^ . , Pn*Pi»osvetno društvo "Skrjancek” l>onfo corrente con la post, CHIAPPOVANC GOSPODARSKI VESTNIK GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V TRSTU -— Št. 12. •/Gorici, dne 1. decembra 1926 - Gorizia, 1 dicembre 1926. Leto IV. | Izhaja mesečno. « Naročnina 10 izdaja: lir letno. - Posamezna številka $ po 1 liro. - Esce ogni mese. ZADRUŽNA ZVEZA V TRSTU Uredništvo in uprava se naha- $ jata v Gorici, viaS. Giovanni 6./I. na dvorišču. Vsebina 12. številke 1926. Minko kurlun: Knjiga ZADRUŽNIŠTVO: Zadružna zveza: Podpisovanje liktorskega posojila . , , . . . 230 ŽIVINORIsJA: * * *Biko rejcem! . , . . . 231 Idrijski krajevni živinorejski edber: O čecikasti hribovski goveji pasmi v Idrijskem okraju..................231 JJ' J- G.: Prva pomoč v hlevu (konec) . 233 P. G.: Razstava bikcev in 'žrebet v Robas ridu in Tolminu...................234 -~r-n: Činitelji zdravja v kunčereji . . 235 MLEKARSTVO: /tlg. Anton Podgornik: Ustroj micencga po* snemalnika (z dverra slikama) . 236 CEBhiLARSTVO: Anko Vodopivec: O kihanju voska . . 233 SADJARSTVO: A.nY Ušaj: O napravi novodobnih sadov« njakov (konec) . . , , , 240 r—n: Konserviranjc :adja . . , . 242 VINOGRADNIŠTVO: /V. Peter Vallig: Letošnji vinski pridelek ' na Goriškem 242 POLJ KDKLSTVO: Ag. Andrej Cok: O umetnih gnojil h (konec) 243 I'. G.: Sejalni stroj (s sliko) .... 245 r- n: Sadna mezga in marmelada . . 246 VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO: Ivan Pertot: Še en način' zatiranja polžev na vrtu....................... DAVKI IN PRISTOJBINE: hance Gorkič: Pristojbinski nadomestek—-1 assa di mano morta .... GOSPODARSKI KOLEDAR: December VPRAŠANJA IN ODGOVORI: S8. Kako bi pospešil kalenje semena vrtnic? ‘: l>. Kako ozdraviti biku oteklino na stegnu? PO. Kako bi odpravil trakuljo pri " psu? 1>1. Kako odpravim težko molžnjo pri kravi? .... 92. Ali je krava s kužnim katarjem na spolovilu še sposobna za pleme? . 93. Kedaj naj režem pra ;ičke? . . lD. Kolikokrat naj pokladam domačim zai« cem? ‘15. Kakšna je redilna vrednost jajčjih lu« pin za krmo? ..... 96. Ali se mi more zabraniti stara služ« nostna pravica? TRŽNE CENE: GOSPODARSKI DROBIŽ: . Ob zaključku 246 248. 24>> 250 ’ 250 250 250 250 250 250 251 251 251 252 Zavarovalnici „LE NORD" in „ROYAL EXCHANGE“ sla najgotovejsi zavarovalnici proti požaru, streli, *— in vsem drugim nezgodam. —— Zastopstvo za GORIŠKO in bivšo KRANJSKO ima HROVATIN K S 1 S T V OOHICI, Viole XXIV Mogglo št. 11 - prej ul. Treh kraljev. Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu. DREVESNICA BRATA ŠIRCA - DUTOVLJE na Krasu (prov. cii Trieste) ima na prodaj cepljeno sadno drevje, nizko in visoko deblato od 50 cm do 2.50 m visokosti, zdravo ter strogo' soriirano, najboljše vrste hrušk, jablan, breskev, češenj in višenj itd. Cer*.a srnierna! "'»Sra? Postrežba točna! * ' ....——- '...... Vinogradniki in kmetovalci pozor! Ms Jllillir v ulil, Piazza della Viltoria (IravnilO št. i. prodaja najboljše škarje za sadje in trte, garantirane znamke „Kunde“ in ..Butter", ščetke iz jeklene žice za drevje, ,.Antiparassit“, lep proti pedicu, jeklene grablje za vrt in hlev „orig'nal Adler', nadalje vse kletarske, čebelarske in druge kmetijiske potrebščine itd. POSEBNOST: švedski posnemalniki za mlekarne in posestnike, odlične kakovosti z 10 letnim jamstvom. i| Sl KMEČKA BANKA regislro-van« zadruga z omejeno zavezo V GORICI, PIAZZA DE AMICIS (prej Koren) Štev. 12. sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5°/0, večje in na daljšo odpoved vezane vloge, po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji. TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA regislrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v lastni hiši ul. Torrebianca 19/1. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na lekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po40/o, večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema »dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice. Uradne ure za stranke od 8‘/a do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Št. telet. 25 6 7._ Lastnik: Just Ušaj« agronom. ■ ■ :--_w...'..... r ..,^[11 Kmetje! Tržaška kmetijska družba v Trstu. Via Torre bianca 19 ima v zalogi vse kmetijske potrebščine. Kmetijsko društvo v Gorici, Via GardUCCi 6, drugo dvorišče, ima v zalogi vse kmetijske potrebščine. JVfaš zobozdravnik, specijalist za bolezni v ustih in na zobeh M.U. dr. 1.0j z Kraicjlrer z nemškim zobozdravniškim izpitom za zobozdravniška in zoboteb-niška dela v CCRICI, na Travniku št. 20. I nadstropje GOSPODARSKI VESTNIK °ooocx3oooooooocxioocxxxxxxx)ooooooooooooooooooooooooooocx>qoooooooooooooocxjoooooooooooooooooooooooooooooooocx>ooooooooooooooooooc> »*- 12. V Gorici, dne 1. decembra 1926. Leto IV. 'Ooooooooooooooooooooooooocxxxxxx)cxxxx>ooooooocxxx3cxxxxjtxx3ocxxxxxx)c>ooooooooooooooooooooooooocxxxxx)oooooooooooo«xxx>cKxxxxxx5ooo« Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 8g Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. lO Ur. — Posamezna številka 1 Uro. go Giovannl štev. 6., I. nadstr. = PcnaUsje tJcvcIjcn Je s pcpclro navedbo vira. = OLOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCXX>OOOOOC>OOOOOCXX)OOOOCXXXXX)OOOOOOCX)OOOOOOOOl v Janko Furlan: KNJIGA. Tudi iemu naslovu moramo posvetiti ono spoštovanje, ki je zasluži. Ali da se že v pričetku in naravnost izrazim: tudi ti, ratar, se moraš zavedati velikih vrednosti, ki ti jih nudi knjiga. Morda me boš zavrni.1, da je ta odveč in nepotrebna, da imaš družili vsakdanjih skrbi, da nimaš časa in enako. Mogoče je to deloma resnica, a kljub temu vztrajam pri trditvi, da je taka in slična opravičba neutemeljena. Resnica je, da je že samo življenje dobra knjiga, da nas ta dovolj uči, a upoštevati je treba, da jih je jako malo, ki znajo življenje pravilno oceniti in izluščiti iz njega dobro in slabo. Ta knjiga ni za vsakogar in nam ne Zadošča. Boljša od te je ona knjiga, ki je Vsem na razpolago; je to velika knjiga Prirode, narave ali stvarstva. Iz nje čita-nio vsi, semkaj pišemo vsi in tudi ti, ratar. Pišeš s svojimi znojnimi udarci in Ua način, da ji puščaš za seboj manjše ali večje sledi. Tvoji uspehi ne ostanejo neopaženi; ne izgubijo se, marveč usvoji s| jih tvoj sin, tvoja hči, sosed itd., prelijejo se iz pokolenja v pokolenje. Smo torej podobni posodi, iz katere ?ajema mlajši rod. Cim boljša tvarina je tej posodi, tem več naraščaj dobi, ah cim več imamo, tem več damo. A svoje sposobnosti smo morali od nekoga, neme in nekdaj sprejemati; morali smo se 5?čiti, vaditi ali nekje kaj videti ah slikati. Nekaj smo sprejemali z živo besedo ali pa s knjigo. Dobro, kjer so razumne, pametne, sposobne in izkušene osebe, ki vedo Poiti in svetovati bodisi z besedo ah z zgledom. Te so dobra knjiga, katere žive besede in zgledi nas spodbujajo, bodre in uče. A takih mož je po deželi malo. Pa ni nikdar prostega časa? Le izpovejmo se odkrito! Koliko ur, dni, tednov gre v večnost z brezdeljem, z brezplodnim premlevanjem vsakdanjosti, ki prične in konča vedno tam! In koliko čujemo o dolgočasju! V prostih urah ne vemo, kam in kako. Kam naj bi o praznikih? Vsled dolgočasja končamo najčešče v gostilni. Vsakdo naj pretehta, kaj in koliko je tu pridobil! »Da bj tudi jaz toliko znal«. Taka je morda naša skrivna želja, ko čujemo besedo naučenih in pametnih mož. Saj je tudi res: človek bi rad mnogo znal. A za to sta le dva leka: ali občevanje z razumniki, naobraženci ali občevanje s — knjigo. Imej v posodi vodo in prelivaj jo v druge posode, slednjič boš imel v njej vedno manj in vedno slabšo vodo. Tako je z nami. Če nimamo nikogar, ki bi posedoval več kot mi, se ne moremo spo-polniti. V tem slučaju sežemo po knjigi. Če se čutimo ž njo preveč osamljeni, čitajmo jo v družbi: v dveh, treh. V nekaj dneh nam bo knjiga živa potreba. Zavedati pa se tudi moramo, da ni pisatelj spisal knjige za se, se trudil in posvetil dolga leta razmišljanju, raziskovanjem, poskušnjam