Madridu v svojih odda-,govori, da so se demonstranti hJgtešili nad zasebno lastnino, t,'Wi in spodbujali druge delav- da so stavkajoči (Ml/Pzifali bari to upirali vojski in policiji. Uporu*, iz česar lahko skle-i,iaPizirali barikade in se dalj časa mestu sk°llcija je streljala na demon-jgPPte. Prve vesti je posredovala j0 Pcija «Europa press*. za njo pa tjpP°vzele druge tiskovne agencije, l)jj ’ Reuter, AFP in ANSA, da bi k* spopadih ubit en delavec, oče .P otrok. Pozneje so sporočili, I® eden izmed hudo ranjenih iz-dva se pa borita s smrtjo Tvni bolnišnic i. P' postelji zastražili vojaki in Sl.... ______________ JP®stni bolnišnici, kjer so ju bb P 0 incidentih je mesto popolnoma zamrlo. Splošna stavka verjetno še traja in trenutna tišina daje misliti, da klije pod popelom. Po mestnih ulicah, ki so prazne, krožijo policijski in vojaški oddelki, ki so oboroženi in imajo orožje pripravljeno na strel. Telefonske in druge zveze so pretrgali. Po telegrafskih žicah dopuščajo zgolj uradne razgovore s prestolnico Galicije Lo Co-runo. Po nekaterih informacijah naj bi oblasti bile prisiljene sprejeti delegacijo delavcev. List maroške opozicijske stranke «Istikla» («L’opinion») poroča, da je prejšnje dni prebivalstvo Španske Sahare, v mestu Ad El~Ayun demonstriralo proti «španskemu fašističnemu kolonializmu*. Demonstracije naj bi vojska skušala udušiti, vendar je v spopadih bilo ubitih deset policistov in vojakov. Glasilo maroških sindikatov «Maghreb - in-formations* pa poroča, da je bilo število civilnih žrtev prav gotovo visoko, vendar ga ne navaja. Po spopadih, ki naj bi se pričeli 7. marca, naj bi policija aretirala več sto Arabcev. Špansko ministrstvo za informacije je, seveda, vest o krvavih spopadih v Španski marki odločno zanikalo. V Madridu se medtem nadaljuje represija proti baskovskim rodoljubom. Tokrat je posebno sodišče za zaščito države in javnega reda obsodilo na sedem let ječe in visoko denarno kazen Baska Joseba Eloseguija Odriozola, starega 56 let, ki se je septembra 1970 vrgel s tribune nekega športnega igrišča pred generalisima Franca, se zažgal in v plamenih kričal: «Naj živi svobodni Euzkadil* Odriozola je doma iz Guemice, ki so jo Nemci in španski fašisti zločinsko bombardirali med državljansko vojno leta 1937. Od tedaj naj bi koval svoj upor. V Barcelloni je rektor ukazal zapreti filozofsk« in leposlovno fakulteto. Rektorju se je zdelo ukrep, ki velja za nedoločen čas, popolnoma upravičen, ker da traja splošna stavka študentov že več dni. Španske oblasti pripisujejo vse te dogodke, predvsem pa stavko in spopade v Ferrolu, «komunističnim agitatorjem*. Fanfani imenovan za dosmrtnega senatorja RIM, 10. — Predsednik republike Leone je imenoval predsednika senata Fanfani ja za dosmrtnega senatorja zaradi njegovih zaslug na znanstvenem in družbenem polju. Amintore Fanfani se je rodil v Pieve Santo Stefanu leta 1908. še zelo mlad je postal univerzitetni profesor, od leta 1955 pa poučuje na rimski univerzi. Bil je član ustavodajne skupščine, nato poslanske zbornice, maja 1968 pa je bil izvoljen za senatorja ter istega leta postal predsednik senata. Bil je večkrat minister in štirikrat predsednik vlade: februarja 1945, od julija 1958 do januarja 1959, od julija 1969 do junija 1962 ter od februarja 1962 do maja 1963. INTENZIVNO DELOVANJE STRANK PRED VOLITVAMI Po kandidatnih listah la vrsti volilni programi Tri osnovne točke PSI: zaposlitev, Jug in reforme - PSDI določila nosilce kandidatnih list iiiiiiiiiiiriiiiiiniiiiiiiiiiiHimiiHiiiiiiiiitiiiiiimitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiHmniiiiiiiiiTiiiiiiiiiiia DESNO KRILO TAJNE ORGANIZACIJE IRA OBJAVILO TRI DNI PREMIRJA Za premirje pogoji irskih gverilcev britanski vladi Spori v londonskem kabinetu - Wilson v ponedeljek odpotuje v Dublin Še četrta žrtev eksplozije skladišča gverilcev IRA v Falls Roadu LONDON, 10. — Kljub danim obljubam angleška vlada še » objavila svojega načrta za pomiritev na Severnem Irskem. Nasprotno vse kaže, da so člani britanske vlade glede tega načrta sprti. Včeraj so se še enkrat sestali pozno v noč, a brezuspešno. Medtem pa je voditelj laburistične opozicije Harold Wilson sporočil, da bo v ponedeljek obiskal Dublin, prestolnico republike Eire (Irska) za razgovore s tamkajšnjim predsednikom vlade. Govori se, da misli Wilson orisati svoj «d’olgoročni načrt*, ki predvideva omilitev internacije za politične pripornike na Severnem Irskem in, v daljši perspektivi, združitev Ul- AMAN VEST ODLOČNO ZANIKA Dogovor Izraela z Jordanijo • vrnitvi zasedenih ozemelj? Cisjordanija naj bi ■ po tem sporazumu ■ imela samostojnost v okviru hašemitske kraljevine 10. — Izrael naj bi v i tajnosti sklenil sporazum 5e podani jo, po katerem naj bi ^“^jordanija vrnila (brez Jeru-kral^až pod upravo hašemitske vine, vendar "aj bi ostala tK^tarizirana in samostojna. U-ltL.° naj bi prevzeli Izraelu na-% .n' elementi. Vest v tem smilji a °bjavil libanonski dnevnik , Mcharrer*, medtem ko so jo h"hanu odločno demantirali, jg ^Ptovski predsednik Sadat se Ijfj m®dtem vrnil v Kairo. V nede-5®dh'i ' skupaj z libijskim pred-tnVrk°m Gedafijem in sirskim besednikom Asadom, prisegel la.j. zbornico nove arabske fede-tj^e. Sestavlja jo po 20 poslanic vsako zvezno državo. Sa-k, na3 bi ob tej priliki imel va-i govor. (k Aviva poročajo, da sta korekcijski letali mig 23 pre-kreI> vedano mladini pod 14. letom. Rltz 15.30 «Lo chiamavano Trhlita--- ’ Terence Hill in Bud Spencer. * bavni film vvestem Alabarda 16.00 «11 tulipano ne*°Ji Alain Delon in Virna Lisi. Bar*"1 film. , Aurora 16.30 «Quattro mosche d* 'JL luto grigio*. Prepovedano mlad**" pod 14. letom. Impero 16.30 »Gli aristogatti*. Bar»*“ Walt Disneyev film. -«1 Cristallo 16.30 »I diavoli*. film. Vanessa Redgrave in O. Rfe°' Prepovedano mladini pod 18. le*f Capitol 15.30-19.30 »Giu la tes^r. Barvni western film. Režiser gio Leone. Igrata Rod Steigor James Cobum. ^ Moderno 16.30 »H commissario . sier», M. Piccoli in Romy Sen*1 der. Barvni film. Vlttorio Veneto 16.30 »Una con le ali tnsanguinate*. - — Stewart, Giancarlo Sbragia. Prep^ vedano mladini pod 14. letoIl4. Ideale 16.00 «Continuavano a c i marlo Trinita*. Terence Hill. Spencer. Barvni film. ...m Astra 16.30 «Venga a fare il da noi», Franco Franchi in ® Ingrassia. Barvni film. Abhazia 16.00 «Per grazia ricevu Nino Manfredi, Barvni film. farfa“* Evelf1 KINO «|RIS» flMggf predvaja danes ob 19.30 kine" maskopski film »LA MOGLIE DEL PRET®* Igrata Sophia Loren in Marcel*0 Mastroianni. Kmetijska zadruga v Trstu nizira enodnevni izlet v Verono. j_ sovanje na sedežu v Ul. EosC° jjj^I SPDT priredi 26. t. m- °b. pf^O-mednarodne tekme v smučarskih ^ kih izlet v Planico. Vpisovanje Geppa 9/H do 22. t. m. ^. Prosvetno društvo »Valentin jg. nik* — Dolina priredi v marca 1972 enodnevni izlet v * ^j. Vpisovanje do nedelje 12. vsak večer od 20. do 20.30 v dr nih prostorih. ^ SPDT obvešča, da bo odhod busa za izlet v Trbiž in Ovčje ^ v nedeljo, 12. t. m- ob 6. ur* '»0 s Cicerone, ob 6.15 z Opčin, ob °-Proseka in ob 6.25 iz Križa. imiiijiim—* V Kulturnem domu antološka 1 stava grafike Avgusta Cerni®0Juuss<> V dvorani moderne umetnosti pj na Korzu Italia 9 razstavlja G**1 Luca. rfe|9 Demetrij Cej razstavlja svoja v galeriji Go-Go v Hruševici Prl ^ njelu. Razstava bo odprta do 31. j.g, V galeriji «Tor!>andena» razsta ^ jo štirje znani likovniki in sicer karji Mušič, Spacal in Zigaina par Mascherini. Razstava bo do 22. t. m. g-ETTEifflTmifi Taborniki Rodu modrega vala j* JJj sta in Gorice prirejajo v Greg°r ^pj. dvorani v Ul. Geppa 9 razstavo ^ lovanje taborniške organizacije ** in danes*. Razstava bo odprta 00 nes 11. marca do sobote 18- h1* 1972, vsak dan od 19. do 21. 11 Ljudska prosveta SPD »Tabor« z Opčin vabi ni občni zbor, ki bo v sredo, 15- 11,41 ob 20 uri v Prosvetnem domu. primorski dnevnik 450 MILIJONOV LIR DRUŽBI ZA GRADNJO GORIŠKI DNEVNIK PO NCRA1UMUIVEM ČAKANJU Prvi deželni prispevek za predor Avtocestni priključek Majnica-Villesse pod prelazom Monte Croce Carnico bodo najbrž odprli neposredno pred volitvami Predor bo verjetno stal 25 milijard lir, prvi prispevek pa je namenjen preučevanju - Dežela bo imela večino delnic družbe, ki bo predor gradila Včerajšnja je bila zadnja seja I narodnimi predori, kot je predor deželnega sveta pred enotedenskim j pod Mont Blancom, ki ga je zgra-Premoroim zaradi vsedržavnega kon- dila država, pa je tokrat glavni Sresa KPI, katerega se bodo ude-tudi svetovalci te stranke iz baže dežele. Svet je razpravljal o zakonu, ki Predvideva izdatek 450 milijonov lir ^ korist družbi, ki bo zgradila predor pod prelazom Monte Croce Car-Pieo. S tem prispevkom bo dežela Podpisala večino delnic družbe im P° torej lahko imela prelged in Padzorstvo nad njenim delovanjem. V bistvu so se predstavniki vseh strank strinjali s predlogom. Prvi je spregovoril svetovalec De t^cco (PSIUP). Nakazal je nekaj splošnih pomanjkljivosti infrastruktur v deželi in tudi v deželnem načrtovanju sploh. Sicer pa je pobuda *a predor tudi koritsna, zato je Napovedal, da se bo njegova sku-P>na vzdržala glasovanja o zakonu, Ppdobno kot je storila, skupno s KPI, že v komisiji. Predstavnica Furlanskega giba-Pja Puppini je poudarila, da so Prometne zveze v Kamiji skrajno Potrebne, da se reši vprašanje o-•amljenosti teh krajev. Sicer se je rdelo, da bo objekt zgrajen v kratkem, medtem ko sedaj kaže, da P? potrebno več let za aačrtova-Nje in gradnjo. Puppinijeva je napovedala. da bo glasovala za pred log Demokristjan Di Gallo je dejal, da ni dvoma o potrebi po predoru, ki bo veliko pripomogel k razvoju turističnega in trgovinskega prometa. Potrebne pa so še druge infrastrukture, kot avtocesta Videm -rrbiž in podvojitev pontebske žete? niške proge. Trauner (PLI) je podčrtal po-jNun, ki ga ima ta zakon, saj bo dežela lahko nadzorovala in po-®egla v delovanje družbe za grad-Pie predora. Socialdemokrat Dal Mas je pri-ruai, da do sedaj niso storili mno-go v zvezi s predorom in da so Načrti zastali. Sicer pa ne gre pripisati vseh zamud deželni upravi: •bNogo težav je prišlo s strani Av-Jjfije, nekaj pa tudi s strani ita-"janske vlade. Komunist Bosari je govoril o •Plašnih problemih, ki so povezam * infrastrukturami v deželi. Dejal Jč. da se mnogo govori, konkret-Nih dejanj in stvarnih zagotovitev Pa je malo. Načrtu se lahko zoper-Javljja mnogo političnih kritik in •Udi s tehničnega vidika ni prav |j®Pdlen, zato se bo KPI vzdržala glasovanja. Martinis (KD) je podčrtal, da Je Predor dolgoletna želja domačinov, Njenem pa potrebna infrastruktura za naraščajoči turistični in trgo-Jinafcf promet, saj je avgusta lani preko prelaza poprečno 8.000 Voril dnevno. Cena predora bo si-zete visoka, verjetno 25 mili-vendar ga je treba uresničiti, ®eprav bo potrebna daljša doba. Razpravo sta zaključila poročevalec Rigutto (KD) in odbornik la urbanistiko De Carli v imenu Odbora. Ro Riguttijevem mnenju je teh ^50 milijonov samo prv finančni Poseg dežele pri tem načrtu in bo JPngočiil korenito proučitev pobude z ekonomskega, družbenega in Urbanističnega vidika. Rešitev pa ni Odvisna samo od dežele, ker bo Predor mednarodnega značaja in koroške oblasti so sprva otežkoča-pobudo nove prometne peti, sedaj pa se avstrijska vlad3 nepol-Norna strinta z gradnjo Pričeli so *e tudi stiki z Bavarsko, ki sicer niso uradni, ampak med ekonomskimi predsiavništvi obeh de- Ddbomik le Carli, ki je tudi Podpredsednik italijansko-avstrijske «>misije za gradnjo predora, je Poznal, da je bila razprava zelo Koristna, ker so razpravljali tudi o splošnih vprašanjih, ki so povezana s predorom. Predor je bistven za-m, da postane dežela Furlanija ■ “Ulijska krajina most med sosedni-Nu narodi, saj so za tako vlogo Nujno potrebne dobre prometne •veze. V nasprotju z drugimi med pobudnik deželna uprava, ki je tudi prevzela večji del finančnih bremen. Je še nekaj težav juridične-ga značaja, zato bo v kratkem za čela delovati posebna komisija. Govor je zaključil s pripombo, da je ta prispevek nujno potreben, da lahko začnejo s proučevanji o prometnih smernicah, geološki naravi prelaza in ekonomskih učinkih pobude. Svet je odobril predlog z vzdrža-njem KPI in PSIUP, medtem ko so vse ostale skupine glasovale Ob zaključku seje je predsednik sveta Ribezzi zaželel komunističnim svetovalcem uspešno delo na državnem kongresu. Predavanje o urbanistiki v krožku «Morandi» Kulturni krožek «R. Morandi* bo priredil danes ob 18.30 na sedežu na Trgu stare mitnice 11 predavanje z razpravo o tržaški urbanistiki, s posebnim ozirom na bar-kovljansko vpadnico ter na razlastitve na Katinari. Predaval