Št. 132 V Gorici, v četrtek dne 11. novembra .1909. Ithaja trikrat na teden, in sicor t torek, Setrtek [ sobotO ob 4. uri popoldne ter stani' po poŠti ptvjtj-i umia ttli v Oorici na dom pošiljaiia: vse leto..........1 Ti K »/. ...........10 „ Tcča| XKXIX. i/3 PusimiCiio številke staiifjo 10 vin. .jSOCA-^Mjim-ni^edtii^^icdm? prilog«': Oljuiiov.j-m^ „Eažipot po GoriSkem" in Gradit conskem" in d vale rut f letu , Vozni red železnic, parnikov in postnih zvez'1. Naročnino sprejoma upravnistvo v Gosposki ulici tl,v. 7 I. nad^tr. v „Goriški Tiskarni" A. Gabršfiek. m naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice.se računtje-po Petife vrstah če ^kano 1-kiat-.G v,'2-krat 14 v, 3-krat 1?, v vsaka trsta. Večkrat po pogodbi. Večje črko po prostoru. — 'geklaine in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. 7h .jblifco in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavric. Uredništvo se nahaja v Oospoaki! ulici št. 7 v Gorici ¦ v F.nadstr. Z brodnikom je mogoče govoriti vsak (Jan od 8. do lž! dopoludne ter od ± do 5. popoldne; ofc;nedeljaii in praznikih od 9. do 1 '2. dopoludne, TJ p r a v n i 51 v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na lovov tiskarni. Naročnino in oglase je plačati locd Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, rekla-naoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Sooe" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soca" in „Priniore," se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-lo tobakarnah: J. Afri5, Gledalska ul.; V. llaumgartner, Koren j; Mat Belinger, T|fap:a cesta 1; Marija Bregant, Poute Nuovo 9; Hen, fellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova skf. na" Gonšceku; ('¦Peter Krebelj, Kapucinska ul. I; Tereza Leban, tek, UesL Verdi 11; Ana PleŠko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Btolni trg t; Jos. Primožič, Mirenska cesto; Iv. Sar-pgaa, Gosposka ul.; Jos. Schvvarz, Šolska ul.; Južni »fcdvor; Državni kolodvor. ,— V Trstu v tobakarni Eiprenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivah Kavčič v Gorici. Tstofon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabČič) tiska in zal. Naša stranka. Buržoazijska, meščanska, gosposka. irakarska je narodno-napredna stranka. Tako kričijo naši prijatelji. — Naša stranka obsega vse sloje: umevno torej, da so v njej tudi gospodje. V stranki so akademični izobraženci, trgovci, obrtniki, delavci, jedro stranke pa tvori kmet. 2e iz programa je razvidno, da jejres tako; v njeni je najobsežnejša sedma točka, ki se tiče kmeta: Stranka se hoče zavzeti z vsemi silami za gospodarski napredek našega posestnika in povzdigo kmetijstva sploh; zato nujno zahteva, da se zboijša a razširi kmetijski poduk, da se pospešuje posebno živinoreja in mlekarstvo, vinarstvo in sadjarstvo: hoče delovati na intenzivnejše gospodarstvo, odpreti domačim pridelkom stalen in ugodnejši trg; podpira produkcijsko zadružništvo. K tej točki je izdelan Še poseben kmetijski program, Ce je tu stranka, ki obsega vse sloje ter tvori njeno jedro kmet, se vendar ne more reči o taki stranki, da je buržoazijska, meščanska, gosposka itd. Prav pristaši stranke in njen program kažejo, da je stranka l j u d s k a, ker obsega vse sloje našega ljudstva. S tem dejstvom je najbolje ovržena neumna trditev klerikalcev, socialnih demokratov in agrarnih ostankov, izmišljena v strankarske namene. Narodno-napredna stranka je demokratična skozi iti skozi. L j u d s k a je p o svojih pristaši h. p o s v o j e m v o d s t v u, p o s v o j i o r g a n i z a c ij i. Ponavljamo, da naša stranka ni stranka enega stanu, ampak je stranka vsega ljudstva, vseh onih, ki imajo pred očmi iste težnje, iste cilje: b o j z a n a r o d n o s a tu o s t a ! n o s t, b o j z a duše v n o o s a m o s v o j i t e v, b o j za gos p o-d a r s k i n a p r e d ek. Ponavljamo, da narodno -napredna stranka ni s t a n o v s k a stranka, ni stranka, ki bi hotela povzdigniti kak stan na škodo drugih, ampak p o vzdigniti li o č e blagostanje vseh sta n o v v s p o r e d n o. k a j t i v s i so j e d n a k o Darija. Češki napisal Juilus Zeyer. (Dalje). »Prišel sem pravkar v Petrograd. Hotel sem iznenaditi svojo sestro, pa je nisem našel doma. Rekli so mi. da se je Peljala na otoke gledat umetni ogenj. Z Bogom, grem jo iskat.« > Rad bi spregovoril s teboj nekaj besed,« je rekel Dimitrij s temnim pogledom. Dašenjka, ostani tu blizu, vrnem se hitro.« Prijatelja sta odšla; ko sta bi'.a že toliko oddaljena, da ju Darija ni mogla niti videti, niti slišati, je začel Dimitrij: "Ti veš. llja, da sem tvoj odkritosrčen tovariš. Poznam tvoja stroga načela i" jih spoštujem, toda čudim se, da sega tvoja strogost tako daleč, da prestopa dobljene meje. Kako moreš žaliti žensko z (>stentativno neuljudnostjo? Je to samo 'ttaitressa, nad tem se morda zgražaš, toda veruj, da se na dvoru klanjaš pred damami, ki DaŠenjke niso vredne. Takega bdenja ne prenesem;!