mm*
Maribor, petek 23. novembra 1928
PoSfnTria plačan* v gotšvlh?
Cena j Din
Leto H. štev. 268
Izhaj* razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri p ožin«m Č«L zav. v Ljubljani št, tl .400 Veta m Močno, prejeman y upravi «11 po polti 10 Din, do«Uvlj«n n« do« p« IS Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 456
Uredništvo In uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po tarif«
Oglam tprajoma tudi ogiMal odd«l#tc Jutra- v Ljubljani, Pf*i«nwv» trite« H.4
Blagodati nettunskih konvencij
Ko so današnji režimovci pred meseci pripravljali sprejetje nettunskih konvencij v narodni skupščini in ko so jih pozneje v krnji skupščini res tudi' sprejeli, je bil eden glavnih njihovih argumentov: ne moremo priti do prijateljskih odnošajev z Italijo, dokler konvencij ne ratificiramo, prijateljski odnošaji pa bodo tudi ugodno vplivali na položaj naših sonarodnjakov v Italiji.
Konvencije so ratificirane, in kaj vidimo: o prijateljskih odnošajili je danes govora še manj nego pred ratifikacijo. Dočim pri nas vsak nedolžni vzklik proti Italiji Koroščevi policijski organi zaduše s silo in v krvi, do-čini pri nas policija pleni omladmcem nedolžne papirnate zastavice 1 rsta, Gorice itd., pa nasprotno v Italiji državne oblasti nemoteno vršijo demonstracije proti nasi državi, se izobešajo sredi Rima pred očmi najvišjih funkcionarjev države zastave naše Dalmacije in sredi istega Rima se nemoteno propagira »nesporno pravo Italije« na Dalmacijo.
Rimski list »Volonta ditalia«, službeni .organ zveze italijanskih dobro-voljcev/je pisal nedavno o odnošajili nap,ram Jugoslaviji med drugim sledeče:
»Izkazali smo Hrvatom simpatije, niti za hip pa nismo besede simpatij ločili od druge besede, ki pomeni nesporno pravo Italije na Dalmacijo.«
tu da'ie:	^
»Naj vedo v državi SHS, da obstoji falanga smelih, ki je pripravljena odgovoriti iia vse žalitve in blaznosti s trdovratnostjo apostolov. Da je naša akcija imela efekt, dokazuje interpelacija bojazljivega Joče Jovanoviča, v kateri zahteva pojasnil radi našega članka »Carstvo orlov in carstvo razbojnikov«, v kateri se Jovanovič skandalizira, da smo Jugoslovane ime novali razbojnike in tla smo jih primerjali s senegalskimi tolpami.» In še:
»Dalmatinske zastave, ki so plapolale pred rimskim prebivalstvom, pomenijo svobodo in vstajenje ne le za mučemško Dalmacijo, ampak za vse kraje in plemena, ki jih tišči Srbija. Stvar italijanske Dalmacije je sveta kakor stvar Makedonije, ker obstoja samo ena pravica . . «
Tako pišejo in delajo v Italiji v dobi tesnega prijateljstva« na podlagi nei timskih konvencij. In nihče se pri nas ne gane. Da bi kak naš list napisal samo polovico takih grdobij o Italiji, koliko bi že bilo v Beogradu intervencij s strani italijanskega poslanika. iu naši režimovci bi drveli na nos na vrat in dajal užaljeni italijanski duši zadoščenje. Blagodati nettunskih konvencij se kažejo v dejstvu, da smo mi navadni hlapci Italije.
Blagodati konvencij pa občutijo na drugi strani naši sonarodnjaki v Ita-li.il: yse, kar je zavedno, je moralo izginiti. Zatrli so vse časopisje, »Edinost«, »Goriško Stražo« itd. Na podlagi izjav podkupljenih prič obsojajo naše tamošnje slovenske in hrvatske prvake v ječe in jih tako ubijajo. Sedaj so uvedli nove progone, nova nasilja proti urednikom in izdajateljem zatrtih listov: naprtili so jim veleizdajstvo, jih zaprli in nedvomno je, da bo na podlagi izpovedb podkupljenih Dropalic sledila še obsodba.
Angleški kralj resno zbolel
ZDRAVSTVENO STANJE ANGLEŠKEGA KRALJA JE RESNEJŠE, KAKOR SE JE PRVOTNO DOMNEVALO.
LONDON, 23. novembra. Angleški kralj Jurij je zbolel in je njegovo zdravstveno stanje vsekakor resnejše, kakor pa je posneti iz uradnih bu-letinov. V poučenih krogih zatrjujejo, da je bila namreč že sinoči odposlana
prestolonasledniku, princu waleške-mu, ki se mudi sedaj v Afriki, brzojavka s pozivom, da naj se nemudoma vrne domov, ker je njegov oče resno zbolel, *
Manlu za svobodne volitve
RUMUNSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O PROGRAMU SVOJE VLADE. — ZUNANJA POLITIKA NEIZ PREMEN JENA.
sc zajamčijo dejanski svobodne volitve. Tiskovna in zborovalna svoboda je že zajamčena. Program vlade obsega sicer v glavnem zaščito agrarnih interesentov, vendar pa vlada ne
BUKAREŠTA, 23. nov. Ministrski predsednik Maniu je sprejel sinoči zastopnike inozemskega tiska in jim v svoji izjavi naglašal, da je regentski svet s tem, da je izročil, vlado narodni kmečki stranki, izpolnil vročo željo naroda. Maniu se je zahvalil ino zemskemu tisku za izkazano zaupanje njegovi vladi ter je pripomnil, da bo z vsemi sredstvi delal na to, da
bo zanemarjala tudi produkcije ostalih gospodarskih krogov. Zunanja politika vlade pa ostane neizpreme-njena.
Pouratek Dauičauiča u Beograd
BEOGRAD, 23. nov. Davi se je vrnil iz Južile Srbije vodja demokratov Ljuba Davidovič in imel takoj s svojimi ožjimi prijatelji daljšo konferenco. Dopoldne so bili sprejeti na dvoru ministrski predsednik dr. Korošec ter ministri dr. Barič, Popovič in dr. Cvetkovič. V narodni skupščini je zasedal samo odbor za prošnje in pritožbe.
Držauna razredna loterija
BEOGRAD, 23. nov. Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči dobitki: 20.000 Din št. 59.578; 10.000 Din 55.173, 4 tisoč Din št. 6.353, 71.769, 84.269 in 96.830.
Rtentat u Sofiji
SOFIJA, 23. novembra. Na bivšega policijskega Šefa za časa kabineta Malinova, Nauma Peleva, je bil v sredo zvečer izvršen atentat. Z več streli zadet sc je zgrudil takoj nezavesten na tla in kasneje umrl v bolnici. Pele-vu je hotel priskočiti na pomoč njegov sluga, ki pa so ga atentatorji isto-tako ubili, nakar so pobegnili. Domneva se, da gre za maščevanje tnake-donstvujuščih.
tji pa se je skušal braniti. Potegnil je iz žepa samokres, toda razbojniki so bili hitreji in so ga z več streli ubili, nakar so se bliskoma odpeljali z avtom, ki je čakal nanje v bližnji ulici. Malo kasneje je policija našla avto v nekem predmestju, kjer so ga razbojniki ostavili kratkomalo na cesti, ukradli potem neki drug avto in se odpeljali ž njim v Aix. V bližini avig-nona pa so orožniki končno ustavili avto in vse tri razbojnike ar^^ali.
