V Gorici, dno 20. 1 !T3. 21 številka. l/liajn vsaki čolrlok nb 11 mi dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankovana pisma sc ne sprejemajo. Cena listu znaSa za celo leto <1 krone, zn pol leta 2 kroni. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l'.r>0 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije fi K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorlSče sv. Hilarija Slev. 7 S Naročnino in naznanila sprejema upravuKtvo v Oorid, SemeniSkn ulica S IH Posamezne Številke se prodajajo v tulu karnall v Šolski ulici, Nunski uli«.i, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem hregu (Riva Como) Sl. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se račimijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 1(1 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Slarodna tiskarna” (odgov. J. Marušič) v Gorici. „Centralna posojilnica'4. Minuli četrlek se je vršil redni občni zbor lega našega imenitno se razcvilajočega zavoda. Gosp. dr. A. G r e-gorčič, predsednik načelstva, je kon-slatiral sklepčnost in otvoril zborovanje, toplo pozd 'ivljfjoč došlcce. Po pozdravu seje z gorkimi besf dami. spominjal prvega posojilničnega predsednika, preminulega dr. Josipa Pavlica, slikal njegovo neumorno delovanje za zavod, katero je prekinila med letom ljuta smrt, in vabil navzoče, da naj v znak hvaležnosti in spoštovanja do bivšega načel- nika vslanejo s sedežev, kar so vsi storili. Na to jo dal besedo posojilničnemu vodju, g. S. 'Premrou, ki je prečital poročilo načelstva in računske sklepe za drugo upravno leto 1902. Z ozirom na to, da prinašamo na zadnji strani računske sklepe, povzamemo iz poročila le sledeče podatke, katere ob enem primerjamo s podatki iz pi ve upravne dobe. Število članov je poskočilo od 444 na 599. število glavnih deleže v od K 18.800 na K 22.400, število opravilnih deležev od K 910 na K 1.200. Denarni promet je znašal v drugem upravnem letu K 2,246.707 77, v prvem upravnem letu, obsegajočem pol-drugoletno delovanje pa K 2,394.895 43. Stanje hranilnih vlog koncem 1. 1901 je bilo K 378.008 90, koncem 1. 1902 pa K 677.45G 07. Stanje posojil je znašalo koncem prvega upravnega leta K 418.923' 12, koncem drugega pa K 584 217 38. Promet v tekočem računu droge upravne dobeje znašal K 1,474.809 78, torej nadpolovični celotni promet z ozirom na to, da jo »Centralna posojilnica11 ob enem tudi denarno vravnalno središče goriških gospodarskih zadrug. In sicer je bilo sprejem ko v K 071.480'12 in iz d alkov K 803.389 6(>. Stanje tekočega računa koncem I. 1902 je bilo aktivno za K 102.783-71, dočim je bilo koncem I. 19U1 pasivno za K 30.735 05. LISTEK. Gorske slike. Kako j« bil Matevže mrtev. Ej, prav mrtev je bil, kakor je dejal, čislo mrtev. Se sedaj ga vidim, kako je stal pred mano in se smejal v pest, kjer je tiščal darovan krajcar. Obraz njegov se mu je raztegnil, oči so mu žarele, kakor žrjavica in po celem životu ga je pretresla neka čudna moč. Celo njegova kruljeva noga in njegova suha desnica sta se hoteli nekoliko bolj pokazati, kakor navadno. In zopet je pogledal krajcar. „No, Matevže, ali boš povedal, kako si bil mrtev ?“ „H6“, zagrčal je in pokimal z debelo glavo. In pripovedoval je v pretrganih stavkih svojo prvo smrt, ki ga je bila zadela tako nepričakovano. Beračil je nekdaj okolu in se zakasnil, da ni mogel isti večer domov. Z velikim trudom je prilezel proti neki hiši, kjer so ga sprejeli čez noč. Zvečer so govorili pri ognjišču nekaj o smrti, in to In sicer znaša stanje: aktivnih lekoč;h računov K 192 245 03 pasivnih ,. „ „ 89.46032 torej sla nje K 102 783.71 Cisti dobiček upravne dobo je K 4.015 82, ki so je po sklepu občnega zbora v smislu pravil vporabil deči način : v splošni rezervni zaklad . . K v razpoložni zaklad..............„ 5°/„ dividenda deležem za 2' letno dobo........................ na sle- 1.078 8fi (577 2S 2 259.68 skupaj K 4.01582 Iz razpoloženega zaklada je dovolilo načelstvo, kateremu pristoja odloči-čitev uporabe tega zaklada, za sedaj znesek K 300 Šolskemu Domu“ v Gorici, ostali znesek vporabi prihodnje načelstvo za občekoristne namene v prilog kme tijstvu. Drugi del poročila se ozira na de lovanje posojilnice kot zveze gospodarskih zadrug na Goriškem. Iz tega izvemo, da je v zvezi 14 kreditnih zadrug, 1 proizva jalna in 1 razprodajalna zaJcu^a , ilulju da je g. Premrou, ki izvršuje ob enem funkcije revizorja, pregledal v drugi polovici leta 14 zadrug, in da sta se s pomočjo ,.Gentralne posojilnice" ustanovili v prošlem letu 2 hranilnici in posojilnici, in sicer v Dornbergu in v Štanjelu. Občni zbor je soglasno zahvalil poročilo, na kar je prešel k drugi točki dnevnega reda: Poročilo nadzorstva. G. Ivan Dermastiaje v nadomestovanje odsotnega predsednika {nadzorstva, gosp. prof. Jakopa Čebularja, poročal, da je nadzorstvo med letom večkrat pregledovalo upravo in jo našlo v uzornem redu; istotako je pregledovalo računske sklepe, primerjalo je s knjigami in našlo tu vse v redu; sklepaje predlagal je, naj da občni zbor načelstvu absolutorij. Tudi to poročilo se je soglasno vzelo na znaje. K tretji točki dnevnega reda je po-sojilnični revizor poročal o ulisih, katero je dobil pri pregledovanju zadrug; izjavil je, da je kot strokovnjak, zadovoljen z redom, katerega je našel; navedel je malenkostne nedostatke, kakor tudi na- ga je tako vznemirilo, da potem ni mogel dolgo zaspati. „Srnrt — grešnik sem — velik grešnik", godrnjal je sam se sabo; „materi sem iglo ukradel in vodo sem izlil pri sosedu iz škafa — velik grešnik". Dolgo je tako premišljeval svoje grehe, celo tiste, ki jih morda ni nikjer zapisanih; konečno je vendar zaspal. Smrčal je trdo, kakor da bi drgnil z brezovo metlo po vratih. In začel je sanjati: Sam Bog Oče se mu je prikazal in sveti Matevž in drugi svetniki. Vsi so gledali grdo nanj in sveti Rok je celo hote! nadražiti svojega psa na ubogega Matevžeta. Sveti Jurij ga je hotel po-mandrati kakor znanega zmaja in kači svetega Janeza evangelista ga je hotela požreti. „Grešnik sem, grešnik", zastokal je Matevže in mrzel pot mu je začel oblivati vroče čelo. In pekel se je sedaj odprl pred njim in videl je tam hudobne duhove, ki so čakali nanj z razbeljenimi vilami in se ostudno režali proti njemu. „Grešnik, grešnik — vodo sem iz- čine, kako te odpraviti Zlasti je polagal posojilničnim upravnikom na srce, naj bodo strogi pri dovoljevanju posojil, do skrajnosti natančni pri spisovanju knjig; naj se povsod uvedejo uradni dnevi in dvojni ključi. Posebno je še priporočal, naj se povsod skrbi za gospodarsko iz-šolanje posojilniških upravnikov, toliko članov načelstva, kakor mdzorktva. G. predsednik je ob sklepu tega poročila otvoril debato, katero so so udeležili razni posojilničarji. Četrta točka dnevnega reda je bila potrjenje letnih računov in sklepanje o uporabi čistega dobička. Načelstvo jo predlagalo občnemu zboru dve alternativi glede razdelitve dividende, in sicer prvo, da se razdeli dividenda za ves čas obstoja, torej za 2 in pol leti, in drugo, da se za sedaj plača dividenda samo za drugo upravno leto. Zborovalci so se odločili, kakor že zgoraj navedeno, za prvo alternativo in ob enem potrdili soglasno letne račune. Na to so je prešlo k peti točki dnevnega reda: Slučajnosti, prt kateri se je izrazila od strani zastopnikov rei-fTeisenskih posojilnic želja, naj bi se delovalo na lo, da se znižajo obrestne mere pri posojilih. Reševanje te točke se je prepustilo novemu načelstvu. Kot