« potrebni za p r o s p e h • i n blagor n a rod a. Skrajno neumno je 'Očitanje, dr je stranka buržoazijska, meščanska, gosposka. Kje pa imamo mi na Goriškem m e š č a n s t v o? Meščanstvo je pač v mestih. Teh pa vendar nimamo na Goriškem. Slovenskega meščanstva v Gorici v takem pomenu, kakoršnega povdar-jajo naši nasprotniki, sploh ni. Naši tržaui tudi niso »meščani« v takem smislu......torej kako bo kaka stranka na Goriškem meščanska? Venomer se tolčejo po zobeh lažniki in venomer kažejo, kako le z zlobnim namenom pridevajo naši stranki pridevke, kateri jej ne pritičejo. Naša stranka je ljudska, demokratična, ne pa meščanska, gosposka. Cisto naravno pa je, da je tudi gospoda v stranki. Saj vendar potrebujemo akademično izobraženih ljudij na trdem političnem in gospodarskem polju! Ti akademični izobraženci potekajo večinoma iz kmetskih hiš. torej čutijo s kmetom in tičejo po svojem znanju in vzgoji le v tako stranko, kakor-šna je naša. Vsaka stranka si išče takih izobražencev in vsaka stranka jih postavlja na važnejša mesta. To je umevno samo po sebi. Naš kmet sliši rad besede visoko-šolea iz rojstne vasi; naravno se mu zdi tudi, da izobraženi mladi rojak stopa med ljudi ter kaj pove, česar se je naučil. Torej je le prav, da vstopajo akademični izobraženci v ljudsko stranko, kjer edino lahko mnogo koristijo ljudstvu. Radi tega pa vendar stranka še ni gosposka, meščanska, frakarska. —¦ Dr. Turna ima tudi frak. Alt je zategadel sociahto-demokratična stranka frakarska? Ali je zategadel meščanska socialnodemokratična stranka, če je v njej nekaj meščanskih doktorjev? In koga pa išče dr. Turna? Koga pa hoče ukfeuiti v socialnodemokratično stranko? Ali ni bil lani uprizoril pravi lov na akademike? Zakaj pa? Zato. da bi delali v socialnodemokratični stranki, da bi bili nje pristaši in voditelji. Po pameti naših rdečih prijateljev je torej socialnodemokratična stranka buržoazijska, gosposka, frakarska! — Dejstvo pa je in ostane, da je socialnodemokratična stranka demokratična po svojem programu, po svojem vodstvu pa povsem absolutistična. To vidimo v Gorici, v Trstu, na Dunaju. ¦ IV socialni demokraciji med Slovenci iiaj^škefla gospodujejo doktorji, na čelu TirrflffKSr^^ v klerikalni stranki gospodujejo duhovniki s škofom na čelu, v razpadajoči agrarni pa so gospodovali dr. Franko in učitelji; vštulil se je bil v »vodstvo« tudi dr. Medvešček. Mr-moljo so imeli za »političnega fakina«. V nasprotju z vsemi temi stanovskimi strankami, katerim je masa le za to tu, da se jo vlada, stoji naša stranka, ki ne pozna absolutizma, ne pozna prevlade jednega stanu nad drugim, marveč posluša ljudski glas ter ga vpoštevu. Prav ko se primerja stranke in njih vodstvo r,e vidi, kako je res demokratična in ljudska le u a š a stranka, katere geslo je: delati za ljudstvo in z 1 j uds t v o m. llja je hotel nekaj odgovoriti, toda glas mu je odpovedal, in v nepopisno Di-mitrijevo presenečenje se je spustil v jok. Hotel se je premagati, in njegovo ihtenje je bilo radi tega tem strastneje, tem bolj divje, tem strašneje. Končno je svoje solze hrabro premagal. »Kaj ti je?« je vprašal Dimitrij boječe. llja se je razburil. »No, zakaj se še naprej zatajevati. Ljubim to deklico bolj od svoje lastne duše!« Dimitrij se je prijel za glavo, potem pa je gledal tako lesno prijatelju v obraz, da je ta čutil njegov gorki dih. »Ne misli, da blaznim,« je zopet začel llja, »ali boljše rečeno, vedi, da blaznim, da več nisem gospodar svojih čutov. Varan od deklice, ki je bila moja prva ljubezen, sem se odrekel ljubezni za vedno in mislil, da sem odmrl strasti. Nisem je več ljubil, in moja duša je žalovala za njo kakor za umrlo, Tu se mi je prikazala Darija. jjlo-me je zadelo kakor udar groma. Moja duša, domišljija, čuti, vse je bilo napolne-no ž njend prikaznijo, čutilo njen čar, silen in neodoljiv kakor smrt. Z vso svojo silo .'sem se bojeval proti tej prikazni, ki se mi Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. Bregant vdovski družbi K 6*60. Družba sv. Cirila in Metoda razpošilja te dni slovenskim občinam in 'denarnim zavodom prošnje za podporo, ki se glasi: Slavni odbor! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani si je postavila nalogo, povsod, kjerkoli je slovenska mladina v nevarnosti, da jo naši narodni nasprotniki v nemških in italijanskih šolah potujčijo, zlasti ob naših mejah, ustanavljati šole in ' otroške vrtce, kjer se ves naraščaj potem vzgaja in poučuje v slovenskem duhu. Vsak blagomisleč Slovenec, komur je količkaj mar, da se ohrani naš narod tamkaj, | koder je naseljen od pamtiveka, bode na .vso:moč pospeševal vzvišene namene j družbe sv. Cirila in Metoda in jo,tudi de-. , jaiisko podpiral. Družba ima res vedno 1 več dohodkov, a stroški so tudi vedno ve-. dno večji ter naraščajo od meseca do me-I seča. Letos, to je za čas od L januarja do .51. oktobra .4909..