Gorenjska ^f*Banka Banka d posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALJŠA ODPLAČILNA DOBA STRAN 24 Nove gozdarske tehnologije Dinozavri v gozdu na Ledinici t*0 L - ISSN 0352 - 6666 - Št. 43 - CENA 130 SIT Krani. torek. 3. iuniia 1997 Kranj, torek, 3. junija 1997 V Tržiču se stopnjuje nejevolja Ali bije Zelenici zadnja ura J^iški smučarski klub poziva občane in občinsko upravo, naj ohrani J teniško smučišče in spomni Kompas na dane obljube. že smučišče, z minimalnim denarjem pa bi lahko uredili umetno zasneževanjc. Govori se, da bo oprema Hrast Sarajevo. Več na , ^ič, 3. junija - Ob doslej KUi?eUradnih Vesteh> ki dvi' *.JeJo nejevoljo med Tržiča-zapret- namerava Kompas namerava smučišče na Zelenici očitno bistven samo denar v prostocarinskih prodajalnah na Ljubelju. Zelenica je pojem tržiškega in slovenskega dvioa-iVrniti občini, so prvi Kri 1 glas smučarji. Ko je SPas dobival Akacijo na ftSvr V* se Je zvezal, da bo ^Jal Zelenico, sedaj pa je smučanja in njeno uničenje bi bilo katastrofalno za tržiško smučanje. Če že Zelenica ne more obratovati, pa naj se občina potrudi in uredi Hraste, kjer je bilo nekdaj >rodana »totinki. J.Košnjek STRAN 25 Usoda Alples Pohištva d.o.o. Železniki zapečatena Vložen predlog za stečaj ^[U, 2. junija - Vodstvo podjetja *lples Pohištvo Železniki je minuli P«tek vložilo predlog za stečaj. Kakor je . bilo moč pričakovati, je vodstvo podjetja Aples Pohištvo na sanjskem okrožnem sodišču vložilo predug za uvedbo stečaja. Sodišču lahko |Jog^z predlaga tudi stečajnega upravitelja, kar so tudi napravili, vendar nam danes še ni uspelo izvedeti njegovega imena. Vsekakor bo zelo pomembno, kako bo ravnal stečajni upravitelj, saj bo od tega v marsičem odvisno, kolikšen del proizvodnje bo ohranjen oziroma koliko ljudi bo v Železnikih ostalo brez dela. JČ°0 sodelujočih, 1930 nagrajenih dolarji z zdravimi in čistimi zobmi ltr^r.a«i Opoldne se je s podelitvijo diplom sklenila letošnja akcija Km*.. , e ZODne poliklinike za zdrave in čiste zobe osnovnošolcev. V Mostah so krajani za eno uro zaprli regionalno cesto Nepravne stvari okrog šole V vodstvu KS Moste so ocenili, da odgovorni niso upoštevali zahtev o nadaljnjem obstoju popolne osnovne šole. Zato so v soboto uresničili napoved iz odprtega pisma in sredi dneva za eno uro zaprli regionalno cesto. Moste, 2. junija - "Okoli naše šole se dogajajo nepravne stvari; žal smo se prisiljeni za zagotovitev zakonitosti in pravnosti poslužiti protestnih akcij, dokler se zadeve ne uredijo. Za začetek bomo opozorilno zaprli promet skozi Moste, in sicer v soboto, 31. maja, od 9. do 10. ure." Napoved so tudi uresničili. STRAN 28 ^ni, 3. junija - V letošnji !,kci)i Zobne poliklinike ,xr»»j je sodelovalo 3500 Vencev iz 28 osnovnih m Podružničnih šol kranjske, Jaklanske, preddvorske, senike in cerkljanske občine. J* včerajšnji sklepni prireja v kulturnem domu v '»»aiišcu je diplome z« zdrave in čiste zobe prejelo 1930 otrok. Tekmovanje je torej namenjeno učencem prvih štirih razredov osnovnih šol, sodelujejo pa tudi že vrtčevski otroci. To se pozna, smo slišali na včerajšnji slovesnosti v Stražišču, saj otroci prihajajo v prvi razred z V petih mesecih 5,2-odstotna inflacija IpdAtV^k raSt cen na drobno oziroma inflacija je po gj_«iKih državnega statističnega urada znašala 1,3 kar je manj od aprilske dvoodstotne, a še «nesp° uC^ ot* naPovedi. Samo v prvih petih letošnjih vlad«? Je namreč zrasla že za 5,2 odstotka, toda cilj se naprej ostaja cnoštevilčna letna inflacija. K P°dra*1 faStl Cen na drobno jc največ prispevala ^'ek sveže8a sadja (skoraj za deset odstotkov), a ter električne energije za gospodinjstva. • U. P. STRAN 1 8 vedenjem, da je treba za svoje zobe skrbeti. Ne z obiskom pri zobozdravniku, ko že boli, pač pa z rednim in pravilnim umivanjem zob pa tudi z zdravo prehrano. Tekmovanje se je začelo jeseni, tako kot že vrsto let, z obiskom zobozdravstvenih delavcev v šolah. Otroci so slišali in videli, kako je treba skrbeti za zobe, da bodo ostali čim dlje zdravi, potem pa so s pomočjo svojih učiteljic in z občasnimi pregledi zobozdravnic znanje uresničevali v praksi. Trudili so se za znakce, ki vodijo do končne diplome. Podobna prireditev kot je bila včeraj dopoldne za osnovnošolce, bo danes ob devetih v kino dvorani Center za vrtčevske otroke. Jeseni pa seveda spet znova - brez počitnic za zobe. • H. J. Kolonija Iveta Subica Škofja Loka - Združenje umetnikov Škofja Loka bo v četrtek, 5. junija, na Mlaki pod Starim vrhom organiziralo tridnevno Prvo koloni-jo Iveta Šubica. Udeleženci kolonije bodo slikali na aluminijaste table (2m krat 1 m), ki bodo kasneje postavljene ob cestah kot dobrodošlica in znak, da vstopamo na škofjeloško območje - v Galerijo v naravo. "Likovne dobrodošlice" bo poslikalo štirinajst likovnikov, članov škofjeloškega združenja umetnikov. • L.M. Začetek poletnih prireditev Tržič, 3. junija - Pojutrišnjem, 5. junija 1997, se bodo z odprtjem razstave del pete otroške likovne kolonije Lom '97 začele letošnje Tržiške poletne prireditve. Predstavitev mladih umetnikov v tržiškem paviljonu NOB bodo ob 18. uri pospremili s svojim nastopom Kaličopko, grajski norček Ferdinand in trubadur Igor. Naslednji teden, 13. junija, bosta kar dve prireditvi; na tržiškem letnem kopališču "Žur s člani plesnega studia Mladinskega gledališča Tržič" in v kriški dvorani dobrodelna predstava Slovenskega društva iz Bo-rovelj "Divji lovec". Junijski program bodo sklenili z gostovanjem Zijaha Sokolovića, ki se bo 27. junija predstavil v Vili Bistrica z monodramo "Glumac je glumac". • S. Saje KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS STRAN 2 i o 4HHz Poslovni val Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061 /611 -340, 611 -341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 %.ATM ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE J J ul./fAX:064/881'91t), 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^/IDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMj co - 2 S? KREKOVA BANKA KRIKOVA BANKA d.d. MARIBOR. Slomškov trg 18 bo /&sjLf v j/tAŽbt Č/ove-fe*- Pozdravljena, Gorenjska! če želite svoje finančne skrbi zaupati našim strokovnjakom, ki vam bodo znali prisluhniti, svetovati in oplemenititi vaše premoženje, nas obiščite v naši novi poslovni enoti v Škofji Loki na Kapucinskem trgu 2. Prijazno vas bomo sprejeli vsak delovni dan od 9. do 12. in od 13. do 16.30 ur«. Dosegljivi smo vam tudi po telefonu 064/624-640 ali po faksu 064/624-542. PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek II Torek, 3. junija Ponovna razprava o praznikih Socialdemokrate moti praznovanje 27. aprila Socialdemokrati predlagajo, da bi praznik 27. aprila ukinili in uvedli dva nova: 26. junija in 15. septembra. Ljubljana, 3. junija - Sociajdemokrati menijo, da 27. april, praznik upora proti okupatorju, zaradi nejasnih zgodovinskih okoliščin ni primeren (Protiimperialistična fronta naj bi bila ustanovljena 26. aprila), zato predlagajo ukinitev in uveljavitev dveh novih: 26. junija, ko smo se Slovenci leta 1991 uprli agresorski jugoslovanski armadi, in 15. septembra, ko je leta 1947 Primorska pripadla tedanji Jugoslaviji. Zveza združenj borcev NOB Slovenije javno protestira zoper predlog socialdemokratov. Predlog za ukinitev prazničnega 27. aprila vnaša nov razdor med Slovence, izničuje pa nesporna zgodovinska dejstva. Borci so zato proti ukinitvi 27. aprila, obenem pa se zavedajo pomembnosti 26. junija, ki ga lahko proglasimo za praznik, in 15. septembra, ki je pomemben dan. Borci so prvi predlagali obeležitev tega dogodka, pokroviteljstvo pa naj prevzame državni zbor. Predvsem pa obletnico priključitve Primorske proslavimo brez političnih zdrah in strankarskih prepirov. Predlog socialnih demokratov je uvrščen na tokratno sejo državnega zbora. • J.Košnjek REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto V ODDELKU ZA GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO, EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ VIŠJI SVETOVALEC ZA DENACIONALIZACIJO Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka izobrazba VII. stopnje zahtevnosti pravne, agronomske ali ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit za delavce v državni upravi Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Strokovni izpit za delavce v državni upravi se lahko opravi v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. Rok za prijavo na razpis začne teči z dnem objave razpisa. Kandidati bood obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. ^_________^--------_______ KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED - BREZPLAČNA - Kupon s tekočo številko meseca velja samo la te kot i meseci Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON A iz LETOPISA GORENJSKA 96/97. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECUI Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Kaj bo s slovenskim turizmom Neizkoriščena slovenska priložnosi Slovenija ima Resolucijo o razvoju turizma, državni zbor pa je pretekli teden sprejel v pr>1 obravnavi zakon o pospeševanju turizma. Turizem ostaja neizkoriščena slovenska priložnost Na osnovi zakona bomo laf^ ustanovili turistično infofl1!. Ljubljana, 3. junija - Zakon o pospeševanju turizma je v prvi obravnavi sprejet. Kar dolgo je trajalo, da je prišel na dnevni red, čeprav bi dejavnost zaslužila prednostno obravnavanje. V sedanji organiziranosti turizma so bile naloge razdeljene predvsem med turistične poslovne skupnosti, ki so se sedaj marsikje preoblikovale v gospodarska interesna združenja, druge pa so "ugasnile", turistična društva, občine, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico in ministrstvom, ki mu je bil podrejen turizem. Za promocijo turizma gre na splošnem premalo denarja, ki pa je povrhu vsega zelo razdrobljen. Predlagani zakon ima nekaj osnovnih ciljev: določitev minimalnega obsega javnega interesa pri preprečevanju turizma, spodbujanje občin pri pospeševanju turizma, Seja državnega sveta Ljubljana, 3. junija - Za jutri, 4. junija, je sklicana nova seja državnega sveta. Zadnja je bila zanimiva, saj je bil izglasovan veto na zakon o davku na motorna vozila. Tokrat so na dnevnem redu pobude in vprašanja svetnikov, svetniki pa naj bi obravnavali tudi poročilo družbenega pravobranilca o stanju, pojavih in problemih na področju varstva družbene lastnine in varstva pravic delavcev v letu 1996, poročilo o lanskem delu Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja in zaključke posvetovanja o poteh in stranpoteh saltninjenja v Sloveniji. • J.K. postavitev temeljev za oblikovanje kakovostne turistične ponudbe, zagotovitev usklajenega in strokovnega trženja, zagotovitev denarja, enotno ureditev plačevanja turistične takse in rešitev problemov pri delovanju turističnih društev. Zakon spodbuja sodelovanje, pri čemer je izbira oblik svobodna. Sodelovanje je vzpostavljeno od spodaj navzgor, zagotovljen pa je vpliv lokalnih dejavnikov, občin in države. Zagotovljen je javni interes, s tem, da bi postala turistična taksa v celoti prihodek občine. Predlog zakona omogoča ustanovitev lokalne turistične organizacije, ki jo lahko ustanovi ena občina ali 30 ustanoviteljev, od katerih jih mora biti najmanj polovica s področja gostinstva in turizma. bo cijske centre, vlada pa,^ ustanovila nacionalno tursi'1* no organizacijo. Obliko^" bodo turistična območja. istična območja so geograf, zaokrožene celote v eni ali* občin, ki morajo imeti aH T ležišč v gostinskih o°ra \, 40.000 prenočitev v predn«* nem koledarskem letu 30.000 registriranih dne^J obiskovalcev v predhodn* koledarskem letu. Status V» ističnega območja podeljuj pristojno ministrstvo. Na »S kalni ravni naj bi bili v financiranja turistična falc . prostovoljni finančni prisPe ki ustanoviteljev lokalne t istične organizacije, sre n;. nacionalne turistične orga ( zacije in darila ter dotacije-J. Košnjek Jelinčič sprašuje Ljubljana, 3. junija - Predsednik Slovenske nacionalne stranke in državnozborski poslanec Zmago Jelinčič zastavlja vladi številna vprašanja. Ministra za finance Mitjo Gasparija je vprašal, zakaj dovoljujemo odliv slovenskega denarja preko meje na Hrvaško, saj je sindikat slovenskih bančnih delavcev organiziral igre v Poreču, čeprav so bile ponudbe iz Ankarana in Portoroža. Zmago Jelinčič sprašuje ministra za zunanje zadeve Zorana Thalerja in ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Toneta Ropa, kdo v Sloveniji rioločn zaposlovalno politiko tujcev, da se v Skopju skoraj vsak mesec izda vsaj 1000 slovenskih delovnih viz Albancem. Po mnenju Zmaga Jelinčiča naj bi bilo do 23. maja izdanih nad 5000 delovnih viz, zavrnjenih prošenj pa ni bilo. Izdajanje delovnih miz naj se takoj omeji. Zmago Jelinčič predlaga, da se vsi objekti, ki so bili prej v lasti JLA in sedaj z njimi upravlja ministrstvo za obrambo, pa ji niso potrebni, oddajo v najem državi oziroma drugim koristnikom. S tem bi dobila država še kako potreben denar. Nekateri objekti propadajo in je že povzročena nepopravljiva škoda. Gre za okrog 3000 stražnic, parcel in drugih objektov. Nekatere karavle ob italijanski meji celo zasedajo italijanski državljani. Jelinčič je tudi vprašal, kdo je vlado Slovenije pooblasatil za obljubo, da bomo 1. julija prihodneje leto zaprli brezcarinske prodajalne. Ali moramo res kot hlapci poklekati pred Evropo. • J.K. Usoda referendumov Kaj bo naredila Združena lista Ljubljana, 3. junija - Ta teden naj bi bilo v državnejU zboru odločeno, kaj bo z referendumsko pobudo Gibanja 23. december (vložili so že peto zapored), da bi državljane še pred podpisom pridružitvenega sporazuma z Evropsk? unijo vprašali, ali so za ali proti. Odločili naj bi poslanci« sicer pa je pobudnik referenduma in predsednik Gibanja 23. december dr. Borut Korun dejal, da potlej °e nameravajo več poskušati, saj v državnem zboru vedn° najdejo pomanjkljivosti pobude. Sploh bi kazalo, to Jc splošno mnenje, zakon o referendumu in ljudski iniciativ dopolniti. Državni zbor se mora ta teden tudi odloČiti, kaj referendumom o usodi nacionaliziranih gozdov, za kar J na pobudo Združene liste glasovalo nad 52.000 volivec ■ Ustavno sodišče je polovico referendumskih vprasanj spoznalo za neustavne, zato so sedaj vprašanja zc okrnjena. Vse jc sedaj odvisno od Združene liste socialu' demokratov, kako sc bo odločila: ali bo pobudo umaknu » ali bo pristala na referendum aH pa bo Sla v novo zbiranj podpisov. d| Ta teden naj bi Ustavno sodišče tudi odločilo o p°;"M državnega zbora, da za pol leta podaljša moratorij ^ vračanje gozdov. V tem času naj bi rešili Prw^'l,|?:j referendumov, sprejeli dopolnjen zakon o denacionaH***i ali našli v državnem zboru drugačne rešitve. • J.KoŠnje* STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCi K- 44 Slovenski krščanski demokrati Peterle se še ni odločil Ljubljana, 3. junija - Slovenski krščanski demokrati bodo imeli izredni kongres 28. junija v Novem mestu, sedanji predsednik Lojze Peterle pa sc še ni odločil, ali bo kandidiral ali ne. Peterle je dejal, da naj si vlada ne privošči prezgodnjih počitnic, sploh pa naj se raje ukvarja z aktualnimi evropskimi zadevami kot pa z aneksom h koalicijski pogodbi. Zahteva po ustavni presoji pridružitvenega sporazuma pa se mu zdi pravilna. Zeleni Slovenije Kdo je pravi predsednik Kranj, 3. Junija - Zeleni Slovenije svojega kongresa v Trhču niso dokončali, saj niso izvolili predsednika, zato so kongres nadaljevali v soboto v Kranju. Vendar je vse skupaj izpadlo zelo čudno, saj je bil najprej en kongres, na katerem je bilo 61 delegatov (sklical ga je Vane Gošnik), na njem je bil za predsednika izvoljen Ivan Tomše (Ivano in Matevža Skamna, Marijo Reba in Boža Dukiča so izključili iz stranke), uro kasneje pa jc bil šc cn kongres z 51 delegati, na katerem jc bilo 49 delegatov za predsednika Miha Jazbinška. Tudi to je znak, da je stranka Zelenih v resni krizi. Slovenska nacionalna desnica Zahtevana minimalna odškodnina Ljubljana, 3. junija - SND toži nacionalno televizijo za 25 milijonov tolarjev, kar je le 7 odstotkov od skupno ugotovljene škode (upoštevane so tudi psihične bolečine stranke), ki znaša 349 milijonov tolarjev. Nacionalna Televizija je namreč izločila Slovensko nacionalno desnico pred lanskimi volitvami iz kroga parlamentarnih strank in ji namenila manj časa. Vrhovno sodišče je pritožbi SND ugmlilo, vendar TVS tega ni upoštevala. Prva obravnava je bila, nadaljevanje pa je bilo prestavljeno na jesen. SND odobrava stališče ustavnega sodišča glede referendumskih vprašanj o vračanju gozdov, škodo zaradi stavke železničarjev pa naj plačata ZLSD in SDS, ki sta preko sindikatov hujskali delavec. Za nevstop v Nato bo odgovorna vlada in neenotna ter premalo agresivna opozicija v parlamentu, meni SND. • Zbral J. K. Slovenska ljudska stranka Tržič Za rešitev Zelenice Tržič, 3. junija - Občinski svetnik Slovenske ljudske stranke Jože Kuhelj v sporočilu za javnost protesatira, ker namerava Kompas umakniti sodelovanje pri nadaljnji uporabi terenov in žičnic na Zelenici in vse skupaj v kompletu ponuja oziroma vrača občini Tržič. Denar, zaslužen na Ljubelju v brezcarinski prodajalni, vsaj deloma nikdar ni našel poti za razvoj turističnega dela m terenov na Zelenici. Jože Kuhelj ugotavlja, da je smučanje v Tržiču doma in se je kalilo na Zelenici. Zal se je - • a pred leti ustavila žico« f Hrastah. Občina od V»JJ ^ milijonov tolarjev za L°v ^ mamute ni našla milij011^ zagon Hrast. Župan Pa jativ sedaj opremo iz Hrast pr° y0, nekdaj olimpijsko S^^jn*' vendar se kupca pred 0 p| kim svetom šc skriva taKojaje večino pogodb od P^jju občinskega premoženja- 35 jc sedaj obrnil hrbet še K kot ekskluzivni uporabni* V £ čadi ob tunelu. Le ncKaj ■ kot leto dni nazaj je P^^e« sejo občinskega sveta g-1 iki iz Kompasa piosit. naj ^y/o(ir glasujemo za soglasje N govo razgledni ploščadi ^ restavracije na Ljubelju ^ niki smo glasovali za 0 ^ ljubi, da se ponudba se pum«""- Ukinjala. Svetnik Kuhelj sporazum s Kompasom v ^ Tržiča in mladine, če p*1 '^v mogoče tudi protesti smu , na Ljubelju. Možna je P0'^ taksa kot za igralnice v k„ Gorici, občina pa končno m tudi sama zažene ŽičniCjtf svetnik Jože Kuhelj. • J* s Uredntfka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega ivela: Ivan Bi/jak ' j*!',vn'k' M©M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ _ individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DJ M OlfllM storitve PO ceniku. PtO~metnj davek DO Itopnji i odatot*01 časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA I/A »> I) A I KJ sil __, Čigava pesem so bile lanskoletne Karaoke Kdo bo vozil tega lepotca frnagovalki želimo, da bi jo tale lepotec pripeljal tako daleč, kot jo je pripeljal njen glas, daje osvojila prvo mesto in I j [kjj1 tudi prvo nagrado," je 14. decembra lani na zaključni prireditvi Karaok na prepolnem Prešernovem trgu v Ju«ljani, ob podelitvi prve nagrade avtomobila Citroen AX, Mojci Žibert iz Mengša čestital predstavnik revije AS. ^° sem si oni dan na videoka-5«ti ogledal videoposnetek omenjene prireditve, zaključka 'l^aje Karaoke '%, ki se je Jgodil v Ljubljani 14. decembra 1 P sem lahko le ugotovil: "Pa :,0 ni res!" Sam sem namreč že l Pred ogledom posnetka spoznal , nadaljevanje zgodbe, ki je postna, pri nas vsekakor mo-i l°«a in upajmo, še ne končana, 'zgodbi poleg obeh prevara-mladih pevk, Mojce Zibert J Mengša in Brigite Jernejšek * Maribora sodelujeta še naj-r»ni dva, RTV Slovenija in 5» AS. Obe pevki bi nam-■ morali prejeti obljubljeni Jaradi osebna avtomobila, 'ljj°ic» kot zmagovalka pub-|?kei saj je zanjo s pošiljanjem *uponov glasovalo največ bral-£.v revije AS, Brigita, ker je [■J a najboljšo pevko Karaok Iv lanskem letu izbrana s strani likovne žirije. Do danes av-jl0mobila nima še nobena. zgradi sta Fiat Punto 1,1 utroen AX "Asovi trije milijoni za zma-J0valca Karaok" je bilo mogoče Jfjrati na prvi strani 3. Štefke revije AS, z datumom 16. lanuar 1996, v katere notranjih Jfaneh v nadaljevanju piše, da potrebujete le nekaj dobre %, poguma in posluha, da j? Prijavite na avdicijo za '^aoke... Bralci As-a, naj bi s Posebnimi kuponi "Bralci AS-a igrajo" glasovali za tistega, ki VePo njihovem mnenju najbolje T^Pcval na katerikoli izmed .^daj Karaoke. Ob zaključku Danes je 3. junij, Mojca pa še vedno ni prejela obljubljene nagrade ^ecembra, bo zmagovalec tisti, g katerega bo glasovalo največ palcev. Kot prva nagrada je bil ^DJjubljen avto v vrednosti 1^ «00.000 tolarjev, katerega Jfcmka v začetku še ni bila počena. Med akcijo je tudi *Krada postala znana, pravza-;fav naj bi bili nagradi dve, Jfodt Karaok za "Bralci AS-k^biraj0" Fiat Punto, nagrada Jjaok za zmagovalca finalne izdaje pa Citroen AX. Nagra-a Predvsem pa veselje do pPevanja, doslej je na Karao-J3 nastopila že večkrat, je k IJnJavi spodbudila tudi takrat še ^najstletno osnovnošolko J°)co Zibert iz Mengša. Svojo Jjloznost je dobila v februarju J* Prireditvi v Logatcu, kjer je s Idrijo Sanjam, ki jo sicer JaJa skupina Ptujskih 5, dose-v drugo mesto in se s tem J*mila med tiste, ki bi lahko popili tudi na zaključni prir-f tvf v Ljubljani. Lahko zato, We str°kovna komisija od ki so se na posameznih ■t?Jaiah uvrstili med prve tri, za 5*Kl)Učno prireditev izbrala le Janajst najboljših. Poleg boia ^mago v finalu, pa jc bilo do ^iCS0^ /hran'h glasovnic se je po Logatcu Moi^ bra,cev reviJ* AS. «Se Jc P° Logat Sušem izboru za "pon^'*11 pa Je ,udi stcvil° Me hkr KJE e"ta )c bil vsakokrat h£n v reviJ» AS. na katerih "°rana Za naJD°lJšo pevko ^,r^čti^nao iz tcdna v 'eden filial, .Scvcda so kupone SS MUAdomaei. Prijatelji, Do hJČU,C »»Solkc. sošol >raio ;^.e.mh™ Be J«l»J«tako f ««nipSnb,,",w 32<* in Moj, StaVk1 ?ttj Jc od drugouvrf-c0 W ^bra|a /u „koruj lovi. frakov!"*0* ? veselfem je S d!' ""alno prireditev > v I n k,3, na Prešernovem ?boDri?b,,Ja"1' sai je vedela, ?4^hPSCla AX "a veli tudi planina Rožca Belca. Kranjska Gora, 2. junija - v Radovni, kjer bodo uredili Poleg ureditve vaškega jedra tudi tri apartmaje kot dopol- na Dovjem tudi usposobitev nilno dejavnost na kmetiji, hotela, pravljična pot za Na Dovjem bodo med popestritev in prometna ur- drugim uredili prostore za editev. prodajo lastnih proizvodov in lit Strokovnjaki ocenjuj^ H Na minuli seji občinskega In kmetijskih pridelkov in v da so prostorske tnoitio^ sveta Kranjska Gora so svet- dogovoru s Triglavskim nar- Dovjega, Mojstrane- niki pohvalili razvojni pro- odnim parkom uporabljali kepo, Belce, Podkuž in gram krajevne skupnosti blagovno znamko TNP - ja, dovne izredno velike - Dovje - Mojstrana, ki vse- kar bi dvignilo kvaliteto, za anjena je kvalitetna kultu buje program CRPOV ali ' celostnega urejanja podeželja in prostorskega urejanja. Tako občina ne skrbi le za razvoj Kranjske Gore, ampak tudi ostalih krajev v občini, še posebej se tega, da se bo tudi na Dovjem in v Mojstrani začeli urejati problemi in da bosta kraja turistično zaživela, veselijo sami domačini. mlekarno pa morajo preno- krajina, ohranjena so s viti staro stavbo sredi vasi. V vaška jedra naselij, D0#\.^j. naravna in kulturna dedis. projektu predvidevajo tudi pravljično pot - turistično na in privlačna bližina i" rekreacijsko pot s predstavit- glavskega narodnega P^Sj Tri-PC vijo triglavskih pravljic in v Ob vsem tem pa Pr^re njih opisanih krajev. vsebuje tudi prometne ditve, kot na razpis Ministrstva za kine tijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 1995 prijavila projekt CRPOV za krajevno skupnost Dovje - Mojstrana. Na javnem razpisu je bil je rekonstrukcija Mojstranški hotel, ki jc bil priključnih križišč na rc-K v denacionalizacijskem post- nalni cesti, nova PoVC^)Vj0v-opku vrnjen lastnikom, je cesta preko MlaČce v Ra ^ zdaj zaprt, vendar stoji na no, ureditev Park y0Zjla, peš povezavepreko BW Občina Kranjska Gora jc izredno lepi lokaciji in obči- avtobuse in tovorna y ______* _ »#•__**__*_.___ 1_____ __ '__*__J____ J _ l_ "____Y________— —I S 1:)11 tras| ni' - Pot pt\z nekdanje železnice in p°* tekaška proga. {lJ(ji Na seji so sprejeli predlog odloka o zaz na si prizadeva, da bi ga obnovili. Prav tako naj bi ter kolesarska odprli več gostiln in vsestransko razvili turistično infrastrukturo. S tem bi spet . pritegnili turiste v Mojstrano, , izbran Urbanistični Institut ki je bila nekdaj zelo Živahen nem načrtu Ledine j,eifl Republike Slovenije z zunan- in privlačen turistični kraj. r*" **r »n*« n iaV " jimi sodelavci. Občinski svet Pred vstopom v Triglavski je potrdil projektni svet ter narodni park naj bi pn Rosu zagotovil polovico sredstev v uredili turistično - lnforma-višini milijon in 500 tisoč tivno - rekreacijski center, tolarjev. kjer bi bil lahko tudi kamp tiranju pa bodo pova Tako bodo na Dovjem ali manjši rekreacijski pros- občane, uredili mlekarno in osrednji tor. Ne nazadnje Mojstrana trg na Dovjem ter uredili potrebuje tekaško in kole-apartmaje Zima v vasi, ob- sarsko progo, kmetje pa bi novili Psnakovo žago in mlin že nekaj časa radi, ua se ren ter sklep o J.a ,ejt>^ zbiranju sredstev za ,/Vo(j0' termalno v" 93 blifc?0 vrtine Zbrati morajo P"1"""" veS' milijonov tolarjev, k sol ^ /abili Najnižji »oinvestito^j znesek bo 3 tisoč nem mark za posameznika^ Cerkljani upravičeno hočejo svojega zobozdravnika rJ Cerkno, 2. junija - Občinski odbor za zdravstveno zavarovanje iz Ljubljane, ^ družbene dejavnosti je na razširjeni seji razpravi- predstavnik Boris Kravanja je dej a*, jfjjgS jal o pereči problematiki zobozdravstva, ki je problem rešili tako ali drugače, kar jjrij lejavnosn je na razširjeni seji razpravi jal o pereči problematiki zobozdravstva, ki je nastala v občini po podelitvi koncesij nekaterim zobozdravnikom. Problem je nastal že pred štirimi leti s podelitvijo prve zobozdravniku, ki je do takrat stalno delal v cerkljanski zobozdravstveni ordinaciji, zdaj pa bi radi šc trije pridobili koncesijo, kar pomeni, da bodo verjetno z njimi šle tudi stranke in tako bo ostala le peščica od 5204 prebivalcev, ki ne bo več upravičena do lastne javne zobozdravstvene službe. Prav tega se Cerkljani najbolj bojijo in dejstva, da bi morali k zobozdravniku v Idrijo, Tolmin, Žiri ali celo v Skofjo Loko, čeprav plačujejo enake prispevke kot 12.500 prebivalcev iz idrijskega dela nekdanje skupne občine". Zato Cerkljani ne bodo dali soglasja k podelitvi koncesij. Na sestanku občinskega odbora za družben- iU-|.i\nosti se je i/kazalo, da imajo pri tem vso podporo območne enote Zavoda za besedami pomeni, da bo moralo V(K,1-^JtofJc!jj kega zdravstvenega doma na čelu z a}1 An tU" Milanom Vončino poskrbeti, Cerkljani deležni zobozdravstve nih »torj^ I bodo svojem kraju. Ali bodo to zagotovili 1 ioiA čimi terapevti ali tako, da bodo kont _ delali po en dan v tednu tudi v Cerkne p motalo idrijsko zdravstvo samo "dloCU ■ bC,y to imelo boljše delovne pogoje in W fam tudi tehnično opremljeno, pa bo občin d 0 poskrbela še letos Poleti naj bi namreč tamkajšnji zdravstveni dom, je na zagotovil župan Jane/ Podobnik. ,0."ncC. ni, da bo problemov k,,')kI,iK; igol še ne neurejeni zobozdravstveni so ;h sttfnlVl službi tudi urniki laboratorija, speeialis1'^' pi otroške ambulante, funkcionalna uicii torov in njihovo vzdrževanje. • šef IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Veselošolci so tekmovali - h polno šolo tekmovalcev, za tri razrede zmagovalcev L . * _......_____a„u~ t««?ain naiboli množično tekmovanje si !li tuL. tekmovanjem v Ljubljani seje v nede.jo končalo najbolj množično tekmovanje »ovenskih šolarjev v znanju iz Vesele šole Pila. lioJ{a?a' *• Jui»'ja - Držav- od 4. do 8. razreda. Vesela K 3^movania se Je udele- šola, ki poteka pod geslom liajbj^v.*esejosoaarjev, izbor "Veselje za danes, znanje za tadhnrt 'l.^ so zma8an na jutri" ni stroga in suhoparna, Wh m/ so,skin >n območ- kakor je pogosto običajna Ki z a"^ih: BUo Jih Je šola' temveč šolarjem na ^Isko ^ *?anJso šolo. Veselo- vesel in zanimv način ponuja Selo «r Ijr^ovanje se je za- vrsto privlačnih tem. Letos jih sredl ~ —moH njimi denimo vse o kreditnih karticah, o Donavi, glasbi na CD, plesu in drugem, kar zanima mlade. Gre za pravo veselo 1 Vesela fi—:*«m~" šolo za življenje, njeni soust- 'Njene P'-a *ze^° P"1" varJa^ci so strokovnjaki za %isa\ JlLi™'3^"^!?.3 cas- posamezna področja, tako da se iz zabavne šole lahko mladi naučijo veliko uporabnega. šolah po vsej Sloveniji na ,Jvi stopnji veselošolskih Ptašalnikov lotilo 37.978 Vencev pod vodstvom 541 i^ntoric »n mentorjev. Vesela šola Pila (zel .{rojenega mladinskega čas 'visa) poteka že devetindvaj *iet« pa še vedno privablja število osnovnošolcev Zbrano pri reševanju Vesele šole Finalni veselošolski obra- Lužnik iz osnovne šole Kor-ft.n ?-dal Kdržavnih prva- oška Bela. Od Gorenjcev so kov je bili uspešni še sedmošo^, in bilo torej takšnih, ki so v sicer Valenja Peternelj iz UHU IV. vj končnem tekmovanju dosegli vse točke. Med njimi je tudi nekaj Gorenjcev, ki so se na državno tekmovanje uvrstili na drugostopenjskem tekmovanju. Med četrtošolci so bili to Tjaša Jerak iz osnovne šole Mengeš, Matija Kranic iz osnovne šole Medvode in Nina Knežević iz šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled, med petošolci Miha Poklukar iz osnovne šole Bled, med šes-tošolci Nina Vengust iz osnovne šole Stranje in Dare iz osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas, Tadeja Burgar iz osnovne šole Zali Rovt Tržič ter Nina Kern iz osnovne šole Mojstrana. Množici veselošolcev, njihovih mentorjev (tisti z dvajsetletnim stažem so dobili priznanja), staršev, prijateljev in navijačev so v nedeljo priredili zabavo, ki pritiče takšni priložnosti, s sklepno prireditvijo Klovni gredo v Veselo šolo, ki so jo pripravili igralci Mladinskega gledališča. D.Z.ŽIebir pjset pomladi vrtca v Križah y § orta, igrače in obljuba za večje ignsce ft*. T« j« ,Su prifeM. »mljiKe, n. M«« bodo pul «<«—». <» znovaniu «n «p veselili malčki in starši. DOBROTA ni SIROTA Akcija "Fogdoe" - za invalide športnike Begunje, 2. junija - Vrhunski smučarski tekmovalec Thomas Fogdoe je po nesreči na treningu ostal priklenjen na invalidski voziček. V Elanu, kjer do svojih tekmovalcev gojijo tudi človeški odnos, so se odločili, da zanj zberejo denar za nakupo vrhunskega invalidskega vozička, ki ga izdelujemo v Sloveniji in je tudi svetovna novost. Konstruktor vozička gospod Markovič pa je voziček kar podaril. Pozneje se je porodila misel, da akcijo razširijo na nakup takšnega vozička za enega od vrhunskih slovenskih športnikov invalidov - olimpijcev. Konstruktor bo podaril tudi ta voziček. V okviru akcije "Fogdoe" - obeležili jo bodo z veliko prireditvijo "Športniki za športnike" na igrišču za golf na Bledu prihodnjo nedeljo, 15. junija - bodo odprli Knjigo plemenitosti, kamor se bodo vpisovali vsi donator ji, ki bodo prispevali sredstva za invalide športnike. Denar bodo podarili skladu za invalide, ki ga je ustanovil Thomas Fogdoe, in slovenskim športnikom invalidom - olimpijcem. Pri organizaciji akcije sodelujejo tudi predstavniki American Express in Humanitarnega zavoda Vid iz Kranja. • D.Ž. Že drugi bolšji sejem za Nina Akciji našega časopisa in Humanitarnega zavoda Vid, s katero želimo olajšati življenje Ninu Rakovicu iz Kamnika, se pridružujejo tudi drugi. Kamnik, 31. maja - Mladinski center iz Kamnika je že drugo soboto zapored pripravil odmevno prireditev Otroški živžav. Na stojnicah na Glavnem trgu so ponudili otroške izdelke in mimoidoče otroke spodbujali, da so sproti likovno ustvarjali. Dogodek je "ubil deve muhi na mah", poživil dogajanje v starem delu Kamnika, prireditelji pa so zbrali tudi nekaj tisočakov, ki jih bodo namenili za ureditev klančine v stanovanje Rakovičevih. Tudi račun za Nina se počasi polni. Odkar smo zadnjič poročali, so zanj darovali: Volčič, Beleče (2000), Mladinski center Kamnik, izkupiček bolšjega sejma od sobote, 24. maja (32.190), Jani in Sonja Banič, Zlatarstvo Kamnik, (5000), darovalci iz Mekinj: Marija Golob, Potočnik - Klinkon, Marija Potočnik, Ivan Potočnik., Manca Humar, Joži Schafler, Ivanka Romšak, Marija Železnik, Andrej Pečov-nik, Olga Pečovnik, gospod in ' ■-----S itnr\n\ j~ ,----r-------- 'dnJU so se veselili malčki in starši. I star'j|Un!"'a " Kriški vrtec danja ravnateljica tržiških iz petih oddelkov pa bo {^žnuje 2h*SC* 'et' amPa't vrtcev Tilka Jan in prva velika pridobitev ^'a na Pom,ad, je ugo- voditeljica kriškega vrtca igrišče, na kat NatPiLP^^j ivwečanosti Vera Vrtač, v Križah kar dobro skrbijo tako za mla-stavbe kot za lepo in iCS,,,jica VVZ IVŽič Erna P s Ko,*ktivu so česti-"troc^-"1^0 in P,eswm ludi frcev ri*.druSih t"iških L Naibnli v«c„i; hili Najbolj veseli so Mo lit8" sP<»-očila, E lahko razširili igrišče ^ na najetem zemljišču. |{ jgojiteljice vrtca Križe so Vp£r?slavo z mislijo Sla-^rolič,č:»Cenamjckaj bili da dost stavbe kot za koristno preživljanje otroških dni varovancev v njej. Kolektiv vrtca, v katerem skrbijo za vzgojo otrok poleg vodic Vesne Polajnar šc Majda Donosa, Aleksandra Gubic, Milena Hostnik in Marija Langus s tremi pomočnicami, sc jc že nekaj let prilagajal • 1--T . m*z' *v»«ac. uc nam je Kaj sc je ^ h<-*«i »«» IfPfega cvetja, poskrbimo postopni prenovi stavbe! m spomladi. In otroci so tos so v njej dobili nova tli ^Pomlad." Kot so lahko otroške ^'1 številni obiskovalci -nJimi sta bili tudi nek- Lc- njej domu nova ua in sanitarije, v igralnicah pa so namestili novo pohištvo. Za okrog sto otrok povečano igrišče, na katerem bodo postavili tudi novo večnamensko igralo. Za skrb pri obnovi stavbe in zagotovitvi zemljišča se je zahvalila županu Pavlu Ruparju tudi ravnateljica VVZ Tržič Erna Anderlc. Otroci so bili seveda šc bolj veseli velike torte iz slaščičarne Bistrica, slike ježka iz vrtca Palček in novih igrač ljubljanskih opremljevalcev. Svoje veselje so izrazili s pesmijo, deklamacijami, plesom, igrami in telovadnimi točkami, otrokom iz Križev pa so nekaj razvedrila prinesli tudi vrstniki iz vrtcev Palček, so: 2.č OŠ Lucijana Seljaka Kranj (2300), l.c OŠ Lucijana Seljaka (2650), zbiralna akcija odpadnega papirja OŠ Lucijana Seljaka (131.240), Andreja Teran, Stražišče (10.000), Društvo Sožitje Kranj (50.000), Svet kranjskih sindikatov (27.000). Za Sandija Kaštruna, ki bo po zaslugi darovalcev dobil stop-niščni transporter, pa sta darovala: Breda Humar, Kranj (5000), M&L Male d.o.o. Jezersko (15.000). Prispevke zbiramno na računu Humanitarnega zavo-icovmK, gu>Fvu .,. da Vid, št. 51500 - 603 - 33738 (s gospa Flerin (skupaj 15.900). pripisom "za Janijevo dvigalo", Prispevke je v Mekinjah zbirala "za Ninovo klančino" ali "za Tončka Balantič. Sandijev scalamobil"). Vsem Tudi za Janija Štularja še darovalcev se lepo zahvaljuje-prihajajo prispevki. Prispevali mo. D.Z.ŽIebir h Jtai ko igra in ples nadomestijo šolske naloge [Od Kriško goro vedo vse o pastirskem življenju enci so za 12. turistično-gostinski dan postregli s planšarskim kosilom U .....__, |»rvjy' junija - S prireditvijo, na kateri se je I pe Podstavila šolska folklorna skupina, so N*A in plesom obudili pastirske navade. >0«nn•?.C,avnican s« nastajali predmeti, ki so "Si!"'1 °drasle na preprosto življenje. 'fisti?1, S1^' Sončece, so si zaželi za 12. >rc n°-$ustinski dan v osnovni šoli Križe. *iJC SlJalo! p»sebej je grelo tiste, ki so se Janj" al P°dali na Kriško goro in Bistriško i ^teri^ 0,eP5alo je tudi pastirske igre, med J^nci ' So sc na šolskem igrišču starejši A, mClZku5ali v mm s hoduljami, vlečenju Mirja anJu obr°čcv na cilj in nošenju j'1 iJ--,na £lavi. mlajši pa so tekli v vrečah Udarjal' ne 2 VO(,° Bo,J v Kot je bilo že doslej v navadi, se jc tudi tokrat 35 učencev pod vodstvom Božcne Pcrko pridružilo poklicnim gostincem iz Živil pn kuhanju in strežbi. Vodia kuhinje Hrane Smid je pohvalil osem mladih pomočnikov, ki so pripravljali planšarsko kosilo; pšenično juho, kranjsko pečenko, prekajeno meso, kruhov cmok, dušeno sladko zelje in izbrani sir. Maja in Katarina sta pripravljali masovnek. Manja pa maslene in skutne namaze, s čimei sta postregla Boštjan in Manca Za službo po naročilu pa so skrbeli Meta, Urša, Katja, Polona, Andreja, Maiima, David, Luka in Matic. Poseben posladek za goste, med katerimi so bili tudi župan i/ nemškega mesta Sponheim s spremljevalci in podžupan Borovelj, pa je bil kulturni spored Folklorna skupina z lz plesalci in dvema nisi i umenlalistkama je pod vodstvom Deteljica in Grad. Vsi so si prislužili glasno ploskanje staršev in drugih odraslih, ki so v krogu malčkov preživeli lep pomladni popoldan in se morda spomnili tudi svoje pomladi. Ob ogledu vrtca, listanju jubilejnega biltena in klepetu ob domaČih dobrotah so se lahko prepričali, da se v Križav zavedajo pomena uvodne misli s proslave. Stojan Saje Izkupiček sobotnega bolšjega sejma Kamnik namenil za Ninovo klančino. Mladinski center Bohinj, 27. maja - Bohinjci se te dni že intenzivno pripravljajo na prihajajočo poletno sezono. Domačini sicer pravijo, da na kopanje v jezeru še pomisliti ni, dokler se z doline po hribih še opazi kakšna krpa snega, turisti pa v Bohinj kljub temu že prihajajo. Zaradi njih pa tudi zaradi domačinov bi bilo morda prav, ko bi s praznjenjem smetnjakov ob jezeru v Bohinju začeli že pred uradno otvoritvijo visoke sezone. M.A., foto: Una Doki in dvema msirumcuiaiiMiv«.">« j- r-- R$Kul»eta Mirka Udri. - r*22?l M K"5k' Objavljene v «b.sk..v»lci > Milenu in gradi™ nI. niBiavi. raipoložM(ia, • M"J»" SjJl SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 TEL: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure ARK MAJA VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPI-ETNO OPREMO VAJFC/A DOMA VEČINO POHIŠTVA - - - u - ■ IMAMOVZALOCJI! ZELO UGODNO KOTNA SEDEŽNA GARNITURA ŽE ZA 68.473 SIT Z Vogljanci je fletno delati, ker vedo, kaj hočejo j Tako je dejal Franc Kern, župan občine Šenčur, kamor sodijo Voglje, vas z blizu seden^ prebivalci, ki letos slavi 750-letnico obstoja. Prvi dogodek ob letošnjem jubileju je bil sobotni Otroški dan, ki ga je Ivanka Lipar pripravila z mladinskim in otroškim cerkvenim zborom. Začeli so z delavnicami, kjer so se otroci zlasti likovno izražali, nadaljevali s kvizom in družabnimi igrami, nastopila je tudi pravljična skupina, nato pa so se otroci pomerili v spretnostni vožnji z rolerji in kolesi. Otroško zabavno popoldne so zaokrožili s šmarni-cami. Glavnina prireditev pa bo od 14. do 24. junija, ko bodo svoje delo prikazali gasilci, pa športniki (košarkarji in nogometaši) in šahisti, obljubljajo tudi kmetijsko demonstracijo, 15. junija pa bosta slovesna maša za domovino in koncert Mengeške godbe. 24. junija bosta osrednja proslava in veselica pod vaško lipo. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v šenčurski občini, v VOGLJAH in med drugim je naša komercialistka Alenka Bevk sredi Vogelj, pred gasilskim domom tik ob znameniti 250-letni vogljanski lipi, delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Zadnje majsko sobotno dopoldne smo popestrili Še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo v VOGLJAH razdelili rekordno število -105 - oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Z vsake čepice smo v soboto v Vogljah odtrgali nagradni kuponček, vseh 105 včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 006536 in 010824 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet v letu 1997, za eno osebo); kupona 004477 in 010905 (nagradi: Glasova reklamna majica). Vogljanske in Voglja-ni: če je med štirimi izžrebanimi številkami katera takšna, ki je tudi na Vaši reklamni Čepic, ki ste jo dobili v soboto in imate čepico doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po poŠti Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do tega petka, 6. Junija, do 13.30 ure. To soboto, 7. junija, bomo na Glasovem obisku v blejski občini v ZASIPU, in za vse, ki se nam boste pridružili, bomo spet pripravili prijetna sobotna presenečenja. Gorenjski glas v Zasipu Ekipa Gorenjskega glasa se tokrat odpravila na obisk v Zasip pri Bledu. Kraj, njegove prebivalce in posebnosti bomo predstavili v daljšem zapisu prihodnji torek, komercialna ekipa pa se bo v Zasip odpravila to soboto dopoldan. Med deseto in dvanajsto nas boste srečali v centru kraja, kjer vam bomo pripravili prijetna presenečenja, lahko se boste naročili na Gorenjski glas, oddali brezplačni mali oglas in še marsikaj. QOSTILNA IN PIZZERUA ZELENI ŠUM BOBNAR ANICA Krakovska ul. 30, VOC/LJE, 4208 ŠENČUR tel. 491-2X0 ^tempi/i VRTNA POT 1, VOGLJE SLO - 4208 ŠENČUR r i TEL 064 491 076 FAX 064 491 090 Voglje, 31. maja • Župan Franc Kern je bil namreč eden od gostov številčno do-kaj močnega omizja, ki se je odzvalo povabilu Gorenjskega glasa na obisku v njihovem kraju. Več kot ducat mož (in med njimi ena sama ženska) je skupaj z nami razpredalo o značilnostih, potrebah in problemih domačega kraja. Pa bolj pozno zvečer pridite, so nam dejali, ko smo se dogovarjali za obisk. Bil je ravno čas košnje in domačini te večinoma kmečke vasi so pred dežjem hiteli spravljati seno. Ko je bilo delo opravljeno, pa jim ni bilo težko posedeti ob kozarčku in skupaj pomodrovati. Prišli so : Franc Tičar, predsednik krajevne skupnosti Voglje, Tine Rogelj, Jože Mur-nik, Miha R opre t, Raj ko Žer-ovnik, Miha Žerovnik, Marjan Petač, Aleš Zupanec, Albin Zlate, Ivanka Lipar, Marko Dolinar... in če smo katerega zgrešili, ker nas je besedovanje preveč zaposlilo, medtem ko so vaščani prihajali in odhajali, naj nam bo oproščeno. V Vogljah gredo s časom v korak Voglje so večja ravninska vas na južni strani občine Šenčur. Prav blizu sta avtocesta in letališče Brnik in tudi do Kranja ni daleč, kamor pretežno odhaja na delo večina Vogljan-cev. To je namreč vas z mešanimi kmetijami: kmetje obdelujejo kakih 450 hektarjev zemlje (veliko je tudi gozda), v vasi pa se razvijata tudi gostinstvo in zasebna obrt. Vas šteje 690 prebivalcev, najstarejša Angela Žerovnik, ki je hkrati tudi najstarejša šenčurs-ka občanka, ima že 94 let. V Vogljah gredo s časom naprej: imajo telefon, med prvimi v nekdanji kranjski občini so dobili kabelsko TV, urejeno imajo javno razsvetljavo, kar dobro urejene lokalne ceste, kanalizacijo (letos jo bo treba še dodatno urediti)in še kaj. Za večino svojih pridobitev se imajo zahvaliti lastni pobudi. Zelo so namreč podjetni in vedo, kaj hočejo, kar je na našem obisku poudaril tudi šenčurski župan Franc Kern. Ker gredo v korak s Časom, pa si želijo še kaj novega, denimo sodobnejšo telefonslco centralo, da se bodo lahko s svetom povezovali prek interneta. Nekateri pa vidijo možnost v nadaljevanju projekta kabelska televizija, ki prav tako omogoča sodobne komunikacijske povezave, če niso te možnosti celo večje, kot pri telefoniji. 750-letna tradicija in internet Internet je današnje dejstvo, ki nam približuje nekdaj daljni svet. Ob tem pa ne gre pozabiti na tradicijo, ki je v Vogljah stara 750 let. Tedaj je namreč v pisnih virih prvič omenjeno ime te vasi. Da dolgoletna zgodovina ne bi utonila v pozabo, ie poskrbel vaščan Tine Rogelj, ki ob jubileju pripravlja izid knjige z naslovom Pod zvonom sv. Simona in Jude • Voglje. Knjiga opisuje vaško zgodovino, pripoveduje o načinu življenja nekdaj, o delu in veselju, praznovanjih, o navadah, posledicah vojn, lakotah in drugih nesrečah; pa o cerkvi, njenih duhovnikih, o ljudeh, ki so dosegli več, o društvih, kulturnem življenju, skratka v knjigi je zajeta kronika Vogelj. Avtor jo je v glavi snoval poldrugo desetletje, brskal po državnih in škofijskih arhivih, spraševal ljudi (navaja kar 22 informatorjev takoimenovane-ga ustnega izročila), zadnjih pet let pa pridno zapisoval. Ob Lepo je slišati njihovo ubrano petje O Oktetu Voglje, ki je zadnja leta prerasel v kulturno društvo, v svojem okrilju pa imajo registrirano tudi skupino Bratov in sester Šter, nam je pripovedoval Miha gasilstva J( leti [0 Uradni začetek celo starejši, saj "so že 1883 kupili prvo ročno galno. Med prvimi so tudi motorno brizgaj, (1945), leta 1953 pa J«j odprt vogljanski gasilni w% Novega so zgradili leta »■ devet let pozneje pa s° | vaškem domu odkrili kip, Florjana. O gasilstvu nck^L danes sta nam pripovedova Aleš Zupanec in Miha K pret. Voglje imajo danes J članov gasilskega društva 45 aktivnih gasilcev, ki soj" začetnim požarom. Tudi & tU dobri mladinski gasilski đ Franc Tičar Tine Rogelj Jože M urni k tini imajo za seboj, tako . jim ni bati za prihodn Izobraževanju in opremi | Rajko Žerovnik Aleš Zupanec Ivanka Lipar Marko Dolinar ti dajejo velik poudarek g 8 bi imeli še več opreme, bi lahko izurili še za kaj več * le za krotenje začetnih Volu ov. Tudi gasilci so povedali, občina Šenčur veliko d3 , gasilstvo (v občini deluj6 ' gasilskih društev), od nje 0 bijo tudi denar za to dej* nost. Z vodnimi viri so doj preskrbljeni: pred leti je ^ obnovljena vsa instalacij] tako da sedaj nudi več zrn0* jivosti, štirje protipožarni ^ zeni pa vsebujejo vsak p0..^ tisoč litrov vode. Tudi ga*" se bodo pridružili praznoyaw jubileja vasi (14. jumJa. sektorsko vajo in prika* opreme), ravno na dan na ga obiska pa so mlade ?> j pripravljali na tekmovanj« Kranju. koncu junija bo v čast praznika slovenske osamosvojitve knjiga prišla v roke domačinov. Tone Rogelj pravi, da je brskanje po zgodovini že v družinskem izročilu, saj je tudi njegov oče iskal vaške korenine in hišna kronika seže kakih 150 let nazaj. Knjigo je pisal iz veselja, prepričan pa je, da je bodo veseli tudi vaščani in da jim bo spomin na dolgo in zanimivo preteklost zbujal ponos in samozavest. Osrednje dogajanje ob 750-letnici vasi bo resda konec junija (ob osamosvojitvi pred šestimi leti so sredi vasi zasadili lipo; ob cerkvi pa stoji kar 250 let staro lipovo drevo), nadaljevalo pa se bo ob šmarnu in končalo ob koncu leta. Hkrati z obletnico prve omembe vasi Voglje slavi enako visok jubilej tudi vaška cerkev. Vogljanci vedo, kaj hočejo Voglje, ki je tudi krajevna skupnost, sodi med zelo delovne, kar je videti tudi po standardu vasi. Vogljanci so zelo pridni in samoiniciativni, pravi šenčurski Župan Franc Kern. Uspešni so tudi na področju kulture, zlasti prijetno je prisluhniti njihovemu ubranemu petju (tudi na občinskih prireditvah je Oktet Voglje nepogrešljiv), hvalevredno je delo gasilcev, pa tudi lastne kronike nima ravno vsaka vas. Prav je, da se ohranja vaška zgodovina, da mladi rod ne pozabi nekdanjega izročila. Vogljanci rekreativno gojijo tudi šport, kajti za tekmovanja jim manjka možnosti. Z ureditvijo kanalizacije za meteorne vode bodo ustvarili tudi pogoje za ureditev Športnega igrišča. Dotlej pa njihovo športno društvo (obstaja od leta 1978) skrbi za redne rekreativne tekme med starimi in mladimi in za dvoboje s športnike iz sosednih vasi. Žerovnik. Dokler so delovali še v nekdanji kranjski občini in v okviru ZKO Kranj, so se lahko ukvarjali samo s petjem, sedaj pa morajo misliti tudi na birokratske zadeve. Ves čas jih tarejo finančne težave (občina mora kulturi namenjen denar pravično porazdeliti med vse ustvarjalce, smo slišali župana Franca Kerna), letos pa imajo tudi veliko organizacijskih opravkov. Ob 750-letnici Vogelj bodo med drugim izdali bilten, ki bo Voglje predsstavil tudi v turističnem pogledu, so pa seveda tudi prireditelji osrednje proslave, kjer se bo predstavila zlasti domača ustvarjalnost. Oktet Voglje večidel nastopa pred domačim občinstvom in spoznava zbore iz bližnje soseščine, udeležuje pa se tudi osrednjih slo- toff Vaški načrti Vode imajo v Voglja -dovolj, pa ne tiste za gaSe flf požarov. Nepropustna tia^ tem koncu so kriva, da je * ,j, celo preveč, zato so se odi , li, da bodo v vasi ur<^{ kanalizacijo za m?}.e°ed vode. Letos so odkupuj ze, j jo, kjer bodo u*ed.ll!n pf "laguno", prihodnje W° L jih že čaka konkretno " Letos imajo v načrtu še ^ tiranje 200 metrov ceste, ^ sutje poljskih poti, radi p ^ uredili tudi oder v d .j( vaškega doma. Prav te ^ bila na ogledih v /^jV občinska komisija, ^l *.ei0 ga, kako se bodo po^m đe0 krajevnim skupnostim .^0 občinska sredstva. J\,j|i i* bodo za svoje načrte d občinske blagajne, še n ujubj* venskih pevskih srečanj, den- žuPan Franc Kern pa■ _ v imo v Stični in Šentjerneju Ja> da bo kmalu JJ .^3 V Vogljah pa je živo tudi Voriiah. kier bo tudi K™ ^ cerkveno petje. Ivanka Lipar, sicer vaška organistka, vodi tri cerkvene zbore, otroškega, mladinskega in mešanega, z otroki in mladimi pa prireja tudi priložnostne prireditve, denimo miklavževanje in slav Vogljah, kjer »"-.j £j skupnost vsak čas slav^ ^ letnico delovanja, # kaj dogaja: lani so cerkvi, obnovil, streho na M urejali javno razsvcUJ* ^ š sebno ponosni so na acr^^ so bili med prvimi ja ob materinskem dnevu. kranjski občini, ki so si | t0i kabelsko TV.RaJk^J) Vogljanci so tudi krvodajalci. Vsako leto daruje kri med 30 in 40 vašča-nov, je povedal Albin Zlate, predsednik tamkajšnjega Rdečega križa. Veselje, Ker aktivistom lih ni več treba prodajati značk, da imajo nekaj svojega denarja. Za to sedaj poskrbi občina Šenčur. vili £ nanije V°™*?:*t$ss* to odločili, koso ^;fl7j<,m pripeljali tel misijah, da fon. Tedaj^ b. kabelsko^ skupaj's KS Voklo1 pove J s Hrastjem. P*>b*&7fj vendar natft Trbojami, pel. Želeli sojo P°vc**> \ Šenčurjem, kar bo *j rfj vedljivo v prihodnje. ^ občini zavedajo H d, z tovrstne tehnologije. { f informacij, Na i\tf obogatitev potrebujejo ljudje. • _ zP so imeli 65 naročnikom F^ Stoletna tradicija gasilstva Vaško gasilsko društvo sicer nima tako dolge zgodovine kot vas Voglje, čez dve leti interni TV program ' pa bo tudi že staro sto let. Zlebir, foto: Tina I>0,u sc jim je pridružilo šc . gA spočetka pa so inu» l# p. I ZA DOM IN DRUŽINO 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Poskusimo Se ml _ Piščanec v currv omaki 2? 