Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
For the Editorial Board and SNF President Vladimir Mauko Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year. 25 cents per copy 1 line lOcent, 1 column x 1" $1.40
sLovenslcA
ŽIVE NAJ VSI NARODI,
KI HREPENE DOČAKAT, DAN,
DA, KODER SONCE HODI,
PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN,
KO ROJAK,
PROST BO VSAK,
NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK.
Fr. Prešeren: Zdravica.
FOR A FREE SLOVENIA
LETNIK V. VOLUME V.
TORONTO, 20. APRIL 1955
ŠTEV. 4. — NUMBER 4.
NAUK JALTE
Demokratične imenujemo one države, kjer določajo življenje v državi državljani. Zaradi sorazmerno velikega obsega- današnjih držav ter sodobne zapletenosti in prepletenosti družbenega življenja pa žal večina državljanov le redko in še to po navadi ne preveč učinkovito vpliva na javne zadeve. Tako so na stežaj oprta vrata zlorabam, ki jih zagreše tako poedini voditelji kakor morda v še večji meri javnosti nepoznane osebe in skupine, ki se skrivajo za bolj popularnimi in demagoškimi poedinci.
Objavljeni dokumenti konference v Jalti dokazujejo v polni meri, da so voditelji demokracije slabo odigrali svojo zgodovinsko vlogo.
Objavljeni dokumenti niso sicer odkrili kdo ve kakih novosti, toda kljub cenzuri so dokaj dobro podali atmosfero, v kateri se je odigravala: osebna domišljavost, nepozna-nje stvari, o katerih so odločali, neiskrenost do lastnih zaveznikov, pomanjkanje vsakega čuta za ljudi kot osebe, pa tudi za majhne narode, katere smatrajo za šahovske figure, ki jih poljubno prestavljajo po svetu ali pa žrtvujejo smrti, zanikanje pravice kot notranje meje oblasti ter podlage družbenega reda tako v okviru poedinih narodov kot tudi v oblikovanju mednarodnega občenstva.
že nekaj dni po objavi teh dokumentov se. je umaknil v pokoj Winston Churchill, edini še živi vodilni mož te konference, čeprav ne mara še v popolni politični pokoj, mu objavljeni dokumenti ne bodo pokvarili nadaljnje politične kariere. Enako ni več treba z objavo dokumentov vplivati na javno mnenje, da bi prevpilo Chur-chillovo stalno zahtevo po ponovnem podobnem sestanku. Njegov naslednik A. Eden je že izjavil, da želi enako kot ZDA sestanek zunanjih ministrov, ne pa predstavnikov držav.
Kljub temu se zdi, da utegne imeti objava teh dokumentov dobre posledice. Biti more opomin voditeljem demokratičnega tabora, da bodo mogli doseči kake uspehe v borbi proti komunizmu le, če bodo gradili na nepodkupljivi pravičnosti ter potrebni odločnosti. Biti pa more tudi opomin državljanom, da se ne puste požreti organizacijskemu Stroju sodobne družbe, marveč uveljavljajo svoje pravice na vseh stopnjah samoupravnih in ja-nopravnih ustanov.
dreš
• Belgijski katoličani so priredili hude demonstracije proti vladi, ki hoče odpraviti podporo katoliškim zasebnim šolam.
MATI ILJIPANJA.,.,.
Na križu je visel in umiral Jezus, Marija, njegova Mati je pod križem stala. Silna je bila njena bolečina, a nje ni strla. Upala je na ugoden in srečen konec trpljenja. Upanje ji je dajalo nadčloveško moč, da je vzdržala. Njeno upanje se je naslanjalo na vero. Verovala je v Jezusovo besedo, da bo po trpljenju in smrti tretji dan vstal od mrtvih. Verovala je besedi, ki jo je-angel Gabriel prinesel od Boga, da Jezusovemu kraljestvu ne bo konca. Iz te vere je zrastlo trdno in neodmahljivo upanje. Čim težje je bilo trpljenje, čim bolj so se večale bolečine, čim bližja je bila smrt, tem bližje je bilo vstajenje, zmaga nad bolečinami, in smrtjo. Marijo upanje ni varalo.
Ko je Marija po Jezusovem vne-bohodu doživela preganjanje njegovih učencev in vernikov, smrt prvega mučenca Štefana, mučeništvo apostola Jakoba, ki ga je Herold dal obglaviti, ko je_dožival zapor Petra in njegov skrivni beg izpod oblasti Herodove, jo je vse to seveda bolelo, a verovala je, da nobena človeška sila ne more Jezusu odvzeti oblasti in zmage in da bo kraljstvo božje ostalo na zemlji do konca dni. V tej veri je zaupala in mirno zrla v bodočnost; ni je zbegalo ne preganjanje mlade Cerkve, ne mučeništvo prvih kristjanov.
Marija je tudi Mati upanja s svojim zgledom in svojo priprošnjo. Verujno trdno v božjo besedo kakor Marija, pa bo tudi v nas vzklilo upanje, ki nam bo v trpljenju ohranjalo dušni mir. Nič se nam ni treba bati. Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in se nihče ne pogubil. Sin božji je po Mariji človek postal, živel preprosto življenje, v groznih mukah umrl na križu zato, da bi vse ljudi odrešil in jim dal nadnaravno življenje v izobilju. Za vse ljudi je zadostil, vsem milosti zaslužili; vse je storil, da se more vsak zveličati, če se hoče. Božja volja je zveličavna. Bog hoče zveličanje vsakogar, nobenega ne določi za pogubljenje. Vse, kar nam Bog v življenju naloži, in kar dopusti, da nas zadene, vse nam pomaga, da se zveličamo, če hočemo vse to prav porabiti, tako kakor nam je on namenil.
Le premislimo- svoje dosedanje življenje! Vse, kar nas je zadelo in kar smo doživeli, pretehtajmo v luči te resnice, pa bomo spoznali, da nam je res moglo vse služiti v zveličanje; vse, tudi strahotna doživetja v vojski in revoluciji.
PISMO UREDNIKU!
Bral sem samo po sebi lep uvodnik v Kanadski Ameriški domovini (V slogi je moč!). 5. aprila 1955. Kot se mi zdi, je nekak poizkus odgovora zadnjemu predsedniku prosvetnega pevskega zbora v To-rontu, g. Dragotu Cerarju, ki ste ga Objavili v Vašem listu, ki ga pa AD še ni priobčila. Zanimalo bi me, v koliko je slovenski narodni stvari koristila svoječasna objava dopisov Božidarja Lopate, če ne bi, bi urednik gotovo ne objavljal. Tudi bi javnost zanimalo, zakaj bivši urednik ne ureja več Kanadske AD. Toda tega na žalost samo po sebi lepi uvodnik ne pove.
Opazovalec.
This is Slovenia
Padlim in nam žalujočim je bilo namenjeno vse v zveličanje. Drugega namena Bog ne more imeti. V tej resnici je zakoreninjeno naše upanje, zato je močno in nepremakljivo. Tudi za bodoče velja. Naj pride karkoli, vse bo od Boga namenjeno ali dopuščeno v naše zveličanje. V tem upanju živino, trpimo, se veselimo in v tem upanju bomo tudi umrli Kakor Mariji bo upanje tudi nam dajalo nadčloveško dušni mir. Marija, upanje naše, prosi za nas!


ZA VELIKO NOC V NEW YORK
Kot smo že na drugem mestu poročali, je dobila ga. Dora Koželj kot nagrado za svojo krojno zamisel plačan velikonočni obisk New Yorka. Tekmovanje je organiziral in stroške plačal torontski večernik Toronto Daily Star. Njegov prejšnji lastnik je izročil list karitativni ustanovi The Atkinson Charitable Foundation, ki podpira dobrodelne ustanove, šole, bolnišnice in znanstvene zavode. Tudi ves čisti dobiček večernika gre v to ustanovo. Razen tega organizira Star, ki ima nad 400.000 dnevne naklade, vsako leto po dve akcije za revne otroke - za božično obdarovanje in poleti za počitnice na deželi. Vsako soboto prinaša Star tudi članke newyorkškega pomožnega škofa F. Sheena. Ga. Dora Koželj je na kratko opisala svoje po ovanje v New York za bralce SD.
V NEW-YORKU. OD DESNE NA LEVO GDČ. GWEN COWNEY, UREDNICA MODNE STRANI V „TORONTO DAILY STAR" IN „STAR WEEKLY", G. LOJZE KOŽELJ, GA. DORA KOŽELJ NAGRAJENKA TEKMOVANJA, TER POMOČNICA UREDNICE GDČ. STASIA EVASUK.
SLOVENSKI KOZOLEC
Velika dogodivščina se je začela v sredo tridesetega marca. Ob enajstih zvečer mi je gdč. Gwen Cowley sporočila, da sem dobila na amaterskem šivalnem tekmovanju, ki ga je priredil „Toronto Daily Star", največji kanadski angleški dnevnik, poleg prve nagrade v grupi originalnih krojev, še veliko
nagrado med petimi grupami - potovanje v New York zase in spremljevalca po svoji lastni izbiri in okusu.