Stauke na Hruatskem
OROSLAVJE, 23. nov. V predilni cah veleindustrijalca Milana Prpiča je nastala radi spora med delavci in preddelavci stavka, katere se udele žuje nad 1400 delavcev.
ZAGREB. 23. nov. Davi, od 8. do 11. dop. je trajala v skladišču na glavnem kolodvoru triurna protestna stavka, ker je železniška direkcija zahtevala od delavcev brezplačno čez-urno delo.
Razi
.jniški napad na bančne sluge
PARIZ, 23. novembra. Trije sluge Kreditne banke v Marseillu so dvignili pri podružnici Francoske banke 380.000 frankov. Ko so se z denarjem po neki stranski ulici vračali v svojo banko, so se jim nenadoma postavili nasproti trije moški samokresi v rokah in zahtevali od njih, da jim takoj izroče ves denar. Dva sta se kratkomalo res pustila oropati denarja, tre-
Strašen doživljaj letalca
PARIZ, 23. nov. Znani francoski letalec Lemoigne je hotel potolči sve-, tovni rekord v višini. Ko je bil že 9200 metrov visoko, se mu je nenadoma pokvaril aparat za kisik. Letalec se je onesvestil, letalo pa je z veliko naglico drvelo na zemljo. V višini 1500 metrov pa je prišel Lemoigne k sreči zopet k zavesti, nakar se mu je še pravočasno posrečilo, da je po: pravil letalo in končno polagoma ih gladko pristal.
skih narodov zadnja leta znatno iz-premenilo. Zavest skupnosti, o kateri pred vojno ni bilo sledu, sedaj vedno bolj prodira v široke mase naroda in omogoča tako državnikom politiko sporazuma in medsebojnega zbli žanja.
Nouice iz Prekmurje
Strašna nesreča. —* Dva vloma. Selo. Dne 15. novembra okoli 11. dopoldne se je v naši prijazni vas! zgodila huda nesreča, koje žrtev je postala 3541etna Elza Balajc iz Sela št. 118. Na travniku, oddaljenem streljaj od domače hiše, sta pasli krave Elzini sestrici Aranka in Irenka. Da bi jima ne bilo mraz, sta si kurili ogenj. Poleg je bila tudi mala Elza. Med tem časom pa so krave zašle na sosednjo njivo, posejano s pšenico In obe sestri sta odšli za njimi, da jih zapodita nazaj. Elza je ostala tako sama pri Ognju. Ker se je ognju preveč približala, se ji je vnela obleka, tako da je bil ubogi otrok naenkrat ves v plamenu. Na njegovo vpitje je prihitela z dvorišča, kjer je sekala drva, otrokova mati — očeta slučajno ni bilo doma —, ki je strgala gorečo obleko raz deteta in tako preprečila, da ni popolnoma zgorela. Po vsem telesu močno ožgano hčerko je mati takoj od nesla v Križevce k zdravniku, a pomoč je bila že prepozna. Opekline so bile tako težke, da je ubogi otrok dne 19. t. m. po groznih mukah umrl. Nepazljivo mater so orožniki naznanili sodišču.
Prosenjakovci. Pred tednom dni so vlomili neznani storilci v hišo kaj-žarja Aleksandra Lakatuša in mu odnesli razna živila in obleke. Tatvine so osumljeni cigani, ki so bili baje v zvezi z Lakatuševo priležnico Terezijo Olaj. ki sc je hotela na tak način maščevati nad njim, ker jo je zapodil od sebe.
Turnišče. Pri nas je bilo v noči od 6. na 7. novembra vlomljeno pri posestniku Jožefu Rajhu. Vlomilci so mu pokradli mnogo perila, obleke in živil v precejšnji vrednosti. Orožnikom se je posrečilo tatove izslediti. So to cigani Ignac in Štefan Horvat ter Franc Cener, vsi iz Vančevasi. Cigani so bili aretirani in predani v zapor okrajnega sodišča v Dolnji Leti davi. Huda šiba in nadloga so ti cigani za naše Prekmurce.
Balčujin za sporazum meč naroči
GLASGOW, 23. nov. Ministrski predsednik Bald\vin je imel sinoči tu zborovanje, na katerem se je bavil s položajem v Evropi. Naglašal je med drugirn, da se je mišljenje evrop-
Večje nego je bilo kedajkoli je danes v dobi »prijateljskih odnošajev« na podlagi nettunskih konvencij trpljenje naših rojakov v Italiji in večje nego kedajkoli je oonižanie naše dr-
žave pred Italijo. »Slovenčeve« solze radi tega pa so izliv skrajne hinavščine, zakaj baš »Slovenec« je bil oni, ki nam je metal peska v oči radi nettunskih konvencij.
Zopet poskus samomora.
Zdi se, da hodi med obupanimi dušami nevidni demon z vrvjo. Zlasti med železničarji, katere davi usoda materijelne bede. Sinoči okrog polnoči se je v kuhinji svojega stanovanja na Tržaški cesti obesil z vrvjo od spodnjih hlač 551etni železničar Ivan Jerebič. Pozvanemu rešilnemu oddelku se je posrečilo, spraviti obupanega družinskega očeta spet k življenju. Odpremili so ga v bolnico. Vzrok poskušanega samomora so težke ma-terijelne skrbi. Nesrečni mož je šel zvečer s svojo soprogo na Tezno, odkoder sta se vrnila okrog 23. ure. Zena se je odpravljala k počitku, mož Je pa odšel v kuhinjo. Ker se je ženi čudno zdelo, da hodi ob tako pozni uri v kuhinjo, je stopila za njim In našla ga je obešenega. Prišla In rešila ga je v zadnjem hipu, sosed jr. Pečnik pa ie tekel po rešilni oddeleK.
MiM.iboru, cino 23. novembra 1933
*mimuKmrmnwtrnin*Hrrt*rww^,rA-^
Desetletnica razoroiStve »Zelene garde'* v Mariboru
OARDA, KI JE NASTALA IZ TRME NEMŠKIH MESTNIH OČETOV. -KONEC VSEH NAD NA UPORE.
Danes pred desetimi leti ob štirih zjutraj je bila v Mariboru razorožena t. zv. nemška zelena garda. Prvi začetek te garde izhaja iz važne tajne seje mariborskega občinskega sveta, ki se je vršila dne 1. novembra popol-dne po zgodovinskih dogodkih v meljski vojašnici, kjer je general Maister ustanovil svojo vojsko ter napovedal zbranim nemškim častnikom, da se mu morajo pokoriti.