itd. le, da prežene dolg čas. Vsaka dobra knjiga je narekovana po gotovem nagnenju in ljubezni. Zajemaj iz nje, da boš tudi ti dajal in soo^olnjeval! Zakaj bi se končno ne okoristil tudi ti z dobrinami, ki so namenjena ravno tebi. Mislim knjige, pisane za tvoj poklic, za tvojo stroko, o kateri obravnava kme-tijsko-strokovno čtivo. Vzemi za enkrat v roko vsaj to, kar je v najtesnejši zvezi s tvojim opravilom! Dosti boš pridobil in nato uporabil na svojem kmetijskem o~ bratu. Posebno mladini veljajo besede, ki sem jih slišal od razumnega kmetovalca: Za svoj skromni napredek se moram zahvaliti knjigam, ki jih vedno bolj cenim. Knjiga je moj najboljši učitelj, družabnik, uči me v hlevu, na polju in v sadovnjaku«. Zadružništvo. Zadružna zveza: PODPISOVANJE LIKTORSKEGA POSOJILA. Zadružna zveza v Trstu je razposlala svojim članicam sledeči poziv: V stremljenju, da se konsolidira notranji državni dolg in da se pripomore liri do njene prave veljave, je razpisala državna vlada liktorsko posojilo. Važnost tega posojila za narodno gospodarstvo je očividna. Zato je dolžnost vseh naših zadrug, da po svojih močeh in v okviru razpoložljivih sredstev podpisujejo to posojilo. Zadružna zveza v Trstu sprejema in izvršuje v sporazumu z Istituto Nazio-nale per la Cooperazione v Trstu naročila svojih članic za podpisovanje. Zato pozivamo vse naše zadruge, da podpišejo liktorsko posojilo potom Zadružne zveze v Trstu. One zadruge pa, ki bi vsled krajevnih razmer hotele podpisati posojilo v svojem domačem kraju, naj nam takoj naznanijo znesek, ki ga podpišejo. * * * Za podpisovanje posojila veljajo naslednje določbe: Čl. 1. Od 18. novembra 1926. do 18. januarja 1927. je odprto pri zavodu Banca d’Italia in pri drugih zavodih in uradih, ki bodo pozneje označeni, javno podpisovanje za državno konsolidirano posojilo z obrestovanjem po 5%, katero ie bilo dovoljeno s kr. ukaznim zakonom od 6. novembra 1826, št. 1831. Čl. 2. Podpisovanje se vrši po ceni, ki je določena v čl. 4. omenjenega od~ loka-zakona, t. j. po 87.50 za vsakih 100 lir imenske glavnice z obrestovanjem od 1. januarja 1927. dalje. Čl. 3. Javno podpisovanje se otvori 18. novembra 1926. na ozemlju države, v kolonijah, ob Sredozemskem morju in na italijanski zemlji v Egejskem morju. Podpisovanje traja do 18. januarja 1927. V Eritreji in Somaliji pa do 31. marca 1927. Čl. 4. Italijani v inozemstvu se lahko udeležijo posojila s tem, da vplačajo ves znesek vrednotnic, ki jih mislijo kupiti, to je po emisijski ceni 87.50 za vsakih 100 lir imenske glavnice, pri zavodih in tvrdkah, ki se še določijo, in sicer: a) do 18. januarja 1927. tisti, ki živijo v Evropi in v deželah ob Sredozemskem morju; b) do 31. marca 1927. tisti, ki živijo v ostalih deželah. Čl. 5. Podpisniki dobijo začasna poimenska potrdila s podpisom, overovljenim od javnega uradnika, katera potrdila se zamenjajo za priživne vrednotnice, čim bodo te gotove. Če kdo potrdilo zgubi, se bo postopalo po določbah kr. odloka od 8. junija 1913, št. 700. Čl. 6. Banca d’ltalia sme sprejemati vplačila tudi v zlatu po uradni povprečni ceni, ki je določena za oni dan, ko se izvrši vplačilo. Podpisniki bodo lahko vplačali — razen z gotovino — tudi s ’'"noni konsolidiranih državnih dolgov, 'ki dospejo 1. januarja 1927., kateri kupo-' ni se bodo sprejemali kot gotovina. 1 Sprejemale se bodo tudi obveznice odi plačljivih javnih dolgov, ki so bile iz- j] žrebane in postanejo izplačljive 1. januarja 1927. ' Čl. 7. Podpisnikom se priznajo obresti po 6% na leto za one svote, ki jih vplačajo še v letu 1926, in sicer od ,[ dneva vplačila do 31. decembra 1926. Čl. 8. Podpisnikom imenske glavni-ce nad 1000 lir je dovoljeno, da vplačalo Podpisane svole na obroke, in sicer mko, da vplačajo 35 lir za vsakih 100 ob Podpisu, 30 lir 15. aprila 1927. in 22.50 lir ! 30- junija 1927. Od vplačil, ki se izvršijo Po 1. januarja 1927, so podpisniki dolžni obresti po 5% na leto od 1. januarja do oneva, ko se izvrši vplačilo. Te obresti Se bodo računale od odgovarjajoče Svote imenske glavnice, in sicer za prvi obrok od 40 lir, za drugi od 35 in za I , retji od 25 lir. Podpisniki lahko plačajo ; ^Prej, v celoti ali deloma, v vsaki dobi, ‘°da pod pogojem, da vplačajo po ceie obroke. V tem slučaju se bodo računale ornenjene obresti od 1. januarja do dne-va, ko je bilo izvršeno vplačilo. Čl. 9. Pri podpisovanju na obroke in sicer v slučaju zamud preko določenih Pob, bodo morali podpisniki plačati tu~ o* zamudne obresti po 7%. Ako traja za- muda nad dva meseca, se dotične obveznice vnovčijo čim ugodneje na račun in odgovornost zamudnikov. Čl. 10. Pobotnice o vplačilih, začasna potrdila, prave vrednotnice, oglasi v listih, revijah, kažipotih, koledarjih itd., kjer se bo občinstvo obveščalo o posojilu in pogojih, so prosti kolkovne, registrske in vsake druge pristojbine. Glede razglasov, ki se bodo prilepljali v goriomenjeno svrho, se bodo uporabljale določbe, ki veljajo za oblastvene razglase in volitvene proglase. Čl. 11. Znesek, ki bo odgovarjal oddanim vrednotnicam, se bo vpisal v proračun v poglavje o dohodkih, uvedeno v smislu določb čl. 1. kr. odloka od 10. novembra 1926, št. 1869., s tem, da se čim prej vplača zavodu Banca dMtalia za svrhe, ki so označene v čl. 4. kr. odloka od 6. novembra 1926., št. 1831. Živinoreja. BIKOREJCEM! Opozarjamo ponovno vse bikorejce nove predpise o spuščevalnicah bi-f°v. Predpisi so precej strogi. A ne le °- Začeli so se izvajati z vso strogostjo. * Poklicanih virov nam je znano, da je *°Pei bilo v zadnjem času napravljenih ovadb radi kršenja zakonskih pred-P'Sov o spuščevalnicah bikov. Posebno kanalskem okraju in na čepovanski ;vanoti je več takih slučajev. Sledile bo-brez dvoma globe, od katerih naf-"*i9 je 500 lir. ^ Bikorejci! Vse zaletavanje v posa-eZne osebe ne pomagal Držite se ^gjpisov. Naš list je o tem obširno potiski krajevni živinorejski odbor: ^ ^DECECIKASTI HRIBOVŠKI GOVEJI pasmi v idrijskem okraju. ^ Edinosti z dne 26. oktobra in 24. Vjembra 1926 pod naslovom »K pro-vpeljave belanske goveje pasme v idrijski živinorejski okraj« in »O mlečnosti krav belanske pasme« priobčena dopisa nam.dokazujeta, da ne pozna pisec ne zakona z dne 21. junija 1926, št. 1162 in tozadevnega pravilnika o spuščevalnicah bikov, ne naloge krajevnih živinorejskih odborov, ne krajevnih razmer v našem hribovskem živinorejskem okrožju, še manj pa onih na Koroškem. Ako bi bil pisec pazljivo čital naše strokovne liste, bi moral vedeti, da je glavna zapoved novega, za celo državo veljavnega zakona o spuščevalnicah bikov ta, da se smejo krave in junice pripuščati le pri takih bikih, ki so od posebne komisije potrjeni za plemenite v, ter da obsega pravilnik k temu zakonu — razen drugih važnih določb — tudi to, da se smejo uporabljati v našem hribovskem živinorejskem okrožju za javno ali zasebno spuščanje 1$ biki rdeče ci-kaste hribovske oziroma belanske pasme. Ne zakon in ne pravilnik k temu zakonu pa ne vsebujeta določil, ki bi odrejale, da morajo živinorejci tega okrožja nadomestiti svoje lahke domače kravice i iežjimi rdečecikastimi. Za!o tudi niso člani odbora nikdar vsiljevali živinorejcem težkih bčlanskih (koroških) krav, kakor Irdi g. dopisnik, kateremu bi moralo biti znano, da vodi akcijo za izboljšanje naše živinoreje pokrajinska živinorejska komisija ter da so krajevni živinorejski odbori le izvršilni organi le komisije. Pri določitvi rdečecikaste pasme za naše hribovsko živinorejsko okrožje so pa bila pokrajinski živinorejski komisiji merodajna načela, ki se opirajo na geološke in podnebne razmere lega o-krožja. Ker ni dobili štirikrat potenciranim kozlom podobnih bikov, kakoršnih si želi cerkljanski dopisnik, se je pač morala odločiti pokr. živ. komisija za ono pasmo, ki živi v približno enakih krajevnih in podnebnih razmerah, kakor naša domača goveja živina in ki ji je najbolj sorodna. Ta sklep ni bil napravljen kar tako na slepo, temveč je bil plod dolgih in resnih proučevanj, kakor je