Ker sem poročena, izbira pač ni prišla v poštev. Pa sem se potolažila z mislijo, da bi bila v nasprotnem slučaju morda še v večji zadregi, to je, da ne bi mogla najti
nikogar, ki bi se podal z menoj v to dogodivščino.
Odhod je bil določen za ob osmih zvečer na Veliki četrtek. Pred Royal York hotelom smo se sešli z gdč. Gwen Cowley, urednico modne strani v „Toronto Daily Star" in „Star Weekly' ter njeno pomočnico gdč. Stasio Evasuk. T.C.A. Viscount
ŠKOFJA LOKA
„Northernmost Yugoslavia is called Slovenia. It is a land of mountains, the Julian Alps. Everywhere green dominates: dark green in great forests of fir and pine and beech, emerald green in mountain pastures, and light green in cultivated strips of level land down in the valleys. The people of Slovenia are famous as woodcarvers. The houses, very much like Swiss chatlets, display fine examples of the woodcarvers' art, in gables, doorways, window frames and balustrades." Yugoslavia, G. Kish, Holiday House Inc., New York 1952, str. 4
ABN Information Service, published by the American Friends of Antibolshevist Block of Nations in Chicago, is bring, ing in its March 1955 issue the following articles about Slovenia:
CO-EXISTENCE IN TRUTHFULNESS
As we approach the 10th anniversary of terrible crimes committed by the „mild dictator", Tito, against all Yugoslav nations, enthusiastic neutralists should be reminded of these crimes. In
Slovenia alone, over 10,000 young boys were killed without trial because they were anti-communists. How, then, can men such as Tito create a bridge between East and West?
Dictator Tito's visit to India, the seemingly disinterested attitude of Yugoslav communists toward the change in Soviet leadership in Moscow, and the trial of ex-ideologist of Titoism, Milovan Djilas, and Tito's biographer, Dedijer, in Yugoslavia
—	received wide publication last month. News commentators generally concluded: Yugoslavia firmly follows its own path, like India, between East and West. Departure from the strict party line represents „treason against socialistic democracy"
—	usually punishable by death. However, the mild sentences given Djilas and Dedijer, although ertremely unusual in communist trials, are deceptive ....
Contrary to this kind of co-existence in deception, Pope Pius XII, in his Christmas message, called the world to the co-existence in thruthfulness. He said that on the one side, the voice of the people whose ideals are Truth, Love and Spiritualty, is extinct by public suppression; on the other side, the fear to express appreciation of good will is too great; therefore it is up to politics to encourage the fist and to listen to the second voice. Statemen should show greater courage and confidence, and make examples to others of firmness and courage, and so thwart the threatenings of the dark powers . . .
TRIEST OR BREMEN?
The problem of Triest has not been solved by its incorporating with Italy. The percentage of Austrian tonnage passing trough Triest has been falling rapidly, while tonnage of Austrian goods passing trough Bremen has steadily increased. This is a danger to the economic security of the Triest population. The Danube Territory Research Institute has pointed to the reason: the tariff policy of the Italian State Railroad is such that the Austrians are better off to send their goods by the longer route to the North Sea, than to ship through the nearby port of Triest. The situation seems absurd. In 1915, Italian prime-minister Luigi Einaudi wrote: „Triest will loose ist greatest value on that day when it is cut off from Austrian and Slavic hinterland and incorporated into Italy".
Communist Yugoslavia correctly evaluated the importance of an Adriatic port for Central Europe. The construction of a new port at Reka (Fiume) is under way. In 1954 it handled over 2,000.000 tonnage of international exchange, plus local trade of 600.000 tonnage — appreciable danger to Triest.
A simple and just solution of the Triest problem? Include it with its own natural hinterland, Free Slovenia, which never had any ambitions other than to exist freely without interference with other nations ....
nas je ponesel iz letališča Malton in kmalu smo bili v višini sedemnajst tisoč čevljev. Pod nami so plavali oblaki, nad nami luna, zvezde in jasno nebo. Leteli smo nad Ontarijskim jezerom in med oblaki opazovali neštete luči oddaljujoče-ga se Toronta in bližajočega se Buffala. Nato pa le še tu in tam luči manjših naselj in po dobri uri vožnje so nas začeli pozibavati
in pretresati vetrovi, znanilci Oceana in bližajočega se cilja. Kmalu smo opazili velikanski žareč sij, ki obdaja New York. Ta sij se je razdrobil v morje posameznih luči in že smo pristali na mednarodnem letališču na Long Island. S taksijem smo se zapeljali naravnost v hotel Roosvelt, kjer je bila za nas rezervirana lepa velika soba s te-(Nadaljevanje na drugi strani)
PEVSKI ZBOR FARE SV. ŠTEFANA POD VODSTVOM P. VENDELINA, OFM, NA KONCERTU ABN
CHICAGU.
IZ SLOVENSKEGA TISKA
ZAPOSLENOST V SLOVENIJI
„Razvoj gospodarstva in pridobitnih delavnosti torej zaostaja za naraščanjem prebivalstva; (prebivalstvo narašča počasneje kot v ostalih republikah, zato se relativna pomembnost Slovencev v celotni državi manjša). Ob sedanjem ritmu naraščanja slovenskega pre-bilvalstva bi gospodarstvo (panoge izven kmetijstva) moralo nuditi najmanj 18—20.000 novih mest vsako leto. Samo na ta način bi moglo absorbirati naravni prirastek in pa počasi razbremenjevati poljedelstvo od prevelikega demografskega pritiska. Tega pa ni pričakovati, dokler o našem gospodarskem razvoju odločuje Beograd."
Janez Arnež, Zaposlenost v LR Sloveniji, Družabna pravda 87, str. 10—11.
PIJ XII. IN SOCIALNO VPRAŠANJE
„Bilo je pred tremi leti, ko je za novo leto 1952 v slovesni avdi-jenci sprejel cvet rimskega plemstva in patricijev. Bili so med njimi potomci družin, ki so v zgodovini dale več papežev: Orsini, Co-lonna, Ruspoli, Drago, Borghese, Aldobrandini . . . Družba je bila odlična. Gospodje v fraku ali uniformah papeške plemške garde, dame v predpisanih črnih oblekah, mantiljah in črnih čipkastih pajčo-lanih.
„Prejšnjo noč se je zgodil škandal v Trastvere pri „Alfredu", ki je sredi proletarske četrti v zadnjih letih postal zelo obiskan nočni lokal za izbrane rimske bogataše in diplomate. Ko so v pozni uri na večer starega leta dospeli avtomobili z družbo dam in gospodov, so
jih v temi pred lokalom neznanci oblili s smrdečo tekočino.
,Papež ni vedel niti ni mogel slutiti, kaj se je v noči zgodilo v sosednjem Trastevere. Poslušal je pozdrav kneza Colonna, ki je v imenu zbranega plemstva papežu izrazil novoletne čestitke, zraven pa indirektno prosil, naj s svojo avtoriteto prepreči zemljiško reformo v Italiji.
„Papežev odgovor: Gospodje, Vaš čas je minil! Razkošno početje je spričo tolike revščine in bede nen-ravno, je greh. Delajte, ne vztrajajte trmasto na svojih privilegijih, prilagodite se novim razmeram, dajte dober vzgled, ne po pohujšanja . . .
„Ko so nobili odhajali po vatikanskih stopnicah, je bilo čuti mrmranje. Do sedaj smo bili vajeni slišati take očitke od druge strani. To je klerikalen komunizem.
„Papež gotovo ni vedel, kaj se je v noči zgodilo v Trastevere. Pa če bi vedel, ne bi drugače govoril, čeprav bi dogodka seveda nikdar ne odobraval."
dr. Ivan Ahčin, Naša pot in naš cilj, Družabna pravda št. 87, str. 2-3.
SLOVENCI IN MONARHIJA
Prav ta počenjanja ,kralja" Petra nas bodo prisilila, da bomo Slovenci končno zavzeli čisto načelo stališče do monarhije in republike. Vsak, ki sploh veruje v restav-i'acijo demokratične Jugoslavije, se mora namreč nehote vprašati, kaj bi bilo, ako bi zasedel jugoslovanski prestol res kdaj človek takih moralnih kvalitet in takega takta, kakršnega pokazuje g. Peter Kara-
djordjevič brez vsakega sramu že vsa zadnja leta. Pasti bi morali nujno v razmere, kakršne je uvedel v nekdanjo Srbijo Aleksander Obrenovič. Ne gre tu samo za to, da ta mladi mož dosledno Slovence sploh ignorira, temveč gre za najbolj osnovne moralne in srčne kvalitete, da kakih intelektualnih niti ne Omenjam ne. Po vsem, kakor se pokazuje, tudi menda ni nobenega Slovenca več, ki bi sploh reflektiral na kako njegovo „naklonjenost", toda diskvalificiral se je na zunaj dovolj tudi s tem, da sploh ni nikoli kazal kake potrebe po kakšnih stikih s Slovenci.