Tajni občinski seji je prisostvoval nemško-nacijonalni državni poslanec jWastian, ki je je prispel isti dan iz Gradca ter je bil ves presenečen radi dogodkov, ki so se odigrali tekom dopoldneva. Seja se je bavila v prvi vrsti z vprašanjem prehrane in so morali nemški zastopniki ugoditi vsem zahtevam Narodnega sveta. Ustanovil se je poseben gospodarski svet za Maribor in so imeli v tem svetu Nemci 16, socijalisti 4, Slovenci pa 2 glasa.
Kot druga važna zadeva se je obravnavalo vprašanje varnosti ob velikanskem navalu vojaštva, ki je vrelo z vseh front. Poslanec Wastian je pripovedoval, da se bo po njegovem posredovanju Maribor priključil vojaškemu območju nemško-avstrijske države. Naznanil je tudi, da je za Maribor pripravljen en madžarski polk, ki naj bi vršil varnostno službo. Člani Narodnega sveta so bili odločno proti vsem tem nakanam, zlasti pa proti temu, da bi bil Maribor garnizija madžarskega polka. Nemci se niso mogli odkrito upreti slovenskemu,$ta--lišču ter so kot nekak kompromis predlagali, naj se iz mariborskega vojaštva nemške narodnosti ustanovi nekaka mestna garda ali obramba.
Ta garda pa je bila gotovo že popolnoma pripravljena, kajti ko je sedem dni pozneje občinski odbor zopet razpravljal o tem vprašanju in je bil nekako ob dvanajstih podpisan dogovor radi ustanovitve garde, katero so nazvali »zeleno«, je ta garda ob treh popoldne v treh kompletnih bataljonih že stala formirana pri dravski vojašnici. Vdelenji so bili polnoštevilno oficirji in podoficirji in določeno je bilo že tudi vse glede nastanitve. Glavni stan garde je bil nekdanji »Kreuz-
fTlariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 23. novembra. Zaprto.
Sobota, 26. novembra ob 20. uri:
»Oblaki«. Ab. B. Kuponi.
Nedelja 25. novembra ob 15. uri »Oblaki«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.
uri »On in njegova sestra«. — Kuponi.
Zbirka zakonou za uprauno službo
Dr. Otmar Pirkmajer, načelnik ministrstva notranjih del v Beogradu, je začel prirejati zakone za upravno službo, sistematično urejene in obrazložene, v svrho naglega, prav no pravilnega in zakonitega uradovanja. Danes povzroča občinskim upravam in drugim uradom upravna uradovanje nebroj težav, ker je v danih razmerah z razpoložljivimi pripomočki skoro nemogoče ločiti veljavne zakone in uredbe od zastarelih, še manj pa poznati različne dodatne določbe in naredbe, katere narekujejo prepogosto naši nedostatni novejši zakoni. Zato smo prepričani, da bodo neposredno interesirani krogi z zadovoljstvom pozdravili namero prireditelja ter omogočili njeno uresničenje.
Sedaj je izšel prvi zvezek Zbirke zakonov za upravno službo in sicer Zakon o posesti in nošenju orožja, pravilnik k temu zakonu, pravilnik o proizvajanju in prodaji orožja in streliva ter zakon o zaščiti varnosti in reda v državi.
Posamezni člani zakona so dobili po piscu, ki je na ustvarjanju zakona
hof«, najvažnejši postojanki pa sta bili ena v dravski vojašnici, druga pa na Pobrežju. Poveljstvo generala Maistra je pristalo na osnovanje zelene garde le pod pogojem, da bo občinski odbor prevzel vso gmotno skrb za svojo gardo. Vojaki garde so dobivali po pet, oficirji pa po deset kron na dan in vso prehrano. Garda je zasedla svoja mesta, razpostavila svoje straže, videlo pa se je že od začetka, da se v njej zbirajo precej dela-mržni in nevarni elementi.
Ker je bil med tem že osnovan z najboljšim uspehom mariborski pešpolk, je bilo treba skrbeti, da se garda prej ko prej in čim mirneje likvidira. Nemški občinski očetje so pa z vso trdovratnostjo vztraiali pri svoji zeleni gardi in če se je kedaj sprožilo vprašanje njenega razpusta, češ, da je odveč, so vedno kakor z grožnjo prišli na dan z madžarskim polkom, ki je bil pripravljen za Maribor.
Mariborski Narodni svet se je ponovno pismeno obrnil do deželne vlade v Ljubljani, da bi izdala povelje za razorožitev zelene garde. Tega povelja pa ni bilo od nikoder in je končno g. dr. Leskovar kot pooblaščenec mariborskega Narodnega sveta dne 22. odpotoval v Ljubljano, da izposluje razorožitveno povelje. To povelje je bilo tudi izdano, a bi se ne bilo moglo še tako hitro izvršiti, če bi ne bil general Maister s svojim vojaštvom že davno prej poskrbel vse za izvedbo razorožitve. Kakor hitro je prispelo v Maribor razorožitveno povelje, se je razorožitev tudi gladko Izvršila.
Razorožene so bile hkrati vse postojanke in je bil izveden ves načrt tako eksaktno, da na odpor ni bilo niti misliti. Streljalo se je edino le blizu dravske vojašnice in tu je bila na strani upornih gardistov ena smrtna žrtev.
Ko so se razoroženi nemški gardisti razgubili, so morali tudi trmasti nemški mestni očetje priznati, da je vsak odpor proti vojaški sili, katero je organiziral general Maister, nemogoč. Nikdar več niso govorili o madžarskem polku, za razpuščeno gardo so pa plačevali težke račune.
sam sodeloval ter imel priliko v podrobnostih spoznati voljo zakonodav-ca, obširna pojasnila, tako da bo ostalo pri praktični uporabi zakona glede njegovih določb le malo dvomov ali nejasnosti. Ta komentar ima svojo neprecenljivo vrednost v tem, da bo omogočil enakomerno uporabo zakonskih določb na praktične slučaje in to v duhu zakona samega ter bo na ta način preprečeval samovoljo posameznih organov, njim samim pa poma gal iz marsikake zadrege, dajajoč jim jasna navodila in točna pojasnila.
Nabavo te knjige priporočamo zlasti organom političnih oblastev in občinam, sodnikom, odvetnikom, vsem organom javne varnosti in drugim interesentom. Drugi zvezek, ki v krat kem izide, bo.obsegal zakon o državljanstvu, tozadeven pravilnik in komentar. Zbirka se naroča pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Cena v platno vezani knjigi Din 65, poštnina Din 2.
Mariborski in dnevni drobi.