zadnja točka dnevnega reda je bila volitev načelstva in nadzorstva. G. predsedn. dr. A. Gregorčič, jo omenjal, da preneha v letošnjem letu triletna doba načelstva in da je zato treba izvoliti nove odbornike. Istotako je treba izvoliti nadzorstvo, katerega upravni čas obsega le jedno leto. Na to je pretrgal sejo, da so se zborovalci zjedinili glede volitve. Msgr. g. Cibič je potem predlagal v imeno zborovalcev sledeče gospode: V načelstvo: Dr. A. Gregorčič, dr. Fran Pavletič, cos. svetnik Fran Vodopivec, dr. Andrej Pavlica, prof. Ivan B er buč, Anton Klančič in Ferdinand S lil igo j. V nadzorstvo pa ti-le gospodje: Prof. Jakop Čebular, Jožef V id mar, Josip Mašera, dr. Franc Kos ir. Ivan D e r m a s t i a. Predsednik lil iz škafa in materi sem iglo ukradel — grešnik — groza". In Bog Oče je vzdignil prst svoj in mu dejal: „Matevže, umrl boš. Velik grešnik si, slabo si delal na svetu". Štirje a igelji so prinesli debelo knjigo in Bog je brskal po njej, takisto kakor gospod župnik na prižnici. „Tukaj le", dejal je potem, „Matevž Pelinček, rojen tisto leto, ko so bile pšenico miši snedle in krščen drugi dan potem; materi si iglo ukradel in sosedu si razlil vodo iz škafa. In sedaj te čaka smrt in sicer kmalu". Bog Oče ga je še enkrat grdi) pogledal in kača svetega Janeza ga je hotela pičiti iti sveti Jurij se je zakadil proti njemu z rezgetajočim konjem. In Matevže je sedaj skočil po koncu butnil je z glavo ob polico nad sabo, in cela latvica kislega mleka se je zavalila na njegov tilnik. »O joj", je zaupil in se potipal po vratu. Nekaj mrzlega mu je lezlo po irblu in njemu se je zdelo, da je to kri. „Kri", dejal je, „kri mi bo ušla in potem sem kmalu mrtev". je dal ta predlog na glasovanje, ki je bil enoglasno sprejet. S tem je bil dnevni red končan in zborovalci so se z veseljem razšli, da stoji zavod na dobrih nogah in s trdnim upanjem do vedno intenzivnejšega razvoja. Naša nepolitična društva kvišku in skupaj! Kje je še slovenska vas, da ne bi imela v svoji sredi katerega društva ? Cerkvene bratovščine in družbe prepletajo našo deželo, gospodarske zadruge izboljšujejo gmotno stanje naroda, politična društva poučujejo ljudstvo, da se zaveda državljanskih dolžnosti in pravic. A o vseh teh društvih za enkrat ne govorimo. Po vseh krajih namreč naletimo še na društva drugega značaja, ki nosijo različna imena, kakor: Čitalnice, bralna društva, izobraževalna društva, delavske družbe, podporna društva in podobno. Vsa ta društva imajo namen: duševno izobraziti ljudstvo n« aploh, ni« pa vabnj**ii r uvojth tliiih stanovskega skupnega duha. In sicer oba dva namena mora izvrševati vsako društvo te vrste: nesti mora izobrazbo široko med narod s časopisom in s knjigo, pa tudi z živo besedo. D&, tudi živa beseda se mora pogosto glasiti v prostorih teh društev ter mora članom pojasnjevati imenitnejša vprašanja, ki se zapletajo in razpletajo v velikem svetu in morda s svojimi posledicami v živo zadevajo dru-štvenike same. Duhovščina, ki si požrtvovalna na mnogih mestih, še to mesto kliče po tebi: še semkaj se postavi! Ne bo brez uspeha! Druga naloga nepolitičnih društev te vrste je. buditi v svojih članih stanovskega skupnega duha. Kaj to pomeni ? Člani enega društva so večinoma tudi enega stanu: v tem društvu so zbrani kmetje, v drugem delavci, itd. Tu ima društvo lepo nalogo, da svoje ude, ki so enega stanu, med seboj zbližuje, posebno s tem, da jih zbira na shodih in poučuje, kaj vsem skupaj koristi glede njih vere, čednosti, gmotnega stanja, napredka; kaj In še dremaje se je stegnil zopet tja po tleh in — spal dalje. „Hoj Matevže", dejal je drugi dan gospodar, „ali ne misliš ustali; solnce je že na nebu in ti še spiš". „Nič ustati — mrtev — kri", godrnjal je Matevže. „Kaj praviš? — No, mrtev nisi in tudi kri ni, le mleko si telebil nase". „Mrtev — grešnik — kri" — stokal je Matevže dalje. Ves se je tresel, hropel je in oči so mu izstopale iz jamic. „Mrtev — kri — grešnik", zagodrnjal je zopet. Pustili so ga potem ležati. Proti večeru mu je začelo kruliti po želodcu in srečno je vstal od — mrtvih. „Na, Matevže, pa še en krajcar ti dam", dejal sem, ko sem izvlekel iz njega colo stvar. ,.Na, zato, ker si zopet živ“. „Živ, živ, he", zarežal se je dobrodušno in debelo pogledal v pest, kamor sem mu položil drugi krajcar. ,,Živ, živ, h*V‘, pokimal je še enkrat in švedral potem po cesti dalje. Gorski. pa vsem skupaj škoduje v teh ozirih, kaj in koliko morejo doseči s& združenimi močmi. Zlasti na kmetih je treba dvigniti stanovsko zavest. Noben drug stan ni tako malo edin in tako zelo razcepljen po nevoščljivosti, sovraživa in vsled pomanjkljive zavesti kakor ravno kmečki stan. Posamezniki iz drugih stanov se opirajo drug na drugega, in se tako čutijo močne: učitelj se čuti močnega v zvezi se svojimi tovariši, tako duhovnik, tako advokat, in tako celo tvorniški delavec. Le kmečki gospodar se čuti tako osamljenega in zato mu večkrat upada pogum. Pa vendar je v kmečkem stanu največ in najboljših moči. Naša društva naj se stanovsko izobrazbo poživč stanovskega duha in s tem se bo dvignila tudi moč kmečkega stanu. Društvo, katero izpolnjuje ta dva namena, je blagoslov za občino. Ako ne pa zato ne briga, tedaj ne zasluži podpore svojih članov. Po mnogih krajih so stara „bralna društva" in „čitalnice“, ki popolnoma spe. Ta društva imajo sicer naročene nekatere liste, ki so v bralni sobi tudi razpoloženi, a prebira jih mogočo le par članov, ki tu in tam zaidejo v bralno sobo. Večina članov pa le plačuje članarino, in je s tem spolnila svojo dolžnost. V ta društva treba zanesti novega duha. Začeti treba sč živo besedo, t. j. s predavanji in poukom v članih buditi zanimanje za društvo. Preosnujejo naj se po vzoru novih „izobraževalnih društev*, in tedaj bodo na svojem mestu. Naposled je pa treba za bolj uspešno delovanje, da se vsa krščanska nopoli-tična izobraževalna društva zberejo okoli skupnega središča, la tako središče imamo. To je „Kršč. socijalna zvezau v Ljubljani. O tem pa prihodnjič. Dogodki na Hrvaškem in „JL’Eco dol Litorale“. Kljub nevolji in najstrožji cenzuri Mažarov se vedno bolj širijo po širnem sveta vesti o demonstracijah in dogodkih naHrvatskem proti Mažarom, vedno bolj se kaže mažarska krivica in nestrpnost v pravi luči. Neprijatelji Slovanov pa se veselijo njihove bede ter stojijo seveda na strani Mažarov, a Hrvati so jim le masa nepotrpežljivih in fanatičnih raz-snjavoev, katere je treba se situ uiuuiiu. Da zavzema poslednje stališče tudi tukajšni laški katoliški časnik „L’ Eco del Litorale11, kaže pač jasno članek v zadnji petkovi številki, ki je naslovljen: „Protimažarske demonstracije na Hrvaškem1*. Ta list ni dosedaj niti zinil o krivicah, ki se gode na Hrvatskem, niti omenil ni vzrokov, ki so dali povod sedanjim demonstracijam, pač pa se je slednjič obregnil ob zatirano hrv. ljudstvo v imenovanem članku. Vsak pameten in razsoden človek, ki sliši o velikih demon-sracijahna Hrvatskem proti Mažarom, todi vpraša po vzrokih tem demonstracijam. Toda „Eco“ se ne briga za vzroke, ampak iz vsega velikega gibanja in boja, ki ga bije hrvatski narod, za svoje najprimitiv-nejše pravice in ki ne zahteva ničesa drugega, kakor da se izvršuje zakou in postave, katere kruti in samosilni Mažari kršijo, je izbrala naval, ki gaje napravilo hrv. ljudstvo na Fodroczy-ev grad v Po-gačevem, misleč da je tam skrit ban. Ta naval v svojem listu na dolgo in široko jako ginljivo opisuje v takem tona in na