Nekdanjega kralja Petra II. prav res ni ,rušil" nihče, temveč se je pridno rušil in gotovo dokončno zrušil sam. Zrušil se je tako temeljito, da je moralo likvidiran že celo pri vseh uvidevnih Srbih, kajti vsi se ga sramujejo in le kak velesrbski šovinist ali „ravnogor-ski" pustolovec ga še kdaj omenja. (Smeha vredno je dejstvo, da je celo b. ambasador g. Konstantin Fotič ob lanskoletni ,dolarski" aferi pozval bivšega kralja Petra, naj - abdicira!) V tem pogledu bi mu morali biti vsi, ki upajo na vzpostavitev demokratične Jugoslavije, celo od srca hvaležni, kajti z vsem svojim postopanjem in z vsem svojim značajem je izvršil vsem Jugoslovanom to edino, a veliko uslugo, da je am izlo čil iz kompleksa naših spornih vrašanj vprašanje monarhije in republike, ki je igra lo nekoč, vsaj med Srbi in Hrvati, veliko in nesrečno vlogo.
Danes tega problema očividno sploh ni več, kajti takega kralja
KNJIGE IN REVIJE
9 Slovenska kulturna akcija bo
izdala v 1. 1955-56 naslednje publikacije:
Redna izdanja:	1
6 številk revije Meddobja, Zbornik znanstvenih razprav in esejev Vrednote ter knjige: Vladimir Kos - France Gorše, Križev pot proSe-žih s Kosovo pesnitvijo in 14 Gor-šetovimi laviranimi peresnimi risbami, opremil Milan Volovšek (že izšla), Balantičev zbornik in roman Marijina Marolta Zori, noč vesela.
Izredna izdanja:
Geržinič Lojze, Irenej Frideri Baraga, oratorij za zbor, soliste in klavir na besedilo Tineta Debelja-ka z linorezi Bare Remec. Dinko Bertoncelj, Dhaulaghiri, po pisateljevem dnevniku s sodelovanjem dr. Vojka Arka sestavljena knjiga, izvirne fotografije Gerharda Watz-la.
Naročniki dobe tudi 12 številko Glasu SKA.
Naročnina za redna izdanja je $10.- (broš.) oz 11.- (platno), za redna in izredna 14,- (broš.) oz $16,- (platno). Plačana mora biti do 30. septembra 1955.
• Razgovori in razgledi, 2 štev. prinašajo naslednjo vsebino: Mnogovrstnost je nuja, ne zlo (Tomaž; Akv.), Vera, Vera in Slovenci, Uvod v celostno logiko (logiko li-j ka), Predmetna teorija, Problem slovenske protireformacije, Slovstvo k problematiki sodobnosti, Pogled v revije (Veda in vera), Knjige (A. Kolbanek, Das Ende des mechanistischen Zeitalters, K. Jaspers, Europa der Gegenwart), Paberki (Naloga sodobne filozofije, Krščanstvo in sodobnost, Žena-komplicirana tudi biološko, Dednost, Zakon rodovitnosti, Rast prebivalstva), Odmevi in Urednikova pošta. Kdor se zanima za delo tega dopisnega seminarja, naj se prijavi na Slovenian Research Centre, 61 McFarland Ave., Toronto.
ZA VELIKO NOC V NEW YORK
(Nadaljevanje s prve strani)
GA. DORA KOŽELJ
pač ne bi mogel sprejeti nikoli noben Slovenec, noben Hrvat in niti noben uvideven Srb več. Po vseh izkušnjah zadnjih let smo pa lahko trdno prepričani, da posledinji srbski zanessenjak. Tako so čas in okoliščine same rešile eno izmed perečih Jugoslovanskih vprašanj", s čemer je že precej olajšana pot do nadaljnjega sporazumevanja.
F. B.
Klic Triglava, štev. 161, Leto 8, stran 8.
NARODNI PLESI IZ DOMOVINE
Štr. 6 v grupi česko-Slovaška
Narodni ples Zapadne Moravske
Glavna lepota zelo razširjenega Latovaka ni toliko v plesnih korakih kot v glasbi, kjer se ritem nepričakovano često spremeni iz 3/4 v 2/4. Kot v vseh narodnih plesih na Češkem in Slovaškem pridaje lepota originalnih noš mnogo k celotni predstavi. V zgornji sliki vidimo znano nošo iz Kyjova, ko plesalca izvajata vr-tak v latovaku.
Narodni plesi bodo z drugimi oblikami češke in slovaške kulture, ki so jo prinesli novi priseljenci v Kanado, igrali važno vlogo v kulturnem razvoju vaše nove domovine. Pomnite to, kadar mislite na domovino.
OID VIENNA
m
m
MUTUAL CO-OPERATION LEAGUE
Zadnjega marca tega leta so za-topniki 16 kanadskih etničnih grup ustanovili novo organizacijo z zgornjim imenom, ki povezuje preko 600.000 kanadčanov in novo-kanad-čanov. Priprave so se vlekle preko pol leta, končno so se povezale naslednje organizacije: Nationol Committee for fre Albanija, Bulgarian National Front, Byelorussian Liberation Movement, Cossack Na tional Liberation Movement, Unit ed Croatians of Canada in the na me of Cardinal Stepinac, Estonian National Committee, Canadian Hungarian Association Hun garian Veteran Association Latvian National Federation of Ca nada, Daugavas Vanagi - Latvian Veterans, Canadian Lithuanian Fe deartion, Lithuanian Veteran Fe deration, Macedonian Victory Organization, Canadian Polish Congres, Slovak Legion, Slovenian National Federation of Canada in Ukrainian Canadian Committee.
V izzvršnem odboru so: Predsed nik A. J. Misiak (Polish Congres). Namestnik predsednika in prvi podpredsednik ter vodja oddelka za propagando in politična vprašanja G. Kar-manin (Ukrainian Nat. Com.). Drugi podpredsednik in vodja oddelka za kulturna vprašanja E.N.N. Saluran (Estonian Nat. Com.). Tretji podpredsednik in vodja oddelka za veteranske zadeve N. Korpo-nay (Hungarian Veter. Ass.), Tajnik M. Jakubec, (Slovak Legion). Blagajnik in pomočnik tajnika S. Hmara (Byelorussian Liber. Movement) ter zvezni predstavnik za tisk V. Mauko (Slovenian Nat. Fed. of Canada). — Kot revizorji so bili izvoljeni Peter Ktona (Albanian Nat. Com.), Alex. Stashans (Latvian Nat. Fed.) in P. Petrenko (Cossaks Lib. Mov.).
Upati je, da bo nova organizacija kos velikim načrtom, ki si jih je zadala v svojem programu, ki je razviden iz odborniških mest. Povedati moramo, da je vsak izvoljenih organiziral svoj lastni odbor iz najrazličnejših nacionalnih grup. Veliko truda je bilo že vloženo v pripravljelna dela, pa bi bilo idealistom, ki so se zbrali v tej novi organizaciji zelo težko, če ne bi želi uspehov.	V.M.
levijskim prejemnikom. Zaspala sem z mislijo, da če se naslednje jutro zbudim doma v Torontu ne bom nič presečena, ker vse to so najbrže le sladke sanje.
Toda zbudila sem se v New Yor-ku. Da bi dali našemu izletu še večji pomen, se nam je pri zajtrku pridružil poročevalec in fotograf „Toronto Daily Star" g. Lloyd Lcckhardt. Najprej sem bila osupla nad toliko pozornostjo, toda vsi naši gostitelji so bili tako prijazni, da smo se kmalu počutili kakor med starimi znanci. Po dopoldanskemu razgledovanju trgovin smo se sešli na južini v Waldorf Astoria, ki je eden največjih in najlepših hotelov na svetu. Dviguje se dvainštirideset nadstropij visoko v nebo, v njem so najvažnejše družabne prireditve in je znan kot Newyorkša neuradna palača.
Popoldne smo se podali v pristanišče Battery Park, odkoder smo se zapeljali z ladjo proti spomeniku Svobode, ki stoji na otoku Bed-loe. Zdi se, kakor, da se dviguje iz Oceana ta največji spomenik na svetu, za katerega je naredil Frederic Bartholdy načrt. Spomenik je dar svobodoljubnih Francozov svobodoljubnim Amerikancem. Predstavlja ženo, ki drži gorečo baklo v stegnjeni desnici, v levici pa tablico z datumom četrtega ju lija sedemnajsto šestisedemendese tega, ki je datum „Declaration of Independence". Tam stoji ob vhodu v Ameriko in v vsej svoji mogočnosti oznanja svetu rojstvo nove svobodne države, oznanja največjo dobrino, ki jo narod more doseči - svobodo in demokracijo. Ko stojim in gledam to veličanstvo podobo si želim, da bi vsi narodi na svetu dosegli to veliko dobrino, zlasti še naš mali slovenski narod in da bi se nešteto kipov svobode dvignilo širom sveta, kamor bi ljudje vseh narodov romali kakor na božjo pot v bratski slogi, svobodi miru.
