Ptuj, petek, 26. oktobra 2007 letnik LX • št. 84 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ■ ^ cena: 1,17 EUR Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski d.o.o. U TRGOVINA. MONTAŽA •vodovod • centralna kurjava • plinske Instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 Šport Nogomet • Gorica doma ni najbolj prepričljiva Stran 15 Kolesarstvo • Zadnji nastop Alda Ilešiča v dresu Perutnine Ptuj Stran 16 WPPmmlm^Ê^^nSkifi^hrÊÊBÊ^^^a^lÊ^ÊÊjam Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika 2 S?. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptui 2007 Izrezite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Rokovo ulico 4, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 38. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Vsak naroinik lahko prejme le en CD. Število CD-jev je omejeno. Foto: Martin Ozmec v« Aktualno Po naših občinah Po naših občinah Po naših občinah Sp. Podravje • Kidričevo • Samo Strmec • Da ne Hajdina • Šijanče- Dvig, ki ni niti pol da se ne vidi ... bodo grehov nosili v va se ne gre več ... Stran 5 Ormož stran 10 evra na mesec Stran 3 Po naših občinah Videm • Daljavec zanika trditve ravnateljice Stran 7 Stran 8 Po naših občinah Kidričevo • Sodnica zavrnila zahtevo za preiskavo Stran 32 Lenart • Prva delavnica za ustanovitev Lokalne akcijske skupine Skupaj za kakovostnejše življenje na podeželju Župani šestih občin na Lenarškem (Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sv. Jurij in Sveta Trojica) so na zadnjem kolegiju županov Osrednjih Slovenskih goric sklenili, da bodo na območju Upravne enote Lenart oblikovali Lokalno akcijsko skupino (LAS), ter naložili Razvojni agenciji Slovenske gorice za vzpostavitev LAS in za pripravo strategije. LAS ima nalogo, da opredeli in izvede lokalno razvojno strategijo ter sprejme odločitve o razdelitvi in upravljanju finančnih sredstev. Povezovanje različnih partnerjev olajša prilagajanje na spremembe v kmetijstvu, spodbuja skrb za okolje in izboljšuje kakovost življenja na podeželju. Lokalne akcijske skupine temeljijo na tripartitnem partnerstvu, sestavljenem iz predstavnikov javnih institucij, gospodarstva in civilne družbe. Na ravni odločanja morajo ekonomski in socialni partnerji ter drugi predstavniki civilne družbe (kmetje, kmečke žene, mladi in njihova združenja) predstavljati vsaj polovico lokalnega partnerstva. LAS se ustanovijo z namenom, da omogočajo dostop do finančne podpore iz evropskega programa podpore LEADER, in so nujni pogoj za kandidiranje podjetnikov, kmetijskih gospodarstev, društev in lokalnih skupnosti ter drugih, vključenih na posameznem področju, ki ga zajema območje posamezne LAS. Od LAS se pričakuje, da deluje od spodaj navzgor in omogoča povezovanje interesnih skupin z območja skupnega projekta, ima avtonomijo odločanja in zmožnost, da na novo preuči lokalne vire, poveže različne ukrepe, zna ujeti priložnosti, ki jih ponujajo lokalni mešani viri, je odprt za nove ideje in zna povezati in vključiti ločene sektorske pristope. Na osnovi sklepa županov je Razvojna agencija Slovenske gorice v četrtek, 18. oktobra, organizirala prvo delavnico z naslovom "Inovativen pristop k programom razvoja podeželja v Slovenskih goricah - Ustanovitev Lokalne akcijske skupine LAS Ovtar Slovenskih goric". Na prvi delavnici je zbrane najprej pozdravil direktor Razvojne agencije Slovenske gorice Srečko Aleksander Padovnik. Sledil je uvodni nagovor Vide Šauli, ki je kronološko predstavila razvoj odpravljanja zaostalosti na podeželju. Predstavila je tudi značilnosti ustanovitve LAS, ki naj bi bil na Lenarškem ustanovljen do decembra 2007, in prisotne pozvala k nastajanju strategije. Povedala je tudi, da bo uspešnost LAS razvidna iz uspešnosti črpanja sredstev iz vseh programov, ne le iz programa LEADER. Da bodo projekti izvedeni strokovno, pa se LAS zavezuje, da bo pozvala k sodelovanju potrebne strokov- njake. Lokalno akcijsko skupino in program LEADER je predstavil dr. Vlado Korošec, ravnatelj Tehnične in kmetijske šole na Ptuju. Lidija Šipek iz občine Lenart je predstavila primer dobre prakse in izpostavila delo- vanje prleške LAS, Janja Viher je predstavila vprašalnike, ki so jih izpolnili prisotni, direktorica Zavoda RISO Sabina Žam-pa pa je predstavila projekte za podjetništvo, kot je nakup nove tehnološke opreme. Zmago Šalamun Uvodnik Sedem (ne)pomembnih dni Postavili se bomo za novinarstvo! Zdi se skoraj neverjetno, a novinarji v svobodni in razvpito demokratični Sloveniji nimamo zagotovljenih minimalnih standardov, kijih novinarska kolektivna pogodba sicer dviguje nad zakonsko osnovo in zagotavlja številne pravice, ki so morda samoumevne; a niso, vsaj za vse ne, kafti redki so medijski kolektivi, kjer delodajalci vse to dosledno upoštevajo. Dejstvo je, da so minimalna plača, tarifna razvrstitev novinarskih opravil, dolžina letnega dopusta, dodatki za nadurno in nočno delo, nagrajevanje delovne uspešnosti, rekreacijski dopust in še kaj, kar zagotavlja novinarska kolektivna pogodba, za mnoge novinarje le na papirju, praksa pa je daleč od tega. V glavnem zelo drugačna, krivična in nedemokratična. Zelo zaskrbljujoča je tudi restriktivna kadrovska politika v večini medijskih hiš, ki je v hlastanju za čim večjim dobičkom prinesla izrazit delež tistih, ki opravljajo novinarski poklic, pa niso redno zaposleni. Izdajatelji in lastniki medijev zlorabljajo avtorske in druge pogodbe civilnega prava, da bi se tako izognili davčnim obremenitvam, obenem pa si zagotavljajo možnosti za hitre prekinitve sodelovanja (po potrebi), kar je velika in resna grožnja novinarski neodvisnosti. Z zavračanjem redne zaposlitve novinarje prisiljujejo v registracijo samostojnega novinarja in jim vsiljujejo škodljive pogodbe, ki ogrožajo temeljne standarde novinarskega poklica. Ti „svobodnjaki" so v pretežni meri stalni člani in članice uredništev, opravljajo vsaj primerljiv, če že ne večji obseg dela kot redno zaposleni, običajno prejemajo nižjo plačilo, v pogodbah imajo pogosto zapisane prepovedi opravljanja dela za druge medije, iz svojih nizkih neto honorarjev morajo sami plačevati prispevke za socialno varnost, povrhu vsega pa so ves čas soočeni z možnostjo nenadne izgube edinega vira prihodkov. Skratka, avtonomnost slovenskega poklicnega novinarstva je ogrožena in zaradi tega smo se v Sindikatu novinarjev Slovenije odločili, da se bomo 5. novembra pridružili novinarskim organizacijam po vsej Evropi ter pod geslom „Postavi se za novinarstvo!" posebej opozorili na nujnost ureditve socialnega in profesionalnega položaja slovenskih novinarjev z nacionalno in malce posodobljeno pogodbo za poklicne novinarje. S simbolno gesto in v želji po dejanski ureditvi delovnih