5 do 6 oseb potrebujemo 1 Pitanca, 6 dag masla, 8 dag bule; 2 srednje veliki jabolki banani, 4 dag moke, 3 dc rutninske juhe (iz kocke), H limonin sok, ščepec sladkorja in mm< iag moKK, j del Perutninske juhe (iz kocke), H Hm, 0rJo in curry. Kuhano piščančevo meso QareŽemo na kose, mu odstra-mmo kožo. Na polovici masla svetlo prepražimo dobro nabijano čebulo, dodamo olupljena in na kocke nareza-na Jabolka in banane ter malo Podušimo. Na preostalem maji!1 Prepražimo moko, jo pre-dJumo s perutninsko juho, ^foro prevremo, dodamo du-sadje, meso in začimbe. ,Vse skupaj še malo pokuhamo ln Postrežemo. Piščanec v omaki Robert *M osebe potrebujer PManca, sol, 4 dag maščobe, ldc' juhe, 5 dag šalotke, 1 dag [Urovega masla, 1 del vina, 1 <«co gorčice, 2 dag hrena ali kislih ' Piščanec v kuhinji drugih narodov Ta mesec na vrlu dag pinjol ali kiki- PpnifninciVa rikijev, 30 dag zrn- f cruUUn&Kd lete jagnjetine, 30 jajčna Solata dag rila in kurjo Za 4 osebe potrebujemo: 25 dag kuhanega perutninskega mesa, 4 trdo kuhana jajca, 10 dag vloženih gobic ali kislih kumaric, 20 dag kuhanega krompirja, 15 dag pikantne majoneze, sol, poper, limonin sok in zelen peteršilj. Kuhano perutninsko meso narežemo na koščke, prav tako narežemo tudi jajce, gobice ali kumarice in kuhan krompir. Začinimo in primešamo še majonezo. Pred serviranjem okrasimo posodo ali krožnik z listi zelene solate, nanje naiožimo perutninsko solato, in jo okrasimo z rdečo redkvico, zelenim peteršiljem in podobnim. gorčice, 2 dag hrena ali Klslih kumaric in pol del kisle popra, 3 sesekljane feferone in smetar 1 žlici paradižnikove mezge. : Kose piščanca osolimo in Očiščenega piščanca razko- Kose piščanca osolimo Popravimo za peko na vroči Maščobi. Malce jih popečemo z Vseh strani, nato pa odlijemo Jaščobo, prilijemo juho in au$imo 10 minut. Nato dodaja vino, na maslu prepraženo }*lotko in dušimo še 10 minut, podamo kislo smetano, hren l" kumarice, vino in teršilj in ponudimo. zelen —j "* K"1 Piščanec satanov način *° 4 osebe potrebujemo: l P^an-ca, sol, poper, nekoliko petega gorčičnega semena, l *cl olja, 2 del soka od pečenke, 1 ud vina, 15 zrn zdrobljenega Očiščenega piščanca razkosamo, solimo, potresemo z mletim gorčičnim semenom, namočimo v olju in popečemo na žaru. Omako pripravljamo tako, da pečenkini omaki dodamo vino, zdrobljen poper, sesekljane feferone, zrezano šalotko in paradižnikovo mezgo. Dobro prekuhamo in omako ponudimo k piščancu. Piščanec po orientalsko Za 4 osebe potrebujemo: 1 piščanca, sol, poper, 15 dag surovega masla, 10 dag otupljenih tolčenih mandeljnov, 15 Sladica za danes ^barbarin zavitek letujemo: navadno vlečeno testo, 1/2 kg rabarbare, 10 do °«aS masla ali margarine, 10 dag drobtin, sladkor, cimet. Razvlečeno testo posujemo z drobtinami, prepraženimi gasili, z narezano rabarbaro, sladkorjem in cimetom, ^mo in spcČemo. Pečemo 3/4 ure pri 180 stopinjah C. juho. Piščanca solimo, namažemo s surovim maslom in spečemo. Med pečenjem ga večkrat prelijemo s sokom juhe. Na maslu prepražimo mandeljne in pinjole, da zarumenijo, nato pa jim dodamo mleto meso, solimo in popra-mo. Ko je meso praženo, zlijemo nanj sok, v katerem se je pekel 1 piščanec in dušimo še 10 minut. Zatem stresemo v posodo še opran riž, dodamo juho in dušimo. Ko je riž dušen, ga zložimo na oval, po njem pa razdelimo kose pečenega piščanca. Piščanec z whiskyjem Za 4 osebe potrebujemo: 1 piščanca, 5 dag masla, 1 žlico francoske gorčice, 1 del belega vina, 1 del dobre juhe, poper, mleto papriko, žličko curryja, pol del whiskyja in 1 žlico stepene smetane. Piščanca spečemo, razrežemo na primerne kose in obdržimo na toplem. V flambirni ponvi stopimo maslo in gorčico, dodamo belo vino in skupaj skuhamo. Dodamo še poper, papriko, currv in piščanca. Prelijemo z vvhiskvjem in zaž-gemo. V omako dodamo še smetano in takoj serviramo. Junija je na vrtu sila veliko opravil. V začetku meseca lahko spet posadimo nizki fižol, presadimo na stalno mesto brstični ohrovt, pozno zelje, ohrovt, rdeče zelje, kolerabo, blitvo in zeleno oziroma vse listnate vrtnine, ki jih nismo presadili že maja. Sejemo florentinski ali bolonjski janež za zelenjavo. Prvi teden junija prvič porežemo koper, žajbelj, poprovo meto (pred cvetenjem!), baziliko, šetraj in meliso (v popkih!), sivko (cvetoče poganjke!) in naberemo kamilične cvetove. Posejemo zimski radič, zeleni in rdeči, endivijo in pozne sorte brokolov. Konec meseca nabiramo lipovo cvetje, osujemo krompir, posejemo črno redkev, rumeno kolerabo in druge korenaste vrtnine. Če je vreme ugodno, škropimo sadno drevje s škropivom iz vratiča in pelina. Ves mesec pa seveda pridno rahljamo prst po gredicah in gnojimo. Belušna zelena Od te sorodnice gomoljne zelene, ki ne oblikuje gomoljev, uporabljamo mesnata stebla listov. Da ostanejo bela, jih zagrnemo s prstjo ali pa liste povečamo. Uživamo jo največ surovo - kot uvodno jed ali solato. Belušna zelena mora nemoteno rasti, čeprav jo presajamo v začetku junija. Ko je že pošteno vroče. Po sajenju temeljito zalijemo, a tudi pozneje zelene ne sme trpeti suše. Pogosto zalivanje pa povzroča predvsem v težjih tleh zaskorjenost, zato redno rahljajmo in okopavajmo. Vsaka dva tedna moramo belušni zeleni dognojevati. ŽE TRETJE LETO SKUPAJ - ZA LEPŠI VIDEZ SIMBOL KAKOVOSTI-ANTICELULIT IZ MORSKIH ALG 100% naravni Izdelek NAVDUŠENJE TISTIH, KI SO GA ŽE PREIZKUSILE, POTRJUJE DEJSTVO, DA Algomar PRESEGA MEJE DELOVANJA TRADICIONALNIH ANTICELULITOV le po prvi terapiji (6 nanosov) se obseg prizadetih delov telesa zoža za 2 - 4 cm. O tem se je prepričalo že veliko žensk, ki so ga preizkusile in ga redno uporabljajo. Učinkovitost je skrita v morskih algah, ki imajo naravno lastnost "razbijanja* celulita. Alge koži vračajo prožnost ter izgubljeno vitalnost, 1 komplet (3 vrečke po 100 g + 50 ml gela) zadostuje za 6 nanosov od kolena do pasu. Naročila in informacije po telefonu 066/24 752 ali na naslovu: d.o.o. C. na Markovec 23,6000 Koper. 1 komplet Algomar 3500 SIT + poštnina 2 kompleta Algomar 6390 SIT + poštnina Kotiiek za sladkorno bolne Pi v v v zQ,Scančevo nabodalo s sadjem *°vri °ye^e Podkujemo: 40 dag piščančevega mesa brez p0' ^ kolobarja ananasa, 4 jabolka, grozjde, hruške, PiŠČ^' masl° in zelen PelerSill-v t.cfjan^CVo meso malce namažemo z maslom in ga pečemo razvr t°nSki Ponvi- SadJc pečemo posebej. Vse skupaj Det»Ji-!mo na dekorativno nabodalo, obložimo s sadjem in Sir J°.m ,n scrviramo' ste i P°. s,adllorn' b"l"iki lahko privoščite piščanca, ki Od|jr" s!°kli kožo in obrezali vse maščobe, v vseh oblikah, dišav C"JC 'U(1' v so'"1'' seveda z le malo olja, začinite pa ga z So|a|nm ^isom ali z limono in dodujle razne vrste pomladne rnt.„e.' redkvicc, drobnjak, drobno sesekljane liste pehtrana, Z ,n Podobnih zelišč po želji. ^htati, odmerjati nacrti ^'adkorni bolnik naj si sestavi jedilnik na osnovi P°treb CC ncvne prehrane (standardnega lai prirejenega prCjj -am Posameznega bolnika, o čemer, smo pisali že ve eni fedjriKjfrtii naSe8a časopisa), tabele za menjavo cnakov- Boln-il Pr,P°ročenih načinov priprave hrane. Prchra -°m' u. 'mai° natančno odmerjen načrt celodnevne zdravi:"0' pr!P.orocam°. da si vsaj na začetku dietnega merani 3 *'vila tcntai° a,» točno odmerjajo z domačimi (Vsak si 0,/;načcnimi v tabeli za meniavo enakovrednih živil. 0 Pravi orni bolnik mora imeti doma knjižico, priročnik ^eniav Prchran«, v kateri so objavljene tudi tabele ■ skunini cnfkovrednih živil. Vsem živilom v določe pribi,j'Se ločl teža v iranih in domačih merah, ^ornniri US,r^za branilnemi sestavi enote: na primer 80 g 1 30 r črncea kruha vsebujeta približno enako živila v PRAVILNA PORJAVITEV V SOLARIJU DOLOČITE SI SVOJ TIP KOŽE IN ČAS SONČENJA *VU. Vsem živilom, v dojenj teža v gramih .in ^*hJg! 80 -..ranilnemi sestavi enote ■ ™ ^no ^ krompirja in 30 g črnega kruha vsebujeta j y količino ogljikovih hidratov in beljakovin^ ki vrclinosti Posamezni skupni, ki so po sestavi in enu*:u;cnw ) Približno enaka, med seboj lahko neomejeno/. j ^ ^ Merjenje količin hrane / domačimi merami, n. j Za pripravo diabetične diete tudi kasneje. Tudi nekateri naši saloni Imajo že solarije, ki žarčljo samo žarke dolgih valovnih dolžin (UVA). To so žarki nizkih energij, ki ne povzročajo vnetja ln opeče nostl kože, ampak postopno direktno porjavltev. Potrebno Je vedeti, da bo efekt boljši ob večkratnem "sončenju" krajši čas kot pa obratno. Seveda pa solarijl niso samo za porjavenje kože, ampak tudi za zdravljenje različnih bolezni kože, predvsem aken, atoptčnega ekcema, alergij, luskavice ln kožne plesni. Rudija Papeža 5 4000 Kranj O 064/328-169 Prvih deset obiskovalcev ima eno sončenje gratis. Reakcija pri | Priporočljiv prekomernem | čas sončenja sončenju Koža: bela Kožne pege: močne Lasje: rdeči Oči: modre včasih rjave Koža: svetla Kožne pege: redke Lasje: blond-rjave Oči: modre zelene, sive Koža: svetlo rjava Kožne pege: jih m Lasje: svetli, rjavi Oči: sive. rjave Koža: rjava ln olivna Kožne pege: Jih ni Lasje: temno rjavi Oči: temne Keltski Up v sr. Evropi (2%) Svetlopolti evropejec (12%) minimalna porjavelost Temnopolti evTopejec v sr. Evropi (78%) redko boleča rahla porjavelost Mediteranski tip v sr. Evropi (8%) ne boleča lepa porjavelost 20 minut močna porjavelost KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši in v Mestni hiši je na ogled razstava slik in akvarelov akad. slikarja Jožeta Ciuhe. V upravni stavbi Sava Kranj razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V preddverju Iskratel razstavljata likovna dela Carmelo Zotti. slikar in grafik iz Italije, in slikarka Brigitte Brand iz Nemčije. V hotelu Kokra na Brdu je razstavlja slike Barbara Demšar. V Galeriji Pungert je na ogled razstava del nastalih v Likovni šoli CKD. DUPLJE - V galeriji graščine Duplje razstavlja Likovni krožek OŠ Duplje, mentorica je Meta Vovk-Mauser. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava 50 let Glasbene šole Jesenice. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih izdelkov otrok iz vrtcev Julke Pibernik in Mare Šivic. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled Eregledna razstava stripov in risank kiparja, ilustratorja in ankaturista Mikija Mustra. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavlja slike akad slikar Janez Hafner. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Marie Kiess iz Freisinga. V Galeriji Fara razstavlja slike iz usnja oblikovalka Barbara Jenko-Drašler. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja mlada fotografinja Špela Mohorič slike na temo Študija portreta. KAMNIK - V Kamniškem muzeju, grad Zaprice, je na ogled 2. Mednarodni bienale akvarela. V razstavišču Veronika je odprta razstava otroški akvarel. V kavarni Veronika razstavlja pastele Nataša Korošec Turk. V galeriji Majolika razstavlja slike Dušan Sterle. Škofja Loka, 2. junija - V soboto so v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu v Škofji Loki ob obisku delegacije iz Freisinga slavnostno ob zvokih pihalne godbe glasbene šole iz Freisinga odprli razstavo slikarke Marie Kiess, tudi gostje iz Freisinga. Ob precej abstraktnih slikah je akademska slikarka v razstavni list zapisala, da pomenijo te slike iskanje božje podobe v njej sami. • š. Ž. Na filmskem platnu SKRIVNOSTI IN LAZI Režija: Mike Leigh Življenje je precej čudna stvar. Vedno nas preseneča s takimi in drugačnimi stvarmi. Znova in znova nam nastavlja zanke in ovire, in potem je nenadoma kot pesem. Včasih je lepo, včasih težko, včasih je življenje kot pečene piske, drugič kot plaz, ki nas zasuje. In kako različno gledamo nanj. Nekateri se kopajo v denarju, pa nimajo od pravega življenja nič. Skozi oči tistih, ki imajo nekoliko manj, so poosebljena nesreča. Pa vendar jih imajo nekateri za srečneže. In reveži se nam zdijo nesrečni, umazani, revni in ubogi. Hkrati pa imajo nekaj tistega, česar si bogati, slavni in uspešni nikoli ne morejo privoščiti. Življenje je pravzaprav nekaj zelo čudnega. Vsaj toliko je čudno, kot smo čudni ljudje, ki ga živimo. Ker ga pač živimo na precej čudne načine. Predmestje Londona je odličen kraj za kaj takega. Ljudje srednjega in spodnjega, delavskega sloja cele dneve garajo v enoličnih službah, popoldnevi, ko bi lahko živel pravo življenje, pa so še hujši, še bolj enolični, pusti, monotoni in dolgočasni. Pivo, televizija, pivo, televizija. Skrivnosti in laži so krive, da je tako. Biti sam v svetu samote in izoliranosti, skrit vase, nositi svoje težave, križe, spomine in fobije s seboj, skozi že tako kruto dneve, je travmatično. Travmatično do meje bolečine. Skoraj mazohistično. Res ie, vsi se kdaj pa kdaj zlažemo. Majhne laži so pač nujne. Kje pa je meja med majhnimi lažmi in komu zaupati vse svoje skrivnosti? Film Skrivnosti in laži tega seveda nima namena povedati. Pove pa, kako kruto je lahko življenje, kjer teh meja ni, kjer je vse laž in kjer je vse skrivnost. Včasih ie dovolj, da se sočloveku zazremo globoko v oči in mu ponudimo roko. Roko, ki odvija tančice skrivnosti in ki lažem reže krila. Roko, ki prinaša ramo za tolažbo in obljubo pomoči. Ko bi si le vsi ogledali ta film! • Janez Čadež Zveza kulturnih organizao\) Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO TEČAJ FOTOGRAFIJE Boštjan Gunčar - odpravljanje napak pri fotografiranju 4. junij, od 18. do 21. ure (1 OOO SIT) Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 Agata Troj ar, pesnica ENOSTAVNO O ZAPLETENEM Kranj • S psevdonimom Jagoda so njene pesmi prvikrat izšle v drugi številki takratnega škofjeloškega Sejale* Od takrat dalje je v njem objavljala vsako leto, vmes pa so izšle tudi tri njene pesniške zbirke. Zadnjo * naslovom Vonj nasmeha ta škofjeloška pesnica, ki že nekaj časa živi v Kranju, prav te dni predstavlja na literarnih večerih po Gorenjskem ob glasbeni spremljavi Lada Jakše. Njen pesniški svet sploh ni mlad, pač zrel in odrasel sedi na njenih mladih ramenih. Poslušam njene pesmi, sedi vzravnana, preprosta, prav nič plaha. Bere svoje pesmi ob spremljavi Jakševe glasbe. Me vem, če se vsi poslušalci čudijo, tako kot se sama čudim. Od kod takšna zrelost, kdaj je lahko dosegla tako zaželeno preprostost pesniškega izraza, do katere se nekateri kopljejo desetletja, pa jim komaj kaj uspe. Zakaj so nekatere njene pesmi, kot bi listala po starih knjigah s pozabljenim osušenim cvetjem, iskala po albumu starih, že malo obledelih fotografij, na katerih deklice nosijo še čipkaste ovratnike, njihove mame pa imajo na zatilju lase zvite v kite. Pa se jih, pesmi namreč kljub temu drži svežina mladih misli. Kdo ste, Agate Trojar? "Povsem običajno dekle, celo klepetava sem, rada imam družbo. Pišem pesmi, toda ta podatek je morda prav zadnje, kar sicer povem o sebi. Sicer ne skrivam, da pišem pesmi in to že kar dolgo, saj je moja prva pesmiška zbirka nastala ob zaključku gimnazijskih let. Pri osemnajstih letih sem šla živet k svoji stari mami, ob njej sem se prvič in najbolj začela zavedati same sebe. Njen dom, ona sama, vse to je name naredilo velik vtis, zato tudi toliko pesmi o njej v tej pišem zato, da bi jo slišali J brali drugi, pišem jo zaradi sebe, zaradi potrebe v men1; dajo napišem. Ne rečem, da? v zbirki tudi nekaj takih pesu"-ki kar kličejo svojega brale* poslušalca." Kje vse ste že objavlj«11 pesmi. "Vsa leta redno v Sejalcu,» v letošnjem ne, ker sem in?e preveč dela okoli izida najfl vejše zbirke. Tudi v reviji in oko, ko je še izhajala, tud1 Mentorju.' Imeta morda vzornika? pesni škcg" NAJPREJ IZDELEK, POTEM RAZSTAVA Lom, 2. junija - V lomski osnovni šoli je pripravila Zveza kulturnih organizacij Tržič že peto otroško likovno kolonijo. V njej se je zbralo 48 učencev iz tržiških šol, s katerimi je slikar Brane Povalej izdeloval monotipijo, mojster domaČe obrti Jernej Kosmač jih ie učil oblikovanja lesa, kipar Miha Kač oblikovanja gline, kipar Milan Habjan kiparjema človeške figure z žično konstrukcijo, kipar Marjan Moton in grafik Ernest Krnaič-Enči pa sta jih spoznavala z linorezom. Popoldan so svoja dela razstavili v domu krajanov, kjer je kolektiv lomske šole s 35 učenci in štirimi učiteljicami pripravil sklepno prireditev. Izdelke likovne kolonije bodo predstavili tudi na razstavi v galeriji paviljona NOB v Tržiču, ki jo bodo odprli 5. junija ob 18. uri. • S. Saje Uspeh Pihalnega orkestra Lesce ZLATA LISTINA S POSEBNO POHVALO Lesce - Pretekli konec tedna je na sedemnajstem tekmovanju slovenskih godb na pihala tretje težavnostne stopnje v Sežani Pihalni orkester Lesce dosegel svoj doslej največji uspeh doslej. S 95,5 točkami si je kot tretji najboljši prislužil zlato listino s posebno pohvalo. Najvišji odstotek točk je osvojil eden najboljših in najobe-tavnejših pihalnih orkestrov v Sloveniji, Pihalni orkeseter Krka zdravilišče iz Straže pri Novem mestu, drugi pa je bil Mladinski pihalni orkester glasbene šole Celje, ona skupaj z leškim Agata Trojar - Foto: L. M. ■ zadnji zbirki. Včasih me določen vonj spomni na občutja tistih let, prestavi me v takratni dom, pa se rodi pesem." Lirične pesmi v prostem - verzu so značilne za vašo zadnjo pesniško zbirko z naslovom Vonj nasmeha. Je to zgolj nadaljevanje vašega pesniškega izraza? "V prvih dveh zbirkah z naslovom Jagode in Jagode II so bile pesniške metafore bolj abstraktne, zato marsikomu tudi manj razumljive pesmi. Zdaj sem izbrala nekoliko manj zakrito, bolj odprto pesniško govorico. Mislim, da sem pri tem kar uspela, saj se je na vseh dosedanjih predstavitvah zbirke občinstvo precej podobno, predvsem pa prijazno odzivalo. Svoje pesmi najraje poslušalcem berem sama: v nekem pogledu je namreč poslušanje ali branje pesmi povsem ista raven kot pa pisanje pesmi." Kaj je za vas poezija? "Ko pišem pesem, je "Za nikogar ne bi mog reči, da je moj vzornik. Rar pa bi omenila Lojzeta Kovanca, ki mi je v literarnih delav' nicah pri ZKO Slovenije *jj mentor ali še bolje kot zel° zahteven bralec pokazal pf$ niško smer, ki se je zd.| odrazila v moji najnovej*1 zbirki. Zelo rada pa prebir' pesmi Neže Maurerjeve, tiKJ Vena Tauferja in tudi drug pesnike. Ne berem pa poezije, pač pa tudi drug,0 literaturo, najraje kaj para hološkega." Pesniško zbirko ste izdal« samozaložbi in v razmero"-;, visoki nakladi, ki ni v nt*9* pri slovenski poeziji. "Pri izidu mi je tako kot prejšnji zbirki pomagal Sava Kranj, pa tudi ZJ, Kranj in Škofja Loka. da 1000 izvodov se mi nc *J previsoka, pol manjša je yl( pri prejšnji zbirki, pa 0*5 ostalo le nekaj izvodov. *° za to zadnjo zbirko se , j bojim, da bi mi ostala, saj izvodi svoje zbirke pravzap1. pogosto plačujem prornpcjL po knjižnicah. Zdi se mi, je to kar dober in zanC*Lj način, da gredo knjige m ne bralce." • Lea Mencinger V. SLIKARSKO -KIPARSKI TABOR Bled • Konec junija - natančneje 28. - se na Pokljutf začenja letošnji že peti Triglavski slikarsko-kiparski t«D, Petdnevne likovne kolonije, ki jo organi/ira Organ» vijski komite Spominskega pohoda na Triglav, se bo • j udeležilo okoli 120 likovnikov iz Slovenije in drugih <* a Alpc-Jadrana. Slikarsko kiparski tabor je načel .fl tematsko posvečen Triglavu-slovenskemu s'm^0i.0vnc življenju pod njim. Dela nastala v petih dneh 11 Voft kolonije bodo razstavljena od 18. do 27 julija v hotelu, slovesna otvoritev bo 19. julija. Izbor za razsta _ ^ oripravila žirija, ki bo najboljša likovna dela predlag Jocova priznanja, likovnikom, ki so se doslej udeleži'1 petih srečanj, pa bodo podelili še Triglavsko meda 'J°' gjc, za pismene prijave je 5. junij na naslov Janez £ jzbor Zabreznica 50 -e/ Žirovnica, telefon 802-646 • . of0v najboljših likovnih del vseh dosedanjih likovnih f3jjjt bo jeseni v avli Ministrstva za obrambo v. Ljubljani- MESTNA OBČINA KRANJ TKUt-TV Kianj '»■ooNiKffjfiaiKn GLAS pihalnim orkestrom dobitnika zlatega priznanja in pohval Med gorenjskimi orkestri se je tekmovanja udeležila še Mcstr godba Kamnik, ki je zbrala 81,9 odstotka točk in osvojila srebrno listino. Petdeset članski orkester je pod taktirko dirigenta Dušana Mlakarja za uvod zaigral koračnico Gvida Učakarja Pozdrav iz Lesc, kot obvezno skladbo Miniature Vinka štrucla, kot skladbo po izbiri pa Sinfonio Classico Tcda Huggensa. Orkester se je na tekmovanju odlikoval zlasti z zvočnostjo, pianistke in ŠTIPENDIJA ZA PIANISTA Ljubljana - Ob zaključku Mednarodnega c koncertov, ki se vsako sredo odvijajo v dvorani zdravstveno zavarovanje Slovenije in so posvečeni Sfjrllžiri* glasbene pedacoginie Hildc Ilorak, bo Iarjcv ,sa klavJJV wr*esier se je na icKmovanju odUKovai zlasti z zvočnostjo, pianistke in glasbene pedagoginje Hude H oran, t0|arjt' dobro dinamiko in intonacijo ter navdušil s stilno izdelano Horak podelila nagradno štipendijo v višini 180.(MH .^K" skladbo po izbiri, ki je bila celo obvezna skladba na tekmovanju mlademu obetavnemu pianistu ali pianistki. Za štipendij ^ v prvi kategoriji v Portorožu ' ■"■"^■•■»,"^«".,v',.uu piaumu mi manuiM.-;r- Lctos Pihalni orkester■ I Ti* n.frt..U «. *. i l. kandidirajo pianisti, slovenski državljani do tridesetegai prvi bo tako že Juto i v • iSSSJSrS^k^ " s««^sti, §t,pcndija pa je namenjena šu/d.jskemu i/pop^f" jc Hrvaškem, avgusta v BeLku v sosednii^nfi od 29 T 1? rTk- V JC ,rcba naPisati nas,OV' lc,£ avgusta pa bo v I escahi In okol ci Kllf' £ V' PStfi*' m"reb,,n« priporočila, ocene in uspehe. K«n° p orLterP,z Cembrev Ital^'k! ^ffSSttK *-UW«Pn«i v ožji izbor, booo.povabljeni na UrnjJ^ tradicionalni prireditvi Pohod večno mladih na Stol. • M.A. krai v torek, 17. junija, v Ljubljani. Štipendijo bodo podeli" 18. junija, na zaključnem koncertu. • L.M. Deset let Prostovoljnega gasilskega društva Davča, da o srečanju Davčarjev ne govorimo Florjani dobili prapor in avtocisterno , ^av>se tudi v Davčo vrača živlenje, nam priča sobotno srečanje floinačinov, tako tistih, ki še vztrajajo v hribih, kot tudi onih, ki so s kruh poiskali v dolini. svoj D»vča, 2. junija - Davčarji so v Primerjavi z 'dolinci' marsičim Prikrajšani. Najprej to, da so [streseni daleč naokoli po hribih. Drugič to, da jim vsaka Ve*ja povodenj odnese vsaj del ceste, tako da cesta, ki vodi tja *or, ponekod komajda še za-Jtii to ime. In pa, do pred kratkim so bili pri gašenju °dvisni le od motorne brizgne in traktorske cisterne, fravi gasilski avto s cisterno 1* dolgo, menda že od vsega J»cetka ostajal njihova velika ^Ija, ki pa se jim je v soboto končno uresničila. In sobotno popoldne je bilo j Davči posebej praznično. [;0j*e Jelene, predsednik tamošnje krajevne skupnosti, nam ;° -- ■ • ponekod komajda še izgleda kot cesta. Nujno potrebna je preplastitev ceste, ki pa je ostaja odvisna predvsem od proračuna občine. 15 kilometrov asfalta pa je, vsaj kar se financ tiče vse prej kot mačji kašelj. Vendar pa je precej njihovih skrbi povezanih s cesto že rešila regulacija potoka Davščica. Krajani dobro skrbijo tudi za družabno življenje, sodelujejo v turističnem društvu, pa kulturnem društvu in v pevskem zboru, v okviru krajevne skupnosti pa delujejo tudi razne komisije. Da se v Davčo zares vrača življenje, pa se boste lahko Predsednik KS Lojze Jelene prepričali 16. in 17. avgusta, še čem. In pri vsem tem jim bo Takrat bodo ponovno pripravita nM»?Ve^'' ^a Je romars" še bolj v pomoč služil njihov li Dan teric, kejr si boste lahko novi avto, ki s seboj prevaža ogledali celoten postopek od nedelja, ki je običajno TJ« nedelja v maju, že od laJ praznik Davčarjev. V kar lepo zalogo vode in pa vse tisto, kar gasilci potrebujejo za Upan AloJz tuf ar svečano razvija gasilski ?nova?lČasu ga v kraiu vedno nim Sy xSaj° povezati s kakš- kot nae anim dogodkom. In so v hjjj^mbnejšega letos Prost0 izoran desetletnico dru$tv VolJnega gasilskega D« ' prapor. dru$tevSateletnica gasilskega biU Jama P° sebi resda ne svoje delo. Predsednik Gasilskega društva Stane Peternelj pravi, da so tako postali pravo gasilsko društvo. Tako zaradi cisterne, kot nenazadnje tudi zaradi prapora, katerega drug krasi kar lepo število zlatih in setve lanu pa do njegove žetve in nazadnje do platna. O dogajanju boste še natančno obveščeni v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa, za konec pa si poglejmo le še, kaj se je dogajalo na letošnjem tradicionalnem srečanju Davčarjev. Ta je sledil kulturnemu programu ob gasilskem jubileju, na njem pa se je veselilo in plesalo ob zvokih ansambla Jevšek vse do jutranjih ur. K dobremu razpoloženju je precej prispeval tudi srečelov, večino dobitkov zanj pa so podarili kar domačim sami -od zaseke in drugih mesnih izdelkov, pa seveda žganja in nenazadnje vsega tistega, kar se izdeluje na davčarskih domačijah. Srečanje Davčarjev je ena redkih priložmnosti, da se domačini srečajo s tistimi prijatelji in zanci, ki so si svoj kruh in nov dom poiskali v dolini. Ampak, kot smo že zapisali, tisti Davčarji iz doline se vse pogosteje vračajo tja gor v hribe. In ko pridete tja gor, čeprav le kot enodnevni obiskovalec, vam je takoj jasno zakaj. Takega miru in lepe srebrnih žebljičkov. In da ne pozabimo - župan Železnikov narave v dolini pač nikjer ne bj ozrl! P°sc.bncga, če se ne Alojz Čufar je ob slovesni najdete. In, je že res, da se da ozrli sedar , nazaj in pogledali KT,e "?P«he. Dan« tam-4i J"- gasilsko društvo štci« 5jgjhpav E^AJ*' Pre<^jfajim šTcvi-^ akrfi , 1hakc,J Re«da to se društvo šteje za vstop v njihove čaka že kar nekaj desetih letih so se r*veS,,ahk() "dpravljali le Nl ;;!*,m. ^renskim voz Cis,e'rno i!?r^m in traktorsko r»is0 Juh temu pa uspehi **aam»?tah; Na njihovem «n0 ka" UsPc§nega dela najde-Pomoč nrin^kaJ požarov, pa Pn povodnih, žledu in Iircdaji avtomobila predsedniku davčarskih gasilcev poleg dosedanje pomoči izročil še kuverto z nekaj dodatnimi sredstvi. Sicer pa Lojze Jelene ugotavlja se v Davčo počasi vrača življenje. Pred desetimi leti ie bilo kar šest kmetij praznin, letos ni prazna prav nobena kmetija, pač pa v kraju lahko naštejemo kar 18 novih gradenj. Največji problem še vedno ostaja cesta, po poplavah pred šestimi in dvemi leti so jo sicer uspeli skrpati, vendar pa vsakdo se rad vrača k svojim koreninam. U. Špeh ar Na Bledu je bil kongres letalskih zdravnikov Kdo bi letel s takim pilotom? Iz prvotno zamišljenega regijskega kongresa zdravnikov za letalsko medicino je kongres dosegel kar svetovno raven. Med zdravniki je bil tudi ruski kozmonavt. Bled, 2. junija • Da bi postopno uredili vprašanja letalske medicine pri nas, sta dva zdravnika organizirala kongres, ki je bil zamišljen kot srečanje letalskih zdravnikov iz dežel Alpe - Adria. Udeležba iz vsega sveta in strokovna verifikacija pa je kongres dvignila na svetovno raven. Udeleženci organizacije kar niso mogli preh valiti. Ker so še mnoga vprašanja letalske medicine v samostojni Sloveniji še nerazrešena, sta kirurg Splošne bolnišnice Jesenice dr. Branko Brodnik in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Vito Stare, oba tudi navdušena letalca, sklenila organizirati kongres letalskih zdravnikov dežel Alpe - Adria na Bledu, na katerem naj bi si ti specialisti izmenjali izkušnje o strokovnih vprašanjih in organiziranosti tovrstnih medicinskih služb. Ker ni bilo nobene resne podpore, sta se organizacije lotila povsem volonterske in pokazalo se je, da verjetno noben profesionalec tega ne bi izpeljal tako uspešno, v tako pri tem vzdušju, kot jima je to uspelo. Namesto 29 prvotno prijavljenih, se je kongresa udeležilo več kot 110 letalskih zdravnikov iz vsega sveta, odločilno pri tem pa je bilo, da so ta kongres priznale letalske oblasti večine evropskih držav in Amerike, kot obliko strokovnega izpopolnjevanja, ki je pogoj za to, da zdravnik lahko izdaja zdravniška spričevala letalcem. Posebnost tega strokovnega kongresa je bil tudi v pristopu k obravnavanju samih medicinskih problemov. Potekal je namreč pod naslovnim vprašanjem: "Bi leteli s tem pilotom?", ki ima takšen, ali drugačen medicinski problem (bolezen). V strokovnih razpravah so nato ugotavljali, kako bi se ob takem pilotu počutili, in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bilo z njim varno leteti. Posebna izkušnja je bilo tudi sodelovanje prof. dr. Olega Atkova, ruskega kozmonavta, ki je prebil v vesolju kar 8 mesecev, kongresa pa se je udeležil kot n° srečanje je minilo v prijetnem prijateljskem razpoloienju. Iščemo recepte za pripravo jedi brez jajc Za Tinino hčerko in vse, ki ne smejo jesti jajc Naša bralka Tina i/ Kranja ima zadrego, s katero se bržčas srečuje kar veliko staršev: njena 16-mc-sečna hčerkica ima močno alergijo na kokošja (in druga) jajca. Niti jajčnih rezancev, kuhanih v juhi, m- sme jesti Deklica rasle, zadrega / jajčno alcigijo ludi: Tinina hčerkica bi Jekla jesti vabljive stvari, ki jih vidi in ki tako omamno dišijo: razno pecivo, piškote, torte. In predvsem palačinke. Mamica Tina je našla samo en rcicpt za pripravo piškotov, v katerih ni jajc - "... pa še ti piškoti niso pretirano okusni", je napisala zaskrbljena mamica. Nii predlog bralke Tine Vas lepo vabimo k sodelovanju. Zbiramo recepte za pripravo jedi BREZ (kokošjih, račjih, gosjih, prepeličjih, nojevih itd.) JAJC. Potihem upamo, da bomo dobili več receptov, kot jih ima mamica Tina trenutno, in da bomo s skupnimi močmi zmogli pripraviti vsaj eno celo časopisno stran ali celo več Morda bo nastala kar posebna mini priloga v takšnem formatu, da jo boste doma lahko vložili v Vašo kuharsko knjigo? Navsezadnje so kokošja jajca vse dražja in bodo dobri "brezjajčni" kuharski recepti kar dobrodošli za vsak družinski proračun. Vaše sodelovanje ne bo zastonj: vse, katerih recepte (in nasvete /a pripravo jedi brez jajc) bomo objavili ali uporabili v prilogi, bomo povabili na GfaMOl i/let. Ostalim, ki se boste odzvali povabilu in pomagali liiimi hčerkici - in vsem drugim, ki imajo piohlcme zaradi alergije na jajca in izdelke i/ jajc oz. z jajci - bomo podarili ekskluzivno Clasovo bombažno maiico z aktualno karikaturo Iztoka Sitarja, posebej primerno za skorajšnje vroče poletne dni. Vašo pošto pričakujemo najkasneje do ponedeljka, 16. junija, na naslovu: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 «01 Kranj /"recepti"'. Lahko nas tudi pokličete - telefon 064/ 223-111, da ne bo treba pisati. Konec preteklega tedna je letališče v Lescah po večdesetletnem premoru postalo zopet mednarodno. Ker je večina letalskih zdravnikov tudi pilotov, so prileteli z lastnimi letali, na letališču pa je oil za to priliko organiziran carinski in policijski nadzor. osebni znanec organizatorjev (brezplačno letalsko karto iz Moskve in nazaj je zagotovila Adria Airways). Za udeležence kongresa pa so uspeli poskrbeti tudi drugače: enega od družabnih večerov so preživeli na Blejskem otoku, ogledali so si reševanje s helikopterjem V Završnici, ogledali so si tovarno Elan in preživeli piknik z letalci ALĆ na letališču v Lescah v enkratnem vzdušju. Kar nekoliko zadrege je bilo, nam je dejal dr. Brodnik, kako so se zahvaljevali za to doživetje in izražali željo, da še pridejo. Da bi kongres postal tradicionalni, je bila seveda želja vseh, vendar si brez finančne podpore (le nekaj dni pred začetkom je Skupnost Alpe Adria obvestila, da obljubljenega denarja ne bo dala), le s sponzorji, kaj takega ne upajo več. Š. Žargi Ruski kozmonavt - zdravnik posebej za Gorenjski glas Rad bi letel pri vas Med udeleženci kongresa letalske medicine na Bledu je bil tudi prof. dr. Oleg Atkov, ruski kardiolog, ki je kot 57. kozmonavt prebil kar osem mesecev v vesolju. Za Gorenjski glas je povedal Ste pred tem kongresom vedeli za Slovenijo? "Priznali moram, da o Sloveniji nisem vedel veliko. Poznal sem seveda nekdanjo Jugoslavijo, za Slovenijo pa sem vedel le to, da se tu izdelujejo svetovno znane smuči Elan, kijih tudi sam uporabljam. Včeraj smo to tovarno tudi obiskali, in presenečen sem bil, ko sem videl, da se v Elanu izdelujejo tudi plovila in visokospo-sobna jadralna letala. Prav posebno doživetje pa je bil let s tem letalom, saj z jadralnim letalom še nisem nikdar letel, ves moj pilotski trening je bil na reaktivnih letalih." Videli ste delček naše dežele. Kakšen je vaš vtis? "Ta okolica je povsem drugačna dežela, kot sem je vajen. Tu so čudovite gore, lepi gozdovi, čiste reke in jezera. Še pomembnejši pa so bili za mene pogovori z ljudmi. Srečal sem prijazne, odprte in gostoljubne ljudi. Govoril sem rusko, odgovarjali so mi slovensko, pa smo se kljub temu zelo dobro razumeli." Kako ocenjujete sam kongres letalske medicine, na katerem ste sodelovali? "Strokovna raven kongresa je bila zelo visoka in pri tem je bilo mogoče ugotoviti velik interes lokalnih strokovnjakov, kot tudi predstavnikov mednarodnih strokovnih institucij. Vrhunski strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike so podali prispevke, ki bodo zagotovo vplivali na bodoči razvoj letalske medicine." Posebne pozornosti ste bili deležni kot kozmonavt, ki je prebil v vesolju Izredno dolgo obdobje. Kakšne so bile posledice osem mesečnega bivanja v breztežnosti? "V vesolju sem bil skupaj s še tremi kozmonavti, pri čemer je imel vsak od nas svoje področje dela. Moje je seveda bilo, da opazujem vplive bivanja v vesolju na človekov organizem. Dolga doba v breztežnosti je seveda pustila posledice in šele po 45 dneh intenzivne rehabilitacije po pristunku sem bil zopet sposoben za normalno življenje na zemlji. Sem pa še vedno aktiven kozmonavt in upam, da bom ponovno poletel v vesolje " Nas boste v Sloveniji Še kdaj obiskali? "Tako lepo je pri vas, da bi se z veseljem vrnil. Moja velika želja bi bila, da bi lahko prišel z družino v Lesce, tu kampiral in z vami (u letel. Ker ste me počastili s častnim članstvom v vašem letalskem klubu, bi rad to izkoristil." 16. tekmovanje za pokal Šinkovega Turna Največje slovensko tekmovanje Meddruštveno gasilsko tekmovanje v Kosezah ima sloves že kar neuradnega državnega gasilskega tekmovanja. V soboto se je tekmovanja udeležilo 50 ekip. Koseze, 2. junija - V soboto popoldne je pri gasilskem domu v Kosezah Prostovoljno gasilsko društvo Sinkov Turn organiziralo že 16. meddruštveno gasilsko tekmovanje. Tudi tokrat se je tega osrednjega in največjega gasilskega tekmovanja v Sloveniji, ki je postalo že kar neuradno državno prvenstvo, udeležilo 50 moških in ženskih ekip iz vse Slovenije. Za pokal Šinkovega Turna je tekmovalo 50 ekip Pokrovitelj uspelega tekmovanja je bila tudi letos krajevna skupnost Bukovica - Sinkov Turn, vendar se predstavnik oziroma predsednik zaključne podelitve priznanj ni udeležil. So pa zato člani prostovoljnega gasilskega društva zares odlično organizirali to tradicionalno tekmovanje. Sloves odlične organizacije in tekmovanja pa so potrdile tudi ekipe iz različnih krajev Slovenije. Vsem ekipam so podelili priznanja, najboljšim trem pa pokale in medalje. Med moškimi ekipami so bile najboljše iz PGD Štrekljevec, iz PGD Dob II. ekipa in iz Šmartnega na Pohorju I. ekipa. Med ženskami pa so bile prve tri ekipa iz PGD Hajdoše pri Ptuju, druga je bila iz PGD Loka II. ekipa, tretja pa domača ekipa iz Šinkovega Turna. V skupnem seštevku je bilo najboljše PGD Sinkov Turn, ki je osvojilo tudi prehodni Pokal Šinkovega Turna, drugo je bilo PGD Loka II, tretje pa GD Loka III. Prihodnje leto bodo 17. meddruštveno tekmovanje organizirali 30. maja. Že to soboto, 7. junija, pa bo v Kosezah pri gasilskem domu PGD Sinkov Turn tudi meddruštveno tekmovanje za veterane. Tudi tega tekmovanja se vsako leto udeleži blizu 20 ekip. • A. Žalar Pokal sta osvojili ekipi Šinkovega Turna Slovenska delegacija na Danskem Kranj, 2. junija - Maja je bilo v danskem mestu Ebeltoft 12. srečanje gasilcev Evrope. Podobno je bilo na primer 1987. leta na Bledu. Letošnjega na Danskem se jc udeležila tudi delegacija iz Slovenije, ki jo jevodil predstavnik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat. Srečanja gasilcev na Danskem se je udeležilo okrog 3500 gasilcev iz 20 držav Evrope. Vili Tomat nam je povedal, da je bila letošnja slovenska delegacija sestavljena v glavnem iz Gorenjcev (Bohinj, Bled, Tržič). Naslednje evopsko srečanje gasilcev pa bo čez dve leti ob Vrbskem jezeru. • A. Z. Deveto srečanje mladih gasilcev z Gorenjske Po bojevitem tekmovanju prijateljsko druženje Pri mlajših gasilcih je bila najuspešnejša prva ekipa s Kokrice, pri starejših pa se je veselila zmage ekipa iz Polj** Naklo, 2. junija - Na 9. srečanju gorenjskih društev Mladi gasilec se je pomerilo v poznavanju preventive in gasilskih veščin kar 46 ekip. Edini namen ni samo tekmovanje, ampak tudi druženje mladih. Ob srečanju je potekal posvet mladinskih mentorjev iz gorenjskih gasilskih društev. Letošnje tekmovanje je bilo precej množično, saj so se dvajsetim društvom Mladi gasilec iz osnovnih šol pridružili tudi vrstniki iz gasilskih društev. V Naklem se je zbralo kar 28 ekip mlajših tekmovalcev in 18 ekip starejših članov podmladka. Po trije tekmovalci v skupini so morali najprej opraviti pisni preizkus poznavanja preventive, nato pa so tekmovali v vaji z vedrovko, gašenju z gasilnimi ročnimi aparati, vezanju vozlov in spenjanju gasilnih tlačnih cevi. Sodelujoči so predstavili tudi svoje zamisli o preprečevanju požarov z likovnimi izdelki. Vsem so organizatorji po končanem tekmovanju izročili priznanja. Po tri najboljše ekipe so nagradili s pokali, zmagovalni ekipi pa sta prejeli tudi prehodni pokal. Pri mlajših gasilcih so prva tri mesta zasedli tekmovalci s Kokrice (1. skupina), iz Kranjske Gore in iz Ribnega (3. skupina). Med učenci višjih razredov so bili najuspešnejši tekmovalci iz Poljan in Bistrice pri Tržiču (1. in 2. ekipa). Društvo Mladi gasilec deluje na Kokrici že 15 let in je poleg društva v Žabnici edino v kranjski občini. Za njegove uspehe ima precej zaslug gasilec Stane Kolar, je pohvalil vodja šole Andrej Bitenc. Gasilstvo je le ena od mogih dejavnosti, v katero je letos vključenih 28 učencev. Kot je povedal Blaž Batagelj, se on ukvarja že štiri leta samo z gasilstvom, tokrat pa sta v njegovi skupini tekmovala tudi Andraž Sifrer in Damjan Peternelj. Prejšnjo soboto so skupaj s Šestimi mladimi člani PGD Kokrica osvojili drugo mesto na občinskem gasilskem Ekipa iz Poljan se je veselila tudi prehodnega pokala tekmovanju. Mentor Gordan Kržan je ocenil, da so za delo brez napak zaslužili zmago. Ponosen je bil tudi poveljnik in mentor mladih v PGD Poljane, Franc Podobnik. Kot je dejal, mu pri vzgoji okrog sto mladih pomaga še osem drugih mentorjev. Uspeh prinaša novo voljo za bodoče delo, ko je v načrtu tudi ustanovitev društva Mladi gasilec v poljanski šoli. Poljanci Tadeja Debeljak, Eva Gantar, Erazem Podobnik in Tit Ne-šovič so tokrat zastopali še šolo Gorenja vas, izkazali pa so se tako pri gasilskih vešči- nah kot risanju. Kot so zaupj: li, bodo radi spreje1' mentorjevo povabilo na pi*2 za nagrado. Domov niso odšli razočaran) niti tisti, ki si niso p"00^ pokalov. Šestošolec v OŠ f% Urban Jereb, ki je nairnlaj'1 med petimi gasilci pri niši, J. priznal, da tokrat ni šlo naj bolje. Zanj je pomembno tuj druženje z mladimi, zato bo$c prihajal na podobna srečanj^ Kot je zagotovil mentor Ja"e Tratnik iz PGD Dobračeva, )c pripravljenosti mladih za sodelovanje z gasilci vedno dovolj' • Stojan Saj« Gasilsko tekmovanje v Komendi Komenda, 2. junija - Tradicionalno gasilsko tekmovanje je v soboto dopoldne organizirala tudi gasilska zvC5 Kamnik. Na hipodromu v Komendi so se zbrale pionirsK in mladinske ekipe iz vse občine. Pri pionirkah, kjer sc J pomerilo devet ekip, jc bila najboljša ekipa iz Most, P pionirjih pa so bili med dvanajstimi ekipami najboljši Nevelj. Med mladinkami, kjer se je pomerilo šest ekip. * bile najboljše mladinke iz Srednje vasi, pri mladincih p ekipa iz Kamnika, nastopilo pa je 13 ekip. • A. />• Mladi tekmovalci s Kokrice so bili najhitrejši med vsemi S seje sveta mestne občine Kranj Nezaupanje v občinsko upravo se poglablja Svetniki v sredo niso sprejeli zaključnega računa lanskega občinskega proračuna, od župana p11 junijski seji pričakujejo predlog letošnjega proračuna. ]nJt, Kranj, 3. junija - Precej nezadovoljni so finance, je želel odgovor, koliko je bila župana ie najbližje začetku P^fl občinska uprava uspešna pri pridobitvi Škofjeloška cesta, kjer teče postop ^ denarja iz državne blagajne, obrazložitev pridobitev gradbenega dovoljenja-.^ slednja naj bi prišla na vrsto Župan ,^3 bili kranjski svetniki v sredo že pri obravnavi uresničevanja sklepov, ki so jih sprejeli na prejšnjih sejah. Župan je sicer na kratko dejal, da "je večina sklepov uresničenih, razen tistih, ki so še v uresničevanju", vendar pa s takšnim "poročilom" niso bili ravno zadovoljni in so terjali nekatera podrobnejša pojasnila. Podobno so reagirali na odgovore na svoje pobude in vprašanja, ki vse prepogosto, zlasti še, ko jih daje svetnik Aleksander Ravnikar, niso resni odgovori. Sicer pa so svetniki zavrnili predlog odloka o zaključnem računu proračuna mestne občine Kranj za minulo leto. V občinski blagajni se je lani nabralo za 405,6 milijona tolarjev presežkov, in to ne le zato, ker so prilivi za dva odstotka presegli načrtovane (3781,8 milijona tolarjev), pač pa, ker je bila poraba za okroglih devet odstotkov manjša od načrtovane (3376,1 milijona tolarjev). Kot je dejala predsednica nadzornega odbora Iva Mohorič, zaključni račun ni usklajen z odlokom o proračunu. V zaključnem računu je za petnajst namenov poraba za 20 odstotkov večja ali manjša od načrtovane, in to kljub rebalansu in rcnominaciji lanskega proračuna. Najbolj bode neporabljen denar za stanovanjsko gospodarstvo (namesto 575,1 le 330,6 milijona tolarjev). Odbor je tudi ugotovil, da so se na področju mestnih in lokalnih cest obnavljale druge ceste, kot je bilo dogovorjeno s proračunom, nenavadno draga pa je bila tudi zunanja ureditev za Mlako Grič. Alojz Potočnik, predsednik odbora za previsokih izdatkov za Mlako Grič in slednja naj bi prišh m slednja naj bi prišla na vrsto luv*'^^* poročilo o zavezancih za plačevanje nadomestil za stavbno zemljišče. Odbor cesta. Konkretnih datumov svetni m-^ za finance je stanovanjskemu odboru, uspeli zvedeti. Sprejeli so tudi ptt županu in svetu tudi predlagal čim- pridobitev zemljišča za gradnjo sn^|0gi .dlagal čim- pridobitev zemljišča za gradnjo >"'jj0gU prejšnje ukrepe na področju stanovanjs- kega centra na Gorenji Savi. O pr spgt kega gospodarstva, županu pa še, naj za odkup hiše Škrlovec 2 bpflO ^t- svetu Čimprej predlaga proračun za to govorili prihodnjič, ko Pr'ča'cU^C!udi ^ leto, katerega osnutek so svetniki sprejeli nejšo utemeljitev, terjali so 1° ' jsneg8 že pred meseci. Župan Vitomir Gros, ki jc odkup objekta nekdanjega Serv 311 podpisal sklep o začasnem financiranju podjetja na Tomšičevi 42, p° $ Č> ^ občinske porabe (ta velja, dokler ni Kieselstein. Strinjali so se s Pr. cv,a l* sprejet proračun), je sicer oporekal, češ kv. metrov zemljišča, Potrei!nDelj, tc/ da proračuna ne more predlagati, dokler obnovo gostilne Viktor, Speli SU ^^i- parlament ne da ustreznih elementov pristali, da občinska uprava ^ jpjnčevC zagotovljene porabe, vendar so svetniki čitevati projekt zazidave ti- yra. prost0f vztrajali, naj predlog proračuna, ki ga je jame, kjer naj bi v prvi fazi dobi F mogoče kasneje še spremeniti, pripravi £a avtoservis in stanovanjski blok. jupol junijsko sejo. Zavrnili pa so odlok o zaključnem računu proračuna za minulo leto. Svetniki so v sredo med prvimi lahko prelistali obujeno občinsko glasilo Kranjčan. Aleksandra Ravnikarja je zanimalo, iz katerega vira je občina dala denar, glede na to, da letošnji proračun še ni sprejet, sistem začasnega financiranja pa ne dovoljuje novih nalog. Župan Vitomir Gros je dejal, da bo na vprašanje pismeno odgovoril. Svetniki so ž nitev seznama torov, ki jih občina daje \ novem bodo duom mul rwiiiv.<----- novih najemnin in primerjave z dru n<"J kraji. Branko Grims je predlagal, ^. zaradi številnih pritožb najemnik«>-e. činska uprava ponovno prouči uic^ctf\C v pos at\v' nosi uvrstitev prostorov » «• cfl\ *-skupine in možnost uveljavitev "Jbltffl storitvene obrti, ki so za mesto P*J jC pomena, Aleksander R«vn,k*' s«l8 0 zahteval, da občina n 1 mesto oov r povišanju najemnin najemnin ^ duje pravno veljavni dokumenu ^ 3* V nadaljevanju seje so svetniki potrdili dlagi katerega bo mogoča l111!11,.,' ;upi,n' predloge za pridobivanje zemljišč za naj različni akti, ki jih pr*T**K obnovo Jezerske, Zasavske, Škofjeloške obvezno predvidijo tudi p*'s't*1 j^iovČ*" ceste in Župančičeve ulice. Po besedah * anovanpM dop ►upanov predlog zd f0s-obč.nsk.h poslovnih^ -„ občina daje v najet ^ pravilniku, prestavili na , cUn< iobib tudi konkretne 0 Pe*ek, 6. junija 1997 GORENJSKA PRAZNUJE Uredili bomo najlepšo šolsko knjižnico v držami 0.».* v Kr.*J« um <«.-< «r« »oHH-O'"!''' "<*""" zgraditve stavbe kranjske gimnazije. Kranj, 2. junija - Zaključek ^a prireditev v prazničnem Mesecu maju je bila minuli Petek zvečer (in tja do jutranjih ur) v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Gimnazija je namreč pripravila maturantski ples za vse nekdanje maturantke in maturante. Praznik v Mengšu Priznanja in prireditve Z blagoslovitvijo Zelenčevega znamenja, galerijo znanih Mengšanov in športnimi tekmovanji bodo sklenili praznovanje. Uvod v maturantski ples vseh generacij kranjske gimnazije ni bil obetaven, saj se je zaradi sorazmerno visoke cene vstopnici -šest tisoč tolarjev - celo v Dnevniku pojavil članek o tem, da bodo varčni goriški nekdanji gimnazij-ci bojkotirali ples. A skoraj tisoč sodelujočih na prireditvi, nabito pol-n° plesišče, perfektno vzdušje do jutranjih ur, [Zbran kulturni program -ln nenazadnje na stotine večanj bivših sošolk in sošolcev po dolgih letih -Ie potrdilo smotrnost prireditve. Celoten izkupiček °d vstopnine ter prispevkov pokroviteljev plesa bo dobrodošla finančna injekcija naporom vodstva kranjske gimnazije, da sedanjim in prihodnjim generacijam na šoli zagotovi boljše pogoje za delo. Mengeš, 2. junija • Osrednji prireditvi ob letošnjem občinskem prazniku sta bili vsekakor odprtje razstave del druge slikarske kolonije in svečana podelitev priznanj in nagrad organizacijam in občanom. Razstavo so odprli sredi minulega tedna v avli kulturnega doma, slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj pa je bila v četrtek zvečer. Slovesnim dogodkom pa se je potem v soboto zvečer pridružila tudi blagoslovitev Ples nekdanjih maturantov Gimnazije Kranj se je začel z mega dogodkom: od šole do sejma je vse nekdanje ravnatelje gimnazije pripeljala ogromna limuzina kakršna sicer ^stopV na porokah estradnikov. Šofer v brezhibni uniformi je po zaključku protokola moral odložiti čepico, ko se je trudil, da je limuzino odpeljal nazaj na cesto. V vsega tednu dni je bil to že drugi kranjski gimnazijski maturantski ples - letošnja generacija maturantk in maturantov je zaključek svojega štiriletnega šolanja s plesom, obvezno četvorko, "nobel" garderobo in drugimi detajli, ki sodijo na takšlno elitno prireditev, zabeležila predzadnji majski petek. Seveda pa so letošnji maturanti popestrili tudi "maturantski ples vseh generacij", katerega izkupiček bodo v celoti namenili za posodobitev gimnazijske stavbe. Kot je napovedal ravnatelj mag. Franci Rozman, bo najuglednejša gorenjska srednja šola dobila prostorno veliko predavalnico, poleg tega pa bodo uredili najlepšo šolsko knjižnico v državi. izobraževalnih programov, kot je na primer Center za mlajše odrasle je zadnje čase zelo uspešen tudi program z naslovom Središče za samostojno učenje, kjer se vsakdo lahko sam odloči za način izobraževanja oziroma študija, pri tem pa ima na voljo tudi mentorja in raznovrstno strokovno in tehnično podporo. Posebnost letošnjega praznovanja pa je bila tudi raznovrstnost prireditev. Predstavili so se domala vsi, ki so s svojim nastopom želeli ne le opozoriti na svojo dejavnost, ampak so na ta način tudi potrdili svojo prisotnost v občini in upravičenost do sredstev iz občinskega proračuna. • A. Žalar Zelenčevo znamenje Zelenčevega znamenja na Li-parjevi cesti v Mengšu. Pom-ben del ob športnih tekmovanjih in prireditvah v osnovni šoli ter vrtcu je prispevalo tudi podjetje Mi Amigo z dnevom odprtin vrat in s predstavitvijo svojih programov. Iz vrste Kvaliteta je porok za uspešno delo £ ^^^^awsiiS^aWMr ^^^^^^WPJr^^^M*™-"'.......——i—i—uma jih Maturantke in maturanti so v vsega enem tednu imeli kar dva napora, ki pa sta ^red^aet°!nn0 utrdHa v pripravah na najtežji del gimnazijskega šolanja - maturo, "'atur l majski petek so v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma imeli svoj Popes?"!* s' ia^nJi majski petek so z maturantskim sprevodom in četvorko Vsi V5e&eneracijski ples svojih predhodnikov, zatem pa imeli iur, na katerem so '"Sate na 1 " 'Z glasbene vzgoje. Tako jih je namreč ocenil Zoran Predin, ko je igral ln m - na 8'av<>.." in "...drago našo Lidijo...", priložnostni maturantski pevski zbor pa ni r*Qkcii °i ^mernega vriskanja. A takoj potem, ko je Predin pove dal oceno, je bila ^^jf^fakšna, da je skoraj dvignilo streho. OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ^ ZOR& DOMŽALE w, t * Prešemovo33^1 234 MENGEŠ I f tel.:061/737-224, fax:061/737-226 t I PRIPOROČAMO SE Z OPEČNO STRESNO KRITINO TONDACH,| I KROVSKOKLEPARSKIMI IZDELKI, , $ I PLOČEVINAMI IN TRAKOVI IZ BARVNIH KOVIN, | t PLASTIČNIMI GRANULATIZ DODATKI, j Pred šestdesetimi leti so v Mencšu začeli izdelovati valjani volneni filc. V podjetju Filc Mengeš le-ta še vedno ostaja eden od pomembnih proizvodov, seveda pa vse pomembnejše postajajo druge vrste netkanega tekstila. Fflc Mengeš je ena vodilnih - —^mA* no, svetovnlhc tovarn netkanega tekstila. Tradicionalnemu proizvodu fflcu so s pomočjo svojega razvojnega oddelka vedno znova dodajali nove proizvode, kvaliteta le teh pa jih postavlja v sam svetovni vrh. To najbolje dokazuje pred štirimi leti pridobljen certifikat kakovosti ISO 9001 ln pa, nenazadnje dejstvo, da večino svoje proizvodnje izvozijo na tuje zahtevne trge. Njihove kupce najdemo tako na nemikem, francoskem, belgijskem, nizozemskem, avstrijskem, Italijanskem ter skandinavskem trgu, ne sme- Direktor Alex Luckmann mo pa pozabiti tudi turškega K.— --------- In vzhodnoevrposkega. vgato in geoteksttlije. Po slednjih vse bolj Danes v Filcu izdelujejo poliestrske nosilec posegajo tudi samograditelji, saj njihova za hidroizolacijske strešne trakove. Ti v uporaba pri zemeljskih delih prihrani precej zadnjem času vse bolj izpodrivajo klasične peska, prav tako pa kasneje tovrstne tekstilije strešne trakove, saj je njihova življenjska doba preprečujejo posedanje, neprimerno daljša, na steho se polagajo le Bistvo Filcovega uspeha jc zagotovo vlaganje enoplastno, lahko jih položino na staro v razvoj in kvaliteto. Pred nekaj leti so izolacijo, trakovi pa so zaradi poliestrske investirali deset milijonov nemških mark v ■ nakup povsem nove linije za izdelavo poliestrskih nosilcev, njihovi razvojni inženirji pa pridno sledijo novostim na področju netkanega tekstila in pri njihovem razvoju tudi sami aktivno sodelujejo. Vedno znajo prisluhniti željam kupcev, kar pa je poleg vrhunske kvalitete eden od ključev njihovega uspeha. osnove skorajda neobčutljivi na poškodbe. Med njihovimi pomembnejšimi proizvodi nikakor ne smemo pozabiti HDF anti-kondezatov namenjenih kovinskim streham. Ti preprečujejo nabiranje konden- f za na strešni kritini in neljubo * kapljanje, saj vlago najprej vpijejo, kasneje pa počasi oddajajo v prostor. Poleg tega njihov proizvodni program dopolnjujejo različni materiali za filtracijo, pa za različne aplikacije v avtomo-„ bilski industriji, njihove Izdelke uporabljajo tudi v proizvodnji talnih oblog proizvajajo ta tudi tehnično IZOLACIJSKIMI MATERIALI. f tovarna fllca d d FILC MCHOCŽ 1234 Mengeš, Slovenska 40 telefoni: (061) 737-222, 737*70 (081) 737-663 (061) 737 233 Društvo gojiteljev malih živali Kranj Kranjski gojitelji malih živali so ustanovili svoje društvo leta 1935 in ga poimenovali gorenjski rejec malih živali, kar govori o njihovi ždfi da bi združevalo vse gojitelje malih živali na Gorenjskem. Kljub spremembi imena društvo tudi danes uspešno opravlja to svoje poslanstvo, saj združuje v svojih vrstah člane iz 15 občin. Prvo razstavo malih živali so organizirali v okviru obrtniškega sejma v Kranju leta 1935. Vse do 2. svetovne vojne so vsako leto organizirali društveno razstavo. Društvo z manjšim presledkom med svetovno vojno, deluje že- več kot šestdeset let in je drugo najstarejše slovensko društvo z neprekinjenim delovanjem. Danes deluje v štirih sekcijah in sicer: kun-cerejski, perutninarski, golo-barski in ptičarski ter šteje okoli 70 članov. V času svojega delovanja je društvo doživljalo uspehe in neuspehe, vendar je bilo stalno prisotno v slovenskem prostoru, ter je in še odločilno vpliva na razvoj gojenja malih živali pri nas. Društvo tudi sedaj vsako leto organizira društveno razstavo, lanskoletna je bila že šestintrideseta po vrsti. Organiziralo pa je tudi že deset gorenjskih in eno republiško razstavo. Leta 1977 je bilo med ustanovitelji zveze društev gojiteljev malih živali Slovenije in je tudi dobitnik največjega slovenskega priznanja na področju gojenja malih živali, plakete Antona Lehr-mana, ki jo je dobilo leta 1990 za 55. letno delovanje. Takšna priznanja so prejeli tudi štirje člani in sicer: dolgoletna predsednica društva Marija Bizjak, mag. vet. Roman Grand- ič, sedanji predsednik slovenske zveze Marjan Oblak in dolgoletni predsednik in tajnik zveze Anton Žumer. Člani društva so ali pa še opravljajo najbolj odgovorne funkcije v zvezi, tako je že od leta 1986 naprej naš član predsednik zveze. Društvo je leta 1982 izdalo Slovenski vzornik pasemskih kuncev avtorja Jože mag. Jurgec in Anton Žumer, ka-teir je nato leta 1988 izdal pri CZP Kmečki glas, še knjižico Kunci - ljubiteljska reja. Društvo ima v svojih vrstah sodnike za ocenjevanje kuncev, golobov in perutnine. Po zaslugi teh sodnikov in drugih zunanjih sodelavcev, je stro- kovna ravne članov na zavidljivi ravni. Društvo je zelo stabilno glede števila članov, ki se stalno giblje med 40 in 60, kakor tudi glede števila posameznih pasem, saj pri kuncih stalno gojijo okoli 25, pri golobih 27 in perutnine več kot 30 pasem v različnih barvnih odtenkih. Visoka kakovost živali je razvidna predvsem pri izvedbi društvene razstave, kjer so povprečne ocene vseh razstavljenih živali zelo visoke, 93,5 točke (od 100 možnih) in iz visokega števila prvakov na državnih razstavah. Tako so Kranjčani na zadnji 5. državni razstavi v Mariboru osvojili 34 prvakov. Zelo zanimiv je tudi podatek, da je društvo eno redkih, če ne celo edino v naši državi, katerega članstvo se povečuje, tako da je naraslo iz 46 v letu 1994 na 67 v letošnjem. Za tako dobro delo se mora društvo zahvaliti tudi zunanjim pomočnikom, predvsem MO Kranj in PPC Gorenjski sejem, ki pomagata vsako leto finančno oziroma z razstavnim prostorom pri izvedbi razstave malih živali. Najbolj veseli pa smo tedaj, ko v naše vrste pristopi mlad gojitelj. Upamo, da bo tudi le- tošnja razstava, ki bo od 6. do 9. novembra na PPC Gorenjski sejem, povečala naše vrste s kakšnim novim ljubiteljem11 gojiteljem malih živali. 