Nad vse zanimiv se mi je zdel obisk pri Organizaciji podinjenih narodov. Tri stavbe - veliki simbol želje človeštva po trajnem miru. Najznamenitejša med tremi je taj-
venju. Prometne ulice so kakor ozke steze, ljudje in prometna sredstva kakor neutrudne mravlje.
Zdi se mi, da je najbolj newjork-ška ulica Broadway, kjer se porajajo in vstajajo filmske zvezde. Mislim, da se vsaka obiskovalka New Yorka rada smuka po tej ulici, kajti koncem koncev človek nikdar ne ve, kje ga čaka sreča. Vsekakor sem se trdno prepričala, da me moja ne čaka na Broadway-u, kajti dala sem ji dovolj prilike, da se srečava. V Royal Theatru smo gledali vseselo spevoigro „Boy Friend" in v Imperial Theatru zbadljivko „Silk Stockings". Vsebina je vzeta po filmu „Ninočka" in je polna ironije na boljševiško Rusi-po. Vlogo Ninočke je igrala znana filmska igralka Hildegarde Neff.
Naj omenim še Rockenfeiler Center. Na površini dvanajstih akrov stoji petnajst stavb, vsaka posebej svojevrstna zanimivost, vse skupaj predstavljajo svojevrstno mesto v sredi mesta. Omenim naj samo Radio City Music Hall, kjer smo na Veliki petek gledali vrsto simboličnih velikonočnih predstav. Gledališki odri so tako praktični, da v nekaj sekundah spremene celo prizorišče.
Velika nedelja. Zadnji dan našega bivanja v New Yorku. St. Patrick's Cathedral, ena najlepših cerkva v Ameriki, je bila nabito polna. Zbor in naša srca z njim so prepevala eno samo melodijo, velikonočno pesem, pesem vstajenja.
In kdo še ni slišal v velikonočni promenadi na 5th Ave. Bil je lep sončen dan in ulica polna ljudi. Pomlad cvete na klobukih, pomlad brsti v gumbnicah, pomlad v očeh, v srcu pomlad.
V hotelu Pierr smo videli kratka televizijsko odajo in nato med ju-žino gledali modno razstavo, kjer so razkazovali stvaritve najslavnejših evropskih in ameriških modnih i ustvarjalcev. Razstavljali so pred vsem večerne obleke in klobuke. Na tej južini so bili med drugimi slavnimi gosti tudi Margaret Truman, filmska igralka Hildegard Neff in Fay Emerson. Po končani razstavi sem se sestala s predsednikom „Association of Canadian Designers" gospodom Fourejem.
In še eno presenečenje me je čakalo ta dan, srečanje z Eddom Sulivanom. Predstavljena sem mu bila v CBS studiu med popoldansko skušnjo in zvečer smo gledali njegovo oddajo „Toast of the Town".
Ne morem našteti vseh restavracij, kjer smo se ustavljali, okrep-čevali in gledali razstavljene slike slavnih ljudi, ki običajno tam gostujejo. Iskala sem prostor, kamor bi eventuelno obesila svoj skromni potret, pa ga nisem našla. Zato se mi je zdelo, da je najbolje, da se vdam v usodo in se vrnem nazaj v Toronto in v staro vsakodnevno življenje.
Veliki pondeljek. Sonce še vedno sije prijazno in lepo, ko mahamo v slovo New Yorku in zakliče-mo zbogom trem prekrasnim dnem, ki smo jih tam preživali. Zopet smo se dvignili nad oblake in se po eni uri in pol znašli na tleh. In ko se človek znajde na tleh, je navadno konec lepih sanj. Toda lepih, srečnih spominov ne bo nikoli konec. V New Yorku so mi moji gostitelji poklonili velikonočni klobuk in velikonočnega zajčka. Tik predno smo se vkrcali na avion,
ništvo, devetintrideset nadstropij!^1110 krstili zajčka na gospodične visoka stavba, zgrajena iz jekla in stekla. Ob vhodu v General Assembly Hall nas je vodnik opozoril na sedem prednjih vrat iz nikla in brona, vsaka med njimi v vrednosti enajst tisoč dolarjev. Ta vrata so dar Kanadčanov Združenim Narodom. Tretja stavba se imenuje The Meeting Hall.
In potem Empire State Building. Najvišja zgradba na svetu in na vrhu je postavljen še najvišji televizijski stolp, kar so jih do sedaj zgradili. Dvigala te ponesejo na razgledno streho in pred tabo leži New York v vsej svoji širini in višini, v vsej svoji naglici in vr-
Evasuk. Tako me bo moj zajček vedno spominjal na lepe dneve, ki smo jih skupaj preživeli. Poleg tega sem ob povratku v Toronto dobila zbirko fotografij, ki jih je neutrudni gospod Lockhart posnemal na vseh znamenitih mestih, katere smo obiskali.
Premišljala sem, kako naj izkažem hvaležnost „Toronto Daily Star" in sem prišla do zaključka, da ne morem storiti ničesar drugega, kot iz hvaležnosti kupovati po dva izvoda na dan. Tako je bila moja prva pot iz letališča do vogalne stojnice, kjer sem kupila svojo prvo kvoto.	Dora Koželj
IZ PISARNE HON. J. W. PICKERSGILL-A, MINISTRA ZA DRŽAVLJANSTVO IN VSELJEVANJE SMO DOBILI NASLEDNJE OBVESTILO:
Sreda, 18. April 1955
V zadnjih mesecih je število prosilcev za kanadsko državljanstvo v Torontu naraslo tako močno, da je kanadska vlada čutila potrebo odpreti nov urad s potrebnimi uradniki v Torontu, ki sprejemajo tozadevne prošnje.
Novo pisarno na 1200 Bay Street v Torontu so odprli 1. aprila 1955. Uradniki so na razpolago prosilcem s vsemi potrebnimi informacijami ter bodo pomagali tudi pri sestavljanju prošenj za kanadsko državljanstvo.
MED SLOVENCI
ČLANSTVO SNZ V CHICAGU NA LETNEM PIKNIKU AVGUSTA 1954.
IZ TORONTA
•	Kulturni večer 24. marca. R.
Čuješ je poročal o novi logiki dunajskega filozofa Leona Gabriela (celostna alogika ali logika lika), ki skuša z dopolnitvijo ter poglobitvijo dosedanje logike najti primerno duhovno sredstvo za pre-maganje dialektike, ki je bila zna-čila za dosedanji razvoj evropske kulture. Gospa dr. Ljudmila Dolar-Mantuani pa je podala pregleden in izčrpen prikaz del, ki so in bodo zvezana z vodno potjo sv. Lovrenca. Prihodnji večer 22. aprila bo posvečen spominu Paula Claudela.
•	Duhovno obnovo za Veliko noč je vodil v torontski slovenski župniji preč. g. Bernard Ambrožič, O. F.M., spovedoval pa je tudi prevzv. dr. Gregorij Rožman, ki se je na potu iz Montreala zadržal za nekaj dni v Torontu, kjer je sorazmerno veliko njegovih škofljanov.
•	Denarno nagrado in brezplačno potovanje v New York za dva je dobila ga. Dora Koželj za svojo šiviljsko spretnost pri nagradnem tekmovanju, ki ga je razpisal tukajšnji večernik „The Daily Star". List je objavil dve njeni fotografi-jiter obširnejše poročilo, v katerem ji napoveduje še velike uspehe pri ustvarjanju krojev, čestitamo!
POSNEMANJA VREDNO!
Nekega naročnika našega lista je velikonočna številka tako navdušila, da je takoj poslal upravi $10,- za tiskovni sklad. Ko bi bilo med našimi naročniki več tako praktično mislečih prijateljev lista, bi lahko bile vse številke na podobni višini.
•	Hranilnica in posojilnica Janeza Ev. Kreka v Torontu je imela izredni ob-čni zbor, na katerem je spremenila pravila v toliko, da sme vsakemu članu posoditi največ do $2.000.-. Dosedanja najvišja mera je bila $1.000.-. Sprememba pravil je postala potrebna, da bi bilo mogoče spraviti več dearja v pro met, ker deleži stalno presegajo posojila. $12.000,- je ravnateljstvo naložilo že v delnice ontarijske Lige v upanju, da bo denar prinesel večje obresti kot pa na tekočem računu. Mesečni obračun za marec izkazuje $66.284.57 vlog, $44.824.79 posojil in 251 članov.