Naša uojska proslaulja lOlet-nico slauenskega maribora
Našemu meščanstvu je znano, da praznuje mariborski 45. pešpolk vsako leto svojo slavo na dan 23. novem bra, to je na dan, ko je bila leta 1918. razorožena mariborska zelena garda, ki je imela nalogo ohraniti naše mesto nemški Avstriji. Danes, ko se je povrnil desetič ta velevažen zgodovinski dan za Maribor, je proslava v vojašnici naše vrle pešadije tem iskre nejša in lepša. Akoravno bo praznoval dne 1. decembra ves naš narod osvoboditev Maribora pod vodstvom našega narodnega junaka gen. Maistra, je prišlo tudi danes dopoldne mnogo civilnega občinstva v meljsko vojašnico kralja Aleksandra ter se z našo vojsko vred veselilo desete obletnice velikega dne.
Na dvorišču zunaj in znotraj okrašene vojašnice je bil postavljen bataljon vojakov s svojimi poveljniki. Med njim in oficirskim zborom ter zastopniki civilnih oblastev in občinstvom so bili improvizirani trije oltarji, pri katerih so opravili verske ob rede vojaški svečeniki: za pravoslavne g. prota Trbojevič, za katolike g. Zavadlal in za muslimane imam g. Medmed Ahmetaševič. Za tem je spre govoril vojski poveljnik 45. pešpolka g. polkovnik Čedomir Stanojlovič nekaj o velikem pomenu energičnega nastopa generala Maistra in njegovih mož, ki so pred desetimi leti za vedno odločili Mariboru jugoslovensko usodo. Vsi navzoči so zaklicali trikratni živijo vrhovnemu poveljniku naše vojske, kralju Aleksandru, nakar je vojaška godba zaigrala državno himno.
Oficirski zbor in povabljeni gostje so stopili nato v lepo ozaljšano dvorano na zakusko. Med mnogim civilnim občinstvom so bili tudi: mariborski škof dr. Karlin, veliki župan dr. Schaubach, predsednik oblastnega od bora dr. Leskovar, mariborski župan ! dr. Juvan in podžupan dr. Lipold, narodni poslanec dr. Pivko, ga. Maistrova in zastopniki drugih uradov, društev in korporacij. Tu je povzel besedo škof dr. Karlin in se v imenu naroda iskreno zahvalil predstavniku vojske generalu Spasiču za vsa. junaška dejanja nekdanjih čuvarjev naše domovine izražajoč prepričanje, da smemo mirno zaupati tudi današnji naši oboroženi sili. General Spasič je v lepih besedah naglasil, da je v naši državi vojska in narod neločljiva enota. Živahnemu pritrjevanju obeh govorov je sledilo prijateljsko kramljanje občinstva s častniki.
Popoldne je na dvorišču vojašnice vojaška veselica z običajnimi zabavnimi točkami. —
Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico
vabi hišne posestnike, da se natančno in točno odzovejo vabilu davčnega okrajnega oblastva v Mariboru ter se radi novega popisa hiš v smislu novega davčnega zakona zglasijo točno ob določenem času pri omenjenem oblastvu, ker je v interesu hišnih lastnikov, da se popis izvrši pravilno in pravočasno. Vsak posestnik dobi tozadevno vabilo dostavljeno po pošti. Na hrbtu vabila je opozorilo, o čem bo treba oblastvu dati podrobne informacije.
Simfonični koncert praške akadera. filharmonije v Mariboru.
V nedeljo, dne 25. t. m. nastopi v Mariboru na simfoničnem koncertu praška Študentska filharmonija. Iz zgodovine te umetniške korporacije naj navedemo sledeče: Ze pred svetovno vojno je obstojal v Pragi akademski simfonični orkester, kojega glavna naloga je bila, gojiti med akademiki in konservatoristi orkestralno glasbo. Svetovna vojna je to idealno delo pretrgala, a leta 1923. se je zopet sestavil orkester pod naslovom »Akademska Filharmonija«, kateri se je postavil na čelo genijalni češki diri-gent L. W. Cclanski. Prvi svoj kon-cert so priredili 12. decembra v Smetanovi dvorani ob splošnem navduše-nju številne publike. Za tem koncer-tom je prevzel vodstvo Filharmonije ing. Otokar K o z e 1, ki dirigira tudi njen simfonični koncert v Mariboru.
Nezgoda na cesti.
Na Frankopanovi cesti je včeraj popoldne neki motociklist povozil mestnega pometača Filipa R e š a ter , mu prizadel poškodbe po hrbtu in nogah. Voznik se izgovarja, da ga Reš (ni slišal in da sc ni izognil.
Smrtna kosa.
Bivšega ravnatelja in glavnega urednika tržaške »Edinosti«, g. Maksa C o t i č a. je zadela težka nesreča. Danes zjutraj je namreč po kratki bolezni v 30. letu starosti preminula njegova hčerka, gdč. Cirila Cotič, sestra gospe Milene, soproge prokurista Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, g. Ant. Lavrenčiča. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Za prenočišča praških akademikov.
Na poziv JČlige za zasebna prenočišča članom »Akademske Filharmonije«, ki prispejo v nedeljo v Maribor in za katere ni mogoče dobiti dovolj prenočišč po hotelih, se je doslej prijavil JČligi samo neki mlad profesor (značilno za idealizem današnje dobe), dalje trgovski gremij ter dve mariborski češki družini. JČliga še vseeno upa, da je Maribor ne pusti na cedilu.
Premeščenja na pošti.
Premeščeni so naslednji uradniki oz. uradnice iz Ljubljane v mariborsko oblast: V. Šenk in Al. Volkar v Maribor; Karla Kuralt v Konjice; Iv. Tratnik, Marta Kitzler in E. Uršič v Celje; Ana Hudales v Rogaško Slatino; V. Timinsky in Katica Habjan v Čakovec; Ida Tavčar v Gornji grad; Albina Sotelšek v Maribor. Podružnica Narodno-strokovne zve* ze za mesto Maribor vabi vse odbornike k seji, ki bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. dop. v predsobi tajništva SDS, Cankarjeva ul. 1.
V nedeljo opoldne ob 11.52 se že pripeljejo Češki akademiki filharmoniki iz Ljubljane in ne šele ob 15., kot je bilo prvotno javljeno.
Nalezljive bolezni.
Dočim so zadnje čase beležili tedenski izkazi mestnega fižikatai po kakih 5, največ 10 slučajev 'nalezljivih bolezni, jih beleži zadnji — 34 iti sicer 31 slučajev ošpic, davice 2, šen 1 slučaj. Umrl ni nihče. Ošpice se širijo v prvi vrsti po delavskih stanovanjih, kjer je dosti otrok v tesnih in nezdravih prostorih.
Mariborskim akademikom.
Vsem visokošolcem, ki bivajo te dni v Mariboru, še posebej sporoča JČliga: Praška akademska filharmonija prispe v Maribor v nedeljo Že ob 11.52 z osebnim vlakom. Mariborski akademiki naj se udeleže sprejema na kolodvoru in naj bodo tudi sicer na uslugo svojim tovarišem iz Prage. Zlasti pa naj agitirajo za čim lepši obisk koncerta.