tak način, da dobi bravec mnenje, da so ti Hrvati tolpa divjih, roparskih razsa-javcev in morivcev, ki napada brez povoda mirne in nedolžne ljudi. Opravičeno razburjenje hrvatskega ljudstva in njegovo ogorčenje na krivičnega in trinoškega bana Hedarvarija in kruti zistem oholih Mažarov in njihovih zaslepljenih hlapcev imenuje nEco“ fanatismo antimagiaro, hrv. ljudstvo pa, ki se hoče otresti neznosnega jarma, ki ga tišče k tlem v podobi Khuen Hedtrvarija, naziva z „saccheggiatori“ t. j. razsajavci (roparji). Iz vseh dosedanjih dogodkov na Hrvatskem je prišla tedaj »Eco1* do tega prepričanja. Če pa že hoče „Ecou kaj o tem pisati, tedaj naj poda svojim čitateljem resnično sliko o položaju na Hrvatskem in jim navede tudi prave vzroke temu položaju. Zato pa ne hodite v šolo k židovskemu nPiccolu’* in drugim liberalnim in irredentovskim listom. Vzemite v roke liste, ki stvarno in pošteno poročajo. Ta vam svetujemo nSlovenca,‘, ki prinaša vsaki dan cele kolono o dogodkih na Hrvatskem. Rečemo vam, da „Slovenec“ ni nič manj resničen kakor „Piccolou. Gospodje, poglejte in preidčite vzroke demostracijam, poglejte, kako krši ban zakon in postavo na Škodo hrv. naroda in v prilog mažarstvu, poglejte nu stotine nedolžnih žrtev, ki ječt* po ječali, kamor jih je vrgla kruta mažarska roka, samo da bi udušila glas, kličoč po pra-n, da se odstranijo v Lju , bljano od bana poslani tajni agentje in onemogočijo take preiskave. 2. Vlada so poživlja, da naznani vzroke, zakaj so se vršilo preiskavo v ljubljanskih tiskarnah. 3. Vladi so naroča, naj stori potrebne korake, da se poleže mej slovanskim prebivalstvom na jugu države opravičeno razburjenje vsled nasilstov na Hrvatskem. V nagodbenem odseku je posl. dr. Žitnik utemeljeval resolucijo, da avslriski konzulati malo več store za avstrijske izseljence, in da vlada predloži načrt izselniškega zakona. Dogodki na Hrvatskem. — „Doli z banom Khuenom-Hedervaryjem!-1 „Živela Hrvatska11, doni povsod, koder prebivajo Hrvatje. Med Hrvatskim narodom vedno bolj vre. Nasilno postopanje banovo vodno bolj razburja duhove. V Križevskem okraju jo proglašena nagla sodba. Dva so že obesili. Ta vest razburja narod in demonstracije se ponavljajo. Na Trsatu zbralo se je nad tisoč oseb, ki so s hrvatskimi trobojnicami na čelu korakali na Sušak ter zahtevah, da se aretiranci izpuste. Vojaki z Reke so razgnali množico. V Sisku je narod razbil židovski hotel na Kaptolu. Novh železniška proga pri Sisku je popolnoma porušena. Do-monstracije se ponavljajo. Množica je pogasila plinove svotilke in pobila Mažarom okna. Nepopisna razburjenost vlada na vseh koncih Siska. Gostilne in kavarne morajo biti zaprte že ob 7. uri žvečer. IstotHko vsa hišna vrata. Pisma se na pošti odpirajo in konfiscirajn. Vse hrvatsko Primorje od Reke do Karlobaga kipi in vre. Narod je neizmerno ogorčen. Na Sušaku se ponavljajo demonstracije. V Bakaru so aretirali več žensk. Narod je pred ječo zažgal kup drva in s klici: „Nedolžne sol" „Branile so hrvatsko pravn |M naskočil zaporo. Ljudje so razbili vsa vrata in oprostili zaprle ženske. Ko so došli domobranci, jih je ljudstvo pozdravljalo : ,.Živeli naši Jelačiči! Živela hrvatska vojska11. V Snupi, Vratih, Gorici, Delnicah itd. je ljudstvo razbilo oziroma zamazalo mažarske napise. Vsi odličnejši opozicijonalci bodo kmalu pod ključem. V Grubišnjem polju so aretirali znanega pisatelja, župnika Jetneršiča in njegovega kaplana. Zaprli so dr. Potočnjaka. Iz Siska so v zagrebško zapore pripeljali odvetnika dr. Šu-perina in tiskarja Dujaka. „Sisački glas11 cel čas še nismo dobili. Menda je vsaka številka konfiscirana. V Belovar so prignali 84 uklenjenih mož in 4 nklenjene žensko, ki so se udeležile demonstracij v Križevcih. V Zagrebu so aretirali jurista B)binaca. — Po Ljubljani stikajo hrvatski policaji, da primejo urednika Hinka Sirovalko in jurista Marjanoviča. Dosedaj se jim ni posrečilo. Tudi po Trstu hodijo banovi policaji ter vohajo za nevarnimi ljudmi. Kakor poročajo iz Zagreba, je ban nekam odpotoval. Ban toži, da uvidi, da so ga začeli vsi zapuščati. Sami vladni poslanci so začeli priznavati, da se krši zakon. Da, da. Vse žrtve, vse make neštetih družin in prelita kri šele prav spoji dosedaj razpršeno narodne elemente v vojsko za pravico in neodvisnost naroda. Hrvatje padajo, druge vlačijo v ječe, a nikjer ni vzdihovanja, ni javkanja, po vsem Hrvatskem se glasi narodna himna; vserod vlada zanos in oduševljc-Ijenje. Hrvatski narod preko žrtev pride do svobode. Vojaški nabori pri nas in na Ogrskem. - Trikrat je že morala ogrska vojna uprava odgodili določene vojaške nabore, ker v zbornici ni bil pravočasno rešen zakon o vojaških novincih, in še sedaj ni kdove koliko upanja, če se bodo mogli nabori na Ogrskem sploh izvršili do 1. oktobra. V Avstriji pa so se v navadnem roku vršili vojaški nabori ter so potrdili povišano število vojaških novincev. Vsi ti bi torej morali s 1. okt v vojake. Ker pa je bil svoje-dobno v avstrijskem drž. zboru sprejel predlog posl. Chiarija, ki določa, da ima povišano število novincev v Avstriji le tedaj veliavo, če bo stopilo v veljavo tudi na Ogrskem. Ako se pa to ne zgodi, bodo smeli v Avstriji joseni pozvali pod orožje le staro število vojaških novincev, vsi ostali bi pa morali biti oproščeni in bi postal njih naboi neveljaven. Kako pa bo vojna uprava izločovala preveč potrjene novence. Najenostavneja bo seveda odpustitev po žrebnih številkah, pravičnosti bi pa najbolj odgovarjal ozir na pridobitve in rodbinske razbere. Nova zveza proti Avstriji. — Da so razmere med Avstrijo in Itr .ijo več ali manj napete, je splošno znano. A splošno začudenje je vzbudilv izvajanje vladnega italijunskega lista „Tribuna“, ki prorokuje zvezo Italije, Francoske, An-gležke in Rusije o sporazumljenju glede morebitnega razpada Avstro-Ogrske. Dogodki v Macedoniji. — V Carigradu vlada grozen strah pred atentati z dinamitom. Pri sultanovi palači so se siraže pomnožilo. Vsled sultanovega ukaza so iz Carigrada izgnani vsi Bolgari. Vslaši imajo neporabljenega še 25 do 30 tisoč kilogramov dinamita. Na razpolago imajo v tajnih skladiščih v Macedoniji nad dva milijona patron. Bolgari so v Bitolji (Monasliru) pognali v zrak smodnišnico in na to sc je v ulicah razvil krvav boj med lurško turško vojsko in bolgarskim prebivalstvom. Bolgari so najprej ustrelili pet Turkov. Zdaj so Turki začeli streljati na vso krščansko prebivalstvo brez razliko. Postrelili so več slo kristijanov. — Večja bilka so je bila v okolici Sereza, v kateri je padel voditelj vslašev Jurij Del-čev. Boji so bili v Džibarcu, na Kosovem, v Isoparih Turki so s petrolejem zažgali vas Lubovin v serezskem sand-žaku. Vseh 75 hiš je pogorelo. V plamenu je poginilo mnogo ljudi. — Grki izdajajo Turkom bolgarske ustaše. Zuto so Grki pri vladi v veliki milosti. Boji med turškimi četami in bolgarskimi vstaši so vedno silovitejši. Število vstaških čet se množi z iz Bolgarije došlimi Bolgari, ki dohajajo oboroženi. Turška vlada je izdala oklic, v katerem vsem kristjanom pri katerih dobi orožje, grozi sč smrtjo. Dopisi. Iz Mirna. — Zadnji „Rdeči prapor“ prinaša skrajno lažnjiv dopis iz Mirna. (O veselici, ki jo je priredilo tukajšnje čevljarsko društvo, povemo le toliko, da je bila ista sijajni fijaško.) V dotičnem dopisu pišejo, da mi njih sodruge nagovarjamo, da naj odstopijo od organizacije. Mi pa le ljudstvu odpiramo oči. Nekateri odborniki omenjenega društva so, ko še je isto ustanovilo, uprav z