•	Na Cvetno nedeljo je imelo Društvo Najsvetejšega Imena po zadnji maši svoj redni sestanek, na katerem je govoril duhovni vodja č. g. Janez Kopač, popoldne pa je bila prireditev istega društva v cerkveni dvorani, ki je bila posvečena spominu Kristusovega trpljenja in pa deseti obletnici slovenske tragedije. Govoril je g. Peter Markež. Po govoru je bil predvajan lep film o Kristusovem trpljenju. Tudi obisk je bil nad vse zadovoljiv.
CHICAGO IN OKOLICA
•	Misterij Slehernik. Vprizori-
tev verskega misterija .Slehernik" na tiho nedeljo dne 27. marca, je bil velik kulturni dogodek za slovensko faro sv. Štefana. Prvič v zgodovini slovenskega kulturnega udejstvovanja ameriških Slovencev v Chicagu je bila podana tako resna in pretresljiva igra na odru. Režija igre, ki zahteva velike vztrajnosti in požrtvovalnosti, zlasti še od glavnega igralca, je bila v rokah Fr. Fortunata Zormana, OFM. Moramo reči, da je v svo-
jem prizadevanju uspel. Oder sam, ki sicer po svoji konstrukciji ni najboljši, je bil prav dobro pogojen. Delo novega slov. naseljenca, Fr. Kazimira Žerdina. Tudi glasbene točke (plošče), cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi p. Ven-delin, so bile prav dobro izbrane. Igralci so tudi doprinesli svoj del. Zlasti moramo pohvaliti nosilca igre Slehernika, ki ga je odlično podal Mr. Marijan Merala. Ob njem so se prav dobro zvrstili ostali soigralci, tako n.pr. Lojze Gre-gorič kot Družabnik, Tone. Štukelj v vlogi božje poslanke Smrti. Prav dobre so bile podane tudi ostale simblične vloge. - Občinstvo, ki je bilo doslej vajeno le burk in manj resnih iger, je z napeto pozornostjo sledilo razvoju igre. Tudi kaka solza je zdrknila iz oči posameznikov. Dokaz dobrega podajanja igralcev. Škoda, da ni bilo večje udeležbe. Upamo, da bo tej prireditvi še sledilo kaj sličnega. Globokega, duha in srca povzdigujočega!
•	Zlata poroka. Dne 15. aprila bosta ponovila obljubo zvestobe za 50 let vzornega zakonskega življenja slovenska čikaška pijonirja Mihael in Mary Trinko na 2114 W. 23rd Pl. Trinkova družina je, tako je povedano v Spominskem zborniku fare sv. Štefana, ena izmed najodličnejših in najzaved-nejših slovenskih družin v fari. Mr. Michael Trinko izhaja iz znane Trinko ve družine v župniji Dreka v Benečiji. Iz te družine je izšel tudi voditelj beneških Slovencev, pesnik in pisatelj msgr. Trinko, ki je nedavno umrl v visoki starosti. V zakonu se je Trinkovim rodilo 10 otrok, devet jih je še živih. Sin John je duhovnik pri očetih frančiškanih v Lemontu, dve hčerki sta redovnici. Jubilatoma izrekamo tudi mi iskrene čestitke z željo, da dočakata še diamantni jubilej.
•	Zlati jubilej Društva Marije Pomagaj, KSK J. Na belo nedeljo je proslavilo Društvo Marije Pomagaj, KSKJ 50 letnico svojega plodonosnega obstoja. V proslavo zlatega jubileja je bila najprej v cerkvi cerkvena svečanost. Slavnostno pridigo je imel župnik p. Le-nard. Po maši se je vršil v novi dvorani banket, na katerem je nastopilo več govornikov, po banketu pa je bila podana še zabavna igra „Pomotoma nevesta", katero so dovolj dobro podali nam že znani igralci.
•	Hočete imeti lep stanski zemljevid Slovenije? V založbi Slovenske Besede v Argentini je izšel okusno izdelan, na trpežnem kartonu, barvast zemljevid Slovenije. Za pol dolarja ga lahko dobite pri poverjeniku Mirku Geratiču, 2737 W. 16th Str.,, Chisago 8, 111. Pišite ponj!
SPREMEMBA NASLOVA
Pavle Horvat vljudno sporoča vsem svojim prijateljem in znancem da se mu v bodoče javljajo na sledeči naslov: Pavle Horvat, 637 Maple Avenue, Winnetka, Illinois, USA. - Telefon: Winnetka 6-0703. Za osebni razgovor najboljše klicati po 7 p.m.
•	Veliki koncert narodnih pesmi narodov pod železno zaveso, ki ga prirejejo prijatelji Antiboljše-viskega Bloka Narodov v Chicagu, bo v nedeljo 1. maja ob 7. zvečer
v Orchestra Hal, na 220 S. Michi-gan Ave. Od Slovencev bo nasto pil naš klavirski mojster g. dr. Al fred Fišinger. Vstopnice po $2.00. 1.50 in po 1.00 lahko dobite pri vseh odbornikih SNZ v Chicagu.
Iz Buenos Airesa
•	1. aprila je praznoval petdesetletnico rojstva predsednik SKA. urednik Vrednot in sourednik Med dobja, časnikar Ruda Jurčec.
•	SKA je začela z rednimi kul turnimi večeri. 17. aprila je predaval dr. Ignacij Lenček o kulturnem življenju v Evropi.
•	SKA v Buenos Airesu je odprla umetniško slikarsko in kiparsko šolo.
Paberki
BRANC0 C0SULICH
279 QUEN ST. WEST - TORONTO, ONT., CANADA
sporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem kot tudi drugim interesentom v ZDA, da smo zaradi povečanega prometa odprli novo podružnico v New Yorku, ki bo omogočila še hitrejšo odpravo paketov in denarja.
Preglejte naš oglas v tem časopisu. Za vsa naročila in potrebe iz ZDA se obračajte na:
Cosulicii Export Co.
202 West - 40th Str., New York 18, N. Y. CHickering 4-5035
SIR WINSTON CHURCHILL JE ODŠEL V POKOJ
V zgodovini sodobnosti predstav lja Sir Winston Churchill gotovo eno najbolj markantnih političnih osebnosti, ki ni vplival odločino samo na razvoj dogodkov v Veliki Britaniji in Britanskem imperiju marveč na celem svetu. Zgodovinarji bodo cenili njegova dejanja ter njih vrednost. Za slovenski na rod je njegovo ime zvezano s pre nekaterimi žalostimi spomini kot podpiranjem komunizma v Jugo slaviji z Vetrinjem, njegovo cinič no izjavo, da njega razmere v Jugo slaviji po vojni ne zanimajo, saj ne bo tam živel in podobno. Kljub temu mu je treba priznati, da bi bil svetovni položaj brez njega in njegovega dela danes še slabši kot pa je.
Njegov naslednik je bivši zunaji minister Anthony Eden, čigar nazori vzbujajo upanje, da bodo razlike med ameriško in angleško politiko v bodoče nekoliko manjše. To se je pokazalo že tako glede mnen; o ponovnem srečanju predstavnikov velesil kakor tudi glede vrednosti atomske bombe.
NOVA SREDSTVA V BORBI PROTI VERI
Ker povzroča neposredno javno preganjanje Cerkve v Jugoslaviji na Zapadu nerazpoloženje, so se komunisti odločili za manj hrupno in bolj prikrito preganjanje. Na pepelnično sredo je začel služiti enoletni zapor, pozneje skrajšan na 4 mesece, župnik Anton Prema-te iz Pule, ker je kritiziral krajevne časopise zaradi izpadov proti veri, češ da je ščuval proti oblastem, ker je v Jugoslaviji verska svoboda v ustavi zajamčena. Pazin-ski duhovnik Ludvik Kalac je do bil 4 mesece ječe, ker je krstil o troka, ki ga je mati prinesla h krstu brez očetovega privoljenja. Drugod kličejo in odpeljejo duhovnike na zasliševanje v nedeljo zjutraj in jih spuste zvečer, da so verniki brez maše. Novomašnika Galla so zaprli na predvečer nove maše in ga po 14 dneh zopet izpustili. Razen tega predpišejo duhovščini tako visoke davke, da jih ni mogoče plačati.
ČASI SE SPREMINJAJO
Sedanji ministrski predsednik SSSR maršal Bulganin je pred leti izjavil v nekem govoru: „Judež Tito in njegovi hujskači, sovražni de-zerterji iz tabora socializma v tabor imperializma .ter fašizma, so spremenili Jugoslavijo v gestapov-sko ječo. Toda . . . morali bodo odgovarjati za svoje krvave zločine ... "
12. marca 1955 pa je zapisala moskovska Pravda, glasilo komunistične stranke: „Jugoslavija naj pozabi na preteklo in naj sodeluje z Rusijo pri zagotovitvi miru in mednarodne varnosti".