Prosjačenje iz Mezopotamije. Poslednji čas so zopet pritisnili mariborske kljuke razni potrebni in nepotrebni prosilci iz vseh vetrov. Prevladujejo moški in ženski samostani. Doslej pa so prosjačili po Mariboru razen domačih le bosanski samostani. Te dni pa sta se pojavila že kar dva duhovnika iz — Mezopotamije, ki sta s pismenim slovenskim in francoskim priporočilom škofov prosila za tamošnje samostanske reveže. Višje menda že ni mogoče preizkušati potrpežljivosti Mariborčanov.
Požar v Kamniškem jarku. Nekaj minui po polnoči je pridrvel iz Kamnice kolesarski sel in javil požarni brambi, da je v Kamniškem jarku nastal požar. Gorelo je gospodarsko poslopje, svinjski hlev in del škednja, last pr. Josipa F e 1 b e r ja, lesnega trgovca v Mariboru. S pomočjo kamniških gasilcev je bil ogenj kmalu lokaliziran in pozneje udušen. Zgoreli so deli svinjskega hleva in strešno tramovje, dočim so vse drugo, razun večje količine sena in slame — rešili. Skoda znaša 4000 do 5000 dinarjev. Domnevajo, da je bil ogenj iz maščevalnosti podtaknjen. —-Ob tej priliki moramo povdariti, da je pač skrajni čas, da se realizira desetletna obljuba napeljave telefonske zveze s Kamnico. Merodajni krogi se naj zganejo.
Koliko Slovencev le prišlo ob preseljevanju narodov v Evropo
Vprašanje, kako se je odigrala naselitev sedanjih evropskih narodov v njihovi današnji domovini, je zavito v črno temo, katere nikdar ne bo mogoče razsvetliti. Mnogi resni znanstveniki menijo celo, da preseljevanja v smislu naših šolskih knjig sploh nikdar ni bilo. Toda pustimo razmo-trivanja o tem večno spornem vprašanju in računajmo z dejstvom, da smo mi Slovenci s svojimi slovanskimi brati in germanskimi ter drugimi sosedi prišli v današnje kraje šele nekaj stoletij po Kristovem rojstvu!
Ko smo priznali to trditev, se nam nehote postavlja vprašanje:	koliko
duš so štele one skupine, ki so tedaj zapustile svojo prvotno domovino in si šle iskat nove? Marsikdo si pod besedama »preseljevanje narodov« predstavlja ogromne, milijone in milijone broječe procesije zaraščenih bojevnikov, v živalske kože zavitih žensk, otrok in starčkov. Tako predstavljanje je pa docela napačno. Oni narodi, ki so se takrat priklatili v Evropo, niso vsaj prve čase bili prav nič podobni današnjim mogočnim milijonskim narodom. Po svojem številu. katerega seveda ne vemo, lahko pa o njem sklepamo iz raznih okoli-ščh, so bili tedanji narodi dokaj ne-zn itni. Nekateri so šteli komaj po ne-kyj tisoč duš. Madžarov n. pr. je bilo co prihodu med Donavo in Tiso baje samo okrog deset tisoč.
Ko pa premišljujemo o številu drugih narodov ob njihovem prihodu v Evropo, se nam rodi tudi vprašanje: koliko je neki moglo biti nas Slovencev? Na to vprašanje najdemo v znanosti samo en odgovor, trditev namreč, da so bile naše dežele po našem prihodu silno redko poseljene. Iz te trditve se dž torej sklepati, da naših tedanjih pradedov ni moglo biti baš veliko. Da istega sklepa nas pa vodi tudi trditev zgodovinarjev, da so prišli naši prvi pradedi v današnje kraje-v družbi z M)bri in nekateri menijo celo, da so bili le njihovi služabniki in sužnji. Ce je to res, potem je drugi dokaz, da jih ni moglo biti kdo ve koliko. Verjetno je, da jih je bilo okrog deset tisoč, morda pa tudi manj ali nekoliko več.
Vprašanje, pa nastane sedaj, kako smo se' množili v teku teh 1400 let, kajti približno toliko časa je minulo od naše naselitve v sedanji domovini do danes? To vprašanje je zelo zanimivo, ker nam odkriva silovito tragedijo, ki je zadela naše pleme v novi domovini v teh dolgih stoletjih. No beden od čitateljev si gotovo še ni stavil vprašanja, koliko ljudi bi lahko nastalo v tej dobi iz enega para, ako bi se množil vsaj s podvojitvijo vsakih sto let. kar bi značilo prirastek 10 ljudi na 1000 in na leto. Taka množitev bi značlla po današnjih pojmih zelo slabo plodovltost: vzemimo jo pa le za podlago pri našem računanju! V teh 1400 letih bi narastlo potomstvo onih dveh »prvih« staršev na lepo množico 32.768 duš.
še danes so na svetu narodi, ki Imajo letnega prirastka po 30 na tisoč oseb; takih s prirastkom po 20 je pa veliko In k njim spadamo skoro tudi mi južni Slovani, gotovo pa Bol-®;ar*‘ Narod s tako plodovitostjo se po dvoji že v petdesetih letih. Narod z deset porodi na tisoč je torej narod s podnormalno plodovitostjo, ker se podvoji šele v sto letih. Vzemimo pa, da so bili naši predniki tak neplodo-vlt narod (kar pa v resnici nikdar niso bili) in računajmo! Ko bi bilo prišlo pred 1400 leti v Slovenijo le 1000 naših pradedov, in bi se bili torej mno žili z 10 na tisoč, bi moralo biti danes nas Slovencev že najmanj 16,384.000!
i i> i S Prišlo takrat v sloven-dežele deset tisoč pradedov, bi moral šteti sedaj naš narod že ogrom-no število 163.840.000 duš! Današnje število v domovini naseljenih Slovencev dosega pa komaj približno 1 milijon 638 tisoč, torej število, ki bi odgovarjalo komaj sto pradedom ob naselitvi pred 1400 IetL
Koliko Slovencev je torej prišlo takrat v današnjo Slovenijo? Gotovo je. da jih ni prišlo niti samo sto niti samo tisoč. Resnično število bo go tovo dosegalo ali pa mogoče celo pre segalo množico deset tisoč duš. In tu se nam nehote postavlja drugo vprašanje: Kam je izginila ogromna večina njihovih potomcev, odnosno: zakaj so le tako počasi napredovali? Odgovor na ti dve vprašanji ni težak, ker izbrali so si bili najneugodnejšo med vsemi evropskimi pokrajinami Na križišču vzhoda in zapada severa in juga, so se nahajali v borbi neštetih bližnjih in daljnih narodov stoletja in stoletja pod ogromnim valjarjem bojnih pohodov in viher. Postali so mučeniki svoje pozicije, plen Langobardov in poznejših Furlanov ter Italijanov, Frankov in Nemcev, Obrov in Avarov, Madžarov in Turkov! Po mnogih bitkah v prvih stoletjih so ostale včasih cele pokrajine brez prebivalcev: desettisoči, da, sto-tisoči Slovencev so našli smrt pod me či in sulicami Frankov, Obrov, Lan gobardov in drugih napadalcev. Toda naš narod ni izgubljal samo svojih sinov, izgubljal je s tem tudi svojo zemljo! Od prvotnega svojega ozemlja, na katerem se je naselil, je izgubil do svetovne vojne vse dežele med Donavo in Muro, izgubil je ves svoj del Splnograške in Tirolske ter nad polovico Koroške in skoro vso Panonijo. Vsega tega je bil kriv »tuji meč«!