razmer ter plačil se bomo tudi člani našega novinarskega sindikata ter aktiva novinarjev Ptuj pridružili številnim redakcijam po vsej Evropi in ta dan ob l2. uri vstali ter za dve minuti simbolično prekinil delo. Resnica boli, neresnica pa še bolj! Martin Ozmec Presenečenja Tokratne predsedniške volitve so bile za mnoge večkratno presenečenje. Dobili smo prvega, a ne dokončnega zmagovalca. Svojevrstni »zmagovalci« so tudi nekateri poraženci, »dolgočasna« predvolilna kampanja se je v finalu spremenila v pravo dramo, vse je negotovo in drugi krog volitev predstavlja za oba tekmeca (Peterleta in Turka) popolno neznanko. Kakšni nauki se ponujajo za neposredno in posredno prizadete politike in politične grupacije? Eno izmed prvih velikih presenečenj je bila neprikrita želja domala vseh predsedniških kandidatov (z izjemo liderja Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmaga Jelinčiča), da bi se prikazali kot »nestrankarski« kandidati, kot povezovalci (in izbranci) vseh, ne glede na to, koliko so dejansko povezani s strankami in kolikšna je bila dejanska vloga strank v njihovi predsedniški tekmi. Glede na to bi bil pravzaprav še najbolj srečen socialistični teoretik Edvard Kardelj s svojimi teorijami o »nestrankarstvu« in o pluralizmu samoupravnih in ne političnih interesov. V klasičnem (strankarskem) političnem življenju pa tako očitno ne gre, ne glede na to, da so nam različni analitiki prav te dni (in na podlagi najnovejšega političnega dogajanja) poskušal dopovedati, da gre pri slovenskih volivcih za nekakšno izjemo, da se odločajo drugače kot volivci drugje po Evropi. Najnovejše ravnanje volivcev kaže vendarle ocenjevati z večjo mero previdnosti in selektivnosti. Skorajda enakomerna razpršitev glasov na štiri v bistvu vendarle različne predsedniške kandidate (Peterleta, Turka, Gasparija in Jelinčiča) vendarle dokazuje, da je težko (in nedopustno) govoriti o nekakšni enotni usmeritvi volivcev k nekakšnim skupnim vrednotam, denimo k povezovanju in nekakšnem vzpostavljanju mostov med različnimi političnimi opcijami na Slovenskem, kar nam nekateri ponujajo kot nekakšno letošnjo posebnost in kvaliteto. Vsekakor je treba priznati, da je bilo takšnih teženj v vseh nastopih (vseh) predsedniških kandidatov več kot na prejšnjih volitvah, ni pa mogoče kategorično govoriti, da so volivci takšno njihovo ravnanje tudi ustrezno nagradili. Vsekakor so (v glavnem vsi) tokratni predsedniški kandidati zaslužni za ustrezno in višjo politično in siceršnjo kulturo javnega govora. Pri tem pa gre očitno tudi za prvi velik nesporazum. Takšen govor namreč ne izključuje dialoga, predstavljanja in kresanja različnih mnenj. Tokrat pravega dialoga med kandidati sploh ni bilo (če zanemarimo nekaj bolj ali manj pritlehnih Jelinčičevih »intervencij«). Prevečkrat se je zdelo, da hočejo biti vsi istih misli in med seboj čim bolj enaki. Marsikdaj je prav to delovalo najbolj neprepričljivo. Vsekakor pa je vse skupaj vplivalo na »dolgočasnost« predsedniške kampanje in zagotovo na manjšo zainteresiranost ljudi, kar se je očitno pokazalo tudi v nenavadno majhni (petdesetodstot- ni) volilni udeležbi. Niti enemu kandidatu ni uspelo predstaviti »velike teme« in spodbuditi velike razprave. Vse se je vrtelo okoli bolj ali manj znanega, tudi banalnega, za kar pa seveda niso krivi samo predsedniški pretendenti, ampak tudi tisti, ki so načrtovali, organizirali in realizirali njihove nastope. Vse preveč pogovorov se je vrtelo na ravni splošnega, deklerativnega, že znanega, kandidati niso bili prisiljeni v bolj določeno opredeljevanje in predstavljanje svojih pogledov na slovensko in mednarodno politično realnost. Edina, ki sta se mestoma odtrgala od tega, sta bila Mitja Gaspari in Zmago Jelinčič. Gaspari je še zlasti na ekonomskem, pa tudi na mednarodnem političnem področju uspel predstaviti nekaj svojih izvirnih pogledov in možnih smeri ukrepanja (denimo v zvezi s Kosovom), ki so se bistveno razlikovali od trenutnega ukrepanja in razmišljanja uradne slovenske politike. Zmago Jelinčič je s svojo neposrednostjo (in seveda tudi demagogijo) bolje kot pa vsi drugi dojel, kaj ta hip (najbolj) okupira in teži večino Slovencev in to izrazil na način, ki je očitno všečen kar precejšnjemu številu ljudi v Sloveniji. Vsekakor Jelinčiča tokrat ne bi smeli odpraviti zgolj s klasičnimi (dis)kvalifikacijami v zvezi s ksenofobičnostjo in različnimi drugimi ekstremi. Jelinčič je zagotovo pobiral glasove (in teh ni bilo malo - skoraj 20 odstotkov) predvsem z radikalnim opredeljevanjem glede posameznih socialnih vprašanj, z odlično podporo sindikalnim zahtevam in sindikalni stavki, z obsodbo vsakršne izdaje in vsakršne kolabo-racije z okupatorjem in nenazadnje tudi s povzdigovanjem Tita. Jelinčičev (izjemen) rezultat na volitvah zasluži še posebno skrbno analizo, če je res, kot poročajo nekateri, da je zanj glasovalo predvsem največ mladih. Največje presenečenje nedeljskih volitev je vsekakor Lojze Peterle - »nestrankarski kandidat«, ki so ga naknadno podprle tudi vse »pomladne stranke«: Bajukova Nova Slovenija (N.Si), ki ji pripada tudi sam, Janševi Slovenski demokratski (SDS) in Podobnikova Slovenska ljudska stranka (SLS). Peterle se je za kandidaturo odločil že pred enim letom in je dolgo, tako rekoč do samih nedeljskih volitev, veljal za nespornega zmagovalca in tudi izrazito vodil pred drugimi tekmeci. Prav zaradi tega je bila nedeljska, komaj zaznavna pomoč, pravi šok zanj in tudi za številne opazovalce. Kaj se je zgodilo? So ga »bratske« stranke zares preslabo podprle? Je za to kriva premajhna udeležba desnih volitev, ki naj bi se jim zdela Peterletova zmaga v prvem krogu nekako samoumevna, kot je v nedeljo skušal pojasniti Janez Janša? Seveda ne kaže izključiti tudi možnosti, da je večje število desnih volivcev, kot bi bilo sicer pričakovati, kaznovalo Peterleta zaradi njegove prevelike kooperativnosti, spravljivo-sti z vsemi in premajhne radikalnosti (in razvidnosti), ko je šlo za opredeljevanje do splava, do istospolnih zvez, do domobranstva, kolabora-cije, do položaja cerkve, pa tudi do tekoče vladne politike in do tekočih gospodarskih in socialnih gibanj, ko recimo Janši ni pritegnil v oceni, da v Sloveniji zagotovo še ni tako hudo, kot nekateri govorijo, če iz smetnjakov štrlijo štruce kruha ... Vsekakor je Peterle v marsičem ponudil nov vzorec (normalnega) medsebojnega (so)bivanja z manj medsebojne nestrpnosti in izključ-nosti. Za Slovenijo bi bilo slabo, če bi se pokazalo, da (pre)velik del Slovencev tega še ne sprejema. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Spodnje Podravje • Postopno povišanje cen vode buri duhove Dvig, ki ne pomeni niti pol evra na mesec Na svetih občin, ki se z vodo oskrbujejo iz ptujskega sistema, se je začela razprava o predlogu za postopno povišanje cene proizvodnje in distribucije vode. Čeprav gre v bistvu za dogovorni predlog o povišanju cene, se v nekaterih občinah sedaj obnašajo drugače. Foto: Črtomir Goznik Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, d. d.: »Pri spremembi cene proizvodnje in distribucije vode ne gre za klasično povišanje cen, gre za vsebinske stvari, da se v okviru povišanja zagotovijo sredstva za obnovo omrežja, s tem pa tudi za zmanjšanje izgube vode v sistemu in za kvalitetno oskrbo.« Foto: Črtomir Goznik Postopno povišanje cene naj bi se zgodilo v letih 2007, 2008 in 2009. S tem so soglašali tudi župani občin vodooskrbnega sistema Ptuj, ki so se z upravo Komunalnega podjetja Ptuj sestali 11. junija letos. K oblikovanju nove cene občine obvezuje tudi uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev, ki določa, da je v ceni zajeta tudi amortizacija, zato se ta ne bo več odpisovala.V polni višini, torej za obdobje treh let, so povišanje cene vode za zdaj sprejeli le v MO Ptuj, delno v višini 6,2 odstotka pa v občinah Kidričevo in Trnovska vas, kar v tem trenutku pomeni več kot 50 odstotkov porabnikov. Nazadnje so ceno vode v ptujskem sistemu spreminjali marca leta 2005, ko se je povišala za tri odstotke. Z vodo oskrbuje vodoos-krbni sistem Ptuj okrog 75 tisoč prebivalcev v 24 občinah, od tega 18 občin v celoti, 6 pa delno. Dolžina vseh primarnih in sekundarnih cevovodov znaša več kot 900 km. V bistvu podražitev v prvem letu za 6,2 odstotka, v letu 2008 za 6 odstotkov in v letu 2009 za 5,99 odstotka pri štiričlanski družini s porabo 15 kubičnih metrov vode na mesec ne pomeni niti pol evra dodatno na mesec ali manj kot šest evrov v prvem letu podražitve (brez DDV). V natančnejših zneskih znaša ta razlika pri gospodinjstvih na mesec v letu 2007 0,49 evra, v gospodarstvu 0,72 evra in v negospodarstvu 0,68 evra. Cena kubičnega metra vode brez DDV znaša 0,52 evra, k temu je potrebno prišteti vodni prispevek, ki znaša 0,0633 evra brez DDV in okoljsko dajatev za obračun vode, ki brez DDV znaša 0,0569 evra. Vrednost 15 kubikov vode brez DDV po nespremenjeni ceni za gospodinjstva znaša 9,6375 evra na mesec, brez DDV, s 6,2-odstotnim povišanjem pa bi presegla 10,1235 evra. S postopnim povišanjem cen vode so se na junijskem sestanku, ki je potekal na sedežu Komunalnega podjetja Ptuj, seznanili tudi župani občin vodooskrbnega sistema Ptuj. Zanimalo jih je, kako dolgo bo še potrebno odpisovati amortizacijo. Na junijskem sestanku so se pogovarjali tudi o tem in o gradivu za skupščino Komunalnega podjetja, zavezali pa so se, da bodo na prvih naslednjih sejah občinskih svetov obravnavali in sprejeli sklepe o odpisu amortizacije v predloženi višini, ki za leto 2006 znaša dobrih 761 tisoč evrov. Direktor Jože Cvetko je ob tej priložnosti izpostavil, da so na podlagi zahteve nadzornega sveta družbe, ki ga vodi ptujski župan dr. Štefan Čelan, pripravili kalkulacijo s postopno spremembo cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odplak ter ogrevanja. Stanje infrastruk-turnih objektov skrb vzbujajoče Cene komunalnih storitev stroškov amortizacije ne po- krivajo, lastniki infrastruktur-nih objektov pa amortizacije dodatno ne zagotavljajo iz sredstev proračuna. Do leta 2006 oziroma do leta 2007 je skupaj samo na dejavnostih gospodarskih javnih služb odpisana amortizacije dosegla že 21 milijonov evrov, za toliko pa se je znižala tudi bilančna vrednost objektov. Edina rešitev je povišanje cen storitev do višine, ki bo omogočala pokritje celotne obračunane amortizacije, poudarja Cvetko, s tem pa tudi zagotovitev vira za investiranje, ohranitev enake ravni infrastrukturnih sredstev in opravljenih storitev. To je bil tudi razlog, da so na občine podali zahtevke za postopno letno povišanje cen storitev. V zvezi s tem je bil sprejet in s sklepom potrjen dogovor, ki je bil podlaga, da so v občinah ptujskega vodooskrbnega sistema sprejeli v potrditev soglasje o povišanju cen. Če se bo odpis amortizacije nadaljeval, čeprav bi ta morala biti v celoti zajeta v ceni storitve in se uporabljati za ponovno investiranje za ohranjanje fizičnega stanja in vrednosti infrastrukture, se bo vrednost sistema do leta 2010 občutno zmanjšala, kar lahko pomeni njegovo uničenje. Občinam bodo konec leta 2009 vrnjeni infrastrukturni objekti in naprave in skrbi jih, v kakšnem stanju jim bodo le-ti preneše-ni, in glede na to, da se tega vse bolj zavedajo, bi to skrb morali priznati tudi skozi odločanje o ceni storitve, ker če amortizacije ne bo v ceni, jo bodo morali zagotoviti v proračunih občin. V Komunalnem podjetju pravijo, da na vseh sejah občinskih svetov, kjer jih povabijo, poudarjajo, da ne gre za klasično povišanje cene oskrbe z vodo, temveč za namenska sredstva, ki bodo pokrila stroške amortizacije infrastrukturnih objektov in naprav, s katerimi se bo zagotavljal vir za vzdrževanje in obnovo ter zmanjšanje izgub na sistemu. Nesporno dejstvo je, da dlje ko bodo v občinah odlašali s predlogi za povišanje cen, večji poračun bo izstavljen ob prenosu infrastrukturnih objektov in naprav ob koncu leta 2009. Dividende prinašajo tržne dejavnosti, ne voda Očitki, ki prihajajo iz nekaterih okolij, da v Komunalnem podjetju delijo dividende, namesto da bi vlagali v posodobitev sistema, ne vzdržijo, je odločen direktor Cvetko. Poudarja, da dividende delijo iz dela dobička, ki ga ustvarjajo izključno s tržnimi dejavnostmi, s sredstvi, ki jih ustvarijo tržne dejavnosti, pa si občasno pomagajo pri premagovanju likvidnostnih težav v dejavnostih, ki niso tržne naravnane in katerih cene ne pokrivajo stroškov dejavnosti (odvajanje odplak, čiščenje odplak in nenazadnje tudi oskrbe z vodo), da lahko dejavnosti ne glede na finančno pokrivanje stroškov nemoteno funkcionirajo. Dividende dobijo občine lastnice sistema, ki jim ta sredstva predstavljajo dodaten vir za vlaganje v obnovo infrastrukture. Letos so planirali za dobrih 938 tisoč evrov investicijskih vlaganj v infrastrukturne objekte in naprave, v prvih osmih mesecih so jih realizirali blizu 500 tisoč, ostale bodo porabili do konca leta. S kvalitetno pitne vode vodooskrbnega sistema Ptuj smo lahko zadovoljni, je povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko. V obdobju januar-september 2007 je bila v vseh delih na osnovi spremljanja kemijskih parametrov skladna z določbami pravilnika o pitni vodi, presežnih vrednosti za pesticide ni bilo. Dovoljena vrednost za nitrate, ki znaša 50 mg/l vode, ni bila na nobenem odjemnem mestu presežena oziroma so se vrednosti gibale od 8,9 do največ 39,1 mg/l vode. Večina županov občin vodooskrbnega sistema Ptuj se je odločila, da bo s podatki o