razvidno iz razprave, ki jo je priobčil živinorejski nadzornik g. M. Klavžar v oktobrski oziroma novembrski številki »Gospodarskega vestnika«. Dopisnik trdi, da je rdeče-cikasta hribovska pasma za idrijski okraj pretežka, premalo mlečna, da slabo izkorišča zaužito krmo, ter da je mleko krav te pasme premalo tolsto. Te svoje trditve pa opira na izid primerjevalnih poskusov, ki so se napravili pred 20 leti na kmetijski razstavi v Celovcu med kravami belanske in labodske pasme. Zakaj pa niso Korošci na podlagi izida teh poskusov opustili belansko pasmo in se niso takoj lotili razširjenja labodske pasme? Ali meni dopisnik, da imajo Korošci glave v mehu, kakor to očita članom odbora. Ne, ne, veleučeni g. dopisnik! Korošci nimajo glav v mehu in zato tudi niso opustili belanske pasme, marveč so kot razumni živinorejci začeli takoj strogo izvajati zakon o spu-ščevalnicah bikov, ki je približno enak našemu, so odbirali za Tejo teleta najboljših in najlepših mlečnih krav, ki so lih plemenih z najboljšimi biki, so teleta pravilno vzrejali, svojo živino dobro o- skrbovali, ustanovili živinorejske zadrU' ge za mlečno nadzorstvo in so na ta na-! čin svojo živino v razmeroma kratkerT času vsestransko izboljšali. Že leta 1913; je bilo priznanih govedu belanske pasme iz zadružnega okoliša kmetijske zadruge v Pusamicah na razstavi živine na Du^ naju, razen glavnega odlikovanja, še več prvih daril. Tudi na premo vanju živine v Žireh, katero je priredil pred vojne kranjski deželni odbor, je dobila prve/ darilo krava belanske pasme, last pok g. Andreja Žaklja z Ledin št. 2 (18 1 mle' ka). Enako je bilo priznano prvo daril0 za bike belanskemu plemenjaku g. Mari' , serja iz Jarčje doline (Žiri), dasi je bik ; na razstavi dokaj lepih glav živine simo' ; dolske pasme. Torej so že takrat sprevj' ;< deli merodajni činitelji, da je za naš^ > kraje najprimernejša belanska pasma.Je Tudi na lanski razstavi goveje žH d vine, o priliki velesejma v Ljubljani, sli vsled mnogoletnega križanja svojih £ ^pmačih krav s čistokrvnimi belanskimi ^ P>ki, nam pričajo določevanja toilšče, ki 0 )lh je izvrševalo že v predvojnem času ji 9?riško kmetijsko kemično poskuševali-, sče. V 37 vzorcih mleka iz volčanske ‘ mlekarne je določilo goriško kmetijsko kemično poskuševališče dne 18. maja J ^14 sledeče odstotke tolšče: 3.9, 4.6, 3.4, j 4.8, 4, 4.1, 3.2, 4.7, 4.2, 4.1, 3.8, 3.8, 5.3, 4.3, j J8, 3.2, 3.4, 3.7, 3.5, 4, 4.2, 3.9, 5.1, 3.3, 3.7, j J8, 3.9, 3.3, 3.7, 3.9, 4, 2.7, 3.1, 2.9, 3.1, 3.3, „ ^4. Poprečna tolščoba teh 37 vzorcev je ' ^našQla torej 3.80%. O točnosti teh po-j Matkov se more g. dopisnik vsak čas jj Prepričati pri noriškem kmetijskem ke-| ličnem poskuševališču. 1 Sicer pa je znano, da ne odvisi tečnost samo od pasme, ampak v še , vpčji meri od razumnega odbiranja za : ^eio namenjenih telet za pleme ter od jdobre oskrbe in pravilnega krmljenja : krav. Naši živinorejci grešijo veliko, ker i Oklevajo vse od pasme, in polagajo le ^alo ali nič pažnje na jasli. Uvgževati bi korali, da dobro rejena živina stane, a Pkiogo več stane slabo rejena živina. Dopisniku bo bržkone znano, da je PvQžala v predvojnem času kranjska Netijska družba v nekatere občine ,rijskeaa okraja rdeče lisaste simodol-bike. Je li rdeče lisasta pasma manj ^ka, glede klaje manj izbirčna m boli JPečna od rdeče cikaste hribovske? , bajevnemu živinorejskemu odboru go-rpvo ne bo prišlo na um, da bi zahteval čekovnjških, še manj pa od masor-l.j živinorejcev, naj si nabavijo težke ^'ke. Pač pa si morajo tudi oni izboli-,Pri svojo govejo živino s tem, da si na-jP^ijo prav lahke, drugače pa telesno 1 °bro ustvarjene, utrjene planinske ci-f,Pste bike, kakoršne smo videli dne 16. v°^embra 1926 na razstavi mladih bikov 'oh 'lininu. Glede skočnine moramo omeniti, da bi se morali bikorejci, ki si z velikimi žrtvami nabavijo dobre plemenske bike in ki jih oskrbujejo po predpisih živinorejske komisije, vsestransko podpirati in vzpodbujati. Ker pa pravilno držanje bika precej stane, bi morale podpirati vestnega bikorejca tudi občine in zlasti pa lastniki krav. Kdor varči pri skočnini, stiska v lastno škodo; na skočnini si prihrani morda nekoliko lir, pri teletu pa izgubi če Ireba par stotakov. Na nekatere druge netočnosti g. dopisnika pa mogoče kedaj pozneje, ako bomo vedeli, s kom imamo opravka. Človeku, ki je svoje stvari gotov, se ni treba skrivati za uredniški hrbet. Naše živinorejce pa svarimo pred brezvestnimi hujskači ter jim prav toplo priporočamo, naj se ravnajo po navodilih naših strokovnjakov in po zakonskih določbah ki so vse resno premišljene in stremijo vse po enem in istem cilju, to je po vsestranski povzdigi domače govedoreje. Dr. G. ).: PRVA POMOČ V HLEVU. (Konec.) Za letošnje leto moram zaključiti vrsto svojih člankov. Pisal sem jih v do-''ri volji, da bi pomagal našemu živinorejcu, ki ima večkrat v svoji živini — rekel bi — skoro edini vir dohodkov. Pisal sem jih tudi z željo, da bi se živinorejci ravnali po navodilih, ki jih vsebujejo. Marsikatero bridko uro si bodo prihranili s tem. Naj v zaključek navedem še, katere pripomočke bi moral imeti vsak živino-tejec vedno doma. Ako ni mogoče enemu samemu, naj se jih združi več skupaj, ustanovijo naj si zavarovalnico za govejo živino, ki naj potem te pripomočke nabavi v dobrobit vseh članov. Pripomočki živinorejca. Med pripomočke, ki bi jih morali umni živinorejci imeti vedno na razpolago, smatram posebno sledeče kot nujno potrebne; Orodje: a) Trokar za vbod v vamp; b) obvezo iz usnja, ki se rabi pri izstopu maternice; c) pripravo za izpiranje maternice z dolgo cevjo iz gumija (cev naj bo P/2 do 2 m dolga; č) navadno brizgalko za klistiranje. Zdravila: a) Steklenico amonjaka; b) raztopino železnega klorida proti krvavenju; c) karbolno olje; č) borovo kislino v prahu. Ako so se ti pripomočki nabavili skupno ali pa jih ima v shrambi zavarovalnica goveje živine, mora veljati za vse brez izjeme pravilo, da naj se orodje in zdravila ne dajajo nikomur, ako nima pravice do njih, odnosno pri zavarovalnicah goveje živine, ako nima za to potrebnega dovoljenja predsednika ali drugega v to svrho pooblaščenega člana zavarovalnice. Kdor noče priznati skupnosti, ko gre za nabavo orodja in zdravil, nima pravice, da se sklicuje na skupnost, ko je v sili in potrebi. Seveda mora vsak, ki prevzame orodje, jamčiti za to, da je povrne celo in nepokvarjeno; odgovoren mora biti za katerokoli škodo. Po odrabi naj se orodje, še tisti dan, vrne onemu, ki ga ima vedno v oskrbi. Zdravila naj bodo razdeljena v ste kleničice, če so tekočine, in v zavojčke, ako so praški. Na vsaki stekleničici in na vsakem zavojčku mora biti točno označeno ime zdravila, koliko stane in kako se uporablja. Le tako je mogoče imeti red. Ako pa ima sam živinorejec orodie in zdravila stalno doma, je pač to njegova last. ki je ni dolžan dajati nikomur na razpolago V glavnem pa veljajo glede ra red tudi zanj gorenje opombe. * # <« Končam. Kmet, ki se z ljubeznijo bavi z živinorejo, jej posvečuje svojo skrb in stavi v njo toliko svojih upov in nad, naj hrani lepo zvezke Gospodarskega vestnika, ki je prinašal skozi cel) leto navodila zanj. Naj jih pridno čita; čas, posvečen v to svrho, ne bo izgubljen. F. G.: RAZSTAVA BIKCEV IN ŽREBET V KOBARIDU IN TOLMINU. Ti razstavi sta se vršili 15. in 16. novembra 1926. Namenjeni sta bili bikcem rdečecikaste hribovske (belanske) pasme in pa žrebetom kobariške pasme. Na splošno sti obe prireditvi pokazali, da je pričeta pot za prospeh živinoreje v gorenji soški dolini dobra in da je treba vstrajati na njej. Gorenja soška dolina mora postati važno središče za rejo in izvoz bikcev v celo okrožje rdečecikaste hribovske pasme in pa žrebet v Furlanijo. Kljub najslabšim vremenskim razmeram je bilo prignanih v Kobarid 53 bikcev in 28 žrebet, v Tolminu pa 46 bikcev in 22 žrebet. Nagrad je bilo nakazanih skupno 7800 lir. Ocenjevalna komisija je izrekla, da so bikci lepe oblike, sposobni za pleme. I Nekateri