Človek se sprašuje, ali je bila zadnja izjava veselje na izgubljenim sinom, ki se je vrnil v Moskvo, ali pa prva grožnja samo za javnost.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI!
Prvi SLOVENSKI FESTIVAL
ZA OSREDNJO AMERIKO
SE BO VRŠIL
dne 24. aprila t.l. v Falcon dvorani,
1750 S. Ashland, - CHICAGO, ILL.
Festival prireja SLOVENSKI RADIJSKI KLUB, kulturna in družabna organizacija, ki pomaga slovenskemu programu pri
vršitvi važnega narodnega in kulturnega poslanstva. Slovenci so vabljeni, da se pridružijo Radijskemu Klubu. Letna članarina $2.00. Člani prejemajo glasilo „Radio Herald" brez
doplačila. Za pojasnila se obrnite na predsednika: Dr. Ludvik Leskovar, 820 No. Wabash Ave., Chicago 11, 111.
Tel.: Michigan 2-2448, DEIaware 7-8515, ali na tajnico: Mary Foys Lauretig, 2236 S. Leavitt, FRontier 6-3861
BABRIGGAN LAHKO SPODNJE PERILO
Ostani hladen in udoben z zaščitnim pokrivalom za pazduhe in stegna. Penmanovo lahko bombaževi-nasto spodnje perilo vrska pot — se prilega, ne utesnjuje, se lahko pere. Vse vrste, ki jih želite za može in dečke.
Poznani že od 1. 1868
B—FO—5
VSI K ANKI STARMANOVI!
Z ozirom ker sem nedavno imel težko automobilsko nesrečo, ki me je, vsaj začasno, onesposobila, da aktivno vodim z upravljanjem eksportne agencije, želim s tem sporočiti vsem svojim številnim odjemalcem, da je glavno vodstvo nad agencijo prevzela moja žena Anka Starman, katere 20 letno izkustvo na tem kontinentu daje samo po sebi garancijo, da bodo vsi naši odjemalci vedno najboljše postreženi.
Mnogi pa tudi trde, da je prav, če ena žena sodeluje v prijateljski konkurenciji z drugimi našimi enakimi agencijami, ki so jim na čelu moške glave.
1.	Pri zbiri naših številnih STANDARD PAKETOV. Pri pošiljanju najboljše bele kanadske moke, kave, čaja, sladkorja, masti in vse ostale hrane, ki jo poklanjate svojim v starem kraju.
2.	Pri pošiljanju denarja: Din 600,— za dolar, v neomejenih zneskih.
3.	Pošiljanju teksilnega blaga, biciklov, strojev in vseh različnih reči. Pišite ji kaj želite poslati.
4.	Za Vas kupi vozne listke in Vam preskrbi ladjo, ko greste na obisk „čez lužo", in Vam zato nič ekstra ne računa, Vam pa zmanjša skrbi.
Tukaj Vam dam nje» naslov, da ji pišete za cenik, in ona bo pa tudi rada od Vas slišala:
ANKA STARMAN
153 Sanford Ave., Ottawa 5, Ontario
LEPO VAS POZDRAVLJA FRANK STARMAN
r*	4
MOTIV NA SLEMENU Z JALOVCEM (2643 m.)
Iz slovenske zgodovine
APRIL
24, 1920. razglas komunistične generalne stavke, streljanje na Zaloški cesti.
26, 1915. podpisan Londonski pakt, ki je prepustil Italiji za nagrado Slovensko Primorje s Trstom.
26, 1923. Obisk dr. R. W. Seton Watsona v Ljubljani.
28.	1927. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah je umrl župnik G. Einspieler, preje prošt v Ti njah na Koroškem.
29,	1930. Razpuščena Jugoslovanska Matica in Slovenska Straža.
29, 1943. Nacisti so na Dunaju obglavili 13 koroških Sloven cev.
29, 1945. Nemci so v mariborski okolici ustrelili 70 talcev.
MAJ
V maju 1925 je izšel prvi zvezek Slovenskega biografskega leksikona.
1,	1928. Izide oklic Društva za nabii-anje narodnega univerzitetnega zaklada.
2,	1919. Deželna vlada ustanovi začasni tehnični visokošolski tečaj v Ljubljani.
3,	1635. Kmečki punt v Preboldu in Ostrvici nad Celjem.
3, 1917. V Ljubljani ustanovlje-zadruga Nova Založba.
3,	1941. Italija si je priključila del slovenskega ozemlja in razglasila „Ljubljansko pokrajino."
4,	1927. V Dovjah je umrl .triglavski" župnik in komponist Jakob Aljaž.
5,	1918. Manifestacijski shod v Bostojni.
6,	1918. Odstop slovenskeg ministra v avstrijski vladi dr. Žol-gera.
8, 1932. Proslava 60 letnice dr. A. Korošča. Po uradnem poročilu so „razvili nekateri plemenske slovenske zastave in vzklikali: „Doli vlada", „živela samostojna Slovenija", „živel dr. Korošec". Oblast je razpršila demonstrante in pri tem aretirala 11 oseb." Nadaljnje proslave na deželi so bile nato prepovedane.
9—10, 1928. V Mariboru proslava 700 letnice lavantinske škofije.
10,	1876. Na Vrhniki rojen pisatelj Ivan Cankar.
11,	1865. Ustanovni občni zbor Slovenske matice. Ob ustanovitvi je imela 700 članov in 26.000 goldinarjev premoženja.
12,	1919. Protestno zborovanje slovenskih političnih, kulturnih in strokovnih organizacij razdelitvi narodnostnega o-zemlja.
16, 1925. V Lassnitzhohe pri Gradcu je umrl dr. J. Zolger.
19, 1918. Shod v Trboljah.
NEW CANADIAN PRES CLUBS
Dne tridesetega marca je toront-ki večernik „Toronto Daily Star" prinesel pod naslovom „Twenty-three member newspapers of the ethnic press form strong anti-communist group against red propaganda" daljši članek o pomenu in namenih neagleških časopisov, ki se tiskajo v Canadi ter so povezani v je v glavnem nanašalo na občni zbor omenjenega kluba, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo za naslednje tekoče leto. Med sedmimi novini odborniki je tudi urednik našega lista.
DR. ALBERT EINSTEIN MRTEV
18. aprila je umrl 761etni znanstvenik svetovnega slovesa dr. Albert Einstein, ki je znan po svoji relativitetni teoriji. To teorijo je objavil, ko je bil šele 26 let star. Postala je izhodišče sodobne atomske dobe. Dr. Einstein je bil po rodu nemški žid, deloval pa je že nad 20 let pri zavodu za znanstveno preučevanje v Princentonu, N.J. L. 1933 se je sam izselil iz Nemčije, ker so ga nacisti označili za .sovražnika države". Nobelovo nagrado za fiziko je dobil 1. 1921. Kljub svojim izrednim uspehom je ostal skromen znanstvenik. Ko je napisal svoje delo, v katerem izvaja elektriko in magnetizem iz istega obraza, je izjavil, da vsega še sam ne razume in da bo potreboval vsaj še dve leti dela, da bo to teorijo tudi praktično preizkusil.
Umrl je zaradi poapnenja žii. Svoje telo je prepustil za znanstveno preučevanje. Znanstvenike zanimajo seveda predvsem njegovi možgani.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V TORONTU
vabi vse SLOVENCE in SLOVENKE na svoj prvi pomladanski
PLES,
ki bo v SOBOTO 30. APRILA 1955 OB 8 URI ZVEČER v Mace-donski cerkveni dvorani (St. George) na 17 REGENT ULICI. Igra: SUNSHINE TRIO
ZA JEDAČO IN PIJAČO JE POSKRBLJENO RAZDELILI BOMO NEKAJ LEPIH NAGRAD.
PRIDITE!	Odbor SNZ
Po Kanadi
•	Kanadski finančni minister Walter Harris je razveselili Kanadčane z nekaterimi davčnimi olajšavami, ko je prebral novi finančni zakon. Davek na osebni dohodek se bo znižal za povprečno 10% (velja šele od 1. junija), za podjetja pa za 2% (velja že od 1. januarja). Znižana je taksa na avtomobilih od 15% na 10% in odpravljena taksa na avtomobilske gume. Predračun predvideva izgubo, toda gospodarstveniki upajo, da bo tudi kanadsko gospodarstvo kmalu sledilo izboljšanemu gospodarskemu položaju v ZDA ter da bo to izboljšanje samo po sebi odpravilo primanjkljaj; ker bodo državni dohodki zaradi tega povečani.
•	Nekadnji uradnik sovjetskega
poslaništva v Ottawi, ki je razkrinkal komunistični vohunski center, Igor Guzenko, je dosegel s svojim delom „The Fall of a Titan", kjer popisuje intrige in nasilja v najvišjih krogih sovjetskega birokracije, velike denarne uspehe. Knjige so prodali nad 200.000 izvodov, za pravico filmanja je dobil $100.000.-, letos pa še svetinjo generalnega guvernerja za najboljši kanadski roman za 1. 1954.