-!. je družba sv. Cirila in , Metoda že za 15,549 K 24 vin. več izdala, kakor prejela,-ter je bila primorana pokriti ta primanjkljaj iz blagajniškega pre-, bitka iz leta 191)8. To da veliko misliti! Da bode družba mogla nadalje plodonosno delovati, se bodo morali dohodki znatno » povišati. Zato se obrača podpisano vodstvo do slavnega odbora z iskreno prošnja za denarno podporo, želeč, da bi se je vsiljevala podnevi in ponoči, samemu sebi nisem hotel verjeti, kazal sem Svoje preziranje in mislil, da nalažem samega sebe. A nalagavam samo njo. Ta nesrečna, nemožna strast rne je vrgla na rob smrti, ko sem bežal odtod na deželo. In kaj mi hoče biti ta deklica, ki se proda po dvomljivi preteklosti glupemu Ivanu, ki se, ko se je je nasitil on, vrže v naročje tebi in si morda poišče jutri že drugega ljubčka! Drug drugemu jo podaja kakor mrtvo stvar, in ona pada nižje in nižje... Vse to sem si rekal toliko časa, da sem si verjel... Tu jo vidim pred-tre-notkom ležati v travi, krasno kakor svetnico, slišim njen glas in njeno čudno sanjarjenje! Glej, in zopet padam v njeno moč, vnovič obvlada ntojo dušo kakor Bog! Več se ji ne niorem braniti! Dimitrij, če Darijo ljubiš, se me varuj! Zahtevam jo s polno silo svoje duše, z vročim tokom svoje krvi in z vsakim udarcem svojega v hrepenenju umirajočega srca!« .Iztrgal se je iz rok svojega prijatelja lin izginil med drevesv Dimitrij je bil kakor omamjjen. Naenkrat se je v njegovi Notranjosti posvetilo. Ni bilo dvoma, da ljubi ona IIjo kakor llja njo. In drug (Dalje, prihodnjič.) 13 Iz komenskcga okraja. Pliskovica, dne 7. 1L09. Podpisanemu ne bi bilo vredno odgovarjati taki r e-v i, kakor je dopisnik »Pr. lista« št. 43. j Vendar za sedaj le. par besedi. Dobro da so ria Verdeli pri Trstu otvorili novo norišnico in tudi pri Št. Petru pri Gorici, da bode vedela občina lahko kam peljati imenovanega dopisnika, saj naj ga pošlje kmalu, slana je tu pred durmi, sad dozoreva, ako še ni, bode kmalu, je skoraj na koncu svoje pameti. Imenuje me nadgenerala in preroka nazadnje pa barometra..Vsi ti priimki so jako lepi in priznanja vredni, ker kdor nedela, jih ne zasluži. Podpisani si pa priimkov ne polastu-jenv ker nimam še takih šarš, do katerih sili dopisnik, ker se mu že precej meša v njegovih možganih'. Sicer, sko hoče, mu povem še nekaj »prijetnega« in kar ne bo njemu ljubo iz njegovih dni, pa naj bo lahko prihodnjič! Kari Bandelj, trgovec. Iz goriške okolice. Telovadno društvo v Mirnu vabi na plesni venček, katerega priredi v soboto, dne 13. novembra ob 8. uri zvečer do petelinovega klica v okrašeni dvorani gosp. J. Budihna. Svira orkester. Vstopnina: za gospode 2 kroni, dame proste. Ker je preostanek namčhjen za nakup orodja »Telovadnega društva« v Mirim, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Lokve, 9. 11. 1909. — Naš g. župnik bi hotel veljati za učen ga, ali kmetska glava, ki ni nikoli videla latinske od znotraj, ne more tega verjeti. Saj še slovenske slovnice ne pozna in ne ve, da je drevo srednjega spola; in tudi ne da s*i reče namesto liberalec svobodomislec. V svojem dopisu pravi, da svobodomiselci trgajo ljudem vero iz srca. Narobe! Rohnel je že mnogokrat v cerkvi, ki je nam sveta," proti liberalnim listom in liberalcem, ker da so pohujšljivi; toda nikoli ni povedal* kaj so zagrešili proti Kristusovi veri m mi si mislimo, da mora imeti naš župnik le slabo vest, ker noče na dan z resnico. V naši cerkvi je agitiral za klerikalne kandidate tako, da res ne vemo ali je cerkev za molitev ali je »birchaus«, in si moramo misliti da potem ni treba hoditi v cerkev, ampak le v »birchaus«, ker se lahko tudi tam par očenašev zmoli in se posvetuje glede kandidatov. Ako se v ta namen oskrunjuje cerkev, . kedo je potem tisti* ki trga ljudem vero iz srca? Ob volitvah je hodil naš župnik od hiše do hiše kot teletar, ki. poprašuje po teletih, in rekel, da mora vsak voliti klerir kalne kandidate. Sila je kaznjiva. Radi bi znali, kaj imajo duhovniki s politiko opraviti? Ali se morda razpravlja v deželnem zboru o veri? Ne, ampak o gospodarstvu dežele. Naš župnik bi moral kot duhoven znati, da je Kristus, govoreč o Petrovi skali, ki je ne bodo peklenska vrata premagala, menil s tem svoj nauk, ki me je podlaga ljubezen, in ki edina ostane večna! Boga predstavljajo nam nunci kakor zemeljskega vladarja, sedečega na prestolu; in ne kot duh, ki je v.vesoljstvu! O socijalnih demokratih in liberalcih piše, da butajo proti skali sv. Petra in padajo v grob, toda ravno oni izvršujejo Kristusov nauk o ljubezni, ki se glasi: Enakost, bratstvo in svoboda! To je Kristus učil, a, žal, da večina naših duhovnov noče o tem slišati. Oni so, ki zabranjujejo kmetom citati napredne liste. More Ii človek vedeti, ali je goveje meso boljše od svinjskega, ako ga ni nikoli okusil? Samo tisti, ki bere tudi napredne liste, zamore priti do prepričanja, da ga imate le v temi in potem postane svoboden od vas in dober kristjan; ker zna ločiti eno od drugega, temo od dneva. Bog je dal ljudem zemljo v bivališče, ki gotovo ne bi bila »solzna dolina«, ko bi vi učili Kristusov nauk o ljubezni! Ali na mesto tega sejete sovraštvo med brati in ste proti vsakemu napredku! Potem se v6 ostane zemlja še nadalje »solzna dolina«, kjer se mora. neveden kmet jokati J Eden zia mnoge. Iz tolminskega okraja. Iz Sv. Lucije. — Za narodne namene darovali: Narodna Čitalnica.pri Sv.,J-u-ciii 10 K, Josip Rakovšček 2 K, AntonMi-kuž 2 K, Klančnik Miha 2% FischerFran 2 K, Božidar Božič 2. K, Cenov &tM 2 K, Suligoj Ignac 1 K, 'Ken#'/Josip V >K> Pregelj Peter 3 K, Fon Frana l KvGeuždj Ljudmila.2 K,.tfulč 20 h, Kastner 40 h, Kd-vačič Lucijah 3 K, Klavžar Ernest l K, Klavžar/ Milton 1 K, Barbič Robert 1 K, UrbanČič Rudolf 40 h, Kovačič Feodor-1 K. Fratnik Ignac 2 K, Neimenovan 3 K. Skupno 43 K, od katerih dobi Dijaška- kur-hinja v Goric: 30. K in Družba,sv. Cirila in; Metoda v Ljubljani 13 K. .,.