bo ing. Costantino Giorgetti, asistent na tržaški univerzi ter član občinske I urbanistične komisije. zanj. SEJA TRETJE DEŽELNE KOMISIJE Odobrena zakonska predloga o zdravstvu in bolnišnicah Včerajšnje seje se niso udeležili iz protesta svetovalci KPI in PSIUP — Prvi predlog predvideva 100 milijonov letno za socialno zdravstvo, drugi pa združevanje deželnih bolnišnic Pod predsedstvom svetovalca Zanina je tretja stalna deželna komisija odobrila zakonski načrt za ponovno finansiranje deželnega zakona za centre za socialno zdravstvo. Po načrtu bo dežela dodelila centrom sto milijonov letno do finančnega leta 1975. O zakonu je poročal svetovalec Cocianni, še pred razpravo pa je spregovoril odbornik za zdravstvo in higieno Devetag, ki je poudaril, da je poseg skrajno potreben, da lahko nadaljujejo s pobudami, ki so jih že začrtali na področju socialnega zdravstva v deželi. V razpravo je poseglo več svetovalcev. Bergomas (KPI) je kritiziral zakonski predlog, ker ni e-noten. Rizzi (PSIUP) je napovedal, da bo glasoval proti osnutku, ker se ne strinja s splošno politiko socialnega skrbstva. Demokristjana Urli in Pittino sta se strinjala s predlogom, medtem ko je svetovalka Furlanskega gibanja Puppini predlagala več posegov na področju šolskega zdravstva. Včeraj je tretja deželne komisija odobrila zakonslp' predlog za združevanje deželnih 'bolnišnic. Se pred začetkom seje so svetovalci KPI in PSIUP zapustili dvorano v rotpest proti nerednemu delovanju deželnih organov. O zakonskem predlogu sta govorila poročevalec Pittoni (PSI) in odbornik Devetag, ki sta v bistvu potrdila, da je ta zakon prehodnega enačaja v pričakovanju deželnega načrta za bolnišnice. Po diskusiji, v katero so posegli svetovalci Pittino (KD), Puppini (M F), Urli (KD), Martinis (KD), Morelli (MSI) in Ramani (KD), so prisotni svetovalci odobrili zakon, proti so glasovali MSI, vzdržali pa so se svetovalci MF. prej, ker bo zjutraj na razpolago Italijanski plavalni zvezi za športne prireditve. Občinski natečaj za pomožne tipkarje Tržaška občina sporoča, da je raazpisala natečaj za 10 mest pomožnega tipkarja. Za udeležbo pri natečaju je med drugim potrebno potrdilo o dokončani nižji srednji šoli. Kandidati morajo biti starejši od 18 let, nikakor pa preko 30 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Prošnje na kolkovanem papirju ter z vsemi predpisanimi dokumenti morajo prispeti na urad za protokol pri tržaški občini do 14. ure dne 5. aprila 1972. Za vsa nadaljnja pojasnila, ter za dvojnik razpisa, naj se interesenti obrnejo na II. odosek za osebje v občinski palači, II. nadstropje, soba št. 93. V teh dneh nameščajo cestnoprometne znake - Morda že v kratkem začetek del na drugem delu trase od Majnice do Gorice prevzel avtobusno povezavo med temi občinami začasno v svojo režijo. To varščino bodo v ena kih delih plačale prizadete obtir.e po 030.000 lir. To je še vedno začasen sporazum, ki ga bodo ob navijali za vsak mesec posebej do kler ne bo konzorcij dosege1 stalne ureditve medobčinskega avtobusnega prometa v svoji režiji. Na začetku seje je župan poročal tudi o postopku za zdelavo splošnega regulacijskega načrta in povedal, da bo po vsej verjetnosti dokončno sprejet že v začetku junija letos. Za prihodnji mesec naj bi na tajni seji občinskega sveta skupno preučili podrobnosti načrta in eventualne njegove dopolnitve. Interpelacije svetovalca Rizzija Deželni svetovalec PSIUP Rizzi je poslal deželnemu predsedniku inter-terpelacijo v kateri se pritožuje, da niso še. kljub številnim obljubam in napovedim, urejene protipožarne naprave na letališču v Ronkah. Isti svetovalec se pritožuje tudi, da so bili letos znižani deželni prispevki za povračilo potnih stroškov dijakom, na podlagi zakona štev. 19 iz leta 1965. Omenjene vsote je deželna uprava znižala in zaradi tega bodo nosile večje finančno breme občine, če bodo hotele dati podpore v taki višini kot v lanskem Prošnje za stojnice za velikonočni sejem Občina obvešča krošnjarje s stalnim bivališčem v Trstu, ki nameravajo postaviti svoje stojnice v Drevoredu XX. septembra za velikonočni sejem, ki bo od 25. marca do 1. aprila, da morajo vložiti proš nje na kolkovanem papirju do 12. ure dne 20. marca 1972 v sobi št. 3 v 3. nadstropju Costanzijeve pa lače. Sporoča obenem, da bodo v isti palači, dne 24. 3. od 12. uri izžrebali prostore za stojnice. Ob vložitvi prošnje bodo morali prizadeti plačati takso za zasedbo javnega prostora. • V nedeljo, 12. marca bo občinski pokriti bazen «Brano Bianchi* odprt za občinstvo le od 13. ure na- Iz tržlške bolnišnice Včeraj so pridržali v tržiški bolnišnici za 25 dni na zdravljenju 38-letnega Antonija Buzzonija iz Tržiča, ki so mu ugotovili zlom leve roke v ramenu in druge poškodbe. KO s© je peljal z lambre-to ga je na križišču ulic Romana in Baiamonti v Tržiču podrla z avtom Iolanda Viezziol iz Tržiča, pri izsiljevanju prednosti Na zdravljenju so pridržali tudi 71-letno Ido Metlikovsc iz Seslja-na 53, ki se je pri padcu poškodovala na nogah. Pred semaforom z avtom trčila v kolesarko Včeraj ob 13.15 se je peljala 50-letna Anita Cotič, šivilja od Sv. Marka v Jugoslaviji s kolesom po Ul. Vittorio Venete v Gorici proti središču. Ko se je ustavila pred semaforom pri središču, pa jo je do zadaj zadela z avtom fiat 600 Annunziata Mungo iz Rude ter ji. povzročila manjše poškodbe. Co-1 stečaja prejšnjega avtobusnega tičevi so v bolnišnici nudili prvo podjetja izplačali za en mesec 3,9 pomoč s prognozo okrevanja v dveh milijona lir varščine, s čimer bo dneh. Zapisnik je napravil goriški lahko konzorcij medobčinske upra- ■Mnm..............................™".. V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA Prof. Torte o problemih pridelovanja in prodaje kave Strokovno srečanje bo 21. in 22. junija - Zagotovljeno sodelovanje najvažnejših dežel pridelovalk V okviru letošnjega mednarodnega velesejma se bo ponovilo običajno zasedanje o vprašanjih, ki ladevajo pridelovanje, razpečeva- le in industrijsko predelovanje ■aive. Zasedanja se bodo vrstila v dneh 21. in 22. junija. Srečanje bo toliko bolj pomembni ker bo malo pred zasedanjem Mednarodnega sporazuma o kavi International Cofee Organization), M bo avgusta meseca v Londo-nu- Na londonskem sestanku bodo Napravljali tudi o obnovitvi mednarodnega dogovora, strokovno Nrečanje v Trstu pa bo nekakšna Predpriprava na ta pomembni Prireditve o kavi se bodo letos Udeležile Brazilija, Kolumbija, a-Iriške dežele pridružene Evropski gospodarski skupnosti (Kamerun, Kongo Brazzaville, Zaire, Gabon, ^•dnjeafriška republika in Togo) ter dežele, ki so pristopile k sporazumu, imenovanem »dogovor A-rusha*. Doslej so se za dneve o kavi prijavili še Instituto Brasi-liero do Cafe, organizacija, ki vzdržuje stalno zalogo surove kave v naši luki, dalje Organizacija za kmetijstvo in prehrano FAO, Institut za kavo iz Angole, Francoski institut za kavo in kakav ter Mednarodno strokovno združenje za kavo (Association Scientifique Internationale du Cafč), Na strokovnem srečanju bosta prebrani dve glavni poročili. Prvega bo podal univerzitetni profesor Francesco Forte, ki je v Trstu znan zlasti po konferenci c tržaškem gospodarstvu, ki jo je pred leti organizirala tržaška občina, drugega pa bo oskrbel predsednik izvršnega odbora Mednarodne organizacije za kavo Gerard Surguin. Pred nekaj dnevi so delavci avtocestnega podjetja postavili na državni cesti na Majnicd, kjer je začasni vstop na že dokončani del avtocestnega priključka do kraja Villesse, signalne table, ki avtomobiliste opozarjajo, da je tu vhod na avtocesto. Na celotni trasi od Villesse do Majnice urejate v teh dneh signalne naprave, tako da bo ta priključek prevozen morda čez mesec dni. Smo pač v predvolilnem razdobju in uradni dejavniki bodo brez dvoma cesto odprli z običajnim pompom tik pred volitvami. Avtocestni priključek it gotov že od lanske zgodnje jeseni. Manjkali so cestni znaki, dela so se zakasnila tudi zaradi položitve nekaj naf-tovodnih cevi. V državnem podjetju za ceste ANAS so v zadnjem času postali zelo počasni in tako so dovoljenja romala od urada do urada in nihče si ni upal ne da bi imel na papirju vseh ži^ov in podpisov, dati nalog za ureditev zadnjih zadev. Tako se je otvoritev tega odseka zakasnila za nekai mesecev ob upravičenem godrnjanju avtomobilistov, ki se- poslužujejo avtocestnega izhoda pri Villessah Od Villesse do Majnice je pot proti Gorici zelo hitra po noven: avtocestnem priključku brez nujnosti počasne vožnje skozi Gradišče in skozi Faro. Marsikdo se bo tako izognil plačilu kazni v Fari kjer so agenti javne varnosti vedno na preži, da bi ulovili avtomobiliste, ki tod brzi.jo s svojimi avtomobili kljub omejeni hitrosti Kako pa je z gradnjo avtoceste totu. od Majnice do Gorice skozi Sovod-nje m pod Štandrežem? Denar za ta odsek je dala deželna uprava, načrte .je pripravil pokrajinski tehnični urad pokrajinska uprava je že lani spomladi oddala delo na j dražbi dvem podjetjem iz Veneta,! Poštni urad v Doberdobu obve-ki sta specializiram za gradnjo av- j šča vse prizadete, da se bo vršilo tocest. Po takratni dražbi pa so se izplačevanje pokojnin INPS po sle- stvari nekoliko pomirile ker so ’ *— ■—------------------»»------------- nastale nekatere težave Baje je beneški Magistrata alle Acque M odgovarja za vsa javna dela na obali in na rekah, zahteval nov načrt za most čez Sočo. Tudi železniška uprava je zakasnila dovoljenje za podvoz pri Sovodnjah in baje so tildi vojaki imeli pri tem svoje prste vmes. Pred nekaj dneva pa so vse birokratske formalnosti odpadle in podpisani so že bili dekreti, na podlagi katerih delavci cestnega podjetja lahko vstopijo na zasebna zemljišča. Vse to kaže, da bodo z deli pričeli kmalu, morda istočasno z odprtjem prvega odseka. Omenimo naj še. v zvezi z zakasnitvijo odprtja tega odseka, da .je pred nekaj dnevi deželni svetovalec Rizzi poslal deželni upravi pismo, v katerem se pritožuje zaradi omenjenih birokratskih težav. Podobna pisma to interpelacije so že pred časom tako v deželnem kot v pokrajinskem svetu, vložili tudi svetovalci raznih strank S seje občinskega sveta v Tržiču davanje na Valerišču. Inž. Simčič se je odzval vabilu in tako bo predaval v torek 14. t.m. ob 19.30 v prostorih P.d. »Briški grič* na Valerišču o temi «Priprava vina pred ustekleničen jem*. Kmečka zveza ponovno opozarja vinogradnike, ki so utrpeli škodo po toči ali neurju lani, oa zapade rok za vlaganje prošenj za posojila in prispevke dne 20. marca t.l. Prošnje in pojasnila pri uradu KZ. Za izlet v Verono ki ga prireja KZ z obiskom kmetijskega sejma v soboto 18. t.m. je še nekaj prostorov na razpolago. Zamudniki naj se prijavijo čimprej. Pojasnila pri vpisu. NOVOGORIŠKO GLEDALIŠČE V KATOLIŠKEM DOMU Nušičev , C. Joup-dan in M. Carriere; francoski barv* ni film. CENTRALE ob 17.15-21.30: »...e con-tinuavano a fregarsi il milione di dollari*, Lee Van Cleef in G. Lol-lobrigida; barvni film. VITTORIA ob 17.00-21 30: »Le pic-canti confessioni di una giovane studentessa*. A. Talbot in D. Pra-do; film je v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 17.30: »Cime tempesto-se», A. K. Marshall in T. DaHas. Kinemaskop v bar > ah. EXCM,SIOR ob 16.00: »In nome uel pepolo i ta liano*. Ugo Tognazzi in Vittorio Gassman. Barvni film. PRINCIPE ob 17 30 »Terrore cieeo*. Mia f’arrow. Barvni film. S MirHELE ob 17.30: »Scusi, ma lei paga le tasse?* Ciccio Ingras-sia in Franco Franchi. Barvni film. Mora Gorica SOČA (Nova Gorica): »Črni panterji v Harlemu*, ameriški barvni film - ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Pride Sabu-ta», italijansko-španski barvni film — ob 18. in 20. PRVAČ1NA; Prosto. RENČE: »Prerija časti*, ameriški barvni film — ob 19. ŠEMPAS: »Noč nasilja v Tambstonu*, italijansko - španski barvni film — ob 19.30. DESKLE: »Garingo*. italijanski barvni film ob 19.30. KANAL; »Ko sonce 'aide>, španski barvni film — ob 20. DEtURNA LEKARNA v Gorici Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna A LES ANI, UL Carducci 12, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA v Triton Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Ali« salute* — dr. Fabbris, Ul. Cosulich 117, tel 72480. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetlitaf na^BANDELLI JOŽEF. Travnik, tal. Razna obvestila Vodstvo bolniške blagajne (INAM) je razpisalo natečaj za sprejem v službo 27 odvetnikov ali sodnik prokuratorjev. Med mesti, kjer ao ome-njena službena mesta na razpolaga, je tudi Trst. Prošnje je treba po-stoti na gtovno direkcijo INAM (Rim, Via Cnstofaro Calorobo) do 27. marca 1972. PotrttoneSTpojS. ndto je moč dobiti na sedežih INAM. * * * Ples v Gradišču. Mladinska f»-deraedja KPI priredi danes U. marca ob priliki mednarodnega praznika žena v prostorih občinskega gledališča v Gradišču pleč od 21. do 5 ure zjutraj. Igral bo ansambel »Galeb* iz Nove Gorice. STATISTIČNI PODATKI, KI FRANCIJI NISO V ČAST ZELO VELIKO SE POPIJE BOLJ MALO JE PIJANCEV V poprečju popije vsak Francoz alkoholnih pijač za 23 litrov letno Na drugem mestu je Italija s 15 litri - Že na tretjem pa je Švica PARIZ, marca. — Do pred nekaj leti je bila Francija največji proizvajalec vina na svetu. Njena proizvodnja je nihala okoli 55 milijonov hektolitrov na leto. Nato jo je prehitela Italija. Francija se sedaj ne trudi, da bi si ponovno osvojila prvenstvo. Zato pa ne more z njo nihče tekmovati glede količine zaužitega alkohola, kolikor ga pač pride na posameznega državljana. P"ed nedavnim smo nekje brali, ca popije največ alkohola, seveda v poprečju, Jugoslovan, žal pa o tem ni bilo konkretnih številk, ki bi to trditev podkrepile, medtem ko za Francijo vemo, da popije Francoz v poprečju od 140 do 150 litrov »raznih alkoholnih pijač» na leto za skupno 23 litrov čistega alkohola. Če pomislimo, da so v Franciji vendarle tudi abstinenti in zmerni pivci, če nadalje pomislimo, da ima Francija sorazmerno visok odstotek starih ljudi, če nadalje vzamemo v poštev nedoraslo mladino in otroke ter končno velik odstotek žensk, ki prav gotovo ne pijejo veliko, potem nas ne sme začuditi, da je Francija svetovni prvak tudi glede alkoholiziranih ljudi — okoli 2 milijona jih ima. Se več, v Franciji umre na leto zaradi alkoholizma okoli 35 tisoč ljudi, to se pravi približno trikrat več kot jih pobere motorizacija. Zaradi primerjave bomo navedli nekaj podatkov o uživanju alkohola d~ugod po svetu. Italija, ki proizvede nad 60 milijonov hektolitrov vina na leto, popile razmeroma manj alkohola kot ga popije Francija, pa čeprav je glede tega druga na svetu. V Italiji pride 15,2 litra čistega alkohola na državljana na leto. To prav gotovo ni malo, toda vendar mnogo manj kot je že omenjenih 23 litrov, kolikor ga pride na slehernega Francoza. Že na tretjem mestu so Švicarji z 12,7 lit-a, zahodni Nemci popijejo 12,3, Belgijci pa »komaj* 10,7 litra čistega alkohola na leto. Američani, ki so po svetu znani kot močni pivci, ne popijejo niti po 10 litrov alkohola na leto, Čehi in Slovaki se ustavijo pri 9,2, Angleži pa pri 7,1, to se pravi, da Anglež, ki je znan po svojih močnih pijačah, popije trikrat manj alkoholnih pijač kot jih popije Francoz. Neki francoski časnikar je napravil anketo o alkoholizmu in o kvarnih posledicah pijančevanja v Franciji. Glede tega je navedel tudi nekaj drastičnih »zgodbic*. Navedli bomo dve: Na dvorišču nekega kmečkega doma je v senci drevesa sedela mlada mati in držala v naročju otročička 10 mesecev. In ta otročiček se je zabaval s tem, da je iz »dudice* vlekel neko rdečkasto tekočino. Časnikarja je zanimalo, kakšno zdravilo je le zdravnik predpisal otroku, da ga jemlje na tak način. V tem smislu je tudi vprašal mater. Ta pa mu je odvrnila, da rdečkasta tekočina ni nikakršno zdravilo, pač po pošteno domače vino. Druga zgodba: Naslednjega dne se je isti časnikar znašel v nekem bližnjem trgu in okoli gostilniške mize p-ed kolodvorom je sedela mlada družinica: oče, mati in 10-letna deklica. In vsi trije so imeli pred seboj normalno čašo »aperitiva* in to krepkega alkohola. Bilo je to okoli 9. ure dopoldne. Sicer vemo tudi iz domače, slovenske zgodovine, na primer iz Haloz, da so starši nekoč dajali otrokom vina ali celo žganja, da so jih zmotili, ko so lačni preveč ve-kali ali jokali. Toda v Franciji, seveda v bolj zaostalih krajih, se to nadaljuje še danes in znano je, da prinašajo otroci v šolo majhne stekleničke alkoholnih pijač, da se pozimi z njo ogrejejo, v drugih letnih časih, da se odžejajo. In ta razvada nikogar več ne moti. Pravijo, da je to nujnost. Sicer pa najdejo za vso Francijo opravičilo za tolikšno potrošnjo alkoholnih pijač, ker pravijo, da je alkohol mamilo siromakov. Če si bogatejši ljudje lahko privoščijo draga mamila, čemu bi si preprost človek, ki do mamil ne more, ne privoščil čašo dve alkoholne pijače, žganja ali konjaka. Za Francoza pa velja »majhna* razlika, v primerjavi z ostalimi narodi, koder je uživanje alkoholnih pijač bolj navaden pojav. Francozi popijejo veliko vina, hkrati pa tudi. veliko drugih alkoholnih pijač, sajl je Francija tudi domovina konjakov in slovi po odličnih tovrstnih pijačah. Pri tem je zanimivo, da začenja Francoz konjak opuščati in ga Francija raje izvaža, hkrati pa Francoz vedno bolj posega po uvoženih močnejših pijačah, na pri-med po škotskem whiskyju. Vino pa za Francoza sploh ni alkoholna pijača, kajti Francoz razume vse alkoholne pijače pod izrazom »alkohol in vino*. Alkohol zajema vse žgane pijače, vino pa je obvezna pijača ob vsakem obroku, saj si Francoz ne more zamisliti kosila in večerje brez kozarca dveh vina. Res je, da je Francoz na to navajen, res pa je tudi, da gre v tem preko vseh meja. To posredno dokazujejo podatki, ki pravijo, da pride v Franciji po en zdravnik na vsakih 895 državljanov. To gotovo ni malo pa tudi ne veliko, So med razvitimi države, kjer pride po en zdravnik že na 500 do 600 državljanov, so pa tudi manj razvite dežele, kjer pride po en zdravnik na 2.000 državljanov, da ne govorimo o nerazvitem svetu. Toda gornji podatek o enem zdravniku na 895 prebivalcev pride drugače do i-zraza, če pomislimo, da pride v Franciji po ena gostilna na vsaki 218 državljanov. In še nekaj: Francija porabi na leto 22 milijard novih frankov za alkoholne pijače. Ta številka nam ne pove vsega, skušajmo jo razložiti v primerjavi. Za alkohol porabi Francoz nič manj kot 17 odst. tega, kar porabi za hrano. Pravzaprav moramo sem všteti tudi strošek poprečnega Francoza za sadne sokove, toda tega je zelo malo, kajti Francoz popije na leto komaj 2,3 litra sadnih sokov, medtem ko popije n.pr. Američan 25 litrov sadnih sokov. In vendar je treba pri vsem tem Francozom nekaj priznati. .Če-te, pot pripelje kam bolj na sever, na primer na Švedsko ali Norveško, če te pot pripelje v Zahodno Nemčijo ali 'če skočimo čez A-tlantik in pridemo v ZDA, povsod po teh deželah bomo, posebno ob sobotah zvečer, naleteli na precejšnje število ljudi, ki se jim majejo noge, to se pravi, na precej vinjenih ljudi. V Franciji pa je tega malo neprimerno manj. Le redko kdaj bomo v Franclji naleteli na človeka, ki bi ga zanašalo. Francoz ne pije kot pijejo severnjaki. Severnjaki si ga privoščijo enkrat ali dvakrat na teden in se ga pošteno napijejo, Francoz pa pije čez ves teden in ves dan, rekli bi, da začne že zjutraj, vsekakor opoldne, konča pa zvečer. Zato resnično pijanih ljudi v Franciji ne bomo srečali, ker je res- nično pijanih ljudi v Franclji bolj malo, zato pa je veliko alkoholiziranih in od tega bolnih. V Franciji je alkoholiziranih, kot smo že omenili, dva milijona državljanov, in 1 milijon 600 tasoč o-trok pa je fizično ali umsko prizadetih in precej teh pripisujejo prav alkoholizmu njihovih roditeljev. S tem prikazom nismo hoteli obsojati alkohola, pač pa smo skušali nanizati le nekaj podatkov, ki pričajo, kako gre glede tega nekoliko narobe v sicer tako razviti deželi, kakršna je Francija. Francoska tovarna avtomobilov Renault pripravlja za bližnjo pomlad svoje novo lahko vozilo «R — 5», ki ga bodo izdelovali v dveh verzijah, kar zadeva karoserijo, in v treh, kar zadeva motor, in sicer s kubaturami 782, 845 in 956 cm. V Italijo in na tuji trg nasploh bodo ta vozila prišla šele jeseni. V Italijo pridejo najprej vozila s kubatnro 956 cm. Kdor je vozilo preizkusil, se je o njem pohvalno izrazil. aHtnillUimnniiiiiluinnmiluiNNiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiHiHiiuiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiniMiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaim ZADEVA, S KATERO SE ARHEOLOGI ŽE DOLGO UKVARJAJO Je grški otok §antorini tajinstvena Atlantida? Platonovi opisi so sicer točni, ni pa možno, da bi jemali njegovih 9.000 let v poštev - Eksplozija otoka s silo atomske bombe z jakostjo 400 megatonov Santorini je navidezno nepomemben otok v Egejskem morju med otokom Kreto in celino. V sredini otoka se razprostira laguna, močvirje z obsegom kakih 70 kilometrov. Iz močvirja se dvigata dva nizka stožca iaive, laguna doseže globino 300 metrov, najvišji vrh na otoku pa prav toliko Višifio. če pogledamo še sliko otoka, je takoj jasno, da gre za žrelo nekega vulkana. Vendar je bil ta otok vulkan posehne vrste. Nekoč se je na mestu lagune dvigala gora, verjetno vulkanski stožec, ki je večkrat s potresi opozarjal prebivalce otoka, da v njem še tli. To vidimo po ostankih hiš, ki so jih bistroumni prebivalci postavljali tako, da so ob vogalih vzidali borova debla, ki so s svojo elastičnostjo ob potresih ublažila pritisk zidov in jih obdržala pokonci. Njihovo visoko stopnjo kulture vidimo še iz keramike, predvsem pa iz fresk, za katere arheologi trdijo, da prekašajo vse druge, kar jih je bilo doslej odkritih na sredozemskem področju po ritmičnosti in dinami- ki nakazanega gibanja. To so ostanki kulture, ki je bila na višku v bronasti dobi. Vse kaže, da je njen konec povzročila katastrofa, ki se je dogodila približno leta 1500 pred našim štetjem. Takrat je otok eksplodiral. Pojavi, da so vulkani na otokih eksplodirali z otokom vred niso pravljični. Znan je primer otoka Krakatoa v Indoneziji, ki je eksplodiral avgusta 1883. Takrat so oblaki pepela, prahu in dima pokrili sonce v krogu 200 kilometrov in valovi, ki jih je povzročil zemeljski premik, so trikrat obšli Zemljo. Žrelo na otoku Santorini je petkrat večje od krakatovskega. Na grškem otoku je plast pepela ponekod debela do 50 metrov, medtem ko na ostankih otoka Krakatoa ni niti meter pepela. Iz teh razlogov geologi nenijo, da je bila prva eksplozija 3 ali 4 krat večja od druge. V nekaj urah se je razvila energija, ki bi bila e-nakovredna atomski bombi jakosti 400 megatonov. Posledice eksplozije so bile, da OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Dan bo za vaše interese pozitiven, Spremenljivo razpoloženje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nagnjeni boste k temu, da bd resna vprašanja le nekoliko preveč poenostavili. Neko čustveno nasprotje bo odpravljeno. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Danes ne bo najprimernejši dan za trgovske posle. Bodite bolj kritični v zvezi s svojim čustvenim programom. RAK (od 23.6. do 22.7.) Viharen spopad med vami in nekaterimi poslovnimi tekmeci. Pazite se pred neiskrenim sorodnikom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes se morate za vsako ceno ogniti HOROSKOP vsem obljubam ter obveznostim. Zvečer boste deležni redke sreče. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uspelo vam bo rešiti neko nalogo, ko se .je že zdelo, da se je dokončno zataknila. Uredite čdmprej svoje čustveno razmerje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V svojem delu nikakor ne hitite. Bodite raje počasni, toda natančni. Odlično boste rešili neko staro vprašanje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne ostanite gluhi spričo neke pov- sem upravičene zahteve. Varujte bolje svoje skrivnosti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neko resno odgovornost sprejmite šele tedaj, ko ste jo dobro proučili. Družinsko vzdušje brez motenj. KOZOROG (od 21.12. do 201.) Nemudoma izkoristite finančne nenavadno ugodne finančne možnosti. Skušajte ostati zvesti svojim idealom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V poslovnem pogledu bo dan odličen. Otresite se svoje melanholije RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne pozivajte na boj. če nani niste dobro pripravljeni. Po treznem premisleku, boste odločno posegli v neki družinski spor. je kakih 200 kilometrov okoli otoka ostalo neobljudenih. Ko je voda zalila krater, ki je zazeval v sredini nekdanjega otoka, je nastal val, ki je prizadel vse obale Sredozemskega morja in v prvi vrsti obale bližnje Krete, kjer je bila zasidrana tedaj najmočnejša mornarica na Sredozemlju. Kretski morski imperij je bil uničen v nekaj urah. Ta razplet dogodkov bi lahko bil scenarij za film, je pa le razlaga, katero predlaga grški arheolog Spyridon Marinatos, ki je zadnja štiri poletja kopal na ostankih minojskega mesteca, odkritega na otoku. S svojim odkopavanjem je zadel ravno v sredino aristokratske četrti. Našel je še zelo dobro ohranjene dvo ali trinastropne stavbe, na katerih so bili še marsikje dobro vidni ostanki balkonov. Na dan je prišlo 3500 vaz, ampak nobenega človeškega ali živalskega ostanka in ravno tako nobene dragocenosti po čemer se da sklepati, da so se ljudje pravočasno umaknili z otoka, opozorjeni morda od manjših potresov in drugih znakov bližnjega konca. Fresk niso mogli vzeti s sabo in danes so nam prišle v roke take, kakršne so jih pustili. Topli vulkanski pepel jih je ohranil nad tri tisočletja. Do tu je vse nesporno. Geološki in arheološki podatki govorijo jasno, mnenja so pa deljena, če naj se kulturo na tem otoku istoveti Atlantido, o kateri se je izročilo ohranilo do danes? Največ podatkov o tej zagoteni civilizaciji nam je posredoval starogrški filozof Platon. Ta je sicer trdil, da je Atlantida bila nekje izven gibraltarske ožine, na A-tlantiku in po njegovem je to kraljestvo izginilo vsaj 9.000 let pred njegovim časom. Hkrati pa je v njegovem poročanju tudi kup podrobnosti, ki se v prid tezi, da je Atlantida bila na egejskem otoku. Predvsem trditev, da je katastrofalno izginila pod morjem. Takih katastrofolnih izginotij ni bilo veliko. Vsaj kolikor se «zgo-dovisko* ve. In dokler se na A-tlantiku ne odkrijejo razmere podobne onim na Santorinu, je bolj prepričljiva izbira tega. Platon nadalje navaja, da so bile stavbe v Atlantidi iz belega, rdečega in črnega kamna: ravno te barve se zelo pogostoma pojavljajo v zemeljskih plasteh na grškem o-toku. Še največjo težo pa imajo Platonovi podatki o obredih na Atlantidi, ki naj bi imeli v središču pozornosti bika. Kult bika je najverjetnejši ravno na Santo-riniju, v tesni bližini Krete, kjer je kult bika istodobni minojski civilizaciji prevladoval. Kot rečeno, zadnjo beseda bo mogoče reči šele ko bo dovolj preiskano dno Atlantskega oceana, a že dmes>- ne manjkajo ljudje, ki trdijo, da je zagonetka Atlantide dokončno rešena. P. S. ZAL0ZBA MCGRAVV HILL ZARES NIMA SREČE... Spomini Reda Foxa niso avtentični? S tem prihaja na dan neki newyorški časopis, ki zatrjuje« da je Cash Asher vzel vrsto poglavij iz nekega dela, ki je izšlo leta 1940 - Tudi Indijanci oporekajo resničnost NEW YORK, 10. - Tukajšnji dnevnik «New York Times» piše danes, da je v nevarnosti tudi avtentičnost dela z naslovom tSpa mini poglavarja Rdeče lisice», to se pravi knjige, ki je naletela na velik uspeh tako pri bralcih kot pri kritikih in ki jo je izdala ameriška založba *McGraiv Hill*, to se pravi tista založba, ki je nameravala izdati tudi Houiarda Hughesa «Avtobiografijo», to je avtobiografijo tistega ameriškega bogataša, ki s tem delom nima nobene zveze, saj je znano, da je s tem delom prišlo do škandala, ki bo stal založbo precejšnjo vsoto, resnični avtor dela pa bo končal v zaporu. Knjiga tSpomini poglavarja Rdeče lisice», to se pravi avtobiografija poglavarja indijanskega plemena Sioui, gre naglo v promet, saj so v kratkem času prodali nad 100 tisoč izvodov. Kaže pa, da indijanski poglavar Red Fox — Rdeča lisica, ki je danes star 101 leto, dela ni napisal oziroma nima z delom veliko sreče. Kakor piše «New York Times*, so mnogi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zgodovino indijanskih plemen, izrazili svoje dvome glede avtentičnosti dela oziroma tega, kar v delu piše. Nekateri pa so enostavno rekli, da je ta knjiga v celoti potvorjena. Pisec članka v *Neu> York Timesu» dodaja, da se je pogovarjal tudi s samim avtorjem starim Indijancem Williamom Redom Fo-xom ter z njegovim sodelavcem, ■ ameriškim pisateljem Cashom A-sherjem, ki oba živita v Texasu, v kraju Corpus Christi. Newyorški časopis zatrjuje, da William Red Fox — Rdeča lisica vztraja pri svojem, da je njegov dnevnik avtentičen, pravzaprav, da so izvirni vsi njegovi dnevniki, iz katerih je pisatelj Cash Asher napisal «avtobiografijo». Sicer priznava, da je lahko prišlo tudi do kake netočnosti, toda te netočnosti je treba pripisati ali pisatelju Ca-shu Asherju ali pa založniku. List nadalje zatrjuje, da je Cash Asher, ki je danes star 77 let, izjavil, da je dnevnike, ki mu jih je izročil indijanski poglavar Red Fox, sprejel kot avtentične, kot resnične beležke in da se zato ni spuščal v temeljitejša proučevanja, ali te beležke odgovarjajo resničnim dogodkom. Po pisanju istega lista so tudi izvedenci založ- niške družbe McGrau) Hill brez pomišljanja sprejeli rokopis, ki jim ga je izročil pisatelj Cash Asher in se niso spuščali v pr0U' čevanja in kontrolo nad tem, kar je bilo zapisano. Neuigorški dnevnik nato zatrjuje, da je 12 poglavij tega dela skordl povsem enakih neki knjigi, ki je izšla leta 1940 in ki jo je napisal James McGregor. McGregor Je medtem umrl, njegovo delo ,Pa nosi naslov še delavnega in do poslednje predanega razvoju slovenskega i°1‘ stva. In s spoštovanjem do človeka, ki mu niso prizanesle trd te življenja, ki ga 'e vodila da živimo v času, v katerem je mogoče vse. Spremenjenim raf meram se Je treba vnaprej prilagajati. Poznam ljudi, ki hnaJ^ po več želez hkrati v ognju. Včasih se zgodi, da prime kdo roko razbeljeno, pa tudi taki so, ki kujejo mrzlo. Jaz ne sodi ne k enim ne k drugim. Zato upam, da bo najino sodelovanj za oba koristno.« Hrup motorja še ni zamrl na ulici, ko je prihrumela v 501,0 histerična mati. Vpila je kot ponorela: , j ((Posilili so jo, devico! Uničili so ji mladost! Vsega so kn komunisti.« ,lnl Očetu so se zamajala tla pod nogami. Soba se je pred nj ^ zavrtela, pohištvo mu je zaplesalo pred očmi kot na ladji, se potaplja. Veselje, da Je ukanil gestapovskega majorja 5 P pirjem, ki ga je sam napisal, se je razblinilo. O tem, kaj ^ bdto z dekletom v resnici, mu še nihče ni povedal. Ce Je tem svetu kaj resnično ljubil, potem Je bila to hči. Tudi je ljubila njega. Po značaju mu je bila podobna, vesela in Pr ŠPORT ŠPORT ŠPORT V DIJAŠKEM DOMU V TRSTU PROTI 30 ŠAHISTi)M Drevi simultanka velemojstra Bruna Parme Nocoj bo s pričetkom ob 19.30 °®Kral v slovenskem Dijaškem do-v Trstu simultanko šahovski ^mojster Bruno Parma To bo f^oem prvo gostovanje uglednega lobljančana v Trstu. Njegova šahovska kariera se je izredno strmo '^Denjala navzgor. Zadnje čase pa da mu primanjkuje nekoliko liegove začetne ostrine in prodor-|>°sti. Na nedavno končanem 27. jRoslovanskem šahovskem prven- * ^ za posameznike v Umagu je J^edel dobro 10. mesto med 20. jfanovalci. Kljub temu. da je bi- prvenstvo eno najbolj kako-Josbrih doslej, je bilo pričakovati, h* se bo uvrstil za kakšno mesto Sam Parma pa nam je pove-da na tem prvenstvu ni imel svoji strani športne sreče, saj * nekaj že dobljenih partij remizi-J* in tudi zgubil. Pripomnil je še, J8 je nekoliko slabega zdravja. Mk° njegovo deseto mesto dobi ne-*°;iko bolj realno in jasno podobo. J1! je bila med zmagovalcem Iv-™v0m in Parmo razlika dveh točk. Vrstni red prvih desetih je bil naslednji: 1. Ivkov 12 točk; 2. Rukavina 11,5; 3. Ljubojevič 11,5; 4. Matanovič 11; 5. Vukič 11; 6. Matulovič 11; 7. Planinc 10.5; 8. Velemirovič 10,5; 9. Cvetkovič 10 in 10. Parma 10. Drevi pa bo spopad naših šahi-stov s Parmo prav gotovo izredno zanimiv. Prijavljenih je skupaj skoraj 30 naših prijateljev kraljevske igre in prav zanimivo bo slediti simultanki. Organizator prosi, če je še morda kdo, ki se želi udeležiti te simultanke, naj pride v Dijaški dom uro pred pričetkom ali pa naj telefonira na upravo. Udeleženci naj prinesejo s seboj vsak po eno šahovnico. G. F. Avstrijka Beatrix Schuba. Avstrijka ima precejšnjo prednost. Lestvica po obveznih likih: 1. Beatrbc Schuba (Av.) . 1.299,5 2. Karen Magnussen (Kan.) 1.168,7 3. Jar>'-t Lynn (ZDA) 1.124,5 4. Zf Almassy (Mad.) 1.123,3 5. Jean Scott (V. Brit.) 1.101,6 Olimpijski zmagovalec Andrej Ne- pela je ponovno svetovni prvak. Nepela, ki ima 21 let, je' že lani zmagal v Franciji, pred Rusom Četveruhinom. Končna lestvica: 1. Nepela (ČSSR) 2722,8 2. Četveruhin (SZ) 2673,8 3. Kovalev (SZ) 2607,5 4. Petkevič (ZDA) 2585,5 5. Chanston (Kan.) 2566,1 UMETNOSTNO DRSANJE CALGARY, 10. - Po šestih obveznih likih vodi na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju ............................iiiiiiimiiiiimiimiiii« DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 11. MARCA 1972 ODBOJKA MOŠKA B LIGA 21.15 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Olimpia Vercelli * * * MOŠKA C LIGA 21.00 v Padovi Libertas — Kras * * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.00 v Gradišču Torriana — Dom * * * ŽENSKA C LIGA 21.15 v Trstu Sloga — Corridoni * * * ŠAH SIMULTANKA 19.30 v Trstu, Dijaški dom Nastopa MVM Bruno Parma dr Ar * NOGOMET ZAČETNIKI 15.00 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Breg * * * 16.00 na Proseku Primorje — Ponziana * * * 16.00 v Trstu, Sv. Alojzij Zaule — Zarja * * * JUTRI Nedelja, 12. marca 1972 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Vesna — Libertas dr dr Ur 15.00 v Bazovici Zarja — Breg * * * 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Naminio — Juventina * * * 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Opčinah Viani — Primorec * * * 15.00 na Proseku Olimpija — Libertas Barkovlje * * * 10.15 v Trstu, Ul Flavia Esperia — Primorje * A * 10.30 na Proseku Libertas Prosek — Union POPRVENSTVENO TEK. MLADINCEV 13.00 na Proseku Primorje — Don Bosco * * * NARAŠČAJNIKI 13.00 v Trstu, stadion «1. maj» Inter SS — Breg A A * 9.15 v Padričah Rosandra Z. — Union A * A 13.00 v Trstu, Sv. Sergij Giarizzole A — Gaja A A * 15.00 v Križu Vesna — Triestina A A A A 10.45 v Padričah Don Bosco — Primorje A A A ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor — CUS Padova A A A 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* Sokol — Vignonl A A * ■10.00 v - Vicenzl , : ,v s, Primavera Marzotto— Breg ■A * # -p, • . T, 1. MOŠKA DIVIZIJA' 10.30 v Trstu, pri Banih Sloga — Libertas KOŠARKA MOŠKA D LIGA 15.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Cianocolori A A A 1. DIVIZIJA 11.30 v Miramarskem Drevoredu Ferroviario — Bor A A A NARAŠČAJNICE 9.30 v Trstu CMM — Polet SMUČANJE T. KERČIVOJ in P. MARINETTO 9.00 v Trbižu Sodeluje tudi SPDT (najmlajil) A A * NAMIZNI TENIS DEŽELNA PRVENSTVA 8.30 v Trstu, Ul. Solitro Prvenstvo tretjekategornlkov A A A 8.30 v Trstu, Ul. Giulia 2 Prvenstvo tretjekategornlkov Prijave za tekmo Jugoslavija-ZSSR Potovalni urad »AURORA* sporoča, da mora v najkrajšem času potrditi število postelj v spalnem vagonu in število vstopnic za nogometno tekmo Jugoslavija-Sovjetska zveza, ki bo 30. aprila v Beogradu. Zato prosimo vse interesente, ki se nameravajo udeležiti izleta v Beograd, da to storijo do sobote, 11. marca 1972 med običajnimi uradnimi urami pri potovalnem uradu »AURORA* v Ul. Ci-cerone 4, tel. 29-243. AMATERSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Zaostale tekme 2. AMATERSKA LIGA V nedeljo bodo odigrali zaostale tekme, ki so jih odložili 23. januarja : Vesna - Libertas Križani bodo sprejeli v goste ekipo Libertasa, ki si je v povratnem delu prvenstva opomogla in ima trenutno dve točki prednosti pred Vesno. Srečanje bo nedvomno zanimivo, saj ne namerava nobeno izmed obeh moštev praznih rok z igrišča... Upoštevati pa je treba, da igra Vesna na domačih tleh. Zarja - Breg Slovenski derbi med Zarjo in Bregom bo nedvomno najvažnejše srečanje tega kola. Predsednik Zarje Leo Kralj meni, da bo tudi tokrat prišla do izraza predvsem zagrizenost in borbenost. Zato je možen vsak izid. Bazovd računajo na remi, pa tudi poraz ne bi ored-stavljal nič hudega, saj so bila prejšnja srečanja z Brežani preče;, izenačena in tudi položaj na lestvici zanje ni prenevaren. Predsednik dolinske ekipe Pečenik pa je mnenja, da bi njegovim fantom zadostovala tudi točka. Pravzaprav ni niti važen končni rezultat. Poglavitno je, da se bo srečanje odvijalo v pravem športnem duhu. Flaminlo - Juventina Juventina bo proti tretjeuvršče-nemu Flaminiu igrala v Trstu. Za Štandrežce je ta tekma zelo važna, saj je njihov položaj na lestvici kritičen. Ker pa hoče Flaiminiio obdrža- ti tretje mesto, .je vsako predvidevanje nemogoče. 