stanju kvalitete pitne vodne iz ptujskega vodovoda redno seznanjali svoje občane tudi preko občinskih glasil. Kvaliteto pitne vode redno spremljajo v okviru notranjega nadzora z rednim jemanjem in analizo v črpališču, vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. V črpališču imajo nameščen tudi biološki indikator z mladicami postrvi v okviru neprekinjenega nadzora, dodaten nadzor pa izvajajo tudi na koncih vseh večjih cevovodov. Pomemben podatek o ka- kovosti ptujske vode je tudi ta, da je ne klorirajo, ker so mikrobiološki izvidi na vodnih virih v črpališčih skladni z določbami pravilnika o pitni vodi. Čeprav je bila letošnja poraba vode v poletnem času zaradi suše večja kot lani, omejitev v distribuciji ni bilo. Zadnjih 30 let takšnega ali podobnega ukrepa ni bilo potrebno izvesti, če pa bi bil potreben, bi najprej omejili porabo vode za zalivanje in pranje avtomobilov, pravijo v KP Ptuj. Ne glede na sušno ali mokro obdobje uporabnikom svetujejo, da so pri uporabi vode varčni. Oskrba z vodo v okviru vo-dooskrbnega sistema Ptuj je varna in zanesljiva, trudijo se, da bi z vlaganji zmanjšali tudi izgube v sistemu, ki so bile še pred leti občutne, zdaj se gibljejo pod 30 odstotki. Bistveno pa se bodo zmanjšale z realizacijo projekta zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Salonitnih cevovodov je še okrog 100 km. Sicer pa bo cevovode potrebno zamenjati na veliko širšem območju. Pred kratkim so zamenjali 600 metrov cevovoda v smeri proti Destrniku, na tem območju pa ga bo potrebno zamenjati še okrog 5 kilometrov. Zdajšnji sistem spreminjanja cen oskrbe z vodo je zelo zapleten in neučinkovit: da se celoten postopek izpelje - od sprejemov sklepov na občinskih svetih do žegna najprej na ministrstvu za okolje in prostor, zatem pa še na ministrstvu za gospodarstvo -je potrebnih od pol do enega leta. Upati je, da bo v okviru nove organiziranosti lokalne samouprave v bodoče to pristojnost pokrajine. MG Kidričevo • Nadzorniki zadovoljni s poslovanjem Taluma V devetmesečju proizvedli 66.000 ton aluminija Nadzorni svet Taluma, ki se je sestal v ponedeljek, 22. oktobra, popoldne v prostorih upravne zgradbe tega kolektiva v Kidričevem, je na tretji letošnji seji ugodno ocenil poslovanje tega 1025-članskega delovnega kolektiva v prvih devetih mesecih letošnjega leta, saj so proizvodni in poslovni rezultati presegli načrtovane. Kot nam je uspelo izvedeti od vodje pravne službe v Ta-lumu Darje Havlas-Kozo-derc, je bilo na tretji letošnji seji kidričevskih nadzornikov prisotnih vseh pet članov; poleg predsednika mag. Vi-toslava Turka še dva predstavnika večinskih lastnikov, dr. Darinka Fakin in Franc Simonič, ter predstavnika zaposlenih Marko Drobnič in Ivan Ogrinc. Poleg tega so na omenjeni seji nadzornega sveta sodelovali tudi vsi člani Uprave Taluma s predsednikom mag. Danilom Toplekom na čelu. Tokrat so imeli Talumovi nadzorniki na dnevnem redu le tri točke, poleg potrditve zapisnika prejšnje seje, ki je bila 5. julija letos, so prisluhnili poročilu o poslovanju Taluma v prvih devetih mesecih letošnjega leta, tretja točka pa je bila še razno. Uspeli smo izvedeti tudi, da so člani nadzornega sveta poslovanje Taluma v devetih mesecih letošnjega leta ugodno ocenili, saj so v svoj zaključek zapisali, da so vsi rezultati, ki so bili v tem času doseženi, vključno z obsegom proizvodnje, presegli načrtovane, poleg tega pa so poslovni rezultati, ki so bili v tem času doseženi, višji kot v enakem obdobju lani. Kot smo izvedeli v Talumo-vi službi za plan in analize, so v obdobju januar-september 2007 v kidričevskem Talu-mu proizvedli 66.000 ton elektroliziranega aluminija, kar je za 3 odstotke več, kot so planirali, in hkrati že okoli 4 % manj kot v enakem obdobju lani. Posledice postopnega ustavljanja proizvodnje v elektrolizi B, ki bo v decem- bru letos dokončno ugasnila, se na skupnem obsegu proizvodnje elektroliznega aluminija torej že poznajo. Manjkajoči elektrolitni aluminij v Talumu sproti nadomeščajo s pretaljevanjem kupljenega primarnega in sekundarnega aluminija ter tako uresničujejo cilje, zastavljene v obsežnem projektu pretaljevanja odpadnega aluminija. Fizični obseg ustvarjene blagovne proizvodnje znaša v obdobju januar-september 2007 okoli 117.000 ton in je večji od planiranega. V deve- tih mesecih letos odpade največji strukturni delež blagovne proizvodnje na drogove in na livarske zlitine, kar je skladno s planirano strukturo. V blagovni proizvodnji Taluma pa povečujejo svoj delež tudi ulitki iz aluminija, ki so nov Talumov proizvod. V obdobju januar-september letos so v Talumu prodali 117.333 ton proizvodov iz aluminija, višjo rast fizičnega obsega prodaje od planirane so v obravnavanem obdobju ustvarili s prodajo drogov in rondelic. Nekoliko nižja je rast fizičnega obsega prodaje livarskih zlitin, s katero pa so plan tudi presegli. Iz-parilnikov in ulitkov so v obravnavanem obdobju prodali prav tako več kot v enakem obdobju lani. Morda še tale zanimiv podatek: 30. septembra je bilo v Talumu Kidričevo zaposlenih natanko 1.025 delavcev, v obdobju januar-september pa so izvajali tudi številne aktivnosti z namenom pridobivanja novih sodelavcev. M. Ozmec Ptuj • Tiskovna konferenca v Mestnem gledališču Obnova z veliko spremembami Investitor in izvajalec del ter imetnik stavbne pravice, Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, d. d., je 24. oktobra ob 12. uri v obnovljenih kletnih prostorih Mestnega gledališča Ptuj, v prostoru za prodajo vstopnic (blagajni), sklical tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil odmike oziroma manjšo zamudo pri dokončanju obnove gledališča. Sklical jo jo na zahtevo ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Pogodbeni rok za dokončanje del je 30. oktober. Direktor Ljubomir Ci-merman je povedal, da je obnova, ki so jo začeli oktobra lani, končana v 99 odstotkih. Zapletlo se je pri nabavi nastopnih ploskev stopnišč in podestov glavnega vhoda, ki so stekleni, kar bo uradno otvoritev zamaknilo, ne bo pa vplivalo na uporabo objekta. »Po zagotovilih našega po-dizvajalca naj bi bil dobavni rok tri tedne po odvzetih iz-merah, en teden pa je potreben za montažo. Izmere so bile opravljene 18. avgusta, stopnice so naročene v Nemčiji. Iz dopisa izdelovalca pa je razvidno, da je rok izdelave deset tednov, torej je prvi rok dobave 28. november. Da objekt ne bi stal, smo se odločili, da nastopne plošče stopnic in podestov izvedemo v lesu, da se stopnišče lahko uporablja, zamenjava lesa s steklom pa bo opravljena v prvih dneh decembra. Glede na to se je ptujski župan odločil, da bo svečana otvoritev obnovljenega gledališča v decembru,« je uvodoma na tiskovni konferenci povedal direktor Lju-bomir Cimerman. Objekt