bikci pa so nadkrilili vsako pri- | čakovanje. Omembe vredni so posebno oni, ki so jih prignali živinorejci Medved Ivan z Livka, Strogar Ignacij iz Sužida in Bizjak Anton iz Podmelca. Ti bikci so nam dokaz, da bi mogla vztrajna in umna reja živinčet na Tolminskem roditi mnogo večjih uspehov, kakor so bili dosedanji. Mpžnost in podlaga za to ste dani v polni meri. Glavna vzroka, da ži" vina v tem okrožju ni taka, kakor bi lahko bila, sla pač ta, da teleta premalo časa sesajo in da je početno krmljenje nepravilno in nezadostno. Glede na kakovost žrebet ni ocenjevalna komisija izrekla nikakih posebnih opazk. Poudarila pa je, da vpliva paša na planinah prav ugodno na žrebeta, ki postanejo radi tega bolj krepka, odporna in rodovitna. Potrebno pa je, da se na planinah zgradijo za žrebeta staje, v katerih bi bila varna pred vremenskimi neprilikami. Nagrade v Kobaridu. Za bikce pod 10 mesecev so dobili; II. nagrado Jakob Mašera z Livka v znesku 200 L; III. Franc Pontar iz Kobarida 100 L; III. Ivan Medved z Livka 100 L. Za bikce od 10 do 14 mesecev: I. Ivan Medved z Livka 300 L; II. Ignacij Strgar iz Sužida 300 L; II. Polonica Go-niilšček z Idrskega 200 L; II. Josip Faleiič z Livka 200 L; II. Volarič Josip z Idrskega 200 L; III. Anton Faletič z Livka 100 L; III. Anton Sovdat iz Smasti 100 L; III. Ivan Matelič iz Kobarida 100 L. Za bikce od 14 do 18 mesecev: i. Drešček Ivan z Livka 300 L; II. Albin Go-milšček iz Kobarida 200 L. Za žrebeta do enega leta: L Jernej Kokošin iz Drežence 300 L; II. Anton Ivančič iz Drežence 200 L; lil. Ivan Lavrenčič iz Kreda 100 L. Za žrebeta nad enim letom: I. Josip Skubin z Idrskega 300 L; II. Anton Volarič iz Sužida 200 L; III. Andrej Petriča z Idrskega 100 L. Za žrebeta od 2 do 3 let: I. Andrej Volarič z Mlinskega 300 L; II. Anton Kurinčič iz Magozda 200 L; III. Ivan Uršič z Mlinskega 100 L. Nagrade v Tolminu. Za bikce od 6 do 10 mesecev: III. Ivan Leban z Volarjev 100 L; III. Blaž Jug od Fonov 100 L; III. Anton Leban iz Za-dlaza 100 L; III. Josip Lipušček iz Zatolmina 100 L. Za bikce od 10 do 14 mesecev: I. Anton Bizjak iz Podmelca 300 L; Ivan Leban z Lubinja 200 L; II. Josip Leban od Sv. Lucije 200 L; III. Josip Savli iz Zatolmina 100 L; III. Andrej Vogrič s Slapa 100 I ; III Andrej Kragelj iz Zatolmina 100 L; III Viktor Lapajna s Pomkev 100 L; III. Ivan Leban iz Zadlaza 100 L; III. Ivan Klinkon iz Polubinja 100 L; III. Anion Kragelj iz Polubinja 100 L. Za bikce od 14 do 18 mesecev: III. Ivan Manfreda iz Polubinja 100 L, III. Andrej Kavčič iz Lubinja 100 L. Za žrebeta pod enim letom: L Ivan Leban iz Volarjev 300 L; II. Franc Pipa z Lubinja 200 L; III. Ivan Pipa z Volarjev 100 L. Za žrebeta nad enim letom: J- I^an Kofol s Ponikev 300 L; III. Leopold Fe-rQQotti iz Tolmina 100 L; III. Andrej Be-nedejčič z Dolja 100 L. Za žrebeta od 2 do 3 let: L Josip Manfreda iz Tolminskega Loma 300 L; II. Miha Kavčič iz Volarjev 200 L; III. Miha Lužnik iz Lubinja 100 L. — r—n: CINITELJI ZDRAVJA V KUNČEREJI. Kakor mora j^pziti živinorejec pri govedoreji, konjereji, oziroma prasičje-reji, da se izpolnjujejo pogoji za uspešno napredovanje in donos živine, tako mora biti vesten tudi zajčar, da doseže uspehe pri domačih zajcih. Nekatere napake našega zajčarja sem že v par člankih omenil, obenem tudi, kako se te napake lahko odpravijo, ako hočemo priti na višjo stopnjo naprednega zajčarja. Domači zajec zahteva poleg že v prejšnjih člankih navedenih pogojev tudi to: snažnost, svetlobo in zrak. Že na orvi pogled se vidi, da je domači zajec že sam po sebi snažna živalica. Navadno (vsaj starejši), puste odpadke v enert* kotu, da ima drugod po kletki snažno in suho. Da to dosežemo, je treba kletko urediti tako, da bo imela dvojno dno. Spodnje dno naj bo prevlečeno z po-smoljeno lepenko in nekoliko nagnjeno, da se scalnica sproti odteka. Zgornje dno pa naj bo zbito iz 6 cm širokih in do iV2 cm debelih lat. Te postavimo narazen kak em. To dno naj bo premakljivo, da se lahko spodnje dobro osnaži. Na leto ie kletke dva- do trikrat pobeliti z redkim apnenim beležem, da jih razkužimo; s tem napravimo kletke tudi ličnejše. Izvor svetlobe, seveda tudi toplote, je solnce. Že sami po sebi vidimo, da Smo mračni, nekako čemerni postanemo, če je le par dni oblačno. Ravno tako ne~ =>ko občuti tudi žival, če nima dovolj Svetlobe. Ona nima tiste sile v sebi, ki je potrebna v življenju, kot ona žival, ki je na svetlem prostoru. Zato je treba skrbeli, da bodo imeli tudi domači zajci dovolj svetlobe, med tem ko toplote ne rabijo veliko, vsled svojega kožuha. Ako pa mislimo živali pitati, potem iih je postaviti v teman prostor, ker so v temi mirnejše ter vzamejo več nase kot na svetlem prostoru. Ravno tako kot snažnost in svetloba je potreben čist svež zrak. Zato nam malo pomaga, ako imajo domači zajci amo snažnost in svetlobo, a so brez dobrega zraku. V slabem, zaduhlem, vlažnem zraku pojde z zajčjerejo na-zdol, ker v takem prostoru se razpase ada bolezen. Zato pa skrbimo za te či-litelje zdravja v kunčereji, ki sp tako oo ceni in v obilnosti. Mlekarstvo. Ing. Anton Podgornik: USTROJ MLEČNEGA POSNEMALNIKA. ]-------------- K------ M---- 1__Mi___ N_____ ----------k O_____ P______ R______ Slika 1. — Ročni posnemainik Alfa Lava/ v prerezu, tip Kolibri, sestav 1924. A posoda za mleko z odpiralom ali Pipo; B odpiralo (pipa) za dotok mleka; C plavalni uravnovalec ali plavač; D posoda za uravnavanje mlečnega dotoka; E odtočna cev posode za uravnavanje mlečnega dotoka; F krožnik za smetano; G krožnik za posneto mleko; H boben; I varovalni pokrov navpičnega bobrovega vretena; J pokrov vratnega loža; K vratni lož z zmetjo; L zastavni vijak k navpičnemu bobrovemu vretenu; M navpično bobnovo vreteno z brezkrajnim vijakom; N posnemalnikovo stojalo; 0 spodnja pušica; P kolejni klinček; Q matica k kolejnemu vijaku; R kolejni vijak; S posodica za odtekajoče olje; a stojalo za posodo; b posodica za oljenje; c zobato kolo; d ročično vreteno; e varnostni oklep zobatega kolesa; f gonilna ročica; g zavojito kolo; h vreteno zavojitega kolesa; 1 zastavni vložek; j varnostni pokrov; k odtočna cev za olje; 1 vijak za odtok olja; m kovinasta plošča; n škatla iz pločevine za založne dele; o zvezni vijak za podstavek; P podstavek; .. Pri ročnem mlečnem posnemalniku ‘•Da Alfa Laval, kakoršnega nam kaže v [Perezu slika 1, razlikujemo gonilno ko-priprave za dotok mleka v boben, sam in priprave za odtok smeta-in posnetega mleka iz posnemalnika. boben p bobnova matica; g bobnov pokrov ali plašč; r zgornja Alfava skledica za uravnavanje gostote (tolščobno-sti) smetane; s vmesne Alfave skledice; t spodnja Alfava skledica; u razdeljevalec mleka v bobnu; v gumijev obroček; x bobnovo dno. 1. Gonilno kolesje. Ročni posne-malnik spravimo v tek, ako začnemo goniti ročico. Z ročico v zvezi je zobato kolo, iz katerega se prenaša gonilna sila po majhnem kolesu na zavojito kolo, ki vrti navpično bobnovo vreteno. Na tem vretenu sloni ali sedi prosto in se drži v ravnotežju boben, ki preide istočasno z vretenom v vrtenje. Pri vsakem obratu gonilne ročice se boben zavrti približno 150 krat. Tovarna določi, koliko obratov 'se mora napraviti z ročico vsako minuto, do posnemalnik pravilno deluje. Največkrat so ročni posnemalniki tako urejeni, da je treba napraviti z ročico 60 obratov v minuti. Potemtakem se zavrti boben v minuti okrog 9000 krat. Vse kolesje in deloma tudi boben je zaprto v ohišje, ki je obenem posnemal-nikovo stojalo in podstavek. Da se koles/e pri vodoravno na mesto postavljenem posnemalniku prehitro ne obrabi in lahko teče, ga je treba redno mazati / .i - r U -t* posnemalnikjovcga nnh na z oljem, ki ga v io svrho pripravi izdelovalec sam. Ker je potrebno, da doteka olje po kapljicah k nekaterim delom tudi, ko je posnemalnik v polnem teku, je tu v ta namen posodica za oljenje (slika 1, b). Slabo mazan posnemalnik le težko teče ali pa tudi popolnoma odreče. 