3. AMATERSKA LIGA Viani - Primorec V skupini N bodo Trebenci nastopili proti Vianiju in odigrali šele tretjo tekmo povratnega dela prvenstva. Primorec zato ni trav dobro pripravljen. Na srečo pa nedeljski nasprotnik ne bo prehud Ne sme pa se ga preveč podcenjevati, saj bi lahko prišlo do presenečenj. Olimpija - Libertas Barkovlje V skupini O bodo odigrali tri zaostale tekme. Proti Olimpiji bo nastopil Libertas iz Barkovelj, ki je solidno moštvo. Položaj Olimpije na lestvici je precej slab. To pa ni posledica slabe pripravljenosti celotne ekipe, pač pa brezbrižnosti nekaterih igralcev, ki se na igrišču ne potrudijo dovolj. Vseeno pa upajo igralci iz Gabrovca na zmago, ki je niso osvojili že tri mesece. Esperia - Primorje Nedeljski nasprotnik Primorja je solidna ekima Es pene. Naloga Pro-sečanov ne bo prav lahka. Morala prvega z lestvice je na višku in ne bi smelo priti do preobratov, ki bi ga oropali zmage. Libertas Prosek - Union Union bo igral proti proseškemu Lilbertasu in vsaj na papirju so vsa predvidevanja za Prosečane, ki so na drugem mestu lestvice. Pod-lonjerd pa so se proti močnejšemu nasprotniku vedno odlično obnesli (1:1 s Primorjem in 0:0 proti De Macoriju). B. R. ODBOJKA BOROVCI DREVI V MOŠKI B LIGI NITI SETA NASPROTNIKUk niimiiiiiiiiiiHUiumiiiiiiiimiiHiiiiiiiiimiiiiiii Moška B liga Bor bo do konca prvenstva dve tekmi) odigral doma, eno pa kot gost vodeče šesterke CUS Turin. Nocoj se bodo slovenski odbojkarji srečali doma z Olimpio iz Vercellija. Tržačani so tekmo v Veroelliju zgubili s 3:2 in to je bilo tedaj, ko so preživljali globoko krizo. Po vsej verjetnosti pa bo dobil potek dogodkov na igrišču nocoj popolnoma drugačno podobo. Domačini ne bi smeli prepustiti gostom niti seta. Olimpia je nekoliko slabše uvrščena kot Bor, saj ima samo 10 točk in še ni povsem na varnem. Prav zato lahko pričakujemo lepo in privlačno odbojko. V borovi vrsti zadnje čase ni nič novega, čeprav sta Sergij Veljak in Vodopivec še vedno nekoliko poškodovana. Poškodba ramena je za odbojkarje tipična in najboljše zdravilo je počitek. Toda kljub temu bosta tudi drevi priskočila tovarišem na pomoč. G. F. Moška C liga Danes čaka krasovce tnd oreh v Padovi proti tamkajšnji ekipi Libertas. Padovanci so prvi na lestvici (skupaj z ekipo iz Mester) in bodo napeli vse sile, da bi spravili Kras na kolena. Toda tudi Kras potuje v Padovo zavedajoč se svoje moči in lahko trdimo, da ima nekaj mojnosti za zmago, še predvsem zato, ker bo Libertas iiniuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiimiiHiiiHin V D LIGI V TEKMI S KOŠARKARJI BORA Favorit je Cianocolori D liga I V tretjem kolu prvenstva D lige | bo med drugim tržaški derbi med Borom m Cianocolorijem. Obnovila se bo tako borba med tema ekipama, ki se je v prvem srečanju končala z zmago borovcev. Bila pa je to v tem prvenstvu zadnja zmaga »pla-vih», ki so nato v vseh ostalih srečanjih ostali praznih rok. Takoj naj povemo, da je zdaj favorit Cianocolori, ki je bil v zadnjih srečanjih kar petkrat zaporedoma u-spešen. S temi zmagami so igralci Cianocolorija vidno zboljšali svoj položaj na lestvici, tako da igralci in vodstvo resno mislijo na napredovanje v višjo ligo. čeprav so košarkarji v začetku prvenstva nekoliko razočarali. Naloga.,ppfnlajene Borove ekipe bo. vse prej kot lahka, čeprav se je v moštvo vrnil najboljši strelec ekipe Peter Starc, ki bi lahko bil odločilne ‘Važlttstl v tej tekmi. Sicer pa bo odvisno od vseh igralcev, če bo tekma izenačena in če bodo borovci lahko enakovredno tekmovali z razigranimi nasprotniki. Zaradi pomanjkanja centrov je trener Mari sklenil, vključiti v prvo moštvo mlajšega mladinca Lea Korena, ki je v zadnjih mesecih zelo napredoval. »Plavi* bodo torej nastopili z naslednjo postavo: Zavadlal, Rudes, Fabjan, Lakovič, Starc, šare, Koren, Stojan Hrvatič, Martin Kralj. Jutrišnje kolo: Bor — Cianocolori (15.30), Friulana UD — Tigers GO, Šanson VE — CUS Padova, Pro Pa-ce PD — Castelfranco in Hannibal — Treviso; počitek Virtus Padova. Prva divizija Za večino igralcev Bora bo to krstni nastop. Borovi košarkarji so namreč še zelo mladi. Igrali pa bodo proti starejšim košarkarjem (in zato izkušenim). Naučili se bodo »hudobij*, ki so v vsakem športu izredno važne. Jutrišnji Borov nasprotnik bo ekipa Ferroviaria, ki jo trenira Pregellio. Značilnosti tega moštva so: borbenost, točen met od daleč (čeprav je tehnika vseh igralcev še pomanjkljiva) Srečanje bo na odprtem igrišču v Miramarskem drevoredu. Borova postava: Danijel Zavadlal, Baracuti, Francia, Kapič, Klobas. Košuta, Vatovec, Rajmund Kralj, Pertot in Valter Hrvatič. Jutrišnje kolo: Tricolore — Libertas, Ferroviario — Bor (11.30) in Servolana — CGI Milje. Mlajši mladinci Poletovi mlajši mladinci bodo tokrat počivali. Umesten počitek, kajti igralci zaradi popravil na igrišču malo trenirajo. Jutrišnje kolo: Ricreatori — D. Bosco, Lloyd A — POM in Italsider — Lloyd B. Počitek: Polet. Naraščajnice Poletove naraščajnice bodo imele jutri lepo priložnost za osvojitev o-beh točk. Spoprijele se bodo namreč z ekipo CMM, ki je v tem prvenstvu brez točk. Poletovke so v zadnjih dveh srečanjih pokazale dobro formo in lep napredek, tako da je upati, da bodo strle odpor nasprotnic. Poletova postava: Vesna in Morana Taučer, Nadja in Rosana Sosič, Hrovatin, Vaclik, škerlavaj, Wilhelm. Jutrišnje kolo: CMM — Polet (9.30), Interčlub — C. Bloch A in Ricreatori ATLETIKA DANES EP «IND0OR» Večina kolajn za SZ? tekmo s Krasom igral v neki telovadnici, in ne kot običajno v športni palači. To bo povečalo možnosti Krasove ekipe, ki je navajena na telovadnice, ne pa na velike palače. Zmaga krasovcev bi lahko pomenila tudi drugo mesto na končni lestvici. Tekma bo v telovadnici Petron — Vicolo S. Mas-simo — Portello (Padova). V. K. 1. moška divizija V šestem kolu odbojkarske I. divizije za člane čaka Slogo jutri dopoldne izredno težak nastop. Slo-gašem prihaja v goste ena najboljših šesterk tega prvenstva, Libertas iz Turjaka. Naši odbojkarji imajo precej možnosti za osvojitev točk. G. F. * * * Tekma med ekipama Tomana iz Gradišča in goriškega Doma se bo pričela ob 21. uri in bo v Gradišču, v telovadnici v Ulici Garibaldi. Tekma bo gotovo za obe šester-ki zelo važna, saj je Dom skupno z Libertasom iz Turjaka na prvem mestu lestice, Tirriana pa je takoj nato s šestimi točkami. Torriani je spodletelo do sedaj v prvih dveh tekmah prvenstva proti n Pozzj in Slogi. Po teh diveh spodrsljajih je nato osvojila vse tri naslednje tekme. Njena žrtev je bffl. tudi Libertas iz Turjaka. Za damovce bo Tomana trd oreh, pinoti kateremu bodo morali napeti vse sile, če bodo hoteli prinesti domov obe točki. Trener Doma Miran Strgar je za to važno tekmo sklical vse igralce, ki se bodo morali zbirati ob 19.30 pred klubom «S. Gregorčič* (Korzo Verdi 13) od koder bodo skupno odpotovali v Gradišče, kjer bo ob 21. uri srečanje. IK ki s svojimi nasprotnicami ne bi smel imeti težkega dela. V prvem delu prvenstva je v Padovi premagal CUS z rezultatom 3:1, vendar nas s prikazano igro nika-| kor ni zadovoljil. Zadnja tekma z Vignonijem pa je kljub porazu naših predstavnic dokazala, da so borovke v dobri formi. Ker jim. je pretekli poraz tudi dokončno odvzel vsako upanje na osvojitev prvega mesta, bodo v nedeljo lahko zaigrale mimo in sproščeno. Če ne bodo podcenjevale nasprotnic, jim zmaga nikakor ne bd smela uiti. INKA Ženska C liga Po neplaniranem oddihu v preteklem osmem kolu zaradi deželnega mladinskega finala bodo spet stopile v športno areno tudi odbojkarice C Mige. Našemu edinemu zastopniku v tej ligi. Slogi, prihaja v goste vodeča in obenem še nepremagana šesterka Corridoni. Naloga Sloge bo izredno težka in morda prezahtevna. G. F. ODBOUCA ŽENSKA PROMOCIJ"-* J IGA Dom-UGG 3:1 Dom je sinoči v Gorici premagal šesterko UGG s 3:1 v ženskem promocijskem odbojkarskem prvenstvu. Seti: 15:9, 10:15. 16:14 in 15:8. -'C. Bločh B. b. L ■HimiimniiiiMiilililtiiininiil|iiliiillil||i|l, rtfi' . — prvi 1 2 1 drugi 2 1 X . — prvi X X drugi X 1 . — prvi 2 X drugi X 2 . — prvi 1 X drugi X 1 i. — prvi X drugi 1 i. — prvi 1 drugi 2 m 1® ‘%lzš Cagliari — Milan Catanzaro — Mantova Fiorentina — Verona Inter — NapoM Juventus — Bologna 1 2 L.R. Vicema — Atalanta X Roma — Vairese 1 X Sampdoria — Torino 1 X Bresaia — Bari X Cesena — Foggia 1 X Palermo — Taranto 1 Cremomese — Alessandria 1 X Chieti — Pro Vasto 1 Sovjetska zveza namerava tudi letos odnesti iz dvoranskega prvenstva v Grenoblu večino kolajn. Lani je v Sofiji dosegla velik uspeh z osvojitvijo 23 kolajn od 69 možnih. Od tega je bilo kar 8 prvih mest. NDR se je udeležila lanskega prvenstva z manjšim številom atletov in je dosegla le 4 prestižne zmage. Naslove prvakov branijo ti atleti in atletinje (v oklepaju svetovni rekord »indoor*): MOŠKI 60 m Borzov (SZ) 6”6 (Pankratov, SZ — 6”4) 400 m Badenski (Poljska) 46”8 (Smith, ZDA - 46”2) 800 m Aržanov (SZ) 1’48”7 (Fromm, NDR - 1’46”6) 1 1500 m Szordykowskl (Poljska) 3’41”4 (Norpoth, ZRN — 3’37”8) 3000 m P. Stewart (VB)*.«T63”6 (Wilde, VB - 7’47”) 60 m ovire Berkes (ZRN) 7”8 (Nickel, ZRN - 7"5) 4x400 m Poljska 3’11"1 (— —) 4x800 m Sovjetska zveza 7’17"8 (--------) višina Major (Madžarska) 2,17 (Brumel, SZ — 2,25) daljina Baumgartner (ZRN) 8,12 (Beamon, ZDA — 8,30) palica Nordvvig (NDR) 5,40 CIsaksson, švedska — 5,45) troskok Sanjejev (SZ) 16,83 (Sanjejev, SZ — 16,95) krogla Briesenick (NDR) 20,19 (Feuerbach, ZDA — 21,15) ŽENSKE 60 m Stecher (NDR) 7”3 (ščelkanova, SZ - 7”1) 400 m Popkova (SZ) 53”7 (Neufville, Jamajka — 53”) 800 m Falck (ZRN) 2’6”1 (Falck, ZRN - 2’3”3) 1500 m Beacham (VB) 4TT2 (Beacham, VB - 4’17”2) 60 m ovire Balzer (NDR) 8”1 (Rosendhal, ZRN — 8”) 4x200 m Sovjetska zveza 1’37”1 (-------) 4x400 m Sovjetska zveza 3’36”6 (-------) višina Karbanova (ČSSR) 1,80 (Gusenbauer, Avstrija — 1.89) daljina Rosendhal (ZRN) 6.64 (ščelkanova, SZ - 6.73) krogla čižova (SZ) 19,70 (čižova, SZ - 19,70) Italija bo na prvenstvu nastopala v glavnem brez večjih ciljev. Dobre možnosti imajo vsekakor srednjepro-gaši na 1500 m in pa Marcello Fia-sconaro, ki je po uspešnem startu na državnem prvenstvu v Genovi celo postal novi evropski rekorder na progi 400 m s časom 46”4. Prejšnji rekord je z dvema desetinkama sekunde slabšim časom pripadal Poljaku Badenskemu, ki bo tudi prisoten v Grenoblu. Poljski tekač je pred kratkim postavil celo svetovni rekord na 500 metrov. Dani so torej vsi pogoji, da se iz te borbe razvije celo nov svetovni rekord, ki pripada legendarnemu Tommiju Smithu, opo-rečniškemu atletu, ki je v Mehiki pozdravil ameriško zastavo s pestjo. Italijani precej računajočimi. na .skakalca v višino Schiva, ki je v žeto dobn formu. n ,. 1 . . v t,-, .. SMUČANJE V Sauze d’Oulxu se nadaljuje italijansko prvenstvo v alpskem smučanju. Med ženskami je Lidia Pelis-sier zmagala v smuku pred Kleno Matous in Sandro Tiezzo. Med moškimi pa je novi italijanski prvak v veleslalomu Renzo Zan-degiacomo V obeh spustih je zmagovalec zabeležil čas 3’50" 69 in se je uvrstil pred Enzija in Grosa. Veleslalom ie ovirala gosta megla. * * * Tekmovanja za italijanski smučar ski pokal se bodo zaključila 14. in 15. marca v kraju Limone Pie-monte. Poleg absolutnega zmagovalca bodo določili tudi prvake v slalomu. veleslalomu in smuku. TELOVADBA Po prvem dnevu telovadnega srečanja na Hvaru vodi SZ proti Jugoslaviji z 282 : 268,8. ATLETIKA Poleg Šveda Isafcssona, Angležev Bedforda in Stewarta, Francozov Nalleta in Wadouxa ter Belgijca Roelantsa sta se odrekla nastopu na evropskem dvoranskem atletskem prvenstvu v Grenoblu tudi Sovjet Ter Ovanesian in Grk Papa-nicolau. ŽENSKA B LIGA Brežanke bodo gostovale jutri pri ekipi Primavera Marzotto. Utvar o lahki tekmi si v tem primeru naša dekleta ne morejo delati, saj je Primavera na prvem mestu lestvice. Povsem brez upov pa «plave» vendarle ne gredo na pot. Prvo tekmo s Prima-vero so namreč zgubile v Trstu s tesnim izidom 3:2, toda tedaj so igrale brez svoje najboljše i-gralke Sedmakove. Zdaj pa gredo na pot s popolno postavo in se zato tudi tujega igrišča ne boje preveč. • « * Dekleta nabrežinskega Sokola se bodo jutri na domačih tleh sreča-ja^ z jekipo.,.Vignor\i iz Gottolenga, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice. Ne tajimo, da Sokol nima skritih upčv na zmago; vendar1 pa bi ta ne mogla bistveno spremeniti njegovega položaja na lestvici. Mnogo važnejše bi bilo, da bi Nabre-žinke zaigrale umirjeno in lepo kot v nedeljo v mladinskem prvenstvu, saj bo ekipi ta zadnji del prvenstva služil predvsem kot priprava na meddeželno mladinsko tekmovanje. Zato menimo, da bo trener Pertot poslal jutri na igrišče več mladink, kot je to že storil v zadnjem setu tekme proti OMA: torej nekoliko slabšo ekipo, tri pa bo sestavljena predvsem iz tistih igralk, katere čaka prihodnji mesec zelo težka preskušnja Morda bomo videli igro, ki ne bo na izredni tehnični višini in ki ji bo včasih botrovala neizkušenost. Nobenega dvoma ni, da bo to vplivalo tudi na rezultat, vendar bo ta postranskega pomena, saj bo za mlade Nabrežinke to le »predprvenstveno* srečanje. S. J. • • * Borovke bodo jutri na domačem igrišču nastopile proti ekipi CUS iz Padove, ki s Sokolom deli zadnje mesto lestvice. Te igralke imajo še kar dobro obrambo in tudi njihov napad je precej zadovoljiv. Na