gledališča je star, zato je bila sanacija obsežna in zahtevna, opraviti je bilo potrebno veliko zelo premišljenih posegov, da so ga najprej gradbeno obnovili. Nekatere rešitve so iskali skupaj z arhitektom kar sproti. Dela v starem objektu nikoli ne potekajo tako, kot je narisano, stvari se sproti odkrivajo. Gradbena dela so uspeli opraviti pravočasno, bolj se je zapletalo pri notranjih delih, kjer ni nič narejeno tako, kot je bilo narisano, skoraj vse je delno spremenjeno. Tehnični pregled objekta bo 6. novembra, zatem se bo pričela predaja uporabniku, Mestnemu gledališču Ptuj. Najmanj mesec dni bodo potrebovali, da bodo osvojili vso to silno tehniko, ki jo bodo uporabljali pri predstavah, pravi Cimerman. V kletnih prostorih sta dve pisarni, prostor za blagajno, konec septembra je prišlo še do ene spremembe, uredili so prepotrebno garderobo za igralce, dva prostora bo zasedel gostinski del in bosta kmalu predana bodočemu najemniku, ki mora zagotoviti tudi opremo, v tem delu je tudi vhod s stopniščem, prav tako tudi sanitarije za gledalce. Dvorana je v celoti rekonstruirana, po novem ima 250 sedežev. Trenutno še potekajo dela na svetlobni in zvočni tehniki ter oblogi stropa, ki jo je bilo prav tako potrebno spemeniti. Oder je povečan. Objekt je z obnovo dobil tudi mansardo, saj je prej ni imel, v njej pa bodo potekale vaje igralcev. Pri sami gradnji je največ zapletov zahtevala uskladitev svetlobne, zvočne in odrske tehnike z željami bodočih uporabnikov glede na tisto, kar je bilo planirano, in tisto, kar je nekdo ponujal, je med drugim poudaril Cimerman. Res pa je tudi, da so nekatere stvari posodobili, kar bo omogočilo nadgradnjo ob- stoječe tehnike. Pojasnil pa je tudi nekatere spremembe v finančnem delu projekta. Dodatna dela bodo uveljavljavili z aneksi Po osnovni pogodbi je bila vrednost investicije 2.492.000 evrov, tej so kmalu dodali aneks v višini 102.000 evrov, ker so iz prvotne pogodbe »izpadle« luči, v popi- su jih ni bilo, 80.000 evrov znaša aneks zaradi naknadnega urejanja garderob, ki so jih prvotno nameravali urediti v objektu, kjer je sedaj sedež uprave, 30 tisoč evrov pa so stale še nekatere druge spremembe v projektu. Po nove-laciji projekta za MG Ptuj, sprejetega na 11. seji sveta MO Ptuj, bo MO Ptuj odkupila objekt in opremo po ceni okrog 2.700.000 evrov v roku dveh let. Temeljni kamen za obnovo MG Ptuj je bil položen 12. oktobra 2006. Potem ko se je začelo zapletati pri financiranju obnove na podlagi podeljene stavbne pravice, ki je Ministrstvo za kulturo ni želelo priznati, kljub dodeljenim sredstvom na razpisu, je ptujski župan dr. Štefan Čelan izjavil, da Ptujčani to zgradbo gradimo za Ptuj, za ptujsko kulturo, ne gradimo je za nobeno politično stranko, za nobenega resornega ministra. »S podelitvijo stavbne pravice je investicija pokrita, zato se s pridobitvijo državnega deleža ne mudi. V MO Ptuj bomo zadovoljni, če bo ministrstvo sredstva preneslo v leto 2007, ko bo gledališče obnovljeno. V nobenem primeru pa se že dodeljenim srestvom ne mislimo odpovedati,« je mesec dni po začetku investicije v obnovo MG Ptuj še povedal ptujski župan. Pogodba z Gradisom zajema dva načina odplačila naložbe: enkratni odkup, slednje naj bi bilo po zatrjevanju ptujskega župana tudi najverjetnejša možnost, ali pa odplačilo vložka z najemnino za obdobje 14 let. MG Foto: Črtomir Goznik Obnova MG Ptuj je končana v 99 odstotkih, je na tiskovni konferenci povedal Ljubomir Cimerman, direktor Gradisa - Gradbenega podjetja Gradnje Ptuj, d. d. Na fotografiji skupaj z Ivanom Vidovičem iz ptujske občinske uprave. Foto: Črtomir Goznik V obnovljenem gledališču bo 250 sedežev. JČ1 Foto: Črtomir Goznik Z rekonstrukcijo je MG Ptuj pridobilo tudi mansardo, ki je prej ni bilo. V njej so igralci dobili vadbeni prostor. Foto: Črtomir Goznik Stopnišče bo v začetni fazi imelo nastopne plošče in podeste iz lesa, konec novembra jih bodo zamenjali s steklenimi. Trnovska vas • Pogovor z županom ob 9. občinskem prazniku »Vse občine so zadolžene « Pred nekaj več kot letom dni je župansko mesto v občini Trnovska vsa prevzel Alojz Benko. Pravi, da je s svojim dosedanjim delom zadovoljen, a da je še veliko investicij in načrtov, ki jih namerava izpeljati. Prepričan je, da bo v kratkem realizirana tudi ena najpomembnejših investicij v občini, modernizacija regionalne ceste in obenem izgradnja pločnikov. Med najpomembnejše investicije, ki jih je občini Trnovska vas v zadnjem času uspelo realizirati, Benko šteje osnovno šolo. Pravi, da je tudi v letošnjem letu bila ta investicija velik zalogaj za občino, saj so samo letos odplačali približno sto tisoč evrov kredita. Če bo vse teklo po načrti, se bo občina tega dolga rešila leta 2012. Pomembna investicija v minulem letu je bila tudi izgradnja cest: za en kilometer novih cest so po besedah župana odšteli 95 tisoč evrov. Pri realizaciji te investicije jim je pomagalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je prispevalo del sredstev. Tudi izgradnja kanalizacije je bila v letošnjem investicijskem načrtu. V to je občina samo letos vložila približno 70 tisoč evrov. Naslednji teden bodo pričeli še dela na kanalizacijskem omrežju v Trnovski vasi, končali pa naj bi jih naslednje leto. Zahteve občanov bodo uresničene O izredno gostem prometu na cesti, ki pelje skozi občino Foto: Dženana Becirovic Župan občine Trnovska vas Alojz Benko Trnovska vas, je bilo že veliko govora. Župan je pobudo civilne iniciative, da je treba to vprašanje čimprej rešiti, sprejel in se dogovoril za sestanek s predstavniki direkcije RS za ceste. »Gre za investicijo, ki je občina sama ni v stanju izpeljati. V sodelovanju s pristojnimi ustanovami in državo pa upamo, da bo projekt realiziran do leta 2010,« je dejal Benko, ki upa, da se bodo dela začela prihodnja leto. Pomembna zadeva, na kateri občina trenutno veliko dela, je izgradnja internetne in kabelske povezave za obča- ne. Naslednji teden bo v občinskih prostorih otvoritev Infotočke, kjer bo vsem omogočen dostop do interneta. Govor je bilo tudi o tem, da bo v občini družba T-2 postavila oddajnik UMTS, župan pa upa, da bo v kratkem kabelska in internetna povezava omogočena vsem občanom. Na področju informacijske tehnologije bodo naredili še en korak in obnovili spletno stran, na kateri bodo tudi občani imeli možnost sugerirati vodstvu občine svoje predloge za razvoj občine. Osrednja proslava v soboto V okviru praznovanja 9. občinskega praznika je bilo organiziranih že veliko prireditev, osrednja proslava pa bo jutri v domu krajanov v Trnovski vasi. »Poseben poudarek bomo pri našem vodenju v prihodnosti dajali enakomernemu razvoju občine, za kar smo odgovorni vsi, v največji meri pa jaz sam,« je pojasnil