2. Priprave za dotok mleka v boben. Za posnemanje določeno mleko pride v posodo za mleko (slika 1, A), v katero je vdelano zapiralo ali pipa (slika 1, B). Ko je posnemalnik v predpisanem teku, se zapiralo ali pipa odpre, na kar začne teči mleko v posodo za uravnavanje mlečnega dotoka (slika 1, D) in po odtočni cevi (slika 1, E) te-le dalje v boben. Ta posoda se imenuje zalo posoda za uravnavanje mlečnega dotoka, ker se v njej res uravnava tok mleka v boben s pomočjo plavača (slika 1, C), ki je v njej. Plavač je tako napravljen, da ustavi nadaljnjo dotekanje mleka iz mlečne posode v hipu, ko je posoda za uravnavanje 'polna mleka in bi nadaljni nepretrgani dotok lahko motil pravilno posnemanje v bobnu. V tega mora namreč dotekati mleko vedno enakomerno, torej ne preveč in ne premalo. 3. Boben in priprave za odtok smetane in posnetega mleka. Boben je najvažnejši in obenem tudi najdražji del mlečnega posnemalnika. V bobnu se celo mleko posnema ali loči v smetano in posneto mleko. Na sliki 1 vidimo boben v prerezu, slika 2 pa nam predočuje posamezne bobnove dele. Pri posnemanju doteka mleko po bobnovi srednji cevi (podaljšani del bobnovega dna slika 2, z) in razdeljevalcu (slika 2, u) pod Alfave skledice (slika 2, s, tl in pride na to v kvišku vodeče cevi Alfavih skledic. Iz leh kvišku vodečih cevi se porazdeli mleko v tesne medprostore med posameznimi skledicami. Mleko se lorej razdeli v številne tenke plasti in lamkaj se vrši posnemanje, ne da bi se moglo pomešati celo mleko s smetano in posne • ■ m mlek' m. Tam tudi povzroči sredobfežna sila, da se ločita smetana in posnelo mleko. Smetana, ki je lažja od posnetega mleka teče proti notranjim robom sklediG, posneto mleko pa, ki je težji od smetane pa proti zunanjim robom skledic ali proti notranji steni bobnovega pokrova (slika 2, g). Smetana se zbira med Iremi rebri mlečnega razdeljevalca (slika 2, u), se dviga skozi režo za smetano v vrat gornje Alfave skledice (slika 2, u) in odreka skozi vijak za uravnavo smetane, ki je vdelan v vrat gornje Alfave skledice, v krožnik za smetano (slika 1, F), odkoder se izteka po krožnikov! cevi v podloženo pojsodo za smetano. Posneto mleko pa se dviga ob zunanjih robovih Alfavih skledic, preide med bobnovim pokrovom in gornjo Al-favo skledico k odprtini za odtok posnetega mleka ter se zliva v krožnik za posneto mleko in od tamkaj po krožnikov! cevi v posodo za posneto mleko. Obenem s posnetim mlekom se ločijo od smetane tudi vse tuje primesi, posebno vsa nesnaga, blato itd. Vse te umazane dele potiska sredobežna sila tudi proti notranji steni bobnovega pokrova, kjer obležijo. Te nesnage se med posnemanjem včasih toliko nabere, da je treba s posnemanjem prenehati, jo odstraniti in nato šele nadaljevati s po-’’ snemanjem. Čebelarstvo. Janko Vodopivec: O KUHANJU VOSKA. Vosek je zadnji proizvod, ki ga do-bNa skrben čebelar od svojih ljubljenk, vsled tega je tudi toliko bolj upoštevan. Le žal, da malokdo spravlja vosek v promet v snažni obliki. Opaža se v tem oziru pri malih in tudi pri večjih čebelarjih velika pomanjkljivost. Naslednji opis naj bo vsem nekako navodilo. Prva skrb je, da spravljamo vsako trohico voščenih ostržkov in okrhkov vja in voščenih drobljancev na poseben, stalno odločen kraj. Da se narn ne zaredijo tako hitro satni ati voščeni molji, moramo spravljene voščenine stisniti v kroglice, ki naj čakajo potem dneva, ko bomo kuhali vosek. Večji čebelarji morajo kuhati vosek po večnrat na leto, vsakokrat, ko imajo dovoljno množino voščenin. V slučaju, da se ti poduši panj na vožnji, ali kako druaače doma umre, treba je to satovje v kratkem času skuhati, da se ne usmradi z gnijočo zalego: To bi dalo vosku zo-pern duh. Vosek se pa pridobiva iz satovja na različne načine: Najenostavnejši bi bil •a, da se skuhano satovje vlije v primerno vrečo, ki se potem postavi na poševno deščico, pa z okroglim drogom tare od zgor navzdol, da se steka tekoči vosek v vreče v spodaj podložen škaf. Prav dobra in priprosta stiskalnica bi 'la taka le: Močna deska ali gredica, vodoravno položena, ima nad seboj enako desko, ki je na enem koncu zvezana s prvo in se z lahko sukajočim tečajem pregiblje navzgor in navzdol, to je odpi-t kedar se polaga med deski s kuhano brozgo voščenin napolnjena vrečica. Zgornja deska se na to močno pritisne navzdol in v kratkem času izteče tekočina v podloženo posodo. laka stiskalnica je zelo priprosta in poceni. So pa tudi druge stiskalnice z vijaki, ki še bolj iztisnejo vosek; zahtevajo Pa že bolj izurjenega rokodelca, in so dražje. Naj podam takoj še glavne misli o kuhanju voska. Vreča bodi močna, jz.de" helega, redkega platna. Pri stiskalnicah - je neobhodno potrebna vreča iz dvoj-1 nate vrečevine (jaz rabim dvojnato nai-močnejšo vrečevino), da zamore vzdržati silo pritiska. Kuhanje pa naj se vrši. 1) Najprimernejša posoda za kl|ka* bje je kotlovinasta; ravno tako je dober vsak lonec ali kozica, da le ni preveč rajava. Vsaka posoda pa mora biti snažna 'n ne železna. 2) V posodo naj se vlije primerna množina vode, bolje več kot man), da se ne prismodi brozga in vosek počrni, voda bodi čista. Enako dobra je deževnica, ali Pa studenčnica. 3) Glavno, na kar moramo paziti pri kuhanju, je, da ne sega plamen na posodi do onega mesta, kjer se nahaja vosek in satovje brez vode. Toraj kuhanje voska na odprtem ognjišču v kotlu m •mravo, ker tu se vosek prismodi in potemni, vsled česar zgubi mnogo na lepoti in vrednosti. V ta namen je najprimernejši štedilnik, ker tu ne more segati plamen črez nalito vodo do satovja. Prav je, da topimo le toliko satovja naenkrat, kolikor drži vreča, da se posoda vsakokrat popolnoma sprazni. Še primernejša je nalašč v to narejena priprava — parilnik, kjer se satovje takorekoč s paro topi. A to ne pride za nas čebelarje v poštev. Mi kuhamo na štedilniku. Pazili bomo, da se satovje dobro raztopi in razplavi. Po potrebi dostavljamo drob-Ijancev, dokler se kotel primerno napolni. Med kuhanjem mešamo z leseno kuhalnico, da se prepričamo, ali je vsa zmes že dobro raztopljena in razpiav-tjena. Paziti pa moramo, da nam raztopina ne prekipi iz kotla. Tako raztopljen vosek se nato vloži v vrečo, ki se potem dene v stiskalnico, in dobro stisne v podstavljeno posodo. V tej se na vrhu vode nakopiči plast sesirjenega voska, med katerim je še mnogo smeti in raznih drobljancev cvetnega prahu, kar je treba popolnoma izločiti. To dosežemo, ako postavimo v čist kotel zopet 'nekoliko vode. Ko se je pri ognju segrela, denemo primerno množino onega smetnega voska, da se raztopi in prične vreti; na kar se ta raztopina prelije skozi gosto sito v primerno posodo, v katero moramo pred vlivanjem voska vliti 1 do 2 1 vrele vode, ker drugače bi se vosek na dnu pričel prehitro ohlajevati, in drobtjanci bi ne imeli možnosti se ločiti iz voska. Na površju voska se naberejo pene, ki jih je treba s cedilom posneti. Ako hočemo imeti popolnoma čist vosek, moramo paziti, da se oolagoma ohlaja. Ako bi pa posoda ne bila prvič dovolj polna, lahko dolijemo pozneje kuhanega voska, a treba je, da se nrvi vosek še enkrat razgreje do vretja, ker drugače bi prvo vlili, že ohlajeni vosek ne pustil nesnage iz pozneje prilitega na dno. Ta bi namreč ostala v plasteh voska. Ako pa je ves vosek Vroč in se le polagoma ohlaja, tedaj se vsa ta nesnaga poniža pod vosek in obtiči med voskom in vodo. Ker se vosek v posodi le polagoma strjuje, je treba pustiti nalito posodo popolnoma na miru vsaj 24 ur. Le ko smo gotovi, da je vosek popolnoma strjen, lahko odlijemo vodo in ga dvignemo iz posode. Na to se vosek opere in ostrže vse morebitne nesnage. In tako imamo nooolnoma čist vosek, ki bo delal čast čebelarju. Sadjarstvo. Just Ušaj: O NAPRAV! NOVODOBNIH SADOVNJAKOV. (Konec.) Nakup potrebnih drevesc. Ko smo se z ozirom na gospodarske prilike in na kakovost zemljišča, odločili za to ali ono vrsto sadja, moramo misliti na nakup sadnih drevesc. Pri tem moramo pomniti sledeče: Najboljši čas za nakup sadnega drevja je kasna jesen, ker takrat razpolagajo