lažmi agitirali. Pravili so namreč, da kdor stopi v njih društvo in plača 30 vin. na teden, qe bode prisiljen, zavarovan biti v „Okrajni bolniški blagajni11, ter da bode za časa bolezni imel pravico od društva zahtevati 8 K in čez na teden, in ako umre, bode njegova žena, oziroma dražina, prijemala 6 kron tedenske penzije. In to je vse lažnjivo, ker to društvo daje le take podpore, katerih naši čevljarji gotovo no bodo potrebovali. In to smo mi nekaterim delavcem pojasnili. Mi smo le nevedne podučili, za kar so nam zdaj hvaležni. Le toliko naj še o tem društvu omenimo, da je v začetku štelo okoli 50 udov, katerih pa je že polovica odpadla. Lažnjivo so pisali, da strašimo z posojilnico, češ, da jim ne bodo več denarja posojala, ako ne odstopijo od dem. organizacije. Dokažite, kdo in koga je s tem strašil; Dokler tega ne storite, ostanete nesramni lažnjivci in obrekovalci. Pišejo, tudi da so naši katoliški listi, za časa stavke pisali proti delavcem. To je javna laž, fcer, kdor čita naše liste, ve dobro, da so isti pisali v prilog delavcem in stavki in niti ene besedice proti. Pišejo, da naše krajcarje mečemo v mrtvo društvo. No, mi pa vemo, da naše društvo ni mrtvo, in da s krajcarji,katere vplačujemo v društvo, podpiramo svoje bolne tovariše in imamo v slučaju bolezni pravico do redne podpore, in v bralni sobi 10 raznih časopisov na razpolago. Tudi naši beli nageljni so jim na poti. Povemo pa jim, da so bodemo še postavili z belimi nageljni kakor smo se dne 3. maja, korakajoč na slavnost „Kat. del. društvo" v Gorico, in takrat hočemo ljudstvo podučiti, kakšen razloček je med judovsko in krščanskosocialno demokracijo. Mirenski krščansko-socijalni demokratje. Iz Mirna. — Isti dan, ko se je vršila sijajna slovesnost „Kat. slov. delavskega društva*1 v Gorici in v Št. Petru, to je 3. t. m , isti dan im-*li so tudi so- PrilOB »PriinrsteiB Lisi«" št. 21. i lit 20. maja 1903. cijalni demoi ratjo v Mirnu javni shod in veselico s plesom. Znani hujskač Kopač, ki je lansko leto zapeljal strojarske delavce v Str „ . in veliko nesrečo, katero čutijo družine š<> sedaj, je letos zapeljal mnogo tukajšnjih čevljarskih delavcev. da so se vpisali v socijalno demokratično organizacijo in so v svoji nevednosti za njo navdušujejo. Uslano-novili so podružnico „drušlva čevljarjev v Avstriji". Čevljarji mislijo, kakor lani atrojarji, da jim bodo soc. demokrati zboljšali “jih gmotno stanje, reveži pa ne vvidijo, da nimajo drugega ko le gole obljube, plačevali pa morajo vsak leden prispevke za svoje „voditelje“. Tudi dne 3. t. m. ata dva soc. govornika, Kopač in Linhart, premlovala stare fraze o kapitalistih, o visokih plačah uradnikov in drugih, o vojaštvu in kanonih itd. Sicer pa je bila udeležba prav pičla. Soc. demokralje nimajo prihodnosti v Mirnu in naj se še tako napenjajo. G. Kopač, škoda za Irud, tukaj niso ugodna tla za socij. dem. agitacijo. Če nočete verjeti, se bosle kmalu prepričali, prav za prav ste se že lani. (Op. ured.: Za zadnjo številko prišlo prepozno). Iz Oseka. — V soboto, kmalu po-poludne, pridrvila je nenadoma sem od Gorice še precej debela toča. Le malo je enkrat zagrmelo in začaia je parMi kot oreh debela. Segla pa je le do Šempasa; pobrenkalaje nekoliko tudi^ po Visokem do ceste, katera pelje iz Šompasa v Črniče. Videlo a tudi slišalo se je, da je precej bolj hreščalo po drugi dolini, zlasti okoli Dornberga. Na strelnih postajah so začeli streljati, ko je že toča ponehavala in jim je menda že vse njihove strelne dimnike zasula. Lotos jih je že prihitela; torej treba biti že zgodaj na straži! Vendar posebne škode ni napravila! Sadje, posebno češnje, so posebno lepe; zlasti tam, kamor ni dosegla slana! Po Vitovljah kaže posebno lepo trta; tako, da ljudje ne pomnijo kmalu, da bi bil tako lep in obilni zarod. Obvaruj nam, o Bog, ljubo trtico pred vsemi nezgodami in potem smemo pričakovati obilo sladkega vinca. Zatorej ga pa prosimo: „Treska in hudega vremena, reši nas o Gospodi" Iz Kobarida. — Kobariški c. kr. davkar Zanella je zapustil Kobarid in se preselil v Červinjan, kamor je bil premeščen. Že zadniič nas je bilo osapnilo, da se je na to mesto imenoval v narodnem Kobaridu Lah, kakoršen je bil prejšnji davkar. Zato pričakujemo zdaj tembolj, da dobi to mesto naš mož, Slovenec, kar bi bilo tudi edino prav. Merodajni gospodje naj se zato tudi potegnejo ! Iz Št. ViSkc gore. — G. Koperar je zmagal proti rekurzu gorskih katoliško-narodno volilcev. Še bo župan! Eni sicer trde, da bo sova, drugi da bu čuk, ali tou bo ostau le naš muž — naš gorski kravji dohtar. Je pa tud telent! On je zagvišu cesarske dohtarje, da mu delaje ana belika krbica til katolišč maže, ka ga obrekujejo, de ni pašten kreštjan. Sej on tud drži z Bugam, samu s telmi farji ne, an nnca angele, de mu ti pasvetie u važji raj. An je tud perpriču c. kr. na-mestnišbu, de pastaba, ki belja per ov-činskih bolitbah za druge kraje, ne belja za Gara, ker je an bejč ki pastaba. An prab tud, de kar tiste klerikalne cujne a nem pišeje, de ni uredna adgauariet. Sebedene, če se ne be kaku aprat. — Pa mi sma ga že ažehtal, apere nej se pa sam. Slaba mu, slaba mu pajeta sava in čuk, a An pa prab, Le pita, le pita luk-luk-Iuk-luk. Jutre pa pubi na plies-suk-suk. Iz cerkljanskih hribov. — Veliko čujemo o železnicah, katere se zidajo, o novih cestah, katere morajo biti kmalu dogotovljene, in pri tem se nam tudi vzbuja želja in misel, ali bi neki ne mogla železnica kmalu tudi skozi naše hribe. Saj ob Idrijci jej že naredimo toliko prostora, da pojde lahko skozi, če bo treba že prevrtamo tu pa tam kak kamen. Potrebna je res železnica tudi ob Idrijci od Sv. Lucije do Idrije, saj bi imela tu na obeh straneh Idrijce gotovo več prometa, kot ga bo imela v Baški dolini. Začnimo le pri sadjenosnem Otaležu. Koliko bi ta kraj spečal v svet dobrega sadja, posebno čcšp; in denar bi ostal doma, mesto da ga polovico požro prekupci; koliko sadja bi dali nadalje cerkljanski in šebreljski hribi! Kaj pa mora sedaj delati naš kmet se sadjem. Proda ga ne, razven pod vsako ceno, ker pobere vožnja preveč. Kuha si torej žganje iz češp, tepk in drugih sadov, mej lem, ko jih drugod n h železnici drago prodajo in delajo lahko kapilale. Kar moramo kupiti pi je zopet drago, ker vožnja iz mest podvoji ceno Zato jo naša želja in bo tudi naša zahteva: Želez-n i c a od Sv. Lucije do 1 d r i j e. Do Idrije iz Ljubljane že tako čujemo, da je zagotovljena. Iz Kukovega. — Nokdo je nas Bukovce zmerjal z naprednjaki, in čudili smo se. Saj mi držimo vedno le z gospodom župnikom, ki pač ne sme in ne more biti naprednjak. On gotovo ne drži s listo osludno „Sočo“. ki razširja pohujšanje po celi deželi. Zato povemo vsem: mi nismo naprednjaki Gabrščekovi! Gradec, 16. maja 1903. — Veselica, katero je priredilo društvo „l)omovina“ v Gradcu dne 10 t. m., obnesla sc je pr«v dobro. Pokazalo so je, da so tudi v Gradcu bivajoči Slovonci navdušeni za svojo narodne veselice, kajti došlo je toliko občinstva, da je že v teku jedne ure dvorana prenapolnjena bila. Žal, da je moralo zalegavoljo toliko ljudstva oditi, brez da bi se zamogli udeležiti veselice. Zadovoljnost občinstva je bila splošna. K temu uspehu je največ pripomogel lamburaški zbor^hrv. društva „Slavulj“, ki je s svojim izvrstnim in neutrudljivim sviranjem pridobival si burno pohvalo. Pa tudi domači pevski zbor pod vodstvom g. Vek. Jakliča ni zaostal za tamburaši. Pri vsakokratnem nastopu bilo je ploskanja brez konca in