88. številka.
V Trstu, v sredo 4. novembra 1891.
Tečaja
„E D I N O S T"
*h»|» dvakrat na teden. ra*ko «T«do ip »»bate oh 1. uri popoludn«
„Edinost" stane:
i« vse leto gl. «.-; laven Ant. ».- fl. ta polu leta . 3.—: . * + 50 • ta fetrt letu , 1.50; „ , 2.25 , PoMmiAne iitevilk« «e dobivajo » pro--Iniainicah tobaka ▼ Tri« po fc nov..
, Gorici i" T Aldovičinl n« « no*. V« narooba braz priložene naročnina H •joraTniitTo ne oiira
OflMl in omanila M rakune vrstica » petita ; r. SMlovt t črkrtoii Ae plačuje proator, kolil« obae^lo navadnih Troti«*. Poslana, javne lahral®, ormrtnlee Itn »h račune po pogodbi.
v<l "iopi«i pošiljajo *t«dniAtvt> Piana CaflerttiA it. 2 Vsako pismo mora biti irankovano ker nefrankovana ** ne »pre-janiaj«. Hokopiai a« ne vračajo.
Naror-nuio, r^klamuH)« in innerate pro-^iiiin acravniatvo Piicu Ca»erma it 2.
Odp rt. reklamacije o proste potoniti«.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V .dimat I* m i
Zahvala.
Končan je boj — in zmaga je ha naSi strani. G i njenega srca zahvaljujemo se vsem prvotnim volilcem, volilnem možem in slednjič vsem onim, ki so po srojeui požrtvovalnem in neustrašjjivem sodelovanji pripomogli do sijajnega vspeha. Diviti se moramo živi narodni zavesti vseh Vas, ki stfi sodelovali pri tej velepomembni volitvi, kajti le dni je mogel možki vztrajati v tej dobi brutalnih napadov, pritiska in vsakovrstnih per-sekucij, kojega je navdajala živa n&rodna zavest, to je, v kojega srci je živo tlela iskra nadobudilne vere v srečno bodočnost Slovanov iaterskih. In uprav radi tega je dO. dan pretočenega meseca toli pomemben za vso bodočnost našo, ker nam prinesel bl^žileit dokaz, j da v Vaših .prcih živo tli iskra prepričanja, da se nam bližajo Srečnejši dnevi. To bi bila najvažnejša stran zmage z dne 30. oktobra, kajti uverjeiii smo, da se sedaj okrepe tudi omahljivci. ,	n:
Zahvaljujoči se torej, še enkrat Vam vsem — prvotnim volilcem, volilnim možem in vsem drugim soboriteljem — kličemo Vam iz bratskega Vam srca: „Srca kvišku!" —
V Trstii, 3. novembra 1891. v ,'i | J lldbor političnega društva „Edinost".
•t
Izjava.
Z ozirom na tendencijozno in neresnično pisavo nekega zagrebškega iii dveh ljubljanskih listov, jti'odbor političnega društva „Edinost" v svoji seji dne 2. novembra j o dn o-glasno sklenil v društvenem časo* pisu priobčiti nastopno izjavo 1. Ni res, da bi bil državni poL slanec, g. prof. V e k o s 1 a v Spinčič zamudil storiti potrebne korake za uničenje volitve poslanca dra, Ver-gottinija, ampak storil je vse, kar je bjilo pri obstoječih razmerah storiti mogoče.
[1<J m J)
.I,, ti
PODLISTEK. Izlet na Krn.
I/ popotne torbico Josipu Poilhumskega. | Muogokrati sem čital v predalih tega liatu o različnih izletih, h nikdo se ni še lotil opisali izlet na Krn. da-si zavzema ts velikan med našimi »lovenskimi hribi poleg Triglava, Nanosa i«d. častno mesto. Tudi jaz *«< le težko lotim tega dela, kajti da-ii h>» bile pri izletu na Krn tudi prijetno urice vmes, vendar me prešinja nek« žalost. ko so opominjam svojih raztrganih hlač in čevljev. A ker veiu, da se naši turisti navadno le v možki družbi pripravljaj" na izlete in da je tudi muogo takih kateri n'«o bili še na nikakem izletu, ne
,I/T/'lPJf»Hn 'iTjpi?! "TUTlHll IHJfiilfUn
moreui ni kuj, .da bi se lin spomnil našega velikana K iift, na kojega srno se bili napotili, — on ti i ge svet — v ženski družbi.
Nikar ne misli, drag« čitatelj, da ti hočem morda napisati kako neresnično prav|j;oo, morda kako humoresko ali p« kako tragedijo, v koji bi <e hotol kazati glavnim junakom, ki je v tej ženski družCi kot junaški vijez Don Qmxut sekal različne p>.ša-ti — ne — povedati ti hočem golo ie-ii eo. Poslušaj !
Že večkrat sva se z r. g. F. pogovarjala, da enkrat morava Vender-le na Krn.
2.	Ni res, da obstoji mej državnima poslancema prof. S p ino i Č e m in drom. L agi njo kakoršno-sj-bodi nasprotstvo glede na njuno politično mišljenje, kakor tudi ni res, da bi bilo radi tega mej rečenima poslancema kedaj nastalo kako nesporazumljenje ali kaka nesloga. Res pa je, da se je uprav g. prof. Spinčic toliko trudil za izvolitev dra. Laginje kakor nikdo drugi.
3.	Ni res, da obstoji mej ister-skimi Slovani kakoršno-si-bodi nesporazumljenje ali nesloga, narobe: izid dopolnilne volitve, oziroma vse posipanje naših rodoljubov, v Ijitfem tem boji priča o uzornem soglasji in bratski ljubavi in le želeti bi bilo, da bi v Ljubljani in v Zagrebu dospeli do takih mejsebojnih odnošajev, kakoršni obstoje uprav v Istri.
4.	Ni res, da je bil jedin* ured-uik Mandič pri volitvi v Pomjanu, res pa je, da urednik Mandič niti tam ni bil. !.'	t/
5.	Ni res, da je Pomjancem nedostajalo moralne podpore od gospodov pfi „Edinosti" ali tržaških Slovencev sploh, res pa je, da so bili1 mej volilno borbo v Pomjanu trije odborniki politiduega društva „Edinost" navzoči. Po takem je vsklikr „Ubogi Pornjan!" povsem tendenci-jozen. Res pa je, da je politično društvo „Edinost", odnosno da so tržaški rodoljubi na vso moč, tako moralno kakor tudi z velikimi materijalnimi žrtvami, podpirali in Še pddpirajo narodno stranko v Pomjanu- Na tem pa, da črno vzlic uzornemu in do skrajnosti požrtvovalnemu delovanju vender-le v Pomjanu podlegli, ni smeti krivile pripisovati nikomur izmej nas, ampak jedino le v Istri obstoječim
odppšajem in bila bi'uprav omenjenih listov, oziroma vseh bnih tnož, ki stoje za te ju i listi, sveta dolžnost na to delati, da se polagoma odstranijo nenormalni ti odnošaji.
V Trstu, dne 3. nov. 1891. Za odbor polit, društva „ Edinost" Maks Cotifc l r. Mate Mandić I. v.
t. č. tajnik	t. č. predsednik

Ker pa nama nisva hotela na to pot, odla-
. ; i » ■
šala sva leto za letom, češ, prilika že pride, da nama bode možno v večji družbi na .Sivca".
'	.Iv. .t.;i	: t,	...V	j
Prišle so šolske počitnioe, a žnjimi tudi mnogo • ptujcev. MešČanje so pa navadne. mehkužni in mesto'da bi pod milini nebom uživali planinski zrak, raje ti ostanejo do polndneva v postelji, potem obedujejo, za obedom grejo zopet v posteljo in le noč porabijo nekoliko, da naredijo par korakov po vasi, da tako nekoliko raztegnejo svoje lene udo. Taka pa nista bila g. M. in njegova g. sestra. Ko »ta izvedela kaj in kako namerjava z g. F. bila sta ko j pripravljena, da hočeta z nama. Izkušeni g. F. je odsvetoval, češ, pot na Ktn je zelo težavna in nevarna in do tedaj ni bila hm nobena ženska na tem.visokem lnibu. Vae odsvetovanje ni -nič, izdalo, na vsak način je hotela iti.