•	Pred dobrimi sto leti je štela torontska škofija okrog 40.000 katoličanov ter 15 duhovnikov. V Torontu je bila samo ena katoliška cerkev (sv. Pavel) in okrog 3.000 katoličanov. Danes šteje nad-škofija nad 300.000 katoličanov ter ima 140 župnij in 30 misijonskih cerkva. V teku so priprave, da bi katoličani zbrali $3.000.000.- ki bi jih podarili kardinalu McGuiganu kot dar za 25 obletnico škofovskega posvečenja.
•	Papež Pij XII. je poslal kardinalu McGuiganu v Torontu posebno pismo s čestitkami za 25 letnico škofovanja, v katerem je posebej pohvalil njegovo delo pri the Catholic Church Extension Society
ter njegovo naklonjenost do priseljencev.
•V Torontu delujejo trenutno
štiri fantovske in tri dekliške skupine Mladih krščanskih delavcev.
•	Če se bosta združili v Kanadi
Canadian Congress of Labour in Trades and Labor Congres, pričakujejo, da delavske organizacije ne bodo več razglašale stranke CCF za delavsko stranko, marveč bodo pustile delavcem svobodo glede političnih strank, Kljub temu pa bo enotna delavska organizacija bolje uveljavila svoj vpliv v Ottawi.
•	Za razvoj južnozapadnega On-tarija imata največ zaslug polkovnik Thomal Talbot (severna obala jezera Erie) ter John Galt (polotok zapadnega Ontarija). (C. S. 205-1).
•	Stavbna sezona za 1955 bo v
Kanadi vsaj enaka, raje pa še boljša kot 1. 1954, je napovedal Ste-wart Bates, predednik Central Mortgage and Housing Corporation. Na koncu leta je bilo nad 30.000 nedokončanih stavb, dokončanih pa nad 106.000. (C. S. 205-2).
•	Kanada more brez škoda za dobo več generacij izrabljati letno 30 do 40 milijonov, ton železne rude. Sedanja letna proizvodnja znaša samo 15'milijonov ton. (C. S. 205-5).
•	Nova kanadska znamka za 10c
predstavlja Eskima v čolnu. (C. S. 205-7)
•	Kanada uvozi letno od 8 do
12 milijonov dolarjev za „Spomine iz Kanade", ki jih pokupijo turisti.
•	Katoliška ženska Liga v Hali-faksu je lansko leto sprejela povprečno po eno ladjo na teden, ki je pripeljala nove priseljence. V Hali-faks je prišlo lani nad 19.000 oseb, med njimi okrog 7.000 katoličanov.
9 Prva skupina katoliških skavtov je bila organizirana v Torontu 1. 1919.
•	Župnik Francis Dales je sezidal v Alberti cerkev s 50 sedeži za $605. Cerkev je bila sezidana v 30 dneh. Glavni stavbni material so bale ržene slame.
KVALITETNI IZDELKI PO ZMERNIH CENAH
Pred več kot 80 leti se je preselil iz ZDA v Pris, Ontario John Penman. V Parizu je osnoval majhno pletilnico, ki se je med tem razvila v vrsto tovarn, ki proizvajajo po celi državi poznane pletenine za celo družino.
John Penman si je zastavil kot cilj: kvalitetni izdelki po zmernih cenah. Sedanja družba stremi za i-stim ciljem tudi še po njegovi smrti.
Penman Ltd. proizvaja splošno znano zimsko spodnje perilo, nogavice zlasti za delo in za zimo. Pred dobrim letom so uvedli nogavice z dvojnim podplatom, ki niso nič debelejše, ki pa so mehkejše, poleti hladnejše, pozimi toplejše in bolj trpežne.
V teku svojega gospodarskega razvoja je Penman kupil tudi podjetje Watson, ki proizvaja spodnje perilo.
VEČ INFORMACIJ ZA PRISELJENCE
G. John Yaremko, član ontarij-skega parlamenta, je predlagal na zasedanju 12. marca 1955, naj bi ontarijska vlada porabljala v večji meri časopise, ki jih izdajajo etnične skupine v Ontariu - kamor se je naselilo 55% vseh priseljencev -da bi nudila več informacij glede pravic, ki jih uživajo, kakor tudi podatke, ki bi jim omogočili lažjo vključitev v tukajšnje življenje.
•	„Pravica do dela". Podjetniki
v ZDA si prizadevajo uveljaviti v poedinih državah t. zv. „pravico do dela", po kateri nihče od delavcev ni dolžan pripadati kaki delavski zvezi. S tem je seveda položaj delavcev silno poslabšan, ker jim ni več dana možnost kolektivnih pogodb, razen tega se tudi vedno najdejo med delavci taki, ki žele uživati ugodnosti delovne pogodbe, ne da bi kaj prisopevali za stroške delavskih organizacij. Ti zakoni so bili sprejeti v 18 državah. Letos je sprejela tak zakon država Utah, v Kansasu pa je predlog propadel, ker je vložil veto governer Fred Hall. Državi New Hampshire in Delaware sta sprejeli zakon 1. 1947, toda sta ga odpravili dve leti pozneje. Proti tem zakonom se je izjavil tudi delovni minister James Mitchell.
•	Kolegij Alberta Velikega v Koenigsteinu v Nemčiji je nameščen v nekdanjih barakah francoskih čet in vzgaja katoliške duhovnike iz vrst nemških beguncev z Vzhoda. Doslej so posvetili že 102 duhovnika, ki vsi delujejo med begunci po Zapadni Nemčiji.
' • čikaški kardinal Samuel Strich je dobil odlikovanje za civilno delovanje za 1. 1955 od delavske unije AFL, podružnice št. 939 za njegovo delo za zagotovitev enakih pravic za vse rase in za kari-tativno delo.
•	Zasluga za zakon o minimalnih mezdah v državi Oregon 1. 1913 ima sedanja sestra Miriam Theresa, ki poučuje sociologijo na Maryl-hurst kolegiju. Takrat se je pisala še Caroline Gleason. S podatki, ki jih je zbrala - sama je delala nekaj časa v tovarni za papirnate škatlje in zaslužila 62 centov za 10 urno delo - je tako obdelala javnost, da je bil zakon sprejet v poslanski zbornici, v senatu pa so samo trije glasovali proti.
•	Dolar ZDA je med vojno izgubil znatno na svoji kupni moči. V primeri s tem, kar je bilo mogoče kupiti z enim dolarjem 1. 1939, je padla'vrednost dolarja v 1. 1949 in 1950 na 58 centov, v 1.1951 na 54 centov in v 1. 1952 na 52 centov. Sedaj kaže kupna moč dolarja zopet več stalnosti, ker se njegova vrednost od takrat še ni spremenila.
9 Demokratska delavska unija je zmagala nad komunisti pri zadnjih volitvah v tovarnah tvrdke Fiat v Tirinu.
•	Katoliški tisk v Nemčiji je skoraj dosegel 9 milijonsko naklado. Od tega odpade na škofijske tednike 2,700.000 izvodov. •
SPREMEMBE V ZAVAROVANJE ZA BREZPOSELNOST
Delovni minister Milton Gregg je predlagal v kanadskem parlamentu precejšnje spremembe, ki naj bi izboljšale položaj velikega števila brezposelnih v Kanadi.
Glavne spremembe bodo:
Namesto dosedanjih 7 razredov z različnimi prispevki od 18 do 54 centov tedensko bodo uvedli 9 razredov s prispevki od 16 do 60 centov.
Prispevki v obliki znamk se ne bodo lepili več ločeno za vsak dan, marveč bo ena znamka obsegala cel teden.
Doslej je bilo možno prejemati zavarovalnino od najmanj šest do največ 51 tednov. Nova uredba predvideva brezposelno podporo od najmanj 15 do največ 30 tednov. Dosedanja izkušnja kaže, da 95% vseh brezposelnih potrebuje manj kot 30 tednov podpore v enem letu, pač pa je mnogo prizadetih, ker jim je zaradi kratke predhodne zaposlitve pripada podpora samo 6 tednov.
Tedenska podpora se bo dvignila od $17.10 za samca v najvišjem razredu na $23.- in od $24.- za poročenega za $30.-
Za tiste, ki jim izteče podpora, bodo še naprej plačevali izredno podporo pod imenom „sezonska podpora", toda ta se bo izplačevala kot doslej samo do i5. aprila vsako leto. Višina je ista kot za red-nq podporo.
Ker je predlog izdelala vlada, ki ima v parlamentu absolutno višino, ni dvoma, da bo predlog sprejet v bližnji bodočnosti.