-'.,, Iz ajdouskega okraja. Podčavenj. — Mama in tata pri Reb-ku sta dala svoje prostore popolnoma v last kamenjskemu Koscu.' Odkar on ne hor di več na Čaven,' je ves živ in mrtev d/J. Rebku. Tu ima zdaj on veselice, zabave in godbo vse v prek. Prešlo nedeljo je imelo kršč. soc. izobraževalno društvo svojo slavnost, osem dni potem t. j. to nedeljo pa so imele tam zopet MariČke (t. j. Marijine hčere) veliko reč z godbo. Pri slavnosti je bilo do petdeset krščenih duš! Kamenjcem in bližnji, okolici je to prav. Ne želijo si nič driizega.. Pri »veselici« se je poleg nezrele otročadi in kislih tercijalk videlo tudi par mož in morda kako učiteljico, ki bi pač bili lahko pametni in bi se morali sramovati že radi svoje primerne doletnosti —starosti. ' Sicer bodo mislili mama in tata od Rebka pa Kosec, da je res že ves svet prj-trknjen in zmočen... V Šmarjah bode 14. novembra 1909. (t. j. v foedeljo) ob 3 jiri popoldne prvi oljčni zbor Ciril-Metodove podružnice. Na dnevnem redu je volitev: prvomestnika, blagajnika, zapisnikarja ter odbornikov. . Pred zborovanjem in po zborovanju se bode vpisovalo nove ude. , Tem potom se obračam do vas cenj. gospe, dekleta, možje mladeniči, da pristopite v obilnem številu k prekoristni družbi. Mlado in staro, brez razlike, vsi kot eden stopimo na branik za sveto domovino, za rodno grudo. Skienimo,isvoje vrste in skupno stopimo na branik ter bo-jujmo se proti zakletim šovragom, ki ho^ čejo nas streti, mladino potujČiti ter nam vkrasti našo sveto slovensko zemljo. Brezobzirni Nemec, kateremu gre država ob vsaki priliki na roko, je napel vse sile, sklada tisočake in tisočake z namenom, da ugrabi nam našo bodočnost, našo milo, nadepolno mladino. Edina družba, ki se bojuje proti takim nesramnim nemškim nameram, je naša družba sv. Cirila in Metoda, katere podružnico smo sedaj vstanovili v Šmarjah'. Kličem vas torej v boj za svete pravice! Napadnik mora pasti, naš sveii dom pa vzrasti«, pravi neumrljivi, gorski slav-ček, Sim. Gregorčič. . Gospe, dekleta, možje in mladeniči v nedeljo vsi k zborovanju, nihče naj ne ostane doma, ker tega greha vam ne bi mogel odpustiti nobeden zaveden Slovenec' Domače vesti. Cenjene naročnike, kateri so prejeli* | položnice, vnovič prosimo, naj biagovole-jpaka,zatj zaostalo--naroči ino čim -preje. Imenik porotnikov, izžrebanih povp-i: dom II. zasedanja porotniških obravnavne, k. okrožne sodnije v Gorici za leto 1909. Imena 36 rednih porotnikov: Vrtovec An-: drej, Tolmin, Caissutti Dominik, Krmin, pekot Janez p. Ivana, Krmin, Presl Franc, Tolmin, Sgubin Karol, Krmin, Maraž Da*( nijel, Vrtojba d., Pavletič Josip, Miren^ Tess Cezar, Krmin, Štekar Štefan, Ajdovščina, Brumat Josip, Gorica, Mauer Henrik, Gorica, Skubin Dominik, Breg, Kož-bana, Kerševani Karol, Dornberg, Forces-sini Avgust, Tržič, Štrukelj Martin, Šem-pas, Bolaffio. Jakob, Ajdovščina, Lonzar Karol, Tržič, Peric Janez, Doberdob, Mu-raviz Franc, Gorica, Čermelj Anton, Vr~ tovin, Gri Franc, Sv. Lovrenc pri Moši, jChiades Dominik, Gorica, Premerstein.pl. Josip, Tolmin, Fuchs Ivau, Gorica,.Tema-' žič Andrej, Ročinj, Marchesini, Nikolaj, 'Gradež, Cossar- Anton, Oglej, Lodatti jFrane, Gorica, Kccjančič Franc, Sv. Lovrenc Biljana, Legiša Josip, Devin, Rosset Peter, Gradišče, Koroh Ivan, Batu je, Mo-dena gf. Avgust, Scodovacca, Tamburlini Josip, Ronchi, Fornasari Josip, Ločnik, Ličen Maks, Rihemberk. Imena 9. namestnih porotnikov: Bonne Karol, Debiasio Gvido, Illicher Karol, Barzellini Franc, Scajettari Alojzij, Pinausig Franc, MianUvari, Šim-čič Ivan, Paternolli Josip, vsi iz Gorice. Umrl ie, kakor se por.q.ča iz Lvova; nenadoma Josip Markov, urednik znanega lista »Haličanin«. Pokojni Markov je bil tudi predsednik društva, :rnaforuskih časnikarjev. Vseslovenska napredna stranka peče »Gorico«. Gregorčič se boli, napredne stranke na Goriškem že tako, ..da se njegova »Gorica«, vedno zaletava v njo; sedaj pride pa. še vseslovenska napredna stranka, ki more biti le nova opora napred-. njakom rta Goriškem. Umevno torej, da se »Gorica« že naprej zaletava:~v vseslovensko napredno stranko ter jo obdelava na dolgo in široko' Znamenje, da leze nov strah po Gregorčičevih kosteh, znamenje pa tudi, kako je p o t r e'b h a vseslovenska napredna stranka! Naprej! Klerikalni deželni poslanci se zahvaljujejo v »Gorici« svojim volilcem, ker so bili tako pametni, d.» >o jih poslali v deželni zbor. Obetajo, da bodo zastopali in branili pravice in koristi svojih volilcev na vsako stran. — Da se bo to res godilo, jamčita najbolj imeni Berbuč in Gregorčič, še v :*je jamčenje za to pa je zveza Gregorčiča s Pajerjem! Dosti! Finančnemu ravnateljstvu v Trstu. — Čujemo, da se ima definitivno zasesti mesto evidenčnega g e o m e t r a za čisto slovenske1 sodna okraja ajdo v-_ s k j in k a n a 1 s k i. s sedežem v Gorici. Ljudstvo je silno nejevoljno .na sedanji slab provizorij in zahteva m o ž a, ki bo mogel dobro uradovati s slovenskim ljudstvom. Na to mesto torej tiče §lovenec! Naj .ga finančno ravnateljstvo poišče! Informirali smo se, da je v tem področju 35 laških in le 5 slovenskih geomet-rovj — Vkljub temu uživajo devet šti-pendijev po 1000 K le Lahi! Grozno! Zveze s Pajerjem se je zopet začel i otresati Gregorčič. »Gorica« je p r e d vo-| litvami v vsaki števlilki zatrjevala, da take zveze ni ter kričala in zmerjala nas, ki srno jej vseiej sproti dokazovali zvezo. P o volitvah ni več zinila o zvezi. Molčala je češ: zveza je res, ali sedaj se ne splača več trditi, da je ni, saj backi so verjeli, da je ni in poslali Gregorčiča in njegove kandidate zopet v deželni zbor. — Ali. umrl je Jerič. Novo volitve bodo — in zopet se je prikazala v »Gorici« trditev, da zveze Gregorčiča s Pajerjem ni! Gregorčič se torej zopet boji, da bi utegnila škodovati zveza, zato jo njegova »Gorica« zopet zanika. — Pravi, da se ni povedalo še nobenega konkretnega dokaza o taki zvezi. Ali res ne? Kaj pa hočete še boljšega dokaza, kakor so bile n. pr. volitve v veleposestvu. Pajer je delal na vse kri-plje, da je dobil pooblastila laških veleposestnikov, ki so volili Vsi Gregorčičeve kandidate. Pajer s Pettarinom se je trudil za Gregorčiča v veleposestniški kuriji ter sta mu pridobila toliko laških in aristokratskih glasov, da je bilo teh za Gregorčičevo listo več ne^o slovenskih. Ni je bilo kmah prilike, ob kateri bi se bila zveza pokazala tako odkrito kakor pri omenjenih volitvah. »Gorica« pa še zahteva kon-jeretriih. dokazov. — Ubogi bravci, kako jih ima zaijorca! j K smrti poslanca Jeriča. Iz Kobdilja: ?»Dopis o pokojnem Jeriču popravljam ta-ko-le: Pokojni Jerič ni spravljal sam aj-dovice, marveč delavci, a on je šel le pogledat na pod v skednju ter stal na deskah vmes dveh kupov ajdovice; kar se mu je deska zmaknila in vzdignila in on je nesrečno padel.« Opatjeselo je končno dobilo svojo pošt o, ki bo imela vsak dan vozno zvezo od železniške postaje v Rubijah do Kostanjevice. V. razglasu čitamo imenovanje: — Oppacchiassela — Opatje Selo. Torej čisto slovenski kraj naj trpi — in to celo na p r v e m mestu — laško spa-.kedranko! To se ne sme dopustiti. Svoje-časno smo odpravili celo Chiapovano, ki se je rabilo že več let! Proč z Oppachia-:sella! Dostavljamo, da se je trudil za nov poštni urad v Opatjemselu naš drž. poslanec Al. Štrekelj, ki ga je tudi dosegel. Brezobrestna posojila za4 obnovljenje vinogradov. C. kr, poljedelsko minister-stvo je. obljubilo z odlokom z dne 22. julija t. 1. štev. 13.236 znesek po 60.000 K iz državnih sredstev za podelitev brezobrestnih posojil v svrho obnovljenja po tr-tni uši uničenih vinogradov na Goriškem in sicer pod pogojem, da tudi dežela iz svojih sredstev prispeva k temu primerno svoto. Ker pa je prispevek iz deželnih sredstev odvisen od sklepa deželnega zbora, ki.pa v zadnjem času ni deloval, se omenjena posojila prosilcem iz leta 1908 in 1909 niso mogla do sedaj razdeliti. Za to dobroto se imajo zahvaliti naši vinogradniki Gregorčiču in Berbuču, Ki sta uganjala obstrukcijo ter v družbi laških liberalcev pomagala razbiti deželni zbor, namesto da bi se bila odločila za redno delovanje deželnega zbora, katero je- bilo tako potrebno. — Sedaj se naprav-Ijajo klerikalci za deželni zbor zopet z nečednimi nameni. Če ne bo mogel delovati, pa bodo vinogradniki zopet oškodovani po zaslugi slov. klerikalcev. 5 novih častnih občanov v Doni-bergu. — Prosluii Lovro Točobran v Dornbergu čuti, da so se mu začela majati tla v Dornbergu. :Ao skuša na vse mogoče načine uničiti svoje nasprotnike, ki si jih je pridobil s svojim surovim nastopanjem. Sedaj se bližajo občinske volitve in oblastni dornberški Neron je raz-' videl; da v 1. vo!. razredu ne pojde vse po njegovi volji. Zato je sklical njegov ponižni hlapček blagorodni gosp. župan Fr. Berce, predsednik kraj. šol. sveta, član cestnega odbora etc. ctc. v torek zvečer starešinstveno sejo z edino točko dnevnega reda: Izvolitev častnih obča n ov. In res se je zgodilo na župnikovo komando, da so modri možje z važnimi obrazi prikimali predlogu. In tako imajo sedaj v Dornbergu 5 reci pet novopečenih častnih občanov, ki se gotovo začudijo, ko pridejo k zavesti, da so njihpve zasluge za Dornberg res vredne, da se jih otme nozabnosti. Na ta način je Lovro dosegel, da posestniki i. vol. razreda ne bodo imeli svojega ' zastopnika v občinskem svetu. pač pa »volilni razred častnih občanov«. To se je zgodilo za župaiiovanja tistega Derceta. ki je hotel vzidati na Solkanskem mostu ploščo s prepovedjo, da ne sme priti noben gorjan več župnikovat v Dornberg. Častni občani so postali: dr. Gregorčič, Berbuč in F o n potem pa bivša dornberška kaplana: Rejec, sedaj katehet na goriški gimnaziji ter K o h a 1. sedaj stolni vikar v Gorici. Ti torej so si pridobili za Dornberg tako nevenljiviii zaslug da so morali biti imenovani za častne občane!! — Izvoljeni so le zato, da bodo volili klerikalne kandidate ob bližnjih občinskih volitvah