No, bila je ze lepa di;užtla, a manjkalo nam je vodnika. Da bi si tra bili na lase na|eli. m nam mtt na um prišlo, ker nikdo izmed nas ni bil toliko premožen, da bi bil mogtl žrtvovati kar iiK-ni nič tebi niČ par okroglih za ta pošel. Obupali smo žo bili skoroinj slednjič pa smo ^a vender-le iz.taknili v osobi g. K. Napotili stno se vsi štirji k njemu in ga toliko
Dra. Laginje izvolitev.
Zrušila se je in padla v svoj nič fikcija o izključljivo italijanskem značaju provincije isterske in žnjo se je zrušila podstava neosnovanim sahtevam italijanske stranke po hegemonij. >n nadvladji v deželi tej. Leiia^in le£a b6rili smo se v najem listu proti tej fikiriji, dobro vedoči, da je le-ta izvor vsemu zlu, ki tare ubogo Istro. Zastonj so bili napori nftfti; prepričevalne besede ria&e ostale so glas upijo-čega v puščavi. Nasprotniki naši italijanske narodnosti pobijali so akoro neverojetnim cinizmom trditve naie, ji slavna vlada mašila si je s obeiria rokama svoji ušesi, da ni čuta argumentov, naperjenih proti po litiki, kojn tira "e železno doslednostjo na korist manjšine in v škodo večine pre bivalštvai	' —
Dosedanjim razmeram isterskim bila
je glavna opdra ™ oskamotaža : eskamo
tirali po narodni značaj s 1 o v a n s k"(
v e č i n e v deželi le v ta namen, da se
Dihi jI , , ,	it-
je mogla italijanska manjšina
tembolje šopiriti pred svetom — prčd Svetom, ki razmer ne pofcna!. OdviŠno bi bilo. ako bi hoteli zopet in zopet premotrivati ob uzrok in. koji so bili zfc merodavne činitelje naše odločilni, da je tirala politiko, visečo v ozračju fikciji ko bi s*» bili vendar lahko postavili na trdna, reelna tla. ,Da so to poslednje storili, ujrodili bi bili
O.-l U A Onll" 17_Luj_^il__Uj_
časa prosili,' dokler se ni udaP naši želji in določili smo dan in uro odHtVda.
Vršiti ho se začela priprave za težavno pot. Omisliti si je bilo pravih turi-
stovskih' palici
Naša" dtiv.ola jo sicer na lesu bogata in vonder nisem mogel' nikjer najti les'n, koji bi bil za tako palico"pripraven. Slednjič ga iztaknem. Moj oče je imel namreč neko jako dolgo lato', s kiijo so jeseni orehe klatili. Zaljubil sem se v to lato. Prosil seni oč'eta, naj mi dovoli, da io1 od reže m. a razume se samo ob sebi, da previdni gospodar dob'ro pazi na aVoje orpdjo in da mi ni hotel tega dovoliti. Če ne dovoliš, vzamem pa sam, mislil sem' si, in v malo minutah uničil sein očetu dolgo lato. Ko sem svojo palico obrezoval in gladil zasledi me oče pri navdušenem delu in poslušati sem moral dolgo prepoved n neubogljivostu $esede te Hegle so' mi tako globoko v srce, da sera se še v prst prpv prsteno urežal. ^'ti kaj to, saj palico seiii ven3er-(e imel. V"es vesel iie-sem to palico drugim bodočim turistom pokazat, hoteč jim, pripovedovati, kako smolo sem ž njo imel. A preveril sem se, da nišo bili mnogo sr« Čiiejši od mene. Pri g. F. Htanovala sta g. M. iri njegova g; sestra. Najti pripravnega lešu tri od njih, bilo je gotovo'jako težko. Premetali
postulatu pravice, kakoršna je izražena v členu XIX. osnovnih naših sakonov ter po takem zadovoljili — jednakooieriio deleči' luč in senco — večini prebivalstva, & zajedno bili bi zasnovali v tej deželi ne-7erojetnosti politiko, odgovarjajočo razmeram, obstoječim v mnogojesičoi državi nsSi. Ker pa le ono, kar je prikladno odnošajem, more biti zares koristno, ugodili bi bili v prvi vrsti državnemu intere s u.
Toda niso hoteli! Zakaj da niso hoteli P Mnogokuteremu ae vidi to psiholo-giška uganjka, — kajti ni lahko mogoče' razumeti človeka, vedome in trmoglavo de-' lujočega proti svojemu lastnemu interesu ; nam pa so vse to prav nič čudno ne adi, ker poznamo čutstvovanj* v onih krogih, ki nam režejo politični kruh; le žal, da ne moremo in ne smemo govoriti, kakor bi trebalo.
In ker niso hoteli »lutati opominov,
ker niso hoteli slušati dobrohotnih besedi. • i ; ' trebalo je, da pridejo dogodki, da se
oglasijo dejstva, koja naj bi poučila
gospodo, da so na krivi poti, da se pehajo1
po skaloviti strminah, dočita ae vije prav
blizu gladka, ravna in najkrajša cesta.
Prvi tak dogodek bilo je ljudsko štetje, vršivše se koncem pretočenega leta. Številke goVore	(j"Tor fcte-rill. jn ' liftpl
daren in nikakor ne dopušča, da bi na njem potajevali in zasukavali; za govor številk velja oni znani rek: kar smo rekle, smo rekle. In številke spregovorile so jasno besedo — v naš prilog; zaklicale so stentorskim glasom: v Istri sti dve tretjini prebivalstva slovanske narodnosti.
Ali tudi to ni izdalo: vse je ostalo pri starem; fikcija o italijanskem značaji slovanske Istre bila je ie vedno glavni motiv politiki gospode naše; nadejali so se še vedno, da iluzije vender-le zatro resnico. Kako so se varali: dočim so se gospoda zibali v prijetnih iluzijah. razVijalf - "
in pregledali so vse grabTje in drugo orodje^' a najti niso mogli ni'Č. Ko pridem k njim s palico, najdem jih jjiri latniku, kojega sb prav nousmiljeno obdelovali. Jeden je na'latniku, drugi so mu pa spodaj pomagali. Palice so res našli, a pokvarili so' ves latnik.
V te palice zabil' nam je kovač £e dolg žebelj na koncu in tako smo bili pre-4 skrbljeni z stvarjo, jako važno za turiste.
Palice so bile skorom dva sežnja dolge in'
ah	n»<y« , .	j i t r
par kil težke. A manjkalo nam je še mn6go
drugih stvarij. Najpoprej smo začeli pre-' misljevati o klobukih, koji naj bi nas varovali pred solncem. Sam ne vertfr, kje' smo iztaknili neke grozne slamnike, VI kojih smo ravno tako izgledali, kakor mala-i semenišČanje v Gorici. Vzlasti pa je do^ bila g. M. strašanski slamnik, izpod kojega jej niti brade nisi mogel zapaziti.
Za klobukom pridejo čevlji, koji a*^ glavni pogoj, da more turist dohro hoditi.' S kakimi so se bili moji štirji drugi rittuli, ne vem, le o sebi se še spominjam, da mi jo delala obutev največjo preglavico. Pre-' gledal sem vse svoje stare in nove, a ker s<> bili VHi po modernem kopitu z navzgor zakrivljenim špikcem narejeni, pripravni niso bili za ta izlet. Iz zadr. ge me spravijo očetovi, koje je navadno rabil, kadar jo šel v gozd. A tudi ti' so preslabi, rekel
so ae dogodki s neizprosno logiko. V me-secu februvarju iznenadile so nas obče državnosborske volitve, kojih izid je elementarno ailo podrl namišljeni italijanski značaj dežele isterske. V kmečkih občinah istočne Istre izvoljen je bil naš kandidat jednoglasno, a v zapadni Istri — kjer se nam je bilo boriti z veliko težav-nejenai zaprekami — priborili smo si častno večino. Glede iztočne Istre uduli so se nasprotniki naši z resignacijo svoji usodi, ne tsko glede zapadne Istre: ker jim je tam odzvonilo za vekom&j, vrgli so se z vso silo tu-sem. Bojni njih klic se torej glasi: vztočna Istra vaša, a sapadna je ■aša! Ali tudi tanjih zahteva je neosnovana, kajti zapadna Istra je istotako slovanska — ako odračunamo par mestic ob morakem obrežji —, kakor je slovanska vstočna Istra, kar so nam na jasen način dokazale ravnokar omenjene državnozbor-ske volitve. Pričakovana izvolitev dra. Laginje državnim poslancem za zapadno Istro enačila bi bila torej glasen dementi Iažnji-vih trditev nasprotnikov naših.