0 Član Anton ŽUMM B-O-G-K- ,/^UDIMO V TRGOVINI: K -J V DELAVNICI: GLASITE SEPRINA? vsak dan od8." -12.", 15." -19> sobota od 8. -12. ENA OD ATRAKTIVNIH DEJAVNOSTI V KINOLOŠKEM DRUŠTVU NAKLO AGILITT - ŠPORT, KI NAVDUŠUJE Agility je mlada kinološka disciplina, kjer pes pod vodstvom vodnika premaguje različne ovire, zaradi dinamike in atraktivnosti pa ima vse več privržencev po vsem svetu. Beseda izhaja iz angleščine in pomeni gibčnost, spretnost. Izumili so ga Angleži, ki so idjeo dobili pri preskakovanju ovir s konji. Tudi ovire so podobne tistim pri konjskem športu, sestavljajo pa jih višinski in daljinski skoki, obroč, togi in ohlapni tunel, most, plezalna 'ovira, gugalnica, miza in slalom. Vse, razen slaloma, so vzete iz vsakdanjega življenja, saj jih pes z vodnikom srečuje na sprehodih; na primer ležeča debla, ograje, potoki, jarki, plezalne strmine in podobno. Tako posamezne ovire za psa ne predstavljajo pretežke naloge in se jih hitro nauči. Vendar to še ni agility. Pri tem športu gre za to, da pes brez napak in čim hitreje premaga določeno zaporedje ovir -parkur. Vodnik si pred tekmo ogleda parkur brez psa, potem pa psa vodi po njem; za to pa je potrebno veliko treninga in popolna vodljivost psa. Agility se je iz Anglije hitro razširil po Evropi in po svetu. V Sloveniji je registriranih že več kot 100 tekmovalcev. Pomerimo se lahko v različnih razredih. Psi, ko so manjši od 40 cm, tekmujejo v mini agilityju, ostali pa v razredu standard. Začetnikom je namenjen razred Al, bolj izkušenim A2, najboljšim pa A3. V državah z največ tekmovalci so še posebni razredi za vodnike mlajše od 18 let in za vodnike starejše od 55 let, pa za pse veterane, ki so starejši od 7 let in podobno. Sodelujejo lahko vsi psi. Tako srečamo vse od mtittncev pa do rodovniških psov vseh mogočih pasem. Najuspešnejši so mejni Škotski ovčarji in belgijski ovčarji v razredu standard in šetlandski ovčarji v mini agilityju, kar pa ne pomeni, da drugi psi s svojimi vodniki ne uživajo v parkur ju. Na tekmah smo videli tudi bernardinca, borzoja, yorkširske terierje in še mnoge druge. Tekmujejo ljudje različnih starosti od zelo mladih, ki še obiskujejo osnovno šolo, pa do upokojencev. Vsem pa je skupno to, da se zabavajo. Pred tremi leti smo se tudi v kinološkem društvu Naklo poskusno začeli ukvarjati, z agilityjem. Bili smo zelo navdušeni in zdaj nas je šest aktivnih tekmovalcev zelo različnih starosti, psi pa so petih različnih pasem. V začetku smo sicer imeli nekaj težav, zdaj pa se že lahko pohvalimo z nekaj odličnimi rezultati. Trije tekmujemo v razredu Al in trije v Al. Redno se udeležujemo različnih tekmovanj po vsej Sloveniji in nekaterih v tujini In kaj je čar tega športa, da ima toliko privržencev? Vse učenje temelji na igri in nagrajevanju. Psi so zelo sproščeni in vsi po vrsti uživajo. Nikjer ni opaziti strahu ali odpora do dela. Poglobi se povezanost med psom in vodnikom, pri tem pa vodnik ohrani in celo poveča nadzor nad psom, ker mora v parkurju popolnoma upoštevati vodnikova povelja. Vse to se dogaja na psu prijeten način. V agilityju se združita disciplina in igra; rečemo lahko, da gre pri agilityju za nadzorovano igranje. Poleg vsega tega je odlična rekreacija za oba, vodnika in psa. Zanimiv je tudi za gledalce, saj je zelo ataktiven, pravila pa niso zapletena. Torej, če vas ta kinološki šport zanima in imate psa katerekoli pasme ali pa mešanico pasme, ki vas seveda uboga, se nam lahko pridružile in skupaj se bomo zabavali. Sonja Rozman, KD Naklo mmm ^v^«>*****^1 SCORPIO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO, d.o.o., Olševek 30a, 4205 Preddvor tel./fcnc: 064/431-234 PREDSTAVITEV podjetja SCORPIO Podjetje SCORPIO, d.o.o., s sedežem na Olševku je podjetje specializirano za trgovino in proizvodnjo hrane in opreme za male živali. V Kranju na Jahačevem prehodu št. 1 imamo trgovino ZOO SCORPIO, kjer našim kupcem ponujamo pravzaprav celoten program za hrano, vzgojo in nego malih živali. Ker kot grosist zastopamo kar nekaj svetovno priznanih proizvajalcev hrane in opreme za male živali, v naši trgovini po konkurenčnih cenah ponujamo tovrstne artikle. Tedensko prirejamo akcijske prodaje določenih artiklov. Trenutno imamo v akcijski prodaji suho hrano za pse in maček, saj je suha briketirana hrana'v vročih poletnih dneh najprimernejša. Pri nakupu večjih količin konstantno nudimo popust 10 %, v prvih petih dneh vsakega meseca pa našim starejšim kupcem dajemo še dodatni popust 5 %. Večje količine vam dostavimo tudi na dom. Trenutno imamo v prodaji po akcijskih cenah: - suho hrano za mačke 400 g po ceni 90,00 SIT - suho hrano znamke 1st h CHOICE po promocijskih cenan - higienski posip za mačke BIOKATS z 10 % popustom . ,anko Za prihajajoče vroče dni si i . Q. izberete tudi izredno lepe Pr'^ močke za udobno potovanje v hišnih ljubljencev kot tudi ves I> gram sredstev proti klopom, D° lA g klopom... Naš principa! BERNIN^ Nemčije je na slovenski trg P plasiral nov program opreme In ^ minskih preparatov, za kar so letošnjem sejmu ZOO EXPO v prejeli prvo nagrado za kva^f^oVjni i program vam je na voljo v naši trg ^ ZOO SCORPIO, deloma pa tuoi prodajalnah ŽIVIL po Gorenjskem- Trgovina ZOO SCORPIC)na Jahačevem prehodu je odpr vsak dan od 8.00 do 19*0% soboto pa od 8.00 do 13.uu-Priporočamo se za nakup- Krekova banka odprla prvo poslovno enoto na Gorenjskem Krekova banka prišla v Škof jo Loko Krekova banka je najmlajša banka pri nas, vendar je po zbranih hranilnih vlogah le na osmem mestu med tridesetimi slovenskimi bankami. gospodarstva, ki bo poslej imelo | ^ Škofja Loka, 30. maja - Kreko v> banka, d.d., Maribor je odprla prvo poslovno enoto na gorenjskem, sicer pa deveto v Sloveniji. Uredili so jo v pritličju poslopja, ki danes spet Pripada Kapucinskemu samostanu, do pred kratkim je imela jam poslovalnico SKB banka, ki se je preselila čez cesto v Namo. Krekova banka je imel *e doslej precej delničarjev in komitentov na Gorenjskem, I Poslej si seveda obeta veliko v*čji posel. I Prav zanimivo je, da se vse banke, ki pridejo na Gorenjsko, najprej ustalijo v Škofji Loki in Je'e nato krenejo v Kranj in morda še kam. Tako je napravi-» tudi Krekova banka, d.d., Maribor, ki je svojo prvo poslovno enoto na Gorenjskem odprla ^Skofji Loki. Pokrivala bo " yorf-:-' gospodarstva, ki bo poslej imelo še večje razvojne možnosti. Po slovesnosti smo 'Krekov-cem' zastavili nekaj vprašanj, predvsem nas je zanimalo, po čem je prepoznavna Krekova banka. Predsednik nadzornega sveta Mirko Krašovec je dejal, da je banka zaupanja, pridobili so ga z dobrim poslovanjem, saj se ves čas trudijo, da sprejemajo odgovorne poslovne odločitve. Krekova banka je bila ustanovljena pred štirimi leti, ko v Sloveniji ni bilo zaupanja v domače banke. Hitro je rasla prav zaradi zaupanja, saj so prav tdiaui i.iiur.r, r\. • mM_--1 x -7TTT,-T ••/ ljudje devize, ki so jih vračali iz sl^Modv^ tujih bank, prinašali v Krekovo dr Metod Benedik iz Kapucinskega samostana v Škofi, Loku bank nico in v Kranju že išče ustrezne poslovne prostore. Poslovna enota v Skofji Loki ie prva lastovka na Gorenjskem, ' ". j_u:i: tinViiin ' •»mjiji Loki. Pokrivala bo vso je prva wwm: »« —j gorenjsko, seveda pa pričakuje- zanjo smo dobili precej pobud, 1° Predvsem komitente iz Škofje veliko simpatizerjev imamo med V°ke ter iz SeUlrp in Polianske vami, ie na slovesni otvoritvi in J.u Predvsem komitente iz Škofje veliko simpatizerjev inuuuv » V*e ter iz Selške in Poljanske vami, je na slovesni otvoritvi °ol»ne. Sicer pa ie bila Krekova blagoslovitvi dejal Mirko Kra banka že zdaj prisotna na Gor- — -"Hodnik nadzornega s ^njskem, pri nas ima precej ae'ničarjev, kar nekaj podjetij sodeluje z njo. Zategadelj je razurnljivo, da se namerava P°dati tudi v gorenjsko prestol- zdaj smo banko približali prebivalstvu, obrtnikom in podjetjem pa tolarski in devizni plačilni promet, je dejal Anton Guzej, predsednik uprave Krekove banke. Škofjeloški župan in Igor Draksler je dejal, da so zelo blagoslovitvi dejal Mirko Krašo- veseli prihoda Krekove banke, vec, predsednik nadzornega sveta saj dokazuje, da je Škofja Loka Krekove banke. V Škofjo Loko pomembno gospodarsko sre- ali gospod, da je naša banka resnično v službi človeka. Seveda je to težko uresničevati, toda trudimo se, da bi bila Krekova banko. Druga pomembna stvar a je Krekov duh, ki vlada v oanki Zadružne hranilnice, ki jih je Krek po Sloveniji usta- banka razpoznavna prav po tem. navijal ob izteku prejšnjega y Loko nas je pnv- stoletja, so bile namenjene do- pripadnost ljudi, saj že mačemu človeku, gradil jin je na .____rb„m;,„ntP ,n nnrava ie smo prišli, ker ima bogato obrtniško in industrijsko tradicijo, dosti delničarjev in kar nekaj komitentov imamo že med vami, dišče s pravo usmerjenostjo odgovornosti in zaupanju, da so to njihove banke. Našim uslužbencem nenehno ponavljamo, da so neke vrste služabniki, da je vsak, ki pride v banko gospa v , — ' ' ----- Posili hnl Kopru, Novem mestu, Murski Sa: mAl^ai Se v škofji Loki Njeno lastništvo je zelo razpršeno, Kon i delničarjev, nobfnen nima več kot desetino delnic tolar C !*$k*&a leta ie n)cna bilančna vsota znaša 31 milijard tanJev' *!*r 1° Je uvrstilo na 12. mesto med slovenskimi bankami, nam S° lančno vspt0 Povečali kar za 39,6 odstotkA. Letos Krek™*0!? bilančno vsto povečati na dobrih 40 milijard tolarjev. 224 anfca ie ^ani za *eto izplačala dividende v znesku nn*.: ,Jonov tolarjev, kar je predstavljalo 10 odstotkov finalne vrednosti delnice. med njima škofjeloški lupan Igor Draksler. dima pii|/u>..». imamo komitente in uprava je ocenila, da je poslovna enota v Škofji Loki perspektivna in ekonomsko upravičena. Tako se je še boli navezala na Krekovo ime, naključno, morda pa je to poseben božji blagoslov, je še dejal Krašovec. Glede nadaljne širitve po Gorenjskem pa je povedal, da že iščejo lokacijo v Kranju. Nasploh pa zelo previdno odpirajo nove poslovalnice, saj je prehitra rast banke lahko tudi nevarna, zato jih odpirajo zelo premišljeno. Krekova banka je na Gorenjskem že razpoznavna, saj sodelujemo a ka nekaj podjetji, največ plasmajev je bilo doslej prav v Skofji Loki, z novo poslovno enoto pa se bodo še bolj približali prebivalstvu, je dejal predsednik uprave Anton Guzej. Krekova banka je najmlajša banka v Sloveniji, po zbranih hranilnih vlogah pa je že na osmem mestu med tridesetimi slovenskimi bankami. Zaupanje je potemtakem veliko, kar se je pokazalo tudi pri uspešni prodaji vseh delnic, lani so zelo hitro prodali obveznice, za letošnjo jesen pa pripravljajo novo emisijo obveznic. Krekova banka je lani promet povečala za 40 odstotkov, rast beležijo tudi letos, z odprtjem poslovne enote v Škofji Loki pa pričakujejo, da bodo bistveno več sredstev plasirali na Gorenjskem. Zanimalo nas je še, kako jim uspeva, da o Krekovi banki nismo doslej slišali še nič slabega. Anton Guzej je dejal, da 1 pridno in pošteno delajo, da se v j celoti držijo dogovora in obljubi- I jeno tudi narede, želijo pa, da se I dogovora drži tudi druga stran. I Gradijo na poštenosti, kar dan-danes v Sloveniji sicer ni najboljši element, saj pravni sistem j ne deluje, dolgoročno pa je to edina perspektiva. • M. Volčjak J* soboto z Gorenjskim glasom wmo na sejem VINO! vinar*1??' ^ iuni)a> se v Ljubljani začenja vinogradniško dan i Seiw VINO '97. V soboto, 7. junija, ko bo zadnji nostj0 Z ^ul}ljanskim sejmom, dd, ln Poslovno skup-VQbjm Za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, do.o., mesto*?" Glasov avtobusni izlet v slovensko glavno Emk JPreJ *t bomo v mestu, ki je letos organizator 'arisf/ .j?*epskega meseca kulture, ogledali delček Ljubi znamenltosti In se zapeljali na kavico na Hlepiš* 8raa- Po kosilu bomo obiskali mednarodni pri™ JNO> ty*r bodo najboljši slovenski vinarji Po se P°**dlne vrhunskih vin in strokovno vodstvo 0(/pe/m/W' Glasov avtobus bo v soboto, 7. junija, zjutraj Podv Z Bleda> s postanki v Lescah, Radovljici in Prek '"ti f Kran)u M dobimo pred kinom Center, in °bra, "C Loke v Ljubljano. Povratek zgodaj zvečer v tolar, 7Uen' PnsPevek k stroškom izleta je samo 2.200 tolurj? naročnike in drutinske člane), za vse ostale 600 n0> / V več- Naročnikom, ki ste plačali celoletno naročni-Samo I oJv) n° izlet dodajamo še posebno ugodnost -Poleg n U)larjev prispevka k stroškom. Vanj so zajeti, Vod*.,Prev°Za' tudi kosilo, sejemska vstopnica in strokovno Ol>ev<"skihpokušin. ner/ if*°inJi SIKOV izlet pod Veliki Klek /Grossglock-meirovh avstriJsko goro, do ledenika Pastirica na 2548 Alpski i, prlnodnJ° sredo, 12. Junija. Gorski vzpon po Zjutrai ^° VO(l'la Renata Frakelj. Avtobus bo zgodaj Radovlji?Pelial iz $kofJe Loke- s postanki v Kranju, skupaj V/a hescan< Žirovnici in na Jesenicah; vofnje je voznem v ^ometrov, povratek pozno zvečer v obratnem tolarjem 7l zJutra) Prispevek k stroškom znaša 3.800 glasa in i Ve^a '< ključno za naročnike Gorenjskega toform• •• 'nske člane): za ostale 700 tolariev več-po r*/<./-ac,Je 'n Prijave tako kot vsakič za Glasove izlete: Gorenlu °64/ 223 ' 444 (malooglasna slulba G°i*njsk*a H,aSa) ali 0641 223 ' 111 (,aJništvo Sestuvlir„e?,QL Xlasa)- Na avtobusnih izletih je vozni red i '""o, da so motni vmesni posuiriKi nu uwm««" nu tfnh POStaialiSčlh m lahko ob prijavi za izlet "vedete tudi, kje bi leleli pocukati prevoznika na dan "rf" 'Zbranega izleta Vri prijavi ni potrebno plačati AKakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so yaše nriinx,0------ prijave zuncsljivc ALPETOUR potovalna agencija tiliji IAJBUANSKI SEJEM Dober izlet Praznična sreda v Gardalandu V sredo, 25. junija, ko bodo gorenjski šolarji že na počitnicah, vas vabimo na izlet z A&B agencijo Ljubljana v GARDALAND, zabaviščni park ob Gardskem jezeru v Italiji. Vsem, ki ste tam že bili, se je skoraj zanesljivo zgodilo, da je bilo premalo časa za ogled vsega, kar Gardaland ponuja; tisti, ki v Gardalandu še niste bili, ste o njem slišali toliko dobrega, da Vam bo morda naša posebna dvakrat praznična ponudba všeč: izlet smo pripravili na praznični dan in ob 50-letnici Gorenjskega glasa po posebej ugodnih pogojih. Celodnevni avtobusni izlet A&B agencijo + Gorenjskim glasom v sredo, 25. junija v Gardaland Vas bo stal samo 69.-DEM v tolarski protivrednosti In ker ta izlet uvrščamo v rubriko "DOBER IZLET", smo za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane) pripravili super ugodnost: 50.-DEM v tolarski protivrednosti, kar trenutno znaša 4.550 SIT, za mlajše od 15 let pa še 300 tolarjev manj. V ceno je zajet avtobusni prevoz, cestnine, vstopnica za Gardaland, nezgodno zavarovanje in popotnica. Odhod bo zgodaj zjutraj (4.00 iz Kranja), z "obvozom" preko škofje Loke in Medvod. Povratek "sredi noči" oz. odhod iz Gardalanda ob 18. uri. Prijave: Gorenjski glas, telefon 064/223-444 ali 223-111. GLAS »MERKUR M Šport Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 267 448 delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure športni copati, CONVERSE, voltage 9.990 00 majica s kratkimi rokavi, jcr#&*r 3.690 THINK PINK vsa sončna očala, CEBE 00 3.99° 00 NOVO v prodajnem programu: .. . športna očala Q Q I V4 \J Nova plošča Ljubljanskega okteta Najlepše slovenske ljudske pesmi na CD plošči CD plošča "Slovenija moja dežela" je zagotovo edinstven glasbeni izdelek, na katerem nam je Ljubljanski oktet pripravil venček čez petdeset slovenskih ljudskih pesmi. Glasbene izdaje z venčki prelepih slovenskih ljudskih pesmi so redke kot biseri in prav zato je CD plošča ljubljanskega okteta "Slovenija moja dežela", ki je izšla pred nedavnim pri založbi Helidon še toliko bolj dobrodošla. Kaj dobrodošla, takorekoč nujna, za vse, ki jih kakorkoli zanima glasba, pa ne le zabavna in narodnozabavna, ampak glasba nasploh. Zgodovina Ljubljanskega okteta, ki je znan ljubiteljem oktetnega petja po skorajda celem svetu, sega 25 let nazaj, praznovanje častitljive obletnice bodo fantje praznovali jeseni z velikim jubilejnim koncertom, ko so leta 72 začeli kot Študentski oktet v vrstah Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Z leti je Ljubljanski oktet v svojo umetniško kroniko zapisal več kot 300 skladb, domačih in tujih skladateljev od renesanse do moderne in priredil več kot 1000 koncertov doma in na tujem. Posnetki okteta so shranjeni v številnih arhivih radijskih postaj in televizijskih hiš ter na mnogih kaseta in dveh CD ploščah. Druga je prav ta, ki vam jo predstavljam danes. Šestnajst najlepših venčkov je izbor s treh kaset "Slovenija moja dežela 1,2 in 3", ki so v preteklih letih izšle pri glasbenem založništvu Helidon. Gre za strnjen izbor samih znanih slovenskih ljudskih pesmi iz vseh koncev in pokrajin naše dežele. Kadar boš na rajžo šel, Jaz, pa ti pa zidana marela, Regiment po cesti gre, Terzinka zgodaj vstala, Sinoči sem na vasi bil, Še kikelco prodala bom, lan' sem ji kupil, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Mi Slovenci vinca ne prodamo, Fantje po polj gredo, Tam dol na ravnem polju, Adijo, pa zdrava ostani... so le nekatere iz železnega repertoarja naših ohceti, zabav, veselic, praznovanj... in prav vse te in še mnoge ostale so prav na omenjeni CD plošči. Čez petdeset različnih pesmi, če preštejemo vse skupaj, nam tokrat predstavlja Ljubljanski oktet, ki ga vodi dolgoletni umetniški vodja Igor Švara, v njem pa pojejo Tone Anžlovar in Igor Smolič (1. tenor), Tone Pucihar in Janez Drašler (1. tenor), Damjan Švara in Boris Bobek (bariton), Aleš Lajovic in Gregor Habjanič (bas). Kup nagrad in priznanj imajo v svoji vitrini in med njimi tudi najvišje priznanje za umetniške dosežke na področju vokalne glasbe pri nas - Gallusove plakete. Kakorkoli že, album Ljubljanskega okteta "Slovenija moja dežela" je skupek najlepših venčkov slovenskih ljudskih pesmi in je primeren za vsako veselo priložnost, za mlado in staro. Definitivno. • Igor K. Koncert Candy Dulfer v Sloveniji Več kot ime, vam bo tokrat bržkone povedalo to, da je prav Candy Dulfer tista sakso-fonistka, ki je skupaj z Da-veom Stevvartom iz skupine Eurvtmics ustvarila komad "Lilly was Here", veliko uspešnico, zaradi katere je marsikatera najstnica rekla." Mami kupi mi saksofon". Zakaj pišem o Candy? V ponedeljek, 16. junija, bo s svojo skupino Funky Stuff nastopila na koncertu v Rdeči dvorani v Velenju. Candy je izvrstna saksofonistka, ki je nastopala z mnogimi odličnimi glasbeniki ranga Aretha Franklin, Prince, Van Moris-son, skupini Pink Floyd in Living Colour, poleg tega pa je izdala tudi štiri izvrstne plošče Saxuality ('90), Sax -a-go-go ('92), Bad GirI ('95) in zadnja, ki je izšla pred kratkim For UM 1 ovc of You ('97). Tokrat bo v Velenju nastopila v okviru svoje turneje "Candy Dulfer Tour" in to da se nam obeta dober funky jazz session sploh ni vprašanje. Vstopnice so na voljo seveda v Aligator Music Shopu. • I.K. Primož Grašič - jazz kitarist, o obeh zlatih petelinih f Dobil je dva, pravzaprav obal Če je letos v Celju vse tri zlate peteline na področju glasbe za otroke pobrala Roman8 m, Krajnčan, je oba jazzovska petelina odnesel jazz kitarist Primož Grašič. Kranjčan, ki sice ve živi v Škofji Loki, a se venomer in venomer vrača v Kranj, domov na Cankarjevo ulico, Klf. jj| imata skupaj z Matjažem Zupanom glasbeni studio Bar. O petelinih, jazzu, studiu in njego^ jtt najljubših sva se pogovarjala, ja tudi o štiri in dvoletnih hčerah in najmlajšem, komaj dober mesec in pol starem sinu. Če dobro razmislim, mi sploh ni jasno, kako si uspel najti toliko prostega časa, da si uspel priti v Celje po oba Zlata petelina. Precej delaš... "V maju sem bil dvakrat na turneji z Greentown jazz bandom, v začetku meseca na jazz festivalu v Dresdnu, vmes smo 15. maja zunaj na Prešernovem trgu v Ljubljani igrali na otvoritvi Evropskega meseca kulture, potem pa smo šli spet na turnejo v severno Nemčijo. Odigrali smo osem koncertov v desetih dneh, za štiri ure sem prišel domov in se še isti dan odpravil v Radence, kjer sem z Big Bandom RTV igral za dve televizijski oddaji. Zdajle bom en teden doma. To mi bo prišlo zelo prav, saj v domačem studiu končujemo novi album Alenke Godec. V glavnem je že vse posneto, le še mixi pridejo na vrsto. Če se vmes pokaže kakšen prosti dan, naredimo še kakšen posnetek za Ratka Divjaka, katerega album naj bi izšel jeseni. Pri obeh ploščah pa sodelujeta še pianist Blaž Jurjevčič in basist Jani Hace. Od 23. do 27. junija imam vaje z Evropskim big bandom, ki pride na jazz festival v Ljubljano, zadnji dan, v petek pa bo tudi zaključni nastop. Dirigent bo Jože Privšck, prišlo pa bo kakih dvajset glasbenikov iz Big bandov in glasbenih produkcij iz vse Evrope. Vsako državo zastopa po en glasbenik, Slovenci pa bomo trije, poleg Privška Še jaz in Tadej Tomšič. V nedeljo pa imava v Križankah skupni enourni nastop še z enim najboljših električnih basistov zadnjih let Stevom Swallowom." Ko sva že ravno pri Big bandu RTV, slišim, da za julij pripravljajo promocijsko turnejo za novo ploščo. Tudi z njimi večkrat sodeluješ, nisi pa stalni član... "V Big bandu RTV nisem redno zaposlen, pri njih igram le kot gost na povabilo Lojzeta Krajnčana. Dogovorjena sva z Milanom Ferležom, da jaz vskočim, kadar on ne more oziroma, kadar bend igra program, ki bolj leži meni igram jaz, če bolj leži njemu, pa igra on. Sicer pa se mi zdi, da s promocijskimi koncerti začnejo žc konec junija." Pojdiva k zlatim petelinom. Dobil si dva in sicer za album "Noč ima tisoč oči" in drugega za najboljšega jazz izvajalca v preteklem letu. Tvoja konkurentka je bila tudi Miu Žnidarič, ki jc petelina pobrala lani. V petelinu za izvajalca je bržkone zajeto tudi vse tisto kar si mi pravkar našteval, veliko namreč igraš... "Niti ne. šc vedno mislim, da je tudi petelin za izvajalca povezan s ploščo. Ker jaz sem že lani veliko delal, pravzaprav že par let precej delam in imam občutek, da bi bil potemtakem tudi lani lahko v konkurenci, a pač nisem imel plošče, na podlagi katere bi me nominirali še kot izvajalca. Konkurenca pa je bila letos zagotovo močna. Mia, Big band RTV, pa Braco Doblc kar, za njegov album sem bil celo producent, saj smo zadevo naredili pri nas." Na katerega si bolj ponosen, bi katerega izpostavil. n vj daj na ploščo, me sig^jpi pozna. Je pa res, da nisern ^ nikoli preveč izpostavlj« fe zmeraj sem bil bolj clove* J di ozadja, kot producent, sode' vec pri snemanju... Tokrat se P( res s petelini in svojo p'^trj bil postavljen v prvi plan- ki Praviš, da v studiu Bar, JIi Iji imata skupaj z Matja*'> Zupanom posnamete pre ^ dobre jazzovske glasbe.- , *r "Tu je bila posneta z»n plošča Greentovvna, pri snemal Braco Doblekar, ^ Romanina otroška kas\. AEIOU, ki sicer ni jazzovsj glasba, ampak glede na t°-je to Lojze in da smo gjj delali skupaj. Pa Divja*0' plošča, ki je v delu "Izpostavil ne bi nobenega, moram pa reči, da sem poti-hem enega res pričakoval, to da sem dobil oba, pa je zame presenečenje." Najbrž je odveč primerjati tovrstne nagrade in povabila za igranje s svetovno znanimi j a//isti? "Seveda mi veliko več pomeni, če me kdo povabi, posebno sedaj, ko me vabijo tudi glasbeniki od zunaj. Zlati petelin je pač nagrada na domačem področju, je enkrat na leto in se podeljuje na podlagi enega izdelka. To, da igraš z odličnimi jazzisti pa je tisto, zaradi česar sploh igram. Zelo vesel sem, ko dobim tako povabilo, to je posebno zado- pa sem še Maria Mavrina, ki je basist Boška Petroviča.." ... s katerim sodeluješ tudi sam. "Ja z njim redno igram že pet let, tako sem tudi omenil Mariu, če ga projekt zanima, predstavil sem mu studio, povedal sem mu kaj bi rad igral... Obstaja cel kup jaz-zovskih standardov, sam pa sem poskušal narediti ne preveč težko ploščo, kar mislim, da mi je tudi uspelo. Ploščo lahko poslušajo tudi tisti, ki niso ne vem kako mahnjeni na jazz. Ploščo smo posneli v dveh dneh." V dveh dneh? "Ja. En dan smo imeli malo vaje, malo smo tudi žc snemali, nakar smo šli h Mayerju na da bo zelo dobra, zelo poslušamo precej amen**, posnetkov, da bo ja čim 1 posneta v takem funky - ffi vie stilu, kar je zdaj modem Raletov projekt, kdaj 1 spet ti na vrsti? j, "Letos ne, bom narej malo pavze, drugo leto o°' zagotovo spet plošča." id Ali pri nas vsako ieto Pfl^ vsaj ena jazzovska p'0^',^ bi jo lahko nosil naoko'1 r . svetu, in se hvalil, to je "j naše, to mi delamo. 0 voljstvo. Je pa res, da sem kosilo, popoldne pa smo odi-vesel tudi za oba petelina, tudi grali skozi cel program. Na- to je konec koncev neko priznanje. Posebno zato, ker se mi zdi, da je jazz pri nas še vedno zapostavljen." Na podelitvi petelinov si povedal, da se ti je na tisti dan rodil tretji otrok, po dveh hčerah prvi sin. "Tisti dan sem bil res nekoliko pod vtisom veselega dogodka. Čeprav sem imel za vsak primer pripravljeno, kako bi se zahvalil, mi je kar samo ven prišlo... Malo sem bil pod vtisom, neprespan, porod je bil ponoči... Potem mi je kar zmanjkalo besed, tako sem bil presenečen sam nad sabo, ko sem izjavil, da sem dobil sina. Tako veliki dogodki na isti dan so kar malo veliko..." Hčeri imata bržkone kar nekaj dela s petelinoma? "Ravno danes sta me spraševali in kazali na petelina, ki jih imam doma na klavirju, ati a veš kaj je to? Pa sem sc delal neumnega, češ ne vem, in mi r.i/l.igata, to je pa zlati petelin, ki si ga ti dobil tam in tam, takrat in takrat. Otroci tako fletna znajo povedati, ti ne veš kako sem bil vesel, še posebno, ko sem po dolgem času spet prišel domov." O plošči? Posnel si jo skupaj s glasbeniki, tvojimi dobrimi prijatelji. "Pravzaprav je bil to quar- tet, standardna zasedba. Z Hl.iJem in Raletom igram skupa) ŽC precej časa, povabil slednji dan smo vse skupaj samo se zmiksali." Imaš zaradi petelinov kaj večjo gnečo? "Mislim, da ne, sem pa tja kakšen intervju. Mogoče, da sem skozi peteline malo bolj znan postal tudi tistim, ki jazz glasbe ne spremljajo ravno veliko. Sicer pa ogromno sodelujem tudi na pop cede-jih, recimo z Marto Zore, Janezom Bončino, Alenko Godec tudi z Obvezno smerjo sem delal, z Romano smo naredili odlično glasbo za otorke. Če se le da grem, kamor me pokličejo, čeprav je pop. Ker me tudi vse zanima. Tisti, ki pogleda za- "Oja, pa ne samo ena. bi jih še več, pri nas je na«1< precej dobrih "muzikom' jev", ki lahko parirajo s s tovnimi mojstri Škoda lc ¥ ker se pač pri nas tega snema kaj dosti. Zadnje m imamo precej mladih, Še «■ ših kot jaz jazzistov, ki BJTJ študirat v tujino, a vodo žalost morali počakati Url cej časa, da bodo pri*, j svoje plošče. Tako tuk*JJJ Matjažem skušava pomagati. Če se bo le ° bom skušal preko studia » več narediti, da se bo vec dobrih "muzikontarjev'J* izkazalo s svojo glasbo. ♦ Z ne ravno preveč b'*n. jj "Ne. Posel in jazz sp'°11 gresta skupaj. Za P°sCz0fi druge stvari. Samo z JgjM se skoraj ne da dobro P^jj Kakor se sliši ni tako ^ plačano, da bi bil Bf p kakšen bogataš. Je pa... f potovanj, ki sem se J1 ^3\c domače povedano, kaf ^f. najedel. To so vožnje po \ enajst ur v enem "šusu £| Bo poleti kaj mortf %i na to, da jc sir star sele « mesec in pol? sta1 O to pa ni problema- ofji od žene imajo n a U 1 1 prikolico, in tam n3$. letos ne bo minilo bre • Igor K. Novi ročk '97 Natečaj traja še dva tedna v ljub!jan$vi " ah dogajal tradicionalni, Že 17. P° J^po/f ?1 adio Študent v sodelovanju s ŠKUC R^v^| Radiom aiiKan uogajai irauicionaiiu, ax i/. kv ^ pnj,f k. Radio Študent v sodelovanju s ŠKUČ R;Ji ^"rotf ■uiotn Slovenija, zato razpisuje natečaj za "No $ ♦97". Natečaja se lahko udeležijo glasbene skupi"^. delujejo v Sloveniji in še niso nastopile na Novem Prijava za natečaj mora vsebovati: ime skupine, osebo in naslov, posnetke z najmanj 5 lastnimi skr ^ % ali najmanj 20 minutami lastne glasbe, od tc8? 'nS|c0 skladbi z besedilom v slovenskem jeziku, P4>1' ,togra' sestavo skupine in kratko biografijo, tri črnobcle tije skupine. r f' Kandidate bi Izbirala komisija, ki jo imenuje organ ^Q Natečaj traja do 15. lun(Ja. i/brane skupine P» obveščene 14 dni po zaključku razpisa. • l-K. P£ST: MAZDA 323P 1.31 POVPREČJE V NOVI DIMENZIJI avtomobilskem svetu je v«liko lepih, elegantnih in ! prestižnih avtomobilov. V nji-I*0*! senci so avtomobili, ki •toajo prav tako štiri kolesa, tomajo pa takšne oblike, da bi v*ujali kakšna posebna čust-cv* »n nezadržane vzdihljaje jPresenečenja. Med takšne ^di tudi nova mazda 323P, , Jtrta sestra predstavnic Maz-^ najuspešnejše serije, t Model P, ki so mu na fPodalpskem avtomobilskem {Ju kmalu po prihodu v začet: letošnjega februarja, nadeli l'lTOkovalni vzdevek Popaj, v ivx0vi Pravzaprav ne pomeni J* novega, saj temelji na že , *&anem podvozju ostalih karo- Za razliko od ostalih različic Mazdine serije 323, ima model P nevpadljivo karoserijsko obliko. Jjjjjl videzu pripomoreta izbora blatnika in skoraj kupe- > *adni >sOek. serijskih različic. Novinko so pri Mazdi pravzaprav namenili tistim kupcem, ki se ne morejo sprijazniti s športno družinsko različico F, kupejevskim modelom C in dovolj elegantno štirivratno limuzino. Črka P bi lahko pomenila tudi praktičnost ali morda celo preprostost, ki jo avtomobil ponazarja s sorazmerno klasično, a še vedno moderno karoserijsko obliko, na kateri sta najbolj izstopajoča nabuhla zadnja blatnika in skoraj kupejevsko zasnovani zadek. Mazdini oblikovalci so za razvoj potrebovali vsega 15 tft?VSN0 PRODAJNI CENTER KRANJ m. 064 223-276 Uhitite uvedbo posebnega davka na motorna vozila! Čas: do 30. 6.1997 Kraj: Alpetour Remont Kranj B0 Kako: cen3 h3 izblra vozil Renault in VoWo ?° d°brih I *y In ugodnih kreditih z obrestno mero ,T+0 % in dobo Vplačila do 5 let. pRODAJA VOZIL MAZDA SERVIS IN NADOMESTNI DELI KREDIT, LEASING iiLi5T>1/612-224, FAX:061/613-272 AVTOHIŠA MAGISTER Radovljica tel.:064/715-256 • fax:064/715-190 PRODAJA VOZU POOBIASČENI SERVIS ORIGINAINI DEll DODATNA OPREMA ^^NiAvtoTki vam zleze pod kožo! mesecev, pri oblikovanju pa jim je bil v izdatno pomoč nov računalniški sistem, ki omogoča številne oblikovne simulacije na osnovi obstoječih modelov. Pri notranjosti oblikovalci niso imeli pretirano srečne roke, ali pa jim je na Daljnem vzhodu zmanjkalo domišljije. Po prostornosti potniški kabini sicer ni mogoče očitati prav ničesar, in tudi sedenje je tako spredaj kot zadaj za ta avtomobilski razred kar udobno. Bolj bode v oči preveč oglata armaturna plošča in njen pretirano plastičen videz, ki se mu pridružujejo tudi obloge vrat. Notranjosti so se oblikovalci lotili z očitnim pomanjkanjem svežih zamisli. JESENICE MH _ _ CJFmnjariti m O. O. O. NOVO IN UGODNO! MEGANE ALIZE ZA 26.700 DEM, LAGUNA ALIZE ZA 34.700 DEM. TWINGO IN CLIO DOBAVA TAKOJ! KitC.U111 UU o i-r. a OD T4 0% DALJE! TEL.:064/861-570 LUŠiNA ŠKOFJA LOKA -HYUnDRI GOSTEČE 8 064 632 286 Pooblaščen servis in prodaja liiarske in kleparske storitve • promocijsko znižanje Lantra - 3 % popust • popusti na gotovinsko plačilo • ugodni kredit • lizing Kompletna ponudba dodatne opreme za vozila Hvundai • avtoprevleke, vločne kljuke, prtljažniki, avtoradiji, avtoplašči Marangoni Voznik najbolj pogreša merilnik vrtljajev, ki ga pri različici z 1,3-litrskim motorjem, ki hkrati pomeni tudi manj opreme, enostavno ni. Tudi sicer Japonci niso bih pretirano radodarni in voznik se mora zadovoljiti z osrednjo ključavnico, volans-kim servoojačevalnikom in vzvodoma za odpiranje prtljažnega prostora in posode za gorivo. Pomik stekel in bočnih ogledal je prepuščen rokam, pohvale vredni pa sta obe varnostni zračni vreči. +++ praktičnost in uporabnost ++notranja prostornost +podvozje I —puščobna notranjost in oskubljena oprema -motorni hrup -skromen prtljažnik V zadku je sorazmerno skromen prtljažnik, ki zmore pogoltniti vsega 260 litrov prtljage. Kdor bi rad prevažal kaj zahtevnejšega, si v Mazdini seriji 323 lahko izbere prostornejšo štirivratno limuzino, kar nekaj izbire pa je tudi pri motorjih. Za manj denarja se seveda dobi 1,3-litrski štirivaljnik s 73 konjskimi močmi. To je sodoben, a že preizkušen Mazdin motor, ki slovi predvsem po svoji čistosti. Njegove zmogljivosti so povprečne, končna hitrost 164 kilometrov na uro zadovoljiva, hrup v višjem območju vrtljajev odločno prevelik. Podvozje in zavore pre-nesejo dosti več, zato avtomobil med vožnjo deluje dovolj zanesljivo, komur se zahoče bolj dinamične vožnje tudi dokaj prepričljivo. Povprečje bencinske porabe se utegne gibati nekoliko pod osmimi litri, če je stopalka za plin obremenjena bolj, kot je to potrebno, utegne narasti tudi na dobrih 10 litrov na 100 prevoženih kilometrov. CENA do registracije: 23.990 DEM (MMS, Ljubljana) Mazda 323P torej zadostuje Eredvsem povprečnim vozniš-im ambicijam, namenjen pa je tistim, ki dajo nekaj manj na zunanjo obliko in več na praktičnost, zanesljivost in nenazadnje tudi kakovost, s kakršno se pri tej japonski znamki ponašajo že vrsto let. TEHNIČNI PODATKI: limuzina 3 vrata, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1324 ccm, 54 kW/73 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4035 mm, š. 1695 mm, v. 1410 mm, medosna razdalja 2510 mm, prostornina prtljažnika 260 I. Najvišja hitrost: 164 km/h (tovarna), 166 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 13,3 s. Poraba goriva po ECE normativih: 5,9/8/8,2 I na 100 km, poraba na testu: 8,11. M.Gregorič Na cesti: Volkswagen LT Velika in uporabna prostornost Volkswagnov slovenski zastopnik podjetje Porsche Slovenija je na trgu dostavnih vozil doslej nastopalo samo z lahkim dostavnikom caddy in in kombiniranim vozilom transporter, ki sta pretežno namenjena obrtnikom in podjetjem. Zdaj so poskrbeli Še za prevoznike in sicer s programom lani obnovljenih dostavnih vozil LT. r Volkswagen je prejšnji pri nas manj znani model LT izdeloval- kar celih dvajset let, novo generacijo pa so predstavili na lanskem salonu gospodarskih vozil v Hannov-ru. Prav v tem mestu je tudi Volkswagnova tovarna, kjer poleg LT-jev izdelujejo še transporterje. Ni skrivnost, da je novi LT nastal na osnovi Mercedes-Benzovega vozila sprinter, toda pri Volkswagnu so spremenili vrsto podrobnosti, tako da vozilo kaže navzven pravi volkswagnovski obraz. Vozila LT pokrivajo segment dostavnih vozil s težo od 2,8 do 4,6 tone, vmesna izvedba pa lahko prepelje do 3,5 tone. Seveda so na voljo številne različice od zaprtega in odprtega tovornega prostora do pre-kucnika in potniške različice, ob tem pa še s tremi različnimi medosmmi razdaljami. Motorji so trenutno trije: sodoben 2,5-litrski petvalljni turbodizel s hladilnikom polnilnega zraka, ki zmore 75 kW/ 102 KM in se dokazuje predvsem z varčnostjo, nekoliko šibkejši običajni dizelski prav tako petvaljni motor s 55 kW/ 75 KM in 2,3-litrski bencinski štirivaljnik s 105 kVV/143 KM, ki so si ga sposodili pri poslovnem partnerju. Kmalu bodo ponudili še 2,8-litrski turbodizel z neposrednim vbrizgom goriva, njegova zmogljivost pa bo 92 kW/125 KM. LT bo v servisnih delavnicah precej redek gost, saj je menjava olja pri dizelskih motorjih potrebna le vsakih 22.500 kilometrov, pri bencinskem pa vsakih 15.000 , medtem ko bo potrebno servisni poseg opraviti na 45.000 kilometrov. V sodobno zasnovani potniški kabini je poleg voznikovega lahko še enojni ali dvojni sedež, pri potniški različici pa je mogočih devet različnih sedežnih kombinacij. Podobo novega LT-ja zaokrožuje dovolj dobra serijska oprema, ki jo je z doplačili mogoče ustrezno dopolniti. Zanimivo je tudi to, da je skoraj 90 odstotkov vseh sestavnih delov mogoče reciklirati in da so nekateri deli že iz recikliranih snovi. Pri proizvodnji delno sodeluje tudi slovenska industrija. V ljubljanskem Saturnusu namreč za vozila LT izdelujejo žaromete in zadnje luči. Pri Porsche Slovenija računajo, da bodo po LT-jih posegala predvsem prevozniška podjetja, med aduti pa so tudi rahlo nižje cene kot pri konkurenci. • M.G. ZIBERT Servis in prodaja vozil k|AV0i*H0NDA /t^he&ole. nVT Vi ♦RONDA CIVIC 5 VRAT * HONDA CRV-JEEP BBSfflWNW-H.C.5V že za 21.990 PfM »■» SERUSk- BOG BRIT0F 173, 4000 Kranj Tel,/fax:064 242 167 t iiTri m in 11 W SERVIS MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tcl.061/716-221 - prodaja iVnSr^rrl (cI..06I/7J5-666 - servis 4 »UrCd" MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL UGODNO: PRIMERA 1,6 GX 5v KLIMA ŽE ZA 29.400,00 DEM motor 16V, 73kW/100 PS servo volan, 2 x airbag klima, cent. zaklepanje zaščita proti kraji garancija 3 leta ali 100.000 km OMEJENA KOLIČINA • DOBAVA TAKOJI NOVO! PRTLJAŽNIKI, POTOVALNI KOVČKI THULE (ZA VSE TIPE VOZIL) Skupina Volksvvagen VOZILA s Španskim TEMPERAMENTOM Avto servis Bled doc Ribenska 6, 4260 Bled Tel.: 064/741-116, 741-317 Fax: 064/741-625 ID©?, d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V SIT OPOMBA VOLVO 850 GTL 2,5 20V MET. SIVA 1995 3.636.360 T + =% AUDI 100 2,3 E MET. MODRA 1992 1.896.300 T + 0% VW GOLF 1,8 CL MET. ZELENA 1995 1.853.775 RENAULT 191,4 RN MET. SIVA RDEČA 1995 1.513.680 RENAULT 191,4 RT 1993 1.404.375 centr. zaklepanje, eiektr. dvig stekel RENAULT 191,71 MET. SIVA 1993 1.402.380 centr. zaklepanje eiektr. dvig. stekel RENAULT 19 RT 1,7 VUOLA 1993 1.323.000 centr. zaklepanje eiektr. dvig stekel SUBARU LEGACY BELA 1992 1.314.495 3% popusta CITROEN ZX 1,9 D MET. ZELENA 1993 1.274.000 T + 6,5% OPEL VECTRA 2,01 MET. MODRA 1989 1.210.545 T + 6,5 % PEUGEOT 309 1,61 MET. SREBRNA 1993 1.126700 centr. zaklepanje, radio RENAULT 21 GTX/4V MET. SIVA 1992 1.113.525 centr. zaklepanje, eiektr. dvig stekel, servo volan VOLVO 440 GL BELA 1990 1.113.000 5% popusta FIAT TIP01,4 DGT MET. ZELENA 1993 1.097.250 T + 6,5% VOLVO 440 GL VUOLA 1989 1.034.000 klima, radio, servo volan FIAT TEMPRA 1,6SC MET. SREBRNA 1991 1.007.265 245 dem na 5 let AUDI 200 TURBO MET. MODRA 1989 992.250 240 dem na 5 let RENAULT 21 GTS BELA RDEČA 1990 946.050 230 dem na 5 tet DAIHATSU APPLAUSE 1991 913.300 T + 6,5% RENAULT 5FIVE/3V BELA RDEČA 1994 893.025 T + 6,5% CITROEN BX 1,5 1993 880.000 T + 6,5% LANCIA DELTA TURBO MET. SIVA 1991 837.900 T + 6,5% KREDITI ŽE OD T+0% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO •Pestra izbira novih in rabljenih vozil iz programa RENAULT •Ugodni krediti T+o% obresti *Ugodni leasing *Staro za novo, staro za staro Pl KAPI PREHITELI UVEPPO NOVEGA VIŠJEGA PAVKA r > OGLASITE SE V SALONU: PREŠAdoo E9 Cerklje; bel - 06V422-522 Kitili Na cesti: Daewoo Lanos Prvi pravi Daewoojev otrok Pri južno korejske m avtomobilskem proizvajalcu Daevvoo, ki ima od lanskega leta svoje lastno zastopništvo tudi v Sloveniji s ponosom pravijo: model lanos je prvi povsem naš otrok, pni avtomobil, ki smo ga razvili z lastnim znanjem in v zelo kratkem času. Novinec je od včeraj uradno naprodaj tudi pri nas. Tovarna Daewoo je namreč od leta 1992, ko je opustila sodelovanje z General Motorsom, samostojna, takrat pa so tudi začeli intenzivno razvijati nove avtomobile, ki bodo postopoma nadomestili dosedanje licenčne in pretežno že zastarele modele. Prvi v novi generaciji je torej najmanjši model lanos, ki so ga razvili v svojih evropskih centrih v britanskem Worthingu, kjer so bili zadolženi za tehnični del in v nemškem Muenchnu, kjer so razvijali motorje. Obliko novega avtomobila so določili pri znani italijanski oblikovalski hiši Italdesign. Dober obisk na Salonu avtomobilov Loka '97 olidna Pestra organizacij ponudba, številni obiskovalci in nenazadnje solio" rja, so zaznamovali letošnji, že tretji po vrsti Salo avtomobilov Loka '97, ki ga je v petek svečano odp predsednik AMZS Boris Perko. Prireditev je prerasla največjo gorenjsko avtomobilsko razstavo, na kateri sej. letos predstavilo 19 razstavljalcev z vsemi pomembnejši^ avtomobilskimi znamkami. Za obiskovalce so bili pripravlje tudi testni avtomobili, s svojim delom so jih seznanili policlS,g policijske postaje iz Škofje Loke, prav tako pa so svoj vozniško znanje preizkusili na turistično ocenjevalni vonj' Glede na veliko zanimanje so organizatorji AMD Škofja L0**, in podjetje Avtomehanika odločeni, da bodo salon avtorno0 lov pripravili tudi prihodnje leto. • M.G., foto: Tina Do*!« Lanos naj bi bil torej zelo evropsko usmerjen avtomobil, razpoznaven pa bo predvsem zaradi nove Daewoojeve maske s tremi ledvičkami, ki jo bodo odslej imeli vsi njihovi avtomobili. Lanos je avtomobil nižjega srednjega razreda, ki ga bodo izdelovali v treh karosenjskih različicah: kot 4,24 metra dolgo štirivratno limuzino ali kot 4,07 metra dolgi tri- in petvratni kombilimuzini, vsem pa je skupna 2,52-metrska medosna razdalja. Avtomobil je v vsakem primeru dovolj zanimive in prijetne oblike, čeprav po drugi strani karoserijske poteze natančno dokazujejo njegovo poreklo, Lanosa opremljajo z 1,5- ali 1,6-litrskim štirivaljnikom, ki zmoreta 63 kVV/86 KM oziroma 78 kW/106 KM, dodajajo štiri pakete opreme in zanimive karoserijske barve. Tudi notranjost je dokaj prijetna, sicer odeta zgolj v trdo plastiko, vendar hkrati dovolj prostorna in ergonomična za ta avtomobilski razred. Cenovno se bo novinec z začetnimi 18.490 markami za osnovni model uvrščal predvsem ob bok daljnovzhodni konkurenci, štrene pa utegne mešati tudi evropskim avtomobilom. Pri Daevvoo motoju računajo, da jim bo že v tem mesecu uspelo spraviti v promet 300 lanosov, kar ob še vedno grozečem dodatnem davku, ki pospešuje prodajo, seveda ni neuresničliivo. Že konec poletja se bo lanosu pridružil večji avtomobil nuoira, prihodnje leto pa prihaja še tretji član nove Daevvoojeve družine, avtomobil višjega srednjega razreda leganza. • M.G. General Motors in Kitajska Dražje kaske zavarovanje Potem ko je pet slovenskih zavarovalnic skoraj Pot^ spremenilo pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovorni so na podoben način spremenile tudi cene kasko zavarov■ i Med zadnjimi je to obliko avtomobilskega zavarovanja podr * j Zavarovalnica Maribor, kjer so polna kasko zavarovanja Z junijem dražja za desetino. Zavarovalnice imajo pri oblikov i cen za kasko zavarovanja sicer proste roke, ponujajo P3 ^ različne pogoje in ugodnosti, ki jih bomo podrobneje obra vali v eni prihodnjih prilog Avtomobilski trg. • M.G. Kaposi najnižje; cene ®®&Mth TAKOJ!!! Avtohiša Kaposi Ljubljana d.o.o. 0 Celovška 492, 1210 Ljubljana, (J) 061/152-33-3» Jezerska cesta 121, 4000 Kranj, (J) 064/241-35° Ameriški General Motors je s kitajsko avtomobilsko družbo Shanghai Automotive Industrv Corporation (SAIC) podpisal pogodbo o ustanovitvi nove avtomobilske družbe na Kitajskem. S tem se družbi SAIC, ki je vodilna kitajska proizvajalka osebnih avtomobilov, obetata dve vrsti sodelovanja z ameriško evropskim avtomobilskim gigantom. Ustanovili bodo dve novi podjetji, Shanghai GM in Pan Asia Tecnical Automotive Center (PATAC). V prvem bodo sestavljali avtomobile in šestvaljne motorje ter avtomatske menjalnike, hkrati pa bodo skrbeli tudi distribucijske in marketinške posle, v tehničnem centru PATAC pa bo prvi tehnično razvojni center v mešani lasti. V tovarni, ki so jo pravkar AVTO M TRŽIČ. Predllntška 16 tel.: 53-334 Hitra in tiha. Kar zagrabi, d$ začeli graditi, bo SGM konec prihodnjega leta začel sestavljati avtomobile znamke Buick s 3,0-litrskim šestvaljnikom in novim samodejnim menjalnikom. Letno naj bi naredili 100.000 avtomobilov. • M.G. * /7/ V mi a IP I SO0* TEDEN ODPRTIH VRAT OD 2. DO 7. JUNIJA Stara cesta 25, Kranj (Gorenjski sejem) NOVA MAZDA 323 P Y.C.C. d.o.o. tel.: 064-222 626 sodelujfe v nagradni igri in oddajte j kupon pri obisku salona Ime m priimek: ..................................... j Naslov: ............................................... I ............................w.......1 NOVI LANOS AVrOHIŠA SI RIKOVIČ tel.: 064-221 626 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Napoved zaposlovanja za letošnje leto nič kaj optimistična ^ rT V1 V Najslabše se piše zaposlenim v Trzicu Kranj, 2. jnnija - Če se bodo uresničile napoved^kranjske območne Jenote zavoda za Rovanje, se gor.^jsKim delavcem tudi letos ne piše nif dobrega. K J povedali gorenjski delodajalci, naj bi « v »^iS 4,5 zaposlenost na Gorenjskem zniža a ■■JgJJJn130'0. odstotka; novih presežnih delavcev naj bi bilo najmanj Z anketo so ugotavljali namere podjetij in organizacij na področju zaposlenosti in zaposlovanja v letošnjem letu. Kot kažejo rezultati, naj bi se zaposlenost letos še znižala, in sicer v gospodarstvu za 5,2 odstotka, polodstotno znižanje pa no---- • • Dn ,naP°vedujejo tudi v negos-j^aarstvu. Skupno znižanje naj DiIo torej 4,5-odstotno, kar a i? 0d slovenskega povprečji ki naj bi znašalo 2,3 odstot-apovedih anketirancev nai bi se zaposlenost zmanjšala J, vseh upravnih enotah na Gorenjskem, najbolj na ob-moČju Tržiča - kar za 14,6 odstotka. V upravni enoti letnice naj bi bilo znižanje 3,1-Jdstotno, Kranja 3,7-odstotno, Radovljice 4,8-odstotno, |^ofje Loke pa 3,7-odstotno. \9posameznih dejavnostih naj J se zaposlenost povečala le v dveh gospodarskih, in sicer v obrti in osebnih storitvah ter stanovanjsko komunalni dejavnosti, na področju negospodarstva pa v eni dejavnosti, in sicer v javni upravi, skladih in združenjih. Kakšna pa naj bi bila v letošnjem letu izobrazbena raven na Gorenjskem? Potem ko se je lani izobrazbena raven izboljšala v vseh upravnih enotah, razen v škofjeloški, najnižja pa je bila še vedno v Tržiču, naj bi se po napovedih trend izboljševanja tudi letos nadaljeval. Delež strokovnih kadrov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo naj bi se s 40,2 povišal na 41,3 odstotka. Presežki tudi v zdravstvu in socialnem varstvu In kaj se nam obeta na področju zaposlovanja? V letošnjem letu gorenjska podjetja in organizacije načrtujejo 1699 zaposlitev, od tega 1318 delavcev in 381 pripravnikov. Tudi letos pa bo večina novih zaposlitev le za določen čas (kar 69 odstotkov vseh potreb). Največ novih zaposlitev bo v gospodarstvu - 85 odstotkov, 15 odstotkov pa v negospodarstvu. Med poklici bodo delodajalci rabili največ lesarjev, gradbenikov, ekonomistov, mehanikov, strojnikov, elektri-karjev, gostincev in turističnih delavcev, obdelovalcev kovin, metalurgov, pa tudi vzgojiteljev in učiteljev. V letošnjem letu pa se nam obetajo tudi novi presežni delavci. Kot izhaja iz ankete, so podjetja in organizacije za letos napovedali 1277 trajno presežnih delavcev, od tega 1172 v gospodarstvu in 105 v negospodarstvu. Čeprav so te številke za vsakega prizadetega delavca zelo boleče, pa število napovedanih presežnih delavcev vendarle zbuja nekoliko več optimizma, saj je od lanskega nižje za 31 odstotkov. Ob tem pa na zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da so na Gorenjskem tri večja industrijska pod- jetja, ki delujejo po vladnem sanacijskem programu, od dogajanj v teh podjetjih pa bo odvisen tudi dejanski obseg trajno presežnih delavcev. Toda kot kažejo trenutna gibanja, bo število presežkov večje od napovedi vsaj za dvesto. Največ presežnih delavcev bo spet v industriji (62 odstotkov), 14 odstotkov pa v obrti in osebnih storitvah. V negospodarstvu bo največ presežnih delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu. Glede na izobrazbo bo največ presežnih delavcev imelo le prvo in drugo stopnjo ter poklicno izobrazbo, petina srednjo, višjo ali visoko pa šest odstotkov zaposlenih. Kot načrtujejo, se bo petina presežnih delavcev razreševala s preusposabljanjem, večina pa bo žal prešla med trajno brezposelne osebe. Kot ugotavljajo na območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju, bodo letošnje razmere na področju zaposlovanja podobne lanskim, odvisne pa bodo tudi od politike in ukrepov vlade. • U. Peternel ^stanovih regionalni svet za poklicno izobraževanje in usposabljanje povezovanje šolske in delovne sfere Za princai GZS je pretekli četrtek pripra-sveta,n,c,at'vni sestanek Regionalnega USn ?* poklicno izobraževanje in rt.J?nJc, v katerem P v * reveč frizerjev - šivilij, čevljarjev in gradbenih delavcev pa ni. - Za otroke z vedenjskimi njami in nedokončano osnovno šolo dualni izobraževalni sistem ni primeren. ki obrtnikom oziroma podjetnikom, ki se odločijo za sodelovanje v praktičnem delu' izobraževanja, nalaga večje finančne obveznosti. Ob tem je še opozoril, da je sedanji liberalni sistem vpisovanja v srednje in poklicne šole povzročil preveliko število delavcev določenega profila - v njihovem primeru avtomehanikov in mizarjev, za druge pa ni nikakršnega za nimanja. Med njimi so predvsem gradbeni delavci, po opozorilih ravnatelja Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole ter predstavnika tržiškega Peka pa je tako tudi s šiviljami in čevljarji. "Vpis v večino industrijskih poklicev je grozljivo nikakršen. Kar za štiri poklice smo izobraževanje žc prekinili in ta čas se pri nas šola trikrat več frizerk kot šivilij." Predstavnik tržiškega Peka je jc opozoril na dejstvo, da za čevljarstvo med mladimi ni več nikakršnega zanimanja. "Niti svojih inženirjev in tehnikov nismo uspeli zadžati. Tisti izšolani tehnologi, ki so še ostali, so zdaj stari od trideset do petdeset let, za njimi pa ni nikogar." • M.A. Pfedst. "J""Je» v Katerem sodelujejo podarskViiIlki gorenjskih obrtnih in gos-la*oV ZVc'*' 1 dualnim izobraževal- 10 „a c,,,om. "Tovrstni sveti spomina-;j sm«-S-fcbnc izobraŽL'valnc skupnosti, Upan J1" v preteklosti že poznali in takrat s? Vse ve/i» ki ,mo J'n sP,e,,i Sdrovi '»'Padle," je dejala bktoiih11^ P°djetniki in obrtniki so v POjnanV - J lctih vsi P° vrs" <>P«*«1' cev kj 1 rnicc K-ranJ na nejasno pn-Ubar 80 Plemiških centrov, liane Sole KVnalt'lj Srednje elektro in strojne Cclolftt ^ pa na djestvo, da ima tudi dualn sistcni svoje prednosti pred so c"lm. Vsi predstavniki iz vrst šolstva PridntM nJa1'. da ne gre zanemariti že slov [cnc visoke ravni splošnega znanja sestau1 srct,nje5olcev. Kot je v uvodu v taca" , poudan,a Veronika Šlandcr, je riepa • Vna Pomanjkljivost izobraževal-solsk S-Stcma Prav šibko povezovanje na n m del()vne sfere, zato bo naloga soch°V° ustanovljenega sveta zgraditev nCca nc?a partnerstva in razvoja poklic-Pripr. azcvnaJa- Temelj tega jc seveda ki j(l7l V4IKI l ani* '2 MOENERGETIK JASNOVIDEC NUOKH.OO ERIK VEDEŽEVANJ u m mitmš tm «■ v zdravlliHu pCM^liKiCC' MORAVSKE TOPLICE 5 DNEVNI PAKET (nedelja - petek) Turistično naselje..... .............29.545,00 bit Hotel Termal........ ...................33.155,00 sit Hotel Ajda......... .....................40.375,00 s it ('ona vključuje: 5x polpon/.lon, koprnijo v ha/.enih, jutranja gimnastika, 1 ura uporabo Športnih i«riSč na umotni travi. POPUSTI do 3. leta starosti GRATIS 2A od 3. do 7. leta 50% OTROKE: od 7. do i4.hu 30% POPUSTI ZA UPOKOJENCE: ■Tiffl M% IV Možnost plačila na obroke. Jw I ^k NA VOLJO SO VAM TUDI UGODNI 7- in I0- dnevni programi 5EBSBB MORAVSKE TOPIICE Informacij*: ZDRAHI MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12 9226 MORAVSKE TOPI Tclcfon:069/12-280, 12 'Ii-ldaks:0ft9/48-607 IJCB .281° VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo oblačno vreme z rahlim deževanjem, temperaure bodo med 14 do 19 stopinjami Celzija Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bo deževalo. V četrtek se bo vreme izboljšalo, večinoma bo sončno, občasno pa še vedno lahko pričakujemo nekaj dežja. LUNINE SPREMEMBE V četrtek bo mlaj nastopil ob 9.04, zato bo od četrtka naprej vreme še vedno spremenljivo. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Alfi in njegovi muzikantje Na Sončni uri Vse se je začelo tistega davnega leta 1960. leta, ko je po končani Tekstilni šoli v Mariboru Alfi Nipič nastopil na Sončni uri Radia Ljubljana s skladbo TVvistagain. Prvemu nastopu oziroma takratnemu začetnemu uspehu je sledilo še nekaj nastopov in 1962. leta Alfija Nipiča že najdemo med poklicnimi pevci. Tekstilna šola s poklicem tekstilca sta se umaknila kot rezervni poklic ' KAJ SMO PISAU NEKOČ Prejšnji torek smo objavili krajšo vest o delu trbojskega fadališča, zraven pa spraševali, kaj se je teden prej takega d°9ajalo v Kranju. To je bil seveda 27. Teden slovenske dfame. Našteti ste morali tudi vsaj tri gorenjska gledališča, in ^Pomnili ste se na Prešernovo gledališče v Kranju, Gledališča 'one Čutar na Jesenicah, Loškega odra v Škofji Loki, pa 9'edališč pri raznih kulturnih društvih. Pet dopisnic z vašimi odgovori smo izžrebali in rezultat je naslednji: 1. Tina Jerala, °reg ob Savi 90, Mavčiče; 2. Uroš Premru, Ul. Josipine 'umograjske 2, Preddvor; 3. Salih Omanovič, Hrušica 226, TOca; 4. Mojca Rutar, Staneta Severja 18, Maribor in 5. St&ka Teršan, Valburga 42a, Smlednik. Čestitamo! Blejski četverec odličen V soboto je prišla na Bled razveseljiva novica, da se je Posadka četverca brez krmarja v sestavu Bere, Potočnik, Mandič in Janša z Bleda uvrstila v finale lucernske regate. V tem Švicarskem mestu so odlični Blejčani premagali v četrti sk"pini predtekmovanja madlarski čoln, kombinirani čoln hlne Afrike in Francije, posadko univerze Cambridge in VK * Basla. Osvojili so prvo mesto z odličnim časom 6:17,76. V neddjo je bilo finalno tekmovanje. Blejčani so zasedli v močni Mednarodni konkurenci peto mesto. (GG, 14. julija 1971) Tokrat pa smo zaveslati v športne vode. Blejski četverec TokJ^9^ima očitno že kar dol9°in uspešn0 tradic'i°- eraf c ■ -------— —---J- ' —r"—-------1 Prvo L prafyemo, v kakšni zasedbi je blejski četverec osvojil pošlHf0laino za slovensko državo in kje je to bilo. Odgovore Zoisov ^° P6^3, 6- junija, na naš naslov Gorenjski glas, t-visova 1 LZZT.: - . — ------- —.