v Dornbergu. V tak namen se izrablja častno- občan-stvo! Škandal!! Vodovod za Gorico. — Sklep mestnega sveta glede vodovoda iz Hublja v Gorico se glasi: Izbrana je voda iz Hublja s količino 85 litrov na sekundo, kar daja 7344 kub. metrov vsakih 24 ur. Vodovod se zgradi po splošnem načrtu irižen. Ka-rola Obersta. Izdelovanje podrobnega načrta se odda oni strokovni tvrdki, ki bo nudila najboljše jamstvo glede pogojev in glede termina, do katerega se obveže pripraviti podrobne načrte. Kakor potreben potrošek za zgradbo vodovoda je prera-eunjeni znesek 2,500.000 K Mestni svet izreka svojo zahvalo inženirju Karolu Oberstu za imenitno sodelovanje pri vou-dovodnem vprašanju. Zahvaljuje istočasno tudi inžen. Rudolfa Mahniča, politične oblasti v Gorici, Postojni in Tolminu za njihovo izdatno sodelovanje na rešitvi tega vprašanja, ki je eminentne'važnosti za goriško občino. S Tolminskega smo dobili dopis, v katerem omenja dopisnik predstavo »Mlinar in njegova hči« dne 1. t. m. ter se zgraža nad malo udeležbo, trde, da ni bilo k predstavi vse polno takih, katere bi bili na vsak način pričakovali! »O razdeljevanju krme med potrebne govedorejce« je prinesla poročilo »Samouprava«. »Gorica« je poročilo hitro ponatisnila. S poročilom se utegnemo še baviti, za sedaj samo jedno vprašanje: »Samouprava« pravi, da se je razdelilo brezpla-čno 4,595.58 kvintalov sena in 118 kviuta-lov pogač. Zato vprašamo, koliko od tega so dobili Slovenci?! , I Tramvaj v Gorici. — Mestni svet go-Ifiški Je sklenil, kakor., je bilo že prvotno Izločeno, da preide*-električni- tramvaj v jiaSt tramvajskemu.društvu. Društvo je na lio takoj zborovalo. Predsed. je dr. Venier. i Ogenj v Prvačini. — Kakor se nam [poroča, je začelo goreti davi ob TU v hle-|vu za hišo. pok.. Vinkota Gregoriča. Hlev |Lzgorel, ogenj.se je polotil hiše. Blago je [razinetano..pp ee.s,U.. Škoda bo velika. Na I pomoč solil bghjegaSci iz* Gorice. '^" >'"" '** | Gradež ima novega župana. Pri letoš-[„jili občinskih volitvah so zmagali libe-Ifiilci. Župan je 1). Marchesini. Izvolitev je [bila Jako slovesna. Da je bito več hrupa [.po Gradežii, za. to je skrtfCla goriška ine-[>tna godba, katero so poslali dol na dan [izvolitve Marchesinija. | Aretirali so 47 letnega Štefana 2bo-[garja z Banjšic, ki je obdolžen žaljenja veličanstva. j Aretirali so v Gradišču ob Soči fte-I varnega cigana Matijo Levakoviča ter ga [odpeljali v goriške zapore, I IV. redni občni zbor »Slovenske Sokolske Zveze« se je vršil v soboto v Ljubljani. Zveza priredi pr h. leto izlet v Celje o priliki 20 letnice celjskega Sokola in slovesne otvoritve Sokolskega doma. Tajnik B. Kajzelj je podal o delovanju Zveze v pretečenem letu obširno, temeljito poročilo. Za delegate v odhor »Slovanske Sokolske Zveze« so določeni: dr. Oražen, dr. Rybar. dr. Schegula, Viljem Kukec in A. Thaler. — Za žensko telovadno* obleko se uvede češki kroj. ^ V zvezo se je sprejelo 12 novih sokolskih društev, med njimi oni v Ptuju in Trbovljah. — Stališče dr. Oražna, ki je svojo do rritu zadolženo pivovarno prodal, da reši sebe materijalnega in socijalnega pogi-a. se je odobrilo. Danes ima zveza 67 sokolskih društev s i4 odseki ter 6500 člani, od teh 1692 telovadcev, 1293 šolskega naraščaja in 821 telovadk, V preteklem letu .se je ustanovilo 20 novih sokolskih društev, med njili prvo koroško v Borovljah. Tudi v Cievelatidti v Ameriki že deluje »Slov. SpkoU od 1. 1897. in si v kratkem /.gradi »Slov. sokolski dom«.— Premem-fra pravil se sprejme in se določi letni prispevek 50 v za člana. V odbor so voljeni vsi doždajni odborniki, za starosto zopet dr. Oražen. Na glavni skupščini hrvatske sokolske zveze v Zagrebu je bilo od 16 žup zastopanih 12; zveza šteje danes 130 sokolskih društev s prilično 12.500 Sokoli. V Ameriki je .5 hrv. sokolskin društev. Župi v Sarajevu je bilo zabranjeno postati član zveze. Hrvatska dež. vlada je izdala na-redbo, s katero se srednješolski mladini prepoveduje poset sokolske telovadbe. Sklenilo' se je prirediti 1. 1911 velik vseso-kolski zlet v Zagrebu. Za starosto Zveze je zopet izvoljen dr. Lazar Car. Sokol v Mirnu bo imel v nedeljo !7. :. m. ob 3. pop. pri g. M. Faganeli izredni občni zbor. Dnevni red: Volitev delegatov za ustanovni občni zbor »Primorske sokolske župe*. . TrgovskHtartae ii getpodartke vesti. Katera tnlekarnica bi lahko pošiljala vsak t e d e n 100 kg namiznega surovega masla v Krakov. Ponudbe prosimo na tipravništvo »Soče«. . Brje. Dasi je bila letos hladneja in deževna jesen, vendar je v Brjah vinska letin« prav dobra in je vino po kakovosti lanskemu škoro enako. Trgatva je trajala do prvih dni t. meseca. Na prodaj imamo mnogo nad 7000 hI dobrega belega vina Po 14 gld. (28 kron) M. Prijazni kupci obrnite se v napredne Brje in zadovoljni boste dobre kapljice. Za posredovanje se vljudno nudi Odsek vinarske zadruge (predsed. Anton Možina) v Brjah. Poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo priredi splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju. Ta tečaj ima "amen, nuditi mladim zadružnim uradnikom, kakor tudi onim, ki se hočejo poklicno posvetiti zadružnemu