In zato je izid volitev volilnih mož, vršivših se v mesecu februvarju, silno razburil italijansko stranko: izid ta označil jih je pred vsem svetom kot lažnike. V silnem svojem srdu pograbili so po ■ajdesparatnejšem sredstvu: nasilje, ka-koršnega se more poslužiti le do skrajno-■ti deiuoralizovana stranka, naj bi preprečilo izvolitev našega kandidata. In res so dne 4. marca izvršili tako nasilje, da je strmel ves pošteni politiški svet: preprečili so nasilnim načinom izvolitev dra. La-ginje ter potisnili na Dunaj svojega moža.
Ali kakor ima laž kratke noge, tako je imelo tudi nasilstvo kratke noge; le malo mesecev uživala je italijanska stranka plod svoje politiike demoralizacije. In tako je prišlo do nove volitve, ki se je vršila dne 30. oktobra t. 1., volitve, kakoršnih ne pozna kronika volilnih bojev v državi naši. Pri tej dopolnilni volitvi dogajale so se stvari, katerih človek ne bi mogel niti verjeti. Zadošča naj, ako Se ipOtfllujauiu molitve v Poreči, kjer je imela naša stranka dve tretjini upisanih volilcev na volišči in je vender — propala in kjer je aedem nevolilcev trinajstkrat glasovalo; in volitve t Vrsaru, kjer so glasovali nedoletni in redarji, došli iz tujih občin.
In vender: vslio vsem tem nezaslišanim dogodkom, zmagala je pravica! Izvolitev dra. L a g i n j e dne 30. oktobra je tretji dogodjaj v tem letu, glasno govoreč, da je italijanski snačaj Istre gola fikcija in da hudo greše oni, ki na podlagi le
mi je čevljar, in pribil jim je par podkovi in tn vrste velikih žebljev.
Na dolgo pot tudi treba kaj seboj nesti za želodec, rekli so mi drugi, ker na Krnu ni gostilen. Moj čevljar, ki je bil prej vojak, posodil mi je par vojaških •teklenic, koje sem napolnil z dobrim — slivovcem, dobra mati pa mi je dala v dva vojaška „brotsaoka" kruha in različne svinjine.
Tako obložen stal sem na vae zgodaj drugega jutra pred hišo ter čakal na druge. Pohvaliti se ne smem preveč, da ljubim rane ure in tudi to jutro bi bil gotovo zaspal, ko bi ne bil naročil že svečer po-nočnemu čuvaju, naj me ob dveh zjutraj pokliče. Nisem dolgo čakal, ker kmalo so primahali g. r. F., g. M. in njegova g. sestra. To vam je bil krasen prizor!
Prva se mi prikaže g. M. z onim strešnim klobukom; v desni je imela velik drog, v levi pa košarico. Čez rame jej je bila privezana steklenicH, s vodo napolnjena, in velika halja. Krilo ni bilo posebno elegantno in tudi tsčasnja moderna dolžina, pri kojej se je krilo dva metra ■a uboge žensko po tleh v prahu ali v luži vleklo, izpolnjevala ni teh paragrafov. Na nogi sem jej zapazil mestne čevljirke, kateri niso bili mojim v nikakem obziru prav nič podobni.
(Dalje prih.)
fikcije tirajo večfoi prebivalstva nasprotno politiko in se ide n ti fi k u jej o se stranko, ki je vse, samo avstrijska, tolerantna in pravična n 4. Zajedno pa greša naši zastopniki, ki se svojo popustljivostjo omogoču-jejo, da odfočiln« gospoda morejo tirati tako politiko*
Izvolitev dra. Laginje j® torej trenje dejstvo, opisujoče ▼ lapidarnem slogu ettfb-!»rafisk" odnošajo doli po naši Istri in zahtevajoče, da so brezobzirno poŠtevajo ti odnošaji. Govora tacih dogodkov ni smeti prezirati: ako bi hoteli nadalje glavo V vreči tiščati, zamotavale se bodo razmere bolj in bolj — gotovo ne v korist večine prebivalstva, kakor tudi ne v prospeh mej sebojnega mirnega življenja.
Izvolitev dra. Laginje je glasen opomin; temu opominu pridružujemo se tudi mi. proseči slavno vlado, da ga ne prezira; a proseči tudi zastopnike naše, da vrede postopanje svoje v zmislu, odgovarjajočem skušnjam, kojih nam je v obilici prinesla izvolitev dra. Laginje. Narodna naša Čast zahteva apodiktično, da »si noši narodni činitelji delajo na to* da se nikdar več ne ponove dogodki, koje smo morali doživeti in proti katerim smo se morali boriti povodom volitvo dra. Laginje. Kdor ne obsoja tacih dogodkov, ta ni naš, ta je proti M«! f ".lfH-f
Menda se razumemo.
, 11 • m ■ ■ < i; ■ .\
' 'lliiiL'.i__oyi ■•'
•■ v : ofns ni -m\.;->.!-h * (nn/&irf«y otin<i°/un osti	-n..
Našim poslancem.
••	h» • i i, u.
Pod tem uasloyoiq piše nam rodoljub z dežele:	„ , ,
Že večkrat smo naglašali, da za nas južne Slovane se le ted^j obrne na bolje, če naši poslanci zapuste Hohenwartov klub enkrat za vselej. Pričakovali smo zastonj! Prišli so tako daleč naši gospodje, da so jih začeli napadata oni zastopniki, kateri se morejo po vsej pravici nazivati zastopniki slovanskega naroda v Avstriji. Ti zastopniki naroda so Miadočehi. Nje je izbral ta ponosni narod z največjim navdušenjem, videč, kake spletke mu delajo na Dunaju. Zapodil je ta narod stare grešnike raz najvažnejšo stopinjo in naložil to nalogo možem, kateri so iz naroda vzrastli, od katerih so volilci preverjeni, da delujejo le na korist ubogemu narodu. Ti zares narodni odposlani ki, kojim je le ta naloga, da bi svoj narod osrečili, koji le na to delajo, da bi izpolnili narodu vsako željo — ti sluge naroda, ti možje, kateri vsakokrat, kadar izpregovorijo besedo, povejo le narodove tir-jatve in že\je — ti možje, ki ne koprne ne po časti ne po bogastvu, ti možje obrnili so pozornost svojo na naše slovenske poslance.
Da, res žalostno je, ko vidimo, kako daleč so zabredli naši narodni zastopniki. Slovenski narod gotovo \jubi vse druge bratske narode slovanske iu gotovo je, da čisla in ljubi tudi Cehe, koji so mn po krvi bratje, koji so mu tudi v narodnih vrrašanjih naj-bliž i. Kakor se Slovenci borijo za narodno jednakopravnost, tako morajo se tudi Čehi. Če toraj naš narod ljubi brate Čehe; če se toraj naš narod tako živo čuti potrebo duševnega združenja s Čehi in če so torej češki poslanci res izvoljeni od naroda (kar je tudi): postopajo-li naši slovenski poslanci, nasprotujoči Češkim poslancem, v imenu uaroda ?! Se-li ozirajo naši poslanci na žejje naroda, koji zahteva vzajemnega delovanja z vsemi Slovani ?! Če rujejo naši poslanci proti mla-dočeškim poslancem, s tem nasprotujejo vsemu češkemu narodu, s tem nasprotujejo pa tudi slovenskemu narodu. Če pa poslanec dela proti volji naroda, neha biti njegov zastopnik, neha mu biti voditelj, ampak--!
.Slovanskega kluba* se boje, že ime „Slovanski* jih straši, da se ne morejo toliko zjediniti, da bi kot Slovani nastopili, kjer gre za naše svete pravice. Ne! imenu »Slovan" se izogibljejo menda samo zato, ker se ga odločilni gospodje boje kakor hudič križa. Če si že toraj niso hoteli ustanoviti „jugoslovanskega" kluba, pričakovali bi bili, da se vsaj Čehom nekoliko približajo. A ne! ampak povsod, kjer le morejo nasprotujejo jim ti
naši slavni narodni zastopniki. Ker ni še dosti, da jih v zbornici pogledujejo kakor mačka psa, da že tu kažejo svojo »ljubezen" do bratskega naroda: poslužujejo se še svojega glasila, da udrihajo kar le morejo po Čehih!