njihovo nesrečo so pa letos naletele na ekipe, ki so nedvomno boljše pripravljene od ni1’1 in CUS se bo moral posloviti od B lige. Favorit srečanja je seveda Bor, NAMIZNI TENIS Prvenstvo tretjekategornikov Mnogo nastopajočih Jutri bodo zaposleni skoraj vsi naši namiznoteniški igralci, saj bo na sporedu prvenstvo tretjekategor-nikov. Počivala bo tako le Miličeva. Bole in Košuta pa bosta opravljala trenerske dolžnosti. Vsaka napoved je zelo tvegana. Letos ne bo nastopil lanski prvak Ukmar, ker se zaradi šolskih obveznosti ne bo mogel udeležiti državnega prvenstva in bi z iutrišnjim nastopom odvzel mesto kakemu drugemu tekmovalcu naše dežele. Od slovenskih tekmovalcev bi se med prvih pet — toliko jih bo namreč pripuščenih na državno prvenstvo — moral udeležiti le Fabjan; možnosti za visoko uvrstitev imata tudi Radovič in Tavčar, vendar pa menimo. da se ne bosta prerinila med peterico najboljših. Nekoliko lažje so napovedi za tekmovanje tretjekategomic. Favorit za prvo mesto je Tržačanka Hauserjeva, ki je bila deželna prva-, kinja že lansko leto Pravico do nastopa na državnem prvenstvu pa bi sd morali priboriti še Kobalova in Vesnaverjeva. čeprav nimata možnosti, da resno posežeta v borbo za naslov, kot ie to storila Miličeva pred letom dni. S. J. * * * V tekmovanju za Tržaški pokal (moški) je Julia igrala proti Sokolu neodločeno 5:5. T-ar KOŠ A UKA Daugavva iz Rige je premagala italijansko peterko Geas z 72:42 (38:24) v povratnem srečanju za košarkarski pokal prvakinj. Sovjeti-nje, ki so zmagale tudi v prvem srečanju, so se uvrstile v finale. OBVESTILO ŠD Sokol Iz Nabrežine sporoča, da so treningi začetniške ženske odbojkarske ekipe vsako soboto ob 16. uri na društvenem igrišča. Vabljena so dekleta od 11. do 15. leta. Informacije na društvenem sedeža ob ponedeljkih in četrtkih ed 20. do 21. ure. ŠD Sokol vabi svoje člane in prijatelje na SPREJEM ob priliki vstopa moške namiznoteniške ekipe v A ligo. Sprejem bo v soboto, 11. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu. ^na, poleg tega pa še dobrega srca. Oba skupaj sta se upirala Eterični materi, ki je bila zmamila sina pod svoj vpliv. Ce 116 bi bilo njenega mističnega fanatizma, bd bil poslal Bogdana ^ Švico, kamor je šel njegov brat študirat še o pravem času. * tem trenutku so privrela na dan vsa nasprotja, ki so se v ^riižind nagrmadila v desetletjih. Ko se je Bogdan vrnil, se je ^ spravil nadenj: «To ste napravili moji hčeri! Vojščaki Kristusovi!... Praviš, lažejo, ko govore kaj počnete z ljudmi po zaporah!... Zdaj thiaš tu dokaz!« se je obrnil k ženi. ki je stokala, progreznjena * Naslanjač. Bogdan je ostrmel. Tako besnega ni očeta še nikoli videl. Mislil je, da se zanima samo za denar, proizvodnjo in trgovino, pa je besnel, kar vrelo je iz njega: ((Prekleta golazen klerikalna! Stokrat prekleta! Vsakega gro-Sa Je škoda, ki sem ga dal zanje. Dajal pa sem Jim milijone, ničvrednim farškim politikantom!« Mater so te besede vrgle kvišku Jezna in užaljena mu Je Obrusila: «Nehvaležnež! Ne zavedaš se, kaj govoriš! Cerkev ta orni so posodili denar, da sd postal tovarnar Zate so držali oblast, ^ sd lahko obogatel!« «Ne nori, ženska! Kar tiho! Tl ta tvoji tercijalski starši in ^rikalski bratje ta vse, kar je z njimi povezano - to je gniloba, icj je pomagala pritiskati slovenski narod ob tla! še enkrat pravim, mizerijal... Bogdan, sta, slabo si se odločil! To 80 barabe!... S hudičem ba se povezali, ne samo z Nemci, da ki obdržali oblast, ta klerikalci.« To je Bogdana osupilo. Kakor šolarček Je stal sredi sobe jecljal: _ , , J «Oče, prosim tel... Ne žali mene ta matere. Saj veš, da to 04 res, to govoriš v jezi...« «Dobro vem, kaj govorim! Bolje razumem politiko kakor ^Idva. Čeprav mi je tako malo do nje ko do garjevega psa. Vedno sem se vtikal le toliko, kolikor sem se moral.« Obrnil se je k sinu ta mu dejal proseče, s tišjim glasom: •Bogdan, prosim te kot oče sina. Vrzi te umazane ta krvave cape s sebe ta pobegni, dokler je še čas, k bratu v Švico! Tam imamo denar. Pusti te pustolovce v pjihovem dreku!« Na te besede je piandla mati. Do stropa je zrastla. Grozeče je dvignila roko: «Ne pustim, da pljuješ na žrtve najinega sina. Nikamor ne bo šel! On ve, kje je njegovo mesto. Čast vse družine rešuje! Tudi tvojo, ki je nisi nikoli imel...« «Bogdan, ne poslušaj je. Klerikalizem, vse materino sorodstvo, vsi, ki so se vzpenjali k vrhu, od dedov do otrok — to je nesreča za narod. Pravnik sd in ne bom te učili zgodovine, priklical pa ti jo bom v spomin. Zapomni sd: kar primejo v roke klerikalci, se spremeni v drek. Vse, kar znajo, Je zavajanje ljudi!« «Oče, nehaj! Prosim te...« je hotel pomiriti sta razburjenega očeta, ki Je zavoljo ljubega miru ta žene dolga leta nosil v sebi nezadovoljstvo. «Pusti me, vsaj enkrat me poslušaj! Pomisli, kakšne kolobocije so delali v politiki! V stari Avstriji so se topili od pobožnega hlapčevanja Dunaju. Hlapci, za hlapce rojeni, kot jih je ozmerjal Cankar. Ali veš, kako je govoril škof sedemnajstemu regimentu, ko so slovenske fante pošiljali na fronto umirat? Sam sem poslušal to bogaboječo gosenico...« «Bog te bo kaznoval! Kdo ti dovoli žaliti božje namestnike?!« «Moiči, žena! Tudi tvoji bratje so bili med tistimi, ki so ob začetku prve svetovne vojne rogovilili po ljubljanskih ulicah ta vpili: 'Srbe na vrbe!’ Isti ljudje so kmalu potem sedeli v beograjski vladi; bili so hujše pijavke od čaršdje. V mojo hišo si jih vabila, s Korošcem vred. Mar bi jim bil pokazal vrata, umazancem... ta da bi pognal še tebe, z njimi vred... Res bi bil ostal samo malo večji obrtnik, toda s čisto vestjo in mirnim srcem. Tu v tej sobi smo jih gostili, pijavke!... Tu sem poslušal njihove bolne ideje! Komaj so zlezli Srbom v rit, so začeli tudi nje izdajati. Naj vama osvežim spomin; kdo Je šel pozdravit Mussolinija? Klerikalci! Kdo je nesel vdanostno pismo v Rim? Kdo Je ustanavljal belo gardo? Kdo Je začel bratomorni boj? Klerikalci! Klerikalci!« Možu so se napele žile na senceh, od razburjenja je komaj lovil sapo. ((Kolikokrat sem ti rekel, Bogdan, da smo najprej Slovenci, potem pa bomo pač to, kar bo večina... Ti, ki so v hostah — ne glede na to, kaj mislijo — se le bore proti tujcu.« «Oče! Prosim te, ti ne razumeš politike, vedno si se ukvarjal le z gospodarstvom,« ga je skušal prekiniti san, medtem ko je mati jokala in vpila. «Sram te bodi! Ločila se bom! Stran grem od te hiše. Hočem živeti s poštenjaki, ne pa z bogokletnežem!« «Kar tiho bodi ta pojdi, če te je volja! Klerikalci so izdajali tudi Italijane,« je nadaljeval. «Cernu pa je podobno, da škof blagoslavlja bratomor? Vera je vera, nobene zveze nima s politiko. Tudi jaz verujem v boga, toda ne v klerifcalskega! In zdaj, Bogdan, poglej: Nemce izdajate Angležem. Dobro sem poučen. Za njihovim hrbtom se snuje vlada. Ne ena, dve! Plava, bela, črna... Zapusti te avanturiste, dokler je Se čas! Angleži ne bodo podprli nemških sodelavcev, ker jih ne morejo! Podprli bodo tiste, ki so v hostd! Beži, dokler je čas!« žena je zavreščala. «Ti boš očital drugim! Sebe poglej! S čim si obogatel! Naj-prej z naročili italijanske, nato pa z naročili nemške vojske. In z utajo davkov!... Tebe bi morali zapreti! Ti si pogubil hčer! Kazen neba boš priklical nase!« Obrnila se je k Bogdanu. Sklenila je roke ta ga prosila; aBogdan, ne poslušaj ga! Zdaj sva ga šele spoznala. Dvajset ->t smo živeli skupaj s tujcem. Tl prelivaš kri, on pa se igra denarjem ta mešetari... Sramoti moje sorodnike...« Obrnila se Je k možu; «Ti bi bil že dvakrat berač, na kant bd bil prišel, če te moji oratje ne bi bili rešili. Ce te ne bi reševala cerkev ta tisti, ki se tudi zdaj borijo... Kdo ti je priskrbel naročila? Misliš, da si si jih sam?« «Ne čvekaj neumnosti. Sicer pa lahko pobereš šila ta kopita in greš k svojim. Predolgo sem ti gledal skozi prste zavoljo ljubega miru, zdaj pa ti ne bom več. Celo premoženje si znosila farjem!« Zaripel v obraz je zagrabil pladenj s pijačo ta kristalnim servisom ta ga treščil v kamin, da se je steklo razletelo na tisoč koscev, kot bi hotel pokazati, kako mu je preteklost odveč ta kako mu je sedanjost neznosna. Odkolovratil je na hodnik ta zaloputnil vrata. Zatekel se je k hčerki. Čutil je, da potrebuje njegovo pomoč. Oklenila se ga je okoli vratu z obema rokama. «Očka, kaj vse so počeli z menoj!... Pobila bi jih, vse, ki nosijo te uniforme.« V sobi sta ostala mati ta sin sama. Gledala sta se z vlažnimi očmi, kot bi bila zadnja človeka v puščavi, kjer je namesto zraka prah ta namesto vode bencin. Mati bi se bila rada približala sinu. Toda sin se je molče obrnil. Prazen ta žalosten... Prepad, ki Je iznenada zazijal med očetom in sinom, možem ta ženo, bratom ta sestro, je napolnil Valjhuna s tesnobo. Legla je nanj kot rja na železo. V katakombah njegove zavesti so se naselili strah, nezaupanje ta obup. Preveč čustven je bil ta ranljiv, da bi spravil v sklad z razumom nesoglasja — nakopičila so se v njem kot stolp, zgrajen do višine, ki je temelji ne prenesejo ta se mora sesuti... Stari, pokojni župnik Oblak mu je bil v dušo zasejal vest, ki ga je razžirala. Spričo umazanih dejanj ljudi, s katerimi se je skupaj boril za drugačen svet, svet v varstvu božje modrosti in dobrote, ni več videl svojega mesta. Pravzaprav je očetov izbruh premaknil jeziček na tehtnici njegove negotovosti na stran obupa. Zaželel si je smrti. Odveč so mu bdM celo najbližji. Po zasneženih ta zaledenelih ulicah je hodil kot mesečnik. Včasih se Je ustavil na tromostovju ta dolgo gledal v reko. Pod njim se Je valila kalna ta hladom ta ga vabila v svoj objem.. (Nadaljevanje sledi) TSTiT Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narcdni banki v Ljubljani 501 ^"oo907 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Ziz Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. *Mah 9 . 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pn Stran 6 11. marca 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT . Trst NEPRIČAKOVAN SKLEP VODITELJEV SKUPINE «PIERRE OVERNEV. Izpuščen na svobodo ugrabljeni vodja avtomobilske tovarne Renault Na sklep levičarskih voditeljev je verjetno vplivala izolacija od delavskega gibanja - Pomemben nauk za vodstvo velike francoske tovarne PARIZ, 10. — Davi ob 9. uri so ugrabitelji izpustili na svobodo indu strijskega voditelja velikega francoskega podjetja «Regie Renault* Roberta Nogretta. Zdi se. da je bil Nogrette priprt v nekem poslopju zelo blizu kraja, kjer je bu ooznejc izpuščen na svobodo. Takoj pn osvoboditvi je Nogrette stopil v neko čistilnico, da bi lahko telefoniral. Najprej je telefoniral na Joni svoji ženi in takoj nato na postajo «?o.ice-»ecours*. Policisti so kmalu nato orlsli pied čistilnico, čeprav spoceu.i niso verjeli, da gre zares. Misiili so namreč, da je telefoniral na policij-.ko postajo kak šaljivec. Takoj nato so agenti edo.njoij Nogretta na vrhovni sedež policije na Wuai des Orfevres, kjer to ga /a/e-b zasliševati. Doslej še niso znani rezultati tega zasliševanja. Domneva ce le, da je Nogrette po.rd'1. Ja je bil priprt zelo blizu krrr.a kjer je bil izpuščen, torej V XIII. arrondis-sementu, torej v okraju kjer je policija že opravila številne preiskave (predvčerajšnjim in včeraj je policija preiskala več kot 7.000 stanovanj ljudi, ki so osumljeni, da pripadajo levičarskemu gibanju). Francoska javnost je na splošno sprejela z zadovoljstvom osvoboditev Roberta Nogretta. Kot je znano, je višji funkcionar podjetja Renault star 63 let ter bi moral stopiti v pokoj čez nekaj mesecev. Sicer pa je bil znan v krogih podjetja kot zelo strog človek, ki je ob neki priložnosti izjavil celo, da predstavlja »roko pravice* v tovarni. Ker je bil šef na oddelku za osebje, ki se je ukvarjalo z vprašanjem odpustitev z dela, je bil zelo nepriljubljen pri delavcih. Kaj je ugrabiteljem narekovalo, da nenadoma izpustijo Nogretta, potem ko so še včeraj postavljali zelo težke ZARADI ATENTATA NA TRGU FONTANA Notranje ministrstvo bo moralo plačati odškodnino? Tožbo proti ministrstvu so vložili sorodniki žrtve fašističnega atentata. Venturovi in Fredovi odvetniki zahtevajo, da se dodeli tržaškemu sodišču preiskovalni postopek RIM, 10. — Sorodniki Calogera Ga-latiota, uslužbenca neke zasebne tvrdke, ki je izgubil življenje v atentatu na Trgu Fontana v Milanu, so se danes odločili, da bodo tožili ministrstvo za notranje zadeve, od katerega zahtevajo 80 milijonov kot povračilo. Družina Galatioto je pooblastila odvetnika Lea in Giantullia Giaro, da vložita tožbo. Odvetnika sla že zastopala družino Galatioto na procesu proti Pietru Valpredi in tovarišem