delovanju, temeljit pouk na vseh poljih kmetijskega zadružništva. Ti tečaji se bodo vršili po dosedanjih sklepih odslej vsako leto. .P r-v * b o t r a j a I, t r i mesece in sicer °4 1 0. j a n u a rja do 10. april a 191 0 na "D u n a j u. Udeležiti se bpdo mogli tega tečaja v prvi vrsti mladi ljudje, ki so bili že' V; praksi bodisi pri zadružnih zvezah, bodisi pri kaki posamezni zadrugi. Udeleženci morajo biti najmanj 18 let stari. Za celi tečaj je plačati šolnine v znesku 30 K. Splošna zveza avstrijskih zadrug kot prirediteljica tečaja se bo potrudila, da preskrbi udeležencem na Dunaju cena stanovanja in ceno hrano. Splošna zveza je pridobila"izvrstne učne moči VMfaJbolšjttrzadriržrmV strokovnjakih iz vseh vrst zadružništva, kakor tudi strokovnjake na polju prava, blagoznanstva, železništva itd. Kdor se hoče udeležiti prvega tečaja, naj se priglasi pod naslovom: . Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug (Al-gemeiner Verband landvvirtsehaftlicher Genossenschaften in Osterreich) Dunaj, I. Schauflergasse 6. Prošnjam, za vzprejem je priložiti spričevalo o predizobrazbi in o morebitnih dosedanjih službah. O vspreje-mu odloča Splošna zveza. Učni jezik je nemški. Ogrska »Deželna osrednja . denarna zadruga« v Budimpešti se je ustanovila 1. 1889. Država je vložila 1,000.000 K, oprostila je zadrugo davkov, kolekovnv pristojbin in ji dovolila prostost poštnine — že iz teh par besed sledi, da se godi tej zadrugi dobro, kakor menda nobeni drugi na svetu. Zadruga je to, kar so naše zadružne zveze, ustanavlja krajevne zadruge, izvršuje revizijo, tvori za svoje članice denarno in blagovno centralo. Koncem I. 1908. je imela 796 zadrug. Ima 36 revizorjev, ki revidirajo vsako zadrugo dve- do štirikrat na leto! Denarni promet tega zavoda je znašal 1908. I. okroglo 240 miljonov kron, vloge zadrug pa so znašale koncem 1909. nad 22 miljonov kron. Centrala pazi, da je obrestna mera za članicam dovoljen kredit vedno kolikor mogoče stabilna (enaka), da bi »bile članice v stanu svojim zadružnikom dajati ceneji kredit, kakor ga dobe od zasebnikov« kakor pravi poročilo. In kaka je bila obrestna mera te od države toli podpirane zadružne centrale? Skozi 6 let 5'. '// do 51 ,'/'. L. 1906. je'postal denar dražji, centrala je dajala kredit za 5Y>^.. L. 1907. je bilo še slabše: (>"/<. V času najhujše krize pa je Zahtevata 7'// .Danes je prišla zo» pet na 5:l/,'/'-¦ torej Še vedno mnogo Višje' ko pri nas. Dobička je bilo 19(19. I.samo 375.090 K! »Zadr.« Stroj, ki molze krave sta izumila brata Olharer. Inženir Berger je kupil patent in napravi tovarno. Politični pregled. K položaju. — Vršijo se posvetovanja, katera naj bi spravila parlament do delovanja. Ali za to je malo upanja. Zbornica utegne biti sklicana prihodnji teden. Ako bi se pojavila obstrukcija, bi bila to zadnja seja pred Božičem. Zatrjuje se, da Bienerth ne odstopi; prej da se razpusti poslanska zbornica kot da Bienerth odstopi! Kriza na Ogrskem. — Justh proti Kos-suthu. — V Mako je govoril zbornični predsednik Justh tako-le: »Pravijo, c\i se naj rok za izpolnitev naših želj prilagodi razmeram. (Klici fej Košut!) — Brezmer-no hlepenje po moči, nestalnost in brez-delnost nam onemogočeju dosega velikih nacijonalnih ciljev. (Klici fej Košut!) Mi vstrajamo pri svoji zahtevi, da se mora ustanoviti samostojna banka !. 15>11 in samostojno carinsko ozemlje 1. 1917.« Ko-nečno je Justh izjavil, da je najpametnejše, ako prevzame vlado neodvisna stranka, ki ima večino v parlamentu in je protestiral proti temu, da bi se vera vmešala. v politiko. S tem se je torej radikalna skupina neodvisne stranke postavila v boj proti zmerni večini, katero vodi Košut. Občni zbor štajerske »Narodne stranke« se bo vršil 8. decembra v Celju. V. članku v »Nar. dnevniku«, ki naznanja občni zbor, čitamo: »imeli todemo na tem občnem zboru le pregledati delo, trpljenje in boje v minulem poslovnem letu. Bode tukaj bogatega in zanimivega gradiva dovolj. Klerikalizem je napel vse sile, in izrabil tisočletne verske tradicije v narodu in je pri zadnjih deželnozborskih volitvah zmagal. Klerikalni pritisk v domovini se-' je ojačil; četudi ne more doseči one sile' ko na Kranjskem, saj ni zato predpogojev^ čutimo ga pa vendar že marsikje. Naravnj občutek nas torej vodi do te s n e j š e g a združenja, konsolidacije naših sil. Občni zbor še ne bode. le imel baviti i z d tu-., ž e n j e m vseh naprednih s t ra nk-\ j a k o c e 1 o t o, moral bode tudi v prvi vrsti posvetiti svojo pozornost združenju in ojačanju doma, Treba bode več delavnosti, požrtvovalnosti in vstrajnosti. Treba bode s pregledom započetega iti storje-negajdela ter z načrtom prihodnjega navdušit« naše vrste, duševno se znova osvežiti in pokrepčatf:«**'" - Besede, ki,se daje v marsičem nanašati tudi na naše goriške razmere! Nadomestna državnozborska volitev v III- okraju v Trstu bo v nedeljo 14. t. m. Slovenski-kandidat je dr. Edvard Slavik, odvetnik v Trstu. Predlogo za ločitev cerkve od države je sklenil predložiti min. svet na Danskem drž. zboru. , Razne vesti Okoli 3800 šoloobveznih otrok je v Trstu, ki ne hodijo v nobeno šolo. To je povedal v sinočni .seji tržaškega mestnega sveta svetnik Spazzal. Samomor. 