Da, gospdda. daleč ste se dali dovesti pod vodstvom onega gospoda, ki je povedal strmečemu svetu, kako neizrečeno radi Slovenci plačujejo davke 1 In vi še pobirate stopinje za tem narodnim (?} poslancem ? Vi še gledate na njegove ukaze?
Saj ni nikako čudo, če smo prišli do tega. Le poglejmo večino naših slavnih poslancev s Kranjske in reči moramo, da jeden je gorši od drugega. —
Mi na Primorskem smo že bolj izbirčni, ker znamo ločiti seme od ljulike. Zato pa zahtevamo, od naših poslancev, da dobro pretehtajo predno se odločijo na to ali ono stran ; vedo naj, da nam prav čisto nič ne imponu-jejo tiste stare tradicije gledo parlamentarnega grupiranja, koje tradicije tišče poslance naše na rokah in nogah liki težke železne verige, ampak zatečejo naj se tjakaj, kjer jim je bratska pomoč gotova, tjakaj, kjer tako čutijo kakor čutimo mi, tjakaj, kjer so nam najbližji po rodu in krvi.
D o stavek uredništva. Dopis ta prejeli smo od moža, o kojim loli ko mirno vestjo trdimo, da ni nikak »konfu* zen radikalec", ampak mož, ki zares trezno sodi. Vemo sicer, da ai nakopljemo Obilo nssprotstvki s tem, da Jrfijavljamo!ta dopis, toda dolžnost naša je, da damo izraza javnemu menenju po Primorskem, koje ni bilo morda še nikdar tako ozlovoljeno (proti komu, je jasno), kakor je uprav sedaj po dovršeni dopolnilni volitvi v zapadni Istri. Gospoda, dogodki ob tej volitvi povedali so nam glasno, kakor še nikdar poprej, da zastopniki naši divno potrpežljivostjo trkajo ob vrata gospodarja, kojega sluge so nam kar brgz ovinkov pojasnili, da trkanje naše nima zmisla. Mi ne preaojamo taktike naših zastopnikov po rasnih zaupnicah in nezaupnicah, na* stalih po vsakovrstnih vplivih, ampak mi jo presojamo po dejstvih. Fakta pa govore proti tej taktiki. To je resnica, koje ne morejo ni na las premeniti vsi šentpeterski telegrami.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V 61. seji državnega zbora dne 30. oktobra prečitali so predloge poslanca Forregerja, tičoče se promene tiskovne postave. Da je naša tiskovna postava potrebna preosnove, priznavajo na vseh straneh, osobito pa občutijo to potrebo mali časniki. Notorična istina je, da se v nijedni konsti-tucijonelni državi ne stavljajo take zapreke razvitju časnikarstva kakor pri nas v Avstriji. Mej temi zaprekami imenovati je v prvi vrsti zahtevanje kavcije, časnikarski kolek in pa objektivno postopanje. Vrhu tega pa je le od oblastev odvisno, dobi-li ta ali oni časnik dovoljenje za razprodajo na drobno. Razprava, ki se je vnela ob predlogih poslanca Fore-gerja, bila je dokaj živahna. Češki poslanec Pacak podpiral je gorko te predloge. Rekel je, da sedanja tiskovna postava ne odgovarja koristim časnikarstva in tudi ne koristim prebivalstva. Po sedanjem objektivnem postopanju odprta so vrata na stežaj stari policijski državi. Zato zahteva govornik, da se odpravijo kavcije in prepoved kolportaže, da se omeji dolžnost predlagati takozvane „dol-žnostne eksemplare", da se odpravita časnikarski kolek in objektivno postopanje, ki je rak-rana našega časnikarstva. Govornik dvomi sicer, da bi bil sedanji parlament, ki se ozira le na želje vlade, zmožen skleniti tako postavo. ki bi ugajalit ljudstvu in časnikarstvu, a zahteva tudi, da se čast pos&mičnikov izdatnejše zavaruje proti napadom časnikarstva in da se skrajšajo tiskovne pravde. Govornik predlaga torej, da se ti predlogi izroče tiskovnemu odseku in da se ta odsek pomnoži od 18 na 24 članov. — Poslanec Lueger
ima malo nade, da se nnSa tiskovna postava skoro premeni, kajti taka, kakorčna je, odgovarja n.lmenom gospodujorih činiteljev. Liberalni stranki je zato prijetna, ker jej po tej postavi le težko vzraste konkurenca, in vladi daje moč, da lahko zatre vsako svobodno menenje.
Tudi ta govornik je odločno proti kavciji in proti časnikarskemu koleku. Govornik hil bi pa zato, da se uvede davek na inserate. Govoreč o sprijenosti liberalnih listov je govornik vskliknil: „Ako se oslobodimo usode-polnega vpliva tacega časnikarstva, pveveijen sem, da se veliko preje sporazumejo Nemci in Čehi, nego je mogoče, dokler obstoje taki hujskači!" Mejnarodno časnikarstvo izpodke-ptrje tudi monarh, državo in monarhični čut. Poslanec Plener se je hudo razkoračil nad poslancem Luegeijem ter je zagovarjal neraSko-liberalno časnikarstvo. Zakaj bi je ne, vsaj služi v prvi vrsti le njemu. Poslanec Per-nerstorfer je očital sedanjemu časnikarstvu podkupljivost.
Posl. Teliszewski pozdravil je z \ Moljem te predloge meneč, da brez svobodnega Časnikarstva si ni možno misliti gospodarskega razvoja in politiške svobode. Po vseh kon-stitucijonelnih državah uživa časnikarstvo primerno mu svobodo, le Avstrija je zaostala in zanjo pride Turčija.
Po zaključku debate izročili so predloge poslancev Foreggerja in Paeaka odseku 24 člatiov v presojo.
V včerajšnji Seji je vlada predložila postavne načrte o provizoričnera uravnanju trgovskih odnošajev s Turčijo, Bolgarsko, Spanjsko in Portugalsko ; potem premerabo k postavi o zavarovanji! delavcev proti nezgodam. Po teh prememhah zadene dolžnost zavarovanja tudi gledališka podjetja in podjetja za prevaženja, konečno
kontiffent novincev za leto 1892. Potem
B i
so nadaljevali p »drobno debato o proračunu ministerstva za nauk iti bogočastje.
V seji dne 3. novembra objavil je ju*tični minister, da so radi požiganja nedolžno obsojenemu Pabstu iz državnega zaklada dovolili 3U00 goldinarjev. V tej seji pritoževal se je poslanec L u z z a 11 o, češ, da se zuneoiarja italijansko prebivalstvo z ozirom na iolatvo. Oho! tu pa že moramo počakati na stenografiški dopisnik, da goap. Luzzattu odgovorimo, kakor mu gre.
Istega dne zboroval je pristojhiiiski odsek in je Bilinski poročal o postavnem načrtu tičočem se borznega davka. Sklenili •o jednoglasno preiti v podrobno debato.
Umrl je knez Konstantin Czartoryski, drugi podpredsednik gospodske zbornice. Pokojni bil je u 69. letu dobe svoje.