pred rimskim prizivnim sodiščem v Milanu. Ko sta odvetnika Giara sporočila vest časnikarjem, sta tudi povedala razlog tožbe. Družina Galatioto se v svoji tožbi nanaša na izjave policije, ki trdi, da je imela med pripadniki krožka «22. marec* svojega obveščevalca in sicer agenta Salvatora Ip-polita. Po mnenju družine Galatioto bi moralo zato notranje ministrstvo sprejeti primerne varnostne ukrepe, ki naj bi zavarovali ljudi pred morebitnimi atentati. Pietro Valpreda je danes sporočil, da se bo prihodnji teden dokončno odločil za kandidaturo na listi skupine Manifesta. Danes se je v zvezi s tem sestal s poslancema Pintarjem in Marconijem. Vse kaže, da je Pietro Valpreda še vedno v dvomu ali naj sprejme kandidaturo ali ne. Verjetno se bo 1 bivši plesalec dokončno odločil po sestanku predstavnikov vseh anarhističnih skupin, ki bo v nedeljo v Bologni. Predstavniki skupine Manifesta so tudi demantirali vest, da so postavili Valpredi nekaj pogojev za sprejem njegove kandidature za Manifesta. Odvetniki Pietra Valprede so se danes sestali s predsednikom rimskega prizivnega sodišča dr. Falcom, katerega so pozvali naj čimprej napiše razsodbo porotnega sodišča, ki se je izreklo za teritorialno nepristojno, da sodi Pietru Valpredi in tovarišem. Odvetniki so tudi zahtevali od sodnika, naj odredi prevoz \ Valprede v specializirano kliniko, ker i se je njegovo zdravstveno stanje ze- j lo poslabšalo. Drugo milansko porotno sodišče bo 22. maja letos sodilo 22-letnemu milanskemu študentu Giovanniju Fero-relliju, ki je obtožen ropa. Ferorelli je z drugimi desetimi osebami tudi obtožen, da je poskušal reorganizirati fašistično stranko v Italiji. Dokumentacijo o delovanju te skupine so milanski sodniki poslali rimskemu porotnemu sodišču, ki je sodilo Pietru Valnredi in tovarišem. Dogodek, ki je privedel Ferorebi-ja nred sodišče se je pripetil 18. aprila 1970, ko je skunina fašističnih pretepačev pretepla in oropala študenta Franca Ginassa. ki je prišel v Milan iz Lodija. da bi se udele- znano, je imela namen, objaviti avtobiografijo Hoivarda Hughesa. Toda iz tega ni bilo nič, kajti Hughes je izjavil, da je rokopis, ki naj bi ustrezal njegovemu življenjepisu, navadna potvorba, ki jo je napravil ameriški pisec Clifford Irving. Ta je nekaj časa zatrjeval, da je delo napisal potem, ko se je bil večkrat sestal z ameriškim velikim bogatašem Hughesom, s katerim da se je veliko pogovarjal in je on praktično dal avtobiografiji le obliko. Toda, kot je znano, je Clifford Irving že bil obtožen potvorbe, Newyo'rški časopis končno zatrjuje, da so izvedenci založke Mc-Graui Hill izjavili, da smatrajo tekst knjige o Redu Totu za izviren, kljub temu pa niso hoteli pokazati originalnega rokopisa. Ko newyorški časopis zaključuje svoja izvajanja o vsej tej zadevi, dodaja, da sedanji poglavarji indijanskega plemena ne priznavajo Redu Foxu, to se pravi Rdeči lisici, pravice, da bi se proglašal za nekdanjega poglavarja indijanskega plemena Sioux, ki živi v Južni Dakoti. ISTANBUL, 10. — Turške oblasti so danes zaplenile 108 kg morfija, katerega vrednost je približno pol milijarde lir. Policija je odkrila mamilo v zvezi s preiskavo, ki so jo uvedli, potem ko so francoski cari-narji odkrili 146 kg morfija v avto- pogoje za njegovo izpustitev? Med drugim so zahtevali izpustitev iz zaporov vseh aretiranih oseb, ki so bile povezane z nedavnimi izgredi v podjetju, a poleg tega še ponovno sprejetje na delo vseh odpuščenih delavcev. Zdi se, da je na sklep u-grabiteljev najbolj vplivalo dejstvo, da so se znašli izolirani glede zahteve, da bi prišlo v podjetju Renault do splošnega zborovanja delavcev, ki bi morali na nekakšnem javnem shodu sklepati o upravičenosti ugrabitve ter o morebitnih ukrepih v tej zvezi. Delavci niso pristali na to zahtevo, med drugim tudi zato, ker so vse sindikalne organizacije obsodile ugrabitev. Treba je še upoštevati mnenja raznih političnih strank. Sem pridejo v poštev predvsem komunistična partija in socialistična stranka. KPF je ocenila ugrabitev Roberta Nogretta kot poskus oblastvenih organov, da se spravi v krizo delavsko gibanje. Ta poskus pa naj bi ga izvedle levičarske organizacije (čeprav nezavestno). Socialistična stranka se ne strinja s tem stališčem ter zato pristaja na skupno akcijo s francoskimi komunisti le s pogojem, da se ne bi vneslo v razpravo in morebitne zaključke vprašanje povezanosti ugrabitve z oblastmi. Splošno prevladuje mnenje, da so ugrabitelji izpustili Nogretta, ker so se počutili politično izolirani. Manjšo težo pa gre pripisati morebitni bojazni, da bi se kazni zaradi ugrabitve stopnjevale s podaljšanjem Nogretto-vega pripora. Res pa je, da je francoska vlada že sklenila, da se vprašanje Nogrettove ugrabitve ne obravnava na ravni navadne kazenske zakonodaje, temveč da preide v pristojnost sodišča za državno varnost, če bi krivce sodili po zakonu in v pristojnosti sodišča za državno varnost, bi bile kazni zelo hude: verjetno vsaj do 10 let zapora za vsakega krivca. Toda, kot smo že dejali, niso hude kazni napotile ugrabitelje na to, da osvobodijo funkcionarja tovarne Renault. Predvsem je treba u-poštevati le politično stanje v Franciji, ki v tem trenutku ni bilo posebno naklonjeno tem levičarskim podvigom. Vseeno pa ne smemo mimo deistva. da je Nogrettova ugrabitev pritegnila pozornost vse francoske javnosti na dogajanje v slovitem francoskem podjetju, kier bodo morali odslej skrbno nreučiti vsak ukrep, ki ga bodo sprejeli ter bodo morali skrbno paziti, da ne bo kak funkcionar oziroma privatni policist, brezskrbno sterljal na kakoca delavca ter ga ubil (nrimer delavca Pierra Over-neva, ki je bil ubit v tovarni in po katerem si je nadela ime skunina «Novega ljud«ke«a odpora*, ki je izvedla ugrabitev). Danes je glavni direktor Regie Renault Pierre Dreyfus izjavil tisku, da je zadovoljen, ker je bil Nogrette osvobojen. Dreyfus je še dodal, da so bili on sam, njegova družina in drugih 25 funkcionarjev podjetja Renault deležni številnih groženj ugrabitev. Nezaslišana razsodba dunajskega porotnega sodišča Oproščena esesovska arhitekta Ertl in Dejaco DUNAJ, 10. — Dunajsko porotno sodišče je danes oprostilo avstrijska arhitekta Walterja Dejaca in Fritza Ertla, ki sta zgradila plinske celice in krematorijske peči v zloglasnem nacističnem taborišču v Auschwitzu. Esesovska zločinca sta bila obtožena «zahrbtnega umora*, ker sta pripravila načrt, zgradila in pripravila vse potrebno za obratovanje štirih plinskih celic, ki so, skupaj s krematoriji, «pogoltnile» vsaj tri milijone ljudi v okviru načrta «dokončne rešitve judovskega vprašanja*. Dejaco je bil tudi obtožen, da je osebno pretepel in ubil dve osebi v novembru leta 1940 in da se je udeležil drugih akcij, v katerih so bili ubiti zaporniki. Dejaco — ki je skupno z Ertlom pred sodiščem nesramno izjavil, da je nedolžen — je bil od poletja 1941 do oktobra 1944 šef projektivne sekcije osrednjega ravnateljstva za dela v taborišču v Auschwitzu. Ertl pa je bil od poletja 1941 do januarja 1943 šef sekcije za nadgradnje pri posebnem ravnateljstvu za taborišča ujetnikov. Oba sta bila častnika «SS» oddelkov. Za Dejaca so tudi ugotovili, da je lastnoročno podpisal nek načrt za zgraditev plinskih celic. Javni tožilec je tudi trdil, da sta Dejaco in Ertl zelo dobro vedela, kakšnemu namenu bi morale služiti plinske celice — ne samo za sežiganje ljudi ki s° umrli naravne smrti, pač pa predvsem za žrtve namernih umorov. Arhitekta sta bila tudi zavedna člana Himmlerjeve organizacije, ki je skušala iztrebiti Jude in nasprotnike nacizma ter prikriti s sežiganjem dokaze o zagrešenih zločinih. Javni tožilec je takoj po razsodbi napovedal, da bo vložil priziv. Zahteval je tudi od sodišča, naj ne dovoli izpustitve Dejaca na svobodo. Porotniki so se po tožilčevem govoru ponovno sestali in so po kratkem posvetovanju odločili, naj izpustijo oba obtoženca na svobodo, češ da ni več nevarnosti, da bi zbežala, ker tožilstvo ni zbralo dovolj dokazov o njuni krivdi. Menimo, da po navedenih prece-densih dunajskih arhitektov, je vsak komentar odveč. HA SEDEŽU SLOVENSKE MATICE V LJUBUANI Predstavljena knjiga Slovstvo v letih vojne 1941-1945 Knjiga spada v zbirko Zgodovina slovenskega slovstva • Vodstvo motite je časnikarjem predstavilo še drugi dve publikaciji in sicer Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo in Srečanja (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 10. — Danes je bila v Ljubljani na sedežu Slovenske matice svojevrstna in hkrati vsebinsko pomembna tiskovna konferenca. Vodstvo matice je na njej predstavilo predstavnikom tiska in prek njili slovenski javnosti — letošnjo knjižno bero, za katero je vseu-čiliških profesor dr. Franci Zivitter dejal: «ne gre za kakršnekoli knjige». Za kakršne knjige gre? Za tri izredno zanimive, v vseh ozirih resnično dragocene publikacije, ki vsaka zase in vse skupaj delajo čast avtorjem in izdajateljici. Znani slovenski književnik in literarni zgodovinar Viktor Smolej je predstavil svoje delo «Slovstvo v letih vojne 1941 - 1945». Slovenska matica s to knjigo, ki obsega prikaz umetniškega in kulturnega snovanja na Slovenskem v najbolj po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiinfiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiininiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiifc Z LIBERIJSKIM TANKERJEM «SAN NICOLAS* ■v v SEST TRŽAŠKIH P0M0RSCAK0 V IZGINILO V MEHIŠKEM ZALIVU Med pogrešanimi je tudi žena enega od pomorščakov - Najrazličnejše domneve mmhm membnem obdobju zgodovine slovenskega naroda zaključuje zbirko literarno zgodovinskih del, ki jih je začela izdajati leta 1956, pod skupnim naslovom Zgodovina slovenskega slovstva. Sedanja, sedma in hkrati zadnja knjiga iz te zbirke, ki obravnava obdobje narodnoosvobodilnega boja, pomeni prvi obsežnejši prikaz vsega, kar se je v tem obdobju dogajalo na Slovenskem na področju literarnega in splošno kulturnega snovanja. Knjiga govori o vseh javljanjih, o vseh zvrsteh kulturnega dejanja in nehanja, tudi o publicistiki, ki je dala prav v tem času pomemben delež s sestavki avtorjev kot so Kardelj, Kidrič, Kocbek in drugi. Druga značilnost te knjige, ki je hkrati tudi izraz značilnosti kulturnega snovanja dobe, ki jo zajema, je njena bogata ilustriranost, saj so objavljeni v knjigi številni dokumenti, slike, ponatisi, takratnih ilustricij, karikatur in podobno. Največja dragocenost in pomembnost knjige pa je v tem, da priča o svojevrstnem pojavu v umetniški ustvarjalnosti vojnega obdobja. Kakor je bil vsenaroden in vseljudski osvobodilni boj, tako je bil vsenaroden in vseljudski tudi besedni izraz tega boja. V nobeni slovenski slovstveni dobi ni pelo in pisalo toliko ljudi kakor za časa narodnoosvobodilnega boja. Kot posebno značilnost te knjige bi kazalo dodati še dejstvo, da je zdjela in z literarnimi, umetniškimi merili ovrednotila prav vso ustvarjalnost, ki se je javljala med drugo svetovno vojno ter zato segla čez ideološke okvire in obsegla tudi imena in dela ustvarjalcev z drugega brega, bodisi nevtralce, ali politično nasprotne. Po svoje nič manj pomembna ni tudi druga knjiga iz letošnje izdaje rednih publikacij Slovenske matice, če je prva segla na področje literarne zgodovine, pa druga zajema politično zgodovinsko problematiko. To je delo dr, Janka Pleterskega pod naslovom «Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo». Pomembnost te knjige je v tem, da zajema eno izmed prav tako usodnn odločilnih in prelomnih obdobij v zgodovini slovenskega naroda. Ko Smolejeva knjiga daje podobo druge svetovne vojne in slovenskega človeka v njej kot kulturnega ustvarjalca, pa dr. Pleterski obravnava de janje in nehanje slovenskega ljudstva v velikem političnem vrenju in boju med prvo svetovno vojno. Pleterski je s to svojo knjigo v povsem novi luči prikazal in ovrednotil dogajanja na Slovenskem v Tržaški mornarji, ki so izginili v Mehiškem zalivu: Biagio Giambrl, Fabio Letizza, Diodato Maurin, Giorgio Gagliardo, Bruno Malle in Danilo Pizzi ga danje dobe izražala poskus slo skega naroda, da iz objekta P<>s£[ , subjekt svojega narodnega živijmr Posebno vrednost daje knjigi stvo, da je pisana na temej*. številnih in povsem novih, neznanih virov. Avtor je upn bil celotno gradivo iz dnevni tedanjega ljubljanskega škofa gliča. Uporabil je obsežne v*!eJta grebškega znanstvenika še posebej pa je avtor bog uporabil vse vire iz dunajske^ državnega arhiva. Prav upoT°. vseh teh mnogovrstnih virov J omogočila popoln pogled na . gajanja v teku prve svetovne v i ne in pripomogla k izoblikoval povsem nove, drugačne podobe ste dobe in stanja, pa tudi posameznih tedanjih političnih drugih osebnosti. ^ Kot posebno pomembno kaze meniti poglavje v knjigi, ki 9°... ri o posegih italijanskega rializma po slovenski impr zemlji aa temelju znanega londonskega P® ta. Avtor svojo razpravo o « x>prašanju sklene v ugotovitev, je boj Slovencev za samoodloc v takih pogojih nujno pripel)01 odločitvi za Jugoslavijo. Ta • čitev je bila odločitev za pos Slovencev kot naroda. Zato ie zumljivo, da je bil pri Slovenc* center jugoslovanskega sihania-Avtor tretje knjige v letošnji P blikaciji Slovenske matice je zJrt ni slovenski publicist in hrt Božidar Borko. Sam je z obča skromnostjo predstavil svoje ae > ki nosi naslov prehodnem obdobju iz razpadle Av-' uiiazala ljudem, naj zapustijo sv0^ strooarske v novo porajajočo se hivaiišča kar hndn n« tistem kraJ, stroogrske v novo porajajočo se Jugoslavijo. Za delo je značilno, da zajema celotno dogajanje na Slovenskem v prvi svetovni vojni in iz tega dogajanja prihaja do ugotovitve resničnih pojavnih oblik sa-moodločanja slovenskega naroda. Novo v tej knjigi je ugotovitev in dokaz, kako so vsa dogajanja te- bivališča, ker bodo na tistem , gradili cesto. Ker so se prebiva uprli, je policija izvedla ukaz s silo. mobilu turškega senatorja. .............................................................................................................................