drevesničarji s še neprebranim blagom. Spomladi pa, zlasti če kupujemo bolj kasno, drevesničarji mnogokrat nimajo več onih vrst, za katere smo se odločili. Drevesca kupujte le od zanesljivih in poštenih dre-vesničarjev, ki so drevesca pazljivo in strokovno pravilno vzgojili. Zlasti je paziti na to, da se drevesničar pri izberi cepičev ni oziral samo na pravilno vrsto, ampak da je upošteval rodovitnost dotičnega drevesca, od katerega je cepiče rezal. To pa, žal, marsikateri drevesničarji dovoljno ne upoštevajo, ter režejo večkrat cepiče kar od mladih drevesc, ki še niso nikdar rodila. Ni čudno, da so potem taka drevesca nerodovitna. Pri izberi drevesc se pa ne smemo nikakor ozirati le na vrsto in kakovost drevesca, ampak upoštevati moramo tudi podlago, na kateri je bilo drevesce cepljeno, ker od podlage za-visi v veliki meri trajnost, obsežnost in rodovitnost drevesa. V tem pogledu je pomniti sledeče: Drevesa, cepljena na svoji divjaki, torej hruška na hruški, jablana na jablani itd., trajajo mnogo let. rastejo bolj bujno ter postanejo velika, a začnejo bolj kasno roditi. Drevesa pa, ki so bila cepljena na drugih podlagah, rastejo tem slabše in trajajo tem manje, čim manjša je sorodnost med podlago in cepičem. Roditi pa začnejo takoj v mladosti; velikokrat že v prvem letu po za-sajenju. Obseg njih krone ostane majhen in zato taka drevesa bolj na gosto sadimo, kakor ona na divjaki. Ker je pa od gostosti saditve odvisno število potrebnih drevesc, si moramo že pred nakupom napraviti načrt za saditev. Načrt za saditev. Da nam bo mogoče napraviti pravilen načrt za saditev, moramo upoštevati 'sledeče: Najboljši način zasaditve je saditev drevesc v enakokratem trikotu. Pri tem načinu sajenja so drevesa v vseh smereh enako oddaljena in se medsebojno najmanj zasenčujejo. V praksi se to zasajen je izvrši najlažje tako-le: Na enem koncu zemljišča se potegne z vrvico osnovna črta. Na tej osnovni črti se določi mesto posameznim drevescom. Ta mesta se zaznamujejo s količi. Nato se vzame natančno dvakrat tako dolga vrvica, na sredi te vrvice se napravi znamenje, najbolje vozel. Ko smo to storili, vzameta dva delavca na koncih v roke in postavita en konec vrvice k prvemu in drugi konec vrvice k drugemu količu. Tretji delavec pa prime vrvico pri vozlu, ki smo ga napravili na sredi, napne vrvico tako, da nastane med količema in vozlom enakokraki trikot. Na mestu, kjer je prišel vozel, zabije nov količ v zemljo. 'iranje sadja je zelo olajšano. Nizko drevje obrodi tudi lepši sad in tudi vetru ni tako izpostavljeno, kakor visoko. One ?odovnjake pa, v katerih hočemo zemljo okoristiti tudi v druge svrhe, zasadimo ^ visokodebelnim drevjem, seveda mo-rQmo saditi drevje bolj narazen. Način sadilve. Saditev je izvršiti jeseni ali pa tudi s°omladi. Oba letna časa sta za saditev enako dobra. Pred saditvijo se morajo drevesca primerno obrezati. To delo je izvršiti lako-le: Ce drevesce se nima nobene prave krone, je skrajšati mlado de-belce v visim, v kateri želimo imeti krone in sicer za visokodebelna drevesa v visočini 1 m in 80 cm, za mzkodebelna drevesca v obliki grma, pa v visokosti dobrega pol metra. Ce pa drevesce ima že krono, in je ta na pravem mestu, skrajšamo tudi to in sicer tako, da obrežemo na kratko vse močnejše mladike, dočim skrajšamo le malo ali tudi nič vse' šibke mladike. Mladiko - voditeljico, to je na sredi krone stoječo mladiko, pa pustimo najdaljšo. V slučaju, da krona ni na piavem mestu, to je ako stoji previsoko ali prenizko, odrežemo vse mladike in z debelcem ravnamo tako, kakor gori omenjeno. Mladik navadno pustimo le pet, ali tudi manj. Breskvam je najbolje pustiti samo tri mladike, katere je potrebno tudi skrajšati. Na ta način obrezano drevesce ne bo imelo veje voditeljice, ampak se bo razvijalo bolj v obliki kotla. Za'drugo drevje, zlasti za hruške in jablane, ta oblika ni primerna, ker veje rade odkoljejo, posebno ob velikem snegu. Skrajšanje mladik se izvrši navadno za 2/3 dolžine. Ko smo krono skrajšali, skrajšamo nekoliko tudi korenike. Rez na korenikah bodi gladek. Končno je zelo priporočljivo, namakati korenike par dni pred zasaditvijo v vodi, kateri smo primešali nekaj kravjeka in ilovice, Na ta način pospešimo zelo primljenje dreves. Sadimo pa takole: Najpoprej napravimo jamico za saditev. V tem slučaju ni potrebno, da je jama velika in globoka, ker smo zemljo za sadovnjak tako in tako že prej celo prekopali. Ko smo jamico izkopali, zmrvimo dobro izkopano zemljo in ji pridajmo nekoliko komposta. Končno vsadimo v jamico drevesce in sicer le tako globoko, kakor je prej stalo v drevesnici. Po končani saditvi zgazimo zemljo okoli drevesca in, če sadimo spomladi, zalijemc drevescu. To je potrebno tudi tedaj, če je zemlja vlažna, ker namen temu zalivanju je, da se zemlja bolj prime korenik novo vsajenega drevesca. Kol pri nizkih drevescih ni potreben. To bi bilo v glavnem vse, kar sem hotel povedati o napravi novodobnih sa~ nmjakov, ki po krajih, kjer je sadjarstvo razvito, dajejo tako velike prihode. udi pri nas bodo prihodi ravno tako veliki, kakor drugod, n. pr. v Massalom-bardo, če bomo sadovnjake pravilno napravili in če se ne bodo naši kmetovalci strašili dela, ne stroškov in ne. gnoja, ki ea je v obilici potrebno rabiti. — r—n.: KONSERVIRANJE SADJA. Konserviranje sadja spada tudi k delom sadjarja. S konserviranjem ohranimo sadje jako dolgo časa užitno, bodisi v naravnem stanju ali na kak drug način pripravljeno. Glavno pa je pri konserviranju, da preprečimo mikroorganizmom dostop, oziroma jim onemogočimo razvoj in škodljivo delovanje na predelanem odnosno svežem sadju. Dandanes imamo nebroj načinov konserviranja sadja. Tako se napredni Amerikanci poslužujejo strojev, ki vz- držujejo v sadni shrambi toploto okrog hičle (C"). Tako ohranjajo jabolka in hruške do enega leta, marelice in drugo podobno sadje pa le par tednov. Umljivo je, da ko pride sadje iz hrambe, se je mora takoj uporabiti, drugače se hitro pokvari. Torej z nizko temperaturo (že pod 45 C°) se da sadje jako dolgo vzdržati v naravnem stanju, ker se škodljivci ne morejo razvijati. Ravno tako onemogočimo delovanje škodljivih organizmov pri visoki temperaturi, da sadje kuhamo v steklenicah in nepredušno zapremo. Tudi s sušenjem napravimo sadje dalje časa užitno, ker mu odvzamemo vlago, ki je potrebna za obstoj in razvoj škodljivih organizmov. Sadje lahko pohranjujemo tudi v alkoholu, octu, slani in sladkorni vodi. Seveda vse to v primerno zaprti posodi. Potem je lahko prekuhamo v mezgo ali marmelado, ali je na kak drug način spremenimo (v pijačo - sadjevec), da se nam ne pokvari. Mimo grede omenim še, da uporabljajo danes tudi kemična sredstva za konserviranje sadja, ki pa za domačo rabo ne pride v poštev. Vinogradništvo. Er. Peter Vallig: LETOŠNJI VINSKI PRIDELEK NA GORIŠKEM. Spočetka je kazala letošnja letina dobro. Stalno deževno vreme takrat, ko je trta cvetela, in poznejše toče, ki so razbijale posebno briške vinograde, so hudo poškodovale vinograde. Če je bilo leto 1925 slabo vsled nalivov in trtnih bolezni, je bilo letošnje leto v tem oziru i.e slabše. Strupena rosa in druge bolezni niso sicer letos posebno hudo raz-rajale, ker je bila temperatura na sploh nizka in ker so vinogradniki vztrajno branili dragoceni trtni pridelek pred njimi. Vsled dežja in toče pa se je pridelek zmanjšal skoro na polovico, tako da znaša letos povprečno 30% manj kakor lansko leto, ko se je pridelalo na Goriškem 115.000 do 120.000 hi, vina. Brda posebej pa so bila še hujše zadeta, ker znaša pridelek brica letos le polovico onega iz leta 1925. V nekaterih briških občinah je toča dobesedno vse razbila. Niso redke kmetije, ki pridelajo običajno lOO do 150 hi vina, a letos niti trgale niso. Gospodarska škoda, ki jo trpijo ti kraji radi tega položaja, je velikanska; občuti se toliko bolj, ker je grozdje njih glavni, če ne edini pridelek. Toča je tako neusmiljeno pokončevala naše vinograde, da so se čutila