Krivo nas sodi oni, koji meni, da mi kar tja v en dan pritrjujemo vsemu, karkoli ukrenejo „Miadočehi", toda vestno motreči sedanje gibanje na Češkem pridemo zopet in zopet do zaključka, da jedini in pravi zastopniki naroda češkega so za sedaj le Miadočehi. Bodi to somu drago ali ne, ali resnica je to in resnico treba poštevati. Mnogo jih je, ki so menili, da so Miadočehi že prekoračili vrhunec svojega politiškega delovanja in da svitla zvezda njihove popularnosti skoro za? temni. Motijo se ti kratkovidni politiki in di moramo njihovo kratkovidnost le tako tolmačiti, da gospodje nikakor nočejo pripoznati prevažne okolnosti, da so Čehi politiško zre) narod. Danes sino v takem položaju, da moremo v prilog svojim nazorom navesti uprav klasično pričo — dr. R i e g r a samega : dr. Rieger sam je v pogovoru z nekim poljskim časnikarjem pripoznal, da so Staročehi za sedaj definitivno odigrali svojo ulogo. Rečeni časnikar je namreč Riegru nasvetoval, da izda poseben manifest do naroda češkega v ta namen, da si zopet pribori več upliva na javnost. Rieger pa je naravnost odklonil izvršenje tega nasveta s pripomnjo, da bi bilo take početje brezv8peŠno. Dr. Rieger je v nadaljnjem pogovoru pripoznal, da Staročehom ako vlada ne izpolni zahteve po u vedenju čeS-čine kot notranjega poslovnega jezika — ne bi preostalo druzega, nego da položo svoje deželnozborske mandate. Pražku „Politika", kakor znano Riegerjev organ, pa pristavlja, da se jej to vidi jedino možna pot,
da se Staročehi rešijo iz mučne situvacije. Isti list pristavlja Še, da ne kaže druzega, nego vso spravno akcijo znova pričati. Dr. Rieger priznava torej sam, da je položaj sta-ročeške stranke obupen in da on sam niti poguma nima, apelovati do naroda svojega.
Tak je torej ve9 sedanji položaj in takega se kaže vsakemu, ki vestno in bistro motri gibanje na Češkem. Naj se nas torej ne obsiplje s „konfuznimi radikalci*, ako položaj rišemo tako, kakoršen v resnici je in ako iz tega položaja izvajamo posledice, ki se umo same po sebi: posledice, da so Staročehi čisto obnemogli in da so njihovi pra-voveljavni nasledniki le Mladočehi. Ako pa zahtevamo, da naši zastopniki uvažajo pravo-veljavne zastopnike bratskega nam naroda, ni to nikaka „konfuzna" politika, ampak politika zdravega razuma — torej zdravega egoizma — in iskrenega srca. Srce pa nam veli: ljubi svojega brata. Kakor pa nam srce veli gubiti svojega brata, tako nam veli zdravi razum, da ifičemo pomoči in op6ro tam, kjer jo najsigurnejše najdemo. To je naše menenje, koje pa nikakor nočemo urivati našim gg. poslancem, vsaj bodo sami odgovarjali za svoja dela.
V Pragi so se dne 1. t. m. sešli nemški zaupni možje, da se posvetujejo o preosnovi strankarske organizacij«. Vnanje držav«.
Kakor znano prepovedala je ruska vlada izvažanje rži in ržene moke in druzih odpadkov Žita. Sedaj pa se je prepoved s posebnem carskim u kasom razširila na druge vrste žita — isvzemii pšenico, — kakor tudi na isdelke iz žita in krompirja.
Mejparlamentariška mirovna konferencija v Rimu določila je nastopni program: Dne 8. novembra otvorila se je konferencija in na večer je bila slavnostna predstava v gledališču. Dne 4. in 7. t. m. je vsprejem v poslanski zbornici; dne 5. t. m. je soareja pri knezu Odescalchiju in naslednjega dne pri sindaku. Dne 8. t. m. isvrše se volitve. Seje se bodo obdržavale vsaki dan.
Znani francoski kardinal Lavigerie, ki se je prvi spoprijasnil z republičansko vladno obliko, obolel je v Algieru na smrt, prevideli so ga s sv. zakramenti za umirajoče.
„Mfinchner Neueste Nachrichten* javljajo, da so dognali trgovska obravnavanja mej Italijo in Nemčijo.
DOPISI.
Iz dolinska Župan je dne 31. oktobra
[Izv. dop.j Uverjen sem, da Tvoja predala, draga „Edinost*, bodo prenapolnjena a po* ročilo žalostnih a tudi veselih dogodjajih, koje smo doživeli za nas Slovane imenitnega dn«, dne smage 30. oktobra 1891. Ali vendar Vas prosim, da mi ne odrečete prostorčka v Vašem cenjenem listu, da morem tudi jas sporočati o našem vesolji, koje smo ta dan vživali. — Kakor Vam znano, peljali smo se vsi volilni molje z „brega" skupaj v enem vozu v Koper. Kako se je godilo v Kopru, popisalo Vam bo spretnejše pero. — Čez 10 voz naših vohlcev šli smo vsi na enkrat iz Kopra. Naš voz bil je zadnji in imeli smo svojega „fanta* žandarja seboj; prvi voz pa je bil tudi z enakim spremstvom preskrbljen.
Na naše povelje jel je naš voznik tako naglo voziti, da smo v tr«notku vse vozove prehiteli. Zdaj pa smo zastavonoscu zapovedali: Zastavo razviti! — Solza veselja me postit, ko se domislim tega pogleda na naše volilce.---—
Vsi iznenadjeni, sagledati našo zastavo, zastavo zmage, sneli smo klobuke raz glave, ter gromovito prvič zaorili: Živio, slovenska si Istra!
Opomniti moram tukaj, da imeli smo od naših voliloev ostro zapoved, iz mesta prav tiho in mirno oditi; tako ne je tudi do tukaj zgodilo.
Zdaj pa se je razlegalo petje raz aaše voze daleč na okolu; vrstile so se
slovenske in hrvatske pesmi ter živio-klici celo pot do doma. Na Rižani pa sino se z bratskimi pozdravi ločili od vrlih Buze-čanov in Dekancev. — —
Teško smo to storili, a ker je bilo to že prej sklenjeno, šli smo na Škofije kjer nas je čakal obed. Tukaj smo se radovali z vrlimi Šk ofijci in navduševali za vzajemnost in slogo. — Ko smo se pripeljali v prijazni breg, najpopred v Boljunc, bil je naš dohod impozanten. Kar le giblje prišlo nam je z izvrstno boljunsko godbo nasproti.
Bile so ovacije, srčni vskliki in po-zdravljenje z gromenjem topicev. G. učitelj Miroslav Anžlovar naslikal je zbrani množici v kratkem pa jedrnatem govoru ve-levažnost današnjega dne za naa Slovane v Istri; konečno pa napil zravico na presvetlega cesarja in našega izvoljenega poslanca'ter z»s|opnika dr. Laginjo.
Po kratkem odmoru šla je godba z volilci in brezštevilnim ljudstvom v Dolino. Tukaj bilo je že vse na nogah in zaorili so živio-klici, da se je daleč — daleč odmevalo, morda tudi v lahonsko gnje/do
miljsko. —--Korakali smo na ravno ter
z veselo novico obvestili našega starosto, narodnega veterana monsignora J a n«a Dolgo se je ta mož boril, a če tudi ne Že sam dospel bil do popolne zmage, kakoršno slavimo danes — vendar mnogo stofil, da je danes tudi pred avetom Istra slovanska! S a me g a i e se lj a - jokal seje starček. —- —
Pozno, ali prav rano je bilo, ko smo se razšli, segajoči si v bratske roke. Zju-trej na vse zgodej plapolale so ha oknih in zvoniku n&rodne zastave. Celi dan imeli smo tako rekoč — „naroden praznik". Zvečer goreli so kresovi na nekaterih vrhih ter zažigali so se umetni ognji. Pevei pa so večkrat zapeli pesem: .Krasni dan Slavja^ nom svetiti naj začne* 1
Namenjen sem bil danes navesti tudi nekatere pobalinske izgrede, kateri so se našim ljudem dogajali dneve pred volitvami V Kopru; toda ker u jo moj dopis tako nategnil, da zavzema več prostora, kakor sem >a njega prosil — odložil sem za prihodnjo številko, ako mi v to gosp. urednik dovoli P — (Prav radi. Opomba urqd.)
Različne vesti.
Imenovanje. Gosp. Ivan Basa j, e.
kr. poštni kontrolor v Gorioi imenovan je višjim poštnim kontrolorjem v Trstu. H tem imenovanjem smemo biti Slovenci povsem zadovoljni, kajti gosp. Basaj je vešč obema deželnima jezikoma ter jako prijazen v občevanji se strankami. Dobro nam došel torej t
Imenovanje Višje deželno sodišče ime« novalo je pravnega praktikanta, Ivana G u s e 1 j a, avskultantom v tem juri adi k oljskem obsešji.
Umrl je v Pulji nagle smrti superijor vojne mornarice, monsignor R a č i č. Pokojni je bil blaga duša v pravem pomenu besede in je bil spoštovan v vseh krogih.