8. t. ni. se je v Celovcu v srce ustrelil ženijski stotnik Karplus in je bil na mestu mrtev. Vzrok ni znan. Njegova 'mlada gospa, je v obupu hotela skočiti skozi okno a jo je služkinja zadržala. : Siromak Rotschild. Najbogatejši mož v Avstriji je danes baron Albert Rotschild katerega premoženje znaša 11 miljard 126 miljonov 594 tisoč 673 kron. Ce računamo od te vsote samo po 4 odstotne obresti, znaša to na leto okroglo 440 miljonov kron',' i. j. na dan nad I miljon 200.000 Kron, na uro nad 50 tisoč, na minuto 833 in iVa sekundo 13 kron. Najstarši sin tega bogataša, Jurij, je v blaznici, najstarejša hčerka, je neozdravljivo gluha, a najmlajši s'm'21-letui Oskar se je ustrelil zaradi "nesrečne« ljubezni do guvernantke. — Tako siromak Rotschild vklujb kupom denarja nima sreče. 1 Naskok na porotno sodišče. — V Parizu so naskočili takozvani »Apahi« po-rotiib sodišče, katero je obsojalo dva morilca, katera so hoteli Apahi rešiti. Porotnik^ in obremenilne priče -so-"morali redarji spremljati domov. ' • " ' Oddaljenost meseca od zemlje. Po najnovejših raziskovanjih je oddaljen me-seci od zemlje 384.000 km. Čez Kvarner. — Tekom meseca januarja pride zrakoplovec Bleriot v Opatijo in misli dvakrat preleteti kvarnerski zaliv. V zrak se-spusti-v Preluki, poleti do Lbviana in se vrne zopet v Preluko. Tu bodo sedeži in tribune. K tem vzletom bodo vozili posebni vlaki iz Gradca, Trsta,"'Budimpešte, Dunaja in Zagreba. Za oba' vzleta dobi Bleriot 80.000 K. Žrtev sleparja. — 22 letni Gabrijel lrsik je podedoval po svojem očetu, bo-bogatein posestniku, 300.000 K. . v zadružni register vpisana pravila',' pri' " skupni seji dne 30. decembra :!)05. sklenilo za leto 1900. ta-le način poslovaiija-': Daje svojim članom posojila na odplačevanje Y petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več ?et. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine .Vs% prispevka v posebno i'ezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih (brestuje. po 4V»#, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec*. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v >Trgovskem domu«. - Načelstvo in nadzorstvo. Iz Isjubljane u IleuKJork se vozi najcenejše s p ' asno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinezssin Cecijie, Kaiser Wilhelns II. — Kroiiprinz Wilhelni, Kaiser Willielm der Grosse dalje z nafnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedricli Williclm, Kdnig Albert, Prinzess Alice, Fricdrich der Grosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do.7 dni. Zdalne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila m potrebni pouk da" vsakomur KdVaFil TflVPflP J,olDllw|,|lie uliM & •¦ v Ljubljani i-iu v m u i u v um , nmm |twi TlilerjeTl ^g{M ProtoaliseoMavijeii v Mirim pri Gorici hiša z gospodarskim poslopjem vred na ugodnem kraju ob reki Vipavi, pripravna za kikor-šenkoli obrt. - Pogoji ugodni. Pojasnila daje naše upravništvo. Ivan Kravos na Komu št. II. BIRiSft na Komu it. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov- čege, torbice, denarnice, listnice __'____ itd. — Izvršuje in sprejina v Sp||I3!!\ popravo različne koleseljne in ^^^^^ očijek. ===== .,;•,,. Poprauila se feoršujejo točno; |T- Cene zmerne. •"%y| Čudovito nizke Cene dvokoles, šival, strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor __ tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo se tudi vse poprave Pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3.4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki f ran ko. Čevljarska delavnica Jos. Gociancig Gorica, TekališčB Josipa Verdi ilv. 25 (nasproti ljudskemu orlu) ima veliko zalogo moških, ženskih in otroških čevljev iz chcvreaux, oscaria, lakaslih in amerikanskih. Za sedanjo sezono ima na razpolago lepe šukiione čevlje po lakih cenah, da se ii" hoji nikake konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna popravila. naznanilo. Slavnemu občinstvu mjndiio naznanjam, , da sem prevzel od gosp. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se s. občjnslvu za mnogpbrojna naročila in zagotavljam ,tbčno in dobro postrežbo ter zmerne cehe. Josip Cernovic čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. iša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav pa ceni. Natančen naslov pove upraviiišlvo „Soče". GORICA. Narodno podjetje Hotel ..Pri Zlatem Jelenu11. ir V središču mesta. Ob glavn5 ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev« — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. -—Točama z običajnimi gostilniškHi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjskt in puntigamsko pivo. -s- Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna, Različno pohištvo iz železa f podobe na šipe in platno, ogledala ^ žitna in platno. Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulic! št. 14 I (v lastni hiši) kateri ima ? zalogi najbogatejšo I frbero pohištva vseh slogov za ! m* glan» griproitajja- In naj- Daje tudi na obroke. I Lastna delavnica I za tapecirano pohištvo. I Ceie brez konkurence.