kraja, posebno pesem „Slovenec i Hrvat“ navduševala jo občinstvo tako, da se je morala večkrat ponovili. Častita se Vam g. pevovodja Jagodič k Vašemu sijajnemu uspehu! Le tako naprej. Kar se tiče srečolova in šaljive pošte se mora omeniti, da se živahnost in veselo gibanjo občinstva ne da popisati. Marsikomu naj bo že star ali mlad bo ta nedelja v prijetnem spominu ostala. Želimo še več takšnih veselic! Novice. Imenovanje. — Višji svetnik deželne sodnije v Trslu, ki je bil pa zadnja leta prideljen k nnjvišjemu in kasacijkemu dvoru na Dunaju, naš rojak, g. Matevž Trnovec, je imenovan za dvornega svčtnika pri najvifijem sodnem in kasa-cijskem dvoru. Čestitamo! Namestniški svčtnik v Zadra, naš rojak g. Rihard Malnig, je imenovan dvornim svčtnikom pri Upravnem sodišču. Dvorni svčtnik pri najvišjem sodišču, g. Fran Žohar je imenovan za senatnega predsednika pri istem sodišču. Osebne vesti. — Gospod sodni pristav S n i d e r ne pojde, kakor smo vže poročali, k najvišjemu sodišču na Dunaj, ker mu lega ne dopuščajo zdravstveni oziri. Gospod S n i d e r pride v Ajdovščino, a na Dunaj pojde sodni pristav gospod Lasič iz Ajdovščine. Ker je gospod . S n i d e r zdaj na dopustu, ga bode v Ajdovščini nadomestoval sodni avskultant gospod B i s a i 1. Za slovensko sirotisče v Gorici oziroma za „KatoI. društvo detoljubov“ so darovali: P. n. Vincencija Pegan t K, Andrej Mavrič 80 v, Barbara Uršič 2 K, Edidij 2 K, Terezija Batič 1 K. Za AlojzijevISče: Preč. g. Lud. Kumar 30 K, g. Andr. Matejurc iz Leoben K. 5 Bog plati I Kohinjska železnica. — Dela bohinjske železnice od Podbrda do Št. Petra pri Gorici so že oddana. Prvih pet kosov ali lozov od Podbrda do Ajbe (km. 35 550 do 67 412) je dobila dunajska tvrdka Redlich in Berger, ostale štiri loze od Ajbe do Št. Petra (km. 67’412 do 92 850) ter zvezno črto 376 m s postajo južne železnice pa italijanska tvrdka Sard-Lenassi in tovariši. Glavni član te tvrdke je baje italijanski kapitalist Marsaglia v Turinu, kateremu seje pridružil italijanski inženir Sard in naš domačin Lenassi v Solkanu. Tvrdka Redlich je gradila pre-darlsko, dolenjsko in druge železnice, je našim delavcem in najvišjim podjetnikom dobro znana, slovi pri vladi in v javnoeti radi solidnega dela in točnega plačevanja. Za prvih pet lozov je zahtevala tvrdka Redlich 15,081.000 K, tvrdka Sard Lenassi pa le 14,054.000 K, torej 1,027.000 K manj; vendar se je vlada odločila za prvo tvrdko, ker je prepričana, da v grdem in težavnem svetu se da le za dobro plačilo kaj poštenega narediti in da le z visokim zneskom je mogoče izhajati, ne da bi delavce, voznike in druge preveč pritiskali. Kjer podjetnik nima za- služka, ga tudi delavec in drugi no morejo imeli. Tvrdka Redlich jc obljubila, da se bo v prvi vrsti posluževala domačih ljudij in živino. Knako izjavo je dala tvrdka Sard-Lenassi. Ta tvrdka zahteva za Sliri loze, katere je dobila, K 5,857 000, in sicer je stavila za tri loze najnižjo zahteve, medlem ko za deveti oz je zahtevala tvrdka Diltel za 54.000 K manjšo svoto. Smemo toraj pričakovati, da delo začne v kratkem in da zdravim ljudem ne bo majkalo dela v deželi skoz dobri dve leti. Doklada za trgovinsko zbornico. — Trgovinsko ininisterstvo je dovolilo, da sme trgovinska zbornica v Gorici v I. 1903 pobirati 13"/,, doklado na pri-dobninski davek. Otrok padel iz III. nadstropja. — 5-lelni Ivan Ervat, stanujoč v ulici sv. Ivana v III. nadstropju neke hiše, spustil so jo po vrvi čez okno in jo pri ti priliki padel na streho spodaj stoječe lope. Ranil so jo močno na glavi, na vralu in na nogah. Zrele tičke so deli pod kiju«1. — Pred tedni se jo raznesla govorica, da je Kristjan Kerkoč, doma iz Malovšč, ki je lani obiskoval šesto gimnazijo, zadel „los“. Kerkoč letos ni hodil več v šolo, in se je na stanovanju izdajal za me-dednea. Vozil se je „nobel“ iz Gorice domov,'prirejal domačim fantom plese, napajal jih z vinom, razsipaval denar na vse mogoče načine ter živel ko milijonar. Reklo se je, da je obesil šolo na kol in da privatno študira. Ljudje pa, ki so opazovali njegovo razkošno življenje in zapravljenje, so se čudili, zakaj se ga čc je res toliko denarja zadel, ne dene kot mladoletnega pod nadzorstvo pametnega oskrbnika. Naenkrat pa je policija naredila konec Kerkočevi razskošnosti. Prišlo je na dan, da ni zadel „los“, marveč da je goljufal pošto in hranilnice za znatne svote. Hkratu so zaprli tudi četrtošolca Žerjala in nekega bivšega brivca kot sokrivce. Pač zreli ptički I Toča. — V soboto popoludne okoli 3. ure se je takorekoč, pritihotapila k nam toča, kajti obiskala nas je, ne da bi nas opozorila na svoj prihod z grmenjem in bliskanjem, kakor dela to sicer po navadi. Padala je v treh presledkih še precej debela skoraj pol ure. Čeravno je padala z dežjem in brez vetra, napravila je vendar po vrtovih v mestu in najbližji okolici, še precoj škode. Segala je od mesta pa do Volčjedrage in je posebno med Podturnom in Št. Petrom napravila obilo škode. Razstava in kmetijski shod v Prvačini. — Radi neugodnega vremena in drugih zaprek morala se je odložiti v zadnji naši številki napovedana razstava črešenj in drugih ranih pridelkov v Prvačini na binkoštne praznike. Z razstavo se je odložil tudi shod. Kakor je sklenil pripravljalni odbor v nedeljski seji, pridruži se ti razstavi tudi pokušnja vin, sadjarski shod se pa spremeni v „drugi vipavski kmetijski shod“. Na tem shodu se bode razpravljalo sicer največ o zboljšanju vipavskega sadjarstva, vendar se bode zamoglo pretresati tudi druge važne točke za zboljšanje vipavskega gospodarstva sploh Razstava se otvori na bin-koštno nedeljo ob 10 uri predp. in bo odprta tri dni, shod pa se vrši na dan j otvoritve ob 3. uri pop. Natančen program sporočimo prihodnjič. Kdor misli razložiti svoje pridelke (črešnje, jagode, grozdiče, rano zelenjavo, cvetlice, vino itd.), prijaviti se mora vsaj do 28. maja pripravljalnemu odboru v Prvačini. To bo torej zopet dan, ko bo pokazal naš kmet, koliko je že na-predaval, to bo pa tudi dan, ko si bodemo stali kmetovalci brez razlike mišljenja ob rami ter zahtevali, kar nam pritiče. Na Vitovljah, znani božji poti pri Šempasu na Vipavskem, bo ob Binkoštih, kakor je bilo do sedaj v navadi, velik cerkven shod. Ljudje od blizu in daleč radi prihajajo pri vsaki priliki počastit Mater Božjo na ta hribček, od koder je tudi lep razgled po Vipavski dolini in daleč tja po Furlaniji. Posebno o Bin-koštih pride mnogo vernikov ne samo iz Vipavske, ampak tudi iz Brd in Gor. Kakor vselej, tako se bode tudi letos postreglo romarjem, kolikor bo mogoče v dušnem, a tudi v telesnem ‘ oziru. Torej pridite, dragi sosedje, od blizu in daleč počastiti M. Božjo, a ob enem jo tudi prosit, da bi nam našo že tolikanj tepeno Vipavsko dolino varovala pred vsemi vremenskimi nezgodami. Občinske volitve v Kozani V sredo, četrtek in petek je volil Ul. razred, v katerem je zmagala stranka dosedanjega gosp. župana pl. H e v a. V soboto sla volila drugi in prvi volilni razred. V drugem volilnem razredu so zmagali nasprotniki »Iranke dosedanjega župana gosp. pl. Ki ye. V prvem volilnem razredu pa je zopet zmagala županova stranka. Tako je torej izvoljenih v občini dve tretjini starešin, pripadajočih stranki župana pl. Reye, jedna tretjina pa pripadajočih k nasprotni stranki. Sprememba pcšpo&te Kostanje-vica-Kubije. -- Vsakdanja peš-pošta med poštnima uradoma Kostanjevica in Rubije, spremeni se z 21. majem t. I. v vsakdanjo poštno vožnjo s sledečim voznim redom: odhod iz Kostanjevice ob 6 30 uri dopoludno in odhod iz Opat-jegasela ob 7 25 uri, prihod v Rubijo ob 8.16 uri dopoludne; odhod iz Rubije ob 11‘45 uri dop., odhod iz Opaljegasela ob 1250 dop., prihod v Kostanjevico ob 1 40 uri pop. Treščilo jc v soboto v Solkanu v neko drevo. Strela je omamila v bližini nahajajoče se dekle, ki pa se je kmalu zavedelo. Tudi toča je padala, pa jo je veter hitro odnesel proti Gorici. Občinski stražnik ubil potlrauea. — V soboto popoludne so občinski stražarji v Tržiču dobili nalog, da odvedejo s tržiške odgonske postaje v razne občine potirance, katere so do Tržiča prignali tržaški redarji. Tak nalog je dobil tudi občinski redar Golombani ter je spremljal jednega iz med potirancev v njegovo domovinsko občino Ronki. Pri-šedša v Ronke, podala sta se občinski stražar in potiranec, neki Josip Colautli, v krčmo Valentinčičevo. Tu sta nekaj časa pila skupaj mirno. Hkratu pa nastane med njima prepir, ki je končal s tem, daje občinski stražar potegnil sabljo, mahnil ž njo najprej Colaultija po glavi ter ga potem tudi skozi in skozi prebodel. Golautti ostal je takoj mrtev. Občinskega stražarja so zaprli. Vabilo na občni zbor „Hranilnice in posojilnice Kojsko-Šmartno“ v Brdih, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 1. junija t. 1. ob 3V2 pop. v šolskih prostorih v Kojskem. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Odobrenje računa za 1. 1902. 3.) Volitev načelstva. 4.) Volitev nadzorstva. 5.) Razne nasveti. V slučaju, da bi redni občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure kasneje drugi na istem kraju in z istim vzporedom, koji bo sklepal brez ozira na število pričujočih članov. Načelstvo. Iz Brd nam pišejo: Ker so listi iz Gorice poročali o slani, kakor da bi bila ista po BrdTh veliko škodo napravila, zlasti po briških višavah kakor n. pr. Kojsko, Šmartno, Vedrijan, Gradno — mora se to sporočilo popraviti resnici na ljubo; kajti slana ni po višavah prav nobene škode napravila, ampak le po grapah in nizkih poljih, a še tam ni posebnosti. Nadejamo se prav obilno sadja, lepe in bogate trgatve, ako nas kaka druga nesreča ne obišče. Obvestilo in zahvala. — Ker me moji številni prijatelji dan za dnevom poprašujejo glede mojega zdravstvenega stanja, jim javim s tem, da mi gre glede srčne hibe od dne do dne na boljše in da se mi je tudi bolezen na nogi že zdatno zboljšala. Za to ginljivo sočutje se prav vsem in vsakemu posebej tem potom srčno zahvaljujem, želeč in proseč Boga, naj bi vsacega mojih prijateljev obvaroval dolgotrajne in mučne bolezni, kakoršno moram trpeti jaz. Bolezen pa mi je, hvala Bogu, te dni odlegla in sicer vsaj toliko, da ne čutim več hudih bolečin. V nadaljni momento in priporočbo bivam zahvaljujoč se vsem daljnim in bližnjim >prijateljem udani M. Vales, kurat v zač. pokoju, Franc Jos. tekališče štv. 40. Padel pod vlak je v soboto zvečer ob 7. uri v Divači sprevodnik Henrik Bogelberger. Kolesa zadnjih dveh vagonov šla so čezenj in so ga popolnoma smečkala. NajstarejAI aktivni podčastnik naše armade je ognjičar Slovenec Franc Inglič, rojen 1. t829 v Selu pri Ljubljani. Uslužben je v zalogi smodnika pri Ljubljani. Avstrijske kronice In italijanski socijalist Ferri. — O priliki „delavskega praznika" prvega maja, je prišel v Trst socijalni demokrat in italijanski državni poslanec dr. Henrik Ferri, da je v gledišču Politeama Rossetti držal tri kon- feroneo. Ta italijanski državni poslanec, vodja italijanskih socijalnih demokratov, dr. Henrik Kerri, je večkratni milijonar. Polog Mantove v Italiji ima prekrasno vilo, v katerej kraljuje tak luksus, kateremu ni z lepa jednakega. Predaval je torej v gledišču, in kdor ga je hotel poslušati, je imel prost vstop — proti plačilu 30 novčičev. Gledališče je bilo vaakikrat pri vseh treh konferencah , napolnjeno, in to pomeni, da je bilo pri vsaki konferenci okroglih 1600 kron dobička. Ta dobiček pa Henrik Ferri ni razdelil morda ir.ed brezposelne delavce, marveč delil ga je z voditelji triaške socialdemokratske stranke: Polovico on, polovico stranka, oziroma njeni voditelji. Tri konference po 1600 kron, to znaša 4800 kron. Polovica te svote, 2400 kron avstrijskega denarja je italijanski milijonar nesel iz Avstrije v Italijo; 2400 kron je odjedelsiti italijanski milijonar delavcem, a tudi njihovim lačnim otrokom. Odkrila umazana afera. — Laž Combesova in njegovih pristašev se je jasno pokr.zala v izjavi urednika rReveil Repuhlikain“ pred sodiščem, da je on tisti, ki ga je poslala skupina 90 republikanskih poslancev francozke zbornice h kartuzijanom, naj izroče 2,300.000 fr. za izposlovanje avtorizacije. Nenavadne pojedine. — Antonio Luciano, ki je bil v New Yorku zaradi uboja obtožen, a bil oproščen, je dal 309 jetnikom bogato pojedino. Kmalu jo dobil posnemalca. Neki roparski morilec je dal prirediti zvečer pred smrtjo pojedino svojim sodnikom, porotnikom in krvniku. Popivalo se je do četrt ure pred obeše-njem ter so zadnje kozarce izpraznili „na zdravje* — obešencu. — Neka gospa, ki je bila obsojena radi umora svojega j moža, je po preteku „žalnega leta11 pri- j redila na svoje stroške bal v kaznilnici. Plesalo se je na ta način, da sta bili po dve in dve osebi za roki skupaj sklenjeni z — verigo. Na vrata plesišča so izobe- j sili tablico — da bi jih kdo nepovaljea , ne motil — zaprta družba11. Kes amerikansko! l t Opreznost nikoli ne škoduje! — V prid našim častitim gospodinjam opozarjamo iznova na to, da je priljubljena 1 Eathreinerjeva Kneipova sladna kava, ki so je že več kot deset let povsod ob- 1 nesla za izvrstno, pristna samo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko ..Župnik Kneippa. Samo ta Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima vonj in okus zrnate kave; zato pa dela kot primes pijačo finejšo, prijetnejšo in prikupnejšo. Tudi če Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi ne dodaš zrnate kave, je izredno okusna in edino primerno nadomestilo zrnati kavi. Kar se odtehtujo in prodaja , odprto, je vedno zgolj opražen ječmen ali pivovarski slad, nikoli pa ne Kath- ; reinerjeva kava. Za kratek čas. jezuit o. Roh peljal se je nekoč v Pariz. Lahkomišljeni trgovski potnik ni mogel opustiti, da v železniškem vozu ne bi zasmehoval tudi obsovraženega jezuita. .,Ali ste že slišali, da so nekdaj v Parizu, ako so sežgali kakega jezuita, hkrati ž njim sežgali tudi osla?“ Oče Roh pogledal je predrznega nesramneža se svojimi duhovitimi očmi ter lokavo se smehljajoč odgovoril: „No, dragi prijatelj, tedaj imava oba dva vzroka dovolj, hvaliti Boga, da tedaj nisva živela v Parizu". Nesramni naprednjak je ntihnil in na prvi postaji prestopil v drog voz. O. Roh je nekoč bival v samostanu Marija-I,aah, da se okrepča. Nekega dne se je 8 knjigo v roki vračal s6 sprehoda ter dospel do ob robu gozda se razprostirajočih svinjskih hlevov. Tuje srečal nekoliko elegantno oblečenih gospodov. Jeden izmed teh je mimogrede, gotovo da bi patra je*;il, glasno rekel: „Tu ne vidimo druzega kot jezuite in svinje". Takoj se je obrnil o. Roh in dostavil: *Prav imate gospodje, tu se ne vidi dru- zega ko jezuite in svinjo ; ker pa jaz kakor vidite, pripadam jezuitom, potem i morale pač vi pripadati k drugi vrsti“. ' Gospodje so obstali, kakor bi jih vrgel z oblakov iu drug drugega debelo gledali. | Loterijske številke. lt>. maja. Trst ...... 