oblastva prisiljene, priskočiti tepenemu ljudstvu na pomoč: dovolile so za prizadete kraje odpis davkov. Mesec pred trgatvijo se je vreme nekoliko zboljšalo. Solnčni septembrski in oktobrski dnevi so znatno pripomogli k izboljšanju kakovosti vinskega pridelka. Ker se je bilo bati, da bodo nekateri pričeli prezgodaj s trgatvijo, je kmetij- ski urad v Gorici določil dogovorno z županstvi, da naj se trgatev ne prične Pred 10. oktobra. Ta določba je rodila l,speh. Želeti je, da se slično poskrbi tudi za bodoče. Ako se oziramo na splošnost, moramo priznati, da je bila letošnja vinska letina na Goriškem, posebno pa \ frrdih, ena najžalostnejših, ki se je ljudje spominjajo. Skupen pridelek ne presega 85.000 do. 90.000 hi, ki je razdeljen na Posamezna okrožja tako-le: Brda 12.000 hi, Vipavsko 52.000 hi, komenska plano- ta 7000 hi,'Furlanija 17.000 hi. Kar se tiče kakovosti, so letošnja vina zadovoljiva; povprečna vsebina alkohola ne zaostaja za ono lanskega leta. Briška vina kažejo 9° in več stopinj, vipavska pa za pol stopinje manj. Vinski trg pa je miren in mrtev. Ni pravega popraševanja, a tudi pravih ponudb ne še. Stare vinske zaloge so izčrpane. Za letošnjega bnca plačujejo 280 do 300 lir za hi, za vipavca pa 250 do 270 lir. Poljedelstvo. Ing. Andrej Čok: O UMETNIH GNOJILIH. (Konec.) Spoznali smo dosedaj glavna svoj-stva posameznih važnejših vrst umetnih gnojil. Bilo bi sicer še marsikaj zanimivega m važnega napisati o umetnih gnojilih, ali omejiti smo se pač morali na to, kar more pri vsakdanji praksi našega kmeta najbolj zanimati. Mnogo in zelo važnega bi bilo tu na pr. še omeniti o mešanju umetnih gnojil in o splošni rabi mešanic. Omejili se pa bomo pri tem le na par boljših receptov mešanja, ki so se pri nas (posebno na Koprščini) Zelo dobro obnesle, in na pravilo mešanja gnojil. Oboje pa prinašamo tu spodaj pod izvlečkom glavnih podatkov o umetnih gnojilih. Ta izvleček naj služi kot praktičen pregled in navodilo našim kmetom bri rabi umetnih gnojil. I. Dušikasta gnojila. 1. Čilski soliter z 15-16%. Trosimo 9a na list; na 1 ha 150-250 kg letno v ^Veh obrokih. 2. Žveplenokisli amcnijak (amonijev sulfai) z 20—21 %. Trosimo ga ob setvi 6a travnik zgodaj spomladi; na 1 ha 130—200 kg letno. .. 3. Apneni dušik (kalcijev cijanamut) z 13%. Trosimo ga pred setvijo! na 1 ha 200—300 kg letno. NB. Dušik da rastlinam mnogo zelenja z močno raščo. II. Fosforna gnojila. 1. Superfosfat s 14/16, 15/17 itd. % fosforne kisline. Trosimo ob setvi navadno, na travnike zgodaj spomladi; na 1 ha 400—600 kg letno. 2. Thomasova žlindra 14—20%. Trosimo jo na močvirna tla in kisle zemlje in sicer, na polje pred setvijo, na trav-hike pa jeseni; na 1 ha 10 do 15 stotov za 3 do 4 leta. NB. Fosforna kislina močno vpliva na bogat razvoj cvetja .in plodu, posebno žita. III. Kalijeva gnojila. 1. Kajnik in silvint s 13—15% kalijevega okisa. Trosimo ga navadno jeseni; na. 1 ha 10—12 kvintalov za 2 leti. 2. Kalijeva sol s 30/32 ali 40/42%. Trosimo jo ob seivi. na travnik zgodaj spomladi; na 1 ha 200—300 kg lefno. 3. Kalijev sulfat z 48/50, 58/60%. Trosimo ga raje na apneno zemljo, in krompirju ter tobaku ob seivi; na 1 ha okrog 150 ko letno. NB. Kalij močno pospešuje . razvoj in zdravje rastlin ter jih napravlja plodovite z velikimi plodi. IV. Apnena gnojila. Živo apno kakor tudi lapor 1 rosimo že jeseni pred oranjem. Količina je odvisna od potrebe zemlje in od razpo- ložljivih gmotnih sredstev. Najbolje je zboljšati zemljo za kakih 10 let z dodatkom okrog 50 kvintalov apna na 1 ha. NB. Apno kot gnojilo pospešuje ra-ščo rastlin in krepi njihove posamezne dele. * $ # Danes ve že vsak kmetovalec, da potrebujejo rastline k svojemu uspeva-nju raznih hranilnih snovi. Kakor ne more živeti človek ob samem kruhu ali ob samem mesu, tako tudi rastlini ne zadosluje sama fosforna kislina Odnosno superfosfat, ali pa sam čilski soliter. Ako hočemo, da bo človek zdrav in da bo lahko delal, jesti mora kruh, meso in zelenjavo. Vrhu tega se mu zraven vode včasih prav dobro prileže tudi kozarček vina. Tako je tudi z rastlino. V zemljo, to je v skledo rastline, moramo dati vseh potrebnih snovi. Vsi ljudje pa nimajo enakega okusa in tako je tudi z rastlinami. Da bodo pa rastline dobro obrodile, pripravili jim bodemo jed mešanico gnojil po njihovem okusu. Navadno trosimo: Travnikom v nižinah: za 2 leti jeseni thomasove žlindre 800 kg, kalijeve soli 40% 500 kg in posebej apnenega dušika 400 kg. Travnikom na rebrih in gričih: letno zgodaj spomladi superfosfata 400 kg, kalijeve soli 40% 200 kg in žvepleno-kislega amonijaka 150 kg. Deteljiščem in lucerni: za 3 leta ob setvi superfosfata ali thomasove žlindre 1200 kg, kalijeve soli 40% 500 kg, poleg domačega gnoja pri oranju 200 stotov. Krompirju, pesi in paradižnikom: pri oranju superfosfata 500 kg, kalijeve' soli 40% 200 kg in žveplenokislega amoniaka 150 kg. NB. Ta mešanica je dobra tudi za vinograd in za sadno drevie. Žitu in koruzi: pri oranju superfosfata 600 kg, kalijeve soli 40% 200 kg in 'žveplenokislega amonjaka 150 kg, ali mesto žveplenokislega amonjaka čilskega solitra v dveh obrokih 180 kg. Če smo pognojili rastlinam prej močno z domačim gnojem, lahko odpa- de trošnja kalijeve soli in dušika, superfosfat pa moramo trositi na vsak način. (Gnojenje s samim domačim gnojem brez superfosfata lahko pnmcriamo s pečenim govejim mesom brez masti). Gnojila lahko trosimo na široko ali pa samo v vrste. Mešanje gnojil. Pri pripravi mešanic oziroma pri-mešanju gnojil je pa potrebna pozornost. Kakor zgubi na pr. vino zmešano s pivom svoj okus in kakor postane mleko mešano z vinom lahko škodljivo, tako bi bila tudi nekatera gnojila skupaj zmešana brez učinka. V želodcu odnosno v zemlji se pa že sme to polagoma samo mešati. Ker vzorca za mešanje gnojil radi tehničnih težkoč nam ni mogoče danes priobčiti, veljaj pri mešanju gnojil v glavnem naslednje pravilo: Izrecno kislih gnojil z izrecno lugastimi (trpkimi) gnojili ne smemo nikoli mešati. Oslala gnojila pa mešajmo najbolje le tik pred trošenjem ali par dni poprej. Izrecno kisla gnojila so: Hlevski gnoj, gnojnica, žveplenokisli amoniak, kalijev sulfat in superfosfati. Izrecno lugasta gnojila pa so: Apno, thomasova žlindra, apneni dušik in norveški ali apnenski nitrat«. # ❖ >1« Ponavljamo, kar je bilo ob priliki že omenjeno, da se pri tej razpravi o umetnih gnojilih nismo mogli spuščati preveč v podrobnosti. Kar smo napisali tu, veljal v glavnem kot pravilo. Kakor pri vsakem pravilu tako so pač tudi tukaj možne izjeme, ki imajo to posledic,o, da učinek večkrat izostane. Največkrat pa napravljajo take izjeme špekulanti — trgovci, ker prodajo kmetu mesto 100 kg čilskega solitra po 180 lir — 50 kg čilskega solitra in 50 kg navadne soli ali kajnita, ki stane jedno četrtino in to mogoče za samih 10 lir manj pri stotu, nego prodaja pravi, čisti čilski soliter sosednja kmetijska organizacija. V superfosfat nameša tak »špekulant-lrgovec« lahko 50% ničvrednega prahu, ki ga je mogoče spoznati edino potom analize. Radi neuspeha ne smemo torej zgubiti takoj zaupanja v umetno gnojilo, temveč bo gotovo boljše, če zgubimo zaupanje v onega trgovca, ki nam je gnojilo prodal. Ravnaj se po navodilih strokovnjakov, kupuj le pri kmetijskih organizacijah. Izgovora »ni denarja« vesten gospodar ne sme rabiti. Hočeš kravo mol-z.ti, daj ji najprej jesti. Najprej žrive, potem zmaga. »Daj Bogu, kar je božjega in 'zemlji, kar je njenega!