Benko. Dženana Becirovic Kidričevo • Osma redna seja občinskega sveta Samo da se ne vidi Na 8. redni seji občinskega sveta so svetniki razpravljali o odloku o podelitvi koncesije za opravljanje pogrebnih storitev in vzdrževanje pokopališč, Albinu Brenclju so mastno zaračunali služnostno pravico za opravljanje dejavnosti na gramoznici v Lovrencu, določili so višino najemnine grobov, vzdrževanja pokopališč in najemnin za uporabo mrliške vežice ter izvolili elektorja za volitve člana državnega sveta in predstavnika občinskega sveta. Svetniki so v prvi obravnavi s pripombami potrdili odlok o podelitvi koncesije za lokalno gospodarsko javno službo opravljanja pogrebnih storitev ter urejanja in vzdrževanja pokopališč. Ponovno ga bodo obravnavali na naslednji seji. Med drugim so predlagali, da naj občina vsaj delno oziroma v sodelovanju z bodočim koncesionarjem prevzame vzdrževanje pokopališč. Med drugim so podali tudi predlog, naj bosta koncesiji ločeni. Predlagali so, da naj bo večji poudarek na referencah oz. dosedanjih izkušnjah bodočega koncesionarja, pomembno pa je tudi število zaposlenih. Ker se ponekod dogaja, da gasilci več ne morejo opravlj ati t. i. gasilskih pogrebov, so predlagali, da se v odloku doda, da se lahko pogrebi opravljajo v skladu z lokalno tradicijo. Albin Promotion nadaljuje v lovrenški gramoznici Sejo v Kidričevem je spremljal tudi Albin Brencl, saj so svetniki obravnavali podelitev služnostne pravice na območju gramoznice v Lovrencu, kar je bil predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja podjetja Albin Promotion. Po požaru 16. avgusta se je Albin Brencl odločil, da kljub poprejšnjemu dogovoru v gramoznico več ne bo sprejemal gradbenih odpadkov. Glede posledic požara pa je povedal, da je dal sam opraviti analize, po katerih naj bi v Kidričevem ostale samo takšne snovi, ki so neškodljive zdravju, med drugim tudi oglje, ki se navsezadnje uporablja v farmaciji. Morebitne škodljive snovi pa bi naj odneslo v višjih plasteh daleč stran, tudi na Hrvaško, kot mu naj bi povedali balo-narji in drugi. Svetniki so odločili, da mora Albin Brencl za 3,5 hektarja veliko zemljišče v skladu z občinskim odlokom občini plačati 132.314 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sanacija gramoznice naj bi bila končana v štirih letih in pol. Služnostno pravico so mu torej podelili, znesek nadomestila pa bo nekoliko nižji, saj so se dogovorili, da bodo izločili cesto, ki omogoča dostop lastnikom sosednjih zemljišč. Nato je popustil tudi Albin Brencelj ter obljubil, da bodo lahko občani v gramoznico še vedno brezplačno dovažali gradbene odpadke, vendar ne vseh. Dogovorili pa so se tudi o protiprašni zaščiti. Vožnja po makadamski dovozni poti bo omejena na 10 km na uro, cesto pa bo uporabnik v vročih in suhih dneh občasno poškropil. Albin Brencl, ki bo dejavnost drobljenja gum po pridobitvi gradbenega dovoljenja nadaljeval, bo zavaroval tudi dostop. Obljubil je varovanje ter nadzor z ljudmi, tehniko in psi. Na koncu je svetnik Viktor Cafuta iz Nove Slovenije opozoril, da s tovrstno sanacijo gramoznice s površinskim zasipavanjem z zdrobljenimi gumami pokrivajo tudi nevarne odpadke, ki se lahko v kratkem pojavijo v podtalnici. Breme korektne sanacije so torej občinski svetniki Kidričevega prenesli na zanamce. Med tem smo izvedeli, da je Albinu Brenclu Ministrstvo za okolje in prostor v torek podelilo gradbeno dovoljenje, na tiskovni konferenci v naslednjem tednu pa bo predstavil podrobnosti. Svetniki so nato izvolili Bogdana Škafarja, SDS, in Antona Habjaniča, LDS, za elektorja za volitve člana državnega sveta ter podžupana Jožefa Medveda za predstavnika občinskega sveta Kidričevo. Predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo Janko Baštevc je svetnike seznanil s projektoma urbanistične ureditve zunanjih odprtih prostorov naselja Kidričevo in urbanistične arhitekturne ureditve naselja Cirkovce z novim osrednjim trgom, križiščem oz. krožiščem in prostora nasproti pokopališča, kjer naj bi bilo parkirišče. Na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani potekajo delavnice, nastali projekti pa bodo predstavljeni v decembru. Vračilo sredstev za izgradnjo telefonije Zdenka Frank, svetovalka za družbene dejavnosti in gospodarstvo občine Kidričevo je svetnike seznanila, da bodo občanom pričeli v naslednjem tednu pošiljati v podpis poravnave za vračilo vlaganj preveč plačanih sredstev v izgradnjo telefonskega omrežja. V septembru je občina podpisala poravnavo z javnim pravobranilstvom, kar je podlaga za vračilo zahtevkov 1100 upravičencem. Zneski so različni in znašajo od 9,94 evra do 769,31evra, kar je odvisno od vrednosti vloženih sredstev. Skupni znesek vračila občanom je 483.261,12 evra. Sredstva, ki so bila vložena iz samoprispevka, se v skladu z zakonom namenijo za izgradnjo infrastrukture na tistih območjih, kjer so se zbirala. Prva vračila bodo v začetku novembra, vsi upravičenci pa bodo zneske prejeli še v letošnjem letu. Svetniki so med drugim razpravljali tudi o tem, kako prispevati sejnine v dobrodelne namene, in da so krajani nezadovoljni, ker v času strelskih vaj v Apačah nimajo dostopa do svojih zemljišč - želeli bi vsaj vnaprej vedeti, kdaj bodo vaje, da si delo laže organizirajo. Vsekakor pa je bila dobra novica dejstvo, da bodo občani lahko v prihodnje v zbirnem centru v Kidričevem po dogovoru s Koteksom brezplačno odlagali tudi svinjske kože. mf OBČINA TRNOVSKA VAS Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob občinskem prazniku občine Trnovska vas. Vabim vas, da se mi pridružite na osrednji prireditvi v soboto, 27. oktobra 2007, ob 17. uri v Domu krajanov v Trnovski vasi. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl.upr.org. Ptuj • Enajsta seja mestnega sveta Za finančne vire pri Mestnem gledališču na novo Dvaindvajsetega oktobra so se ptujski mestni svetniki sestali na enajsti seji, na kateri so razpravljali o dvajsetih točkah dnevnega reda, umaknili so sklep o določitvi vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž v MO Ptuj, na novo pa na dnevni red uvrstili predlog odloka o ustanovitvi JZ Pokrajinski muzej. Razprave o muzeju niso končali, ker še ni vseh (pisnih) odgovorov z Ministrstva za kulturo in tudi ne od vseh treh ormoških ustanoviteljev. Ker še nekaj časa ne bo ustanovitvenega akta, tudi ne bo razpisa za najemnika grajske restavracije, ki že dve leti čaka na investitorja, da jo bo dokončal, potem ko je objekt več kot 15 let čakal, da so končno premaknili zidake. Ministrstvo za kulturo oziroma Evropa sta jih zagotovila, zdaj pa zadeve stojijo, čeprav je bilo vmes kar nekaj optimističnih napovedi, da bo restavracija v letu 2008 (konec aprila ali najkasneje v začetku maja) odprta