—t-™ w~—i prQ: . '• 4000 Kranj. Pet izžrebanih pravilnih odgovorov bo 0 Ograde v vrednosti po 1.000 tolarjev. Začetki so bili po kavarnah po Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Prepeval je z veliko ansambli, najdlje, kar štiri zimske sezone, pa s Slavijo 5 v hotelu Slavija v Mariboru. Od tam je potem odšel za dve leti z grupo Član v Zagreb. Zagrebu pa je sledil velik obrat. Sledilo ie namreč 18-letno delo in nastopanje z ansamblom Avsenik. "Dolgoletna odmaknjenost od tekstilnega poklica je po obdobju Avsenika pustila tako močno sled, da sem se odločil: Ostal bora muzikant. In tako se je potem tudi rodil ansambel • kvintet muzikantje, ki so vsi s štajerske. To je bilo 1990. leta, ko sem končal pri Avsenikih. Nastal ie ansambel: Alfi in njegovi muzikantje. Od takrat so izšle štiri audiokasete, dve zgoščenki in dve videokaseti." GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE f* 1,1 S K K \ f K f MESECA - Hi I*0\ Moje vprašanje za nsambel Alfi in njegovi muzikantje: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj Da je pri nas vse od danes do fWH in da je največja stalnica sprememba razkriva tudi novi tobačni zakon. Ko so zdravstveni inSpeklorji začeli sistematični pohod na /oka/e in jeli pregledahu, če imajo povsod, kjer prodajajo sendviče, fizično lokne prostore, so bržkone na licu "»esfa uvotovili, da je v malih 'oka/čkih enostavno nemogoče z °peko ločiti treh mizic. Pa jih je P° nekaj dneh pregledov na 'erenu doletelo novo navodilo: 'reba, da so prostori zazidani a'' 'oceni z leseno steno, lahko je vrr»es tudi samo ■ zavesa. Tisti aoitfnd, ki so v strahu P/ed IlUpeJciorji nabavljali ope-*o m zida/i kot nori, so se spet vr8'« v nepotrebne vfrottf /M je dovolj le ./jTOfc/ Kako se bo Mstil nupijal dima m kako šele 00 fo smrdelo in bo zdravstveno oporečno, ni, da bi govoril! Kar operite kakšen firnk po dveh dneh intenzivnega kajenja, pa ooste vide/i črne »■.»de.' Najbolje bi bilo sprejeti tobačni zakon, po katerem bi Pač prepovedali <• adifi v v wh 'oka/ih - pa amen! Ne - to pač ne/ Red je red, zakon je zakon "M po svoje in nič tuko, da bi bilo enostavno, razumljivo. Mi sWo ru zato, da kompliciramo. Kaj bi poenostavljali! In še kako prav imajo: naši zakoni, podzakoni in občinski odloki so od pamtiveka nekaj posebnega! Če gremo v pamtivek socializma, se rade volje spomnimo nekega gorenjskega občinskega odloka, ki je prepovedal, da bi v mestu občani in delovni ljudje gojili - visoke kulture. Ko so občani in delovni ljudje zanalašč zasadili visoke kulture. In je vsak, ki je prišel mimo in postal: eh, kjer raste visoki filol, tam so pa za demokracijo! Ne vem, zakaj danes, ko je tako modno razglašati naokoli, kako oporečniški je bil kdaj kdo, tega nihče ne omeni. Zelo bi se danes ljudstvu priljubil kakšen protisocialistični goji- Tema tedna Glosa Obdavčili so - zrak V času gnilega socializma so hoteli obdavčiti visoke kulture - fižol preklar, danes pa gostincem hočejo zaračunavati nič več in nič manj kot - sam sveži zrak! vse ;«''*« hrupa, da m mrcvari ini/ Dote m v resnic Z ' ""Zadnje v ^r^^ ^Oziloma Kuk]l!lostant'Po starem. breibrJ,raV * *z neka) dm vse drugah? spraševali komunistično oblast, kaj da so visoke kulture, je bilo dano navodilo, visoke kulture v mestu so visoki filol, preklar imenovan. Visoka filolanka kultura je bila nezafelena v mestnem naselju predvsem zato, ker bi ustvarjala previsoke live meje - in komunistični ovaduhi in tpnlji ne bi videli, kaj se za jtrevisokimi livimi mejami pro-tisociahstičnega dogaja, ali kaj? Disidenti in oporečni/d, ki so le tedaj fiod socializmom jako ir/n-li, so, predvidevamo, v tem mestu telj visokega filola iz tistega časa - saj tudi protirelimsko gojenje preklar ja lahko vsebuje določeno disidentsko drlo in vizionarske dimenzije novih, demokratičnih časov, mar ne? A relimi pridejt) in minejo, nrumnost oitane Tako mi je besni občan oni dan pomolil pred nos občinski odlok o plačevanju takse za reklamne table. V dopolnilu tega odloka je takole navedeno: "Smatra se, da je taksni predmet - reklamna tabla torej ■ na javnem mestu, kadar je nameščen tako, da je njegova sporočilnost usmerjena NAVZVEN, v odprt prostor, ne glede na lastništvo nepremičnin, na katerih je taksni predmet nameščen." Ne enkrat, stokrat - ljuba sveta pomagavka! Za reklamno tablo, ki stoji na lastni zemlji in ne na javni površini, je treba plačati takso tudi tedaj, če reklama gleda NAVZVEN! Normalno bi bilo, da se plača taksa za table, ki so na javni, občinski površini, tu pa so premeteno navrgli dopolnilo, da se taksa jAača tudi tedaj, če stoji tabla na zasebni parceli -če je obrnjena NAVZVEN? Kam navzven? Ali je navzven zrak in ie torej treba jAačati zrak? Ali je navzven levo ali desno, ali je navzven sever, jug, vzhod ali zahod, odvisno od tega, kako se vsevedni občinski uradnik pred tablo postavi? Kaj sploh je - ta šlampasti navzven? ln kje ste le videli kakšnega gostinca, ki bi postavil tablo navznoter, če podlelemo umnim birokratskim terminom? Le kje je gostinec, ki bi, denimo, postavil svojo tablo tako, da bi napis gostilne z imenom "Pr' ta zadnmu groš" gledal v steno, črna hrbtna stan pa na cesto? Ali da bi obrnil napis gor proti nebu ali dol v črna tla ■ saj je potem vseeno, ali tablo ima ali ne! V času gnilega socializma so se gnali za preklanu, zdaj />a zaračunavajo ■ zrak. Kje bo nenasitna drŽava jemala denar tedaj, ko ji bomo plačali ves zruk in zato ostali brez zadnjega groša? • D.Sedej A RT ON ODGOVARJA BT9,m% 1 m0mm Wlr W f fllt#ft ŠIFRA: AVGUST Najprej vas prav lepo pozdravljam. Redno prebiram vašo rubriko in mi je zelo pri srcu. Nikoli do sedaj se nisem obrnila na astrologe za nasvet. Upam, da moje pismo ne bo romalo v koš in mi boste nanj odgovorili. Prilagam vam rojstne podatke in želim, da mi odgovorite, v katero smer bo potekalo moje življenje. Včasih se sprašujem, ali so moji napori pravilno usmerjeni. Sprašujem se, zakaj sploh živim, čemu naproti hitim. Mnogo pozdravov, veliko dobre volje vam pošiljam. ARION: Vsekakor ste oseba, ki stojite trdno z obema nogama na tleh. Vendar kljub temu tli v vas romantična oseba, ki jo zelo močno prizadenejo vse krivice, ki se dogajajo okoli vas. Razvidno je, da si v tem času ustvarjate družino (otroci pridejo čez leto dni) oziroma trdno partnerstvo. Nekoliko težav lahko pričakujete glede stanovanjskega vprašanja. Zadevo boste imeli urejeno do konca novembra. Zelo pomembno pa je, da si uredite dokumente oziroma napišete prošnjo. Dokončali boste študij, ki ste ga odložili zaradi zdravstvenih težav. Službe ne boste menjali, ampak samo delovno mesto. Vendar se bo to zgodilo šele po opravljeni diplomi. Okoli vas je mnogo prijetnih obrazov, mnogo ljubezni in pozitivne energije. Vaše življenje poteka po nekem višjem zakonu, pomembno je, da ne dvomite, ali gre v pravilno smer. Za smer ste se zavestno odločili, čeravno se srečujete z ovirami in težavami. Želimo vam veliko notranje moči in pozitivnega mišljenja. Pozdravljeni! KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8. CELJE 8: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE • : 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Kosovelova 29, 1410 Zagorje, tel.: (0601) 71-300, 64-618 Vsako sredo na Radiu Ognjišče g- KUPON ŠT. 20: 1. ans. Igor in Zlati zvoki: Gasilka Hedvika 2. ans. Modri val iz Kopra: Ta primorska burja 3. ans. Dan in nič: Komu je mar za leta 4. ans. Rosa: Nocoj bom ostala 5. ans. Braneta Klavžarja: Rad imej vse ljudi - novi predlog Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Slavka Zupan, St. Žagarja 6, 4240 Radovljica (1 kaseta) 2. Jože Galin, Drnovškova pot 6, 1240 Kamnik (2 kaseti) 1. Jožica Mohenski, Sadjarska 2, Skoke, 2204 Miklavž (3 kasete) Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. DNEVI GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV Kranj DIREKTNI PRENOS TV ODDAJE BOMBASTIČNIH 7 FINALE 1997 V ČETRTEK, 5. JUNIJA 1997, OB 20.30 V HOTELU BELLEVUE NA ŠMARJETNI NAD KRANJEM Sodelujejo: - POP DESIGN - NAPOLEON - KINGSTONE - PATROL - SLO ACTIVE - SENDI Gostja: MIŠA MOLK Scenarist in voditelj: MARKO MODREJ Produkcija: GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ SPREMLJAJTE PRIREDITVE, TV PRENOSE IN TV ODDAJE - Junijski dnevi GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ POSEBNA PONUDBA OGLAŠEVANJA, POKLIČITE: 33 11 55! SREDA, 4. JUNIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.10 Včeraj, danes, jutri 9.15 Videoring 9.45 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 10.30 Gospod Smith v senatu, ponovitev ameriškega čb filma 12.35 Svet čudes, ponovitev avstralske dokumentarne nadaljevanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 14.00 Koncert skupine Leinbach, ponovitev 15.40 čarp alp, ponovitev nemške dokumentarne oddaje 16.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom, otroška oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Nikolajeva cerkev, nemška drama 21.35 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.50 Posadka, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Veliki trenutek, ameriški čb film 0.35 Made in Slovenia 0.55 Videoring TVS 2 8.45 Svet poroča, ponovitev 9.15 Volja najde pot, ponovitev 9.45 Obiski, ponovitev 10.15 Hudsonova ulica, ponovitev 10.40 Cesarstvo žuželk, angleška poljudnoznanstvena serija 11.10 Studio City 12.00 Tenis - Grand Slam: Cetrtfinale (m), prenos iz Pariza 15.55 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka 16.55 Slovenski pokal v nogometu: 1. tekma finala: Primorje -Maribor Branik, prenos iz Ajdovščine 18.50 Karaoke, razvedrilna oddaja 20.00 Zavrtimo stare kolute 20.25 Nogometni turnir: Italija - Anglija, prenos iz Nantesa 22.20 C. Saint-Seans: Umirajoči labod 23.10 Kolesarska dirka Giro d'ltalia, posnetek 23.55 Tenis grand slam: Četrfinale (m), posnetek iz Pariza TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.15 Piksi in Diksi 10.35 Rajska obala 11.06 Oprah Show 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Vročca noči, ponovitev 15.00 Atlantis, ponovitev 15.50 Bravo maestro, ponovitev 16.00 Oprah Show: Val Kilmer 16.50 Drzni in lepi 17.15 Drzni in lepi 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina 20.00 Princ z Bel Aira 20.30 Usodne skrivnosti, ameriški barvni film; Lois Gossett jr., Bruce Dern 22.05 Avtovizi|a, oddaja o avtomobilizmu 23.36 Lovec, ameriška nanizanka 23.25 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 0.00 Vročica noči, ponovitev ameriške nanizanke 0.50 Pod ledom, dokumentarna oddaja 1.15 TV prodaja 1.35 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 MAS H , ponovitev 13.00 Bolnišnica upanja 14.00 Aca-pulco H.E.A.T, ponovitev 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, nadalje vanka 17.30 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Umor je napisala, ameriška nadal jevanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Veliki film, ameriški barvni film; Kevin Bacon, Jannifer Jason Leigh, Teri Hatch-er 22.00 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 13.00 TV prodaja 15.00 Živali, ponovitev 15.30 Utrinek 16.15 Vera in čas 17.15 TV prodaja 17.30 Sandokan, ponovitev 18.00 VVilliam Teli, risani film 18.50 TV prodaja 19.00 Dnevnik 19.30 Sandokan, risana serija 20.00 Izziv, aktualna tema tedna 20.50 V priporu, 1. del nadaljevanke 21.50 Papež Janez Pavel II na Poljskem, pregled 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.45 Dnevnik 0.00 Komercialne predstavitve HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nanizanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni progam 15.15 Otroški program 16.30 Moč denarja 16.45 Anto-logja hrvaške drame 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Gaudea-mus, oddaja o šolstvu 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Cista resnica 20.50 Družinski glasbeni kviz 22.00 Poslovni klub 22.35 Opazovalnica 23.05 Z namenom in razlogom 0.00 Območje somraka, ameriška nanizanka 0.25 Poročila HTV 2 12.50 TV koledar 13.00 črno-belo v barvah: Zelene baretke, ponovitev ameriškega filma 16.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.45 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Živalski planet 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Polje, britanski barvni film; Richard Harris, John Hurt 22.05 Sestre, nanizanka 22.50 Stik, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 11.50 Otroški program 12.55 Šport: Tenis; French Open, prenos iz Pariza 16.25 Airovvolf 17.15 Alf 17.40 Korak za korakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 šport: Kolesarstvo, dirka po Avstriji 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 S strahom v njenih očeh, ameriška TV drama 21.50 Pogledi od strani - Fashion 22.05 Kraj zločina: Smrt plesalca, nemp-ka TV kriminalka 23.36 Čas v sliki/Po premieri, muzikal Elvis v Celovcu 23.45 Zdravniki, nemška zdravniška serija 1.06 Sedem zlatih mest, ameriški zgodovinski pustolovski film 2.45 Pokopljite volkove v soteski, ponovitev angleško ameriškega vestrna 4.25 detektiv Puntacavallo, francoska kriminalistična serija AVSTRIJA 2 10.35 Bogati in lepi 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Dr Štefan Frank - zdravnik, ki mu ženske zaupajo 14.46 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 18.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.06 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Help TV - posebna oddaja, o živalih 22.00 čas v sliki 2 22.30 Vrelišče: Potni list, ki ne vodi nikamor, reportaža o "gospodarskih beguncih" in tihotapcih 23.15 Kot sužnja v Savdski Arabiji, dokumentarna reportaža 0.05 Nenavadne pustolovščine gospoda Toppra, ameriška komedija 1.35 Pogledi pod strani, ponovitev 1.40 čas v sliki 2.10 Schiejok vsak dan 3.10 Dobrodošli v Avstriji 4.56 Strašno prijazna družina, ponovitev 5.20 Čas kulture, magazin TUDI DRUGJE JE LEPO - oddaja vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu - enkrat mesečno v reviji Otrok in družin« Pomlad M j* prevesJU v nov poletni masec - mesec jun|< Km^lo m bodo zaprla Sorska vrata. V tah dneh vam mol gotovo ie uhajajo na morja, v hriba, toplic«... Mnogo vaa bo gotovo ofaKvalo pofctnlao dopustr*e dni kar doma. DrugI mogoč* v lujnv Kar pa Ja nala domovina tako zanimiva, slkovita. amo m odločil, da vam jo bolj podrobno pradatavimo. Tako tmo v 6atrtkovo radijako oddajo Tudi drugja p lepo (29 06) povabi g Roka KJancrfui u centra ta promociio turizma Slovenije. Oddaia je ob pietnem klepetu prav hitro mfcisa, nekaj utrinkov predstavitve pa dodajamo tud< danee vam Center za promocijo turizma Stovera>(CPT3))i u»tanoWe Vlade npMMt Stovenh*, uredbo i dne H 4. i»H,dejanako pa CPTS runkoon«a od maja lani s i.rtto zaatevtjeno vizije «i cfc Tunzem Raj) bi M - kar dokazuj« tudi pomemben devizni pnlft 1 2 mlearde dolarjev v domačem bruto proizvodu ■ ta Sever »o jtreteiko pomembneAa goapodartka panoga Tovrstni nacionalni centri za spodbujanje trženja turizma in o6*oveme produktov detuje v Evropi te viaj od Ma 1949. ko ao v Frankfurtu ustanovi t L Deerjra« /ealraer tur Tnuritmia. ki ve je u potonite povojte Ncncije uftU ukvirjeu z irum.Mjo MiU|»)oCili lujib tunUicgih Ufov. Slovenije uaJi iKd iado|C e>roptke drfave, li 10 ustuuvilc ivu) noter zi promocijo turunti. CPTS opravile neelednje dejevnoett: poepaeuje turiadfno de|evnoet, načrtuje In Izvaja marketinške In Mormar4*ko promoc^eke dejavnoeti, organizira In Irveia nastop« ne aejmtt ter drugih predetavitveh turizme vi ,;■ •, lunini! •!«!.....»D domin • HM »j«. >•dei»vi.'.et. MMfcltla "rveja-idiv-ee i javnostmi, skrbi za celotno podobo turizma Slovenije, reziekujo In analizira posamezne turistične trga, »premije ki eruMUira podatke o turtattnem prometu, enallzire uemke promonjskih aktivnosti, oblikuje mreie regionalnih M.......iisiei HUb f uskleH« ter ..edz.iuje #tPW Wo »odekee n >« povezuje • «w-1nlmi o/gantt» •jami t svetu, opravlja dejavnosti v obSkJ ttodalr* programov In projektov. CPTS ima za pospeteveriie Maru n rpomoct|e turizma n« tujih trgsh predsUvmiM v oerrWi državah Avstrea (Dunaj), ktamćija (Musnchan). drtavs Beneluu (M«*Wburg ■ raj. Medjarska Pud«np«*'a|. 5 nalet (Miano), Švica (luzarn). Vaška fjmanja ilondon) si ZDA (Na* YorirJ. Trten|» slovenskega turizma v tujini P-vnarni trgi slovenskega turuma so Nemces. Avstiaa, Itakta r lirvalka. ki so preteklo Velo ush/ane 86 odslotnov vseh tuar rvyrt«. Sekundarni MIM države benekiksa. Vekka Bntanej H Madžarska. Slevtaijt stors siti rueoiaarea to ctartr*.ia» »nrkt titenje ik»cns»eu lunzmi tu <*avr. pclia Uuslruv OBALA is KRAS. OORE u JEZtKA. ZDRAVILIŠČA, MtSTA m POOr.ŽUJlTRizvnsmu toiej stratcaijo iikiv»Dvik|i trienja chittiov m produktov ru rivni Jrfave la lak« ktlrjrj aaso'ta) it VrlniiJ« k»' 'eo jooro SavtottalMitnih prtnodov t* bo povečalo za najmanl 15 odslotkov, s tam pa tudi HevUo nočitev m deviznega t»«JvaVDr**Da»m^h« pMp»k*mitm»*m&**t*4t l***«1 "»P^edujernonaU»hV«ikeBiitani«irB«nekJkss.v«a S^vore^am poskrl. do tetrtks, 5 w 1997, na naslov RaAo Tržkt, Baiot 4. TrtK. p DopriM la vato tetotonsko lievrlke ' Lap pozdrav J.eia BaeuV la I>«laa DetSSSf TELE-TV KRANJ ... Vldeostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni TOP spoti9.10 Poročila Gorenjske 488. 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni TOP spot 20.10 Predstavljamo: Kranjčan - javno glasilo Mestne občine Kranj 20.30 Župan z vami: Mestna občina Kranj (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 493 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Glasbeni top spot 22.45 Poročila Gorenjske 493 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico polno inforamcij in zanimivosti iz glasbenega sveta. Spremljali In komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, ki prinaša obilico informacij podjetnikom. Zunanjepolitičnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche VVelle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu, tokrat še drugič družno z DZS, Jalnovc knjigarno v Tržiču. Ob 17:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo s kvizom, v katerem preverjamo znanje iz filmskega sveta. Tudi po Glasbeni sceni se bomo sprehodili ob 18:25, načrtujemo pa oddaja o Drugi godbi. R TRIGLAV LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Slovesnost v Finžgarjevi rojstni hiši 18.55 Mini 5 19.15 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.20 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Elanov športni semafor 18.00 Tednik - občina Jesenice 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila RSORA TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BlOHIRONOM (Emil KuSec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.36 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prooaja 18.06 Otro&ki program: Steping out 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 10.45 TV prodaja 10.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Film 22.40 Top spot 22.45 TV prodaja 22.50 Video strani RA KRANJ 5.30 Prva jutranja kronika FlA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni pa-berki 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 PvA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Majdo Juvan 6.05 Naj naj pesem 6.15 Novice 6.25 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos Radia Slovenija 8.00 Sknti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 0.15 Novice 0.30 Vaše mnenje o... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC 12.30 NAJ ZDRAVNIK 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.20 Argumentiran komentar 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Lestvica hitov 16.20 Spoznajmo se z uganko za poslušalce 16.45 črna kronika 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za naj naj pesem 18.15 Novice 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 10.25 Vreme 20.00 Argumentiran komentar 20.30 Novi svet + založba quatro 21.30 Največje radosti življenja z Alenko Sivka 23.00 Nočni program RGL-a 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včerai, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki In odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Računalniška oddaja 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Blm-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf oddaja 9.06 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo. Iščejo, prodajajo.... 11.10 Svetovanja. 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje • področja KULINARIKE IN PIJAČ, 2. In 4. tuden svetovanje s področja VRTIČKARST-VA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenja 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitalo In pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 10.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu. ZVENI MODRO - večer z Zvone-tom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC še vedno opravičuje svoj obstoj... še vedno na frekvencah 88,9 in 95 MHz... še vedno v soboto ob pol treh... in Je in še bomo naštevali: še vedno je veliko pošte in Se več predlogov. Se vedno nam je zvesta TRGOVINA DONA iz TRŽIČA, BISTRICE in RADOVLJICE (ravnokar imajo super ugodbe cene poletne konfekcije in kopalk!!!); še vedno delimo nagrade (4) - Pavel Mušič iz Mengša, Sliva Bečan iz Tržiča, Janez Porenta iz Škofje Loke in Jožica Pogačar Iz Tržiča; In še In še; icstilamo in sc priporočamo do 7. junija, še vedno na naslov: Radio Irži«. Balon 4, 42 TVilč. še ne pozdrav od Tomaža, Dušana In Mojce. Lestvica Ta dobr'h 10 1. Kingstone - Kam hitIS (novost) 2 Alenka Kolman - TI si zvezda (novost) 3 Aleksander Jež - Engalurja, pa en pir (novost) 4. Marta Zore - TI si ta luč sveta (novost) 5. Valvasor - Alice (novost) 6. Jan Plestenjak - Pozabljena (novost) 7 Avla Band - Tebe si želim (novost) 8 Vlado Kreslin in Beltlnška banda - Vriskanje In jok (novost) 9. Slo Active - Ljubezen mi govori (novost) 10. Vili Resnlk - Ti (novost) Kupon TA DOBR'H 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO KINO CENTER amer avanturistični spoktakel SVETNIK ob 18 in 20 15 STORŽIĆ arner romantična komedija MOGOČNA AFRODITA ob 17 . 19 in 21. url ŽELEZAR JESENICE amer akcij kriminalka ob 18 30 In 20 30 un KINO 80RA ŠKOFJA LOKA amonška romantična komedija IMMA ob 20 30 un LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA socialna dram« T HAINSPOTTING ob 20 30 url TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.35 Včeraj, danes, jutri 10.40 Videoring 11.10 Veliki trenutek, ponovitev ameriškega čb filma 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.00 Vino '97 14.30 Made in Slovenia 14.50 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 15.20 Nikolajeva cerkev, nemška drama 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, 12. oddaja 17.30 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče, igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.25 Frasier, 14/24 del angleške humoristične nanizanke 22.00 Odmevi 22.45 Omizje: Lutkarji brez diplom 0.15 Tednik, ponovitev 1.10 Forum, ponovitev 1.20 Videoring 1.50 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 10.55 C. Saint-Seans: Umirajoči.labod, ponovitev 11.00 Evropski mesec kulture 1997: Koncert orkestra slovenske filharmonije, ponovitev 11.50 Posadka, ponovitev ameriške humoristične komedije 12.15 Nogomet 14.00 Tenis - Grand Slam: Polfinale (ž), prenos iz Pariza 17.15 Izzivalci, francoska nanizanka 17.40 Svojeglavi politik, zadnji del angleške nadaljevanke 18.30 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna oddaja 19.00 Resnična resničnost 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Podoba podobe 20.25 Grand Prix v atletiki, Erenos iz Rima 23.00 Alica, evropski ulturni magazin 23.30 Kolesarska dirka Giro d'ltalia, posnetek 0.15 Tenis - Grand slam: Polfinale (ž), posnetek iz Pariza KANALA 7.00 Video strani 10.15 Piksi in Diksi, risana serija 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah shovv 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi punc z Bel Aira, ponovitev 14.00 vročica noči 15.00Dannyjeve zvezde, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Leteti varno kot ptica 16.45 Drzni in lepi. ponovitev 17.15 Drzni In lepi, ameriška nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira. ameriška humoristična nanizanka 20.30 Nujni primeri, ameriška nanizanka 21.20 Odklop, dokumentarna serija 21.55 Babilon 5, 1. dol znanstvenofantastične ameriške nanizanke 23.40 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.10 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 1.00 TV prodajaArldeo strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovanlja 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 MAS.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Hotelski apartma, ameriški barvni film; VValter Mathau 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, um-trt^k.i nani/anka 16.20 I OP shop, televizijska prodala 16.30 Santa Barbara, ameriSka nadaljevanka 17.30 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 18.00 POP kvlz 18.30 Umor je napisala, ameriSka nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Brez zavor 21.00 NevvvorSka policija, ameriška nanizanka 22.00 M.AS.H , ameriSka nanizanka 22.30 Argument 23.00 Reševalci, avstralska nam/ mka 0.00 Ai .ijn/U.n H f A ! , ponovitev 1.00 24 ur 1.30 POP 30, ponovitev 1.00 Videostrani TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodala 13,15 vldeokolaž 15.30 Utrinek 16.15 črna puščica, ponovitev risanega filma 17.15 TV prodaja 17.30 Sandokan, risana serija 18.00 to trapasto življenje, ameriška nanizanka 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Utrinek 20.00 Sandokan, risana serija 20.30 To trapasto življenje. ameriSka nanizanka 21.20 Vdihni glo- boko: Skupina Chateau 22.15^ francoščine, ponovitev 22.45 U«1 23.30 TV prodaja 23.40 Videokolaz 7.45 TV koledar 7.55 Poročila *, Dobro jutro 10.00 Poročila TJJaj Izobraževalni program 11.30 program 12.00 Dnevnik 12.25 Majjj mehiška nadaljevanka 13.10 ' j Barbara, ameriška nadaljevanj 13.55 Risanka 14.05 PoročM^, Izobraževalni program 15.10 program 16.45 Hrvaška umetno* književnost 17.15 Hrvaška °»' 18.05 Kolo sreče 18.40 00n« Hrvaške 19.10 Hrvaška &po^' knjiga 19.30 Dnevnik 20.1» tjjj brez okvirja 21.20 In to sem jaz ^ Opazovalnica 23.15 Mojstrovine' . tovnih muzejev 23.30 Filmska n^ Alfredom Hitchcockom; Vrtogiav ameriški čb film 1.30 Poročila 15.05 TV koledar 15.15 Dvigaj morišče, francoski film 16.45 AcaP^^ - telo in duša, nadaljevanka qj Obalna straža, nadaljevanka '^ Stik, glasbena oddaja 18.35 19.00 Županijska panorama Km Dnevnik 20.20 Dosjeji X, arn,'s^ nanizanka 21.15 Odpadnik ££j VVales, ameriški film; Clint Ef^Ul 23.30 Filmska gibanja 0.05 5e»' ameriška humoristična nanizanK AVSTRIJA 1 i, 5.55 Otroški program 7.00 Pust°'^ čine bremenskih mestnih ^uz* Jti 7.25 Artefix, ponovitev 10.30 w zdravnik, ameriški pustolovci . 11.50 Otroški program 13.50 -^jj) Tenis; French Open, prenos pol", goj srečanj (ž), iz Pariza 16.25 AirvvO". ^ velikanov 17.15 Alf 17.40 kora%, korakom 18.05 Sam svoj >]wjUflJ 18.30 Strašno prijazna družina ^ Šport: Kolesarstvo, Dirka P° J7ut< 19.30 čas v sliki 20.15 Komisa' ^ avstrijsko-nemška kriminalisticn ^ ija 21.05 Dosjeji X, arneirška nan* jjpi 21.55 Najdaljši dan, ameriški 0.30 Smrt v soboto, ameriška ^ nalkc 2.00 Vihar nad Jamajko, vitev angleške pustolovski ^gr-3.35 Tiger lovi tolpo, ponovij^^oh1. ISkega akcijskega filma S-*5 ponovitev AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 9'^?^^ sliki 9.05 To je ljubezen, nemprj" « kom 17.00 Čas v slik, 17.05 Df*^^ Avstriji 18.55 Kuharski m0)9^ tf jlik Zevzna dežela danes 1 „d s,rS 19.53 Vreme 20.02 Pogled ^ j»t^L 20.15 Popevkarske zvezdne ur«-no-glasbena oddaia 21.05 v» atcn-Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 N^rzj J Karavana soli, Potovanje skozi ^ w Tlmbuktu, dokumentom. myfikt doK" sliki 23.55 žival človek, ang'«*",,. pij mentarna serija 0.30 Zgodov'n' o lomnice, dokumentarna s",|jki Pogledi od strani 1.20 čas Jjq8»3 Ozrl se po deželi, ponovitev * J Avst"J jok, ponovitev 3.20 DobrodoS" ponovitev 5.20 čas kulture KDS S URI 0 RAhlOSORA MA VALOVIH 50RE KINO KINO C F N T r R i»«Mnme amer akt i|eli*ge dime mi Mm SVttNIK ob 17 m 19 un. (rane humor let* na Jmer ak> >.*ka MmMka NIVAHNO TVI (IANJI (MAKSIMUM RISK) oO KOFJA LOKA emeilike rumantićna korn«1i|a I MMA ob 20 10 liri KfftO emeriska komeKlua /VI MINE ob 70 url uP«*Ž£ TRO Ob 18 inZOlBun •TO^-J^'^'s^ i drama OSMI DAN ob TI*' SX^f^^ IAKSIMUM RI8K3 ob 1» M-m0*£o»Ul *tl J TELE-TV KRANJ ^Videostrani 18.45 Test slika 18.55 kaiin^P?«edriik TELE-TV 19.00 TV SoMo1i9o°lE^P blok-1 19.07 Top 1925 i Porocila Gorenjske 494. 19'S mZ..tlSKa: Gorenjski glas jutri Dan««, ha Pavliha (Ponovitev) 19.58 kaJinS* na- videostraneh 20.00 TV sSr^iEnP^ b,0K " 2 2007 T°P 20 2«. A Poroci|a Gorenjske 494 TElP ti/l?vi Gorenjske televizije ©M - iunii 97- 5P<* EPP Qor^D ektn' Prenos s šmarjetne sod»i,r°mbastičnih 7 " Anale 1997; Khn Q,el°: pop design, Napoleon, di n„ °ne- Patro|. Sl° Active, Sen-vodSl?'?. Miša Molk. scenarist in blok Jo«arko Modrei 21.50 EPP Znani"- 1,55 Glasbeni spoti 22.00 tal 2o'£nnlznani 0Draz: Mat)až Chva" toatjaža ^°renjska - Vodnik, knjiga Gorini „. Chvatala 23.40 Iz tiska: Gor«n .' 9las )utri 23.45 Poročila bm fn,ske 489 0.00 Z vami smo locaJnasvidenje 0.01 Odpovedni VKostSirma TELE-TV Kran* 002 ŽajIu^ V KONTAKTNIH OD-C^AHDIELE-TV KRANJ - POKLI-PRIDR*?, TELEFONU: 33 11 56! «Rei?m.IM0 Sl PRAVICO DO /"OMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20oS ^aP°v®clnik 20.01 Spot tedna tonovi. PP blok 20.10 Loški vrisk, rehnik ti \9°stie: Folklorna skupina 2dru?lr? ,f,a Loka 21-40 Oddaja iz ... Video'3. Inih te,evizi). ponovitev V ŽELEZNIKI C0m2P.I^NI Železniki preko 9lashl TER °d 17. do 19. ure ob Blo^P' Podlagi Radia Žiri. VI-VCr*IR*NI TV Železniki preko 1«on £ 18' 19-15 ln 21. url. 0drVkaes Tomaž PriPoroča 20.00 Sceni Prestava igralske skupine °"a iz Železnikov ATM TV KR. GORA NaiS?e.?s,rani 18<*8 Test 18.15 «5ST i?'k 18-16 EPP blok 1820 Zbora^r-u oncert ženskega pevskega 19 ob o- Javornik Koroška Bela 20(V)Q, Sanka 19-15 Videostrani ^'hiši esnost v Finžgarjevi rojst-Prooram ^novltev 20.35 Satelitski ^Sn eutsche Welle 22.00 Vi- JV ŠIŠKA »da 2rTfv|ra-ni 1950 Napoved spor-- Narlnu Jelemarket ... Telemarket »a,, M Ved sporeda ... Videostrani 10 lMptjL2 , 805 0tro4°- 8trani 18 00 "TV Prodaja y~ °ut laiiPiooram, ponovitev, Step-' a^,Kronl,ta, ponovitev 18.45 a«K a in ml 19-40 T°P 8P°l Jhi 5« mlx 20 30 Mladinski *J«W Film 23.00 Top tpot Prodaja 23.10 Video strani KAMNIK Ra KRANJ ?^ EPP «"«1 Kurama, uvodna napoved Sika 7 »T £PP7-°° RS - druga )utran|a r>8led dn»«,,ka Presenečenja 7.40 C?"* M'T''*« 7.50 EPP 8.20 k40 PreolBrt SS „Hov- r>e znam domov k> 1°-50 FPP ,nSvWl 10*° Zaposlo-2* Rad^Krani ,V£Kdo o° koga 11.30 EpP 13M n °V,narskl Pr"P«u»k EPp li4 n3-1*0 Nov.narski pnspevek Fb£ '5.30 nln'k°,,Cek 14-80 EPP 15.25 EPp i«nj;rskl Prispevek 16.80 tl>(> P~—_ 000 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Parnas z Markom Crtaličem 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej oglašanje iz Kranja, kjer se bo nahajal naš terenski studio, nato pa oddaja Tudi drugje je lepo ,ki bo na sporedu ob 14:40. Ob 15:30 bomo spemljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili javljanje iz Kranja. Ljubitelje narodno zabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.16 Obvestila 17.00 4. mreža 18.00 Tednik 18.30 Novice in pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro z Blanko Markovič 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos Ra S 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ...? 10.00 Svetovalni servis 10.15 Novice 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.15 Novice 14.20 Borza znanja 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira, informativna oddaja 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.20 Spoznajmo se 16.40 črna kronika 17.00 Kulturni prispevki 17.15 Novice 17.30 Kultura 18.25 Skriti mikrofon 18.30 Hollvvvood, novosti iz sveta filma 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Poslovni barometer 22.00 Mi med seboj, vodi Darinka Vehovar 23.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna Informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program kolovrat domačih - vsaMo^1'0 °b 14.30 na Radiu Tržič pobrodoiT ^Gorenjskem glasu Davne qu"l draQl ljubitelji narodnoza-d«je 1 °e Pokrovitelj nedeljske odvisno',: !la 1997 i« bll° Trgovsko In Talcev rq i?|e,|e L|SJAK, d.o.o.. Kranj. C. u90dnlh n. anil telo,on 064/330 336. Po v Sradben?*. vam nud,l°: zaključna dela , mm mm °°Ioq t.? uvu' Prod«ia stenskih In talnih IV.I AK laminati , K pluta- '•P1'«. pvc P00*1' P"ne foiii Gorenjskega glasa (ma|ico) pa P? polj prejm « Kranja. Čestitam ln nasvldenje čez teden dni yOditelj oddaje Marjan Murko PETEK, 6. JUNIJA 1997 TVS 1 9.30 Včeraj, danes, jutri 9.35 Videoring 10.05 Otroški program: Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.25 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka 11.20 Apaluza, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Omizje, ponovitev 15.05 Rudi Omota - prvi slovenski izumitelj filmske tehnike, ponovitev dokumentarnega filma 16.00 Piran 1997: 4. srečanje predsednikov srednjeevropskih držav, prenos 16.30 Glasbena oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 šport 20.05 Planet In 21.30 Mesta prihodnosti, angleška dokumentarna serija 22.15 Odmevi, vreme, šport 23.00 Murphv Brown, ameriška nanizanka 23.25 V tihem teku, ameriški film 0.50 Resnična resničnost, ponovitev 1.20 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 10.20 Tedenski izbor: Mostovi 10.50 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 11.20 Resnična resničnost 11.50 Alica, evropski kulturni magazin 12.20 podoba podobe 12.45 Forum 13.00 Pariz: Tenis - ?rand slam, polfinale (m), prenos 6.05 Zgodbe iz školjke 16.35 edens-ki izbor: Frasier, ameriška nanizanka 17.00 Izzivalci, francoska nanizanka 17.25 Snežna reka: Saga o McGre-gorjevih, avstralska nanizanka 18.15 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 19.00 Humanistlka 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Jutro naslednjega dne, ameriški film 21.45 Parada plesa 22.45 Kolesarska dirka Giro d'ltalia, posnetek 23.05 Tenis -grand slam, polfinale (m), posnetek iz Pariza 0.30 Slovenski jazz iz Kluba Gajo: Braco Doblekar kvartet TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 9.00 Tv prodaja 10.15 Piksi in Diksi, risana serija 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 15.00 Karma, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Robert Urich je premagal raka 16.50 Drzni In lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi 17.40 Bravo, maestro: Riževa solata s tunino, kuharska oddaja 17.50 Rajska obala, nadaljevanka 18.15 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Tinta, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Ta neverjetni golf, ameriški film 22.35 Stotnik Nevvman, ameriška drama; Graaorv Peck 0.50 Karma: Zdenko DomančiČ. oddaja o mejnih vedah 1.40 Ulica ljubezni, nanizanka 2.06 TV prodaja POPTV 7.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robln 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Nisem angel, ameriška komedija 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Mamice, 1. del ameriške humoristične serije 18.00 POP kviz 18.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, 10. del ameriške serije 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Fantastično potovanje, ameriški znanstveno fantastični film 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 11.00 tečaj francosščine, ponovitev 13.00 Tv prodaja 13.18 Video kolaž 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16/46 živah, ponovitev 17.15 T V prodaja 17.30 Sandokan, risana serija 18.00 Tropska vročica, ponovitev 18.50 TV prodala 19.00 TV dnevnik 19.30 Utrinek 20.00 Sandokan, 13 del risane serije 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30 Namig, avstralski film 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.46 Dnevnik 0.00 Komercialne predstavitve HTV 1 13.10 Santa Barbara, serija 14.10 poročila 14.15 Izobraževalni program 15.15 Program za otroke In mladino 16.40 Sličice 16.48 Matere i otoka Iža, dokumentarna oddaja 17.15 Hrvapka danes 18.05 Kolo »reče 18.40 Govorimo o zdravju 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Shovv program 21.40 Pol ure kulture 22.20 Opazovalnice 22.45 Potovanja: Japonska, dokumentarna serija 23.45 Koraki, glasbena oddaja 0.35 Poročila HTV 2 1245 TV koledar 12.55 Seinfeld, humoristična serija 13.20 Tajna naloga, avstralski film 15.05 Hišice v cvetju 15.50 Thriler 16.55 Acapulco - telo in duša, serija 17.20 Zvezdene steze - Vovager, ameriška serija 18.05 V družini - med nami 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 TV dnevnik 20.15 Zakon v LA 21.10 Kdo je šef? 21.45 Zadnja naloga, kanadski film 23.25 Salo nastran, humoristična serija 0.00 Drakula, princ teme, britanski film 1.30 Noč košarke AVSTRIJA 1 10.05 Komapči, ameriški vestem 11.50 čebelica Maja 12.15 Sailor-moon 12.40 Smrkci 12.55 Peter Detel 13.05 Ime mi je Drops 13.55 Ici bici pajek 14.15 Artefix 14.20 Popaj 14.50 Naša mala kmetija 15.40 Seaquest 16.2? Airvvolf 17.15 Prijateljstvo za vse življenje 18.05 Alf 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Šport 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Igrani film 0.30 Očim II, ameriška srhljivka 1.50 Nasilje v soboto, ponovitev 3.15 Sedem zlatih mest, ponovitev 4.55 Kalifornijska gimnazija 5.30 Grozno prijazna družina AVSTRIJA 2 10.35 Bogati in lepi 11.20 Avstrija danes 1210 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 guba družina 13.55 Dr. Štefan Frank - zdravnik, ki mu ženske zaupajo 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Cas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Cas v sliki m kultura 20.02 Pogledi od strani 20.15 XY - nerešeno 21.15 Naš svet 22.10 Čas v sliki 2 22.35 Sodobni časi 23.05 Nitebox 23.35 New York Underground 3.20Filmbox 3.30 Stephen King: Horror 3.55 Nitebox flow 5.00 Cas v sliki 5.25 Naš svet TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV, TV kažipot 19.02 EPP blok - 119.07 Glasbeni TOP spot 19.10 Poročilo Gorenjske 495. 19.25 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Odprti ekran -1. del (v živo); Gorenjec meseca - glasovanje 20.25 Kamera presenečenja - 80 oddaja: Arhitektura Kranja velik motiv za ohranjanje dediščine - srečanje slikarja Franca Gučka z umetnostnim kritikom dr. Cenetom Avguštinom s. . 20.55 Odprti ekran - 2. del (v živo) -Ali me poznate? 21.10 Poročila Gorenjske 495 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skrivnost je v človeku -kontaktna oddaja, v živo, vodi Iva Žigon 22.30 Velika rszastava lovskih trofej 22.46 Bock d.o.o. 22.53 Narava, lovstvo, divjad 23.15 25 let Turističnega društva Kokrica 0.15 Poročila Gorenjske 490 00.30 Z vami smo bili., nasvidenje 00.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.32 Nočni zabavni erotični program, Erotični film 1.58 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlrl. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki - poučno informativna oddaja učencev OŠ Železniki 20.00 Današnji gost v studiu, kontaktna oddaja v živo iz studia TV ... Iz Video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant (Duo Alpe) 19.05 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Uubilejni koncert ŽPZ DU Javornik Koroška Bela, ponovitev 20.31 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK VASA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel 061/152-15-42 irt tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Stula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 9.6. 1997 Popevke*. 1. NAD MESTOM SE DANI - DUKA HABERL 2. MAČEK V ŽAKLJU - BELE VRANE 3. ZATO SEM NORO TE LJUBILA • TATJANA GROS Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna* 1. NAJHUJE JE. ČE SI SAM -RUDI MILOŽIČ Nz - viže: 1. KOROŠKA GAUDA - ANS. ROSA 2. KO AJDA SPET ZACVETI - ANS. PETRA FINKA 3. MLADI MUZIKANTJE - ANS. GRM 2. RAD IMEJ VSE LJUDI-ANS BRANETA KLAVZARJA VAŠA PESEM GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Oddaja o vinu 18.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudmi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po Izboru Tomaža Zavrla 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz In 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo lekcije tečaja poslovne angleščine Vicotr"s Venture ob 13:40. študentske Informacije bodo na sporedg ob 14:00. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo nagrade in zavita vprašanja. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa boste lahko odločali o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche VVelle pa bo poročal ob 16:30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Poskrbeli bomo za petkovo nagradno vprašanje in obilico prijetne glasbe. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 8.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogovšek) 10.00 Aktualno 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Mer-kurjeva športna stavnica 18.00 Občinski tednik 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 študent na Radiu Triglav 21.30 Zaključek programa RSORA KINO 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro z Darkom Korenom 6.45 Vreme 7.00 2 jutranja kronika 8.00 Skriti mikrofon 8.15 Novice 8.30 Jutro je lahko... 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice 12.15 RGL na rajžo gre 12.45 Petkovi športni utrinki 13.00 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Planinski ln jamski svet 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira, informativna oddaja 15.30 Zvezdni prah 16.15 Evropa v enem tednu 16.30 Tomo Pire predstavlja! 16.40 Spoznajmo se 16.50 Črna kronika 17.15 Novice 18.00 Zmajčkov mozaik 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Vreme 20.00 Biokibernetika na RGL 21.00 Odprta dlan 22.00 Nočni glasbeni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna Informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Porocila 22.30 Nočni glasbeni program POP TV letena 4a, Golnik~~TM.it.: 064/461-369 oblikovanje mm 6 CIMnOVO KQCMO DEPILACUA UČENJE ZA 5LOVE5NE PRILOŽNOSTI KINO CENTER ameriški akcijski film METRO ob 18., 20 In 22. uri STORŽIĆ amer avanturistični spoktakel SVETNIK ob 21. uri; franc. humoristična drama OSMI DAN ob 21. un ZELEZAR JESENICE emer. akcijska kriminalka NEVARNO TVEGANJE (MAKSIMUM RISK) ob 18.30 url; premiera amer. romantične komediju MICHAEL ob 20.30 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška romantična komedija EMMA ob 20 30 uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA socialna drama TRAINSPOTTING ob 20.30 un Z nagrajenci Qorenjskega glasa in Radia Kranj smo rajžali na potep Če Qorenj'c na Štajersko gre... ...doživi marsikaj zanimivega in se sploh dobro ima. Tako smo se imeli v petek tudi z nagrajenci Qorenjskega glasa in Romaninega Vrtiljaka na Radiu Kranj. Če ne verjamete - preberite! Kranj, 3. junija • Zbrali smo se pred Gorenjskim glasom, vsi budni, pripravljeni na nove dogodivščine, prijateljstva, smeh, večinoma zadovoljni, da je to dan, ko ne bo pouka, spraševanja, kontrolk, veseli pa tudi, da nas bo na poti spremljalo sonce. Zadnja je seveda pritekla naša Romana, ki je skoraj zaspala. Potem pa smo brž odrinili. Med vožnjo iz Kranja smo se spoznavali in ko smo brzeli skozi Mengeš, smo že vsi vedeli, kdo je kdo in kaj najraje počne. Z nami je šel tudi poseben gost, Dejan Bogataj iz Žirovnice, ki je vzel s seboj harmoniko in električne klaviature. V avtobusu, ki ga je skozi prometne ovire varno krmaril Skrbiševl so v piceriji in gostilni Bohinc dobro poskrbeli za naše ielodčke. Alpetourov Šofer Lado, je seveda "uporabljal" le harmoniko. Mojstrsko so drseli De-janovi prsti po tipkah, urno je raztegoval meh in izvabljal mile zvoke narodnih melodij. Pa tudi kakšno Avsenikovo je "usekal" vmes. Ker smo imeli s seboj polne škatle žvečilcev iz Kolinske -bili so prav nemarno črni, a so se iz njih dali delati simpatični balončki - smo priredili tekmovanje v napihovanju. V napetem finalu je zmagal Dane, ki pa žvečilcev ni imel samo v ustih, ampak tudi na bradi. Vsi smo priznali, da mu lepo pristoji. Nagrada za zmago je bila seveda sladka. V Celje smo se torej pripeljali zidane volje. Ustavili smo se pod grajskim obzidjem, ki ga obnavljajo, in se za "nove napore" najprej nasitili peciva, ki se mu ne reče krof, pač pa Don'Donats z vanilijevo kremo in čokoladnim prelivom. Ugriz v polno, so nam obljubl- Ian v Don'Donatsu v Stražišču, :jer so nam poklonili mamljivo pecivo. "Banka" v celjskem otroškem muzeju Hermanov brlog. živahno štajersko mesto ob Savinji, ki je bilo pomembno že v rimskem obdobju, pred dva tisoč leti. Vendar v njem nismo iskali ostankov rimske kulture. Odkorakali smo naravnost (sicer po ovinkih) v Hermanov brlog. Hermanov brlog, se boste začudili tisti, ki niste bili z nami. Res je. To je otroški muzej. Prvi in edini v Sloveniji. Simpatična kustosinja Jožica nam je razložila, da je dobil ime po maskoti lisjaku Hermanu (lisjak ima ime po celjskem grofu), ki ga je upodobila znana slikarka, ilustra-torka Jelka Reichman. Muzej skriva številne zaklade. Najprej smo si ogledali razstavo Igrače na kolesih, ki je pripotovala iz Nemčije. TU smo videli stare otroške vozičke, kolesa, avtomobilčke, skratka vse, kar je bilo nekdaj otrokom v veselje in je bilo na kolesih. Sicer pa ima muzej In potem nas je prijazna mlada arheologinja Olivera popeljala po Celjskem gradu oziroma med kamni, ki so se v minulih stoletjih od njega ohranili. Zvedeli smo, da prvotno grajsko poslopje izvira iz prve polovice 13. stoletja in da so ga postavili Vovbržani. Celjski grofje, ki so postali lastniki leta 1341, so začeli utrdbo spreminjati v ubodnejšo stanovanjsko rezidenco in postavili tudi velik štirinadstropen stolp, ki mu še danes pravimo Friderikov stolp (saj ste slišali za nesrečno Veroniko Deseniško, ki jo je ljubil?). Dobro stoletje kasneje so celjski grofje izumrli, grad je prehajal iz rok v roke in ko je izgubil svoj strateški obrambni pomen, je začel propadati. Prizadevanja za njegovo obnovo so se začela po ustanovitvi celiskesga Muzejskega društva 1882. leta in še vedno trajajo. S prijetnega grajskega okolja, ki je dišalo po junaških vitezih in lepih gospodičnah, smo se preselili v Celje, lepo in njej stene krasijo fotografije znanih Slovencev, posnete v njihovih otroških letih. Tudi fotografijo male Romane smo našli med njimi. Največ časa smo se zadržali v muzejski delavnici. Sestavljali smo lesene avtomobilčke, vozičke, letala, barvali pobarvanke in se šli Čisto prave banke. Eni so polagali in dvigovali denar s hranilnih knjižic, drugi so ga za pultom preštevali, vsi naši izletniki pa so bili nad igro tako navdušeni, da sva jih z Romano komaj odtrgali od nje. Ja, spet na avtobus in počasi nazaj na Gorenjsko. Počasi velja dobesedno, saj smo padli v prometno konico, iz katere smo se prav po polževo izvijali. Pa nam, če priznamo po pravici, promet sploh ni bil mar. Čeprav nam je pouk odpadel, se kontrolkam nismo docela odpovedali. Tudi niso bile za oceno; zmagovalci so dobivalili praktične nagrade. Naredili smo dve skupini; tisti, ki so sedeli na levi strani avtobusa, so bili delfini, njihovi "nasprotniki" pa morski psi. V ugibanju narodnih pesmi, ki jih je igral Dejan, so zmagali morski psi, v kvizu, v katerem se je glavnina vprašanj nanašala na tisto, kar smo videli in slišali v Celju, pa so bili uspešni: Ana, Dane in Polona od morskih psov ter Ema od delfinov. Ker je bila z nami živa glasba v Dejanovi podobi, ker je Romana, ki vodi radijski Vrtiljak, pevka in ker na sploh vsi radi prepevamo, smo izvedli tudi pevsko tekmovanje, skoraj čisto prave karaoke. Vsi s(m)o seveda peli kot slavčki, Polona pa še malo bolje. Zmaga je bila njena. "Moj avto je boljši od tvojega! tudi delavnico in igralnico, svoje gledališče, umivalnico, garderobo in slaščičarno. V Anja je bila s štirimi leti naša najmlajša Dane je postal prvak v napihovanju Žvečilcev, nagrajenka, pa je zato s seboj na izlet vzela še kar se mu je ves dan poznalo na spodnji mamico Alenko. polovici obraza. Na pragu Kranja je šofer Lado zavil proti Preddvoru. Ustavili smo se na Miljah, pred picerijo in gostilno Bohinc, kjer so nas prijazni gostinci Skrbiš že pričakovali, kot se njihovemu priimku spodobi, so res odlično poskr beli za nas. Pice so bile na mizah, kot bi mignil in čeprav smo vse dopoldne po malen nekaj grizljali, smo se spravili nadnje kot pravi lakotniki. Dejan je priključil svoje klaviature in zaigral, Romana pa seveda ne bi bila Romana, če ne bi napravila "žura". Starši so nas čakali tričetrt ure. Rahlo namrgođeni, a so jih naši vedri obrazi brž potolažili. Dragi Gorenjčki na rajži po Štajerski! Bili ste enkratna druščina! Hvala za lep dan. Hvala tudi vsem, ki so nam ga omogočili in popestrili: Gorenjskemu glasu, Radiu Kranj, Alpetouru, Kolinski, celjskim muzealcem, Don'Donatsu iz Stra/išČa, podjetju Skibiš iz Žahnice in še posebej Dejanu i/ Žirovnice. • II. Jelovčan LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Miha Lavtar, Tina Šinkovec, Lucija rrevc, Alja Gladek, Bernarda Hladnik, Petra Meterc, Špela Rakuš, Saša Kušer, Žiga Svete, Matija Pivk, Matic Trlep, Marjan Peternel, Darko Rejc, Andreja Pavlin, Marjano Jugovec, Katarina Sekirnik, Sabina Eržen, Urša Sekirnik Urška Kastelec, Anja Bernik, Mojca Dolenc, Tina Langerholc, Nina Bogataj, Teja Djurovič. Z izletom Gorenjskega glasa nagrajujemo Andrejo Pavlin Smejalni dan To je bil moj prvi šolski dan. Prvi dan, ko sem šla v šolo in ~? v vrtec. Sama sebi sem se zdela kot ptiček, ki se je naučil \etd& Prijateljev takrat še nisem imela, saj nisem hodila v vrtecj Naklo. Nič pa me ni skrbelo, saj sem bila še tako otros® razpoložena. V šolo smo šli s starši in to šele ob deseti uri, medtem ko& drugr učenci prišli ob osmih. To je bil naš vrvi privilegij' |, telovadnici smo se vsi zbrali in pripravili so nam krap1 kulturni program. Učenci so zapeli pesmico in ker SO M nekajkrat zmotili, sam se jaz večino časa smejala. Potem ttttE šlo vse na smeh. Ravnateljičina frizura se je podirala in si joje morala popraviti z rokami, preden je imela nagovor. Drug* učiteljica je imela smešno obleko. Sošolec poleg mene je fljjjj odprto zadrgo in sem ga vprašala, če mi proda kakšen žvečil fumi. On pa mc je pogledal s takim obrazom, da sem W ruhnila v smeh. Vsi okoli mene so bolščali vame. Jaz pa ^ mislila, da sem jim všeč in sem se kar naprej hihitala, še pote^1 ko sva z očetom prišla domov, sem od samega smejanja večkr' kar padla na tla. Tak je bil torej moj prvi šolski smejalni dan. • Andreja Pavlin, 6. č r. OŠ Franceta Prešerna, Kranj Kaj me mika, ko bom velika? Kaj me mika, ko bom velika? Mogoče bom kuluir'ca al' pa natakar'ca. Ah, ne! Rajši bom odvetnica. Na sodišče bom hodila in ne bom kadila, raje malo soka bom popila, ko za pravico se bom borila. • Urša Sekirnik, 4. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Ogledali smo si tovarno Atyinflx v petek smo šli v Žiri. Peljali smo se s kombijem. 