« Iz zemlje črpamo naše življenje, ne okrajajmo je, ampak bodimo ji hvaležni! F. G.: SEJALNI STROJ. Pridelovanje žita se mora opirati na Popolno obdelovanje zemlje, na pravilno in celo gnojenje ter na uporabo le izbranega semena, ki ga je treba izročiti materi zemlji na primeren način, da se tako čimbolj dvigne pridelek. In ravno na sejanje žitnega semena se poklada pri nas še vedno premalo pažnje. Sejanje z roko, kar na čez, se je v vseh kmetijsko naprednih deželah, seveda na večjih obratih, že preživelo. Danes imamo izborne sejalne stroje, ki popolnoma nadomeščajo tudi pri tem prevažnem poslu človeško, ročno dele. Ne le to! Še več! Radi poznejšega negovanja žitnih nasadov je priporočljivo, da je žito se-;ano v lepe ravne vrste, ki so vse enakomerno oddaljene od sebe. Z roko je to težko doseči, dosežeš pa to prav 1ahko s sejalnim strojem, ki je enako po-abljiv na planem, ravnem svetu, kakor v višjih, hribovitih legah. Da prihraniš s sejalnim strojem mnogo na času in ročnem delu, je samo Večji sejalni stroj. ob sebi umljivo. A tudi na množini semena dobiš s sejalnim strojem lep prihranek. Poskusi so dokazali, da znaša ta prihranek na hektarju zemljišča (10.000 m'} 75 kg, pridelek pa na istem obsegu je 256 kg večji. Iz ieh dveh številk mora vsakdo spoznati velik pomen sejalnega stroja. Pričujoča slika nam kaže sejalni stroj večjega sestava. V prometu pa so stroji raznih velikosti, tako da si more' tudi majhna kmetija priskrbeti sejalni stroj, primeren svoji potrebi. Ugodnost! so že take, da kaže, ako ne zmore en sam posestnik nabave stroja, večji skupini, ga kupiti. — r — n: SADNA MEZGA IN MARMELADA. Mezga je način konserviranja sadja, ki je prav priprost in cen, da se ga lah-posluži vsak, ker ne zahteva nobenih priprav (razen lonca in kuhalnice) ne dodatkov. Zrela jabolka ali hruške operemo v čisti vodi ter jih očistimo neužitnih delov, to je gnilobe, peclja in muhe ter peščišča. Ko smo s tem gotovi, denemo razrezana jabolka v primerno posodo in dolijemo malo vode, da se pri kuhanju ne pripalijo. Med neprestanim mešanjem se kuhana jabolka vedno bolj zgoščajo. Ko je tvarina tako zgoščena, da odpadajo od kuhalnice cele kepe, tedaj je mezga kuhana. Še vročo mezgo spravimo v lončeno, oziroma stekleno posodo s širokim vratom, katero moramo prej segreti, da ne poči. Ko je posoda napolnjena, raztopimo čistega čebel-:qa voska ter ga vlijemo previdno na Vrtnarstvo in Ivan Pertot: ŠE EN NAČIN ZATIRANJA POLŽEV NA VRTU. Gospodarski vestnik je že pisal o apnu, cementu, solitru itd. Dobro sred-ivo za uničevanje polžev je gotovo moka iz sveže žganega apna in cementa, vrh mezge za pol cm na debelem. S tem zabranimo dostop raznim škodljivim vplivom; nato zavežemo še posodo s pergamentnim papirjem, katerega smo orej namočili v vodi, da se potem dovolj napne. Mesto da bi rabili vosek, lahko denemo posode z mezgo v krušno peč, ko smo kruh iz nje vzeli, da se na površju mezge stvori skorja, potem zavežemo posode s pergamentnim papirjem. Na ta način lahko vkuhavamo hruške skupno z jabolki. Češplje za mezgo beremo še-le, ko so pri peclju uvele. Le operemo ter jih razpolovimo in odvzamemo koščico. Izborne mezge dobimo od črešenj, marelic in breskev, ki se vkuhavajo na isti način, kot je že zgoraj opisano. Da dobimo nekaj okusnejšo mezgo, je na polovico kuhano (še gorko) sadje pretlačiti skozi ne pregosto sito, ter jo potem še dalje kuhati, dokler ni mezga dovolj kuhana. Vkuhavanje marmelade se vrši le s to razliko, da pretlačimo še gorko tvarino skozi sito, ter (kakor je že opisano) pridodamo ob koncu kuhanja še sladkorja. Pri dodavanju sladkorja je treba paziti, da se sladkor ne strdi. Ko se je sladkor raztopil, je marmelada gotova. Sadje za kuhanje marmelade se uporablja isto kot za mezgo. Ako izdelujemo marmelado iz robidnic, malin, ribeza, ali vrtnih jagod, je tem odstraniti morebitne peclje ter jih oprati in nato surove pretlačiti skozi sito. Pretlačeni omenjeni sadež je dalje kuhati na isti način kot mezgo, oziroma marmelado. cvetličarstvo le tedaj, če prideta v dotiko z njih kožo. Radi tega je treba trositi zjutraj, ko lezejo polži okrog in ni več rose. Mladi polži poginejo takoj, za stare je potrebno še eno sipanje nekaj časa pozneje. Ta sredstva so uspešna pri suhi letini. Slišal sem tudi za prav izborno sred^ sivo. V majhne skodelice, ki jih zakopa liemo zvečer do vrha v zemljo, nalijemo prsi piva. Polži se spusle v le skledice in pivo jih umori. Kdo pa ima pivo Pri rokah? Nabadanje na dolge igle in po noči pri luči, kakor se je včasih delalo, je jako zamudno in mučno opravilo. Poskusil sem v lem deževnem vremenu skozi ves teden, prav lahek in želo uspešen pripomoček. Napravil sem po stezicah med le-[|nmi kupčeke otrobov (približno za eno 2lico) po 50 cm vsaksebi. Izvanreden uspeh je bil že prvi večer. Čez dve uri smo šli pogledal. Na vznožju kupčeka je bilo vse črno te golazni. Od vseh strani So kar trumoma lezli skupaj in napravili Davki in France Gorkič: PRISTOJB1NSKI NADOMESTEK. Prislojbinski nadomestek ali ekvivalent je davek, ki ga poznamo že iz Prejšnjih časov. Saj so ga med drugimi Plačevale vse naše občine, ki so kaj posedovale, ter tudi razne cerkvene uprave. Danes pravijo temu davku »la tassa di mano morta«. Naj torej nikogar ne straši to ime, ker je le nova označba za staro stvar. Prislojbinski nadomestek, ekvivalent ali tassa di mano morta je v bistvu eno in isto. Bistvo pristojbinskega nadomestka. V vsakdanjem življenju je tako urejeno, da nepremična (in tudi premična) 'movina (zemlja, stavbe), stalno menja Svoje lastnike, bodisi vsled nakupa in Prodaje, bodisi vsled podaritve bodisi vsled dedovanja. Pri vseh prehodih lastništva, ki se zaznamujejo v zemljiški knjigi mora kupec, dedič ali obdarova-bec, to je novi lastnik plačati predpisano Pristojbino, pri pogodbi, vknjižbi, itd. (n do se ti prehodi lastništva vršijo stalno in redno, vemo vsi. Drugačen pa je položaj pri javnopravnih in sličnih bitjih, kakor so pokrajine. občine, cerkve, dobrodelni zavodi, koli otrob kar cel kolobar. Z malo lopatico smo jih povaljali po oiroPih in v lonec z njimi. Naenkrat je bil lonec od 2 I do vrha poln in uro pozneje zopet drugi lonec. Polili smo jih s kropom — končali so. Drugi dan samo en lonec, pozneje vedno manj in zadnji dan, samo par ducatov še, in še ti prav majčkeni. Nekateri so poskusili trositi otrobi kar naokolo, a ti se razpršijo, pobiranje je težavnejše. Kupčeki se lahko vsak dan prenovijo če je treba. Dež ne škoduje mnogo in jih ne odvrača. Priporočam iz lastne skušnje vsem vrtnarjem ta prav jednostaven pripomoček. Ne vem si pa tolmačiti, zakaj polžem ravno otrobi tako dišijo? pristojbine. samostani, bratovščine, razne verske družbe in razne druge javne ustanove. Ako dobijo ta bitja kakšno nepremičnino (in tudi premičnino) v svojo last, jo le težko izpustijo iz rok, je ne prodajo, ne darujejo, dedovati po njih pa tako nikdo ne more. Desetletja in stoletja jo imajo v svoji lasti. Ker je torej, prehajanje premoženja pri teh bitjih skoro izključeno, ta bitja ne plačujejo nikakih prehodnih pristojbin za svojo imovino. Da pa država ne bi trpela škode pri tem, je uvedla za taka javna bitja poseben davek »tassa dr mano morta«, ki noj ga plačujejo ta bitja mesto dejanskih pristojbin, ki jih morajo plačevati drugi državljani prt prehajanju lastništva od enega na drugega, pri sklepanju tozadevnih pogodb/ in pri zaznamovanju tega prehoda v javnih knjigah. Izmera in plačevanje. Uprave, ki so podvržene temu davku, morajo plačati 7.20 L za vsakih 100 lir letnega dohodka vse svoje imovine, za katero bi morali drugi državljani plačati pri podedovanju predpisane pristojbine. javni dobrodelni zavodi plačujejo znižan odstotek in sicer le 90 stotink za vsakih 100 lir letnega dohodka. En- Ikrat pravilno izvršena izmera lega davka velja za dobo petih let; pred potekom te dobe ni popravljanje in premi-.njanje izmere davka dopuščeno. Šele jpo preteku te dobe sme davčna uprava kakor tudi prizadeti davkoplačevalec, staviti predloge za morebitno višanje ali nižanje. Ali so naše zadruge podvržene temu davku? Za nas je važno posebno vprašanje, kdo je opravičen plačevanja tega davka. Porodilo se je namreč vprašanje, ali so maše zadruge podvržene temu davku ali ne. Nekateri davčni odnosno registrski uradi so bili n. pr. mnenja, da morajo naše hranilnice in posojilnice plačevati ta davek za svoje nepremičnine in so 'v tem zmislu, tudi že poslali nekaterim .. JOGAN FRANC PEDROVO 10 5, R1HENBERK (Rifemberga).