63 53 61 76 81 Line................ 88 48 5 45 13 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . K 180 — do 200 — „ Sandomingo yy 260 — n 280 — „ Java . . . tt 240 — tt 260 — „ Portorico . * tt 260 - a 280 — „ Ceylon . . n 350 — tt 370- Slakdor .... tt 88 — M 89- Špeh tt 160 — >1 180- Petrolij v sodu . tt 32 — tt 33- „ „ zaboju . tt 1050 tt 11- Maslo surovo . . . tt 170 — tt 200 - „ kuhano . tt 200 — ») 220-— Otrobi debele . . i» 10 60 }t 12- „ drobne . . tt 10-40 ti 11- Turšiča stara . . . h 1520 ti 1680 Oves tt 15 — tt 17 — Moka ogerska: št. 0 K 27 80 št. 1 K 27 20 št. 2 K 26 40 „ 3 „ 26 80, „ 4 „ 25.20, „ 6 „ 2460 št. 6 K 23 80. v St. Petra" nca id pri Gorici, registrovana zadruga z neom. zavezo, vabi na redni občni zbor, ki se vrši dne 7. junija ob 4. pop. v prostorih »Kmetijskega društva" sledečim dnevnim redoin: 1. Poročilo načelstva in predložitev računftv za I. 1902; 2. Poročilo pregledovalca; 3. Odobritev letnega ručnna; 4. Izvolitev načelstva in pregledovalcev računov; 5. Slučajnosti. ODBOR. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Berite! Berite! (Pri ..Ijubljančann") v Gorici, Riva Castello št 4, so cene, brez vsake konkurence. Ovratnice raznih barv od 10 kr. dalje Jaeger-srajce » 60 » » Nogavice za ženske » 10 » » » » možke » 10 » » Moderci » 40 » » Ovartniki za gospode I. vrste po 12 kr. Krtače za obleko 10 » Pisemski papir v mapah 5 » Glycerinovo milo 2 » Velika zbirka razglednic po 1 > Opomba. Omenja se, da gori ome- njeno blago ni ceni primerno bazarsko blago, temveč solidno in reguleruo. Nastavljene nizke cene se opravičujejo s tem, da je blago kupljeno iz velike konkurzue mase, katera se je prodala sodnim potom pod tovarniško ceno. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče uirnberškegu in drobnega blaga ter tkanin, prej*- in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. NajboljSe š vanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hiba okovala za vit letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. M* Berite, ker za čudo nizko ceno se prodaja! * Cono spodaj navedenemu blagu so sledečo: Samo pristno in najmodernejše sukno od 70 krajcarjev naprej. V „ ., „ volna , ,, *<• »> „ „ najnovejSi prkal . . , , 13 ,. ,. ., Ztphir. . , , 13 v ,, „ ,. Oksford , . 12 ,. najmočnejši hlačevina . 20 »♦ ,, .. najlepše rute za "lavo , . 13 „ ., žepne rute , . 01 ■nočno srovico (šešo) 09 g Tudi drugo k tej atroki spadajoče blago vse po nizkih cenah. Saino v trgovini mami fakturnega blaga Hedžet & Koritnik na vogluCorsoVerdijeve in šolske ulice (stari tribunal). Trgovina je nova! n****************** CD o< S8 Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ, krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. občin slvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lastni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne! Nova delavnica cerkvenih posod O O O O O O in orodja. Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker Se nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. Udani Franc Leban, srebrar. • Št. 1123 Op. R&zgl&f. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil I. fietrtleta t. j. mesecev januvarja, februvarjain marca 1902. začne v ponedeljek 8. junija 1903. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. 0(1 ravnateljstva zastavljalnlce in i njo združene hranilnice. V Gorici, 6. maja 1903 ooooooooooooooooo ooooooo« ooooooo o o o o o o o o o § o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o pa na posoji mca' v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o- brestuje po ♦■/, polumosočno; nevzdignene obresti pripisuje konec let* h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6% in na vknjižbo po 5’/r Sprejema ftlano z glavnimi deleži po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja članom tekoče raču ne, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poitnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od 8— 12. ure zjutraj In ob pondeljklh in četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturini 9. oooooooooooo ooooooooooooooooooo' i Velika zaloga iivalnih strojev vsake vrste zn šivilje, krojače in čevljarje. Edino zastopstvo PfFafovih šivalnih strojev, kateri so svetovno znani natrpežnosti in dobroti, ter so najsposobnejši za vsake v-^vte del, kakortudi za vezanje, rekamiranje, so edini, ki se jamčijo za 10 let. Mmca je pri m izključena in nemogoča!! V zalogi imamo tudi BURSKA DVOKOLESA ter angležke „Helikal Premier1, in „Regent“. Cena je od 180 K naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina meh. delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles Za obilno naročbo se priporočata sl. občinstvu mlana Saunig* & Dekleva, ulica Municlpio št. 1. urar c. kr. državnih železnic, Gosposka ulica š.25,Gorica, jr * priporoma svojo veliko zalogo srebrnih in zlatih najboljših Švicar s kih ur in verižic po najnižjih cenah, A posebno v času sv. BIRM E. Pozo r, torej! Cer v. srebrne ure gld. 450 naprej, zlate ure od gld. 20 r , roj, za gospodične in sicer zlato od /I gld. naprej. Spre-jema ludi ?< popra- i po vsakovrstnih ur . Vsako popravo ga-ranlira eno lelo. — Delo solidno. Se pripo-roča svojim c rojakom.’ * n V najem se odda pod zelo ugodnimi pogoji enonadstropna hiša z vrtom ob šempeterski cesti v Št. Petru. Natančneje se poizve pri ta-mošnjem županstvu. Krojaška mojstra čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročili*. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Olroncoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz-lično poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ž;-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! .Gospodarsto Arnštvo', Renče reglstr. zadruga z omejeno zavezo, je otvorilo svojo lepo urejeno » m « m Cenjenim odjemalcem postreže 1 dobrim blagom po zmernih cenah. Priporoče-vaje za obilna naročila se beleži z odlič. spoštovanjem odbor. Računski sklep »Centralne posojilnice" v (gorici i . . — • =—=s za drugo upravno leto 1902. Denarni promet. Sprejemki Kron vin. Račun glavnih deležev 3.600 n opravilnih deležev 290 — n pristopnin 193 — n hranilnih vlog 385.049 18 M posojil na osebni kredit in zastave 21.832 80 n posojil na vknjižbo 12.394 04 n posojilnih obresti 9.193 74 M obresti od posojil na vknjižbo . . 16.624 75 n zamudnih obresti 143 — efektnih obresti 252 n upravnega prispevka 1.894 51 tekoči 671.480 12 n tekočih obresti 863 85 M obresti od hranilnih vlog .... 11 35 blagajne: gotovina iz 1. 1901 . . . 4.661 69 11,128.487 03 Izdatki Kron vin. Račun hranilnih vlog............................ „ obresti od hranilnih vlog . . . . posojil na osebni kredit in zastave posojil na vknjižbo..................... posojilnih obresti...................... „ obresti od posojil na vknjižbo . . zamudnih obresti........................ upravnih stroškov....................... inventarja.............................. * knjig in tiskovin.......................... tekoči.................................. „ tekočih obresti......................... „ blagajne: gotovina za 1. 1903 . . . 107.595 1.080 46.477 153.043 114 — 6.072 139 10 803.389 297 10.266 Promet: Sprejemki ................K 1,128.48703 Izdatki............. . , 1,118.22074 K 2,246.707-77 Račun zgube in dobička. Račun bilance z dne 31. decembra 1902. Imovine Račun posojil na osebni kredit.................. posojil na vknjižbo...................... „ obresti od posojil na vknjižbo: Zaostale obresti za 1. 1902 . . posojilnih obresti: Zaostale obresti za 1. 1902 . . „ efektov..................................... „ efektnih obresti .......................... „ inventarja.................................. „ knjig in tiskovin........................... „ tekoči: Stanje: .... K 188.55877 Kapit. obresti: . 3.68526 blagajne: Stanje koncem 1. 1902 . . ■ . Kron i vin. 182.909 70 401.307 : 68 I 3.205 46 ! 1.355 85 7.082 — 42 I ~ 811 72 956 - 192.244 03 10.266 29 800.180 73 57 48 27 83 26 53 22 04 37 50 66 01 29 1,128.487 | 03 Zguba Kron vin. i Dobiček Kron vin. Račun posojilnih obresti 304 13 Račun posojilnih obresti 10.791 90 n obresti od posojil na vknjižbo . . 206 90 N obresti posojil na vknjižbo .... 18.512 39 n tekočih obresti 13 33 M zamudnih obresti 142 78 obresti hranilnih vlog: j n tekočih obresti 2.189 39 1 pristopnin 193 — Izplačane: ... K 1.069-13 I efektov: kurzna razlika 141 _ Kapitalizovane: n 21.993-56 23.062 69 efektnih obresti 252 n upravnih stroškov 6.072 04 n upravnih prispevkov 1.894 51 n inventarja: 20% odpis 203 — n knjig in tiskovin: 20% odpis . . 239 06 n bilance: dobiček 4.015 82 | 34.116 97 j 34.116 97 l i: i i Dolgovine Kron vin. Račun glavnih deležev . . 22.400 opravilnih deležev 1.200 — n hranilnih vlog: Stanje: .... K 655.46251 Kapital, obresti: . 21.99356 677.456 07 n obresti od posojil na vknjižbo: Predplačane obresti za 1. 1903 . 3.728 82 n posojilnih obresti: Predplačane obresti za 1. 1903 . 1.802 36 n tekoči: Stanje: .... K 87.384-28 Kapital, obresti: . 2.076-04 89.460 32 K reservnega zaklada 117 34 n zgube in dobička: Dobiček 4.015 82 800.180 73 Naznanilo! Podpisani krojaški mojster naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl novo delavnico v lastni hiši na Kolehah št. 205 pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam zalogi raznega sukna, tkanine in izgotovljenih srajc. A. Mavrič, krojač. T * ♦ ♦ ♦ ♦ PETER COTIČ čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica St. 14. priporoča svojo delavnico. ^Cnton JFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne, Teodor Slabanja, £ srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečaat. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. R£Y> atelije-u Anton Jerkič, v Gorici, Gosposka ulica št. 7 drugo nadstropje izdelujejo se vsa v fotografsko stroko spadajoča dela v najmodernejšem Stilu in ne-prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; priporoča se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih rats-glednic, ki so priznane kot najlepše. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Ant. Jerkič, fotograf. s©®e®©©©®®©®©®©®®'<: Andrej Mikluš ključavničarski mojster, priporoča slavnemu občinstvu svojo itelnv niču ?< utici l ’ett"~ini št. 0. l,re-rvje ma vsakovrstna v to stroko sp n dajoča dela po poštenih cenah. 2 ®s®s ©d Viktor To doli v Gorici, vin Tenlro št. 20 , (na stari poSti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 Corfu ... kr. 56 „ boljše „ 44 Bari ... „00 dalmatinsko „ 48 Lucca ... ,, ?o istrijaiisko . „ 56 Nizza • . . „ 80 Priporoma se preč. duhovščiui za naročbo olja za eerkv. svetilke, j Trosiva ji a h t o v a t i list ko! I i o TJ bo rt O a o M M o d W k Najveeja trgovina z /olozjom Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Zučas stavbe priporoča vso stavbno potrebščino, kakor: cement, stavbno nositelje, vsakovrstno okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. _ _ Pocinkana hica aa vinograde po jako stni&anih conah! P n z o r! Kno kvonf* Iiagriulo izplačava vsakemu, kdnr dokaže s potrdili najino nove ainerikmske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. ~ * ►t e 6» C h Ir P o o p o p p OP •i p. ® fl Prosiva zahtevati listke! I Lekarna Crislofolelii y Gorici 1’rave In edino žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje _ Okrepi & el o dec, storč, da egine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CKIST0P01,KTT1 v Gorici. Rojaki! Ne pozabite naših zavodov. ■oo oooooooooooo Po vsestranskem prevdarku in preskušnji se bode vsakdo prepričal, da se kupuje pri tvrdki J. Zornik, Gorica (»osposka ulica 7, mutiraj nuj bulji najlepši in temu primerno najceneje blago. Posebno pa: S Za dame: Krasno okraske za obleke, trakove svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavici', dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podlage, sukanec, svila, gumbe, Za gospode: Raznovrstno belo in barvano penlo najbolje vrsto, jopice za hribolazce; kolesarje, veslnrje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, čepic, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano na i bolj i h modercev vsake ceno. Za birmarce Za slavnosti in otroko; rokavice, nogavico, in druge veselico: vsakovrstne pajčolane vsake vrsto, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi čepice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise. MT Cene brez vsake konkurenco. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v (iorioi odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi 1. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najtinejega, za nove maže in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v i mestu in na deželi najuljudneje. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, jf priporoča častiti duhovščini in Blavnemn občinstva v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korffc istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, .H 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 'It kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vso blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najinanjo po 6 Kg. na vse kraje. ■J Trtorejci, pozor!! No zamudite ugodue priliko oonoga nakupa gumijevih vezij za cepljenje. Domača tvrdka Konjedic & Zajec, Gorica, pred nadškofijo štev. 5., Vam nudi isto in sioor 1 kilogram stane 19 kron, na drobno po 20 stotink radi opustitve. m******* Jako pomnožena zaloga: Molitvene knjige, najrazličnejše in trpežno vezane, čudovito nizke cene od 30 vin. navzgor, 10 točno plačanim i na vrli. Svete podobe: najlepšo sedanjega časa, neverjetno nizke cene, za 1. sv. obhajilo nad 40 različnih, 100 komadov od 2 K 40 v navzgor, razne druge 100 kom. od 00 v navzgor, Pisarniške potrebščine: po najnižjih konkurenčnih cenah, uradni papir 250 pol od 2 K navzgor, pisemski „ 100 „ „ (50 vin. „ zavitki . . 100 „ 50 „ Rapid nov, jako praktičen peresnik s tinto 3 K. G. Likar, tioriea, Seineniska ulica hiš. štev. 10. XX3000000000G00C Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moko iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Scincniški ulici h. štv. 1. (v iHsIni hiši) XX»OOOGGGOOOOCX »Krojaška«« zadruga" Gorica, Gosposka ulica št. 7. Ravno došle so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko in letno sezono, kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tennis. Pique bele in barvane. — Moška sukna po vsaki ceni in veliki izberi. — Nadalje ima bogato zalogo platna, Chif-rona in prtoDine, hlačevine, volnene odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut, robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih drobnin. Preproge, zagrinjala in pogrinjala iz volne in bomba-zevi ne. — Tudi sc Se naznjatija slavnemu občinstvu, da se razproda vse od prejšnjih »e/on zaostalo blago pod lastno ceao. Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno. Konečno se naznanja slavnemu občinstvu, da so cene tudi vsemu novemu blagu tako nizke, d« se ni bati nikake konkurence! Cene so stalne! Zdaj se nudi rojakom v mestu in na deželi prilika za pošteno in solidno postrežbo!