0$'** . smo si tovarno Alpina. Po oddelkih nas je vodila delavka. V»#L smo izdelavo modnih, planinskih, smučarskih in teka. čevljev in rolerjev. V oddelku plastike so sošolcema ^mon,U^\l Mateju naredili plastično gobo. Po ogledu smo za spomin dov žlico za obuvanje čevljev, svinčnik in bonbone. Ker še m kombija, smo šli gledat, kje je doma naša učiteljica. Od*el smo se z ledenim čajem. • Miha Lavtar, 1. a r. OŠ Poljane w\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Metro Brez Eddieja Murphvja tega filma ne bo, je rekel ^5-.e Thomas Carter in se takoj odpravil na lov za njim. Tisti lr!f ■a'CO' ^° smo Primerjali cene vrednostnih papirjev v 4Qne Lisce 10,40 odstotka, Lesnine EMMl 9,80 odstotka, odsttS hotelov sanjska Gora 9,52 odstotka, Probanke 9,30 nP °r m Droge 7,30 odstotka. Žalosmipa so bili lastniki delnic: 1841 egea ~30'95 odstotka, Svile -29,80 odstotka, Avto Celja -Jati °dstotka, Rogaške -14,65 odstotka, Tekstine -12,45 odstotka, ie • Reje -12,39 odstotka in Primofma -9,99 odstotka. R.S. MAJSKI ZMAGOVALCI »00% 2°00% "5 00% >°oo% '00% ooo% m\mm ***** 1M7S 10.40% 9M% ,„% IBKP I Kk( EOKC FMD CTKC 1 ist. LSBC KHKC PRB DRTG cear svmg avcg rgsr teag MAJSKI PORAŽENCI -12.45V. -I2.39V. -29.80% ?5TO {J ]|J FOTOKOPIRANJE - FOTOKOPIRANJE NAČRTOV Ipaus papir, bel papir, micronska folija) " ZELO KVALITETNO BARVNO IN ČB FOTOKOPIRANJE -POTOGRARRANJEZA DOKUMENTE L m|nutah 4 barvne fotografije za samo 700 SIT) Gregorčičeva 6, KRANJ (ZA GLOBUSOM) TeL/fax: 064/226-160 Primerjava cen kemičnega čiščenja Kljub podražitvi še vedno najcenejša Polonca Potem ko je nedavno prišlo do podražitve bencina in elektrike, je bilo pričakovati, da se bodo podražile tudi storitve kemičnih čistilnic. Toda presenetljivo do podražitve ni prišlo, saj so cene v vseh gorenjskih čistilnicah - z izjemo ene - ostale nespremenjene. Cene so povišali edinole v tržiški kemični čistilnici Polonca, ki je bila sicer najcenejša čistilnica med vsemi, ki smo jih zajeli v anketo. Tako je za kemično čiščenje zimskega plašča, ki je prej stalo 1.200 tolarjev, v Polonci po novem treba odšteti 1.350 tolarjev, za moške hlače je namesto 600 treba plačati 660 tolarjev, za čiščenje ženskega kostima 1.200 tolarjev (prej 1.100), cena za kemično čiščenje volnene odeje pa ostaja nespremenjena - 800 tolarjev. V ostalih gorenjskih kemičnih čistilnicah so cene za posamezno storitev od nekaj deset do dobrih sto tolarjev višje. Tako kljub navedenim podražitvam čistilnica Polonca še naprej ostaja najcenejša med petimi gorenjskimi kemičnimi čistilnicami, ki smo jih povprašali o cenah čiščenja oblačil. rKOLLKO JE VREDEN TOLAR h KEMIČNE ČISTILNICE Podatke zbralo 27.5.1997 ZIMSKI PLAŠČ MOŠrCE HLAČE ŽENSKI KOSTIM VOLNENA ,0D£!A> (enoposte>|na; BISTRA Škofja Loka 1649 755 1445 1036 KČP Jesenice, zbiralnico Kranjska Gora 1370 650 1260 900 POLONCA Tržič 1350 660 1200 800 ŠENGAR Kranj 1500 690 1370 970 ARNOL Škofja Loka 1450 670 1280 940 Podatke zbrala: Andreja Zevnik Vitalis predstavil nov delovni stol Studio Stol, ki pomaga proti stresu KRANJ, 2.6.1997 NAKumVffiODAJNIll MKUmvmODAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA {Tržič, Jesenice) 88,00 89,70 12,40 12,57 8,78 9,11 AVALBled 741- 220 AVAL Kranjska gora 881-03? BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89,40 90,00 12,60 12,80 8,90 9,20 EROS(Starf Matf. Kranj 89,40 89,60 12,65 12,75 9,00 9,10 GORENJSKA BANKA (vse enote) 88,30 89,90 12,00 12,77 8,53 9.41 HRANILNICA ION, d.d.Kranj 89,40 89,70 12,65 12,73 8,90 9,05 HKS VSgred Medvode 88,80 89,80 12,45 12,75 8,80 9,20 HIDA-triraca Ljubljana 89,50 89,70 12,69 12,73 9,00 9,09 HRAM ROŽICE Mengeš 89,40 89,69 12,68 12,76 9,03 9,09 LIRIKA Jesenice 89,30 89,70 12,63 12,72 8,95 9,10 INVEST Škofja Loka 89,45 89,75 12,70 12,77 9,05 9,12 LEMA Kranj 89,00 89,60 12,64 12,72 9,00 9,12 MIKEL Stražišče 89,40 89,90 12,65 12,75 9,00 9,12 N'EPOS(Šk.Loka,Traa) 89,20 89,60 12,66 12,74 9,03 9,13 NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Loka 89,00 89,80 12,52 12,88 8,86 9,26 PBSd.o. (ravseri poteh) 87,65 89J6S 11,00 12,70 8,05 9,19 PRIMUS Medvode 89,40 89,60 12.65 12,75 9,00 9,10 ROBSONMengei 89,20 89,60 12,65 12,73 9,00 9,14 SHP-Siov. hran. 'm pes. Kranj 89,10 98,70 12,65 12,72 9,03 9,10 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 88,75 89,75 12,52 12,75 8,88 9,03 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 88,30 12,00 - 8,53 SLOVENUATURIST Jesenic« 89,30 89,70 12,63 12,72 8,95 9,10 SZKB Blag. mesto Žiri 88,60 89,85 12J3 12,75 8,60 9,44 ŠUM Kranj 211* 339 TALON Ž***!* Titt, Šklota, Zg. Btnji 89,30 89,70 12,68 12,74 9,02 9,12 TENTOURS Domžale 89,00 90,00 12,55 12,70 8,90 9,20 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 89,50 89,70 12,67 12,72 9,03 9,09 UBK Šk. Loka 89,10 89,90 12,54 12,77 8,94 9,18 V0LKSBANK Ljubljana 89,50 89,90 12,67 12,83 8,90 9,09 VVftJFAN JESENICE supenrariset UNION 882-698 vVILf AN Kranj 360-260 VVtlFAN Radovfca, Grajski dvor 714-013 WlLFANTr»č 53 816 povmtm Maj 89,05 89,75 12,50 12,74 8,88 9,15 Pri Šparvvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše mforrmcije o menjalniških tečajih. Ljubljana, 2. junija - Podjetje Vitalis, ki se ukvarja z izdelavo in prodajo izdelkov za zdravo življenje, je pred kratkim predstavilo prototip novega delovnega stola Studio, ki pomeni inovacijo tudi v svetovnem merilu. Kot je poudarila direktorica Vitalisa Stanka /abkar, je novi delovni stol nadaljevanje razvoja na področju ergonomske oblike stola, ki že odlikuje znani Vitalisov luksuzni stol Mcga-thron. Pri oblikovanju stola je Vitalis upošteval načela "health positivc designa", ki omogoča pravilno in naravno držo ter čimbolj naravno gibanje telesa pri različnih načinih sedenja in dela. Posebnost stola Studio je vgrajen energijski sistem, ki pomaga ohraniti energijska ravnovesja v telesu, izboljšuje koncentracijo pri delu in študiju in nevtralizira stres. V stol je vgrajen tudi element, ki blokira negativna zemeljska sevanja in s tem še dodatno varuje zdravje. Kot poudarjajo v Vitalisu, je stol Studio poleg Megathrona edini stol s takšnim mehanizmom na svetu. Za razliko od luksuznega stola Megathron je stol Studio namenjen širšemu krogu kupcev, zaradi majhnosti domačega trga predvsem tujim, saj se zanj že zanimajo v Evropi, pa tudi v Ameriki in na Japonskem. • U. P. Nacionalno turistično združenje na internetu Nacionalno turistično združenje je na internet straneh (http:// www.ntz-nta.si) oblikovalo sodobni elektronski imenik slovenskega turističnega gospodarstva. Predstavitev je zasnovana v petih sklopih, in sicer Nacionalno turistično združenje, Člani in partnerji, Turistična borza, Novosti in Slovenski turizem. Kot pravijo v Nacionalnem turističnem združenju, je glavni namen poleg predstavitve združenja ponuditi osnovne podatke o nosilcih turistične ponudbe v Sloveniji, jih povezati v bazo podatkov in preko internet naslova povezati ponudnike turističnih storitev s povpraševanjem doma in v svetu. Adriatic zavarovalna družba d.d. Vabi k sodelovanju dinamične sodelavce, ki jih veseli delo s strankami Tir^sul14 J*8*"*?' Žirovnice, Blejske Dobrave, Bohinja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča dva 's'^°^""s^ doline. Preddvora, Cerkelj, Besnice po enega in za območje Vozn?*ir—'lXaklTmo ^ stoPnJo izobrazbe, delovne izkušnje s področja prodaje in "ski izpit B kategorije KRAhffK-P°šlJite v 8 dneh na »odo* Adriatic zavarovalna družba, d.d., PE ^2_>' Kidričeva 2, 4000 Kranj. od 3. do 7.6.97 od 10. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Zunanji - zabavni del prireditve je odprt vsak sejemski dan do 24. ure. • Poskusite najžlahtnejša vina Slovenije in sveta. • Na vodenih degustaeijah naj vas enologi naučijo opisati slast okusov, za katero ste prej zaman iskali prave besede. • Uživajte v SOZVOČJU vina in jedi ob izbrani postrežbi v letnem paviljonu pred halo A. • Za ceno vstopnice na sejem, ki znaša 600 SIT, s popustom pa 400 SIT, lahko brezplačno poskusite najmanj štiri vina. Ob vstopnici prejmete brezplačno tudi knjižico, ki vsebuje recepte za pripravo jedi z vinom. LJUBLJANSKI SEJEM op e^raznovanje okusa VINO LJUBLJANA KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaptotnik Kmetijsko svetovalna služba v novih prostorih Kranj, 3. junija - Kot so nam sporočili s Kmetijsko svetovalne službe Kranj, so se s 1. junijem iz Zadružnega doma preselili na novo lokacijo, v pritlične prostore na Šucevi ulici 27 v Kranju, v prostore Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj. Telefonske številke in delovni čas kranjske kmetijsko svetovalne službe ostajajo še naprej isti kot doslej. • M.A. 43. mednarodni vinarski sejem v Ljubljani Ljubljana je postala mesto vina Ljubljana, 3. junija • Danes svoja vrata odpira že triinštiridesetič zapored vinski sejem. Vinarski sejem velja za eno najstarejših in in najodmevnejših sejemskih prireditev na ljubljanskem sejmišču. Vinski sejem ni le praznik ljubiteljev dobre kapljice, temveč pomembna strokovna strokovna prireditev, ki naj bi obiskovcalce obveščala o pomembnih vinarskih dogodkih in jih nenazadnje tudi vzgajala. Na letošnjem sejmu sodeluje 162 razstavljalcev iz dvanajstih držav, po pričakovanjih pa je največ slovenskih razstavljalcev. Sejem se bo odvijal na okoli 5000 kvadratnih metrih razstavnih prostorov v vseh sejemskih halah ter na dvorišču. Nepogrešljiv del sejma so postale degustacije, vsak obiskovalec skupaj s karto prejme tudi kupone za štiri brezplačne degustacije - tri so namenjene poizkušanju domačih in ena tujega vina. Poleg tega so obiskovalcem na voljo tudi vodene degustacije, vodili jih bodo priznani slovenski strokovnjaki, obiskovalci pa so bodo poizkušali vina vseh kategorij. Poslovna skupnost vinarjev vsak dan pripravlja degustacije slovenskih zvrsti z ocenjevanjem potrošnikov. Vinarski sejem pa bo spremljalo tudi bogato obsejemsko dogajanje, poleg že omenjenih degustacij so na ljubljanskem sejmišču pripravili Še bogato ponudbo predavanj, razstav in posvetov. Letošnja novost je hiša kulinarike, katere glavno vodilo bo sozvočje vina in jedi. Sejem lahko obiščete do sobote vsak dan med 10. in 19. uro. • U.Š. Odkup preko žiro računov Minuli teden nas je poklical gorenjski kmetovalec, ter nas opozoril, da zadruga po novem odkupljeno mleko ne plačuje več na hranilno knjižico, ampak na žiro račun. Odgovor na to vprašanje smo poiskali na nekaj kmetijskih zadrugah, povsod pa smo dobili enak odgovor - Ministrstvo za finance je v začetu leta odločilo, da se vsa plačila odkupov kmetijskih pridelkov nakazujejo na žiro račun. To velja tako za mleko kot tudi vse druge kmetijske pridelke. Točnih razlogov, ki so botrovaloi odločitvi nismo uspeli izvedeti, na kmetijski zadrugi v Cerkljah pa so nam namignili, da naj bi na ta način davčna uprava lažje izbrala možnosti za izterjavo zaostalih davčnih obveznosti. In kaj novi sistem plačevanja odkupa pomeni za kmete. Nič novega, smo izvedeli, nakazila na žiro račun ne bodo povečala zneska, ki ga bodo morali odšteti državi, zatorej je menda vsaka taka bojazen povsem odveč. • U.Š. radio trjglav 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS DEMONSTRACIJA Kmetijska svetovalna služba občine Radovljica organizira prikaz uničevanje insektov v hlevih in stanovanjskih prostorih Prikaz bo: v petek, 6. 6.1997, ob 9.30 uri na kmetiji Drol Matjaž, Noše 3, Brezje Prikaz bo vodila dipl. biologinja Jana Pavlin - Recelj in Borut Dolinar. Predstavili bi vam radi rezidualni insekticid za zatiranje zdravju škodljivih plazečih in letečih insekticidov (ščurki, mravlje, bolhe, muhe, komarji, uši). V primeru zainteresiranosti je možno predstaviti tudi druge artikle, ki bi bili zanimivi za uporabo v kmetijskih objektih. Vse izdelke, ki jih Izdeluje UNICHEM, d.o.o., bo prodajala KGZ SAVA in jih bo možna kupiti pri izvedbi demonstracije ali v njihovi trgovini v Lescah. PROSIMO OBVESTITE SOSEDE IN ZNANCE. Nove gozdarske tehnologije Dinozavri v gozdu na Ledinici Tudi letošnja zima je lastnikom gozda prinesla neljubo in škodljiv presenečenje - žled. V teh dneh mineva pol leta od velike nesreče, na Ledinic na Jelovici, kjer je bila zaradi žleda šf posebej velika škoda, pa so s pomočjo dveh sprecilanih strojev iz Finske gozd že uspeli urediti* Radovljica, 2. junija - V petek je potekel rok, v katerem bi morali lastniki gozdov na Ledinici, ki jih je letos pozimi prizadel žled, dokončno odstraniti vse poškodovno drevje. Zimski žled je v radovljiškem koncu še posebej močno prizadel približno trideset let star smerkov gozd na Ledinici. Kot nam je povedal vodja radovljiške krajevne enote Zavoda za gozdove Igor Lampe, je bil obseg škode zastrašujoč, gozdarji so zaradi obsežnosti polomljenega drevesa škodo lahko le približno ocenjevali, že takrat pa jim je bilo jasno, da bodo lastniki s spravilom lesa imeli nemalo težav. Zato jim je Zavod za gozdove predlagal izvajalca, ki je z daljne Finske pripeljal dva sodobna gozdna delovna stroja ter delo strokovno pravli v roku, ter odkupil ves v gozdu pridobljen les. Zavod zagozdove je institucija, ki bedi nad usodo slovenskih gozodov, pa naj bodo ti v zasebni ali državni lasti. Z izvedbo gozdarskih del se sami ne ukvarjajo, vendar pa s svojim znanjem in nasveti skušajo lastnikom gozdov pomagati tako pri izvedbi določenih gozdarskih del, ali pa svetovati tiste izvajalce, ki bi po njihovem mnenju in dosedanjih izkušnjah delo najbolje, najbolj strokovno ter pošteno opravili. Zadnji žled pa je še posebej na Ledinici na Jelovici prinesel dobesedno katastrofalne razmere. Kot nam je povedal Igor Lampe, je na enem kupu dobesedno ležalo 3.400 kubičnih metrov lesa. In iskanje najboljše možnosti sanacije takih razmer ni bilo enostavno opravilo niti za Gozdarski inštitut. Gozdarjem je bilo takoj jasno, da lastniki sami ne bodo zmogli sami opraviti predpisane sanacije. Zato so predpisani rok raztegnili na konec maja, intenzivno pa so se lotili iskanja najugodnejšega izvajalca. Ob tem so na Zavodu za gozdove takoj pomislili na to, da bi na Ledinico pripeljali tako imenovani gozdni procesor, predvsem zaradi lanskih dobrih izkušenj s podobnim strojem na pobočju Dobrče. Najugodnejšo ponudbo je Zavod za gozdove prejel od podjetja Werdholz iz Tržiča, ki je sicer v avstrijski lasti in se sicer ukvarja z odkupom drobnega tehničnega in celuloznega lesa. Tržiško podjetje se je za morebitno delo odločilo le pod pogojem, da odkupi v gozdu pridobljen les, kar pa je ob dandanašnji slabi politiki odkupa lesa tudi za lastnike zelo sprejemljiva rešitev. Njihov izračun je pokazal, da bo odkupna cena lesa pokrila stroške dela, poleg tega pa bo lastniku za kubični mester lesa prinesla še pol tisočaka plačila. Na Zavodu za gozdove so vse prizadete lastnike seznanili z novimi stroji in načinim dela, s kakršnim naj bi tržiško podjetje saniralo stanje v gozdu. Ker Transporter obdelanega lesa. drugih izvajalcev, ki bi se lahko prav tako kosali za pridobitev dela ni bilo, je večina lastnikov z njimi podpisala pogodbe. Avstrijsko podjetje je delo v gozdu s posebno pogodbo prepustilo finskemu izvajalcu, ki je v Slovenijo pripeljal dva specialna gozda stroja ter svojo ekipo delavcecv. Stroja, ki se ju je zaradi svoje velikosti prijel vzdevek dinozavra, sta posebej specilaizirana za delo v takih razmerah. Prvi je pravi gozdarski multi-praktik, saj drevo s svojo šestnajst metrov dolgo roko najprej odžaga, nato pa z isto obdelovalno roko z debla odstrani veje in delno tudi lubje, deblo pa obenem razreze na želeno dolžino. In to še ni vse. Veje, ter ostale drevesne ostanke meče pod svoja velika kolesa, ki jih med premikanjem skozi gozd zrn jejo, njegov računalnik pa natanefl beleži količino opravljenega dela tU C količino obdelanega lesa. To pa Je kako pomembno pri določanju plaCl. lastnikom gozda. Drugi 'dinozaverče pa je transporter debel. Vozi za p^1 strojem ter za njim pobira že obdela debla in jih nato zlaga v skladovnice^ Naj o učinkovitosti njunega J» . povemo tole: En gozdarski proceso ^ enem dnevu obdela tudi do 40 kub>> metrov lesa, izurjen sekač bi v en^j dnevu zmogel le desetino tega-. ^ nepomembno dejstvo, da delo s str°^ lahko opravi en sam delavec, kije va zaprt v kabini z vsem udobjem . varnostjo. Stroj zaradi svojih m. reflektorjev zmore delo opravljati . ponoči. Uporaba stroja prepreči 1DP*L katero nesrečo pri delu, ki s0 s. pospravljanju posledic nesreč še P°^jaj tejše, saj se preprosto nikoli ne ve, * kakšno drevo lahko pokoplje gozdWr delavca pod sabo. In pa, kmetje, K |j povečini lastniki gozdov, so se lahko intenzivno posvetili vsem drugim SP ^ ladanskim delom na kmetiji, če pa -tj del lotili sami ne bi uspeli dobro opra ne enega ne drugega. Igor Lampe je ob ogledu prizad in že uspešno saniranega gozda P°U jeti It, da bi o tovrstnem stroju moral' Z ^ razmišljati tudi pri nas. Žled *f 0|> pogosteje pojavlja v naših gozdov' ' u velikih nesrečah in lomih dreves P ^ tovrsten stroj skorajda edino zag° ^0 za učinkovito in hitro sanacijo. f^0jev je, da bomo storitve za tovrstnih » Q pri nas še rabili, vendar pa se m0,Jje(i vprašati, ali je smiselno izgubljat' i dni dragocenega časa zara<*'„ nuVoZa! Igor Lampe pred obdelovalno roko odštet pa sor Stanje v gozdu po sanaciji carinskih formalnosti začasnega - Q stroja. Slaba stran stroja je zag°Lali velika cena (za oba skupaj bi m° [f[ teti okrog milijon nemških "yAr 'p lorazmerna omejena uporabno«>■ svoje gibanje po gozdu natnieČ /a" lorazmerno širok p\ehod, zato je nj»r va redna uporaba pri običajnih goz . kih delih vprašljiva. Kljub teniu J njegova učinkovitost ob večjih dcn^j na večjih prizadetih površinah" rn j_ odtehta na stran nujnosti in u|H>rabn ^ Zgodba o uspešno opravljenem ^ iižiškega podjetja pa nam kaže šeen^d pereč letni problem - pri nas .vs prihoda papirnice Videm v tuje . up3 skorajda ni več organiziranega od v< tehnološkega in celuloznega les j^u gozdu je ob sveže pripravljenem ,j zadnjega požleda še vedno moč precej lesa, ki ga je polomilo oo Kjjj jšnejm požledu, pa ga lastniki niso ' ^ prodati. Lom gozda že sam p° jc preditavlja veliko škodo, ta Pa Ljjti večja, če tistega, kai si še uspe1 $aj pred uničenjem ne moreš prodat'-^ lastnika precej stane spravilo lesa, P«^ ponovna pOgOZCHteV gozda. • U*8f KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN ' popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik teh: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M $ d 0.0. Uspešno zaključeno državno prvenstvo v jadralnem letenju TUDI MLADI LEŠČANI SO SE DOKAZALI ^ desetih dneh je vreme omogočilo kar šest tekmovalnih dni, ko so jadralni piloti dokazovali °je sposobnosti. Letos je bilo tekmovanje brez nesreč in nezgod. fofonk ^' Jun''ia " v nedeljo se je s slavnostno podelitvijo medalj ki ie tr °k za*dJu^''° 6- prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju, •ninil h ^ev*m'in pristankom izven letališč po vsej Sloveniji Član Ali Z nesre* m nezgod. V standardnem razredu je zmagal fazred S,te8a letalskega centra Lesce Ivo Šimenc, v odprtem Pa je zlato medaljo pokal osvojil Igor Kolarič iz "e'okhiba na Ptuju. nega letenj e je morda v začetku držav- prvenstva v jadralnem 0e Ju kazalo, da bo vreme za t IP YelJavnost prvenstva -• l°> aa je prvenstvo priznano, ■ P°trebno izpeljati štiri vel- javno t«.C *^'Jai1 31111 vtl" vrem lekmovalne dneve, pa ie leea f ^ dru?j P°l°vici pretek-■ fid tedna bilo organizatorjem |n tekmovalcem kar zelo naklonjeno, zato je bilo mogoče v desetih dneh izpeljati kar šest tekmovalnih dni Nestabilno in težko predvidljivo vreme je sicer tekmovalni komisiji delalo težave pri pripravi tekmovalen nalog, vendar je zaključku mogoče reči, da morali tekmovalci znanje prav so pokazati vseh načinih jadralnega letenja. Če se je tekmovanje začelo z nalogami, ki jih večina tekmovalcev ni zmogla, se je večina ob koncu uspela vrniti v Lesce na letališče. Kako zahtevno je bilo tekmovanje, pove tudi podatek, da je 29 tekmovalcev na tem prvenstvu na poljih in njivah po vsej Sloveniji pristalo kar 84-krat. V posebno veselje organizatorjev pa je dejstvo, da se ni nikomur ob vsem tem ni zgodilo nič (v preteklih dveh letih sta bili dve resni nesreči), da je prvenstvo minilo celo brez najmanjše praske. Posebno omembo si zaslužita v drugi polovici tekmovanja dva dneva: četrtek, ko je bilo vreme Zmagovalci v standardnem razredu (od leve proti desni) Ivo Šimenc, Andrej Kolar in Aleš Maraž ČRNA PIKA V MOJSTRANI e^dina zadrega organizatorjev je nastala, ko je v četrtek aen od mladih tekmovalcev iz Ljubljane pristal na njivi meta Zime v Mojstrani. Čeprav so bili tekmovalci na možne i-P ete ob tem (o tem smo v našem časopisu le poročali) D//fa'° ?P°zorJem> je očitno stiska mladega jadralnega bil°ta' n se Je zara(n vrtinca vetra znašel nevarno nizko, a tolikšna, da ni utegnil izbrati za pristanek primernejšega lJ.ena' Kmeta je to tako razbudilo, aa je grozil, da bo razbil TOfo, če mu ne plača odškodnine (zahteval ie 30 tisočakov). ; 5 P° tem, ko je policija napravila zapisnik o nastali škodi, zflU odPeliati letah. prin $a Pa Je oda toliko večja, ker so tekmovalci ob tem dru e"ovau> kako jih sprejmejo ob zasilnih pristankih piffd- na Štajerskem in Dolenjskem. Tam namreč domačini je 70fn.Pomagajo in jih celo postrežejo, pristanek na njivi pa dob nJe Prav' dogodek. "Vse kar pride z neba je na §°došlo," je dejal eden od kmetov na Dolenjskem, drugi ajerskem pa je pilota, ki se je dobre pol ure skušal rešiti ki,uStat* v zraku okrcal: "Kje pa hodiš, klobaso sem dal KUhat'ie pred pol ure..." za jadranje tako ugodno, da so mnogi menili, da je bila jadralna naloga od Mojstrane oz. Rateč do Maribora in nazaj kar malo prelahka (zunaj letališča je pristal le en tekmovalec), ter sobota, ko je pihal močan severni veter in so vsi vedeli, da bo tekmovanje prav dirkaško: polovica tekmovalcev je več kot 400 kilometrov dolgo jadralno nalogo opravila s povprečno hitrostjo nad 100 Kilometrov na uro. Na izvedbo državnega jadralnega prvenstva so se v ALC Lesce temeljito pripravili, in z zadovoljstvom ob koncu ugotovili, da na organizacijo in izvedbo ni bilo niti pripomb, kaj šele pritožb. Bistveni novosti sta bili letos v tem, da je Hidrometeorološki zavod Slovenije preko Interneta omogočil resnično temeljito opazovanje vremenske situacije, polovica tekmovalcev pa je bila že opremljena s najsodobnejšimi satelitsko vodenimi računalniki in zapisovalci leta. In kako so se odrezali gorenjski jadralni letalci: svoje mojstrstvo je z zmago v standardnem razredu vsekakor potrdil dvakratni evropski prvak Ivo Šimenc, lanskemu zmagovalcu svetovnega pokala v Franciji Boštjanu Pnstavcu pa se je s petkovim predčasnim pristankom zmaga v odprtem razredu za malo izmuznila iz rok. Posebno pohvalo pa si zaslužijo mladi tekmovalci Alpskega letalskega centra: Andrej Kolar za drugo mesto, ter Uroš Ber-gant za četrto in Boris Žorž za deveto mesto, in to, kljub temu da sta slednja dva nastopala na takem tekmovanju prvič. Skupaj z izkušenima Tonetom Čerinom, ki je bil šesti, in Miho Thalerjem, ki je bil v odprtem razredu tretji, so dokazali, da se v Lescah dobro leti. Rezultati: standardni razred • 1. Ivo Šimenc, ALC, 3389,9 točk; 2. Andrej Kolar, ALC, 3274 točk; 3. Aleš Maraž, AK Nova Gorica, 3001,4 točk; odprti razred: 1. Igor Kolarič, AK Ptuj, 3042,7 točk; 2. Boštjan Pristavec, ALC, 3011 točk; 3. Miha Thaler, ALC, 2934,6 točk. • S. Žargi 2^čni zbor Smučarskega kluba Tržič ZELENICE PA NE DAMO bur?*°Vem' ^a "tegne Kompas zapreti zeleniško smučišče, HS (z» zdaj) večinoma samo tržiške smučarje. Sicer pa Pesnemu klubu po novem predseduje Bojan Križaj. ki 2d|*' 3- Ju«Uja - Tržiški Smučarski klub, skakaic ° S'ccr zc'° samostojni sekciji nej§jmj ^ ,n alPincev, ostaja med najmoč-letu 1992 °venskim» smucarskimi klubi Po toniti v t' ^ tržiško gospodarstvo začelo huj$a u^riZo' Je postajala finančna suša vse hujSe' br rianJe s smučarijo pa je vedno PosebejeiUc ,udi za star5c« kar se pozna tekmov iPri alPir|cih, ko se je število celo 60 v zn»*alo z nekdanjih 50 ali nekdanjji,na 25, število trenerjev pa z likkhij, i10 na Pct Dotedanji predsed-Se vedn* J!*ne* Slapar jc dejal, da kolajne DaJboljjePn!laJaJ0 v Tržič in pri tem omenil M)mbin , DSKe smučarje, skakalce in V**aJajo .?e\ ki Jih Tržičani načrtno ^0rr»Pas "aj luJSa Pa jc grožnja, da utegne gojilo Za?.rcli zeleniško smučišče, ki je Križa; °dllcnc smučarje z Bojanom "rienu ahv čclu Tonc Rlbnl*«r je v Stro$kov JnCCV OP020"' "a pomen velikih težave nr ar vsi starSi ne zmorejo, na [Upeoovf 11 mu sP°nzorjev, ki jih brez ct°s za&If. 5 naJ,j- na odločitev, da bo nova skupina .^učarsir,,' 'n na nuJnost dogovora med SarjaTH in klubl> da b«do nekaj klubi in ° dobrc8a tekmovalca imeli tudi £°rtJČaloHVamo Zvcza Jancz Rr/In Jc katerih |. .{!' ',ka,ccv in kombinatorcev, »n°veca in l|,,u> 40 ,n «0 Pod imenom i »kakavi Si™" tretji najuspešnej- MegiicJit „,ub v držav» P" Robi/« »m Jc Roman Pcrko zablestel « svetovnem mladmsk.m prvenst- Bojan Križaj, novi predsednik tržiških smučarjev vu kombinatorcev. Glede prispevkov staršev imajo poseben pravilnik, ki kaže dobre rezultate, nujno pa bo treba obnoviti in legalizirati 9 let star skakalni center v Scbcnjah. Za novega predsednika SK Tržič je bil izvoljen Bojan Križaj. Dejal je, da bo naredil vse, da se črne napovedi glede Zelenice ne bodo uresničile in da bo obnovljen tudi center v Sebenjah. Problem je doma, v slabi ekonomski moči, vendar seda kljub temu marsikaj narediti, s sodelovanjem občine. • J.Košnjek PROTESTI ZOPER ZAPRTJE ZELENICE Smučarji so sprejeli protestno izjavo zoper namero Kompasa, da zapre smučišča na Zelenici. Kompas mejni turistični servis s tem krši obljubo, ki jo je dal, ko je dobival dovoljenja za gradnjo na izjemno donosni točki na meji, na ljubeljskem platoju, da bo skrbel za smučišča na Zelenici. Na občnem zboru smučarjev smo slišali, da gospodarski interes nekaj velja, venaar ga na zelenici ni zato, ker se vanjo načrtno ni ničesar vlagalo, da bi danes imeli razloge za zaprtje. Vse projekte in denar za zeleniška smučišča so preskrbeli Trličani in je Kompas dejansko naložbo le sdpeljal. Dolgo so bili odnosi dobri, poslabšali pa so se, ko so prišli k Kompasu Tržičani, je dejal med drugim Janez Kališnik, ki dobro pozna zeleniško zgodbo. Tržiš-ka občina je preveč mirno gledala, kako je Zelenica nazadovala, saj problem ni od danes, ampak se vleče le nekaj let. Če bodo sedaj zelenico zaprli, je ne bodo nikdar odprli, so dejali na zboru, pa tudi alpska smučarija bo še dražja, ker možnosti vadbe doma ne bo več. Na zboru so povedali, da se po nekaterih informacijah ličničarska oprema Hrast tudi prodaja v Sarajevo, čeprav bi to smučišče nad TrliČem lahko brez problemov umetno zasnelevali. Smučarji bodo tudi s pomočjo javnosti in sindikatov, računajoč tudi na pomoč občine, skušali obdrlati Zelenico pri življenju. PLAVANJE Kranjskemu plavanju vrniti ugled SREDI MESECA MEDNARODNA TEKMA Konec tega tedna pa ho sprintersko prvenstvo Slovenije. Kranj, 3. junija - Konec tega tedna, v soboto in nedeljo, 7. in 8. junija, do v olimpijskem bazenu v Kranju letno sprintersko prvenstvo Slovenije. Tega prvenstva se bodo udeležili najboljši slovenski plavalci. Teden kasneje, 14. in 15. junija, pa bo v Kranju mednarodno prvenstvo mesta Kranja. Organizatorjem je uspelo zagotoviti nastop nekaterih odličnih evropskih plavalcev ob najboljših domačih. Kot sta zapisala predsednik organizacijskega odbora Marko Sušnik in predsednik kluba Darjan Petnč, sta obe prireditvi prispevek k vrnitvi ugleda Kranju kot plavalnemu mestu in prvemu plavalnemu središču v državi, kar je nekdaj bil. • J.K. Konec tedna SKAKALNI PRAZNIK V SEBENJAH Sebenje, 3. junija - Konec tedna bo v skakalnem središču v Sebenjah skakalni praznik. Smučarski klub Tržič in skakalna sekcija Trifix prirejata VIII. Pokal Tržiča, ki se bo začel v petek, 6. junija, ob 16.30 s tekmovanjem dečkov do 9 in do 11 let. V soboto ob 15. uri bodo tekmovali dečki do 13 let, ob 17. uri pa dečki do 15 let. V nedeljo, 8. junija, ob 15. uri pa bodo tekmovali člani in mladinci, na sporedu pa bo tudi tekmovanje za najdaljši skok. V soboto bo pod skakalnicami veselica s srečelovom in sprejemanjem stav za nedeljski najdaljši skok. Igral bo ansambel Duo X. • J.K. MLADI JESENIČANI PROTI DROGI Jesenice, 3. junija - Športna zveza občine Jesenice se je letos ponovno vključila v vseslovensko akcijo "Vetre v laseh - s športom proti drogi". V soboto, 31. maja, so na različnih športnih igriščih potekala tekmovanja, ki se jih je udeležilo 300 mladih. Največ je bilo osnovnošolcev, v skromnejšem številu pa so se odzvali dijaki srednjih šol, Tekmovali so v košarki, odbojki, uličnem hokeju ter rolanju. Člani jeseniške športne zveze so to akcijo že lani izvedli zelo dobro in dobili vrsto pohval na zaključni prireditvi v Velenju, med drugim tudi za zelo skrbno pripravljen bilten. Tudi letos bodo najboljši tekmovalci sodelovali na zaključni prireditvi, v okviru akcije pa so letos pripravili tudi likovno razstavo učencev na tekmo o drogah. Na ogled bo do 20. junija v Bolnišnici Jesenice. • J. Rabic ATLETIKA ROŽLE PREZELJ DRUGI Kranj, 3. junija - Pretekli teden so trije atleti kranjskega Triglava gostovali na močnem mladinskem mitingu na Reki, na katerem so tekmovali atleti iz Šestih držav. Rožle PrezeH je bil z 205 centimetri drugi v skoku v višino, Suzana Jenko je bila s 34,74 šesta v metu diska, Tina Carman pa s 523 centimetri deveta v skoku v daljino. Kranjski atleti so bili tudi na mitingu v Novem mestu, vendar brez Marcele Umnik, ki mora zaceliti poškodbo. Poškodovan ima gleženj. Brigita Langerholc je nastopila prvič po poškodbi in bila v teku na 400 metrov četrta s časom 55,25. Peti mesti sta osvojila Tomaž Janežič in Meta Klančar v metu diska in kopja. Prvi je orodje vrgel 46,74 metra daleč, druga pa 51,20 centimetra. V metu kopja je bil Matjaž Polak šesti (58,10), v metu diska pa osmi (42,80). • J.K. VESLANJE VELIKA ZMAGA IZTOKA ČOPA 1 dejal, da mu je tokrat šlo vse po sreči. Čopov uspeh je s petim mestom (nekoliko manj od pričakovanj) dopolnil četverec brez krmarja v postavi Žvegelj, KlemenčiČ, Janša in Mujkič, Luka špik je zmagal v skufu med mladimi veslači, Pirih in Geršak pa sta bila v dvojcu brez krmarja drugi. • J.K. Bled, 3. junija • Slovenski oziroma blejski veslači so bili znova zelo uspešni. Blejski veslač Iztok Čop je v enoicu na olimpijski progi v Muenche-nu dosegel prvo zmago na tekmi svetovnega pokala in tako oblekel rumeno majico. Na sporedu svetovnega pokala bosta še dve regati. Egipčan Ali tokrat ni uspel premagati Blejca Čopa, ki je P o tekmi NOGOMET Druga nogometna liga ZAMUJENA PRILOŽNOST V ZADNJI TEKMI TRIGLAV NAKLO : DRAVOGRAD 1 : 1 (0 : 1), strelca šturm v 30. in Bogatinov v 46. minuti, gledalcev 500. Trener Janez Zupančič Oliver Bogatinov Kranj, 3. junija • V nedeljo je bila v Kranju v zadnjem krogu druge nogometne lige ena boljših tekem. Zares škoda, da je mladi nogometaši Triglava Nakla niso dobili, saj bi zaključili fantastično serijo zmag in neodločenih izidov, ki so jih spomladi potegnili z dna na sredino lestvice in jih utrdili kot tretje najuspešnejše moštvo spomladanskega dela lige. Dravograd pa je tretji na lestvici (jedro tvorijo nekdanji igralci Korotana s Prevalj) in je svojo kakovost z zrelo igro v Kranju tudi potrdil. Na nedeljski tekmi je bil končno tudi zadovoljiv obisk (vstopnine ni bilo), saj se je zbralo ob stadionu okrog 500 ljudi. Na nedejski tekmi ni bila najboljšega strelca Čustoviča, ki je bil na mladinski tekmi izključen in zato ni smel igrati. Gostje so povedli v 30. minuti, ko je zaspano kranjsko obrambo preigral Šturm in zabil zanesljivi gol. Pred tem so imeli priložnosti tudi gostujoči igralci Kolar, Živanovič in Doler. Na domači strani pa niso bili uspešni Pavlic, Razdrh, Egart in Zupančič. V drugem polčasi je bilo Triglav Naklo boljše. Samo sreče je manjkalo, saj so streli z glavo leteli za centimetre mimo vrat, uspešen pa je bil le Bogatinov v 46. minuti, ko mu je odlično podal Zupančič. Mimo so ustrelili Razdrh, Bogatinov po podaji Jožefa, Pavlic in Bogatinov. Končno pa je tudi neodločen izid pravičen. Za Triglav Naklo so igrali Černilec (Vodan), Razdrh, Pokora, Pavlic, Krupič, Egart, Dejan Markelj, Jožef, Žagar (Bogatinov), Zupančič in Durakovič (Denis Markelj). • J.Košnjek Porazi tretjeligašev V tretji ligi zahod gorenjska moštva niso imela velikega uspeha. Izidi: Brda : Lesce 5 : 0, Mengeš : Telmont Šmarje 1 : 2 in Naklo Triglav : Tabor 0 : 3. V gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Bitnje : Železniki 4 : 3, Šenčur : Bohinj 0 : 0, Ločan : Britof 3 : 2, Velesovo : Sava 3 : 2, Trboje : Polet 0 : 1 in Zarica : Jesenice 4 : 0. Vodijo Polet 44, Ločan 43, Britof 36 točk itd. • J.K. Rezultati žrebanja 1.3* kroga ...3.1*5*... 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1 7 11 12 14 17 18 19 20 21 24 25 29 38 40 41 42 50 52 53 57 63 64 65 69 72 Z / Urednost prodanih srečh: Stoupna urednost dobithou: Dodatek neizplačanih dobithou: 25.690.200,00 SIT. 12.8^5.100,00 srr. 2.516.083,00 srr število dobitkov vrednost GLAVNI DOBITEK PRENOS II.601.151,00 sir KROG DOBITEK f 3.215.295,00 SIT DOBITEK DVE VRSTI" 38 84.613,00 SIT DOBITEK "INE VRSTA" 7.958 691,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsok delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: .30»..7*. 1997. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje Številke in nagrade. AVTO/.VOĆNIKI KUHINJSKA URA SESALEC [31 Svojo srečko nam priporočeno pošljite na rioslov Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p p.211, 1001 Ljubljano Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je. 20. 7. 1997 Žrebanje 14*. kroga bo v soboto, ,.ML..w. 1997 ob .1.7» uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljano. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 17.30 na POP TV. Sklad za 11 krog bo povečan za i ooo 000.00 srr. Informacije: OSI 9736. Športna loterija d d Mladinski in kadetski nogomet KRANJČANI ŽE PRVAKI Kranj, 3. junija • Kranj je doživel svoj največji nogometni uspeh. Mladinci Triglava Megamilka so državni nogometni prvaki, čeprav so do konca še tri kola. Imajo devet točk prednosti in jih tudi teoretično nihče več ne more prehiteti. V tem kolu so doma s 4 : 1 premagali Factor Jezica, gole pa so zabili Radosavljevič, Čustovič, ki je bil nato zaradi dveh rumenih kartonov izključen, Bogatinov in Puc. Kadeti, ki so blizu 2. mesta v ligi, pa so premagali Factor s 6 : 1, gole pa so zabili Konc 2, Davor Bogatinov, Vujovič, Stojanov in Orehek. • J.K. SLOVO MIRA VODANA Pred začetkom nedeljske tekme se je od aktivnega igranja nogometa poslovil Miro Vodan, ki je 12 let za Naklo in Triglav branil v slovenskih ligah. Bile so sezone, ko je bil Miro med najboljšimi slovenskimi golmani. V nedeljo je prejel "Voda" v spomin darilo, ki mu ga je izročil predsednik Nogometnega kluba Triglav naklo Jože Likozar, s tribune pa je prišel zasluženi aplavz. Zadnjo minuto nedeljske tekme je tudi stopil v gol. Miro bo ostal zvest nogometu, saj bo trener vratarjev pri Triglavu Naklu. • J.K. MALI NOGOMET V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 3. junija - Klub malega nogometa Tango -Gostišče Martin Škofja Loka prireja v nedeljo, 8. junija, v počastitev škofjeloškega občindskega praznika na igrišču za osnovno šolo Petra Kavčiča turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo v Panter baru ali po telefonu (064) 621 - 023, prijavnina znaša 10.000 SIT, žrebanje pa bo v četrtek, 5. junija, in 20. uri v Panterbaru na tržnici. • J.K. MARMORJEV TURNIR Klub malega nogometa Hotavlje iz škofje Loke organizira in vabi na 11. dnevno-nočni turnir v malem nogometu z nagradnim skladom 200.000 SIT. Turnir bo na športnem igrišču na Trati (OŠ Cvetko Golar) 14. in 15. junija 1997. Nagrado prejme tudi najboljši igralec turnirja. Prijavite se lahko do srede, 11. junija, ko bo tudi žrebanje v Gostišču pri Godcu - Sveti Duh 7 ob 20. uri. Prijavnina znaša 10.000 SIT. Prijavite se lahko pri: Franci Ahčin 064/633-233 popoldne, Andi Ahčin 064/613-243 dopoldne. • P. Skerjanec VATERPOLO PA DOMA OSTANITE... Kranj, 30. maja - Vaterpolska zveza Slovenije s sedežem v Kranju je uspešna. Morda je prav to, da je njen sedež v Kranju, vzrok takega mačehovskega odnosa države do nje. Država je v tej zvezi namenila od pogače, ki jo deli med panožne zveze, le drobtinice. Te drobtinice ne zadostujejo niti za pokrivanje stroškov najema pisarne na pokritem olimpijskem bazenu. Vaterpolska zveza Slovenije je organizator evropskega kadetskega prvenstva, ki bo od 1. do 10. avgusta letošnjega leta v Mariboru. Na tem prvenstvu bo nastopilo šestnajst reprezentanc Evrope. Zveza dobi od države 7.000 DEM, kar je v primerjavi z ostalimi zvezami mali ali nič (rokometna 200.000 DEM, da o smučarski ne govorimo). Država na svoj način blokira delovanje ene zveze, katere šport je bil v kolektivnih igrah prvi na olimpijskih igran davnega leta 1900. Pred Vaterpolsko zvezo Slovenije je sedaj težka odločitev. Zaveda se, da je zavržena od države, ki podpira, oz. si je izmislila neke kategorije športov in med njimi ni vaterpola. Samo smučanje, atletika, plavanje, rokomet, košarka in nogomet. Vaterpolistom so ostale v glavah besede Marka Trškana, ko jim je pred odhodom na evropsko kadetsko prvenstvo v Essingenu dobesedno dejal: "Ce nimate denarja, ne pojdite na evropsko prvenstvo." Vseeno je zahteval, da se na tem prvenstvu igra pod državno zastavo, čeprav država za to nič ni dala. Kako bo s člansko reprezentanco, ki naj bi nastopila na Sredozemskih igrah? Ponovno so tu postavljeni neki težki mejniki ali pa norme, ki jih Vaterpolska zveza nikakor ne more sprejeti. Zahtevati od vaterpolistov, da jim država pokrije stroške v Bariju le, če osvojijo najmanj peto mesto, je za vaterpoliste iluzija. Na tem prvenstvu bodo nastopile reprezentance Italije (olimpijski, svetovni in evropski prvak), Hrvaška (tretja na zandi olimpijadi), Španija (zlato v Atlanti), Grčija (peta v Atlanti), Jugoslavija (osma v Atlanti, drugače pa olimpijski, svetovni in evropski prvak). Ce bi bili na Sredozemskih igrah še Madžari in Američani, bi lahko tem igram mirno rekli svetovno prvenstvo. OKS pa se jc seveda odločil drugače in vaterpolski zvezi "omogočir nastop na SI, toda na lastne stroške. • Jože Marinček SMUČARSKI SKOKI USPEŠEN ZAČETEK SEZONE Gorenja Sava, 30. maja - SSK Servis Debevc iz Mengša je v skakalnem centru na Gorenji Savi v sodelovanju s SK Tnglavorfl uspešno organiziral odprto prvenstvo občine Mengeš v smučarski!1 skokih. To tekmovanje je bilo za skakalce Mengša zelo spodbudno, saj se jim je uresničila velika želja, dobiti kombi I [>revoze kemovalcev in trenerjev. Ključe kombija jim je pred* astnik, obenem pa glavni pokovitelj skakalcev Mengša Servis Debevc iz Mengša. Tekmovanja na K-22 metrov se je udeležilo 41 tekmovalcev # osmih slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli Kranjčani« najboljši domači tekmovalec je bil Rok Benkovič na šestem mestu. Najmlajši tekmovalec je bil tudi domači skakalec, 5 in pol' letni Grega Skok. Ekipni pokal je odšel v Kranj. Tekmovalci s° bili bogato nagrajeni, za kar so poskrbeli številni pokrovitelji, ki s* jim vodstvo in skakalci "Servis Debevec iz Mengša" najtoplej6 zahvaljujejo jih naprošajo za nadaljnje sodelovanje. Rezultati: 1. Žiga Pelko 211,1 T, 20,5 in 20,5 m, 2. Peter Žiben 199,1 T 18,5 in 20 m, 3. Miha Jošt 197,5 t, 20 in 19 m, 4. Matevž Šparovec (vsi Triglav) 190,3 t, 18.5 in 19 m; 5. Sašo Radič (BTy Ljubno) 189,2 t, 19,5 in 18,5 m;6. Rok Benkovič (SKK Servi5 Debevc Mengeš) 187,9 t, 18,5 in 18,5 m. Ekipno: 1. Triglav I 607,' točke, 2. Triglav II 551,7 točke, 3. ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina Bohinj 542,5 točke. * Janez Bešter TE NIS TRIGLAV V FINALU Kranj, 3. junija - Tenisači v slovenskih ligah so končali redni dej prvenstva, Zdaj jih čaka še igranje končnice. Gorenjci so igra1! tudi tokrat vidno vlogo, saj imamo finalista v prvi ženski in dru# moški ligi. Tenisačice Triglava so se uvrstile v finale, čeprav so v rednem delu prvenstva dvakrat izgubile, tudi z drugim finalistom Slovanom, ker takrat ni igrala Barbara Mulej, ki je bila » Parizu,. Igrala je kvalifikacije za odprto prvenstvo Francije. Pri* zato imajo Triglavanke v finalu veliko možnosti za uspeh. Včeraj pa je bil znan kraj finalnega obračuna. . Tudi igralci Merkur Protenexa so finalisti druge lige. Redni de' so končali brez poraza. Njihov nasprotnik v finali so Žalčani, ki P* nimajo nobene možnosti za zmago, saj so Šenčurjani enostavni Eremočni. Le bi že letos igrali v prvi B ligi, bi bili najresnej5' andidat za naslov prvaka. Sicer pa je zanimivost druge lige to,d8 v njej igra večina slovenskih reprezentantov. Izidi zadnjega kroga: 1. liga ženske: Slovan : Velenje 2 ■ , Branik : Triglav 1 : 2. Prvi je brez poraza Slovan z 10 točkami' drugi je Triglav, ki jih je osvojil šest. 2. liga moški: Brežice ' Merkur Protenex 2 : 7; Kamnik : Svoboda 7 : 2, Krka : Brezina : 3. Merkur Protenex je prvi s petimi zmagami. Druga je Krka, tre" Kamnik. • Martin Dolaru NERESNOST SLOVANA ' Kranj, 3. junija - S prvenstvom so končali tudi v drugi B mo$ ligi. Žal je v zadnjih dveh krogih prišlo do neresnega Pr*s!°a'j,, mladih Ljubljančanov, ki niso igrali tekem v Radovljici in DuPAej Najbolj žalostno pa je, da bodo Slovanovci ostali nekaznovani, matična organizacija ne bo kaznovala nikogar, druga B ' & enostavno ni tako pomemben člen ligaških tekmovanj. . °ker Prav zato bo ekipa, ki bo napredovala, znana kasneje, komisarja lige vseeno čaka šc nelcaj dela. in.n Rezultati zadnjega kola: Duplje Gostišče Grmač - Slovan 1U ' 0 b.b.; Jezersko - Hrvatini 26 : 23; DOM Žabnica : Alples Pohislv 24 : 16; CHIO Besnica B : Šešir 22 : 24. • M.D. HOKEJSKO NAGRADNO VPRAŠANJE , V majski hokejski prilogi JESENICE smo postavi« tajjj nagradno vprašanje, kdo jc hokejist, ki mu je uspc osvojiti vse dosednje slovenske hokejske zvezdice. /je Napačnih odgovorov na zastavljeno vprašanje skorajda K dva) nismo prejeli, kar dokazuje, da Gorenjci ploven hokejsko sceno dobro poznate. Prejeli smo več kot tn ^. pravilnih odgovorov, ki so se glasili, da je to Elvis BeŠlagiv ^ oo v novi sezoni spet igral na Jesenicah. Med P^J?'fl0 dopisnicami smo izžrebali pet nagrajencev, to pa so: '• ,'f,z Uzar, Potarje 26, Tržič 2. Igor Rcner, Sorska 3, Kranj, 3- J«'*j Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Škofja Loka, 4. **°J^ Rozman, Črnivec 25a, Brezje in 5. Andrej Onič, Gorska v 4, Jesenice. lahko Za nagrado prejmejo dopis, s katerim bodo ><* y brezplačno obiskali eno (katerokoli) hokejsko tekm dvorani PodmeŽakla v novi sezoni 1997/98. KOLESARSTVO GORENJCI USPEŠNI NA DOLENJSKEM Kranj, 3. junija - V Novem mestu je bila dvodnevna d,jjjabili Veliko nagiado Krke Telekoma. Kolesarji Save in Bleda m uspešni, Rajko Petek pa je bil četrti med amaterji. Rezultati f C: 1. Grega Bole (Bled), 2. Vid Ogros (Bled), 3. Sašo n 3 (Bled); dečki B: 1. Tadej Stolič (HIT), 2. Janez Rozman (?avJajši Aleš Jereb (Bled); dečki A: 1. David Rozman (Sava Kranj).' j); mladinci: 1. Boštjan Krevs (Lenart), 7. Rok Remic (Sava * starejši mladinci: 1. Darko Mrvar (Radenska Rog). ■ ' . oajk° Jalovec (Sava); elite: 1. Boštjan Mervar (Krka Telekom). *-^ki je Petek (Sava Kranj). V Novem mestu je bila tudi cestna dUT*' -^e štela /a Pokal Slovemje. Bila je kategorizirana in jc P""",,, Mart*!1 za svetovno [akottno lestvico. V katej Derganc (Fior Italija). Rezultati: 1 Bo Remic (Sava Kranj); starejši mladinci: 1 Dciganc (Fior Italija). Rezultati: 1 Boštjan Krevs (I <-IK,ly■ ,„jna Remic (Sava Kranj), starejši mladinci: 1 Kado Rogina ('c ,,;ior Ptuj), 2. Marko Žepič (sava Kranj); elite: 1 Martin Dcrgan Ita), 6. Rajko Petek (Sava Kranj). • M. Kavaš JUBILEJ ŠPORTNEGA DRUŠTVA RATEČE • PLANICA ima v Ratečah bogato in pestro zgodovino. Šport Pi!a?ica> 3* junija • Planica z mogočnimi čakalnicami, tekaške proge v Ratečah in Jamarju ter drugi športni objekti vedno znova in znova privabljajo Ratečane, da sledijo znanemu reku "Zdrav duh v soravem telesu". Prav Planica z mogočno 185-metrsko Velikanko v ozadju je bila najbolj prime-£n kraj za sobotno slavje ob 75-letnici športnega društva Rateče - Planica. Člane društva in g0Ste je podravil predsednik Ivan Mežik, v imenu občine Kranjska Gora P* jim je čestital predsednik občinskega sv*ta Jože Zupančič. Zgodovina društva je bogata in pestra, v *en 75 letih ni manjkalo uspehov, neuspehov, vzponov in padcev. Več tekmovalcev je Bilo udeležencev največjih svetovnih tek iger, predvsem v »kih. V društvih je movanj in olimpijskih smučarskih tekih in skokih, danes 159 članov, ki so združeni v štirih sekcijah: za smučarske teke in skoke, za kegljanje na ledu in za nogomet. Pri društvu je tudi zelo močna sodniška ekipa, ki prostovoljno sodeluje pri izvedbi različnih športnih tekmovanj, zbrani denar pa nemenil za tekmovalce. Člani društva tudi skupaj s Turističnim društvom Kranjska Gora skrbijo za tekaške proge v Gorenjesavski dolini, kar precej denarja so namenili tudi za nabavo teptal-ca, s katerim urejajo proge. Poleg tekmovalcev je med člani tudi precej zanimanja za rekreacijo. Zbirajo se na večnamenskem igrišču, ki so ga zgradili sami člani kluba, poleg tega imajo tudi Trim kabinet. IJiNIŠTVO BLAŽ KALAN PETI (jr^ranj» 3. junija - V Ribnici na Dolenjskem je bil na sporedu mlarr 8 Pokala Slovenije v dresurnem jahanju za člane in val ■ nce' Dvodnevnega tekmovanja so se udeležili tudi tekmo--nj. V najtežji nalogi Prix St. Georges VVhisperjem uvrstil na tretje mesto z ^1C1 in tekmovalke KK Kranj. V najtežji nalogi Prix St. Georges »^Kranjčan Blaž Kalan z VVhisperjem uvrstil na tr« radinom 8' točir r ~ *."w"-ltu,tR' 111 Lauisiavum r-iiuusuin Fawory Capriolć 5 Ij Llpica. Kranjčani so imeli predstavnike tudi v odprti nalogi L Jer se ie Saša Pegam s Picasom uvrstila na 5. mesto in za svoj 84j ♦ V J Iaz ^a'3" z »nisperjem uvrsiu na ireije mesio z Grad p *mi' Za Ev8enom Bubničem z Gradinom 872 točk KK trM *f restranek in Ladislavom Fabrisom Fawory Capriola 847 Liuhr 478 točk- Zm'agal Je Aleš Peterlin s Štrumfom KK tudi-303 S 584 točkarni- Kranjčanka Dana Greif je nastopila dobS dj° "la 5-8 t0-k' Đana Greif S FaJansom Pa na 11, mesto in Mubija ie^v' kate8°riji A5 in zasedla 1L mesto s 447 točkami, zmagala pa ' vesna Pavlic s Štrumfom KK Ljubljana, za nastop je bila Ep« s 492 točkami. Za Kranjčana Blaža Kalana je bila v svpi1C1 zadnJa preizkušnja pred nastopom v tekmovanju ; etovni pokal, ki bo 12. junija v Lipnici. V Ribnici je bi 0J."a organizacija in vsi nastopajoči so se dobro počutili in ..."Ubili, da se bodo tudi v prihodnje radi udeležili vseh za bila tekm °vanj, ki bodo v Ribnici, v mestu znanem po suhi robi. Nenad Antonič ROLANJE NAKLANCI USPEŠNI hitro rf none> 3. junija - V nedeljo se je na tekmovanju v i,, §t;-nem r°lanju za pokal Alpe - Adria zbralo 143 tekmovalcev Korošk P?kraJ'n: Furlanije - Julijske krajine, Benečije, avstrijske p0r. ke in iz Slovenije. Letos so tekmovanje organizirali v uSpcPnonu v Italiji. Slovenci, predvsem pa Gorenjci smo pokazali Hlad'611 u astoP- Tako jc pri mladinkah slavila Tjaša Oblak, pri član lncin je prvo mesto ubranil Janez Fcrlic, v elitni kategoriji Pole v Pa je s'avil Aleksander Gros (vsi iz kluba ASA NAKLO). AbraL zmag pa smo osvojili tudi dve drugi mesti: Andreja (Mursk°vič (piruc,a Domžale) pri mladinkah, Davor Sijanec Manud ^ODota) P" mladincih in tri tretja mesta: Bogdan Sobota\ (Lendava) pri začetnicah, Jasna Santavec (Murska kadetib kadctinJah in Jaka Vinšck (ASA NAKLO) pri pokraii' Pno so °a tem tekmovanju zmagali tekmovalci iz )W./lnc F"rla nija - Julijska krajina, drugi so bili tekmovalci iz Je> tretje mesto pa smo zasedli Slovenci. • A. Gros visoko in naklo t(*rni v",r;iJU,,lja *AiN Irisia ,eniške mu na rolerjih. V petek, 6. junija, ob 16. uri bo v za poi,0!1 ^TCcnšču Rapa na Visokem tekmovanje za vse kategorije tekmnu. lc R°deo, 13. junija ob 16. uri pa bo na Okroglem kovanje za Pokal Kavka bara iz Kranja. • J.K. a"J» 3. junija - ASK Triglav Kranj organizira dve zanimivi ŠAHISTI IN STRELCI V ŠKOFJI LOKI upoko$n,^.°^"\3.' JuniJ." 'x.Sa[list-i gorenjskih društev »on« >kof Kam Mari^nrl10 Prvenstvo. Za Kamnik so igrali Albin Štrajhar, Podo7. x ,8nnc- Franc Ravnikar, Pavla Košir in rezerva Lado s£ftk. • M. Ogrincc tekmovanje t >onov "CCV S° .tckmova» v Škofji Loki in Kamničani K**«-? omagali. V pospešenem šahu so sodelovala moš i, Rado' ii so pi na d'rla "*10V' S katerimi so '8ra^ neodločeno. Uvrsbli so se OKOtlP I L V |-W|A,OVUVIII -""I" iJV JUUUiV; ¥ Miti IMV11T Kamnikr v' Krania- Radovljice, Jesenic, Žirov, Medvod i SknfJi » Ka'iiničani so premagali vse nasprotnike, razen so moštva in imovanje v streljanju z vojaško.puško na .-*uaijo 200 metrov in z 20 konkurenčnimi streh jpa JO ?W.irala Strelska družina Kopačcvina s Trate. Te^OVaU * flani strelskih in lovsk.h družin. Pripadniki S^eMke M«ke in policije ter ljudje, ki jih vese . stre stvo. Tekmovalo e 18 moštev, fted Članicami posamično je zmagala Zora Lavnnc (SD D fa Po?end [yaSko) , krogi od 200 X°>h, med moškimi pa so bili naboljš. Janez Mrku fijoru) 189, Slavko Frece (Celje) 186. ^ojM^Mam) 184 Pavle Jereb (Kopačcvina) 183, Jože UrficfT^) l« H Med člani ekipno na so bili najuspešnejši Mons550 kr°gov od 600 možnih, Čclje s 539 krogi in Kopačcvina s 52" *r°gi- • A. Oman VATERPOLO LRIGLAV ZMAGAL ^r8ani"f;a.3, jl,In> * v Mariboru ie i V Mariboru je domači klub Probanka ?rez prave C 1! 10 va,crPolsko tekmovanje za dečke do 15 let. ki jc tck' K°nkurence je slavilo prvo moštvo Triglava i/ Kranja, °svoijii T„\C Pr,c,magovalo z dvoštevilčno razliko. Drugo mesto je J" '"glav II, tretji pa ,e Tivoli. • J.M. Omenimo še, da pri društvu zelo uspešno delujeta ekipi kegljavcev na ledu, ki nastopata na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, nogometaši ekipe Rateč pa sodelujejo v ligaškem tekmovanju s koroškimi klubi. Na sobotnem prazniku v Planici so podelili tudi največ priznanj. Prejeli so jih živeči predsedniki: Alojz Mlinar, Franc Makovec, Stane Pagon, Jože Kavalar in Franc Žerjav, "olimpijci": Janez Mlinar, Alojz Kerštajn, Jožko Kavalar, Robert Kerstajn in Branko Dolhar ter še nekateri drugi zaslužni člani: Vladimir Petrič, Jože Osvald, Franc Makse, Franc Kejžar ter krajevna skupnost Pateče Planica m sponzorji. • J. Rabič TRIATLON Zmagovalec na kolesu Triatlonci v Železnikih ZMAGALA NAKRSTOVA IN HOČEVAR Železniki, 3. junija - Plavalni bazen Železniki in Bojan Leben sta organizirala v soboto v Železnikih tradicionalno tekmo za slovenski pokal Sprint 97, na katerem je tekmovalo 50 moških in dve ženski. Bojan Leben je povedal, da je potekala tekma v redu, da pa je treba marsikaj razrešiti v biatlonski organizaciji. Rckreativcev, posebno mladih je vedno manj, vse sili samo ven, na tuja tekmovanja. Če bomo biatlon uničili doma, ga tudi zunaj ne bo, je dejal. Za pomoč pri organizaciji tekme se je še posebej zahvalil podjetju Domel, občini Železniki, krajevni skupnosti Železniki, Turističnemu društvu Železniki in Klubu študentov Selške doline. Med moškimi je bil absolutno najboljši Grega Hočevar (Trisport Ljubljana) s časom 56,40. Zmagal je predvsem na račun dobrega kolesarjenja. Triatlon je namreč obsegal 750 metrov plavanja v bazenu, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka. Drugi je bil Igor Kogoj, tudi Trisport, s časom 57,07, tretji pa Klemen Zevnik (TK Ribnica) s časom 57,23. Med dekleti se je po dveh letih spet pojavila na tekmi Nataša Nakrst (Trisport), ki je prepričljivo zmagala s časom 1,9,34, druga pa je bila njena klubska tekmica Meta Batis, ki je dosegla čas 1,16,49. • J.Košnjck EVROPSKI POKAL - ETU PRESTIGE CUP DAMJAN ŽEPIČ ŠESTI Bibione, 3. junija - V Bibionu je bila tretja tekma evropskega pokala v triatlonu - ETU prestige cup, na kateri je sodelovalo 228 tekmovalcev in 20 tekmovalk iz osmih evropskih držav. V elitni konkurenci so se opd devetih Slovencev najbolje znašli Damjan Žepič (Emona Merkur), ki je zasedel 6. mesto. Mitja Mori 13. in Domen DenŠa 18. mesto. Med tekmovalkami pa je Mateja Šimic zasedla 3. mesto. Tekmovalci so morali najprej preplavati 1500-metrsko razdaljo, kjer jc bil najhitrejši Italijan De Faveri; Žepič, Denša in Mori pa so priplavali v glavnini z dvema minutama zaostanka. Na krožni 40-kilometrski progi sc vrstni red tekmovalcev ni bistveno spremenil, tako da je o končnih uvrstitvah odločal tek, kjer si je Žepič z najboljšim časom pritekel 6. mesto, Mori 13. mesto in Denša 18. mesto. Končni vrstni red: (moški): 1. D. Maraja 1:54,06; 2. V. Favotto 1:54,57 (oba Ita); 3. P. Gazdag 1:55,06 (Madž)... 