in bo sprejela prve goste. Rebalans proračuna je višino proračuna MO Ptuj za letos povečal za 1.134.398 ev-rov. Po novem znaša dobrih 32.625.000. Sprejeli so ga po hitrem postopku, ker je potrebno še v oktobru zagotoviti ustrezen sofinancerski delež pri investicijah, podprtih z državnimi sredstvi, na področju športa, kulture, cest (dominikanski samostan, Narodni dom, Ptujsko jezero, cesta Spuhlja-Zabovci, Zagrebška cesta in podobno). Po skrajšanem postopku so sprejeli tudi nekaj drugih odlokov: odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, o organizaciji in delovnem področju občinske uprave in o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Po novem ima mestna uprave urad župana in splošnih zadev, oddelek za finance in analitiko, oddelek za negospodarske javne službe in upravne postopke ter oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo. Nima pa več oddelka za gospodarstvo. V odboru za splošne zadeve in lokalno samoupravo, vodi ga Matej Janžekovič, so predlagali, da naj se preuči možnost, da se delo notranjega revizorja razširijo še na revizijo poslovanja javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj, od šol do knjižnice in CID. Pri odloku o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru so s spremembami določili, da bo do podelitve koncesije s pristaniščem, vstopno-iz-stopnimi mesti na plovbnem območju in plavajočimi napravami upravljal Zavod za šport Ptuj. Spremenili pa so tudi zneske glob iz tolarjev v evre. Na ponedeljkovi seji so se ptujski svetniki bolj ali manj izkazali kot utečen glasovalni stroj, saj skorajda niso razpravljali, razen pri pobudah in vprašanjih, pa še tista, ki so jih dajali, niso bila izjemna; praviloma jih podajajo pisno, a ker so nekateri želeli pri odgovorih občinske uprave še dodatna pojasnila, so se morali oglasiti. Predlog odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v MO Ptuj so potrdili brez sleherne pripombe. Podobno je bilo pri spremembah odlokov o ustanovitvi OŠ dr. Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Zamudo pri odpiranju gledališča bo pojasnil investitor Več so spraševali pri nove-laciji dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za odkup stavbe in opreme Mestnega gledališča Ptuj. Obnova se je izvajala na podlagi podeljene stavbne pravice. Ta naj bi bila tudi glavni razlog, da je Ministrstvo za kulturo v lanskem letu, čeprav je že podpisalo pogodbo, odtegnilo dogovorjena sredstva, čeprav je na drugi strani Ministrstvo za šolstvo in šport pa na Ptuju podprlo pionirski projekt gradnje vrtca na podlagi podeljene stavbne pravice. Z novelacijo projekta si MO Ptuj odpira poti do pridobitve potrebnih sredstev za odkup objekta in opreme še iz drugih virov - državnih in evropskih, ne samo iz proračuna. Po pogodbi bi moral investitor dela pri rekonstrukciji MG Ptuj zaključiti do 1. oktobra letos, ker pa naj bi bil pozabil naročiti steklene stopnice, se bo obnova zamaknila in naj bi bilo svečano odprtje 14. decembra. Stopnice bodo dobavili do 28. novembra, rok za montažo pa je teden dni. Iz razprave na mestnem svetu je bilo razbrati, da še nekako razumejo, da nekaterih del s pogodbo ni bilo mogoče predvideti, ker gre za obnovo starega objekta, da pa so po enem letu od začetka obnove ugotovili, da so pozabili naročiti stopnice, to pa je že težje razumljivo. Investitorja je zato MO Ptuj pooblastila, da sam pojasni javnosti vzroke za zamude pri obnovi. „S steklenim hodnikom in stopnicami je objekt dobil novi prireditveni prostor, s katerim se tudi odpira nov pogled na Ptuj, zato ni bilo mogoče pristati na to, da bi objekt odpirali brez steklenih stopnic," je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Vrednost objekta in opreme je 2.680.590 evrov. Za državni svet Rajka Fajta S tajnim glasovanjem so ptujski mestni svetniki izbrali pet elektorjev v volilno telo za volitve člana državnega sveta, predstavnika lokalnih interesov v VE-7: Silvo Fartek, Dejana Klasinca, Marjana Kolariča, Lidijo Majnik in Konrada Rižnerja. Izmed dveh možnih kandidatov za člana državnega sveta - pred- stavnika lokalnih interesov iz MO Ptuj - pa so izvolili Raj-ka Fajta, prejel je 20 glasov, drugi kandidat Robert Čeh pa 4. Odbori za družbene dejavnosti, za finance ter za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo so se v pripravah na 11. sejo ukvarjali tudi z odlokom o organiziranju in financiranju mladine v MO Ptuj, ki ga je v obravnavo predložila svetniška skupina SD. Menijo, da predloženo gradivo še ni primerno za razpravo na mestnem svetu, zato ga bo potrebno dopolniti z nekaterimi predlogi iz razprav. Svetnik SDS Marjan Ko-larič se je na ponedeljkovi seji zanimal, kdaj bo izdelan izvedbeni projekt za pločnik skozi naselje Podvinci, saj je bilo pri sprejemanju proračuna za leto 2007 zagotovljeno, da bo izdelan v letošnjem letu. Podvinci so strnjeno naselje z več kot tisoč prebivalci, pločnik pa naj bi bil zgrajen že v letih 2004-005, kot izhaja iz načrtov razvojnih programov MO Ptuj za obdobje 2002-006. Projekt je bil ocenjen na dobrih 200 tisoč evrov. Svetnik tudi predlaga, naj bi se na ceste pri avtobusnih postajališčih (pri Rašlovi kapeli in Frediju Kmetcu) namestile talne ovire za umirjanje cestnega prometa. Na cesti Ptuj-Juršinci naj bi skozi naselje Podvinci v bližini avtobusnih postajališč postavili tudi prometne znake o omejitvi hitrosti na 30 km na uro. V proračunu za leto 2008 pa naj bi se zagotovil denar za izdelavo projekta in izvedbo kolesarske poti na relaciji Ro-goznica-Podvinci. Brez tranzitnega prometa bo Ptuj prijaznejši S ciljem, narediti Ptuj pri- jaznejši občanom in obiskovalcem, je v imenu svetniške skupine SD Miran Meško predlagal, da bi se skozi center Ptuja prepovedal tranzitni promet za vozila, težja od 7,5 tone. V ta namen naj bi tudi postavili prometne znake z omejitvami in oznakami za obvezno smer: v naselju Haj-dina pred nadvozom iz smeri Kidričevo proti Ptuju, na krožišču na Ormoški in Pu-hovi cesti iz vseh smeri, pred semaforji na Potrčevi cesti iz smeri Lenarta, pred krožiš-čem na Zagrebški cesti (pri bencinski črpalki) iz vseh smeri ter iz smeri Dornava na krožišču s Puhovo cesto. Svetnik N.Si Peter Pribo-žič je podal pobudo za pre-plastitev in ureditev Ormoške ceste na Ptuju. MO Ptuj naj nemudoma zahteva od Direkcije za ceste RS, da preplasti omenjeno cesto na relaciji od novega krožišča na Ormoški cesti v smeri Spuhlje, ker ima zaradi povečanega prometa skozi Ptuj močno poškodovano cestno površino. Ob tem naj se ob cesti na podlagi izvedenih meritev zahteva tudi izgradnja protihrupne zaščitne ograje in povračilo stroškov za izgradnjo dodatne protihrupne zaščite na stanovanjskih hišah ob cesti. Pobudo za ustanovitev varuha