Zmago V Istri SO najlepše proslavili vrli in uzorni rodoljubje sežanski: v spomin tega velepomembnega dne darovali ao družbi sv. Cirila in Metoda lepo svoto 50 gld. Svoto to doposlali so nam z nastopnimi vrsticami: „Proslavljajoči izvolitev dra. Laginje državnim poslancem darujejo Sežanoi gld. 50 v prospeh družbe sv. Cirila in Metoda*. „ Živio dr. Laginja, a tisočerna slava junaškim njega volilcem* ! — Tak6 lep, vzvišen in plemenit odmev našli so v Sežani radostni vsklioi, razlega-joči se po vsej kršni Istri. Dk, zmago naše svete stvari proslavila je najlepše in naj« primernejše kraška nsša metropola. Slava Vam, vrli Sežanoi!
Za družbo ev. Cirila in Metoda v Trstu
nabrali »•> gosti kavarne Tedesko v proslavo zmage M. Laginje 5 gld. 40 kr. — Na čaat zmage dr. Lagiuje nabralo se je
med plesalci „Delavskega pod. društva* 1 gld. 40^ kr.
Iz Kopra se nam piše : Od vseh strani ae v Kopru še vodno čuje „fuori i croati* in žvižganja na obilo. Ako se kdo za osobno varnost boji, naj se zateče v kaznilnico ! To iznajdbo smo letoa dobili. Od I drugod nimate pomoči. Danes je bilo mnogo koperskih gospodov takozvane „ci-vilitk itatiana" na parobrodu prama Trstu. Oni so se Šli v Trst pritoževat, da so te nerede v Kopru Slovani prouzročiti. V tem zmislu so tudi že prošnjo naredili, da bi se nekoliko Slovanov iz Kopra odstranilo, ako hoče vlada, da so mir naredi. Vsak bi bil vesel, k6 M ga* iz $epm odmaknili, in vsak bo koperski gospodi za ^anašnji korak in prošnjo jako hvaležen, ako Be ji posreči, kar so namerovali.
Iz Dekani se nam piše: Predraga „Edinost* prosim te, da sprejmeš sledeče vrstice v svoje predale, da opišem radovanje dne 30. oktobra t. 1. na zmagi našega državnega poslanca. Ko smo v Dekani zaslišali glas, da je zmaga naša, od veselja stao, poskakovali. Zbrali smo so v'obilnem številu, povabili domaČe godbeno društvo „Istra* in z zastavo društva „Čitalnice* šli smo poirdravljet naše in Buseteke volilce, snidše se pri obedu v hiši gospoda nadžupana t. Mahniča, da sijajno počastimo zveste prijatelje naše. Okolo šeste ure po-poludne poslovili ho se volilei iz Buzeta, njim na čelu na^župan" in deželnF poslanec gosp. Fran Flego. Odšli so polni veselja in radosti, množica s Dekani pa jih je spremila z godbo in zastavo do lepega cilja. Pri razhodu podali smo si bratske roke in obljubili večno zvestobo. Živili ! Dekanci vrnili smo se k g. nadžupanu I. Mahniču. Od tam smo pozneje odšli v Dekani v gostilno bivšega nadžupana g. Grisona'. Tu smo se zopet radovali v lepi slogi in pri tej priložnosti nabrali lepo svoto denarja za prirejo razvetljave in streljanje s topiči v proslavo našega državnega poslanca, g. 11 a t k a Laginjo. Razvetljavo Vam opišem pozneje.
„Sokol Tržalkl* priredi ▼ soboto dne
7. t. m. v dvorani Maly (via Tor.ente) „Sokolski veder* s jako zanimivem pro gramom. Nadejamo se, da se tržaški rodoljubi V obilem številu udeleže te veselice ter s tem pokažejo simpatije svoje do društva, koje je prevažen član v organizaciji tržaškega slovenstva. Podpirajmo se vsajemno, da se bodo megla naša narodna društva tem lepše razbijati.' ''
Lega Nazlonale. Dne l^ t. m. imelo je društvo to svoj osnovni zbor. Predsednikom društva je bil izbran dr. P i c q o 1 i, podpredsednikom Cavaliere M a I f a 11 i. Poslovno poročilo pravi, da je dozdaj osnovanih 31 podružnic z 10.000 člani; poročilo izraža nado, da število podružnic kmalo poskoči na 50. Za prihodnji občni sbor določili so mesto Rva na Južnem Tirolskem. O tendenciji tega društva gu-vorili smo opetovano in bilo bi odveč, da zopet povdarjamo stvari, ki so vsemu svetu jasne. Ako pa že vemo, da je delovanje tega društva naperjeno v prvi vrsti proti nam Slovencem, je nas vseh sveta narodna dolžnost pripomoči, da paralizujemo pogubno delovanje društva „Lega Nazionale* ter da odvrnemo pogubo, ki nam preti. Zgolj sabavljenjem na lahonske kričače je naši stvari bore malo pomagamo, ampak skrb naša za vzdrževanje narodnosti naše mora se kazati v dejanjih. Kaka naj bodo ta dejanja, dali ao nam jasen vzgled vrli rodoljubje sežanski, kakor javljamo na drugem mestu. Kolikor intenzivnejše je delovanje društva „Lega Nazionale*, tem intenzivnejše mora biti naše zanimanje za naravno uje nasprotnico — družbo sv. Cirila in Metoda. Naslednica ranjki „Pro Patri ji" stopila je na pozorišče se starimi znanimi tendencijami, naše Šolsko družbo pa veže dolžnost, da se tej iiriteljioi ideje italijanstva kar najodločneje postavi po robu. Da pa to more, treba, da jej vai aežemo pod roki. Žrtvujmo torej, kajti brez žrtev ni rešitve.!
Društvo „Velesila* V Škednju priredi dne 21. t. m. veselico, koje program priobčimo v kratkem.
Pevsko druitvo ,Adrija* v Barkovljah
priredi dne 22. t. m. veselico s petjem, igro in deklamacijo ter sodelovanjem društvenega tamburaškega zbora.
Otroik* vrtec na Greti. Ker se od več strani poprašuje glede odpretja novega otroškega vrta na Greti, izjavljamo, na-prošeni po prvomestniku dotične podružnice, da se ta otročji vrt ne bode mogel odpreti že na god presvetle cesarice (19. novembra). Hiša namreč, v kateri bode otroški vrt, ni še dovršena, a vendar ne bode treba mnogo več čakati do ustanovitve te prevažne nove naše narodne tvt-dnjave.	'
Praznik sv. Justa. V ponedeljek bil
je za naa Tržačane velik praznik — praznik sv. Justa. V naši katedralki bila je slovesna sveta maša, kojo je daroval monsignor dr. S u s t. Službe božje se je udeležilo društvo veteranov z godbo in zastavo in ogromna množica ljudstva.
Obiskovanje grobov bilo je tudi letos jako živaliuo vzlic siloviti burji, ki rassaja po našem mestu že par dni. Na pokopališči zbralo se jjp na. tisoče ljudi.
lavno priporočilo. Kupil bil sem staro dvocevko, pri kateri bilo je treba le nekoliko reparatur, da bj bila Zopet dobra za jrabo. V ta namen izročil bil sem jo nekomu V Lj. I^d&vilHnAV fr U fr delo pošteno in zanesljivo izvršeno; a pre« pri prvem 'poskusu so je ravpio nasprotno pokazalo, da je bilo ne le prav slabo, temveč tudi nevarno. V „Edinosti* čital sem pa oferto g. Antona Sodi-a, puškarja v Borovljah; to me je napotilo, da sem mu staro robo v radikalno popravo poslal, ia nisem se varal.
Te dni prejel sem od g. Sodi-a vso renovirano ptiško nazaj. Katun cevi ia nekaj malega drugega želesja naredil mi je pri puški vse novo ter KČho ia tako trdno, da je veselje. Račun njegov"bil je pa zato tako majhen in zmeren, da sem ao moral kar čuditi. Za tako delo bil bi v Lj. — najmanj dva, do trikrat večji.
Svetujem vsakateremu, kdor ima t tej sadevi kaj sa renovirati; ali si pa kaj poštenega novega omisliti, naj se le na vrlega poštenjaka g. Antona Sodia v Borovljah (P. Ober-Ferlaeh) na Koroškem obrne, in gotovo se ne bode kesal.