Nič manj kakor vsled bojev, je pa izgubil naš narod tudi vsled potujčevanja svojih obmejnih bratov, in verjetno je, da je število teh izgub še mnogo, mnogo večje kakor število dejanskih izgub vsled smrti v bojih In napadih sosedov. — Stotisoči, da, milijoni onih, ki bi morali biti pri normalnem razvoju danes Slovenci, so vsled potujčevanja v dolgih stoletjih Nemci, Madžari, Furlani, Italijani in tudi Hrvati! Za časa bojev s Franki, so n. pr. desettisoči Slovencev bežali preko Kolpe in Sotle ter se tudi pozneje niso več vrnili. Vsi ti so sčasoma postali naši bratje — Hrvati. Verjetno je pa tudi, da so sploh vsi kajkavski Hrvati potomci teh pribež-mkov.
Naš narod, ki bi moral šteti danes najmanj 16 do 20 milijonov, šteje z vs^mi onimi po vsem svetu razkropljenimi sinovi komaj dva milijona; pa še ti, kolikor nas je, smo razkosani med štiri države, med našo sloven-
• °»',hryatsko‘srbsko- Italijo, Avstrijo m Madžarsko.
Taka je bila naša usoda! Take tragedije, kakor smo ]o preživeli Slovenci od svoje naselitve v naših krajih dO( danes, m doživelo razen Lužiških oroov in nekaterih narodov na seve-rozapadu Evrope, nobeno drugo evropsko pleme. Madžari, katerih je prišlo v Evropo kvečjemu toliko kot nas in ki so prišli razen tega na Ogrsko še veliko, veliko za nami, je danes 10 milijonov, nas pa je v dolgih 1400 letih nastalo komaj — 2 milijona! Ostali pa smo tudi kljub vsemu temu in — bomo ostali!
Zanimfu len/ na dunajskih ulicah
Dunaj je obogatel za nenavadno senzacijo. Pred dnevi je neki dunajski delavfec skočil iz kopališča in bežal pred detektivi, ki so ga zasledovali, v samih spodnjih hlačah. Lovu so se pridružili tudi pasanti, katerim je sko ro goli delavec kričal, da jih postreli, ako se ga dotaknejo, čeprav je bil v Adamovem kostimu popolnoma nenevaren. Vendar so se Dunajčani razbežali pred njim, končno pa so ga obkolili stražniki in aretirali. Na policiji se je zadeva razjasnila. Delavec je bil že delj časa zasledovani tip. V kopališču pa ga je nenadoma presenetil detektiv in ni bilo drugega Izhoda, ka kor pobegniti, četudi v samih spodnjih hlačah.
Spni
maribor: Bračec
< Za graško tekmo je torej definitivno določena postava naše mestne reprezentance Pelko je rutiniran in dO' ber vratar. Wagner in Koren sta sigurna branilca, žal da mora Unterrei-ter na mesto Kirbiša, ki tokrat ne more v inozemstvo. Hreščak in Prevo sta zanesljiva krilca, ki v sposobno stih lahko tekmujeta z ostalimi in iz-bira ni mogla biti boljša. V napadu nastopijo: Bertoncelj, Paulin, Terg-letz, Wenko, Pollak. Odsotnost Hreščaka II. bo sicer občutna, toda odgovorno mesto vodje napada se lahko brez nadaljnega poveri Tergletzu. Bertoncelj in Paulin sta dobro vigra-na. Ravno tako Tergletz in Wenko. Kakor pa doznavamo, Wenko ne bo mogel v Gradec in ga bo nadomestil Neža, ki je sicer eden izmed najmlajših, toda dovolj sposobnih. Kolikor mu manjka na rutini, toliko bo zalegla požrtvovalnost. Vsekakor smo uver-jeni, da bo moštvo častno zastopalo v Gradcu šport našega mesta.
Moštvo graške reprezentance, ki nastopi proti Mariboru, je gotovo nevarnejše kot je bilo ono spomladi. Za Gradec nastopajo: Helferich (St.), Krisper (St.), Matejka (GAK), Seidler (St.), K. Doller (St.), Fasching (GAK), J. Burstin (Hak.), Lube (Sp. K.), Schuh (St.), K. Allmer (Sp. K.), Stanek (Sp. K.). Enajstorica ne zaostaja mnogo za ono, ki se bo pomerila z zagrebško. Torej bo nedeljska tekma tudi merilo med kvaliteto zagrebškega in domačega športa.
Zagreb je nominiral najmočnejšo postavo in se nadeja, da bo tokrat nadvladal Gradčane, ki so doslej še vedno odšli iz Zagreba zmagoviti. Nedeljska tekma bo dobra šola in dobra preizkušnja naših favoritov, ki bodo spomladi nastopali tudi proti ljubljanski in celo zagrebški reprezentanci.
MOLNP službeno.
Reprezentanca Maribora nastopi v nedeljo, 25. t. m. proti graški v postavi: Pelko; Wagner, Koren; Prevo, Unterreiter, Hreščak; Bertoncelj, Paulin, Tergletz, Wenko, Pollak, rezerva Neža. Moštvo odpotuje v nedeljo ob 6.35 pod vodstvom g. Nerata. Igralci morajo skrbeti, da bodo imeli vso opremo v najlepšem redu, zlasti morajo paziti na čevlje. Drese da I.
S.	S. K. Maribor. Prevzame jih Neža za vse igralce. Za črne hlačke in ostalo pa ima skrbeti vsak igralec sam.
Sodniška sekcija (službeno).
Nedeljske tekme rezerv za prvenstvo okrožja sodijo: g. Vesnaver Maribor Rapid, g. Bizjak Svoboda— Železničar.
Športni »Zdravo!«
Znano je, da naš športni pozdrav, ki se ga imajo posluževati vsi jugoslo venski klubi, ni bil po godu nekaterim članom celjskih Athletikov, ki so na vsak način hoteli vztrajati pri svojem ^ »Hip-hip-hura!« Niti denarne kazni, naložene po podzvezi, jih niso izmodrile. Celo na nogometno zvezo s? P1",, ral' sedaj vso zadevo. Na poslednji seji je pa izdal JNS samo ob sebi umevno odločbo: ». . . . se skle-n?’,	,^rezPogojno	tudi	imenova-
nii klub (celjski Athletiki) v bodoče pozdravljati »Zdravo!«, kakor se pozdravljajo vsi klubi na teritoriju JNS.«
Drobiž.