BORBA ZA ZAJAMČENO LETNO
MEZDO
Vse bolj se bliža dan, ko bo vzplamtela resna borba med delavci in podjetniki avtomobilske industrije za zajamčeno letno mezdo. Delavska unija hoče zbrati 25,000.000.- zbrala v ta namen vsaj 30,000.000.- Borba bo vsekakor huda, ker so na eni strani delavci precej odločni v svoji zahtevi, veliki podjetniki pa prav tako odločno proti. Delavska unija zahteva od podjetnikov, naj ali preskrbe delavcem delo za vseh 52 tednov v letu - ali pa jim plačajo za čas, ko bodo brez dela. Podjetniki smejo v to plačo vračunati denar, ki pripada delavcu od brezposelnega zavarovanja. To pravico bi imeli vsi delavci, ki so zaposleni po dve leti ali več, mlajši pa za en teden brezselnosti za vsaka dva tedna zaposlitve. Unija predlaga, naj plačajo podjetja te plače za krajše brezposelnosti iz tekočih dohodkov, za daljše odpuste pa iz posebnega fonda, v katerega bi dajali določeni dostotek tedenskih plač.
Če se ta fond izčrpa, pristane tudi unija na to, da prenehajo nadaljne finančne obveznosti podjetja do delavcev.
Slovensko državo morete dobiti v TORONTU tudi v knjigarni ALL NATIONS BOOK and FILM SERVICE LTD. 340 College Street in v MON-TREALU pa na 3449 Blvd. Street Lawrence.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
Meden Appliances
Television Sales and Servie» Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.
Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20.- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75£, za Avstrijo 30. - šilingov, za Avstralijo 2.-avstr. £, za Italijo in Trst 600,-lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.
What is Yugoslavia?
„Yugoslavia is a country with six states, five nations, four languages, three religions, two kinds of letters, and with only one political party."	Krishne
Po svetu
•	Po poročilu z Dunaja uporabljajo komunisti v Jugoslaviji naslednje vrste mučil za svoje politične nasprotnike, zlasti izobražence: Zapiranje v pokončne lesene zaboje, ki imajo na notranji strani polno žebljev, rabo električnega toka za izsiljevanje „priznanj", vezenje ljudi v sredino soda, ki ga potope in vale po vodi. (Ensign).
•	Dunajski deški zbor ima tudi na letočnjem pevskem programu turneje po Severni Amerik iGallu-sove skladbe, ne da bi seveda omenil, da je bil Gallus Slovenec.
9 Sovjeti uporabljajo v obilni meri vodko, kadar gostijo tuje diplomate. Za Jalto smo zvedeli, da so pili 45 napitnic.
9 Antiboljševiški blok narodov, ki se bori za svobodo od komunizma zasužnjenih narodov, je bil u-stanovljen 1. 1944. Za 10 letnico je ta organizacija doživela, da jo je francoska vlada v Franciji prepovedala na pritisk Sovjetov, ki so se sklicevali na sovjetsko-francoski prijateljski pakt iz 1. 1939.
9 Na januarskem zasedanju sovjetske mladine je Nikita Krušev govoril o naselitvi Kazakstana. Določili so, da morajo poslati Ukrajinci 500.000 mladeničev in mladenk. Zaradi težke klime in napornega dela jih mnogo kmalu podleže. Zato je prišlo v več krajih kot v Lvo-vu in Stanislavu do nemirov in uporov, ko so hoteli odpeljati nove kadre mladine.
9 Zasebne šole v ZDA bi potrebovale za kritje dosedanjih izgub ter za zagotovitev primernih prostorov in učnih moči za naslednjih 10 let $5.500 milijonov.
9 Italijanski katoliški delavci pripravljajo slovesno praznovanje
1. maja v Rimu, kjer bo daroval mašo kardinal Piazza na Piazza del Popolo, zborovalcem pa bo govoril tudi Pij XII.
9 Detrotska nadškofija je kupila Hotel Detroiter, v katerem bo prostora za 650 upokojencev, duhovnikov in laikov.
9 The National Geographic Ma-gazine, ki izhaja v Washingtonu, je priobčil v letošnji aprilski številki na str. 459 barvasto sliko Škota, ki igra skupini narodnih noš. V osredju sta fant in dekle v slovenski narodni noši.
9 George Meany, predsednik Ameriške delavske zveze (AFL), je dobil Laetare svetinjo za L. 1955, ki jo podeljuje vseučilišče Notre dame vsako leto tistemu, „čigar genij je poplemenitil umetnost in znanost, prikazal ideale Cerkve in obogatil človeško dediščino". Meany je prvi delavski voditelj, ki je dobil to odlikovanje. Prvič so podelili to odlikovanje 1. 1883.
9 Katoliška ura na radijskih postajah je praznovala v ZDA 2. marca 25 letnico obstoja. Program je sprva prenašalo 22 postaj, danes pa že 143 postaj - poleg v ZDA še v 18 drugih državah.
9 Mednarodna katoliška zveza za radio in televizijo bo letos zborovala na Dunaju.
9 V Angliji so na postaji Strat-ford blizu Londona žalezniški promet že tako avtomatizirali, da vlak sam napove svoj prihod preko zvočnikov.
9 Žepni radiji so že na trgu.
Nova iznajdba tranzitorjev, ki nadomeščajo radijske cevi, je omogočila izdelavo majhnih radijev, ki jih je mogoče vtakniti v prsni žep in jih v ZDA tudi že izdeljujejo za prodajo. Stanejo okrog $50,-
SLOVENCEM V TORONTU IN OKOLICI SPOROČAM, DA SEM ODPRL LASTNO PISARNO
Kari Vipavec
josip jurčič:
JURIJ K0ZJAK — slovenski janičar
V ANGLEŠČINI (prevedel: č. g. F. Kolednik) PIŠITE ALI PRIDITE PO NJO:
$2.
00
61 McFarland Avenue • Tel.: LL. 6576 - Toronto, Ontario
FRITZ IN HILDA DOLESHELL
VIENNA HOME BAKERY
SLAŠČIČARNA IN KAFE-ESPRESSO Centrala: 532 Eglinton Ave., W. - Tel.: MA. 2994
Podružnice: 211 Avenue Road - Tel.: WA. 3-2160 609 Mount Pleasant - Tel.: HU. 8-2381 426 Spadina Ave. - Tel.: EM. 6-1278.
Rženi kruh - soljenci - torte. Desetletna izkušnja jamči prvovrstno kakovost.
TRPEŽNEJŠE OD DRUGIH
TRPEŽNE
NOGAVICE ZA DELO
Brez ozira na to, kakšno vrsto ali debelino potrebujete, dobili jo boste v veliki izbiri Penmanovih Nogavic za delo. Karkoli boste izbrali, prepričali se boste sami, da je bil to najboljši kup pri tej ceni.
DOBITE TUDI SPODNJE IN VRHNJE PERILO POZNANI ŽE OD 1. 1868
ws 10—4
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 BATHURST ST., Room 4, Toronto, Ont. - EMpire 4-4004

Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer.
KRESS BEAUTY SALON
RU. 1-2921, 1194 Eglinton Ave. W., Toronto
Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrva-ščini, nemščini, madžarščini, ali italijanščini..
ZNIZANE CENE
COSULICH DARILNIH PAKETOV
Edina agencija, ki ima svoje agencije v Kanada in ZDA in lastno skladišče v Trstu. Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih
prejemnik dobi v 20 do 25 dneh. 100 lbs Najfinejše bele moke, do zadnje post. prejemnika $10.75
100 lbs Najfinejše bele moke, do Reke ................................ $ 8.75
STANDARD PAKETI - PROSTI CARINE
PAKET ŠT. 84 ................ $7.50 PAKET ŠT. 91 ............ $14.—
iy2 kg riža	22 lbs. sladkorja
3 kg kave	n ibs. riža
PAKET ct. 81 ................ $9.65 6 ibs. kave
3 kg kave	i lbs. čaja
3 kg kave	y4 lbs. popra, celega
3 kg sladkorja	iT 71	(1,An
PAKET Št. 82 ................ $9.75 PAKET ST. 71 ............ $12.60
5 kg riža	10 kg cladkorja
3 kg kave-	5 kg riža
1 kg sladkorja	3 kg kave
Zahtevajte naše cenike za setavo paketov po Vaši želji kot tudi naš popolni cenik za standard pakete in ostale hišne potrebščine, za radijske aparate, kolesa, hladilnike, šivalne storje itd. 600 Dinarjev izplačamo za $1.—, popolnoma garantirano v 7 do 10 dneh - pod naslednjimi pogoji: Stroški pošilja za vsoto do $50.— $2.— od $50.— do $100.— $2.50 za vsakih nadajnjih $100.— dodatno še $—.50 ZA VSA NAROČILA IN POTREBE SE OBRAČAJTE NA V
KANADI:
BRANC0 COSULICH 279 Queen St. West, Toronto 2B, Ont. ■ Tel.: EM. 6-3877
V ZDA:
COSULICH EXPORT CO. 20 West ■ 40th St., New York 18, N.Y. Tel.: CHickering 4-5035