Dobrova, dnč 30. oktobra 1891.
M. Rant.
članom druibe sv. Mohora. Vsem
častiti m družbenikom tržaškim b6di pojasnjeno, da knjige za letošnje leto so do sedaj došle aamo uredništvu „Edinosti* ia da dojdejo knjige sa družbenike Še le v kacih 14 dneh. Ko dojdejo, objavimo to nemudoma v „Edinosti*. Častiti družbeniki naj blagohotno malo potrpe, kajti poštevati jim je ogromno delo, koje provzroča razpošiljanje knjig toli ogromuemu števila družbenikov.
„Dom In Svet*, ti. številka prinaša naslednjo vsebino: 1. Blaž Potočnik. 2. Izdajnik 3. V jeseni. 4. Na samovcu. 6. Podobice iz narods. 6. Junak sedanjega časa. 7. Nada. 8. Nekoliko praških spominov* 9. Porabne misli o slovenščini v govora in pismu. 10. Is popotnega dnevnika. 11. O slovenskih gimnasijah in njih letošnji izvestijb. 12. Slovstvo: a) Slovensko, b) Češko. 13. Raznoteroati. — Slike: Blaft Potočnik. 2. Romarska cerkev na Trsatu. 3. „Nada*. 4. S hrvaške razstave v Zagrebu : Dalmatinski paviljon. 5. S brv. raa-stave v Zagrebu: Paviljon šumarskega društva.
Duuajaka borsa
3. novembra.
Knotni dri. dolg v bankovcih —, — gld 91.65 „	v srebru — — —- „ »1.86
llate rent« —--- — —	„ 10».80
i"/0 avstrijske rente - — —	„ J01.70
Delnice nerodne bsnke — — — —	„1005.—
Kreditno delnioe — — ---— —	„ 176 25
London 10 lir sterlin--— — —	„ 117.55
francoski napoleondori — - — —	„ » 84
O.kr cekini-------„ 6 5»
Nemške marke-------, 57 75 J
Vabilo
na
Sokolski večer
A. Bonne,
občinstvu za obila naročila. Postrežba točna in cene ugodne, lo-12
krojaška delavnica, Corso št 4.
dne 7. novembre t L bogato preskrbljena z naj fine j itn an-
Mallv-jevi dvorani (Ulica Torrente ^!ežki'n W«gom priPo«^w »lavnemu
» •	^	16)	ftnftiiiđPirii va nhila narnAila rnutrniha
, V s p o r e d :
1.	Iv. pl. Zaje: Tri čaše, udara tambu buraski zbor.
2.	Dr. Ipavic: Slovanska pesem.
3.	J. Kacak: Domači glasovi, venec slov. > narod-, pesni, udara tamburaški zbor. j
4.	Nedved: Pomlad in ljubezen.	j
5.	V. Šviglin: Junačka koračnica, udara tamburaški sbor.
6.	V. Eržen: Dragocena ovratnica,
Grlena bol kašalj, hreputavica, promuktost, nazeb zadavita, rsra. zapala ustijub Itd. mogu te u kratko vriemt* ialiečiti rabljenjem NADARENIH , , 1-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRKNDINI)
it o jih gotoVI Prendlni. lučbar I IJekantsr ■ Trsta
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom Prebdjfnih kasljnć noćili, navadne jutranje »utavice i grlenih zapatah nestaje kW fcudo
Po' zvrlenem programu prosta zabava !«• n«™«njem ovih M*dk.*»h
^^V* nles	Opaska. Valja se past t i od varalicah« koji
^^^ ™	je ppnačinjaju. Zato treba yvjek zahtjevati Pren-
Začetek ob 8»/». uri zvečer. ! dlnijeve sladkiSe (Pastigiie Prendlni) te gledati.
da bude na omotu kutijice (Akatule) moj podpis Ustopnina za člane: 30 nvč.	i Svaki komad tih sladkiAah ima ntisnuto na jednoj
za povabljene : 50 nTč. StrBni	dro*°j -Prondhri".
™ „ . a,	v,	C\*M 30 nfc. kutijici zajedno aa naputkom.
NB. Brnje Sokola*. so obijen,, da se	u ^ u	J IJeUn/u Tr.tu
udeleže tega večera v društveni obleki. (Farmarcia Prendini in Trieste) i u slavnijih '	'	pekarnah svieta.
ve- jtd
«ela igra v enem dejanji.	hreputavice i grlenih zapalah nestajVs kao"
Kar se
dobiva
stroj e v
8^'® obrtnuji&o/za pohištvo o rabo, najfle se v zalogi tvrdite
n
ž? za drugo rabo
*tTvr" ,m ""i n7iifton«( m
družbi v
Zivic in
—50 ulica Z on ta 5
vse garantirano iti ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje, finske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mlinq t in druge tvornice na pair m na vodo. <; i .Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom ea obilflg nafočbe. -
Assicurazioni generali.
V Trstu
(dfuityo je, ustanovljeno leta, 1831.) ,
-----t- , :| To društvo je raztegnolp svpje delovanje tVrdke ha vse veje zavarovanja posebno pa: na ZSV8-(. ravaaje preti požara -- zavarovanje po morju T»»f|j in pp kopnem odposlanega blaga in zavarovanje I 1 9111 > na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1H90. f Premije za poterjati v naslednjih išli h •' A	f. Glaica /a aavi rovanje šive-vnnja do 31. decembra 1890 f. Platana povratila: /
») ^.let^'asftp,, ^ , f.,
b) od začetka društva do 31.
"šb H * 43,303.671 52»
24,167 308-81
124,121.4^172
• i H\h (U I
8,345.827-21
. *	11 v
uruHiva uo <ii. decembra '1890	f. ?35,717.767-41
Letni računi, izkaz dosedaj plaćanih od-ikodvarfj. tarife in pogoje z S zavorovanja in spToHi'vsa, itatatvjfaeja pojatt.il* ee dobe v Trata v uradu .društva: V.ia della Stazione št. 8887 v
Avgust Brunner f tržaška hranilnica
Via
TR8T C o n t i številka 6 a.
Tovarna Btrojev in ielezolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spa-
dajofa dela kakor: STROJE, PREŠE, SESALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI ve6ja in manja POPRAVLJANJA.
Za notranje dežele prosto carine.
<
Die Masohinen-Fabrik uhd Eisengiesserei von
August Brunner
ilbernimmt alle einschlii-gigen Arbeiten als: MA8CHINEN, PRE8SEN, P UM PEN,
OITTER, SaULKN, Kv HREN, gr5ssere und kleinere REPARATUREN. Nach dem Inlande collfrei.
Telefon etv. 291.
24 - 18
Sprsjomljo drtiiarne vloge v bankovcih od
SO noč. do vsacega ziu ska vsak lian v t-dml razini praznikov, in to ort 9—12 ure opoludnH. Ob i nd' Iiah pa od 10-1<J ure dop. Obrtan na knjižice..........
Plsčoji vsak lian nd 9—12 ureopolndne Zneske do 10i> eld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora s« odpovedati 3 dni, zneske preko loOO gld. pa n dnij prej.
Eakomptnja n>enji -e domicilirane na tržaš
keni trgu po	...	5°'.
Poiojttjo na Hr&rirrfa papirje avstro-ogrsk-'
do lCOOgU. po . . . . . . 5'/.*§ viši« zneske od 1000 do 5000 gld. v Ve oje svete po ........ 5 •/,
Dajo dei i ar proti vknjltsiiju na posestva v Trstu. Obrnsti po dogovoru.
TRST, 3. septembra 1«»1	21-24
" * ."■ -i
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni
Piazza della Caserma it. 2.
po 40 kr , t r d o v e z a n 60 kr.
Riuhione Adriatica di Sicnrta
v Trstu.
24-81
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morjd, proti toči. na živenje v vsik j kombinacijah.	. . ■ ■■ \
Gtsvnloa in reserva društva dns 31. 4eoombra 18 9Q
lastnej hiši.
eiov^c,, Ljublja^ia, Line, a—' Solnogtad, —
F VMUMA t kr. pri?, avstr. kreditnoga moda
za trgovino in obrt v Trntu.' Novci za .vplačila.