Po štirih letih sta se v sredo zopet sestali nogometni reprezentanci Dunaja in Berlina v prestolicl Nemčije. Pred 50.000 gledalci so zmagali Avstrijci v razmerju 4 : 1 (2 : 0). Blizu 10.000 gledalcev ni moglo v stadion, ki ga je policija radi prenapolnjenosti zaprla. Berlinska zveza ima blizu milijon dinarjev prejemka. — Za mednarodni smučarski meeting, ki se bo vršil to zimo od 5. do 10. februarja v poljskem kopališču Zakopane v Tatri, je doslej že 16 držav prijavljenih, med njimi tudi Jugoslavija.
Občni zbor hazenske zveze Jugoslavije se bo vršil v soboto, dne 24. t. m. ob 20. v Ljubljani. Lokal bo javljen jutri.
Termini zimsko-sportnlh prireditev na Pohorju 1. 1929.
6.	januarja: Sankaška tekma I. S. S. K. Maribora za prvenstvo Pohorja od Ruške koče do Ruš.
27. januarja: Smuška tekma JZSS za državno prvenstvo.
2. februarja: Tekmovanje v skokih za članstvo I. S. S. K. Maribora, za naslov klubovega prvaka (Klopni vrh).
10. februarja: Smuška tekma I. S. S. K. Maribora za prvenstvo Pohorja.
Navedeni termini so oficijelni termi ni, ki jih je doslej odobril JZSS; računati pa je, da bo imela tudi zim-sko-sportna sekcija SPD kako prireditev.
Doigoui mlade auijatičarke
Izjava sira Jamesa Heatha, londonskega milijonarja, ki so jo objavili dnevniki, je vzbudila v višjih krogih veliko senzacijo. Bogataš namreč objavlja, da dobiva njegova žena dovolj sredstev za udobno življenje, radi česar odklanja plačevanje dolgov, ki bi jih ona napravila brez njegove vednosti. Lady Heath je znana avijati-čarka, ki je podvzela mnogo drznih poletov v Afriko in druge dežele. Ker se je lady zopet odločila na polet okrog sveta, je njen soprog objavil omenjeno vest, da bi ženi preprečil načrt. Ona je trenutno na turneji v Ameriki in bo prepotovala Kanado in Južno Ameriko. Drzna pilotka leta iz kraja v kraj in dokazuje uporabnost, prednost in udobnost zračnega potovanja. Lady Heath je poročena šele leto dni, toda razmerje do bogatega moža se je kaj hitro ohladilo, kajti sir Heath je star že 76 let, dočim je njegova lady pravzaprav še dekle. La-dy je imela afere tudi na čisto zrako-plovskem področju. Dvakrat je trdila, da je dosegla višinski rekord, čeprav v prvem slučaju rekord ni potolkla, v drugem slučaju pa ni dosegla višine, ki jo je navedla.
Razbojniki oplenili golf-klub
Iz Dublina poročajo o drznem napadu na golf-klub, ki so ga izvršili trije maskirani razbojniki. Ko so člani klu ba, po večini dame, sedeli v salonu, pili čaj in kartali, so nenadoma planili v dvorano razbojniki in kričali: »Dvignite roke! Rabimo denarja!« — Izprva so klubaši mislili, da so si mlajši člani dovolili originalno šalo. Toda strel iz revolverja jih je poučil, da imajo opraviti s pravimi tolovaji. Eden izmed razbojnikov je stražil vrata, drugi je plenil dragocenosti prisotnih, tretji pa je po sosednjih sobah iskal blagajno. Neka dama, ki je še vedno mislila, da gre za šalo, je vprašala razbojnike ali imajo res nabite samokrese. Mesto odgovora ji Je razbojnik pognal krogljo skozi desno roko. Šele sedaj je nastala grobna tišina. Nato je kolovodja pozval tovariše, da se pripravijo na odhod in izginili so brez sledu.
Koliko uelja žene
Bojevita Američanka Dorothy Dix se v ameriških časopisih pritožuje nad egoizmom moških, ki baje ne znajo preceniti vrednost žena. Na docela amerikanski način je preračunala vrednost žene v dolarje in trdi, da bi mož moral plačati, ako bi posel žene opravljala plačana moč, tedensko najmanj 32 dolarjev (1800 Din) in sicer: za kuhanje (30 ur) 10 dolarjev, za pranje (12 ur) 4 dolarje, za šivanje in krpanje (6 ur) 3 dolarje, za pospravljanje (14 ur) 7 dolarjev, za skrb pri otrokih (21 ur) 8 dolarjev; torej 32 dolarjev mu prihrani žena, ne glede na to, da opravlja vsako delo z večjo skrbnostjo. O točnosti navedb so mne nja močno deljena. Gospa Dix pozablja, da opravlja žena gospodinjske zadeve v lastnem interesu, razen tega pa neporočeni nimajo izdatkov za klobuke, nakit, Darfeme. nuder in toalete.
Baržun
v veliki izbiri že od Din 22,— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	U
Blagajno!
National registr. s seštevalcem dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod »National« na upravo lista. —	2205
Električne Inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Velurje za damske plašče,
pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5.	1991
Veliko prazno sobo v bližini parka, solnčna stran dam v najem eventuelno z uporabo kuhinje. Naslov v upravi lista.	U
Volčji pes
se je zatekel. Dobi se ga v Krčevini, Praprotnikova ul. 199.	2215
Učenca sprejme
J. Štiberc, trgovina z gorn, Cvetlična 29.
mešanim bla-2217
Veliko zračno sobo oddam enemu ali dveni gospodom. Naslov pove uprava lista.	2208
Na novo preurejena kavarna Park
črez zimo oprta-	2210
Malo sobo	'r
s posebnim vhodom oddam. Vprašati v Cvetlični ulici št. 23, pritličje. 2209
Prvovrstna maserka
se priporoča. Gosposka ulica 9. 2181
Vedno sveže kislo zelje In repa ,
najboljše kakovosti se dobi v vsaki množini najceneje v trgovini F. Fi-javž, Frankopanova ulica 10.	2188
Potrti po neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob pol 5. zjutraj po kratki bolezni, previdena s tolažiti sv. vere v 30. letu svoje dobe preminula naša nadvse ljubljena hči, sestra in svakinja, gospodična
Cirila Cotič
Pogreb predrage pokojne se bo vršil v nedeljo, dne 25. tm. ob 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v pondeljek, dne 26. tm. ob pol 9. v frančiškanski cerkvi.	2219
V MARIBORU, dne 23. novembra 1928.
Makso in Katarina Cotič, stariši Milena Lavrenčič, roj. Cotič sestra, Anton Lavrenčičsvak
Različni trpežni čevlja po enotnih cenah I
M5,RESOR, GOSPOSKA ULICA 17 &£LJ£, ALEKSANDROVA CESTA 1 PTUJ, SLOVENSKI 7RG, „PETOVIA“
Prepialo
za čez dve postelji iz belega „Tusorja“ ročno vezeno, z angleškim vbodom in Richelieu je bilo ukradeno. Svari se pred nakupom. Prijavitelju primerna
nagrada.