bolnikov pravic je podal svetnik SNS Miroslav Leto-nja. MO Ptuj ima več zdravstvenih institucij (bolnišnico, zdravstveni dom, zasebne izvajalcev zdravstvenih storitev), nima pa institucije, ki bi obravnavala kršitve bolnikovih pravic. Gre za pobudo, ki presega občinske meje, zato v SNS županu predlagajo, da z njo seznani kolegij županov Spodnjega Podravja. Za manj razvita območja je vlada RS izdelala indekse ogroženosti, jih razvrstila v različne kategorije, zato so nekatere manjše občine oziroma občine, ki imajo le dva tisoč prebivalcev, prejele za cestne programe štirikrat oziroma petkrat večja sredstva, je ptujski župan odgovoril na negodovanje svetnika N.Si Janeza Rožmarina zaradi premalo pridobljenega državnega denarja za ceste na območju MO Ptuj, saj se je morala zadovoljiti le z 80 tisoč evri, medtem ko so male občine prejele tudi 300 tisoč in več evrov. Z drugo nove-lacijo projekta pa MO Ptuj računa, da bo pridobila znatna sredstva iz razvojnih prioritet „Razvoj regij" v obdobju 2007-2013 za rekonstrukcijo Potrčeve ceste na Ptuju v dolžini 930 metrov. Stala bo slabe tri milijone evrov; v nekaterih segmentih projekta je možno tudi do 85-odstot-no sofinanciranje. MG Videm m Demanti na izjave videmske ravnateljice Daljavec zanika trditve o nepravilnostih V zvezi s člankom o velikih težavah nove videmske ravnateljice Dragice Majhen, o katerih je govorila na zadnji videmski seji občinskega sveta in med njimi izpostavila tudi čisto tehnične nepravilnosti, povezane z izgradnjo novega vrtca ter adaptacijo dela šole, se je oglasil direktor podjetja GP Project ing, d. o. o., Antun Daljavec. Daljavec se z izjavami ravnateljice namreč ne strinja in pravi: „Naše podjetje je bilo izvajalec gradbenih, obrtniških, inštalacijskih del, del na zunanji ureditvi in opremi kuhinje pri rekonstrukciji kuhinje v Osnovni šoli Videm. Tehnični pregled omenjenih del je bil opravljen 12. junija letos, uporabno dovoljenje pa izdano 15. junija letos, se pravi tri dni po tehničnem pregledu. Strokovna komisija je pregledala izvedena dela, predloženo tehnično in ostalo potrebno dokumentacijo in ni imela pripomb ter je dala predlog upravnemu organu, da izda uporabno dovoljenje. To pomeni, da strokovnjaki in za to kompetentne osebe niso ugotovile nepravilnosti in napak, ki nam jih sedaj očita gospa ravnateljica. Res pa je, da so se med obratovanjem ugotovile nekatere pomanjkljivosti, kot na primer predelava odtoka v pomivalnem koritu in grelnem pultu, kar Vrtec in del šole v centru Vidma; slovesno so ga odprli junija letos. smo uredili v enem tednu od takrat, ko smo o tem bili obveščeni. Napo smo odzračili takoj, ko smo zopet bili obveščeni (prej je nismo mogli, ker se junija šola ni ogrevala). Dodatno je bila naročena oprema za kuhinjo in ena omara ni bila ozemljena, ne pa vsa oprema, kot je navedeno; ozemljili smo jo takoj po obvestilu. V učilnici za tehnični pouk in kabinetu je predviden fiksen trifazni priključek za delovni stroj, kot to predpisujejo predpisi in kot je bilo po projektu, na njihovo željo smo dodatno brezplačno zmontirali dve trifazni vtičnici, tako da ni res, da ni trifaznega toka, bil je od samega začetka. Da so imeli poplavo, nam ni znano, tudi ne razlog za poplavo, zato mi ni jasno, zakaj je to omenjeno v tem kontekstu. Prav tako bi omenil, da smo imeli po nastopu ravnateljice interventni pregled v prisotnosti župana Friderika Bračiča, gospoda Tementa, nadzornika, gospe ravnateljice Majhnove in gospoda hišnika Ferša ter seveda mene kot odgovornega vodjo del. Na tem pregledu je bilo ugotovljeno, da imata oba porabnika, tako šola kot vrtec, svoj števec za elektriko, vodo, telefon in plin, tako da so izjave gospe ravnateljice neresnične, češ da gre vse na strošek šole. Stroški so ločeni! Hotel bi še povedati, da me nihče ne nadleguje, tudi gospa ravnateljica ne, čeprav sama pravi tako. Prav tako je tudi nimam „preko glave"; navsezadnje je reševanje težav tudi del mojega dela in me to ne „živcira". Z veseljem bom pomagal, v kolikor je to v okviru mojega znanja in izkušenj. S težavami se je potrebno spopasti in jih v miru in trezno reševati, zato nas tudi plačujejo." SM Središče ob Dravi • Vračanje vloženih sredstev Oddati je treba vloge za vračilo Občinska uprava občine Središče ob Dravi je sredi septembra podpisala poravnavo o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Poravnava je bila podpisana s strani občine Središče ob Dravi, kot pravno naslednico Krajevne skupnosti Središče ob Dravi, in med zavezanko Republiko Slovenijo. 2. novembra bo občinska uprava občine Središče ob Dravi na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, pričela z zbiranjem vlog - zahtev za izplačilo sredstev, na sedežu občine Središče ob Dravi. Vloge se lahko posredujejo tudi pisno. Na oglasni deski občine Središče ob Dravi bo objavljen seznam oseb, s katerim je razpolagala pravna prednica občine - Krajevna skupnost Središče ob Dravi v času vložitve zahteve za izplačilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Zahtevek za izplačilo s priloženimi dokumenti lahko vložijo fizične osebe, organizacije fizičnih oseb in pravne osebe, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka s finančnim prispevkom v delu in materialu v okviru pravnega posla med lokalno skupnostjo in pravnim prednikom Telekoma Slovenije, d. d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni telegrafski in telefonski promet v obdobju 1981 do 1983 ter v obdobju 1990 do 1992 prispevale k izgradnji javnega telekomunikacijskega omrežja na območju občine Središče ob Dravi. Vloge za izplačila bodo sprejemali do vključno 3. decembra letos. vki Opel Meriva Enjoy Plus. Vsestransko privlačna. k |j| MERIVA Z bogato opremo in 2.350 EUR prihranka. Spoznajte avto, ki navdušuje s svojo vsestranskostjo. Simpatično zunanjost in prostorno notranjost lahko preizkusite pri trgovcu z vozili Opel, kjer se boste še načudili dejstvu, da je izjemen mestni in družinski avto obenem. Ker pa vemo, da hočete več, smo jo opremili še z bogatejšo opremo in ji znižali ceno. Fleksibilnost še nikoli ni bila tako zabavna. Zafira Enjoy Plus. Zabavno fleksibilna. Podajte se na pot s fleksibilnim in zabave polnim avtomobilom. Pri trgovcu z vozili Opel se lahko na lastne oči prepričate o njegovi fleksibilni naravi, s katero sprejme sedem potnikov. Tako lahko vsaka vožnja postane nepozabno doživetje. Da pa bi bila zabava še bolj zanimiva in dostopna, vam Zafira Enjoy Plus nudi še boljšo opremo in nižjo ceno. 3.120 EUR prihranka AVTOHIŠA HVALEČ, Lovrenška cesta 3,2325 Kidričevo, tel.: 02 796 33 33 Slika lahko prikazuje opremo, ki ni serijska. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 5,0 do 9,61/100 km. Emisije CO, www nn^l