6. D. Žepič 1:59,06; 13. M. Mori 2:00,42; 18. D. Denša 2:01,49; 30. E. Pečnik 2:07,26; 35. J. Lovše 2.08,42; R. Rozman 2:13,59; 74. J. Tanko 2:23,25; 92. A. Škrlcp 2:31,14 (vsi Slo). (ženske): 1. F. Tibaldi 2:07,16; 2. S. Ricco 2:07,43 (obe Ita); 3. M. Šimic 2:08,54 (Slo). • Nina Podvrščck ŠOULA KAR 230 KILOGRAMOV Kranj, 28. maja - Sportmarket in Zveza za triatlon moči Slovenije sta minulo soboto v dvorani fitnessa Sportstudio pripravila 1. državno prvenstvo v "beneh pressu" (tezno leže). Tekmovanja so se udeležili tako specialisti za to panogo kot številni ostali triatlonci moči. Na atraktivnem tekmovanju, ki si ga je ogledalo veliko privržencev tega športa, je največji aplavz požel Jeseničan Ljubo Soula, ki je v absolutni kategoriji nad 125 kilogramov popravil svojo rekordno znamko na 230 kilogramov. Prav tako je dobro formo pokazal absolutni državni prvak v triatlonu moči Skofje-ločan Primož Štajcr, ki je s 167,5 kilogrami zmagal v kategoriji do 90 kilogramov. Državni prvaki v pstalih kategorijah pa so postali: do 56 kg - Roman Vene (FS Sport Škofja Loka) s 55 kilogrami, do 60 kg - Zoran Grohar (Burin Ljubljna) s 105 kilogrami, do 67, 5 kg - Matjaž Valenčič (Popaj Kranj) s 120 kilogrami, do 75 kg - Marko Mršek (Postojna) s 115 kilogrami, do 82,5 kg - Boštjan JuvančiČ (Panter Ljubljana) s 160 kilogrami, do 100 kg - Igor Mrak (Popaj Kranj) s 167,5 kilogrami, do 110 kg - Sašo Petrovič (Popaj Kranj) s 180 kilogrami in do 125 kg - Zvone Bezinovič (Popaj KranO s 170 kilogrami. V ženski kategoriji do 67,5 kg je zmagala Katja Smitek z 72,5 kilogrami. • V.S. ŠPORTNO PLEZANJE NOV VRHUNSKI VZPON MARTINE ČUFAR S ponovitvijo Deklice (8b+) v Mišji peči je Martina Čufar ponovno dokazala, kam sodi. Kranj, 3. junija - Naša najboljša športna plezalka je v vrhunski formi. O tem ni nobenega dvoma, saj mojslranška plezalka to potrjuje na vsakem koraku. Dober mesec ie minil, odkar je uspešno preplezala Chiquito v Mišji peči. Smer, ki je sedem let nosila oceno 8b+. Po njenem vzponu so nekateri gledali smer malce drugače. Kakorkoli že, za sosednjo smer "Kaj ti je deklica?", ki jo je istega leta kot Chiquito prvi splezal Srečo Rehberger (1990), je bilo potrjeno: ta je 8b+. Zdi se, da so njeni vzponi v naravnih plezališčih opravljeni mimogrede. Kot nekakšen sestavni del treninga, ki ga opravlja nadvse resno. In res Martini Čufar ni preveč do tega, da bi dneve in dneve visela v težkih smereh. Vse svoje najtežje smeri je sprelazal zelo hitro. Tako je bilo lansko leto, ko je kot prva Slovenka zmogla čisto desetko, tako je bilo tudi letos pri Chiquiti in nič kaj drugače tudi pri Deklici. Prvič je bila v smeri 24. aprila, ko jo je z varovanjem od zgoraj temeljito proučila. Sledil je odhod v južno Francijo, kjer je imela v programu izključno plezanje na pogled. V štirih dneh je v Volxu, Orgonu, Orpierru in Chatouverju splezala na pogled 38 smeri težavnosti do 7b+. Med njimi omenimo npr. izredno znano in lepo smer Les Coulurs du Charme (30 m, 7b+) v Chatouverju in smer Hueco (7b+) v Volxu. Ta 23 metrov visoka smer se prevesi za skoraj 10 metrov in ima samo 4 svedre! Po vrnitvi iz Francije je v Mišji peči med ostalim na pogled ponovila smer Oro puro z oceno 7c (to je bila njena peta smer na pogled s takšno oceno) v drugem poskusu pa še Rock'n roll (7c/c+). V Deklici je drugič z varovanjem od zgoraj poskusila 15. maja in samo enkrat ji je spodletelo. Slaba dva tedna kasneje, 28. maja, je poskusila smer splezati od spodaj. Takrat je pod zadnjim previsom pod vrhom smeri naredila nepotrebno napako. Vrnila se je že naslednji dan in smer splezala v prvem poskusu. To je bila njena sicer 12. smer z oceno 8a ali več, od tega sta dve z oceno 8a+, ena 8a+/b in tri smeri 8b ali več. Bera, kakršne nima prav veliko plezalk na svetu. In če povemo še enkrat: samo peterica med njimi je zmogla 8b+, poleg Čufarjeve še Lynn Hill, Susi Good, Robyn Erbesfield in Mia Axon. Vendar tekmovanja so tista, ki jim Martina Čufar (pomagajo ji sponzorji Inntal, Zavarovalnica Triglav, Five Ten, članica pa je tudi Kluba Exoterm Slovenskih novic) daje večjo veljavo. Po 4. mestu na mednarodnem boulder mastru v Clamecvju in po zmagi na prvi tekmi državnega prvenstva v Kranju jo zdaj prihodnji konec tedna čaka še druga tekma DP v Pivki, potem pa odhaja v ZDA, kjer bo 22. junija Master v San Diegu v okviru vsakoletnih Extreme games. Zaželimo ji kar največ uspeha preko velike luže. • Tomo Česen ZAČETEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA MLADIH Kranj, 3. junija - V nedeljo, 25. maja, se je začelo v Kranju letošnje državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše in srednje kategorije. Na umetni steni v športni dvorani na Zlatem polju je Komisija za športno plezanje organizirala letošnjo uvodno tekmo. V celodnevnem sporedu se je zvrstilo 70 plezalcev in 42 tekmovalk v štirih starostnih kategorijah. Tako kot vsako leto je bila tudi letošnja prva tekma zanimiva zato, ker dobršen del tekmovalcev prestopi v višjo kategorijo. Ponovno se je pokazalo kronično majhno število deklet v kategoriji kadetinje, saj so nastopile samo tri tekmovalke. Pozornemu opazovalcu pa ni ušla še ena zanimivost, tekmovanje je potekalo ob odsotnosti plezalcev AO Kranj, saj iz neznanih razlogov odgovorni niso pravočasno registrirali tekmovalcev, niti jih niso prijavili za tekmo, ki je potekala tako rekoč na domačem terenu - steni. Nedeljska tekma je bila tudi zadnji domači nastop najboljših pred odhodom na drugo tekmo evropskega mladinskega pokala v Dortmundu, 31. 5. in 1. 6. Po nedavnem odstopu Toma Česna z mesta selektorja mladinske reprezentance, je na njegovo mesto začasno kot v.d. prišel Rudi Lončarič. Že takoj na začetku je imel nekaj težav pri sestavi reprezentance v dveh najmočnejših in zelo izenačenih kategorijah dečkov. Po dodatnem plezanju za izbor v Kranju in kasneje še v Slovenski Bistrici so v Dortmund odpotovali: Matej Sova (SPO Tržič) in Sašo Koželj (PK Škojfa IQka) pri mladincih, Boštjan Potočnik (AO Impol), Uroš Grilc (ŠPO Radovljica), Matjaž Jeran (AO 1 j. Matica) in Primož Žitnik PK Škofja Loka) pri dečkih A, pri dekletih v isti kategoriji Saša Truden (ŠPO Tržič), Blaža Klcmcnčič, Katarina Štremfelj in Eva lušar (vse PK Škofja Loka), v najmlajši kategoriji pa Tomaž Valjavec in Klemen Bcčan (ŠPO Tržič) ter Blaž Rant in Anže Štremfelj (PK Škofja Loka) pri dečkih ter Špela Žula (ŠPO Radovljica) ter Lučka Franko (PK Škofja Loka) pri deklicah. Rezultati iz Kranja: cicibanke: 1. Sam ari t ha Hrušovar (Posavski AK), 2. Katarina Malovrh (ŠPO Tržič), 3. Asja Gosar (Akademski AO); cicibani: 1. Miha Škof (AO Lj. Matica), 2. Renato Štibler (AO Impol), 3. Jernej Modrijan (AO Žiri); ml. dekllicc: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Polona Šantelj (ŠD Pivka), 3. Teja Oman (ŠPO Tržič); ml. dečki: 1. Andrej Trošt (AO Lj. Matica), 2. Nejc Česen (PK Škofja Loka), 3 Kristjan Pranjič (ŠPO Ribnica); st. deklice: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Teja Oman (ŠPO Tržič), 3. Lučka Franko PK Škofja Loka); st. dečki: 1. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 2. Blaž Rant, 3. Aleš Česen (oba PK Škofja Loka); kadetinje: 1. Blaža Klcmcnčič (PK Škofja Loka), 2. Saša Truden (ŠPO Tržič), 3. Eva Tušar (PK Škofja Loka); kadeti: 1. Boštjan Potočnik (AO Impol), 2. Primož Žitnik (PK Škofja Loka), 3. Erih Obrez (AO Celje). • A. S. SEMINAR ZA SODNIKE Odbor sodnikov pri šahovski zvezi Slovenije razpisuje sodniški seminar, ki bo od 13. do 15. junija 1997 v hotelu Merx - Kozjak v Radljah ob Dravi. Seminarja se lahko udeležijo polnoletni državljani Slovenije, ki želijo postati šahovski sodniki, ki želijo napredovati v Državne šahovske sodnike. Informacije in prijave do 6. junija 1997 po tel.: Aleš Drinovec, 064/ 471-375. • A. D. Nič lažjega! Drugi telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 je cenejši za 30%. Poravnali ga boste v šestih obrokih. Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 0 8 0 8 0 8 0, kjer vas bomo z veseljem informirali o možnostih za pridobitev ISDN priključka in dostopa do interneta. Nič lažjega! Drugi telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 je cenejši za 30%. Poravnali ga boste v šestih obrokih. Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 0 8 0 8 0 8 0, kjer vas bomo z veseljem informirali o možnostih za pridobitev ISDN priključka in dostopa do interneta. Telekom^ Slovenije PE Kranj V Mostah krajani zaprli cesto (^mMoJMMGLAS vsak torek in petek Ker se okrog šole dogajajo nepravne stvari V vodstvu KS Moste so ocenili, da odgovorni niso upoštevali zahtev o nadaljnjem obstoj« popolne osnovne šole. Zato so v soboto uresničili napoved iz odprtega pisma in sredi dneva i* eno uro zaprli regionalno cesto. Moste, 2. junija - "Okoli naše šole se dogajajo nepravne stvari; žal smo se prisiljeni za zagotovitev zakonitosti in pravnosti poslužiti protestnih akcij, dokler se zadeve na uredijo. Za začetek bomo opozorilno zaprli promet skozi Moste, in sicer v soboto, 31. maja, od 9. do 10. ure." Napoved so tudi uresničili. Čeprav so namero prijavili, dovoljenja za zaporo pa niso dobili, so v soboto dopoldne cesto zaprli. Okrog sto krajanov Most, Suhadol in Žej se je zbralo s protestnimi napisi pred šolo na regionalni cesti in za eno uro protestno zaprlo promet. Zaporo, ki so jo prijavili, vendar niso imeli zanjo dovoljenja, so napovedali v odprtem pismu konec maja, ko so na zboru krajanov neprijetno presenečeni ugotovili, da so izigrani. Ocenili so namreč, da sta jih občina Kamnik in Ministrstvo za šolstvo in šport izigrala zaradi postopne selitve šole iz krajevne skupnosti Moste. Da se čutijo ogoljufane so krajani poudarjali tudi med sobotno zaporo. Šolo v Mostah, v kateri imajo dvoizmens-ki pouk, so pred petdesetimi leti začeli sami graditi in so jo potem tudi zgradili. Ob spre- hločitev iz občine Kamnik Na jutrišnji seji občinskega sveta se bodo odločali o izločitvi KS Komenda, Moste in Kril iz občine Kamnik in o ustanovitvi samostojne občine Komenda. V soboto so v Mostah to pobudo iz KS Komenda komentirali kot taktično potezo in pretvezo, ki ji v Kamniku pritrjujejo, da bi se tako "znebili" odvečnega balasta, saj na ta način občinski proračun ne bi bil še prihodnjih pet let obremenjen s šolstvom s tega dela sedanje občine Kamnik. ornega Ornega Kranj, Staneta Žagarja 32, 4000 Kranj Tel.: 064 331 610, fax: 064 331 264 Trgovina in servis: 064 331 263 Velika izbira originalnega potrošnega materiala za opremo EPSON, Hevvlett Packard, IBM, Lexmark, STAR, FUJITSU, CANON CD ROMI od 9.500,00 SIT dalje. Diskete od 84,00 SIT dalje. Zvočne kartice od 5.500,00 dalje. Modemi od 5.290,00 dalje. Računalniki od 119.000,00 dalje. Ugodni plačilni pogoji, odloženo plačilo, krediti, dostava na dom. 36 mesecev garancije na računalniško opremo. Diskete BASF, MAXELL, SONY, DYSAN, 3M, Fuji Trakovi SONY, FUJI Boxi za diskete in CD Kabli in preklopniki vseh tipov Pokrivala, zaščitni filtri, stojala in računalniške mizice Računalniška oprema DIAMOND, monitorji DIAMOND Tiskalniki EPSON, STAR, HEVVLETT PACKARD Multimedia, CD ROMI zvočne kartice, zvočniki Računalniške blagajne PCU čitalniki črtne kode, Spectra Phvsics, PERSCON, PCU, PSC Predali za denar, displavji za stranke V Komendi so pred kratkim začeli z gradnjo telovadnice. jemanju sporazuma o razvoju šolstva leta 1982 so ugotovili, da je treba zagraditi še prizidek k šoli, sporedno pa naj bi, če bi se tako izkazalo, bila zgrajena tudi osemletna šola v Komendi. Od 1986. do 1991. leta so v Mostah potem tudi z referendumskim samoprispevkom zbrali denar za izgradnjo prizidka za normalno osemletno šolanje. Še danes, poudarjajo v vodstvu KS in poslanci občinskega sveta iz Most, imajo od takrat 10 milijonov tolarjev. "S tem in z denarjem od ekološke rente za prckladalno postajo v Suhadolski jami za dve leti, bi lahko zgradili prizidek s štirimi učilnicami, če bi tudi ministrstvo prispevalo svoj del, do tretje gradbene faze. Skratka, nobenih razlogov ni, da popolne osnovne šole v Mostah ne bi obdržali in jo usposobili po normativih, kakršni veljajo," je bilo slišati med protestom v soboto dopoldne. Vse bi bilo v najlepšem redu, če se ne bi na podlagi razprave, ki je bila v začetku maja v Mostah o racionalnem uresničevanju 9-letnega šolanja v občini Kamnik, za sejo občinskega sveta v Kamniku župan kot kaže odločil in predlagal devetletno šolo v Prednost ima pouk v Mostah O dogajanju v Mostah in na Komendskem smo povprašali tudi lupana Toneta Smolnikarja. "Ze na pogovoru v Mostah sem povedal, da moram0 izhajati iz strokovnih analiz. Takšno analizo o raZv°lU Šolstva je izdelala pooblaščena organizacija. Pa tudi drU8l podatki kalejo, da je Število prebivalcev in učencev v Komendi bistveno večje. Zato sem moral občinskemu svetu predlo liti takšno gradivo. Zavedam se, da občinski sve predlog lahko spremeni. Za to ima vse legitimne pravic* , Res je, da je občinska skupščina sprejela prioritet**1 program izgradnje šolskih objektov, vendar se je potem Zgodil zakon o 9-letnem šolanju, ki spreminja usmeritve vsej Sloveniji ne samo v občini. Zato ocenjujem, da s0t zahteve krajanov s protesti neprimerne, saj ni nikakršne dokončne odločitve. Že v predlogu o investiciji pa je v prVl točki poudarjeno, da se mora prednostno odpfaVl dvoizmenski pouk v osnovni Šoli v MostahP Na vprašanje, kako komentira začetek gradnje tel°" vodnice, je lupan rekel: "Gradnja telovadnice še nič ne pomeni. Komendčani so svojim denarjem začeli graditi do tretje gradbene }°jk Nisem podpisal nobene pogodbe, razen pisma o namen, a bomo v osnutek občinskega proračuna za leto 'v vključili 7 milijonov tolarjev, ker je bilo le leta 1994 menjenih 16 milijonov v občinskem proračunu in ker M IS gradbeno dovoljenje izteklo, če se gradnja ne bi začela. tt pa to z ničimer povezano z devet oziroma šestletno šolo- O pobudi za izločitev iz občin Kamnik pa: u "Pripravljamo strokovno stališče in ga bomo VOSrtaOj na seji sveta, čeprav še nimam strokovnih stališč, nttsM 1 da je to legitimna in ustavna pravica občanov." Vprašanje: Naštejte tri dalmatinske otoke: i. i. Priimek in Ime:....................................................... Naslov:.................................................................... 13- krajani Komende na podlagi ker v njem ni predstavni v* izglasovanega samoprispevka. Suhadol, Most in žej Krajani krajevne skupnosti zahteve in ugotovitve, da r> Komendi in šestletno v Mos- Moste so zato v soboto do- za premišljeno politično ^ tah. Hkrati pa se je pred poldne zahtevali, da imajo še gravanje, so podkrepil' s.^y nedavnim začela tudi gradnja naprej samostojno oziroma podpisi na zboru krajanov ^ telovadnice pri šoli v Komen- popolno osnovno šolo, zahte- soboto z cnournim Pr0iC!Jar di, za katero zbirajo denar vajo pa tudi odstop sveta šole, zaprtjem ceste. • A. Ztf GORENJSKI GLAS+TA ODISEJ NAGRAJUJETA VSE jpoč.tnlce a njihovega kataloga MOJ! POLETJE ramo^SS^ *prcWe (od0OVOf lahk0 nQid0,e v katal°ou M0JE i Ll?a: vam prina5a mo2nost. da prejmete SUPER NAGRADO-7 dni počitnic v Tuniziji z letalom Žrebanje bo 21 6\ ^ podlagi 10. člena Statuta Dodb6 ^,ranJska Gora in na poolagii sk|epa Občinskega sve- a °bčlne Kranjska Gora o L^r" zbiranJu sredstev za S 0 ProJekta izgradnje razis-jojalno kaptaine vrtine za ter-^no vodo v Kranjski Gori z Krlf / 5~1997 objavlja Občina sanjska Gora naslednjo PONUDBO ^i£VLAGANJE V PROJEKT nSS?E RAZISKOVALNO KAPTAŽNE VRTINE V KRANJSKI GORI ponudnik vorfeKraniska Gora. Kolod-°rska 1a, 4280 Kranjska Gora predmet ponudbe SH8 \ pr°Jekt Uvedbe SP alno kaPtažne vrtine za ,maino vodo v Kranjski Gori. Občina Kranjska Gora bo v drugi polovici leta 1997 z namenom ugotovitve dejanskega obstoja termalne vode na njenem območju začela z izvedbo razisko-valno kaptažne vrtine za termalno vodo. V ta namen je izvedla vse pripravljalne aktivnosti, pridobila potrebna dovoljenja za izvedbo projekta, v februarju 1997 izvedla javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo raziskovalno kaptažne vrtine in marca 1997 izbrala najugodnejšega ponudnika. Lokacija za izgradnjo vrtine je v Kranjski Gori na zemljišču med hoteloma Garni in Prisank, parcelna števila 141/1 k.o. Kranjska Gora. Zemljišče je v lasti Občine Kranjska Gora. Predračunska vrednost za izvedbo raziskovalne vrtine do globine 1700 m je 83.248.400 SIT. ELITNA KOŠARKARSKA TEKMA ZA MEM0RIAL JANEZA BANKA bo v soboto, dne 7. 6. 1997, ob 19. uri v Športni hali Kamnik med ekipama SLOVENSKE MOŠKE ALPSKE SMUČARSKE REPREZENTANCE VENERA, d.o.o., KOZMETIKA Ljubljana & ZLATARSTVO BANIČ Kamnik Organizatorji tekme so: Venera, d.o.o., Kozmetika, Ljubljana, Zlatarstvo Janez Banič, Kamnik, Športno društvo Policist, Kamnik Pokrovitelj: »K5M«EGLAS izkupiček od prodaje kart je namenjen Onkološkemu inštitutu Ljubjana. VABLJENI ! Možna je poglobitev vrtine do 2200 m. Občina Kranjska Gora bo kot nosilec investicije za izvedbo projekta vrtine prispevala zemljišče, pridobila dovoljenje ministra za uporabo vode, ki je podlaga za pridobitev koncesije za izkoriščanje vode in vložila del denarnih sredstev. Skupni delež občine v predračunski vrednosti projekta bo znašal 11.100.000 SIT oz. 13,3 % predračunske vrednosti projekta. Preostali del predračunske vrednosti ponuja v sovlaganje prednostno občanom Občine Kranjska Gora in pravnim osebam, ki delujejo na območju Občine Kranjska Gora. III. Najvišji možni delež sovla-ganja posameznega subjekta je 25 % predračunske vrednosti projekta. Najnižji možni delež sovlaganja posameznega subjekta je za pravne osebe 1.000.000 SIT in za občane 270.000 SIT. IV. S sovlagatelji bo Občina Kranjska Gora v prvi fazi sklenila pogodbo o sofinanciranju raziskovalno kaptažne vrtine. V primeru pozitivnih rezultatov vrtanja (ugotovitev dejanskega obstoja termalne vode, primeren za gospodarsko izkoriščanje) bodo sovlagatelji ustanovili gospodarsko družbo za izkoriščanje termalne vode. Obseg pravic sovlagateljev pri upravljanju družbe, delitvi dobička in drugih ugodnosti bodo odvisne od deleža vloženih sredstev.V. Interesente vabimo, da se oglasijo na Občini Kranjska Gora, Kolodvorska la, kjer bodo dobili dodatne informacije ter v primeru odločitve za sovlaganje v izgradnjo vrtine podpisali izjavo za sovlaganje v izgradnjo raziskovalno kaptažne vrtine v Kranjski Gori. VI. Veljavnost ponudbe Ponudba velja do 10.6.1997. ŽUPAN Jože Kotnik ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja svojo namero o prodaji: • kletnih prostorov Avtobusne postaje Tržič v Tržiču, Predilniška cesta 1, s površino 327 m2; • stavbe in pripadajočega zemljišča v Tržiču, Ste Marie aux Mineš 34 (nekdanji gostinski obrat APPOLO) s površino 113 m2 (stavbišče) in 384 m2 (funkcionalno zemljišče); • opremljenih prostorov prodajalne v Škofji Loki, Poljanska cesta 4, s površino 100 m2 (prodajni prostor) in 135 m2 (pomožni prostori); • opremljene Ribarnice DELFIN v Kranju, Tavčarjeva ulica 1, s površino 106 m2; • del stavbe in pripadajočega zemljišča Zgornja Kokra 48 (23/100), kar v naravi predstavlja del pritličja stavbe s površino 70 m2 in sorazmerni del zemljišča, ki v celoti meri 2737 m2; • opremljenih prostorov prodajalne v Kamni Gorici, Kamna Gorica 34, s površino 103 m2. Zemljiškoknjižno stanje nepremičnin je urejeno. Nepremičnine so naprodaj po načelu "videno - kupljeno". Prometni davek in druge stroške prodaje plača kupec. Kupec dobi nepremičnino v posest po plačilu celotne kupnine. Osebe, ki se želijo vključiti v postopek prodaje nepremičnin, morajo imeti svoj sedež v Republiki Sloveniji (pravne osebe) oziroma morajo imeti državljanstvo Republike Slovenije (fizične osebe). Kontaktna oseba družbe ŽIVILA KRANJ, d.d., je g. Jaka KORENČAN, tel. (064) 471-122. Razgovor je možno naročiti tudi v tajništvu družbe. Ta objava ne zavezuje družbe ŽIVILA KRANJ, d.d., da po opravljenih razgovorih z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji nepremičnin, ki so predmet te objave. 3< 2-c o O *&4 G cd O 00 > +■» >(/> Co O) T— ■2, E 8 0) ■f-« 0) a o a a o co -> co O CO 8 tri C? . 0) C O) o~° iS > c E o — a S a« Z. o 0) .5^ tj iti lil ^ > ra /o P- co K— 3 N C/5 O O J* >'N > O M - OD o. <2 « c 3 «3 > E $ 2 to a. Si a £ 2 "5 -iS o . S -o ™ aj S w lo|;f| K o Z cd ro 5 M. 2 g o r C N — O-Čo ra « m 8 ^ 3 O -M. U - O W r i C 0J >^ 6 w O . Sg N tO cd CD "O |fi o B O JO TJ O TJ *a H . •-=• C/J $& ' o — 2 .52. C3 CD > N C S| cdJ. t7>N * TJ CO (D N C C C N ' :=. — — — 9 č3 c > ran H o. 2 c£ c5 g >«s co a> en >rr^ > 'c (A a N > -* co ,r5 Č0-2 CD P 3 ~ O X) c 0) > ^ e ::«s > > > g o. S I ^ !8 w 0) c — co o. > 7= Ji 1.-7 D ™ E w g >n j 8 g -g aLjs § m >o > co "° ->- F o JLB 1 o S c. aj E S"o^ " o P c č ra._ o t ^ ^ o w> g n o ca E o £ a3 Z t3 • W O. E T3 ca >o Q) CO CO tO II Al fl CD « 6 i O o "S a> fl E co j: > c Si 2| • ca co o E "D O č« aj w kj o Ie l| ! «J m >._ a nj w 3 si* Iti ■s o. o n ^ o T) 8 .9 E KJ O o co > j* fl > c o._ E c o a > o a- !8 C3) > o š to >tj a č C.? « c? £ O •= co co o N n O ^ ca ^ ac - ^ 3"-o 0»N o Ul I O. D Ul z o ca O < -> >o o cc o o CL < Z > o -I UJ o Ul -o 03 S 1 l ui 5; Z o 0 5 1 i — (A n la o c H Sil KJ * O acj ^ r- ca G c ija «m oi -o o o- Hi tli (O 3 > lil t p « 3 W 2 ca ---o .k: E co . •t; .e "O *o co d) C g « C O "■o _ N 5 V) C .. s > o o a> Sb N ^ C0 c °* 3 * « 3 KJ *^ . C0 C T* C co x> m 8 S) m g) O j> o. ra ČB 11* 5 = S 4) —P XJ ČJ § C <0 li« 3 « « 8?« 22» "O CD CO Ki alt? w "S 0)" c o O co Ž*S ca co co - ?• čo f-"I W CD- 8.1.1 CD tO CD c Nro ro i o |Ib ^ « co S-8 3 C O _ JC i= 3 ta čb 2 c * > ca n cS o 2'E I silil o « £ to ° ^ 3 o o o C C O o ca n 3 S > Č N t g c ta o cd o o co •o o. co u E 3 3 N O (O kj iS 25 cd O TJ >2 ČD 2 o to ti Sto® ai g! tj a) ra E g ® ^Q-£ S o o to c o. iti KJ W 3 C g o.o f p w O > . g o ta c N 2 3 tD O >N co Bgo N OKJ 5 iti s i ® g 2 S2j2a o. a cd O g Sf tD §-Q.. > (0 . N 3 CT Q) - _ S c > E Ekj o o J2-SS tD 3 O COTJ .£ ^ ,c N ^ Č N 8 tO CD tD $ KJ > jp j5 a® fD g1 |3Sg Isti f 1 obrtnih Škofja Loka d.d. podjetje za gradbeno obrtne storitve tj 4220 Škofja Loka, Blaževa ul. 3, tel.: 064/620 178, 620 381, 620 390, fax: 064/623 065 Uprava delniške družbe razpisuje delovna mesta: 1. VODJA FINANČNO - RAČUNOVODSKE SLUŽBE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - VII. ali VI. stopnje izobrazbe finančno-računovodske smeri - 5 let delovnih izkušenj 2. VODJA PRIPRAVE DELA V MIZARSKEM OBRATU za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - VI. ali V. stopnje izobrazbe lesarske smeri - 5 let delovnih izkušenj 3. DELOVODJA V MIZARSKI DELAVNICI za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - V. stopnja izobrazbe lesarske smeri - 3 leta delovnih izkušenj 4. MIZAR V MIZARSKI DELAVNICI za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - III. stopnja izobrazbe lesarske smeri - 2 leti delovnih izkušenj - 3 delavci 5. PRODAJALEC - BLAGAJNIK V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - V. stopnja komercialno tehnične smeri - 3 leta delovnih izkušenj 6. POLAGALEC PODOV - PARKET, PVC, TAPISON, V GRADBENI ENOTI za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - III. stopnja izobrazbe lesarske smeri - 3 leta delovnih izkušenj - 2 delavca 7. POLAGALEC KERAMIKE V GRADBENI ENOTI za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - III. stopnja izobrazbe gradbene smeri - 3 leta delovnih izkušenj - 2 delavca Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo prijavljeni obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. RAjfjA-nwwer 3 o. o_-g w "O tu. "g o < ro 2. o ? » CD 3 CD CD S> ■ c cr a, % |N1||f p? m 3 ft i • < § a® ° 8. ^ 2. tj c CD 3.TJ j5 < S O < -S- o S c g I € ^ CD 3" TJ ° J S ro Kr lil in lit h C/> CD — n O lili S htst viti* 2 «2.^« a> < 1 "P 5« g?« «> < 5 TJ ^ 2 2. 3 p - 11113Si o ■ ■ fl.i S* s* ? g5o.-o o S » % g I c a r: Stj" .S/o .g o 0 5 w 3 3 m w lil!-!-S 5 ....."71 ' ' ' ^ acrrjTJ?? a^o * lil H? s«! 3 O CD ^ « & CD cd "2 £ o m O C0 o ž B ■ S 10 6 wt> ■ i CD (g-cg w to 9 O g " 3" (D ■! C ¥? 3*1 11." S liliIit ■ to CD CD CD CD O O - 3 #2 2" < < to * N J.M N "s: i i« n i i H O m z N OTJ < XI #it S. • 3 w 9- a> tj w sr ■ 5^c>sT o 85 doji NKTJ 3" to H| * ■ "ČD S. O a tj o. CD w to' o Iti tf N« W«TJ ~T) 7 "iHll 3 ^XJ -«. ■ C P 3 w to cd Q» 9? o _. O.TJ T, 00 B TJ W 3 y w to o. TJ u CD 00 3 ^o.' w 3 o- o w _ cj SJw 5 < cn c/J ^ 2. O-'TJ ^ D to 3 Sg-^O ■ g ~ w 3 w a 3 s S« g 5»° Ihli B?ff ^ to cd 3 co=- O. CL CD CT) O J N : 3 !iS|| ^D -W0 2.5- iQOOn»S! Štifti S fl 13 i^a S c- 3 < (Q 3 flllilS A g 3 3 3«2 s- O CD C/J 1 i ? cr S » I* II 2 o CO «21 s 5g to ?r O .»1 ^ 3 c\ to 3 O g 5 f I O C gf • 3 o TJ (D Zgodba, ki še nima konca Alarko Jenšterle, zunanji sodelavec PREJELI SMO Najprej je Prejšnji četrtek slovenski pre-kednik Milan Kučan v intervju za radijski Studio ob 17. Uri potrdil, da bo kandidiral * prihodnjih predsedniških Molitvah, potem je novico l«koj povzela STA, naslednji *"> je izšla na naslovni strani osrednjega slovenskega dnev-"*B Delo, v soboto pa se je Praktično ie začela predsednikova volilna kampanja, saj ]t v Delu na veliko objavil \voje pismo našim parlamen-larcem v zvezi Z odločanjem o Tatifikaciji pridruiitvenega ^razuma k EV. , pfi predsedniku Kučanu ie f°jgo ni več naključij in tudi l°krat jih ni bilo. Pismo je fffnreč v parlament poslal ie u- rnaja, v javnosti pa ga je °bl«vil šele 24. maja in to moj potem, ko so bili Slo-venci seznanjeni z novico o Je8ovi ponovni kandidaturi. *er gre pri tem za izredno Pornembno odločitev, jo je lreba pogledati zelo natanč-J0-. V radijskem intervjuju je aeM da ga vse več znancev in P,niateljev, ki so bili podpisni-J nJegove prejšnje kandidate, sprašuje, kaj bo storil )% predsednik pa se tem liudem (uu- $e pOSebej zave-lan. zato se je odločil, da in kanda: .ne8otovost oblztat,ur°> ki pa jo bo >n§n ko bodo volltve f°r- potrdi bo ^ razpisane, nerodno j je, da je Predsednik Kučan krog svo-m prijateljev in znancev tok-r«< tako zelo izpostavil, saj je ljetno širšo slovensko jav-n°sf odločitev ravno tako snimala, da o Kučanovih ^rotnikih sploh ne govor-ltn°- Predsednik je vendarle Predsednik vseh Slovencev. Zato ni čudno, če so mediji lak°j začeli brskati po svojih Q/h,v'h. da odkrijejo tisto, Česar Se JQmo . nSl *e dobro spomin da ne j^gove izdjave o tem, oziroma . Več kandidiral, 0(iločil le £ uaj hl Se za '° resn° ovrn* Ugotovil' da>e venske $ zen proces slo- ?2&baSzacije. De- [ernbra ion'*?'""*-™1!*- uz~ Nadino ln * V l,UervJUJU Za ° n<* vprašanje, ali bo še kandidiral za predsednika, najprej kratko odgovoril - Ne. Na naslednje vprašanje -"Zakaj ne?" pa dodal: "Vsake zgodbe je enkrat konec. " V tem trenutku predsednik Kučan praktično nima primernega nasprotnika, razen, če se recimo tudi kakšen Drago Jančar ne premisli in aktivno vstopi v politiko, pa še tu je vprašanje, ali ima omenjeni slovenski pisatelj dovolj veliko javno podporo. Časi ie nekaj časa niso več naklonjeni radikalnim spremembam, kot so bili to v obdobju zamenjave sistema in razpada Jugoslavije. Slovenija je postala bolj ali manj mirna driava, ki jo sicer res pretresajo nekatere stavke, vendar se splošni trend iivljenja izboljšuje. Opozicija bo verjetno v prihodnjih tednih in mesecih svojo dejavnost še okrepila, kar je mogoče slutiti ie z zdajšnjo ielezničarsko stavko, vprašanje pa ie, če si bo s takšnim zaustavljanjem gospodarstva tudi nabirala pozitivne predvolilne točke. V tem smislu predsednik Milan Kučan s svojo politiko in dejavnostjo vsekakor ponazarja mirnejše in strpnejše iivljenje v Sloveniji, kar pa je ielja velikega dela naših driavljanov. Ustavljanje prometa in blokiranje gospodarstva so lahko dobri recepti le v driavah z izrazito diktatorskim reiimom, v demokraciji pa je takšna politika izredno dvorezen meč. V tem irentttku je pri Kučanovi kandidaturi edina neprijetnost ta, da se je očitno predsednik nekoč zaletel s svojo izjavo, to pa je praktično tudi vse, na kar se v tem trenutku lahko obesijo njegovi kritiki. Greha torej ni, saj nikjer ne piše, da politiki ne smejo spreminjati svojih sta-' lišč, očitno pa Kučanovi svetovalci vseeno mislijo, da je stvar treba čimprej popraviti in so z javne objave pisma parlamentarcem, ie začeli odvračati pozornost od te neprijetne teme. Izjava za javnost Triiškemu iupanu g. Pavlu Ruparju je prišlo ie v navado, da redno javno napada stranko Liberalna demokracija Slovenije. Pri tem uporablja grobe laii. Večina teh laii je tako očitnih, da ne potrebujejo posebnega odgovora. Zato odgovarjamo le na tiste, ki niso tako očitne. Slovenija je z osamosvojitvijo dobila tudi demokracijo. Ključni del demokracije je nadzor nad oblastjo. Na driavni ravni ga izvaja Driavni zbor, na občniski pa Občinski svet. Dejstvo je, da je najboljša preventiva proti zlorabam prav stalen nadzor. Zelo lep praktični primer imamo v Občini Triič. Župan g. Pavle Rupar ie dolgo resno ne sodeluje z Občinskim svetom. Poročilo Naz-dornega odbora je zelo nadzorno pokazalo, zakaj. V relativno kratkem času smo bili priča kupu dokazanih zlorab oblasti s strani g. Pavla Ruparja in njegovih oijih sodelavcev. Posebej poudarjam, da ima Nadzorni odbor pet članov. Od teh je le en član LDS-a (g. Kramarič je bil v osamosvojitvenih časih DEMOS-ov poslanec, danes pa je predsednik triiškega Rdečega kriia). Poročilo je bilo sprejeto soglasno tako na Nadzornem odboru kot na Občinskem svetu, kjer so za poročilo glasovali tudi svetniki SDS-ja t. j. iupanove stranke. Ni teiko ugotoviti, kako delujejo predstavniki LDS-a v Občinskem svetu. Zapisniki pokaiejo predvsem to: močno zavzemanje za malo gospodarstvo, saj je to edini del gospodarstva, ki še na novo zaposluje, močno zavzemanje za neprofitno gradnjo stanovanj, kjer zelo pomaga driava s finančnimi sredstvi in to za občino po eni strani pomeni več stanovanj za mlade dru-iine, po drugi pa sproščanje občinskih socialnih stanovanj, močno zav zemanje za zdravstveno preventivo, pa naj gre za nakup reanobila, uvedbe materinske šole ali pa za zgladitev preprek za invalide v Bistrici, močno zavzemanje za rešitev problemov z deponijo odpadkov, in še kaj bi se dalo našteti. Stranka LDS ni g. Pavlu Ruparju, iupanu Občine Triič, nikoli oporekala delavnosti. Žal pa je poročilo Nadzornega odbora pokazalo tudi drugačno županovo delavnost. Tako, ki bi običajnega delavca stala njegove sluibe. Naj na koncu poudarim, da je in bo tudi v prihodnje Liberalna demokracija Slovenije, predvsem pa njeni svetniki: g. Peter Belhar, ga. Bojana Kališnik Sušnik, dr. med., g. Borut Sajovic in g. Rajko Premrl, delala strokovno in argumentirano v dobro Občine Triič in njenih občanov. Kar nekaj smo ie postorili in tega si ne pustimo vzeti s takšnimi grobimi laimi. Naj za piko na i poudarim še to, da so tudi LDS-ovi ministri naredili kar precej za občino Triič. Predvsem sta se g. Tone Rop in g. Metod Dragonja veliko osebno anga-iirala v korist tovarne Peko. Zato pa g. Pavel Rupar, triiški iupan še vedno ni pojasnil, zakaj spada po trditvah g. Metoda Dragonje prav neaktivnost lokalne skupnosti oz. Občine Triič med hujše probleme pri sanaciji Peka (izjava je bila objavljena v Gorenjskem glasu). Lep pozdrav! Anton Horvatič, dipl. ing. predsednik LDS Tržič Parkiranje za invalide Red naj bo, vendar... Parkiranje vozil je splošen problem v svetu prav tako v naši driavi ter v našem Trii-ču. Vendar prosim vse komunalne redarje kakor tudi delavce policije, naj bodo kar se da tolerantni do vozil Z označbo invalida. Prosim v mojem imenu in v imenu vseh invalidov, ker smo prizadeti ie s tem, da imamo to označbo. Ja, prizadeti, ne počaščeni, kakor nekateri mislijo. Dne 15. maja sem se ustavil Z vozilom pred trgovino Moj dom v Triiču. Ves dogodek traja 5 minut. Prosim komunalnega redarja, samo vstopim v trgovino, ie imam listek, čeprav imam invalidski znak pod šipo vozila. Parkirna mesta za invalide so razmeroma daleč od mesta dogodka in kakor običajno zasedena z drugimi vozili-Nisem ne ogroial ne oviral prometa niti pešcev. Imel sem uničen ves dan in najraje bi se 160 acna sem kot me vidijo drugi roke'df*0' ampak' bi imela ves dan polne Podob»!~ S P°sPravlJanjem, kuhanjem in USODE Piše: Milena Miklavčič Štiri štrajkajoče miši, v proračunsko luknjo me piši y\ndrej Kokot, zunanji sodelavec Štrajki: proračunski štrajki. Najprej učitelji, dohtarji, policaji in soldati, zdaj železničarji in bogvedi kdo vse še bo. In, samo pomislite, štrajkajo samo tisti, ki so tako ali drugače privezani na proračun. 50 let smo gradili prole-tarsko driavo, pa nam očitno ni uspelo. Štrajkajo tisti, ki jih delavski razred (tisti po izvorni teoriji) prehranjuje. Vse bolj se mi zdi, da štrajkajo tudi v parlamentu. Pregovarjajo se o tem, kako in kdaj v Evropo, namesto da bi poskrbeli za to, da bi tistim, ki plačujejo davke, omogočili, da bi zanje zasluiili. ln kaj malega zase. Denar v bankah je namreč drag, dovolj pa si ga upajo sposoditi le tisti tako veliki, ki jim za kredit garantira driava. In ti veliki potem ne plačujejo računov srednjim in ti ne malim. In nič. Ti mali potem nimajo kaj početi. Sledi propad, padajo doliniško upniške verige, podirajo se kot finančne piramide. Samo to je legalno, gre pa prav tako za prevaro. Tudi to omogoča vladajoča zmeda. Manjkajo ukrepi, ki bi v maniri dobrega starega DUR-a uredili plačilni promet. Dolinika, ne upnika, na gauge torej. Driava - vlada si kupuje socialni mir in ne upa poseči vmes s takimi ukrepi, ki bi tiste managerje, ki ne znajo poslovati, spravila za zapahe ali jim vsaj onemogočila ustanavljati nove deooje, tiste delavce, ki ne znajo ali nočejo delati, pa na borzo na 300 mark podpore. Predvsem bi bilo to za davkoplačevalce ceneje, kot propadlim podjetjem odpisovati prispevke (na račun javnega dolga) in vnov-čevati bančne garancije za kredite, ki jih giganti po gonijo za plače (prav tako na račun javnega dolga). Na koncu cele verige pa je cel kup malih podjetij in obrtnikov, ki jih driava za davke in prispevke oguli do zadnjega tolarja, ki za kredite ne dobijo nobene garancije, plačuje jim nihče ne, saj so premajhni,... In prav ti ne štrajkajo. Čudno bi izgledalo, če bi oba delavca Firme, d.o.o. štrajkala, ker nista dobila plače... Krave bi se jima smejale. In takih je veliko, veliko preveč. Driava problem rešuje na dva načina. Obdavči zrak v vrečkah (kaj pa je nov davek na avtomobile drugega) in najame zunanje kredite za krpanje proračunske luknje. S posledicami vsega skupaj se bodo ie posladkali "tisti v prihodnjih mandatih". V parlamentu pa, namesto da bi se lotili celega kupa nacionalnogospodarsko in proevropsko pomembnih zakonov, ki čakajo na obravnavo, mlatijo slamo okrog 68. člena naše ustave, ki čez pet, deset let sploh ne bo več pomemben. Evorpa bo samo počakala na dovolj velike letne proračunske luknje, nam zanje dajala "ugodne kredite"; potem bomo pa vse skupaj prisiljeni "poravnati v naravi" - s preljubo nam slovensko zemljo. Zato skribi ni. Če takrat mi še ne bomo v Evropi, bo Evropa na nas. zjokal brez komentarja. Vsem lastnikom trgovin pa predlagam, če se le da, da lokale imajo v Bistrici pri Triiču, kjer tudi sam stanujem. V mesto Triič zelo poredko hodim, prav zaradi teh dogodkov. Predlagam, da se komunalnega redarja iz Trli-ča malo popelje po evropskih metropolah, naj vi, kako se ravna z invalidnimi vozniki. Njemu osebno pa od srca ielim 100 % telesno okvaro ter invalidsko označbo za vozilo. Vojin Boro^evič, Kovorska c. 21, Bistrica pri Tržiču Zelenica naša je edinstvena... Med občani in smučarji Triiča je pesem prekinila ialostna novica, da Kompas umika sodelovanje pri nadaljnji uporabi terenov in Nadaljevanje na 32. strani ]rnm, saj veš, da nas je veliko pri hiši; 5efn m ji zasmejala. Toda Renate to še zdaleč ne bi motilo. Vsaj rld bUa ^mijena, mi je rekla. Grozno Todab' postala zdravnica, tista za otroke. StarSa nočeta o tem niti slišati. Kaj pa P°ajetje, mi pravita. In zato me silita na Konomsko ali na pravo. Jaz pa to tako ovraiim. Povej mi, kaj naj naredim?!" Z malce zasanjanim glasom mi je začela ziagaiit kaj vse bi lahko počela kot Pravnica, koliko dobrega bi lahko naredila kako bi ta poklic "legel" v njeno dušo. Vse z,vljenje je U sovraiila matematiko in Podobno, a sedaj pa, da bi temu posvetila se svoj poklic! Ne, tega pa ne!" "Doma me nihče ne razume Vsi mi slikajo Kojo prihodnost v najlej)ših barvah. Govor l)° mi o uspehih, ki jih bi lahko dosegla, o a*narju, o vsem... Vsaka njihova beseda Posebej pa mi pove, da me niti malo ne Poznajo, da sem med njimi, hlazneli, polna Kako si telim, da bi mi kdo pocrkljal, m* butnil pod rebra, tako iz ljubezni, ali pa me drial za roko, me gladil po laseh. Nismo taki, veš, smo pa pomembni! Vsi v naši ulici gorijo od zavisti, ker nam gre dobro, mene pa to "en k..." briga!" Renata kljub sedemnajstim letom, letos končuje ie tretji letnik gimnazije. Vseskozi je bila odlična učenka, no, ja, na gimnaziji je "padla" na prav dobro. V prostem času se je ukvarjala ie z marsičim - tudi z magijo. Verjame v čudeino moč kristalov, verjame pa (udi, da lahko ljudje s svojim sovraštvom ali z dobroto vplivajo na usodo drugih. "Nekoč se mi je zgodilo, da sem nekemu paru, ki je pri nas "svetil" ob mogočih in nemogočih urah, v mislih ielela, da bi jima vsaj avto crknil, če ne kaj drugega Ko se mi je ielja ie naslednje jutro uresničila, sem imela tako slabo vest, da sem ves dan bruhala Enkrat drugič mi je mamica teiila, pa sem si rekla, naj se kaj zgodi, da ne bo mogla z menoj... na mokrih tleh v kopalnici ji je spodrsnilo in si je zvila stopalo! S takimi stvarmi se ni igrati! Pomisli samo, kaj vse ielijo drug drugemu hudobni ljudje' Kaj vse pr i voščijo! Brr, kar strese me!" Na klopi v parku sva sedeli ie več kot dve uri in, vsaj mene, je le pošteno zeblo. Povabila sem jo na pizzo in pri tem so se ji oči zasvetile. "Skoraj vsak dan si jo privoščim," mi je rekla, "toda nikoli se je ne naveličam. Ali pa hamburger in eoca cola, ni boljšega." Kaj pa zelje in iganci, sem jo podraiila. "No, ja to je pa ob "ta večjih" praznikih!" se je takoj znašla. Medtem ko sva čakali na pizzo, mi je pripovedovala o papigi, morskem prašičku in 0 mačkah, ki jih je ie imela. "Živali so po določenem Času zbolele in poginile, kot bi jih ozračje v naši hiši zamorilo," je postala ialostna. Zmeraj je zelo trpela, ko se je to zgodilo. Ali pa je jokala in hodila kot vešča po stanovanju. Potem so ji tudi hišne ljubljenčke prepovedali. "Ko bom maturirala, bom Šla za pol leta v Indijo. Vsak trdi, da tam najdeš samega sebe. Ali pa se bom naskrivaj priključila kakšni sekti, ha, ha, ha". V trenutkih slabosti sedaj prebira Trstenjaka in Žabjo molitev. To slednjo ima v francoščini, ker nikjer ni našla slovenskega prevoda. "Kakšne dobre so notri, dol padeš, ti rečem. Ko ne bi bili učitelji tako leseni! Ko bi bilo tako kot v Ameriki, ko se usedejo skupaj in debatirajo. Pri nas jim kaj takega ne pade na kraj pameti. Misliš, da kdo med njimi ve, o čem razmišljam, kaj me teli, kaj bi rada? K...ve! Vsak odčveka, kar je nujno, pa gre! Nekateri še danes, po treh letih, ne vedo zmeraj, kako mi je ime!" Sem in tja, ko se spusti z vajeti, je Renata tudi blazno romantična duša. Sanjari o fantih, o ljubezni, o otrocih, o seksu. Ker jo nihče ne kontrolira, bi lahko noč in dan gledala pomiče. Pa jih ne, ker se ji gabijo."Ta teden, ko sem sama doma, bi, Če bi bila pametna, imeli vsak večer lur. Kdo bi pa vedel! Nočem. Pika. Malo me mika, da bi kdaj pokadila kakšen joint, toda... Mogoče bom kdaj, danes se mi še ne da..." Renati se ni nikamor mudilo. Iztegnila je dolge noge, govorila bolj sebi kot meni in ni ji bilo mar, da čas teče in teče. "Če vse, kar sem ti nakladala, dobro premisliš, potem je Iivljenje eno veliko sranje!" je kar sama naredila zaključek najinega večera. "Če se mi bo ljubilo, pridem konec tedna v Žiri, mi je obljubila. In me lepo prosila, naj ji spečem orehovo potico, ker je baje strašno dobra. Med voinjo proti domu sem razmišljala o stvareh, ki jih moram še postoriti: otroci bodo le nestrpni, in posode bo v lijaku toliko, da se bom prijela za glavo, role najbrl ne bo nihče žalil, pripraviti bom morala Še za kosilo za naslednji dan... in bogvedi, kaj še vse... Potem sem se spomnila na tiste štiri stene, kjer je v tem trenutku Renata in nehote me je zmruzilo... Nadaljevanje z 31. strani ličnic na Zelenici. Vse skupaj v kompletu ponuja oziroma vrača občini Triič. Žičnice na Ljubelju so bile zgrajene z odrekanjem in telko prislulenim denarjem vseh občanov Trliča. Ker je Kompas takrat dobil dovoljenja za gradnjo hotelana tem strateško pomembnem prostoru, se mu je pred desetletji kot dopolnitev turistične ponudbe dovolilo uporabo in upravljanje terenov in ličnic. Vse nadaljnje širitve so se delale v duhu zadrlanja kompletne ponudbe na tem prostoru. Že nekaj let nazaj je s pojavom brezcarinskih prodajaln turistična plat začela nazadovati, ker vsaj del milijonov DEM prislulenih na tak način (80.000 - 150.000 DEM/dan) nikakor ni našel prave poti do razvoja turističnega dela in terenov Zelenice. Telko je danes govoriti Kompasovim glavam v Ljubljani, kaj Trličanom pomeni zelenica, koliko prvih zavojev mladih smučarjev, inštruktorjev - učiteljev in danes le legend smučanja se je kalilo na zahtevnih strminah Zelenice. Ponosni smo na vse rezultate, ki so bili doseleni, saj hrkati vemo, da je svoj prispevek k temu dala tudi Zelenica. V Triiču je smučanje doma v vsaki hiši in zato večini Trličanov pomeni več kot samo nacionalni šport na TV ekranih. Mladim začetnikom in tečajnikom se je le pred leti ustavila ličnica v Hrastah nad Trličem. Ob vseh 30 milijonih S TI za "Lovce na mamute" ne zmoremo nekaj čez 1 milijon SIT za zagon Hrast, kjer bi lahko vadili tačajniki in smučali otroci, ki ne odhajajo na večja smučišča. To bi bil velik korak za naše smučanje, saj bi lahko tudi s simbolično ceno kart ponovno popularizirali to zvrst športa, ki je gibalo mladine v zimskih mesecih. Župan vse skupaj leli prodati v nekdaj olimpijsko Sarajevo. Ime kupca se pred občinskim svetom še skriva, tako kot večina pogodb od prodaje občinskega premolenja, ki ga je vse manj, pa tudi občinski gozdovi so vse bolj borni tudi brez Bornov. Ob katastrofalnem stanju v trliških tovarnah, ki so vse te smučarske naprave tudi sofinancirale, nam je sedaj obrnil hrbet še KOMPAS kot ekskluzivni uporabnik ploščadi ob tunelu na Ljubelju. Le nekaj več kot leto dni nazaj je prišel na sejo občinskega sveta g. Nemec iz Kompasa prosit, naj svetniki glasujemo za soglasje Kozorogovi razgledni ploščadi poleg restavracije. Takrat smo svetniki ob zagotovilu, da se ostala ponudba ne bo ukinjala glasovali za predlog. Tako je občina odprodala del zemljišča poleg restavracije Kompasu. Očitno pa tistim v Ljubljani, ki vse to vodijo, ta informacija ni bila pravilno predstavljena. Da obljuba dela dolg, je lal zapisano samo na magnetogramu s seje sveta, čeprav pravi man-agerji v Evropi dajo veliko tudi na svojo ustno dano besedo. Trličani razumemo, da se mora večina prilagajati trlni ekonomiji vendar, če Triič nekomu le desetletja nudi tako posebno zanimivo lokacijo ob vstopu v našo drlavo, ki hkrati prinaša Kompasu enormno visoke dnevne dohodke, je pa tudi prav, da nekaj drobtinic iz te lopate - ne Ilice, pade tudi v dobro Trličanov predvsem otrok. Trličani bomo skušali najti pravi kompromisni dialog s Kompasom, če pa ne bo pametnega zaključka v dobro Trliča, bo mogoč tudi kakšen shod smučarjev v opremi pred dutvjem, pa čeprav na pragu poletja. Občinskemu svetu dajem v premislek igralnice v Gorici, tudi s posebno takso pa lahko potem občina sama zalene ličnice na Zelenici. Nekaj občanov bo tako dobilo prilolnost za svojo rezino kruha, saj potica gre tako v Ljubljano. Tržič, 25. 5. 1997 Jože Kuhelj - Zali rovt občinski svetnik SLS Stoji Zupanovija zidana Poslušaj, Župan me ti! Kaj se pod teboj godi? Vsi Udbovci tvoji me črte, me povsod pode, povsod mi škodo povzroče. Zalezli so moje hčerke Golf, s ceste vrgli ga v šrot. Vse pumpe tam obnemele so, nihče več popravil jih ne bo... Tako bi znani slovenski pesnik opisal enega od dogajanj, ki se meni in moji drulini tukajšnjih domorodcev - Staroavstrijcev dogajajo in dogajajo. Sredi lanskoletnega maja, s hčerkinim osemnajst let starim Golfom KR D3-230. Motor je nenadoma obnemel. Po tridnevnem poizkušanju oli-vitve - menjave filtra, abliftan-ja itd. - sva ga z znancem odšlepala v mehanično delavnico Tehnoservis na Spodnjem trgu za Gasilskim domom. Zelo solidni mehanik je takoj ugotovil, da je Boschpumpa "odpovedala". Z vodjem sva se dogovorila, da bo odnesel pumpo v popravilo Bosch specialistu nekemu Špenku v Utik pri Vodicah. Le-ta mi je čez kakšen teden v tel. pogovoru razlolil, da je pumpa od "kisline" popolnoma razlrta, in da se je rotor dobesedno razletel. Po dveh mesecih sem preko Salomonovega oglasnika našel rabljeno toda dobro pumpo. Že omenjeni mehanik jo je še istega dne montiral. Motor je delal kot ura. Že po dveh dneh smo avto priklepali nazaj. Tu pa se začne vse ponavljati. "Odpovedala" je pumpa Bosch. Vodja delavnice odpelje pumpo specialistu Špenku v Utik. Leta mi čez nekaj dni v tel. pogovoru ponovi: "Pumpa je od "kisline" popolnoma razlrta, rotor se je dobesedno razletel." Lastniku Tehnoservisa zadeva prekipi, avto odšlepa v Vir maše k firmi Hafner, d.o.o., in si s tem umije roke. Tam smo zamenjali še dve pumpi in ugotovitev specialista Špenka se je ponovila: "Od kisline... Po tretji pumpi sem poizkušal na policiji narediti prijavo in dobiti o tem zapisnik, saj je avto zavarovan proti tretji osebi in bi po mojem prepričanju stroške morale plačati zavarovalnica. Toda policija ni sprejela moje prijave, dobil sem obrazlolitev, da to ni njihova stvar, če... Štiri pumpe, ki vsaka normalno vzdrli vsaj 300 000 km, niso vzdrlale niti entisoč prevolenih kilometrov in pa policija, ki meni, da to ni njihova stvar, krepi sum, da so bili na delu Udbovski strokovnjaki za "kisline". Za nakup še ene pumpe nimam več volje niti denarja, dosedanji stroški so me spravili v visoke dolgove. Avto pa počiva pri Hafner, d.<>.<>. Benedikt Pančur Spodnji trg 9a Odprto pismo Z zbora krajanov Iupanu občine Kamnik g. Tonetu Smolnikarju in Ministrstvu za šolstvo in šport g. Slavku Gabru Krajani Most, Suhadol in Žej, zbrani na zboru krajanov, smo neprijetno presenečeni in ugotavljamo, da se nam kratijo osnovne drlavl-janskc pravice in enakoprav- nost, ker sta nas Občina Kamnik in Ministrstvo za šolstvo in šport izigrala in sta začela skriven postopek postopne selitve Šole iz naše KS in s tem kršita: ■ SPORAZUM O RAZVOJU ŠOLSTVA, ki je bil narejen na podlagi analize razvojnih molnosti šolstva v KS Kril, Komenda in Moste. Ta sporazum smo sprejeli tudi na zborih krajanov v vseh treh KS - SKLEP SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK o razvoju šolstva v občini in prioritetni vrstni red izgradnje šolske mrele - SAMOPRISPEVEK -občinski plan dograditve sedmih učilnic in telovadnice pri matični šoli v Mostah smo krajani referendumsko podprli s krajevnim samoprispevkom, ki smo ga odplačali od leta 1986-91. Odločitve, ki so bile sprejete za razvoj šolstva, je molno spremeniti samo na način, kot so bile te sprejete. Vsako drugačno odločanje je protizakonito in protiustavno. Od sprejetja sporazuma in nadaljnjega samoprispevka se ni zgodilo nič bistvenega, kar bi spremembe opravičevalo. - POPOLN MOLK na vsa opozorila sveta in predstavnikov KS Moste, danih v zadnjem Času * lupanatu, ministrstvu in tudi vodstvu šole. Selitev matične šole iz ene KS v drugo, mimo sprejetih sporazumov, zbranega in neuresničenega samoprispevka, brez spremenjenih okoliščin v šolskem okolišu, brez^ vednosti krajanov in mimo j občinskega sveta je nerazumno in neodgovorno početje, ki nas sili k protestnim akcijam. Po našem prepričanju ne gre le za selitev lokacije šole, temveč gre za premišljeno politično dejanje, ki nam bo prineslo ogromno politično škodo. Posebno še, ker smo krajani Most edini v Sloveniji, ki so si šolo zgradili pred petdesetimi leti s prostovoljnim delom in s svojimi sredstvi. Po tridesetih letih plačevanja občinskega samoprispevka za razvoj šolstva pa naj bi izgubili popolno osnovo šolo. Zbrani krajani ZAHTEVAMO: 1. Garancijo za nadaljnji obstoj popolne osnovne šole v Mostah. 2. V letošnjem letu se iz sredstev samoprispevka in dveletne rente zgradi prizidek štirih učilnic do tretje gradbene faze. Do začetka šolskega leta 98 pa se prizidek dokonča iz sredstev Ministrstva za šolstvo. S tem bo odpravljen dvoizmenski pouk na matični šoli v Mostah (šola v Mostah ima najmanj 20 let največjo prostorsko stisko v občini in ima edina od šol v občini pouk razredne stopnje samo v popoldanski izmeni). 3. Odstop sveta šole, ker v njem ni predstavnikov Suhadol, Most in Žej. V novem šolskem svetu mora biti teritorialna zastopanost celotn-fffl iolskega okoliša enakopravna. 4. V primeru, da odgovorni ne bodo upoštevali naših zahtev po nadaljnjem obstoju popolne osnovne šole, mora občina Kamnik do konca leta 1997 odstraniti na črno postavljeno prekladalno postajo odpadkov in v njej deponirane odpadke (fenol, elekiro-filtrski penel i.t.n.) iz nate KS, Suhadolsko jamo pa s prostorskimi plani nameniti za drugo dejavnost. Okoli naše šole se dogajajo nepravne stvari; tal smo se prisiljeni za zagotovitev zakonitosti in pravnosti posluliti protestnih akcij, dokler se zadeve ne uredijo. Za začetek bomo opozorilno popolnoma zaprli promet skozi Moste, in sicer v soboto, 31. maja 1997, od 9. do 10. ure. Tako na cesti Mengeš • Brnik kot Kamnik - Vodice. Pozneje bomo proteste stopnjevali. Zbor krajanov KS Moste Praznik dela v živo Maj je za prebivalce So-vodnja več kot znanilec pomladi. Za tiste, ki imajo pred hišo vrtiček, so prazniki ravno pravi čas za obdelavo le-tega. Za malo oddaljenejše, ki imajo "grunt", pa je to prvi resnejši poseg v naravo. Seveda ne smemo ob tem pozabiti, da je za vse prvi poseg v naravo kurjenje kresov, ki so na predvečer praznika goreli na okoliških hribih in ob katerih so se zbrali krajani in v prijetnem vzdušju obujali spomine ali pa načrtovali lepšo prihodnost. Za veliko krajanov pa maj pomeni tudi začetek molnosti za normalno Iivljenje. Pred osemintridesetimi leti se je namreč v kraju rodilo podjetje Termopol, za mnoge molnost zaposlitve in seveda zaslulka za prelivetje. Vsa ta leta je podjetje praktično drlalo pokonci Iivljenje v kraju in spodbujalo in pomagalo pri vseh vzporednih dejavnostih. To navsezadnje ni bilo niti telko, saj je Termopol zasedal vse molne prostore na So-vodnju, tako da je bil kraj en sam Termopol. Seveda gre ob tem zahvala vsem lastnikom objektov, ki jih je zasedalo podjetje, saj je lahko le tako prelivelo do izgradnje svojega lastnega "ognjišča". Mnogi mlajši si v današnji "enotni" tovarni ne morejo predstavljati dela v tako irnenovanih "več obratih". Starejši pa lahko občudujemo velik napredek proizvodnje, ki ga je Termopol seveda ob podpori pridnih rok zaposlenih dosegel z izgradnjo lastnih prostorov. In tako kot je 1. maj mednarodni praznik dela, ima maj še posebno mesto v srcu marsikaterega Sovodenjčana. Kot se za pomlad spodobi, so tudi pri nas v večini "rolice", to se pravi, da je kolektiv pretelno lenski, kar pa ne pomeni, da smo moški zapostavljeni. Mogoče naj ob tem omenim zanimivost, da je v zgodovini podjetja kljub lenski večini prvič na krmilu gospa. Očitno ima tudi tukaj maj svoj vpliv. Ob tej prilol-nosti delavci lelimo direktorici gospe Bednarjevi, da bi naše podjetje uspešno vodila, vsaj še toliko pomladi, kot jih šteje danes Termopol. Začeli smo s praznovanjem, pa naj končam z mislijo, naj se vsak ob prazniku dela zave, da je delo tisto, ki nam daje upanje na boljše jutri. Andrej Pagon Rušenje cerkva v letih 1944 -1945 Na vsepogostejše napade in konkretno na vprašanje člana Občinskega sveta Občine škofja Loka, g. Franca Ru-parja, o rušenju cerkva na območju Upravne enote Škofja Loka, dajemo naslednje pojasnilo: Kot prvo si zastavljamo vprašanje, kum vse to vodi in ali v Sloveniji čas res ne celi rane? Menimo, da taka in podobna vprašanja vodijo v nadaljevanje sovraštva, ki smo ga borci škofjeloškega odreda le davno opustili. Hodili srno po svetu in smo lahko videli, koliko znamenitih cerkva, katedral in drugih zgradb je bilo zbrisanih in sesutih z anglo-ameriškim bombandiranjem mest po Evropi: v Hamburgu, Berlinu, Dresdenu. Zakaj/ Zato, da je bil s skupnimi močmi zaveznikov, med katere je spadala tudi slovenska partizanska vojska, uničen Hitlerjev nacizem, pri nas pa tudi kolabor-acionizem, ki je cerkve spreminjal v svoje postojanke - utrdbe. Cerkve v okolici Škofje Loke so nedotaknjene stale in zaznamovale našo delelo v letih 1941,1942,1943 in celo 1944. Le nekaj mesecev je še manjkalo, da bi vse dočakale maj 1945. Napak je bilo, da so se v zimi 1944/45 nekatere cerkve s pripadajočimi objekti načrtno začele vključevati v sistem sovralnikovih postojank gorenjskega domobranstva. Tako se je npr. cerkev Sv. Kril nad Selci, po ogledu, ki so ga opravili poveljujoči domoranci skupaj s poveljnikom nemške postojanke v Selcih, januarja leta 1945, začela utrjevati in zavarovati z ličnimi prepreka-mi, jarki in rovi. Februarja 1945 se je vanjo naselila enota domobrancev (belogardistov ali švabobrancev, kot smo rekli) v jakosti okoli 30 mol. Zaradi svoje izredne izpostavljenosti in velike motnosti preprečevanja premikov partizanskih enot v smeri Kropa -Dralgoše - Davča - Cerkno in obratno je poveljstvo IX. Korpusa, v čigar sestavi je bil Škofjeloški odred, štabu odredilo, da februarja - marca 1945 dan za dnem vznemirja posadko domobrancev na Sv. Krilu in preprečuje njeno utrjevanje. Pozneje okoli 15. 