„,V vrsdn, papirjih sa	V nspoleoslh sa
-jrdnevni oiikaz 3% | 30-clnevni odkaž 2°/o £r 'i V/fftA 3imeaeini , 4W>f,/ 30- j\ iif 3«/.% j. t--r.'K) .M)» t Vrednostnim papirjem, glusei^im na napoleone, kateri se nahajajo v olkVogu pripozna se tiove borestna tarifa na temelju odpovedi od 15 aeptaubea. i«, septembra in 11. oktobra.
O ki'o xu i oddel.
V	vrsdn. papirjih 2'/.®/» na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Peito, llrno', Lvov, Trbpavo, Riko kakof /a Zagreb, A rad, Bieliti, Gablonz, Qra»lec, UurmauHtail.i Imunost 1 elovec. Olomuc, Reichenberg, Saaz in br e* rteski-VH. tO	H
«J i Kupnja in prodaja	,
▼radnomij, diviz, kakor tudi vuovčpnje kuponov
2(4 — 20 pri odbitku l0^ provizije.
Predujmi.
Na Jamčevne listine pogoji jij) dogovoru. ' Z odprtjem kredita v Loiidfottu ali 1'Sriau^ Ber-^ liou a)i r drugilj mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbu 1	(Jložki V polirano. ■> M
8prejonta|o se v pohrano vredniMttni papirji, zlat a4i srebrni donar. ino.zomski bankovci itd y po | pu)f>>dl)i.
•'I Trst. kl^septembra	<M lil 24
zdolej podpisani naznanjam javnemu p. n. občinstvu, da točim v
v^i^p^'ž	i
Croce di Malta
vta VaTdirivo 5t. f9.
Tino Istrijansko l vrste po 40 nv. L. | Furlansko „ „ 36 „
'KuJiinja izvrstna po najnižji ceni. Za obilni obisk prosi ponižno
Ivan Sirca.
11-12
Gravnica drufttva	gld.
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	*
Premij na reserva zavarovanja
proti ognu	.	,
Premijna reserva zavarovanja
'blaga pri prevažanju	„
Reserva zavarovanja proti toči „ Reserva zavarovanja proti pre-
minjartju kurzov, bilanca (A) „ Reserva zavarovanja proti pre
minjanju kurzov, bilanca (B) „ Rezervi speeijalnlh < dobičkov
zavarovanja na Življenje	„
Občna reserva dobičkov	*
4,000.000 — .
10,754.306 91
1,612 910-22 !
33.594.10 200 000'—
163.186-21
137.513-85
250.000' -1,127.605-98
La Filiale della Banca Union
• i i rf RIESTE ,[	j
s' oocupa di tutte le operazioni di Banoa e Cambio • Valute.
a) Accetta vfrnamenit fn Conto c(frrent*, abbonnndo PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI:
37,®0e. preav di 5 g ni 2 °/9c. preav.di 2'» g.n
®'/«°/o »t ti	„ 2'/t n V v >1	„
85/. » » * meni lisso	2»/4 „ „ , * .3 meai
In banco giro abbuonando il 2 V*0/« inte_ resse annuo sino a qualunque somma ; preleva-' zioni sino a flor. 2o.00i> ~ a vista versochčque; importi maggiori preavviso avanti la Bursa — Conferma dei versamenti in appesito libretto.
Conteggia per tutti i versamnnti fatti sino alle 5 pom. la valuta del medeatmo giorno.
Amntne pel proprl correntisti V incanao di cmti di.p azza, di camhiali ptr Triet^e, Vie,tina, Budapest e d Hitri principali citti ; rilanc a l to artegtii )>cr	pitizzr. rd nceorda toro la facoltA
di domiciliate rjfr.tti premo la nua časna franco d' ogni spesa per easi.
Pfrocura pei propri clienti informasioal
Urad ravnateljstva: "Vlak TaldtHvo, lir. • (v lastnej hiši)
12-2
MAGRINI & C.°
Zavod za glasovire. 0 "-1 ' ''
Tvornica:
ULICA
llpri 11
V TRSTU
3 a Ioni:
• ULICA
Corso Štev, 2
V TRSTU
priporočajo svoje nepresežtae glasovire od 300 gld. naprej, narejeni v lastni tovarni po najnovejših načrtih, kateri se odlikujejo pa svoji zvočnosti kakor ^odolgnfstl klavirji — kakor tudi po lepodonečiem »imbra ter imajo — napram podolgaskim. klavirjem prndjiost tnebanilSe na dvojnato' ponovitev, katera jih učinja ugodne za učenje in ta tembolj zato, ker jim njih moderna konstrukcija v železu jamči, doljjo trpožnost kakor pndolgati klavirji.
Zavod je tudi dobro preskrbijo^ i bogiito zalogo glasovirov podolgastihi katerimi se priporočajo < sobito oni ugodno po^nhti in dunajske tovarno: Erste n • ■	Produotlr-Genossenschaft der Claviern
suir Interno e sulP Estero verao il aolo rimborao delle spese postali
b)	SMncarlca deli* aqu!sto e della vendita
di effetti publici, valute f diviae nonchl del »>i-co9so d'attiegni, cnmbiaU e couponn, verno mo-dira prort>igf0ne.
c)	Seonta catnbiall dirette e domioiliate a »rronti.
H|l
1« piazza deli V Interno e deli' Estero
condizioni oorrenti d) Ril*«cia assegnl e4 apre ereditt su tutte
a no-
diche condiziopi.
e)	Sovvenziona effetti e valute.
f)	Aecorda ai propri cummittenti la facolti di depositare effetti di qualsiasi specie e ne oura gratis l1 incaaso dei coup«»na alla sea-dptiza.	.,..,, )	\
f/)Vende le obbligazioni communali 4'/, della Prima Cassa patriotioa di fisparmio di Buda-pest, 1« lettere di pegno 4'/, e le obligazioni comunali 4*/, con premio del 10"/» della Banca comrnefelale ungherese di Budapest, le obbligazioni camunali 4'/a e le obbligazioni 4°/. con 10°/„ <U premio della Banca ip teraria ungherese'di Budapest, le lettere di pegno 4'/t% della Banca centrale apstriaca di era dito fondiario, i lotti 3 /„ e 2 ft emi«sione deli' Istituto di credito' fondiario austriacnj (Boden credit) lu obligazioni 4% con lotteria (vincita principalo lior. 50.000) dullu Banca ipotecaria ungherese di Hudapest le letteTe cli pegno 4°/o dollo Štabilimento provinciale ipotecario d«ll' Auatria inferiore al corso di gioraati^ t ; V ' V 11 — 12

Claviermacher.
Menjalnica — Posojilnica — Ugla*bilnlc& — Popvavljalnica.
mejnarodni agent in špediter
Trst. Via Ai^senalo št. 2.
Oddaje listke /a žcle/.nice in parobrode mornarjem in t dclalcem po nizkih cenah in na vse kraie. i	ft—18
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercaio veiooliio št. 4. LIoydova palača.
i/ UAUilliA	II KOiVIK.
Blazinice za pehate se stalnim .črnilom ijilngrdfijit. Mehanična doluvutca. Ploičo za iitanovanja i/, broncu, cinka in sinalta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranj^, in helijografl-
30=1^
čen papir *za Tcpfrttlblrflanje slik v pnfa&vitti.
mmssm
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trata 1 okolioa, Primorja 1 ostalih hrvat-sko^lovensklh gradovah 1 mjestah, sa so: lidnosti 1 Jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu
, JE1HNU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Istn prima i obavlja sva k II naru^bii bilo koje vriti kiijigotiakarskoga posla
te preporuia ho osobito za ovc vrsti tis-kanic kao u, pir. -,n
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnice, zarucne i vjenčane objavo, porive, razporeda, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročiŠtnike, punomoći, cienlke, jestvenike, svako-vrstne skrilaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava so p. n. občinstvo, da ćh nam biti osobita bri^n. p. u. niu-učitcl jt' u svu kom pogledu zadovoljiti kuli brzom i točnom podvorbom. toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom!
Kod naručivnnja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o <• n o nartičbu i dotirtii naslov ' ' " »(adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu prepordča so
Tiskara Done
Piazza Caserma št. 2. (ubod iz via Pesa).
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotić.
Tiskurna Dolenc v Trstu