Štampiljk
SOKLIČ
'h
b°
NAJNOVEJŠE
iz domačega in tujega s lovstva
NAJBOLJŠE
za vse šole in pisarne dobite pri
TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR
ALEKSANDR. 13
tadaia Konaorctl »Jutra« % Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran B r o z o v t i v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stinko Uetela v Mariboru.
»Ali ste to vse tudi na ineni študirali?«
»Ne, na vseh. Vi ste vredni, da se Vas gleda. Svet bi preromal, da bi Vas videl. Vi bi lahko sedeli doma in ko je na Vašem obrazu pisana usoda, bi lahko upravičeno in resnično dejali: to je življenje.«
Smejala se je, a v tem smehu je bn tudi jok.
»Bilo bi dobro, če bi malo več na to mislil, da sem vas včeraj zvečer prvič videl. Komaj pred dvanajstimi urami. Vrh tega bi se moral bolj baviti z zadevo, ki je vodila do tega sestanka.«
»Edini smoter tega sestanka je bila Vaša želja, da stopim v zvezo z mr. Draperjem iz Amerike.«
»Da, držimo se torej mr. Draperia iz Amerike! Znanstvo z njim boste obnovili. Če se Vam posreči, zbuditi njegovo zanimanje za Irsko, se bom pa jaz sestal z njim. V vašem domu. Na tihem. Kako dolgo bo trajalo po Vašem mnenju, da pride to tako daleč?«
»Teden dni.«
»Ne morem verjeti.«
»Lahko verujete.«
»Dobro, pa če traja tudi samo sedem dni, bodo pri vladi vendar hoteli vedeti, kaj me še drži v Londonu.«
»Ali bodo to tudi zvedeli?«
Smejal se je.
(Dalie prihodniič.)
Stražnik promoviral.
V Gradcu je pred dnevi promoviral za doktorja prava in državnih znanosti nadstražnik Franc Traut-mann. Študiral je privatno in z izredno marljivostjo dosegel velik uspeh.
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
Prvi del.
Mrak v njenih očeh je izginil in nasmeh se je zopet pojavil.
»Vrnimo se zopet k našemu Dra-perju,« je dejal. »Ali bi se dalo urediti. da se z njim zopet sestanete?«
»To ne bo težko. A kaj naj se potem zgodi?«
Razlagal ji je, da je treba Draperja zopet pridobiti za Irsko.
»Pravi ameriški podjetnik in trgovec ne stori ničesar, če ne vidi vse jasno,« je dejal. »Zbudite zopet njegovo zanimanje, potem pa uredite nekako, da se bom jaz z njim sestal. Predstavite me kot svojega znanca.«
»Že vem, kaj me čaka. Zopet večerja na St. Jamesovi cesti. Dozdeva se mi tudi, kako se bo vse razvijalo. Znano ameriško zanimanje za slavne ljudi gospodu Draperju ne bo dalo miru, dokler ne spozna najbolj znanega angleškega zgodovinarja.«
»In kaj bo dejal Vaš mož, ko mu dodelite ulogo v našem filmu?«
»Sprejel jo bo,« je odgovorila. »Sicer pa itak zgodovino rajši dela, kot pa piše. On stoji vedno zunaj ter gle,-da v življenje. Tudi mene ogleduje čuteče, nežno, ali vedno iz daljave. — Ali me razumete? Kakor skozi stekleno steno. Nikdar še nisem občutila, da bi me ta pogled grel.«
To je bilo ravno tako, kakor da bi
mu dobesedno naznanila, da je prosta. Svoje življenje je razgrnila pred Maddenom kakor knjigo, da bi čital in spoznal.
Ko sta tako sedela — ona s vprašanjem: »Kaj sem mu povedala?« ^— on pa v mislih: »Kaj naj to pomeni?« — je tuj glas padel med oba kakor stena:
»Nikdar nisem mislil, da začenjate dan tako zgodaj.«
Dvignila je glavo in rekla:
»Vi ste Francis? Dolgo ste se obotavljali, predno ste mi rekli »dobro jutro«. Čudno, ker ste drugače tako zelo vljudni.«
Del efekta, s katerim je računal, je bil uničen. Videla ga je torej že poprej. Nekaj je pa le ostalo: Lepa Jana sedi zgodaj zjutraj z voditeljem irskih republikancev v hotelu.
»Z materjo sem se razgovarjal. Za par dni je v Londonu.«
»Videla sem, kako ste jo poljubili. Ali ima še več tako srčkanih otrok?«
»O, videli ste. kako sem zadostil sinovski dolžnosti! Lepo je bilo. kaj ne?«
»Prisrčno!«
»Tudi meni se zdi. dasiravno sem še zaspan.«
Smejala se je. Smeh je bil zanj. a na njegove stroške. Očitanje je bilo v njem.
»O, Francis,« je menila. »Kako nežni znate biti! Sedaj Vam pa pove kar Vas toliko zanima. Saj bi zelo radi vedeli, ali ne?«
»Kaj bi rad vedel?«
Madden je molčal. Opazoval jo je;
MaMvflMl, MaMKjvv p«ar»-m •MiiahM nanafM
•btlo*tv*: «MK« bMed* 30 p.
»Mak Din S*—
Mali	o:
Ž*»feva. dcplw»»»*(a in agta.
tr§*vob5g« n* reNknmegi coaia+a: vsak* btnnda 30 p, oejmanjti taeeak Din tO'—
zdelo se mu je, da hodi po visoki travi, kjer preži strupena kača.
»Kaj bi rad vedel?« je ponovil Fran cis.
»Ali vidite,« je dejala, »kako spretno se zna potvarjati. Torej dobro, dragi Francis, ničesar Vam ne povem. Naznanim Vam samo, kje se sled začne. To je bilo ob osmih zjutraj pri rani maši. Sedaj pa lahko hodite za to sledjo po svoji mili volji. Gotovo se boste tudi tokrat lepo obnašali. Ali Vas vidim zvečer pri Sy-bilu?«
Ko je zmajal z glavo, mu je ponudila roko v slovo. Darovala mu je tudi nasmeh, da mu olajša odhod. Oba sta zrla za njim, ko se je vrnil k mizi svoje matere.
»Koliko ste razumeli od vsega tega?« je vprašala Maddena.
»Kar se je govorilo, mi je bilo nerazumljivo in ve§ čas sem mislil o tem, kako morete živeti v takem svetu.«	*,
»Tega sama ne vem!«
»Vidim, kako se bo Draper uklonil, kakor bičje v vetru. Vedno še ne morem prav verjeti, da ste se zavzeli za našo stvar.«
»Zakaj ne?«
»Ker ni politična in diplomatska zadeva! Stvar, pri kateri hočete sodelovati, ne bo končala s tem, da bi se z Draperjem razgovarjali v kakem sa Ionu po vseh pravilih salonskega življenja. Nimate pojma, kako zelo je vaš svet različen od drugih svetov. Rekel sem Vam že, da pri nas na Irskem nima življenje višje cene od kmeta pri šahu. Tu pri vas so pa življenja kakor dragocenost v trgovinah z umetninami.«