-n.......... žil manifestacije, ki jo je priredil »Movimento studentesco*. Karabinier-ji. ki so uvedli preiskavo, s n na Fe-rorellijevem domu našli Ginassovo listnico in vozniško dovolienje. Zato so ga prijavili sodišču zaradi tatvine, dr. Sinagra pa je spremenil obtožbo v rop z obtežilnimi okoliščinami. Odvetniki Giovannija Venture in Franca Frede so danes vložili na kasaciisko sodišče zahtevo, da dodeli preiskavo o delovanju fašističnega založnika in n-ppeva najdaša tržaškemu sodišču, kjer ie že v teku sodni pestopek proti niima zaradi nrevrat-riške nrnnamm-te. ilegalnega tiskanja in žalitve sodišča. »ornim Reda Foxa (Nadaljevanje s 4. strani) lena*. List zatrjuje, da so dediči pisatelja Jamesa McGregorja že sprožili tožbo proti založbi Mc-Graw Hill. Založba McGrauo Hill, kot je SOBOTA, 11. MARCA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Svet leta 2000; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; i4.45 Glasba z vsega sveta; L5.55 Avtoradio; 16.10 Glasbeno popoldne; 16.50 Jazz; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Tenorist D. Pertot; 18.45 Orkestri; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Popevke; 19.40 Zbor RTV Beograd; 20.00 Šport; 20.50 Radijska drama: Nepričakovano srečanje; 21.30 Vabilo na ples, TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Popevke v krogu; 16.00 Pianist Vincenzo Balzani; 16.30 Mednarodni natečaj zborovskega petja v Gorici. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Z nosom po zraku; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Popevke; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Na filmskih platnih; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Oddaja progresivne glasbe: 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Naši pevci; 17.30 Ansambli; 18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Spored s P. Baudom; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z A. Lupom; 15.10 Oddaja za bol- nike; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z znanostjo; 16.30 «D Mor-gante Maggiore*; 17.10 Veliki variete; 19.00 Ansambli; 19.30 Radijska drama; Človek masa; 21.30 Jazzovski koncert; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Little Richard in Rosalino; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska igra; 10.05 Popevke; 10.35 Variete z G. Bramierijem; 11.50 Zbori; 12.40 «11 Giocone*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 San-remske popevke; 15.00 «Alto gra-dimento*; 16.35 Spored s F. Va-leri; 18.15 Spored z Milvo; 18.50 Filmska glasba; 20.10 Puccini: «Manon Lescaut*. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 1115 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simf. koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 18.45 Na filmskih platnih; 19.15 Vsako-večemi koncert; 21.30 Simf. koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Sibeliusovi poemi; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 Cimarosov oratorij Judith. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 18.00, 19.30. 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20 Prj vas doma; 12.10 Trije rondoji; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «Po domače* z domačimi vižami; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Sobotno popldne za mladi svet; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak*; 16.40 Kitara v ritmu; 17.10 Gremo v kino; 18.15 Iz o-peretnega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 20.00 Mladinski radijski klub; 21.00 Zvoki godal; 21.15 Gerteis: Inšpektor Jones pripoveduje; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Italijanske kronike; 15.00 TV v šoli: tečaj angleščine; 16.00 Osnovna šola; 16.30 Višja srednja šola; 17 00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Pokaži kaj znaš; 18.40 Kulturna oddaja: Začetek civilizacije; 19.10 Doku-mentar: Karavana na poti v Bangkok; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Variete z Albertom Lupom; 22.15 Sestant; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Gulliveri-jeve pustolovščine; 22.15 Evrovizijski prenos evropskega prvenstva v atletiki indoor. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; Barok na Hrvat-škem, D. Vukotič, Fizika; 15.00 Calgary: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 15.40 Gre-noble: Atletika v dvorani; 18.00 Obzornik; 18.15 Štirje tankisti in pes, poljski serijski film; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV križanka; 21.30 Filmska burleska; 21.50 Tekmeca — serijski barvni film; 22.40 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Konec tedna v barvah; 20.15 Dnevnik; 20.30 TV film: Človek je izginil; 21.20 Mali koncert orkestra RTV Ljubljana. Že predvčerajšnjim zvečer se je povečala zaskrbljenost glede usode liberijske ladje «San Nicolas*, ki je skrivnostno izginila brez sledu v Mehiškem zalivu. Gre za ladjo (tanker) z nosilnostjo okoli 10.000 ton in ki je prevaž.ala v trenutku, ko je izginila, tovor melase. Ladja je prihajala iz brazilskega pristanišča Recife ter je bila namenjena v New Orleans na jugu ZDA. Posadka ledje ie štela okoli 30 ljudi, med katerimi je 17 italijanskih državljanov, od katerih jih je šest Tržačanov. Pravzaprav je tem treba prišteti še eno žensko in sicer ženo 28-lefcnega drugega častnika Bruna Malleja Lauro. Po podatkih, ki jih je posredovala pomorska agencija Agemar, ki ima svoj sedež v Trstu in ki zastopa pri nas brodarja ladje, ki je izginila, so bili med moštvom naslednji Tržačani; 50-letri Biagio Giambri (kuhinjski pomočnik). 32-letni Fabio Letizza (ladijski podčastnik), 63-letni Diodato Maurin (radiotelegrafist). 28-letni Giorgio Gagliardo (tretji strojni častnik). 28-letni Bruno Malle (drugi strojni častnik) ter 20-letni Bruno Pizziga (strojnik). Družine prizadetih so seveda zelo zaskrbljene, ker do sedaj še ni prišla nobena vest. kd bi vsaj deloma pojasnila, kako je precej velika ladja utegnila izginiti brez sledu v Mehiškem zalivu, v trenutku, ko je tam vreme na splošno zelo zadovoljivo. V tržaških pomorskih krogih izključujejo možnost, da bi se ladja potopila zaradi neurja. Na vsak način pa bi lahko kapitan obvestil bližnje pomorske oblasti o morebitni nevarnosti z normalnimi radijskimi aparati. Tudi v primeru okvare teh aparatov bi se lahko zatekel k pomožnim aparatom, ki zagotavljajo klicanje na pomoč. V nekaterih krogih so omenili možnost, da je v ladjo San Nicolas trčila kaka večja podmornica, toda to so le ugibanja. Pri tem je treba omeniti še domnevo, da so ladjo utegnile zapleniti kubanske oblasti. V trenutku. ko se .ie zgubila zveza z ladjo je bila ta oddaljena 335 milj od New Orleansa ter kakih 50 milj od kubanske obale. iimiiiiiiiiiiiiiimimimiimiiiiiiiiimiiiiimmHmmmiiiiiii SAN JOSE, 10. - Danes je sodišč® v San Joseju izbralo 12 porotnik® ' ki bodo sodili afroameriški revolu® narki Angeli Davis. TRŽAŠKI DNEVNIK ZANIMA TUD! PREBIVALCE OBMEJNEGA PASU V Jugoslaviji pričakujejo podražitev prehrane za 5 odst. Za meso je priiakovati nekoliko višji skok • V nekaterih krajih si domaiini ustvarjajo zaloge sladkorja in drugega blaga V Trstu in drugih središčih tostran meje je v zadnjem času čedalje bolj pogosto slišati in brati mnenje, da se bodo nekatere vrste potrošnega blaga v Jugoslaviji, predvsem pa živila, v doglednem času podražila. V tej zvezi se ponekod navajajo tudi odstotki, za koliko naj bi se cene posameznim blagovnim vrstam dvignile v primeri s sedanjim stanjem. Skorajšnji dvig cen naj ba posredno napovedovalo tudi dejstvo, da so nekatera živila izginila s prodajnih pultov v raznih krajih Slovenije in še posebej v obmejnem pasu. Vest o novih podražitvah potrjujejo tudi pristojne oblasti v jugoslovanskih obmejnih občinah, vendar pa naj bi poprečni odstotek podražitve ne presegel 5 od sto. Nekatere blagovne vrste bodo sicer doživele večji skok, pri nekaterih pa bo podražitev manjša. Poprečni odstotek. ki je predviden tudi v splošni gospodarski politiki SFRJ za leto 1972, se ujema s splošnim gibanjem življenjskih stroškov v drugih evropskih deželah in med njimi tudi v sami Italiji Nova podražitev pa naj bi ne predstavljala samo uravnave razvoja jugoslovanskega notranjega tržišča z zunanjimi tržišči, ampak hkrati tudi odpravo številnih neskladnosti v okviru same trgovske mreže SFRJ. -V tej zvezi velja posebej omeniti tržišče mesa. Današnji položaj v zvezni republiki kaže na določeno I neenotnost tega tržišča. Meso je v nekaterih republikah dražje (Hrvat-ska. zlasti pa Srbija), v drugih pa znatno cenejše (tako na primer v Sloveniji, ki nas v tem pogledu najbolj zanima). Ko so zvezne oblasti sklenile znano zamrzitev cen, je to obveljalo le za blago v prodaji na drobno, ne pa tudi za blago na debelo. Cene na debelo so zato začele naraščati, dokler niso v nekaterih primerih celo prerastle cene na drobno. To je seveda močno zavrlo trgovino, pri mesu pa so problem zaostrile tudi izvozne cene, ki so na primer v Sloveniji višje kakor cene v mesnicah Blago gre torej rajši v izvoz kakor v mesnico. Da mesa v Kopru, Sežani Novi Gorici itd. doslej ni zmanjkalo, se je treba zahvaliti zlasti nekaterim dobaviteljem, ki že leta oskrbujejo z mesom omenjena središča, vendar pa takšna tržna anomalija iz razumljivih razlogov ne more trajati v nedogled. Meso se bo torej tudi v sosednem mejnem pasu nujno podražilo — verjetno konec marca, ko zapade zakon o zamrzit- vi cen — in prav meso bo po vsej verjetnosti eno izmed blagovnih vrst. ki bo zabeležilo podražitev za več kakor 5 od sto. Za mleko in mlečne izdelke, med katere sodijo kakor znano maslo, razne vrste sira, čokolada in podobno blago, je podražitev gotova. Kaže, da nekatera podjetja v Jugoslaviji v določeni meri špekulirajo s tem in zadržujejo v skladiščih blago, da ga bodo lahko prodajala po novih cenah. Blago pa zmanj- kuje tudi zaradi tega. ker se mači potrošniki marsikje Dres ^fi-jejo z... »ozimnico*. Tipičen .ie P mer sladkorja, ki je ponekod P . vsem zmanjkal in ki smo ga te zaman iskali tudi v nekaterih vinah na sosednem meinem P8".' Primer sladkorja pa ni vprašan) cnrrv* nnt.nnrnrvcfn liicfinfilfIVfinSK*'?' samo notranjega jugoslovansK mednarodnem trgu v je izvršni odbor Mednarodnega sklenil vreč1 bo mednarodno tržišče prihodnjih mesecih, je v meri še odprto vprašanje. OP8^ valci menijo, da je treba počaka ska zveza. si Na podlagi vsega navedenega je torej res v kratkem pričakova določeno podražitev potrošnega h* ga in zlasti živil v sesedni r publiki. Podražitev pa ne bo likšna, kakor trdijo določeni na naši strani, ampak bo pred^T ma znašala v poprečju kakih 5 ° stotkov v primeri s sedanjim str njem. Da bi nove cene rnoeoei zavrle obisk italijanskih državi!8 nov čez mejo. pa je le malo v® jetno. Navsezadnje le drži. da s“_ ne kljub zadnji podražitvi jug05 , vanski bencin še vedno znatno p18.' kakor gorivo pri domačih črpalk8 ' pa tudi za pošteno kosilo v seža ski ali koprski gostilni ne plaC dosti več kot 500 lir. tržišča. Na inčuna, uuuraii “»- jijjuJ dajo visoke cene in pred kratk) SP®, razuma o sladkorju o«..— . na trg nekaj nad 700.000 ton b ga iz »minimalne zaloge* Kako "5S&«1 na pridelek Kube in na na^0v. sladkorja, ki .jih bo opravila Sovje