3. 1945 je postojanko napadla VII. udarna brigada F. Prešerna in pregnala domobrance. Cerkev je bila poškodovana. Nekaj podobnega je bilo s cerkvijo Sv. Jedrt nad Selškimi Lajšami. Ob njej je 4. 8. 1943 nemška enota iz zasede napadla 3. Kranjsko četo. Tukaj so 4 borci padli, več pa je bdo ranjenih. Cerkev Sv. Mohor je domobrancem slulila kot opazovalna točita. O tem je v časniku "Jutro" v Buenos Airesu pisal domobranec Do-lenec Vencelj. Zapisal je, kako so proti koncu marca 1945 in prve dni aprila od tod zasledili skupino partizanov, med njimi Ota Vrhunca Blata in ga ubili pri vasi Topole na Selci. Na širšem območju Kropa -Železniki - Cerkno je tekom Zime 1944 /45 nastala velika nevarnost, da navedneo smer iz svojih postojank obvladajo enote domobrancev v sodelovanju s Hitlerjevimi policijskimi enotami, kasneje tudi kvizlinškimi enotami ruskega generala Vlasova. Te enote, mongolskega izvora, so sodelovale pri poligih v Javorjah in drugod, zlasti marca 1945 na Poreznu, ko je padlo ali bilo zajetih in postreljenih veliko borcev različnih enot IX. Korpusa. Ob Jakem razvoju bojnega pololaja v Selški dolini ie štab korpusa ustno naročil komandantu Škofjeloškega odreda O tu Vrhuncu Blalu, da naj se najbolj izpostavljene cerkve in ponekod tudi zraven stoječi objekti onesposobijo za ureditev postojank. Kolikor nam je znano, nismo pa preverjali, so to bile cerkve: Sv. Jedrt nad Lajšomt, Sv. Lenart nad Lušo, SV. Miklavl nad Selcami, Sv. Mohor in na Planici nad Crngrobom. Ne moremo pa zagotovo trditi, ali je vse navedene porušil minerski vod odreda. Blat je izpolnjeval povelje nadrejenih, ravno tako in nič drugače, kot ga je poveljnik neke letalske eska-drile, ki je odmetavala bombe na nemška mesta, ali kot poveljnik topniških enot rdeče armade, ki so v bojih zavzemale Budimpešto, Berlin in dnina mesta Borci škofjeloškega odreda se spominjamo, da smo imeli spoštljiv odnos do teh rušenj. Cerkve so tudi nam bile Zgradbe, ki vernikom veliK ^ pomenijo, še posebno v Srn jeloškem hribovju, zavedi k pa smo se, da cerkev - P°j^ ojanka ni več cerkev, da % utrjeni objekt, ki ga ni mo%$ jt brez Irtev zavzeti. Trdno r smo bili prepričani, da p cerkve ne smejo priti sovrf* ^ nikove postojanke. % li Nekdo je v zadnjem ^ ( izrekel tole misel: "Za vse, * ( so se leleli boriti za nf v osvoboditev izpod tujega Ja^ <-ma, je bilo dovolj prostoru r, naših godzovih, gorah ' dolinah." Cerkve naj bi slulHe, n ;< svojemu namenu. 1**1 v cerkve, v katerih ni pl i sovralnih postojank, pa ■ j{ ostale neoškodovane: Sv. ' Q mol na Jamniku, cerkve ^ { Prtovču, v Zalem logu<^ j. Davči, na Malenskem vr7 t in Gabrški gori, cerkev ■> ? Valentin v Luši, cerkev na t Tomalu in na Krilni gori, 'r Ob vsem tem pa naj vorimo še na trditev g. Klf, na Čebularja, ki jo je dal I letu 1996) ob predlogu * poimenovanje Blaleve ujl, v Škofji Loki, da je oia" ; Ostovrhar - Oto Vrhunc zflr , kot "zavzet komunistični , volucionar, ki je med drui. , tudi soodgovoren za f^ih < cerkva v blilnji okolici"- o\. . je bil zelo odgovoren p°v ' i ni k Škofjeloškega odreda, Pu litično pa je bil prib"lt, toliko komunist, kot vsi *}> govi borci. Katera enota resnici porušila cerkve Škofjeloškem, je danes tel' ugotoviti. Tako na Škofih kem kot širom Gorenjske občasno delo^ trditev g. Čebularja ni Pre^s( jena in je krivično la "obtolevati" Blata. t Za Domicilni "d?% Škofjeloškega odtCO' Janez l.ušiim Franc Gaber Odgovor na anonimni članek "B. Drinovec ik proti E Goloreju stalno ali t različne entoe XXXI " -zije in IX. Korpusa (Gorenjski glas, 20. 5. 199D Socialistična zveza &W£k ga ljudstva ( SZDL) in J\> ni odbor Osvobodilne (IO OF) sta ustanovi*'* Gorenjskega glasa. Ker poznano, katera organ** pl, se je skrivala za OF in ^ .fjiH se ne čudim, da odgo*' urednica Gorenjskega £9 ga. Leopoldina Bogata) K c objavlja anonimen "^vfjji Drinovčevi tolbi. Taka /»J praksa Cestnega P0 [vitji Kranj, ko je bil tam I B.D., saj je celo anonim^ me je lalnivo blatila, [JJJ na dnevni red seje Dela*'* fy sveta. Slovenski pregovor ^ ha vkup štriha je 0 eni aktualen tudi v tem PrV Ničesar pa Gorenjski g'.^ objavi o ogorčenih- Plfel$ nih, ogoljufanih, osramo^ f in socialno ogrolenm cih Cestnega podjetja * J katere je zapustil »^(p tem pa pokasiral cea ^ DEM odpravnine. h1lll,lni,J venski krščanski demo ji javno izralajo ''f/;%y^ (Gorenjski glas '5v7i< ker je bil v svet Kra]{ skupnosti Primskovo w B & take . Moje odgovore na «' podobne članke f" 7/ glas objavlja s napakami. Članek A '•/ i ki managerji" je °l) 'v^. šestimi tiskarskimi .napa ^ in v delu, kjer sem ^ p. Upam, da bo P"l")n''/,//« katerem predpisu je pogodba zaupne nara* > (lr ie zapisal, od kdaj m po*" $ em predpisu ni bila \\ Nadaljevanje na Nadaljevanje z 32. strani kdaj jo je pokazal delavcem Cestnega podjetja Kranj. Na Slavni obravnavi dne 2.4.1996 if dipl. inl Drinovec izjavil: "Na vprašanje zagovornika povem, da ta pogodba ni spadala v področje poslovne tajnosti", izpustil celo vrstico (Gorenjski glas 28.2.1997), s &mer se je spremenila tudi vsebina. Sodbo Višjega sodišča Se nisem prejel, tako da niti n« vem, če sem bil v imenu ljudstva obsojen. Za lalje razumevanje vsega dogajanja, še kratek pouk iz zgodo-vine. Leta 1979 me je Delavski svet Cestnega podjetja Kranj imenoval za v.d. direktorja. Na prigovarjanje bevilnih sodelavcev sem se Prijavil za direktorja. Sekretar partije za Gorenjsko me je zaradi tega poklical na zagovor. Povedal mi je, da nimam Pogojev, ker nisem evidentir-an in zahteval, da prijavo umaknem. B.D. očitno ni imel teh "telav", saj je nekaj [et pozneje postal direktor Cestnega podjetja Kranj. *am prijave takrat seveda nisem umaknil, vendar tudi uradnega odgovora še do aanes nisem prejel. V času zvezne oddaje, okrog leta ^52, se spominjam, da so nam občinski "biriči" poleg bta, moke, masti, prašičev, J* pobrali tudi štiri hlebe kruha, ki ga je mama spekla \a nas tri mladoletne otroke. Ae kta 1959 je bil šef proračuna Okrajnega ■ ljudskega odbora (OLO) Kranj g. Dri-n°vec Milan, baje oče B.D. . Da je bil moj oče kmet in ^rnobranec, je ob vseh teh Rajanjih verjetno zgolj le slučaj. DpS.: Gospa Leopoldina B°gataj, v vsaki številki vašega časopisa navajate, da je Predsednik Č asopisnega sveta yvan Bizjak, čeprav veste, da Časopisni svet Gorenjskega msa ne deluje, saj se ie več K°t štiri leta ni niti sestal. Ali fctafc z?avaJan)e nepoučenih L FRANC GOLOREJ Dr»ga Brezarja 46, Kranj °,d?ovor na odprto Pismo ministru t(,2°Spod B°l° Dukič, v odpr-*rn pismu me javno pozivate, m ,?dPravim vrste graditeljev T.1? hidroelektrarn pred vrati JMn uradnikov Ministrstva za "Ko/je in prostor. Lelerno delo uradnikov naj bi bilo tudi "ivo, da v zadnjih letih noben a graditeljev ni pridobil za varijo MHe gradbenega do- V svojem javnem pozivu gospod Bolo Dukič ponovno razglašate svoje nerazumevanje pomena državne lastnine nekaterih naravnih dobrin in zasebnega interesa za gospodarsko izkoriščanje le-teh. Zmotno menite, da ima lahko zasebna gospodarska pobuda za izkoriščanje, rabo ali upravljanje z naravnimi dobrinami v lasti drtave ali lokalne skupnosti enako telo kot lastnina sama in odgovornost lastnika za njeno trajnostno rabo. V tem greste tako daleč, da merite učinkovitost driavnih uradnikov z dolžinami vrst vlagateljev, ki da pred vrati pisarn ministrstva in upravnih enot čakajo na dovoljenja za rabo voda v energetske namene. Pozabite tudi zapisati, ali pa mogoče tega ne veste, da je postopek za pridobitev koncesije povsem ločen od postopka za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor oziroma dovoljenja za gradnjo hidroenergetskega objekta. Pri prvem gre za postopek, ki ga vodi država in lokalna skupnost v povezavi s prostorskimi plani, in pri tem odgovor na pobudo ne temelji na pravici fizične ali pravne osebe, da rabi in izkorišča naravno dobrino, ampak na pravici države ali občine, da dovoli rabo ali izkoriščanje naravnih dobrin, ki so v njeni lasti. V drugem pa gre za postopek, v katerem je čas za rešitev vloge za pridobitev dovoljenja odvisen predvsem od kakovosti dokumentacije, ki jo vlagatelj priloži k vlogi. Primeri dokazujejo, da je prav pri gradnji MHe največ težav zaradi slabo pripravljenih projektov ter nepri-dobljenih soglasij strank v postopku. Zanesljivo pa ne drži vaša trditev, da nihče od investitorjev, ki so pridobili koncesijo, Se ni pridobil gradbenega dovoljenja. Na podlagi enajstih uredb o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode za proivzodnjo električne energije v več kot 90 MHe je bilo dosedaj izdanih 70 odločb o koncesiji, zaključuje pa se javni razpis za podelitev koncesije za 5 MHe, medtem ko je javni razpis za podeltiev koncesij za 6 MHe tik pred objavo. Ministrstvo je ludi oblikovalo predloge, ki jih bo v kratkem posredovalo občinam, da na podlagi izdelanih načrtov ureditve povodja Mislinje, Dra-vinje, Davče in Cerkniščice vnesejo kot spremembe prostorskih planov več kot 15 novih lokacij za gradnjo MHe. Prav v tem trenutku pa v občini Tržič potekajo zaključna dela na dopolnitvah prostorskih aktov, s katerimi bo na TržiŠki Bistrici in njenih pritokih možno podeliti koncesije za 9 novih MHe. dr. Pavel Gantar Minister za okolje in prostor 27 da so več prosa za malo repe in več dopisu vseh V l^S'nžišče pa še tole: Podobni"?!^, PPdeluJejo enake ali pa vsaj p0 letu 1Qm V zadmih desetletjih zlasti °Pustiij f S0 EP večim skoraj popolnoma 5eJali U ,,a,r'ce- Iu in tam so mi rekli kašo, aid , ZQ doma- Ne se)€i° kore'nja % hance), boba, zelo (rdečev'a ga imajo nekateri kmetje vec Prida, cZa Pr°dajo). Tudi fižola nimajo kaj Posebej*1*^ so Fa Rastri pridelali precej Mnogi Lm nilvcm skupno s krompirjem. 'menovametJe S° imeli za su.šenje prosa tako sušilo r>rle ali dire' na katerih se je poleti tlemi z ZS t* Č"sa' kakšna dva metra nad streho t Premikanjem ven in nazaj pod Korem JT°Či če >e **** del nekai lJ,i i repe P" P*** so pridelovali pred Prašičev Večtudt zato> ker so imeli več surovinU S° )m 'iramli s temi kuhanimi "a vrhi„' pr!delki ^ dodatkom krompirja in Zagotavlip" (kulumo Z"0) aH pa slaba moka. Prašičev i,L?°' j H meso tako hranjenih k°t tistih T i°Sti holi$l in drugačen okus hrano T l90 hranjeni s samo nekuhano takurili nV "n<,novani Prašičji kotel so Jftieli nSSjt tolikokrat na teden, kolikor so kuhani 7SlCev okorna kolikor so rabili kmečki i!T, , tem 90 imel1 veliko veselje bhko LI x ,' °,'roci iz blilrije soseske, da so "Pokušali, kakšen je bil kuhan krompir m Mirko Križnar - Kmetije na stražiških ulicah 0 kmetijah, ki so stare 1000 let Od sredine februarja smo v Gorenjskem glasu spremljali podlistek o stražiških kmetijah, ki ga je pripravil domačin Mirko Križnar, dvajset let že upokojenec, sicer pa je končal trgovsko akademijo v Ljubljani in bil zaposlen pri Trboveljski premogokop-ni družbi. Raziskovanje po zgodovini njegovega rojstnega kraja je postalo njegov hobi, odkar je v "penziji", saj mu "brskanje" bo arhivih, urbarjih, iskanju podatkov po župniščih vzame kar precej časa. Prav to, da doslej še nihče ni raziskoval in pisal o stražiških kmetih, ki so vas pravzaprav ustanovili in jo uspeli obdržati vse do danes, pa ga je še posebej spodbudilo, da se je v okviru zgodovinarskega krožka pri Društvu upokojencev, pod mentorstvom Tatjane Dolžan, kustosinje iz Gorenjskega muzeja, lotil pisanja. Prav prijetno popoldne sem oni dan preživel pri Mirku Križnarju, ki bo čez dober mesec dopolnil dvainosemdeset let in o Stražišču ve še mnogo več, kot ste lahko brali v podlistku. Kakšen je bil vaš motiv, kaj vas je vodilo pri raziskovanju stražiških kmetij? "Stražišče je vas, ki je bila prvič imenovana v darilni pogodbi nemškega cesarja Henrika II. freisinškim škofom leta 1002, od tega je torej že skoraj 1000 let. Zgodovinarji navjajo ime "predium Stasista", to pomeni, da je že takrat obstajalo naselje, da je morala v njem že takrat obstajati neka dejavnost. Ker obrt še ni bila razvita, vas so tako predstavljale predvsem kmetije. In prav kmetje so vseskozi naselbino držali "pokonci", od takrat, ko so se tja naselili prvi naseljenci pa tako rekoč do današnjega časa. Zgodovinarji so vsepovsod pisali o takih in drugačnih stvareh, značilnih za Stražišče, kmetov pa se ni dotaknil nobeden. Zakaj nebi napisali še kakšne o stražiških kmetih, sem si rekel, o kmetijah, ki so stare 1000 let. Ne rečem, da se tekom stoletij družine na kmetijah niso menjale, za svojo lastno hišo vem, da gre štiristo let nazaj, nasprotno, spreminjala so se imena, z njimi pa tudi lastniška struktura." Kako ste prišli do podatkov, kje ste največ iskali? "Največ v arhivih, v državnem arhivu, kjer so shranjeni urbarji, iz njih je mogoče dobiti največ. Na osnovi urbarjev lahko ugotoviš dejansko stanje, koliko je bilo kmetij, kdo so bili lastniki, koliko zemlje je posamezna kmetija imela..., leta 1291, 1318, pa 1501. Pri tem niti ni pomembno, da črpaš iz vseh, urbarjev za podorčje freisinškega gospostva je čez dvajset, najbolj pomembno je, da veš, od kod izhajati. Zanimivo pa je, koliko se je vas spremenila samo v zadnjih 150 letih. Poleg karte Stražišča iz leta 1826 imam tudi seznam vseh imetnikov parcelnih številk iz tega leta in tudi na podlagi teh je mogoče razbrati, kako se je takratna podoba vasi tekom let spremenila v to, kar je Stražišče danes. Zelo zanimivo je, ko se ti po tolikih letih pokažejo take stvari. Z zgodovinarjem prof. Blaznikom, ki se je zelo veliko ukvarjal z zgodovino freisinških škofov na našem ozemlju, sva bila dolga leta osebna prijatelja. Prav od njega sem dobil veliko podatkov, do katerih bi sicer zelo težko prišel, on je namreč pregledal tudi arhive in muzeje v Muenchnu, Freisingu, Salzburgu..." Podatke ste torej pridobivali v arhivih, v pozitivno smer ste izkoristili vaše poznanstvo s prof. Blaznikom, obiskali pa ste tudi vse kmetije, o katerih ste pisali. "Izhajal sem tudi iz tistega, kar je raziskala Šrfrerjeva mama iz Zabnice, ki se je tudi ljubiteljsko ukvarjala s tem. Hmmm... interesantno pa je, da ljudje večkrat tudi dva rodova nazaj ne vedo kaj dosti povedati. Bil sem na vseh kmetijah in prav povsod me poznajo, kot domačina, kar mi je tudi olajšalo komunikacijo z njimi. Človek lažje vpraša. Opazil sem, kakšna razlika je, če našega kmeta vpraša tujec, ali pa če ga vpraša domačin. Če kot tujec vprašaš, koliko ima kdo krav, koliko mleka pridela, kakšen je dohodek kmetije, potem si takoj na tleh, preden boš izvedel še kaj drugega. Nasprotno je, če si domačin. Od njih sem izvedel predvsem to, kar še ve sedanja generacija." Vašo zgodbo oziroma izsledke, ki ste jih zapisali v podlistek "Kmetije na stražiških ulicah" pa ste gradili tudi na lastnih izkušnjah. "Poleg prednosti, da sem domačih, mi je bil pri raziskovanju veliko v pomoč tudi lasten spomin, lastna izkušnja, saj sem kup stvari, ki ste jih lahko prebrali v podlistku, tudi sam doživel. Še pred drugo svetovno vojno smo doma imeli trgovino in gostilno, pri nas so se zbirali vaščani, tako da sem že kot majhen o dogajanjih v vasi veliko slišal. " V petek smo v 26. nadaljevanju podlistka prebirali o Laborški kmetiji. Koliko kmetij ste pravzaprav vsega skupaj "obdelali"? "V podlistku sem zajel prav vse kmetije, ki so še žive, oziroma tiste, kjer še obdelujejo polje, imajo živino, čeprav jih je par takih, ki to delajo bolj iz golega veselja kot pa zaradi morebitnega dobrega zaslužka. Šestindvajset je še takih, ki se še danes v Stražišču bavijo s kmetijstvom, bodisi, da je čisti kmet ali kot rečeno samo za veselje. Kar se drugih tiče, ki so včasih bile kmetije, pa danes niso več, triindvajset jih je še, pa nisem obravnaval kot kmetije, ampak sem opisal samo njihovo današnje stanje. Čudi pa me, kako se znajdejo tisti stražiški kmetje, takih je pravzaprav večina, ki neposredno ob kmetiji, kjer sta hiša in hlev, nimajo nič zemlje, oziroma jo imajo le toliko, da komaj lahko z vozom obrnejo na dvorišču, pa vendar obstajajo in še naprej kmetujejo." Kako so vas sprejemali posamezni kmetje, ko ste jih obiskovali, jih spraševali o njihovih kmetijah, jih fotografirali? "Vsi so mi dali zelo, zelo prav, da se ukvarjam s tem. Kako leto sem skupaj spravljal ves material, začel sem namreč že lani pomladi, hodil naokrog, napisal o enem in se odpravil k drugemu. Paziti pa je potrebno, da ne pišeš preveč na dolgo, ampak le tisto, kar ljudi zanima. Ljudi ne zanima, koliko ima kdo krav, koliko mleka pridela in koliko ga gre za kilogram sira. Pomembno je, da napišeš, kako velika je kmetija, koliko je gozda, koliko travnikov, da zapišeš dogodke, ki so bili za posamezno kmetijo odločilni in so vplivali na prihodnje rodove... Vsak dogodek znotraj posamezne kmetije je bil veliko bolj zanimiv zame kot domačina." Vsaka kmetija ima pravzaprav svojo zgodovino. Ste kdaj razmišljali, da bi to opisali v knjižni obliki, da bi se spustili tudi v podrobnosti, dogajanja naj bodo ta srečna ali ne... "O tem sicer nisem razmišljal, v zgodovinskem krožku, ki deluje v okviru društva upokojencev, pa smo ugotvili, da bi lahko izdali knjižico o Stražišču in sicer ob njegovi 1000-letnici." Kot ste mi povedali na začetku se že ukvarjate z novo temo? Trenutno se ukvarjam s stražiškimi viničarji, ugotavljam hiše in družine, kjer so se ukvarjali s to dejavnostjo. Za devet od dvanajst hiš, ki so se po podatkih urbarja iz leta 1291, ukvarjale z viničarst-vom že pred sedemsto leti, sem našel možne variante, katere družine bi bile lahko njihove naslednice. Imam pa že precej napisanega. Igor K. Piše: Mirko Križnar Kmetije na stražiških ulicah repa, ki so ji rekli posmojka. Travnike gnojijo vsi kmetje dokaj dobro. Za to uporabljajo hlevski gnoj, ki ga pa uporabljajo bolj za njive, umetna gnojila in gnojevko. Radi se pohvalijo z odkosom posebno na tistih travnikih (bivših lazih) ob gozdovih pod Joštom, kjer je bila zemlja včasih zelo zamočvirjena. Pri tem jim je pomagalo tudi osuševanje (melioracije). S tem so nadoknadili tisto zemljo, ali pa vsaj nekateri in nekaj, kar jim jo je v po vojnih letih pobrala industrija. Pri vsaki kmetiji je tudi navedeno število goveje živine. To redijo za prodajo za zakol ali pa so krave mlekarice, ki jih navadno molzejo dvakrat dnevno. V reji za zakol imajo teleta, bike in vole (zelo redko) pa tiste krave, ki ne dajejo več dovolj mleka. Živali za zakol ima vsak kmet pač toliko, kolikor jih zmore prehraniti oziroma dorediti. Zato število živali pri kmetiji ni nikdar točno in vedno enako, ampak se menja iz dneva v dan. Konje so vsi opustili že pred dvajsetimi leti, največ med leti 1960 in 1975. Takrat so kupili traktorje, ki so njihove konje odlično zamenjali. Tu in tam jih je imel še kateri. Na primer Krnc je imel nekaj časa "haflingerje", konje srednje rasti svetle barve in še bolj svetle grive. To je bilo v zvezi s ponudbo JNA, da je po štirih žrebetih potem kobila last kmeta, ki jo je vsa leta preživljal. "Tagorsk" (Matežov Franci) je bil zadnji, kije imel še konja in sicer noriške pasme. Uporabljal ga sicer ni veliko. Sam pravi, da ga ie imel bolj za veselje. Pred približno tridesetimi leti so kmetje na splošno začeli opuščati rejo prašičev. Nekaj zaradi odpora proti prašičjemu mesu, nekaj pa zato, ker so bili stroški reje prašičev, kakršno so imeli naši kmetje previsoki. Zdaj ponovno, saj nekateri redijo prašiče (Foltan, Anžon in še nekateri). Včasih, še tja do leta 1950 so jih imeli polovico navadno za domačo prehrano (koline), ostalo pa za prodajo, še v polpretekli dobi so imeli za dom suho prašičevo meso in scvrto mast. Ob klanju doma na kmetih (zelo znan kmečki mesar v vasi je bil kmet Boštar, po imenu Jernej in tudi stari Vampk ni bil slab), je bil tisti dan kar malo prazničen. Šoloobveznim otrokom ni bilo treba iti v šolo. Seveda je pa potem tudi učitelj dobil pozdrav kolin. Ob tej priložnosti je treba omeniti tudi enako navado ob oranju in pobiranju krompirja. Tudi takrat še niso pridelovali toliko krompirja kot dandanes. Ti navade ob kolinah in pobiranju krompirja sta veljali tja do leta 1925. Ostalih domačih živali nimajo prav veliko. Tu in tam imajo na nekaterih kmetijah večjo ali manjšo število kur, ker odprodajajo jajca rednim hišnim strankam, ki prihajajo redno po mleko in druge njivske pridelke na primer: zelje in repo (oboje tudi kislo) pa korenje, peso pa še kako solato, cvetačo itd. Vsi kmetje imajo svoje stranke in kupovina se razvija v obojestransko zadovoljstvo. Od ostalih poljskih pridelkov pa še tole: Ajde ne se jejo več, ker jim ne da več kaj dosti pridelka. Ker ne medijo, tudi čebele ne obiskujejo tako kot nekdaj. Seveda potem rastlina verjetno ni dovolj oprašena in zato ni zrna. Ne vemo, zakaj tega ne raziščejo strokovnjaki in ugotovijo, zakaj pri nas ajda ne diši in ne medi več? Pravijo, da je do približno leta 1930 na Sorskem polju, med Velikim in Malim Šmarnom pa še kakšna dva tedna po šestem septembru dišalo po ajdi. Celo daleč z Gorenjskega iz okolice Bohinja, Bleda, Kranjske Gore in zlasti Žirovnice so kmetje -čebelarji vozili v tem času svoje čebele in čebeljo pašo in to na navadnih kmečkih vozovih prirejenih za ta prevoz. To so vedeli povedati vsi starejši kmetje v vasi zato, ker so dovoljevali postaviti voz s čebelami na svojem ozemlju, na koncu njive, travnika ali celo ob kozolcu, (konec) V petek nov podlistek: Božo Benedih Brez Blejcev tudi Bleda nL KRONIKA NESREČE Voz niči na verzija ne drži Kranj, 3. junija - Minuli teden je bilo na gorenjskih cestah šest hujših prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih sedem ljudi. Žiri - V četrtek, 29. maja, ob pol sedmih popoldne je bil trk na regionalki Žiri-Logatec v bližini Izgorij. Zaletela sta se Kolesar in voznica osebnega vozila. Prizorišče so si ogledali škofjeloški policisti, potem pa tudi prometniki s kranjske postaje. Otipljivih sledov ni bilo, zato so očitno "nasedli" vozničini verziji, da naj bi nesrečo zakrivil kolesar, ki da je pripeljal nasproti po levi strani. Skica nesreče pa je prometnemu inšpektorju Ivanu Demšarju zbudila dvom, zato so policisti dogodek znova temeljito preverili. Ugotovili so, da je 28-letna Anka L. iz Rovt z osebnim avtom Z 126 P pripeljala po makadamski cesti od Izgorij navzdol in se vključila na prednostno regionalko Žiri-Logatec. Zavila je levo proti Rovtam, pri tem pa izsilila prednost 27-letnemu kolesarju Samu Z. iz Velenja. Kolesar se je avtu umikal, kljub temu se je vanj zaletel in prek njega padel na rob ceste ter obležal. Zelo hudo ranjenega po glavi so ga odpeljali v Klinični center. Voznica je bila trezna, proti njej pa bodo napisali kazensko ovadbo. S "petko" v drevo Milje - V nedeljo, 1. junija, ob 19.35 je bila zelo huda nesreča na Miljah pri Visokem. 34-letni Boško D. iz Kranja je z R 5 vozil od Predddvora proti Kranju. Ko je peljal skozi Milje, je pri hiši številka 13 v blagem desnem dolgem preglednem ovinku z desnim kolesom zapeljal na makadamsko bankino, vozil 30 metrov po njej, nato pa se s sunkovitim zasukom v levo skušal vrniti na cesto. Avto je začel bočno drseti prek ceste in 2,7 metra od robu čelno trčil v drevo. Trk je bil tako močan, da ga je odbilo nazaj na cesto. Voznik ni bil pripet z varnostnim pasom, hudo ranjenega zdravijo na intenzivnem oddelku Kliničnega centra. Policisti so zahtevali tudi odvzem krvi za analizo. Neznani voznik peljal naprej Dorfarje - Včeraj ob pol treh zjutraj se je na regionalni cesti Kranj-Škofja Loka zgodila prometna nesreča, po kateri je eden od voznikov pobegnil. Gre za voznika osebnega avta renault, zelo verjetno clia starejšega tipa, modre oarve, ki je vozil od Žabnice proti Škofji Loki. Na skoraj ravnem delu ceste proti avtobusnemu postajališču v Dorfarjih ga je nasproti vozeči voznik rdečega juga 45 opozarjal, naj ugasne dolge luči. Neznanec je zapeljal prek sredine na levo stran ceste, tako da se je jugo umaknil Eovsem na desno bankino, kljub temu pa sta avtomobila očno trčila. Voznik juga je počakal, voznik renaulta pa peljal naprej proti Škofji Loki. Njegov avto je poškodovan I)0 prednji in levi strani, odpadla mu je leva bočna okrasna etev, zunanje stransko ogledalo, ki je bilo enkrat verjetno že zamenjano, na avtu so najbrž tudi sledovi rdeče barve z juga. Policisti svetujejo neznanemu vozniku, naj se oglasi, vabijo pa tudi vse, ki bi o njem vedeli kaj povedati, naj pokličejo na 113. • H. J. Maja največ nesreč Maja, ki se je komaj dobro iztekel, je bilo na gorenjskih cestah 44 hujših prometnih nesreč, največ v tem letu. Kar dvajset se jih je zgodilo na območju kranjske policijske postaje, devet na območju škofjeloške, sedem radovljiške, šest jeseniške in dve trliške postaje. Nesreče so zahtevale enega mrtvega, petnajst hudo in 41 lalje ranjenih, med njimi precej mladoletnikov in otrok, ki so nekaj nesreč tudi povzročili. Največ nesrečam, kar štirinajstim, je botrovalo izsiljevanje prednosti, pri dvanajstih rmj bi bil prisoten tudi alkohol. Pomladno pleskanje cest Kranj - Prejšnji teden so pleskarji začeli beliti izginule talne iia pleskarje niso bili najbolj kot da morajo vse črte potegniti prav v času najhujših prometnih konic. A kdo bi nergal, saj jih potem leto dni spet ne bo na spregled. • H. J., foto: S. Saje KRIUIVIL Vlomi v tri cerkve Škofja Loka, Kranj - Policisti z obeh postaj poizvedujejo za neznancem (oziroma skupino), ki je v noči s 25. na 26. maj vlomil v cerkve v Stari Loki, na Jamniku in na Suhi. Odnesel je več dragocenih sakralnih predmetov, katerih cena je zaradi zgodovinske vrednosti težko izmerljiva. V cerkvi sv. Jurija v Stari Loki je neznani vlomilec navrl vratca stranskega tabernaklja in odnesel veliki ciborij s pokrovom, razstavil monstranco, z daritvenega oltarja pa pograbil dva svečnika. Iste noči je bilo vlomljeno tudi v cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku. Z oltarja, na katerem je bila košarica, je vzel približno štiri tisoč tolarjev, ter pozlačeno svetinjo. Iz cerkve sv. Janeza Krstnika na Suhi je nepovabljeni prijatelj noči odnesel kovinski tabernakelj, velik 60-krat 60 centimetrov, ter dva nizka svečnika iz medenine. Policisti domnevajo, da so vsi trije vlomi povezani, da gre torej za istega vlomilca oziroma skupino. Če je igralska sla "težja" od žepa Hazarderji s ponarejenimi lirami Kranjska Gora • V soboto ob pol enajstih zvečer so kriminalisti prijeli 42-letnega italijanskega državljana F. F., ki ga sumijo, da je še s štirimi sonarodnjaki 24. februarja v kranjskogorski igralnici vnovčil šestnajst ponarejenih bankovcev po 100.000 lir. F. F. je z druščino prišel v Hitov Casino v Kranjski gori 24. februarja ob štirih popoldne, torej v času, ko delata samo dve ameriški ruleti in je ob njih tudi največ ljudi. Igralniške mize se namreč odpirajo postopno, ob desetih zvečer, ko so delale s polno paro, so italijanski hazarderji že odšli. Večinoma gre za pogoste obiskovalce kranjskogorskega Casinoja. F. F je bil v njem že kar 392-krat. Očitno je bila njegova sla močnejša od bojazni pred kaznijo zaradi vnovčenih ponarejenih lir, kar pa se mu je maščevalo. Kriminalisti so včeraj F. F. skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku, medtem ko so za sostorilce razpisali tiralice. Gorice, 3. junija • V nedeljo, zgodaj popoldne, so številni far^L krajevnih skupnosti Gorice in Golnik pa tudi verniki iz drugih oko 1». krajev pohiteli na slovesnost k cerkvi sv. Andreja v Gorice. Tu s° K ■ pred tretjo uro pritrkovalci z velikimi lesenimi kladivi začeli izya pesem iz treh novih bronastih zvonov, ki so bili za to priložnost o!' s cvetjem, ter naznanjati velik dogodek. H. Jelovčan Kranjski "leteči" tretji V soboto je bilo v Ljubljani tretje prvenstvo postaj prometne policije v spretnostni vožnji z motornim kolesom. Kranj, 3. junija - Na prvenstvu so sodelovale ekipe enajstih postaj prometne policije s po tremi tekmovalci. Pomerili so se v zahtevni spretnostni vožnji na 800-kubičnih motorjih B.Vl VV z vso policijsko opremo. V ekipi kranjske "leteče" so vozili Matjaž Lauseger, Aleš Povše in Zlatko Jenstrle, ki so osvojili odlično tretje mesto, za moštvoma iz Ljubljane in Krškega. Med posamezniki je zmagal lanskoletni prvak Samo Rep iz ljubljanske postaje, drugi je bil Dejan Muhič iz Celja, tretji pa Matjaž Lauseger drug iz Ki ranja. • H. J. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA NTR LOGATEC ltJ 1. PIVOVARNA IN PIVNICA KRATOCHWILL, 061/13-3311 in 061718-52-756 VPR.: KratochwilI ima dve pivovarni in pivnici, napišite naffl> ' NAGRADA: večerja - v vrednosti 3.000 SIT za dve osebi 2. HALO KATRA, SREDIŠKA 4, LJUBLJANA, 061/13-25-40* DOSTAVA NA DOM po Ljubljani z okolico VPR.: Napišite nam vsaj 3 vrste burgerjev iz njihove ponudbe NAGRADA: malica ali kosilo v vrednosti 5000 sit Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 6. 1997, na naslov NTR Logatec, Tržaška 148, 1370 LoeateC " oddajo "99 minut za obešanje, 81 za grde, umazane in zle." Nagrajenca z dne 1. junija 1997: - športna trgovina PINK PANTER: anica Škrubelj, Logatec - BREST TAPETNIŠTVO, Cerknica: Marička Mavec, Kranj P Iskrene čestitke! Nagrade prevzamete pri pokroviteljih-dodatne informacije pokličite 061/741-498. Spremljate nas lahko preko Kranjskega kabelskega sistema, nedeljo med 20. in 23. uro na frekvencah Notranjskega ra, -yd MHz in 91.1 MHz, oz. pokličite nas 061/741-632 in preizkusite pogum na vislicah. Zanko okoli vratu zategujemo: Šerif iz Oklahome, Ognjena Puščica, Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC 0.0.0 D Log.t.c . o o o ~& d^od-ok Tr>.lk. Ml • »I 04l'7,I «11 •r>. 0* 1'7 4 I II] Gorniki z Bohinjske Bele so slekli vojaške suknje Simon je odšel domov tri dni poprej To nagrado in knjigo si je prislužil najboljši vojak 13. generacije v gorskem bataljonu, S'1*1 Jelene iz Zminca. Priznanja tudi za častnike. Bohinjska Bela, 30. maja - Med petkovo svečanostjo v vojašnici na Bohinjski Beli so se poslovili od okrog dvesto vojakov iz vse Slovenije. Za najboljšega so izbrali Gorenjca, ki je že po prireditvi lahko odšel domov. Zbrane je pozdravil tudi brigadir Bojan šuligoj, ki je ponovno prevzel poveljstvo v enotah Slovenske vojske na Gorenjskem. Prihod obiskovalcev iz raznih krajev je v petek opoldan napovedoval nevsakdanji dogodek v vojašnici na Bohinjski Beli. lam je namreč končala služenje vojaškega roka že 13. generacija vojakov. Kot je starše in druge obiskovalce seznanil poveljnik Janez Cerkovnik, je okrog dvesto mladih iz vse Slovenije drugič doslej opravilo celotno usposabljanje v njihovi vojašnici. Vojaki so se izkazali tako pri strokovnem vojaškem delu kot pri športu in obnašanju. V eni najboljših generacij doslej so izbrali Eosameznike, ki so se posebej izkazali, »vanajsterici najboljših v vodih so podelili bronaste medalje, štirje izbranci čet so prejeli srebrne medalje, zlato medaljo pa si je prislužil najboljši v bataljonu. "Po začetnem privajanju na nov red sem se brez težav prilagodil vojaškemu življenju. Delal sem, kar sem moral. Res pa je, da mi je bilo v gorski enoti prijetno zaradi mojega zanimanja za planinstvo. Že v osnovni Šoli sem se pridružil planinskemu krožku in tudi pozneje zahajal v gore. Vojaški rok sedmih mesecev je kar pravšnji; ob odhodih domov in obiskih v vojašnici hitro mine. Je pa dovolj dolg, da človek spozna nove prijatelje. Z nekaterimi iz čete smo si obljubili, da se bomo še 0* srečevali. Domov odhajam tri dni po-kar prej, zaradi nagrade. Bil sem f>resenečen, ko sem zvedel zanjo. Vcse-i so tudi starši, ki so me prišli iskat v vojašnico. Po skupnem kosilu z njimi pa bo na vrsti veseljačenje s prijatelji doma," je povedal diplomirani organizator dela Simon Jelene iz Zminca pri Škofji Loki, ki ga bosta na vojaščino spominjala tudi zlata medalja in knjiga. Drugi nagrajeni Gorenjec, Matjaž Kučina z Jesenic, si je prislužil bronasto medaljo. Kot je priznal, mu več pomenijo pridobljene plc/.alskc veščine. Poprej je samo planinaril, sedaj pa se namerava razen z gorskim kolesarjenjem ukvarjati tudi z alpinizmom. Tudi novi poveljnik enot Slovenske vojske na (ionnjskem brigadir Bojan Šuligoj je pred vsemi /branimi izrazil PrCProjaJ^ da si vojaki niso pridobili le J rt znanj. Vojska je namreč zlasti s ^ pomeni kolektiv, pa kako m brez prijateljev. s0w Za popotnico prijateljem sta vjf*p uorazd Golobic iz Kamnika » ZA Obrez iz Šempetra poklonila dve k m vojaški kvintet Gamsi pa se je poslovil z nekaj domačimi O^JJJgjj \ Sla slovesnosti so vojakom m ^i-priznanja za športna tekmo ^Q $ posebnimi priznanji za petletno ^ pohvalili 34 častnikov in l,^aVr,vnil< J jona. Poveljnik vojašnice preje bronasto medaljo genu« jjc j tia. njegov kolega Jože Hudo^^ kranjske vojašnice pa si jc Pr,{?Ccaje medaljo Slovenske vojske. • * T°i-ek, 3. junija 1997 HALO, GLASOV KAŽIPOT 35. STRAN • GORENJSKI GLAS © HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 JJ«ro«||© sa objavo sprejemam« po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na «flso?1 v Kranju oz. po pošti - doJ2M. ure dan pred liidem Gorenjskega glasat Cena oglasov in ponudb v rubnkl. Izredno ugodna. F ; * * * AVTOŠOLA B in B, tel. 22-55-22 IZPIT OD MOTORJA DO AVTOBUSA KRANJ - CPP V PONEDELJEK - 9. JUNIJA, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00 RADOVLJICA - gasilski dom - tel.: 714-960 NOVO, JESENICE - gasilski dom - mosto tol. 86-33-00 ffigJ LETI PRVI . "ANES PONUJAMO I NAJVEČ NAKUPOVALNI Madžarska Len« 7.6., 14.6., Palmanova 18.6., Trst 1.7., Gardaland 25.6., 30.6., - možnost 'ZLETI P|ačila na dva ceka- Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-687 rnl^0^ °' ^22'781 Lenti 21.6., celodnevni nakupi Palmanova - Portogruaro 5.6., Gardaland 25.6., L"*« tel: 411-510 GSM: 041/660-658 CILJEM TURIST Kop31"' izleti: ob nedeljah in praznikih; Podčetrtek - Atomske Toplice, Rogaška Slatina in Terme Čatež; Tef • 064/451 542 V '3SU po^itnic in dopustov 00 naroci,u- Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure. ?*£pITEUI POZOR {?£?0JA GRADBENIH %ROJEV IN NAPRAV KONKURENČNE CENE! K°MSd,o.o. tel'fax: 064/332-341 HOKO KOMBI PREVOZI četrtek in sobota Lenti; ponedeljek in petek Celovec; torek Italija 53-876 in 57-757 vei smeri (Prevozi po dogovoru) Izposoja vseh vrst elektropnevmatskih kladiv in vrtalk, diamantnih rezkalnikov. (HILTI, BOSCH, ISKRA, AEG) za štemanje in vrtanje. Izposojamo tudi druge stroje in ročna orodja za zaključna dela v gradbeništvu, kot krožne žage, kotne brusilke, mešalce za beton, dvigala, avtomobilske prikolice itd. VSE S STROJNIKOM ALI BREZ! KMALU TUDI DIAMANTNO VRTANJE ŽELEZOBETONA DO PREMERA 160 mm TRGOVCI - GOSTINCI P*S Bled, a\o.o. VILJEM TURIST M: 064/451-542 4 FOTOGRAFIJE V 3 MINUTAH = 700 SIT Program trgovinsko-gostinsko poslovanje + računalnik + tiskalnik + šolanje 10 % popilSt + brezplačna predstavitev. Tel.: 712-399, 714-774 Nakupovalni in turistični izleti; ponedeljek, sreda in petek Muenchen. Madžarska torek - sobota. Vozilo ima EVR0 opremo in dvojno hlajenje. Od 2. junija organiziramo tečaj iz CPP za kategoriji A in B, 9. junija pa tečaj iz CPP za kategorije C, D in E. Praktično vožnjo za kategorijo B lahko opravljate na sodobnih vozilih - NISSAN ALMERA (klima, ABS, servo volan, zračni blazini) - MAZDA 323, - SUZUKI SVVIFT, za kategoriji C in E pa na vozilih: -MERCEDES BENZ 814 L, - TAM 122. POHITITE S PRIJAVO! VABIMO VAS PO NAKUPIH V LENTI 5. 6. - 2.000 SIT IN V GARDALAND 25. 6. - 5.500 SIT ZA PREVOZ IN VSTOPNINO. 5. 6. Trst, 14. 6. Lenti, 25. 6. Gardaland, 26. 6. kopanje v Čatežu vpisuje v program priprav na strokovni izpit za trgovinske poslovodje - začetek viuniju. V program prekvalifikacije oz. dokvalifikacije za VOZNIKA. Prijav« In Int.: tel.: 714-403 JtfCfiS ŠKOFJA LOKA podtubnik Ib AVTOŠOLA 623-331, tel.: 622-762 621 773,682 562 bfir?,8^1 PREVOZI "HINOVEC, 731-050 ffjjonalni izobrat X€nter Radovljica i)K^rrri,i a r»v NUDIMO OGLAŠEVANJE NA JUMBO PANOJU V DISKOTEKI *&iV(JlEKA ARX Informacije 041 637-484 Uroš, 0609 637-484 Matjaž SLIKAO**7 SE VEDm NEKAJ DOGAJA L,KARSKE RAZSTAVE Do 13. junija v avli hotela Dobrna razstavljajo slikarji skupine Iris. 2 M A TEMATIKE INTENZIVNO UČENJE POD VODSTVOM IZKUŠENIH PROFESORJEV. PRIJAVE: IC KRANJ, TEL.: 064/331-328, MED 9. IN 15. URO. GLASOV KAŽIPOT junija, koDa£ru*tvo upokojencev I0pUCR n! Izlet v ŠMARJEŠKE Uri i>r,'rr?hod avtobusa bo ob !preiemarYfd kina Center. Prijave P° KoroškjVdruštveni pisarni- g^*?^" n^ tpr«k. 10. junija, *ranj izint DAuStvo upokojencev >w ž'9t PQ KOROŠKI. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred kina Center. Pohod -Begunje-Grad Kamen-Draga Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj, organizira 12. junija zanimiv pohod BEGUNJE - GRAD KAMEN -DRAGA - BEGUNJE. Hoje bo za slabe 3 ure. Prijave sprejemajo na Društvu upokojencev Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8 -12 ure. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred kina Center. Povratek v zgodnjih popoldanskih urah. PIZZERIJfi "ORLI" pizze iz krušne peči solate, sladice ODPRTO VSAK DAN 15.00 • 24.00 SOBOTA 12.00 -24.00 NEDEIJA IN PRAZNIK112.00 - 23.00 TEL: 064 / 461 198 Vni 6, 4000 Kranj L B,agajna: ur« 12- ure In t«. Pr£d Postavo te'-: 064/222-681 Oscar VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST, komedija v PETEK, 13. junija, ob 20. uri za IZVEN in konto v SOBOTO, 14. junija, ob 20. uri za IZVEN in konto Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija v PETEK, 20. junija, ob 20.00 uri za IZVEN in konto Kozji vrh - Licjanovec -Mali Grintavec Kranj - Planinska sekcija Iskra, ki deluje pri Planinskem društvu Kranj, organizira v soboto, 7. junija, zanimiv izlet na Kozji vrh, Licjanovec in Mali Grintavec. Odhod avtobusa bo 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave sprejema ga. Soklič tel. 221-321 int. 28 22 oz. 26 44 in g. Grandovec tel. 273-093. Prireditve Svečano in razigrano v podbreški šoli Podbrezje - Danes, 3. junija, ob 17. uri bodo v osnovni šoli Podbrezje proslavili 135-letnico začetka šoanja v kraju. Na prireditvi se bo ob vodstvu dveh učiteljic predstavilo s kulturnim sporedom vseh 28 učencev od prvega do četrtega razreda. Odprli bodo tudi razstavo izdelkov krožka ročnih del in izdali tretjo številko glasila Črke. Praznovanje bodo sklenili v četrtek, 5. junija, ko bodo ob 17. uri na podbreškem nogometnem igrišču zabavne igre otrok iz šol in vrtcev v nakelski občini in njihovih staršev. Gasilska veselica Križ - PGD Križ pri Komendi bo v soboto zvečer organiziralo gasilsko veselico s srečelovom in tekmovanji. Igral bo ansambel Ptujskih pet. Revija na Hrušici Hrušica - V Kulturnem domu bo v petek, 6. junija, ob 19. uri revija plesno-mažoretnih in folklornih skupin. Sodelujejo mlajša in starejša mažoretna skupina TVD Partizan Jesenice in mlajša in starejša folklorna skupina Kekec Kulturno športnega društva Hrušica. Vstop je prost. Državno prvenstvo v shovv danceu Ljubljana - Plesni Studio in Klub M prireja v nedeljo, 8. junija, v športni dvorani Jezica državno prvenstvo v shovv danceu. Moje poletje Kranj - Turistična agencija Odisej in hotel Bellevue, šmarjetna gora Vas vabita na tradicionalno prireditev Moje poletje, in sicer v petek, 6. junija, ob 20. uri v Hotel Bellevue na Smarjetni gori nad Kranjem. Veselica na Suhi Suha - PGD Suha prireja v soboto, 7. junija, z ansamblom Monroe in v nedeljo, 8. junija, z ansamblom štajerskih 7 veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. V soboto ob 20. uri prevzem nove motorne črpalke. Vstop prost! Vabijo gasilci! jutri, v sredo, ob 19. uri razstavo likovnih del akad. slikarja Franca Beštra. Vozlove slike Bled - V belem salonu hotela Toplice bodo v organizaciji Galerije Bevisa v četrtek, 5. junija, ob 19. uri odprli razstavo slik iz obdobja 1996-97 akad. slikarja Franca Vozla. Umetnika bo predstavil prof. dr. Nace šumi. Nastopila bo tudi mlada pianistka Maja Fuerst. Kamnine na Slovenskem Tržič - Društvo prijateljev mineralov in fosilov Vas vabi v četrtek, 5. junija, ob 16.30 uri v Razstavišče A-banke v Tržič na odprtje razstave Kamnine na Slovenskem iz zbirke mag. Igorja Verbiča. Razstava bo na ogled še vse poletje. Prvo dejanje: Predstavitev Ljubljana - V prvih junijskih dneh se Slovenski etnografski muzej (SEM) seli v nove prostore, na jug stavbnega sestava na Metelkovi. V okviru Evropskega meseca kulture Ljubljana 97 bo tam od četrtka, 5. junija, na ogled razstava z naslovom Slovenski etnografski muzej, Prvo dejanje: Predstavitev Otvoritev razstave Tržič - V paviljonu NOB bo 5. junija ob 18. uri otvoritev razstave del V. otroške likovne kolonije Lom 97. Nastopili bodo Kaličopko, Grajski norček Ferdinand in Trubadur Igor. Obvestila 3 Koncerti Letni koncert škofja Loka - V Galeriji na Loškem gradu bo jutri, v sredo, ob 18. uri letni koncert učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka. Najboljšim bodo ob tej priložnosti podelili pohvale in nagrade. Koncert Musice Viva Kranj - V dvorani Zadružnega doma na Primskovem bo v soboto, 7. junija, ob 20. uri letni koncert Mešanega pevskega zbora Musica viva, ki ga vodi Peter škrjanec. Program koncerta bo povezovala Slavica Bučan. Letni koncert MPZ Maj Kranj - Moški pevski zbor Maj Kranj vabi na letni koncert, ki bo v petek, 6. junija, z začetkom ob 20.30. uri v avli Zavarovalnice Triglav. Gost večera bo akustična vokalno-inštrumentalna skupina Strune. Poletni glasbeni večer škofja Loka - Na dvorišču Loškega gradu v škofji Loki ob v petek, 6. junija, ob 20. uri koncert akustične ambientalne skupine Transcendence. New Swing Ouartet Radovljica - V Linhartovi dvorani bo v četrtek, 5. junija, z začetkom ob 20. uri koncert New Swing Ouarteta. Schubertov večer Radovljica - V Radovljiški graščini bo v petek, 6. junija, letni koncert - Schubertov večer. Koncert se bo začel ob 20. uri. Razstave Fotografski natečaj Železniki - Planinsko društvo Železniki objavlja ob 90-letnici delovanja fotografski natečaj na temo Ratitovec. Avtorji lahko pošljejo do osem diapozitivov v okvirčkih velikosti 5x5 cm do 10. junija 1997 na naslov: PD Železniki, p.p. 16, 4228 Železniki. Projekcija prejetih del bo na osrednji proslavi društva v Kulturnem domu Železniki 22. junija 1997. Avtorji petih najboljših de! bodo nagrajeni. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 064/67-148 -popoldne. MOŠKI PEVSKI ZBOR Vabim: LETNI K1 Kdaj m kje petek 06.06.1997 ob 20 h v avli Zavarovalnice TRIGLAV GOSTJE: akustična vokalno - instrumentalna skupina GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' Vsako sredo ansambel Gašperji V mesecu juniju vsak petek ansambel VITA! 'Prireditve so vsako sredq in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel.:064/733-4 Bešter v Mali galeriji Kranj - V Mali galeriji odpirajo Planinski odmev SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINCEV Srečanje bo v nedeljo, 8. junija, na Vršiču, pri Erjavčevi koči. Ta spada med naše najlepše gorske postojanke, zaradi svoje razgledne lege. Kranjski planinci se ga nameravajo udeležiti in to družabno tradicionalno srečanje obogatiti z lažjima turama. Na 1911 m visoko Slemenovo špico, ki prav tako sodi med najlepše kotičke naših gora in na Mojstrovko. Prva, se rahlo dviga nad travnato ravnico z jezerci, nad njo pa kipijo pod nebo strme stene iz doline Tamarja. Zaključuje in krasi jo drzno oblikovana piramida Jalovca, izza njega pa sramežljivo kuka plesati mogočni Mangart. Druga tura, na nekoliko višjo Mojstrovko, je načrtovana za planince, ki cenijo več hoje. Toda tudi Mala Mojstrovka spada med najbolj obiskane vrhove naših gora, prav zaradi kratkega in lahkega dostopa z Vršiča. Nadaljnja pot do Velike in Zadnje Mojstrovke je po grebenu daljša in zahtevna tudi več pazljivosti. Vsekakor je že prvi cilj dovolj zanimiv, kajti omogoča, da v kratkem času napravimo lepo in "visoko" turo. Zares privlačen cilj, tudi za alpiniste in turne smučarje. Vzpon bo s, 1611 m visokega prelaza, Vršiča, ki je mikaven in zato poleti kar preveč oblegan z avtomobili. Spoštovani bralec, ponuja se lepa nedeljska priložnost, za samostojni ali družinski potep po opisanem gorskem svetu. Po izbiri. Le sprehodi po okolici, do ostenja Prisojnika, v bližino Ajdovske deklice ali na dveurno turo na Sleme ali na daljšo na Mojstrovko v spremstvu vodnika. Le rezervirajte si mesto v pisarni PD Kranj. Peter Leban 6. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici Besnica je postala harmonikarski praznik Janez Fabijan, strokovni vodja tekmovanja: "Prijave potrjujejo, da je Besnica segla čez gorenjske in tudi čez državne meje." Besnica, 2. junija - Še komaj štirinajst dni je in v Besnici bo letos že šesto gorenjsko prvnestvo harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko. Po petih srečanjih in tekmovanjih, ko so se številni uvrstili tudi na polfinalno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne, lahko brez zadrege ugotovimo, da je Besnica postala pravi praznik harmonikarjev. In po petih tekmovanjih bo seveda tudi na letošnjem med pokrovitelji Gorenjski glas. Janez Fabijan, strokovni vodja tekmovanja, prireditev z veselim nedeljskim popold-nevom in tradionalnim gostovanjem Alpskega kvinteta pa organizira Turistično društvo Besnica, nam je potrdil, da je besniško srečanje harmonikarjev preseglo gorenjske in tudi državne okvire. Letos to potrjujejo številne ustne in pisne prijave. Tekmovalci bodo tudi letos razvrščeni na pet starostnih skupin. Tekmovali bodo za gorenjskega prvaka, skupaj z gosti pa tudi za uvrstitev v polfinalno tekmovanje za 17. zlato harmoniko Ljubečne. Vsak harmonikar bo nastopil s skladbo po lastni izbiri, ki pa ne sme biti daljša od treh minut. Poleg nagrad za vse udeležence in za osvojitev gorenjskega prvaka bo prireditelj TD Besnica podelil tudi nagrado občinstva in nagrado za lastno skladbo. a 'i Janez Fabijan, strokovni vodja tekmovanja. "Sicer pa bo poleg tekmovanja v avli osnovne šole tudi razstava glasbil oziroma dia-toničnih harmonik proizvajalcev Rutar, Zupan, Podgoršek, Sitar, Prostor in Resnik. Poleg tekmovanja harmonikarjev se bo v novi zasedbi predstavil tudi Alpski kvintet, nastopili pa bodo tudi zbor in otroška folkoorna skupina KUD Besnica in Folklorna skupina Mali vrh Nemilje-Podblica. Gost bo Andre Blumauer, seveda pa bo tudi letos žrebanje vstopnic." Janez Fabijan je tudi opo-zopril, naj vsi, ki so svoj nastop napovedali po telefonu, pošljejo še pisno prijavo na Turistično društvo Besnica, Zgornja Besnica 104, Zgornja Besnica. • A.Žalar 7. srečanje citrarjev Ermanovec "97 Ermanovec pripravljen na srečanje citrarjev Ermanovec - Ob planinskem domu na Ermanovcu se bodo v nedeljo, 8. junija, tja od 14. ure dalje že 7. razlegali nežni zvoki citer. Prireditelji sp veseli, da se za srečanje odloča vedno več mladih. Tako bo iz Cešnjice pri Kropi prišla tudi petošolka Maja Fister. Na citre igra eno leto, na učenje pa hodi skoraj k sosedi Tanji Kokalj. Na citre pa že pet let igra Polona Vreček iz Šenčurja. Hodi v glasbeno Šolo v Kamnik, ki je ena redkih v Sloveniji, kjer se učenci lahko spoznavajo tudi z umetnostjo igranja na ta nekdaj znan a potem kar malce pozabljen inštrument. Uči jo vodja Kamniških koledanikov Tomaž Plahutnik. Kamniški koledniki pridejo v nedeljo tudi na Ermanovec. In Tomaž sem gor pošilja tudi nekaj svojih učenk in učencev: Eriko Lipovšek, Barbaro Kuzma, Blaža Kladnika ter Martina Zlobka. Nuša Cvenkelj iz Otoč je na Ermanovcu že nastopila, pa tudi letos bo. štiri leta pa že igra na citre. Vida Učakar je vzgojila že mnogo citrarjev in tudi Nuša je ena od njenih učenk. Z Golnika pa prihaja Špela Uranič. S seboj bo pripeljala še sestro Darjo ter brata Aleša in Primoža. Tudi priljubljena Pesem ptic trnovk se bo menda razlegala tu naokoli. Nekaj citrarjev bomo predstavili še v petkovi številki Gorenjskega glasa. Za vedro razpoloženje na prireditvi bo skrbel ansambel Blegoš. Pokrovitelji prireditve so Gorenjski glas, Radio Cerkno, Radio Šora Žiri, Termopol Sovodenj ter Pivovarna Union. • J. Govekar OBČINA BLED obvešča vse svoje občanke in občane, da bo v času od danes, 3. junija, do 3. julija JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN PROSTORSKEGA PLANA OBČINE BLED IN OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA SREDIŠČE BLEDA Dokumenta bosta javno razgrnjena v stavbi Občine Bled. Občani in občanke v času javne razgrnitve lahko vpišejo svoje pripombe, predloge in mnenja v knjigo pripomb, ki odprta za te namene. Pisne pripombe bo Občina zbirala do vključno 25. julija 1997. V času javne razgrnitve bo potekala tudi javna obravnava, ki bo 24. junija ob 18. uri v Park hotelu na Bledu. Župan: Vinko Gole, dipl. ing. Autoradio SONY 6700 in ovalni zvočniki Altec Lansing prodani' Cena 490 DEM. ©330-444 13*3 Poceni prodam starejši TRAKTOR Fiat, opremljen za delo v gozdi* ©331-179 133« — ELEKTROMOTOR Z VENTILATOR;' JEM; fl 50, 1380 obratov/min. 0.5» KW poceni prodam. ©241-189 i3& PRODAJA IN SERVIS VSEH VRST TRAKTORJEV-TORPEDO. AGRO MOBIL, Voglje, tel.: 491-403 Splošna bolnišnica Jesenice Za naše malčke Prireditev pod pokroviteljstvom Radia Triglav in Gorenjskega glasa. V nedeljo, 15. junija, od 10. ure naprej na prireditvenem prostoru na Šobcu. Dopoldne bodo na prireditvi za izgradnjo novega otroškega oddelka za mlade bolnike nastopili godbeniki, folklora, učenci srednje zdravstvene šole, pripravili bodo tudi veselo matinejo z vrtiljakom. Bolnišnico in program izgradnje oddelka pa bo predstavil direktor dr. Janez Remškar. Popoldne pa bodo nastopili Alberto GregoriČ, Andreja Makota. Glani Rijavec, Aleksander Mežek, Marija Salomon, Heidi, Jaka Jeraša, čuki, Foxy Teens in drugI. Dober izlet SPLAČA SE BITI ROJEN V MESECU JUNIJU 8. junija 1972 je bil v Ganserndorfu pri Dunaju (Avstrija) odprt SAFARI PARK. Ob 25. obletnici je park pripravil super presenečenja: - 50 % popusta pri vstopnini za vse, ki junija praznujejo rojstni dan - vsi, ki 8. junija (prihodnjo nedeljo) praznujejo rojstni dan, imajo v juniju prost vstop v Safari park - vsem obiskovalcem Safariparka, ki imajo datum rojstva 8. 6. 1972 in imajo rojstl dan hkrati s parkom, pripravljajo posebno darilo, GANSE TURISTIČNA V \GENClJ7V MTA MERIDIAN 064/861-307 DOMINIKANSKA REPUBLIKA POČITNICE ALLINCLUSIVE od 1200 USD KROŽNO POTOVANJE 22. OKT. IZ LJUBLJANE FLORIDA - DOMINIKANSKA REP. potovanje po vaših merah -iz Ljubljane ali Trsta CD ROM, 2 x hitrost, možnost kontrole AUDIO CD ejev, za 45W SIT, prodam. ©718-176 J^? Poceni prodam elek. ŠTEDILNIK* plošče. ©225-733__ Prodam konfekcijski NOŽ KURlSjS kon. šivalni stroj slepi šiv. ©327-7» 13396_____- Prodam obnovljeno KOSILNIC® BCS s sedežem in cirkularjem, leRr ohranjen traktor TV 420, letnik 19» • enoosno prikolico nosilnost 3 \ ' železne sanke za vleko hlodovin* ©622-185___1*5! VILICE za okrogle bale, palejfjj zaboje prodamo. ©328-238, 060* 652-285 1341 VILICE ZA OKROGLE BALE, VlU? ZA PALETE IN ZABOJE TER Tel* SKOP ZA DVOJNO DVIGANJ?' PRODAM. ©328-238, 0609/652-^ MALI OGLASI W 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Posebna ponudba iz programa PANASONIC. Ne izgubljajte časa, pokličite našega zastopnika na tel. št. GSM 041/662-552; 0609/637-200 ali 064/ 226-751 10383 Prodam HLADILNIK 80x50 cm. ©422-086 13339 Prodam KOSILNICO MUTA, Fig** Psguali, TV 521 in samonakladal^ ELEKTROMOTORČEK z reduktorjem, 210 obratov, prodam. ©720- 196 13342 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO KZK 440 L z 10 m garnituro, prodam. ©061/823-078 13345 PANASONIC RX 50 videokamero, novo, ugodno prodam. ©66-920, popoldan 13347 ©731-009 Poceni prodam 320 litersko za"**3 valno SKRINJO. ©715-376 PRALNI STROJ Gorenje, brezhittf£ prodam. ©332-350 3497 jen, 349« Prodam TRAKTOR IMT 539. ZSj°* 57 45 pogon 4x4, in kupim SAM, NAKLADALNO PRIKOLICO SIP j*' ©063/798-398 1j> ADRIA-MOBILNA PRODAJALNA; nova, narejena po naročilu: notranja višina 2,4 m, WC, umivalnik, skladišče, kuhinja, police - pult, omarice... SUPER UGODNO! Tel.: 064/83-187 Prodam MONTAŽNI BAZEN Kg mera 4,5 m in višina 1 m. ©491- 13503 — Prodam nov MIRKO meter M^tJ 25 mm. ©323-033 Kranj Prodam skoraj nov SILO KO ©491-438 1351» Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec Dr. TOMAŽ AHLIN iz Kranja Na dan pogreba, jutri, v sredo, 4. junija, ob 11. uri, bo žara v vežici sv. Nikolaja na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. DELAVCI ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ OSMRTNICA V 86. letu starosti nas zapustil dragi ata MATIJA B UTO RAC iz Krope Pogreb bo jutri, v sredo, 4. junija 1997, ob 16. uri izpred mrliške vežice v kropi. Žalujoči: otroci z družinami 3. "Večer z Gašperji" v Preddvoru Gost večera bo Slavko Avsenik Koncert Gašperjev, ki bo 7. junija ob 20.30 uri v Preddvoru, dobiva končno podobo. Ob pomoči Občine Preddvor si ansambel prizadeva rešiti vsak najmanjši problem, ki bi lahko onemogočil nemoten potek koncerta. Najpomembneje pa je, da jim je uspelo pripraviti odličen, pester program, saj sta sodelovanje obljubila pevec Ivan Hudnik in legenda narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik, ki bo z Gašperji v živo zaigral nekaj skladb. Koncert bo potekal v dveh delih, program pa bo kot rečeno pester in zanimiv. "Gašperji" bodo zaigrali nekaj Avsenikovih skladb starejšega letnika, nekaj uspešnic z njihove prve kasete in seveda nekaj skladb z njihove najnovejše kasete. Veseli so, da se je povabilu odzval Ivan Hudnik. Veliko so že nastopali skupaj, vsak nastop znova pa dokazuje, da poslušalci še vedno najraje prisluhnejo melodijam, ki vrejo naravnost iz dna srca. Najbolj pa si Gašperji štejejo v čast, da jim nastopa pred domačim občinstvom ni odrekel legenda narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik. Kljub temu da je "v penziji", kot se sam večkrat pošali, si še vedno rad oprta svojo harmoniko. Tudi tokrat jo bo, saj bo z Gašperji v živo zaiarai nekaj nepozabnih skladb, ki so jim poslušalci vsa ta leta še kako radi prisluhnili. Vstopnice v predprodaji, si kljub povečanemu povpraševanju, še vedno lahko priskrbite v kavarni Vencelj v Preddvoru, prodajnih mestih Gorenjskega glasa v Kraniu Cerkljah, Tržiču in Radovljici ali na tel. št.: (064) 451-168, manjše število pa jih bo na voljo na dan koncerta na stojnici v središču Preddvora. ZAHVALA Po hudi in dolgi bolezni nas je 54. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric ANTON NAHTIGAL iz M rasi j a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, valč*n° ' prijateljem in znancem za vso pomoč 111 izrečeno sožalje. |lv . g. župniku za lepo opravljen pogreb, hvala tudi PcV£cmkoli trobentaču. Vsem, ki ste v teh težkih trenutkih kilk°';oVj pomagali in ga v tako lepem Številu pospremili na njeg zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSi NJEGOVI 11 rastje l«>97 foto bobnar "I.: 064/22M12 - Nama vŠkofj" Lok_ GUSBILA LOKALI figJl^lTONARICO, U brush. «326-398 staro 7 let. 13374 toffiS P;0*13"1 KLAVIRSKO HAR-PREsnB Vl0leta- 80 basov in KOM-kl ca(JR za ameriško Retušo - Air 13446 ŠOLA Tomšičeva 36, KRANJ WWSdo 15.6. od 15. do 18. un ^prejemnifc kpitov in »tarogtnik omentev ni. GLASBIL ^^MATERIAL in0d!Žtin,UDlJSKI P0D izdelujemo Cm |11Vllamo- SMREKOV, SUH, 7 '28S4 Klasa- ©063/451-082 Andrej 5ek0vh?Lk?L.vinsko ogrodje, nadstre-»?io ?^n,h vrat- stekl° pločevina. ^^22 4-621 12989 iadaH KRILA 2x80 železna 191 224 coščna 1 m * 3 m- Q212" 621 12990 ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. »221-353 in 222-566 ter fax 221-785 10188 ODDAMO v Kranju 120 m2, primerno za stanovanje in pisarne; v Čirčah poslovni prostor za trgovino 50 m2 v pritličju in 50 m2 v kleti za skladišče. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11271 ODDAMO v bližini Kranja KOZMETIČNI SALON, v Šk. Loki 52 m2 za neživilsko trgovino z odkupom inventarja. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in 222-566 ter fax 221 -785 11272 ODDAMO KRANJ okolica 6 km: 2 x 400 m skladišča in proizvodnih prostorov, ODDAMO ŠENČUR NOVO poslovno stan. hišo, 180 m2 uporabne površine. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11579 PRODAMO KRANJ Planina nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, KRANJ poslovno stanovanjsko hišo ob vpadnici, MEDVODE okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11580 Oddamo poslovne prostore, primerne za prodajalno, delavnico ali podobno, skupno 130 m2, telefon, CK, namembnost urejena, parkirni prostori urejeni. Mike & Co., 226-503 12027 LOKALI ODDAMO KRANJ CENTER manjši gostinski lokal brez odkupa inventarja, 2000 DEM/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 12926 Prodam 2x1 m hlajenega gostinskega SANKA s koritom in odcejalnikom. ©712-523 13337 mta M ERI DlAN 064/861-307 HS11! • hoteli: BELVEDERE, PETALON, FUNTANA r»HEC - hoteli: DELFIN, GALEB, MATERADA UGODNO PLAČILO NA M °ttROKOV It it i f Oitltl Sii p,°ce2e L?°JLERJE iz nerjaveče ?° Po min Svprodam° a'i 'Zdela-«2W men. ©806-069, 0609/635- feo^čo in ce™'ltni ^ ^^g^Poei^s-iig 13348 OPEKO BEČEJ 6 Vskladi«A ' cca 5500 k°m- OP°ka S*- Cena a 15 let' še neuporabl-«631-653 P° do9°voru' ugodno. "profl"*""—■______13351 t 2^koX £?sov SpIČAK OPEKE % 1 kOm\nIAREGA BOBROVCA P620-046 ° ' BRZOPARILNIK. 13383 Sf24, 4JrdoinSpirovce 16x14. glaid S?6'©42d^'č 9,aid 18x18, 6 m i^^^T?^a osn°vne ln 5^095 ŽIČU in v Krani"- |^ ~—-----____11875 4*»°ie ™ - Kranj). «56 095 Pr?dnie šole apematlko in ,izlko " "-Hi^ tudi rio ^riprave na ma«t"o. i^^-^dom. ©624-380,3,65 S *a oIn?JNŠTRUIRAM n°^i-^49i.49Jnovne in srednje šole. Na Jesenicah - Čufarjev trg oddamo poslovni prostor na zanimivi lokaciji, 77 m2 z uporabnim dovoljenjem za trgovino ali mirno dejavnost. Cena ugodna. PAI 863-145, GSM 041673 048 13381 RIBNO oddamo poslovni prostor s skladiščem, 85 m2 + 40 m2. NOVAK NEON, 862-877 13414 HRUŠICA oddamo poslovna prostora primerna za frizerski in kozmer-Ični salon, pisarne. NOVAK NEON.d.o.o., 862-877 13415 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ NAJAMEMO ALI KUPIMO VEČ POSLOVNIH PROSTOROV ZA GOSTINSKO, TRGOVSKO ALI DRUGO DEJAVNOST. POSING, 222-07613437 Na relaciji Naklo Tržič najamem prostor v izmeri 100-120 m2 primeren za mizarsko delavnico. ©58-497 zvečer 13438 Oddamo v Kranju trgovino 39 m2 v mestnem jedru, odkup Inventarja; oddamo 37 m2 prostorov (trije prostori) V PRITLIČJU, ZA PISARNE ALI DRUGO MIRNO DEJAVNOST. K 3 KERN, 221-353, 222-917 mee ODDAMO v centru Bleda 130 m2 poslovnega prostora, ni za gostinstvo. K 3 KERN, 221-353, 222-917 13488 Oddamo ali prodamo v Kranjski gori 125 m2 trgovskega lokala. K 3 KERN, 221-353,222-917 13469 Prodamo v Medvodah 15 let staro mizarsko delavnico, vel. 1400 m2, višina stropov 4,300 m. K 3 KERN, 221-353,222-917 13470 NA NOVO PREUREJENA, LEPŠA, SE BOLJŠA bivša frizeri)« SIMUNAC na Zupančičevi SO v Kranju Za vas se bomo trudili vsak dan od 7. do 20. ure, sobota 7. do 12. ure. FRIZERSKI SALON AMALT. Sprejemamo naročila po tel.: J3i-I7$ IW|--■-----___,3402 ^^00S,O'K9al' na^nl bojler od V Kranju ob vpadnici oddamo 212 m2 prostorov za pisarniško dejavnost, lahko tudi po delih. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Oddamo prostore za računalniški conter v Kranju, 109 m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V Naklem PRODAMO avto-meha-nlčno delavnico z vpeljanim poslom. SVET NEPREMIČNINE, 330 112. V Žabnlcl ODDAMO 200 m2 poslovnih prostorov za neživilske trgovine. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Najem: oddamo poslovno stanovanjsko hišo v Britofu. K 3 KERN, 221-353-222-917 13473 KOLESA Poceni prodam moško in žensko kolo. ©741-045 13344 Dekliško GORSKO KOLO BMX in pony KOLO, ugodno prodam. ©311-713 13397 Prodam BT 50 S ali menjam za APN 6. ©421-687 13409 OBVESTILA ENODNEVNI IZLET NA MORJE z vso postrežbo. ©491-442 13507 GARDELAND SKUPINE 8 oseb po dogovoru. ©491-442 13508 NAKUPOVALNI IZLET na MADŽARSKO in ITALIJO vsak teden. ©491-442 13509 V Kranju ali okolici kupimo samostojno hišo z vrtom, kupimo tudi polovico oz. del hiše z malo vrata. Mike & Co.d.o.o., 226-503 11186 Prodamo PREDVORD prodamo 2/3 hiše, 90.000 DEM, starejšo HIŠO v čirčah na parceli 1000 m2 cena 127.000 DEM, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9.5 m, parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, LJUBNO starejšo HIŠO na parceli 500 m2, cena 75 000 DEM, V Bitnjah na odlični lokaciji enonadstropno HIŠO, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, BLEJSKA DOBRAVA - prodamo obnovljeno dvostanovanjsko HIŠO, parcela 587 m2, cena 178 000 DEM, Žiganja Vas - HIŠA v 3. gr.fazi, parcela 450 m2, 145 000 DEM, ZALOG PRI CERKLJAH -montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo v Kranju HIŠO z gostinskim lokalom v obratovanju v Kranju, prodamo pizzerijo in okrepčevalnico v izgradnji. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 11256 OKI ^^^^^ tel.: 064/24 21 21. r M .. KRANJ Šuceva 27 l /efe/bn/ v - *V Šk.Loka tel.: 064/62 33 97 3. 7/rn J' £e 0rt BREZVRVIČNI TELEFONI, •U>0(Jh U GSM, CENTRALE, MONTAŽE, or**P.D. ZAŠČJTE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR OBLAČILA POROKA, obhajilo - prelepe svečane obleke- izposojevalnica Rija Naklo, ©472-737, vsak dan od 16-19. ure 13484 OTR. OPREMA Otroški ŠPORTNI VOZIČEK DINO prodam. ©622-139 13433 OSTALO Nudim PROSTOR za odlaganje odpadnega gradbenega materiala. ©246-524 * 13349 PRIDELKI Prodam dobro naravno, domače VINO, belo in rdeče. Sr. Dobrava 14, Kropa, ©736-619 13379 TVVIDEO-AUDIO-HI-FI V* ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ ft> pioneo* QSherwood NAJUGODNEJŠI DOLBY SURROUND PRO-LOGtC RECEIVEH Z RV-506OH * 3x 95W DIN spredaj * 2x 30W DIN zodoi * RDS radijski sprejemnik * 30 nastavljivih postaj * Sleep fimer * Izhod za aktivni subvvoofer * Dodatni par zvočnikov * 6 audio vhodov * 55 funkcij na dalj. upravjalcu * DAS končna stopnja * Zatemnitev displaya * Najnižja cena v Evropi PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SOHY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 POSESTI Takoj kupimo več manjših hiš in več zazidljivih parcel v okolici šk. Loke in Kranja, za že znane kupce. PIA ŠKL 623-117, 622-318_5668 V okolici Medvod prodamo zazidljivo parcelo 450 m2 z lokacijsko dokumentacijo za 62000 DEM. Mike & comp., 226-503_mu Železniki - prodamo novo STANOVANJSKO HIŠO v končni GF, cena ugodna. Prodamo tudi starejšo spomeniško zaščiteno HIŠO v Železnikih, renovirana, vseljiva takoj. PIA ŠKL ©623-117, 622-318_ne3b Prodamo stanovanjsko hišo, Pod-nart. Hiša je starejša, vendar v celoti adaptirana, vsi priključki, tloris hiše 16x10, parcela meri 1800 m2. Cena po dogovoru. PIA ŠKL 622-318, 623-117 B34S PRODAMO; novo HIŠO (18 x 12m) na parceli 800 m2 v bližini Zbilj, ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Goricah na parceli 400 m2. MANDAT ©22-44-77 mi« PRODAMO: parcelo v Besnici, 1300 m2 z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2 v Naklem, ZAZIDLJIVO PARCELO 500 m2 v Preddvoru in ZAZIDLJIVE PARCELE z lokacijskim dovoljenjem v Žirovnici. MANDAT ©22-44-77 11418 KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km), novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, prodamo BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PRODAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 11573 PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenm pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, PODLJUBELJ hišo v III. gr. fazi na parceli 1000 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11574 ODDAMO KRANJ okolica manjšo hišo za 400 DEM/mes, predplačilo, ODDAMO Zalog pri Cerkljah hišo z vrtom, 700 DEM/mes, predplačilo, ODDAMO KRANJ novejšo dvostanovanjsko hišo z vrtom, 900 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_11575 BITNJE prodamo zazidljivo parcelo, 665 m2. MIKE & Comp., 226-503 12710 HIŠE PRODAMO KRANJ MLAKA starejšo pritlično hišo na parceli 450 m2, 99000 DEM, CERKLJE bližnja okolica obnovljeno hišo z vrtom, 140 m2 bivalne površine, parcela 600 m2. 155.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00 , 0609/650-123 12720__ PARCELE PRODAMO PREDDVOR okolica: lepo, sončno parcelo 1300 m2 z gradbeno dokumentacijo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 12721 Na Orehku prodamo pritlično hišo, potrebno adaptacije, 70 m2, parcela 1000 m2, cena 135.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Brniku PRODAMO obnovljeno stanovanjsko hišo, 130 m2, parcela 536 m2, cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Podbrezjah PRODAMO osem let staro visokopritlično stanovanjsko hišo, 187 m2, parcela 715 m2, dve garaži. Cena 280.000 DEM. V račun vzamemo stanovanje. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Tržiču prodamo starejšo poslovno stanovanjsko hišo v centru mesta, 135 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V LOMU POD STORŽIČEM prodamo novejšo stanovanjsko hišo, 273 m2. parcela 520 m2, nadstandardna. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V Šenčurju prodamo zazidljivo parcelo, 354 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ d.oo- telefon trade Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 96.700 SIT °? - CN I* Cene so brez prometnega davka KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11576 PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, POD DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, NAKLO zaz. parcelo za poslovno stan. hišo (delavnico, ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, KAMNIK PEROVO 540 m2 z gradb. dokomentacijo, 90.000 DEM, Zg. Bela 2x600 m2, zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumentacijo« MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 11577 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA več manjših parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 11578 Kranj okolica,prodamo starejšo HIŠO, parcela 1000 m2. Mike & Comp. 226-503 12026 PARCELE PRODAMO RADOVUICA - bližnja okolica, 4 zazidljive parcele, 600 m2, za poslovno stanovanjsko gradnjo, 80 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 Šk. Loka - Podlubnik; prodamo lepo ENONADSTROPNO vrstno končno HIŠO na parceli 400 m2. PIA ŠKL 622-318,623-117 12730 Šk. Loka - prodamo večjo dvostanovanjsko HIŠO z gostinskim lokalom; Bifejem z 300 m2 stanovanjske površine na parceli 800 m2. PIA ŠKL, 622-318,623-117 12731 V okolici Tržiča prodamo manjšo hišo, na lepi, mirni lokaciji, primerno tudi za vikend, CK, telefon, parcela cca 600 m2. Mike & Comp., 226-503 13292 POLJANSKA DOLINA prodamo več starejših hiš namenjenih za nadomestno gradnjo in zazidljivih parcel. PIA ŠKL, 622-318, 623-117 13293 Na sončnem Dovju prodamo dvostanovanjsko hišo 212 m2, stanovanjske površine, 700 m2 parcele, na čudoviti sončni legi z ogrevanim bazenom na vrtu, vsi priključki, etažno stanovanje lepo opremljeno, pogled na Triglav, cena ugodna. PIA 863-145, GSM 041 673-048 13382 DOVJE - MOJSTRANA, prodamo enonadstropno, dvostanovanjsko hišo, 105 m2 stanovanjske površine, parcela 1082 m2, sončna lega, cena ugodna. PIA 863-145, GSM 041 673- 048 13383 STR D J K'i TLAKI hitro in poceni informacije:TeL:061/84l 189 Mob.:0609/629-514 Prodamo podkleteno hišo na Jesenicah, 103 m2 stanovanjske površine, 127 m2 dvorišča, garaža, hiša je renovirana, z lepim vrtom, 338 m2. PIA 863-145, GSM 041 673-048i3384 V Kamni Gorici prodamo 3/4 hiše na parceli 326 m, 143 m2 stanovanjske površine z garažo in drvarnico. Cena 80.000 DEM. PIA 863-145, GSM 041 673-048 13385 PODMEŽAKLJA prodamo zazidljivo parcelo 612 m2. MOSTE v kompleksu prodamo zazidljivo parcelo, 5000 m2, MOSTE prodamo zazidljivo parcelo na ravnini, 726 m2, cena s PD je 57960 DEM, plač. na dva obroka. NOVAK NEON, 862-877 18416 TELEFON MZA-TE" ZAUPNI TELEFON ZA OTROKE, ŽENSKE, MOŠKE, DRUŽINO IN VSE NEMOČNE (061) 97 83 VSAKDAN OD 16. DO 22. URE IN PRAVNO SVETOVANJE OB ČETRTKIH OD 10. DO 14. URE JESENICE na Razgledni prodamo zazidljivo parcelo, 2000 m2, HRUŠICA prodamo stavbno zemljišče v industrijski coni, 4000 m2. NOVAK NEON, 862-877 13417 DOVJE prodamo ali zamenjamo tristanovanjsko hišo za enostanovanjsko na območju Slovenije. NOVAK NEON, 862-877 13418 TRŽIČ KRIŽE prodamo samostojno hišo vel. 11,60 x 7,50, CK, 140 m2 vrta. Sončna lega, cena 130.000 DEM. POSING, 222-076 13432 KRANJ NAKLO prodamo starejšo kmečko hišo vel. 10x17 m, 400 m2 parcele. Takoj vseljiva, cena 80.000 DEM. POSING, 222-076 13433 JESENICE prodamo zelo lepo dvostanovanjsko hišo na sončni legi, 180 m2 stanovanjske površine, CK, tel.900 m2 parcele, cena 195.000 DEM. POSING, 863-150 13434 NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO HIŠO LAHKO TUDI STAREJŠO PO-TEBNO ADAPTACIJE Z VRTOM IN VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL. POS-ING, 222-076_13436 Prodamo GOZD v izmeri cca. 8,5 ha, v okolici Jesenic. Mike & Co. d.o.o. ©226-503 13456 V okolici Cerkelj prodamo STANOVANJSKO HIŠO, renovirano, parcela cca. 600 m2, cena 160 000 DEM. Mike & Co. d.o.o. ©226-503 13456 NEPREMIČNINE Jdomplan kranj, p.o. 11 kranJbleiweisova 14 p.p. 139, 11 et ■ tel.064/268-700, |fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet_zjiepjremičn]naM Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. Prodamo Podljubelj 700 m2 zazidljive parcele in 4000 m2 gozda, cena 25000 DEM, Žirovnica zazidljivo parcelo 1000 m2 na sončni pregledni legi, cena 55000 DEM, Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, že stoji brunarica, cena 80.000 DEM. OLŠEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, cena 150.000 DEM, Tupaliče 2000 m2 zazidljivo parcelo. K 3 KERN, 221-353, 222-917 13471 PRODAMO BOHINJ 2 km pred jezerom zazidljivo parcelo 819 m2 z dokumentacijo. cena75000 DEM, SENIČNO 1574 m2 zazidljivo parcelo, zazidljive parcele od 500-800 m2 v bližini Begunj, RATEČE pri Kranjski gori zazidljivo parcelo ob glavni cesti vel. 1754 m2, v centru Žirl zazidljivo parcelo 1000 m2, večjo zazidljivo parcelo v Domžalah, vsi priključki so plačani. K 3 KERN, 221-353, 222-917 13472 GORENJSKI GLAS • 38. STR4N MALI OGLASI Torek, 3. junija V$ Prodamo JESENICE starejšo hišo na parceli 1100 m2, cena 70.000 DEM, okolica Brnika, starejšo hišo na parceli 600 m2, cena 150.000 DEM, z možnostjo dokupa dodatne parcele; Bled nedokončano hišo z delavnico v pritličju, parcela 1800 m2; PORTOROŽ Lucija vrstno hišo, cena 260.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-917 _i34W Prodamo v Strahinju pritlični del starejše hiše, v Hotemažah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 806 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2. K 3 KERN, 221-353, 222- 917 13465 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. PRODAMO v Tržiču nov poslovno stanovanjsko objekt, uproabne površine 650 m2, parcela 1300 m2, lokacija ob avto cesti. K 3 KERN, 221-353, 222-917_13475 TRIGLAVSKI NARODNI PARK Gor-juše: na parceli 1300 m2 prodamo VIKEND BRUNARICO, elektrika, kapnica, SAT za 99.000 DEM. 13504 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". «421-498 105 TRIO BON-BON, vam ponuja prijetno glasbo za vse priložnosti. «632-170, 50-303 11337 TRIO igra za ohceti, obletnice, v lokalih. Cena po dogovoru. «731- 015 13173 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke in ostalih. »310-537 3873_ CERTIFIKATNE DELNICE: UNION, SAVA, PETROL, KRKA, LEK, ISTRA BENZ in ostale odkupimo z gotovino in pridemo na dom. «312-385 9293 CERTIFIKATI! Čas za vpis certifikata (aH ostanka) se izteka! «062/836-904 od 8- do 18. ure 13378 CERTIFIKATI! Se zadnje priložnosti za vložitev certifikata. Pokličite zdaj! «062/32-047 13447 DELNICE - odkupujemo delnice Save, Coloruja, Aerodroma in drugih podejtij, ter Investicijskih skladov. Izplačila na domu v gotovini. «061/ 738-476 13493 RAZNO PRODAM DRVA suha, mešana (pri Tržiču) poceni prodam. «061/168 53 46 zvečer 13495 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu aH osebno 090-41-43 STAN. OPREMA Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. «326-955 13315 Poceni prodam ohranjeno ZAKONSKO POSTELJO, nočni omarici ln psiho. «84-062_13343 Ugodno prodam KUHINJO. «225- OOT 13506 ŠPORT Prodam ČOLN na vesla Elan 310, primeren za ribarjenje. «328-420 13394 ROLERJE RABLJENE IN NOVE ZAMENJAVA STARO ZA NOVO, ODKUP RABLJENIH. RUBIN KOKRI-CA 245-478 W*t1 PAJNTBALL! Tel.: 360-100 STORITVE SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...«242-037 Izposoja orodja HILTI za štemanje, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. «411 -808, popoldan soso Izposodite si video kamero Sony, uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. «222-055 7010 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-698 od 9-17 h. čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 STROJUO i ZDELO V/l iV JE estrihov Klemene l tel. 471-813 -0609/632-047 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. Izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ. » in fax 332-260 7536 TV, STOLP, VIDEOKAMERO, RE-KORDER in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center) Kranj. »222-004 9275 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. »064/242-766 9834 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in POLAGANJE LAMINA-TOV. »422-193 10130 LAMELNE ZAVESE 2.370,00 SIT/m2 z montažo. Roleforstvo Berčan s.p. Tel.:061/342-464 in 0609/630-700 SANIRAM DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav primeren za vse vrste kurjav in novogradenj. »0609/643-925 10497 Nudimo brezplačne prevoze betona do 20 km. Cena betona je ugodna. BIHI.d.o.o., Kranj, 041/626-643 ali 211-534 11410 Čistilni servis METOD.d.o.o., vam nudi čiščenje vseh vrst talnih površin (zaščita, premazi), sedežnih garnitur, STEKLA, PRANJE ZAVES...»064/ 326-969 12180 Nudim KNJIGOVODSKE STORITVE, OBRAČUNE DAVKA, OD In AMORTIZACIJE. »330-153 12355 IZKOPI KIPER PREVOZI 064 422 187 STANOVANJA Prodamo garsonjero v šk. Loki v izmeri 26 m2, opremljena -bela tehnika vsi priključki, starost 20 let. Cena po dogovoru. PIA ŠKL, 623-117, 622-318_6142 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503 6161 Pospravljamo in čistimo poslovne in stanovanjske prostore. Izvajamo čiščenja tapisonov, sedežnih garnitur, tepihov, lamelnih zaves, čistimo za obrtnike in ob selitvah. Inf. 225-205, HRIBAR BLESK 225-205,24 ur V Kranju kupimo 1 do 2 sobno stanovanje, tudi brez CK, plačilo v gotovini in 3 sobno s CK do II. nad. MIKE & Comp, 226-503_seis šk. Loka - Podlubnik : prodamo 3 ss stanovanje v izmeri 75 m2, vsi priključki. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. PIA ŠKL »622-318 in 623-117_8636 ZELO UGODNO 3 ss na Jesenicah 64 m2, CK, toplovod, telefon, opremljeno, ugodno prodamo za 64000 DEM, prvi obrok 35.000 DEM takoj, plačilo ostalih obrokov na daljši rok. Mike & Comp. 226-503 9430 Prodamo v Kranju - 2 ss, 54 m2 na Kebetovi v 3. nadstr., po 1600 DEM/ m2, 2 ss , 52 m2 na Valjavčevi v 3. nadstr., po 1500 DEM/m2. K 3 KERN d.o.o. »221-353, 222-566 n fax 221-785__11249 PRODAMO: 3 ss stanovanje v Tržiču, CK, 84 m2, 2 balkona - ZELO UGODNO, 3 ss stanovanje v Podlub-niku, šk. Loka, 75 m2, CK, 2 ss, komfortno, Planina 3, 63 m2, 3 ss, obnovljeno, 68 m2, na Zlatem Polju, 1 ss, 44 m2, Planina 1, 2 ss, komfortno novo stanovanje, 42 m2 v Tržiču ali zamenjamo za manjše v Kranju. MANDAT »22-44-77 H414 ODDAMO; 2 ss komfortno, lepo opremljeno stanovanje v centru Kranja, 4 ss luksuzno, opremljeno podstrešno stanovanje v Kranju. MANDAT «22-44-77 11417 ŠENČUR 1ss 44 m2, 1700 DEM/m2, PRODAMO Kranj Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, PRODAMO KRANJ Planina I, 2 ss/IV, 65 m2, 95000 DEM, Kranj Planina II 3 ss/XII, 85 m2, 2 balkona, 123000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11888 PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss 70 m2/VII, 130.000 DEM, PRODAMO KRANJ Planina I, atrijsko, 92 m2, 136.000 DEM, KRANJ Stražišče 3 ss, 60 m2/l, etažna CK, tel., garaža, 1300 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA atrijsko novo 2,5 ss, 70 m2, 40 m2 atrija, 140.000 DEM, PRODAMO RADOVLJICA okolica: novo sončno 2ss, 70gi2, 2000 DEM/m2, PRODAMO RADOVUAICA 2 ss, 50 m2/IV, CK. tel.. 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11569 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVL-JICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11570 ODDAMO ŠENČUR novo poslovno stanovanjsko hišo, cena po dogovoru, ODDAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 75 m2/l., opremljeno, 700 DEM/mes, RADOVLJICA 2 ss, 50 m2, 500 DEM/mes, poli. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11571 VASA POT DO PROPAGANDNIH ARTIKLOV J-shirt majice, Polo majice, basebal kape, dežniki, usnjena galanterija, svilene kravate in rute, pisalni pribor, ure ter več kot 1000 ostalih poslovnih daril z dotiskom Vašega logotipa ali brez njega. IZJEMNO UGODNE CENE |Pro Commerce Kranj, tel.: (064) 241-071,241 -108 S.P. sprejme vsa zidarska dela. Delamo z lastnim odrom, kvalitetno in poceni. «325-594 13067 Izvajamo VSA ZIDARSKA DELA - od notranjih ometov, fasad ... z našim ali vašim materialom. Inf. na «421-049 ali GSM 041/666-872 13114 Popravljam stare kmečke PEČI. «85-139 13354 Obnavljam DIMNIKE z materijalom ali brez. «78-606 13377 SPLOŠNE VODOVODNE INSTALACIJE V HISI ALI MANJŠA POPRAVILA - PREDELAVE-OMAŠEVANJE ODTOKOV IPD. VAM NAREDIMO Z OBRTNIŠKO STROKOVNOSTJO IN ZA SOLIDNO CENO. DELAMO PO CELI SLOVENIJI. »51-469 (zjutraj do 8. ure ali zvečer po 19. uri) 13390 KVALITETNO IZDELUJEM CINKANE SMETNJAKE različnih velikosti. Jon-kole Drago, Prebačevo 32 A, «326- 426 13391 Prodamo 2,5 ss z atrijem v šk. Loki Frankovo nas., nova kuhinja z belo tehniko, vsi priključki. Vseljlvo julija 97. PIA ŠKL 622-318, 623-117 68// Planina II 2,5 ss 85 m2, pritličje z atrijem prodamo ali menjamo. MIKE & comp, 226-503 sei4 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvoriic, dovoznih poti in parkirišč. S, BOR. d.o.o., 061/813-870, GSM 041/667-070 Kvalitetno opravim notranje omete In druga zidarska dela. Pokličite na »632-158 ,33g6 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. »061/813-642,061/817-624 13407 Delam SLIKOPLESKARSTVO. »53- 951 13477 Izposodite si. viedo kamero Sony -uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. »222-055_13506 SERVIS in POPRAVILA pralnih strojev, vseh tipov tudi starejših. •332-350 13S18 ŠORLIJEVA prodamo 3 ss, 72 m2, cena po dogovoru. Mike & comp., 226-503 _10079 Prodamo 2 ss v Škofji Loki, v izmeri 70 m2, etažna centralna, tel. 2. nad., renovirano, 2 kleti, drvarnico, 10 m2 vrta Prodajna cena 85000 DEM. PIA ŠKL 622-316, 623-117 10377 Prodam v Kranju atrijsko stanovanje na Planini 3, 91 m2 z lastnim vhodom, 2 ss 65 m2 na Planini, 2 ss 66 m2 pri sodišču. K 3 KERN, 221- 353. 222 566 in fax 221-785 Na Jesenicah 2 ss 64 m2, plačilo po obrokih (30.000 DEM takoj, ostalo po dogovoru), v Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici. K 3 KERN d.o.o., 221-353, 222- 566 in fax 221-785 108M Prodamo: v Kranju - 3 ss na Planini v 5. nadstr., 2 ss, 62 m2 na Drulovki, 2.5 ss 68 m2 na Planini, na Zlatem Polju mansardno stanovanje, 77 m2 po 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o. «221-353. 222-586 In fax 221-785 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 11572 STANOVANJA PRODAMO KRANJ šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll, 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11933 Prodamo 3 ss v 1. nad. v šorlijevem nas., cena 120.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini I v 2. nadstropju, cena 99200 DEM, 3 ss 85 m2 v 5. nadstropju na Planini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-917 12039 Menjava 2 2 ss z dvema kabinetoma v pritličju na Planini menjamo za 2 ss, tudi v pritličju z doplačilom. V Kranju 2,5 ss 80 m2 v pritličju menjamo za dva manjša stanovanja. K 3 KERN, 221-353,222-917 1»™ Prodamo večsobno stanovanje -duplex, 120 m2, Škofja Loka, Frankovo nas. Cena 1600 DEM/m2. Možnost menjave za manjšo hišo. PIA ŠKL 622-318 in 623-117 12056 STANOVANJA PRODAMO šorlijevo nas. lepo 3 ss, obnovljeno, 70 m2/IX, 119.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22 33-00. 0609/650-123 12310 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE! DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 12130 Prodamo v KRANJU na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pritličju, cena 76000 DEM, v Kranju 2,5 ss 82 m2 v 3. nads. na Planini 2. cena 135.000 DEM. K3 KERN 222-917, 221-353 12712_ Prodamo v Kranju 3 ss 82,5 m2 v mansardl na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta; v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nadstropju, cena 140.000 DEM. K 3 KERN. 222-917, 221-353, 221 785_12713 V Radovljici prodamo 2 5 ss stanovanje. 66 m2, 1600 DEM/m2. «715-09', ali /1*, »>18 11848 TRADING, d.oJ). T F* G O V I M RAČUNALNIKI % TISKALNI^ PC CD ROM % MULTIMEDIA SERVIS RAČUNAL. OPREME ~T\/, video, zvočne, MPEG kartice, CD F?OM oralne in zapisovalne enots, mrežni in /SO/V adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprema, ■•■ J ugodno! EPSON SmUSCOLOR 200 43.900 SIT EPSON §) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18 30 ure ■ Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj HC VVLflTT PACKARO 1 ss oddam v Tržiču 300 DEM/ mesečno, 3 mesečno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 13189 1 sobno STANOVANJE v Škofji Loki. Frankovo naselje, I. nadstropje, prodam. «64-399 13207 Prodam Kranj Planina III, 1,5 ss, 1. nadstr., 50 m2, 90.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/ 650-123 13247 ŠKOFJA LOKA KAMNITNIK prodamo troinpolsobno stanovanje v novejšem bloku, 85 m2 in 35 m2 atrija. Cena ugodna. PIA ŠKL. 622-318,623-117 13294 Prodam enosobno STANOVANJE v Škofji Loki, Podlubnik, 38 m2, ugodno. «321-35 7 13346 Oddam majhno STANOVANJE na Golniku. «461-393 od 16 do 19. ure 13358 JESENICE - takoj prodamo 2,5 ss v hiši, 64 m2, 100 m2 zemlje, klet, garaža, CK, telefon, 65000 DEM. JESENICE prodamo aH zamenjamo komfortno 3 ss za starejšo hišo, sončna lega, 72 m2. Cena po dogovoru. NOVAK NEON, 862-877 13412 » JESENICE prodamo nasproti želez niške postaje, 3 ss, 74 m2, 72000 DEM. NOVAK NEON 862-877 13413 MOSTE oddamo garsonjero, trimesečno predplačilo. NOVAK NEON, 862 877 13419 KRANJ Vodovodni stolp prodamo trosobno stanovanje 75 m2. Vsi priključki za 105.000 DEM. POSING, 224-210 13420 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 3 ss 75 m2. Vsi priključki za 116.000 DEM. POSING, 224-210 13421 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo enosobno stanovanje 37,40 m2, priti, atrij, vsi priključki za 73000 DEM. POSING, 222-076 13426 KRANJ PLANINA 3 prodamo enosobno stanovanje 52 m2, priti atrij. Takoj vseljivo za 90.000 DEM. POSING, 222-076 13427 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 38 m2, vsi priključki, takoj vseljlvo priti, za 6'MOO DEM. POSING, 222-076 1342» RADOVLJICA prodamo 2,5 ss 69 m2, vsi priključki, možna menjava za starejšo hišo. Cena 100 000 DEM. POSING. 863-150 13429 KRANJ PLANINA I prodamo sobno stanovanje 63,40 ^'gjflO priključki, takoj vseljivo za 9= 42j DEM. POSING, 224-210 _J> ----0 $ KRANJ PLANINA III prodamo * ^ 62 m2 novejše vsi priklj^n 105.000 DEM. POSING, ~" 13423 KRANJ PLANINA I prodamo 2 2m. Vsi priključki za 95000 t% POSING, 222-076 ___> _,_——— (j KRANJ PLANINA prodamo 2 •» 0| m2. Komfortno, obnvoljena *ra, vslejivo za 79000 DEM. Pot"l34jS 222-076 V Lescah PRODAMO ^ vanje v pritličju alpskega ow m? rana fi? OOO DEM. ->vc m2, cena 62.000 DEM. PREMIČNINE, 330-112 V RADOVLJICI PRO damo KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE C/fTtV Maistrova 16/ Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! R0D* o\o m stanovanje v tretjem "ads*oSm\V vejšega bloka. SVET NtKn NINE, 330-112 V PODLUBNIKU PRODAMO ^ ohranjeno 3S stanovanje. q pgryi delno opremljeno, za l'6^,^. SVET NEPREMIČNINEJ3JU^^ V Hrastju PRODAMO obno^ 1.5 S stanovanje, 47 m2. *U g# DEM. SVET NEPREMIČNINA 112._~____ V centru Kranja PRODAMO oW°g jeno 1.5 S stanovanje, ^cN^' 88.000 DEM. SVET NEPBEMI 330-112. _____ Na Planini III PRODAMO J J cfln vanje v prvem nads^van|<> 79.600 DEM ln 2S stanova drugem nadstropju, 63 rw. ^ 95.000 DEM. SVET NEPHC NINE, 330-112^ Za zdravstvenim domom v Qyfl PRODAMO 3S stanovanje. NEPREMIČNINE, 330-11Z-^X Z 1 V Drulovki prodamo Pr,'m%$ stanovanje, 66 m2. z S^' mansardno stanovanj, 90 NEPREMIČNINE^330^11^^^ V Bistrici pri Tržiču prodaj J itanovanjc v 1 nadttropj". W dvigalo, CK. balkon, cena P pjffjfj voruln3S stanovanje v nizkem T 0 73 m2 za 95.000 DEM. 5v«= PREMIČNINE, 330-112- FABJ0NI - izvajamo barvanje fabjonov! 1m2 stane 850 SIT! Tel.: 064/242-331 J^k» 3. junija 1997 ZAHVALE, MALI OGLASI 39. STRAN • GORENJSKI GLAS blob^CE^prodamo 2 ss v nizkem dem PnQ,2M-0Q0 DEM. Bled alpski bloki 82 3 tfcVr>1- nads., cena 165000 DEM. K .*1^N222-917. 221-353 13483 oddamo 1,5 ss v Kranju s ^fonom, CK, 450 DEM/mes, trime- C° Predplačilo, 4 ssv Kranju s '^onom, CK, 700 DEM/m2. trime- 35^^Predplačilo. K 3 KERN, 221-đ°4. 222-9!7 DELI J^aiS tK? ™ni nastav,j,v pp----j_m 1 '2-374_13341 ^3iaf259EZERVNE DELE "2101. *"**^ ..... 13480 §^Affi:°Po'.^ ^^!Ji0ali 312-255 0,5 A^java JSdaia vozil ter ™*na ^VTO. tao^ro za staro. ADRIA S634 "148 in 0609/632-577 »UVIS VBobiukih 'nosnih cevi S?£Kup-pRODAJA. MENJAVA J* STARO TER PRENOS ^TNIŠTVA. ©325-981. 041 668- 7616 JJTSDBISHI ECUPSE TURBO. 200 valu .?V4' 88000 km_ servisiran, 2rS dodatne opreme, lepo ohran-m> Prodam. ©0609/644-991 UT7I ^r°darrT—'----- i?w ^*?32-706,Sa ORTNA KOLE- Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104,* 91.2 10?,9 91.2 Z 101, letnik 1986, reg. do 12/97, ugodno pordam. ©403-260 13355 Prodam MAZDO 323 SEDAN, rdeče barve, 1.6, letnik 1990, CZ, servo volan, pomočna streha, elek. pomik stekel, 100.000 km, reg. do 2/98; in avtomat za sladoled, letnik 82, nemške izdelave. ©733-337 13357 AUSTIN 1300, I.72, vozen ODDAM. ©241-189 13361 Prodam NISSAN MICRO GL, letnik 87, dobro ohranjena. B4C3-309 Ugodno prodamo R 5 CAMPUS 3 v, I.93, ŠKODA FAVORIT 135 L I. 91, ALFA 164 V 6 I. 93, HYUNDAI PONY I. 91, CLIO RT 1.4 5 v I. 93, R 19 RT 1.4 5 v, I. 94. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po ©422-522, RENAULT Preša Cerklje 13354 Prodam OPEL ASTRA KARAVAN 1.6 i, letnik 1993. Ilovka 11 13355 Prodam BMW 318 i, 1.81, cena 4500 DEM, reg. celo leto. ©723-168 13366 Prodam HYUNDAI PONY L, letnik 91, cena 7100 DEM. ©061/159-21-25 int. 3004 13371 JUGO 45 KORAL, I.90, ugodno prodam. ©431-063 13373 Zelo ugodno prodam NOV NEREGISTRIRAN SEAT TOLEDO 1.8 SE IN 1.9 D SE. LETNIK 1996. ©741-317, do 17. ure 13386 TOYOTA COROLLA 1.3 XL, I.90, 136000 km, 4 vrata. ©242-277 mar NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 1.90, 135000 km, 4 vrata. ©242-277 13388 1 C| BratovPraprotnik 10,NAKLO •^^J Tel./fax;064/471-035 PRODAJA IN , MONTAŽA IZPUŠNIH ~ SISTEMOV TER £o» Vte-i^ AVTOMOBILSKIH C'5*?' ^25r' HA&m šMONROEF amortizerji ENODNEVNI IZLET NA MORJE z vso postrežbo. ©491-442 13510 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX prodam več vozil. AUDI 100 2.8 AVANT OUATRO 1992, IMV R 21 GTX NEVAUA 88, REGATA 100 SIE 87, PEUGEOT 309 87, ALFA 75 1,6 86, NISSAN SUNNY 1.5 GL 86, MITSUBISHI COLT 13. GL 90, FORD FIESTA 1.3 I FLAIR 1996, ŠKODA FAVORIT 135 L 91. FIAT TIPO 1.4 90, HYUNDAI ACCENT 1.3 LS 97, GOLF 81, 88. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit.prepisi vozil. ©224-029 13443 R 4 GTL, I. 88, reg. do maja 98, novi amortizerji, zavore, prodam za 2500 DEM. ©225-395_13444 Prodam SUZUKI SAMURAI, I.95, reg. do 4/98, z dodatno opremo. ©0609/645-648 in 57-728 11481 Prodam Z 1300, I.69, 1. reg. 76, prvi lastnik, reg. do konca 3/98, garažlr-an, ohranjen, 70 000 km, cena po dogovoru. ©332-706 1345« AUDI 80 1.8 S, letnik 1987, reg. do 1/ 98, odličen, prodam. Možna menjava. ©451-170 13476 ŠKODA FAVORIT letnik 1990, pro-dam. Humorca. Hraša 17 B, Lesce Ugodno prodam PEUGEOT 305 GL I. 85. ©733-742_18488 Prodam FORD SIERRA 1 6 GL, I. 87, SUBARU JUSTY J 1.0 GL 2 WD, I. 88. ©411-860_13489 Prodam RENAULT R 5 PLUS I. 95, HYUNDAI S COOPE 1.5 LSI I. 94. ©411-860 13492 Prodam JUGO 45, letnik 1990. rdeč, cena po dogovoru. ©806-794 1340« Prodam LADO SAMARO, I. 94. ©82-/08 13500 Prodam OLDTAIMER VVANDERER AUDI, letnik 1938, registriran. ©491- 442 13502 FORD ESCORD 1.4 CLX I. 93, 45000 km, 5 vrat ©242-277 1338» OPEL VECTRA 1.6 GL I.90. 5 vrat ©242-277 13300 Prodam OPEL KADETT GSI 2 0, letnik 1989 100.000 km, reg. do maja 98, dobro ohranjanj z dodatno opremo. ©064/681-534 13393 Prodam JUGO 45, lepo ohranjen. ©331-386 IS8M Prodam Zastava 128, letnik 1990. ©325-770 ,3403 Prodam ŠKODO FAVORIT I. 91, R 5 I. 93, R 4 I. 87. AVTOGARANT, 634- 231 13405 Prodam HYUNDAI PONY 1.5 I. 91, JUGO 55 I. 90. AVTOGARANT 634- 231 13406 Prodam R 4, letnik 1984, reg. celo leto za 800 DEM. ©55-254 popoldan 13410 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI 16 V,l. 94/12, prvi lastnik, vsa oprema, prevleke, spojler, lepo ohranjen, garažiran, prodam. ©061/716-221 HYUNDAI PONY 1.3 LS, prvi lastnik, rdeče barve, redno servisiran, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodma. ©061/716-221 13441 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, prvi lastnik, I. 93, 93600 km, servisiran, opremljen, vlečna kljuka.rdeče barve, garažiran, lepo ohranjen, prodam. ©061/715-666 13442 TALON ODKOP, PRODAJA IN PREPIS VOZU ZG. BITNJE 32 tel.:3l 1-032 R 4 letnik 1984, reg. 26.4.98, prodam za 800 DEM. ©55-254, popoldan 13338 Prodam JUGO 65, I. 90, registriran do februarja 98, bordo rdeče barve, cena po dogovoru. ©491-238 1351, Prodam OPEL KADETT 1.2 S, I.83, rdeče barve, lepo ohranjen. ©491- 531 13512 GARDALAND skupine 8 oseb po dogovoru. ©491 -442 13514 Prodam FIČOTA neregistriran. ©64- 476 13515 NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO in ITALIJo vsak teden. ©491-442 13516 HYUNDAI PONY 1.5 GLS HB, I. 90, HYUNDAI PONY 1.3 LS HB, I. 91. HYUNDAI PONY 1.3 LS HB, I. 90, GOLF CL 1.4 3 v, I. 93, OPEL CORSA 1.2 I, I. 91, OPEL KADETT 1.7 D karvan, I.92, ŠKODA 136 L, I. 90, ZASTAVA 126 P, letnik 1988, ZASTAVA 128, I. 90, ZASTAVA 101, I. 90. Možna menjava ali nakup na bančni kredit. Prodamo servis in prodaja HYUNDAI in SUZUKI VOZIL LUŠINA, ŠKOFJA LOKA, ©632-286 13499 ZAPOSLITVE IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA PRODAJO MEDICINSKIH APARATOV. MOŽNA REDNA ZAPOSLITEV. ©55-446, 50-274 11851 Zaposlim samostojnega AVTOK-LEPARJA. ©241-168 12950 PIZZERIJA ROMANO zaposli natakarja - ICO. ©21 1 -043 12984 DRUŽBA KOLI ŠPED takoj zaposli CARINSKEGA DEKLARANTA za delo v poslovalnici Jesenice. Eno leto delovnih Izkušenj v špediciji, V. stopnja Izobrazbe. Prošnje sprejemamo do 6.6.1997 na KOLI SPED, Gorenjesavska 9, Kranj ,3085 Honorarno zaposlimo dekle za strežbo v kavarni. ©422-341 13090 REDNO ZAPOSLIMO MONTERJA za delo na terenu. LEKERO.d.o.o., c. na Rupo 45, Kranj, ©245-125, 245- 124 13192 V redno delovno razmerje sprejmemo PRODAJNO-NABAVNEGA referenta za dela pri prodaji keramičnih ploščic, sanitarne opreme, stavbnega pohištva in okenskih senčil.LEKERO.d.o.o., c. na Rupo 45, Kranj, ©245-125, 245-124 13103 Zaposlimo PRODAJALKO ali PRODAJALKO PRIPRAVNICO za delo v živilski trgovini. Tel.: 225-034 Podjetje z lastni proizvodnjo potrošnoga artikla potrebuje potnike za torensko prodajo na področju Škofje Loke. «0609/628-179 ,3206 Prijazno TRGOVKO zaposlimo v živilski trgovini v Šk. Loki. ©623-090 13317 Zaposlimo NATAKARICO-JA in PIZ-ZOPEKA za občasna dola. ©421- 226 ,3369 Zaposlimo NATAKARJA - ICO v Restavraciji Alp na Jesenicah. ©861-101 ,3370 Prevzamem posek In spravilo lesa za traktor goseničar. ©725-563 133*0 Zaposlimo VOZNIKA C -kategorije. Pogoj zaključena IV. stopnja izobrazbe. TRADEX, d.o.o., Kranj, tel. 064/211-031 ŽIVALI Zaposlimo ŠOFERJA z C in Ekate-gorijama vozniškega dovoljenja za mednarodni transport na območju Nemčije( omejena starost je od 21 do 30 let). Pisne prošnje sprejemamo 7 dni po objavi na naslov: MER-NIK.d.o.o., Gasilska c. 1, 4208 Šenčur 13462 Iščemo dekle za delo v strežbi iz okolice Radovljice. Informacije do 8. ure zjutraj na ©742-051 13480 STE DELAVNI IN KOMUNIKATIVNI? BI RADI POVEČALI SVOJ DOHODEK ALI SE NA NOVO ZAPOSLILI! KLIČITE NA ©634-064, 56-105 13490 PONY KOBILA z žrebičkom ponovno pripuščena, prijazna do otrok, z vso jahalno opremo, naprodaj. ©721-557 12976 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol alj rejo. Koprivnikar, Golnik 15, ©461-678 13144 Prodam 10. dni staro TELIČKO simentaiko. ©802-095 13336 Kupim 10 dni starega BIKCA. Q733-710 13340 Prodam 12 kom. JS mladic z mladim' ovnom iz kontroliranega tropa. ©691-454 po 20. uri 13367 Kupim 14 dni starega TELETA simentalca. ©471-183 13401 Prodam PRAŠIČE 40-50 kg težke. STrahinj 20, Naklo 13439 Prodam KRAVO simentaiko s prvim teletom. ©57-457, zvečer 13445 Prodam BIKCA 120 kg težkega . simentalca in leseni stolpni SILOS. ©51-047 13467 ROTVVEILER mladiče z rodovnikom, prodam. Oddaja konec junija. ©632- 332 13375 Prodam BIKCA sivca star 14 dni. VValand, Alpska 32, Lesce 13400 BIKCA simentalca starega 14 dni prodam. Sleme, Glinje 3, ©421-062 Prodam dva črnobela BIKCA, stara en teden. ©491-473 13479 Prodam teden dni starega TELIČKA črnobel. ©451-336 13494 Prodam mlade krave simentalke breje. ©491-298 13513 Prodam ZAJCE nemški lisec. ©242-686 13521 ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, ded in tast FRANC PREZELJ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej Janezu Demšarju za nesebično pomoč in ganljiv govor, sodelavkam in sodelavcem kolektivov Alplesa, Domela in Peko trgovini Ljubljana, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo dr. Habjanu, Zvezi borcev Železniki, pevcem iz Naklega, izvajacu Tišine in pogrebni službi AKRTS, d.o.o., za lepo izveden pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Zofka, sinova Milan, Franci in hčerka Vanja z družinami ter drugo sorodstvo OSMRTNICA Slovo kje na obzorju časa, kraja kdo ve kdaj in kje je spet stičišče najinih poti, preveč bolL. Izgubili smo našega najdražjega RAJKA MEŽKA Od njega se bomo poslovili danes, dne 3. junija 1997, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. NJEGOVI: Irena, Jadranka z Adijem, Nataša z Borutom, mama, Ljubo z Zdenko, Tatjana z družino in ostalo sorodstvo Kranj, Velden, Muenchen, Ljubljana, 30. maja 1997 ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš JANEZ LUSKOVC iz Britofa 92 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevskemu zboru Mušica Viva s Primskovega pri Kranju za lepo zapete pesmi ter družinama Ojstršek in Urbanček za nesebično pomoč. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste te težke trenutke delili z nami in nam stali ob strani. Simon, Mirjana, Biljana, Saška Britof, maja 1997 V SPOMIN Ob tretji obletnici smrti našega dragega očeta JANEZA ČADEŽA se bomo zbrali na hčerkini maturi. S šolskimi uspehi se bomo poklonili tvoji pedagoški stroki in skrbni družinski vzgoji. Posebna zahvala SMIKŠ šoli , ki nam je v času hkratne očetove in hčerkine bolezni pozorno stala ob strani. Prebačevo, 3. junija 1997 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA Dežurni novinar: Uroš Špehar Telefon: 064/223-111 Mobitel: 0609/620-606 Obnovljena pot do partizanske bolnišnice Krtina VI pokličite, sporočite, predlagajte... Ml bomo pisali časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, se po aktualnosti težko kosa z dnevniki, radiom in seveda televizijo. Ampak to še zdaleč ni ovira, saj je v dnevnem časopisju za novice o vsakdanjih temah in ljudeh namenjenega premalo prostora. In prav tu, menimo je naša prednost. Na Gorenjskem glasu želimo biti gorenjski časopis za Gorenjce o dogodkih na Gorenjskem. In kljub našim prizadevanjem, da bi dogajanje na Gorenjskem pokrili v kar največjem obsegu, se nam včasih zgodi, da kakšen pomemben dogodek uide našim beležkam in fotoaparatom. In razlog? Ta je sila preprost. O tistem dogodku, ki se je zgodil prav takrat na tistem mestu nas morda nihče ni obvestil, obvestilo je morda prišlo prepozno, včasih pa se žal zgodi, da na redakciji novinarski škrat kakšno vabilo enostavno skrije med druge papirje. In prav zato želimo, da nas o vseh dogodkih, ki se zgodijo v vašem okolju redno obveščate. Temu smo namenili novo rubriko Dežurni novinar. Dežurnega novinarja lahko pokličete po telefonu, lahko mu pišete, če pa vam voda dobesedno teče v grlo - zavrtite številko mobilnega teiefona. Obljubimo vam, da se bomo za vas kar najbolje potrudili, dogodek zabeležili v našem časopisu in, če bo potrebno, raziskali njegovo ozadje. Zatorej, če se v vašem koncu zgodi kaj nenavadnega, pa naj bo to vesel ali pa nekoliko bolj žalosten dogodek, nesreča, dobro dejanje ali pa srečanje, pokličite nas v uredništvo vsak deiavnik med osmo in petnajsto uro. Vaše predloge lahko dežurnemu novinarju pošiljate tudi s pomočjo telefaksa, v zares skrajni sili pa zavrtite številko mobilnega telefona. Vseh vaših klicev in pošte bomo sila veseli, obljubimo pa, da bomo prav vsem našim bralcem prisluhnili in jim kar najbolj ustrečili. Le z vašo pomočjo bomo tudi zares postali tak časopis, iz katerega bo vidno utripalo . življenje na Gorenjskem. L___-1 G.G. Prometni znak v stečaju Na regionalni cesti skozi Krite pri Triiču, mimo Rogovega obrata Cevarna Krile, je zloglasna "past" za voznice in voznike s telko nogo. Zaradi občasnega obratovanja viličarja, ki je pri delu moral prečkati regionalko, je mimo Roga v Krilah najvišja dovoljena hitrost 40 kilometrov na uro. Cesta je ravna in dovolj široka, s pločnikom, zato je teh 40 km/h marsikdo pomno lil z vsaj 1,5 ali še več. To so policijski radarji seveda pogosto zabelelili ■ in policisti odmerili s plačilnimi nalogi. Eden od voznikov, ki je tudi "padel" v radarsko kontrolo blizu doma v Krilah, nas je opozoril na pogumno odločitev pristojnih, ki so odredili odstranitev prometnih znakov za omejitev hitrosti, kar pomeni, da je ta del regionalke skozi Krile enako omejevalen kot ostali del ceste skozi naselje. In ker so Križani znani tudi po hudomušnosti, je iz tega te nastala zgodbica: podjetju Rog napovedujejo stečaj, z njim tudi obratu Cevarna Križe (ki je bil nekoč celo Rogov tozdl). Za začetek je šel v stečaj prometni znak pred tovarno... Ne prepustimo je pozabi! Takšno geslo je minulo sobotno dopoldne vodilo 27 Jezerjanov, ki so urejali dostop * partizanske bolnišnice Krtina na Jezerskem. Obnovili so ograje, stopnice in še marsikaj. Jezersko, 31. maja - V soboto se je ob osmi uri zjutraj pod partizansko bolnišnico Krtina začelo zares. 27 domačinov se je lotilo prepotrebne obnove poti, ki vodi do bolnišnice. Verjetno je zelo zanimiv podatek, da smo med njimi našteli še pet borcev koroškega odreda, ostali pa sodijo v skupino pridruženih članov jezerjanske Zveze borcev. Kot nam je povedal njihov predsednik Ivan Pogačnik, so le ti bodisi sorodniki in potomci nekdanjih borcev, ali pa preprosto ljudje, ki patizanskemu boju priznavajo njegov pravi pomen. Partizansko bolnico Krtina ie leta 1944 zgradil Anton Stirn, v njej pa se je, dokler je niso požgali belogardisti slabo leto po ustanovitvi, zdravilo okrog 25 ranjenih partizanov. Bolnico so kasneje sicer prestavili drugam, Partizanska bolnica Krtina. Vendar pa je bil zob časa do bolnišnice Krtina vse prej kot usmiljen. V vseh letih obstoja jezerjanski borci pa so se po je najbolj trpela pot, obnovi vojni odločili, da bolnico po- slednje pa so v soboto name-novno postavijo, v spomin nili tudi največ pozornosti. V vsem tistim, ki so v njej celoti so obnovili vse ograje okrevali ter zanjo tako ali ob poti, prav tako so morali drugače skrbeli. Delo so po- zamenjati precej brun, ki slu-novno prepustili Antonu Štir- žijo za stopnice, povsem na nu, ki je ostal njen oskrbnik novo pa so označili tudi cesto, gali je na koncu pripadla malica. Ob koncu delovnega dopoldneva je predsednik jezer-janskega krajevnega odbora Zveze borcev Ivan Pogačnik poudaril, da je bila delavna akcija še kako potrebna. Ob svoje vrste so že sprejeli dvajset članov, večina ^ njimi pa je v partizanih bodisi sorodnike, ali pa prosto s tem izražajo sw strinjanje z .njihovim boje" Eden takih, Jože MegliČ, sef v delo krajevne borčevs* organizacije vključil predvs^ zato, ker je po njegovi mnenju nujno ohraniti spofl^ nike narodnoosvobodilni boja. Če država za njih°v. ohranitev ne najde volje, m0' ajo to storiti krajani. PodoW misli tudi Nace Murn, kij poudaril, da je bil že «J partizanov eden od teme'r za našo samostojnost. Kak0 koli, jezerski borci so let obnovili črke na prav v$e partizanskih spomenikih v kf jevni skupnosti, prav tako P so kupili svoj nov prapor, leL so za svoje delo že P°r x dvesto tisočakov lastnih sre stev. S tem pa dela v letoŠf' že jem letu še ni konec, d pripravil-čanje borcev Koroškem kratkem bodo pripravili stf ■°l i odreda, o tem pa kaj vec. vse do svoje smrti. GBD Connjska bormo poirtdnilka irutba i d. Koroška 33, Kranj O 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI. "Varnost, strokovnost, donosnost!" ki vodi do bolnišnice. Les za obnovo so posekali pod koč-no, obelili so ga na svojih domovih ter pripeljali pod pobočje, na katerem stoji bolnica. Debele tri ure so porabili, da so dokončali delo, verjetno pa bi ga potrebovali še več, če potrebnega lesa ne bi pripravili že pred samo delovno akcijo. In, da ne pozabimo - vsem, ki so poma- tem je poudaril, da bi to delo ihodnjih Stcvi£ah Gorefl5 morala opraviti kranjska bol- £ ^ Za konec naj vasv niSmca oziroma Zdravstveni irnenu vseh, ki so svoje so^1 dom, njeni predstavniki so no dopoidne preživeli delf0 borcem to zatrdno obljubili ob bolni§ni^ Krtina leg pred dvajsetimi leti. do danes pa razen enkrat kaj več od obljub Krtina ni prejela. Ivan Pogačnik je dejal, da današnja politika vse preveč pozablja na take spomenike ter na narodnoosvobodilni boj nas-ploh.Vendar pa se na Jezer- oo ooinisniti mih'° j, g povabim na Jezersko . obisk. Cesta do bolnišnic L dobro označena, res P8 tudi, da bi Sklad za goZ°Jeio ki sicer skrbi zanjo, svoje ^ lahko bolje opravljal. ^Jj^jo nikoli se ne ve, če "e ^Q$o na trenutek, ko se v ^ janski partizani ne bojijo za krpanja velikih lukeni ^ usodo svojih spomenikov. V kar kraiani sami • LL $Pe Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel •LOVINBKi OMRATIR NMT 6 OSM Mlp . wwvv mobitol si Prenovljeni Bledeč odprl vrata mladim popotnikom: Dobra opremljenost in prvi gosti Bled, 31. maja - Slovenija je od minule sobote bogatejša za mladinsko prenočišče, njegova vrata pa bo mladim popotnikom odprta skozi vse leto. Letos mineva sedem desetletij, odkar so zanesenjaki slovenske počitniške organizacije z lastnimi sredstvi ustanovili dom Bledeč, svojo visoki jubilej pa je prenočišče dočakalo lepše, kot kdajkoli prej, predvsem pa opremljeno najvišjim standardom mladinskih prenočišč primerno. Dom že ima svojo prvo gostjo, na Bled je prišla iz Anglije, že v tem tednu pa v Bledcu pričakujejo prihod večje skupine. Slovenska počitniška zveza si je vse od svoje vključitve v mednarodno zvezo mladinskih prenočišč prizadevala organizirati svojo lastno nacionalno mrežo. Večina mladninskih prenočišč je (in še vedno) domuje v dijaških domovih, zaradi česar so mladim popotnikom na voljo le v času počitnic, kakšne stalnejše ponudbe prenočišč pa do pred kratkim niso premogli. Pri obnovi Bledca je poleg P0*1* jjno, zveze Slovenije sodeloval še Urad za mla $ ki deluje pod okriljem Ministrstva za Šolstv šport. Tako na zvezi kot tudi na Ministrstv r ugotavljajo, da področje mladinskega ^ p zahteva še precej vlaganj, posebej Per i: 0 vprašanje mladinskih prenočišč na ob3j#li rešitvi tega problema pa so se že Pr pogovarjati s piransko občinsko upravo. u(jj In kaj mladinsko prenočišče Bledeč ^ svojim obiskovalcem - 56 ležišč v &\ ju štiriposteljnih sobah, vsaka soba ima.. j,jf« stranišče, v objektu pa so še restavracij?-in konferenčna soba. Za oskrbo v " ^ v skrbijo štirje zaposleni, po potrebi naj ^ sezoni zaposlili še kakšnega delavca. PflC ^ vanja o zasedenosti prenočišča so velik a. ^ pa je zaradi lege doma, predvsem Pa °pfy opremcljenosti pravzaprav tudi povsem vičeno. • U. špehar ZASC JE SeZoNA KbPANJA WA GOjleNjSKlM foLCTNtH Ko- i . 1 ► - f AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA glas£ Razveselite svoje bližnje KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:................................................................................... Naslov:......................................................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon:............................... Opis presenečenja:...................................................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj. Nikole Tesla 2. Kranj aH na GORENJSKI GLAS 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. =?ADiO STCftCO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN m