IE2GLAS Leto XLIH - št. 40 - CENA 5 d in Kranj, petek, 25. maja 1990 Stran 4 SJutri ob 19.uri na Gorjuša. V dvorani gasilskega doma na Gorjušah bomo torej jutri na Novinarskem večeru podelili priznanje Gorenjskega glasa Krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše. Pa še tole opozorilo domačinom: napovedani začetek na plakatu se je vmešal "tiskarski škrat". Dobimo se torej ob 19. in ne ob 17. uri. Korintski kanal naše reforme Jugoslovanska reforma, ekonomska in politična, je v tem trenutku podobna ladji, ki plove skozi Korintski kanal. Motorji so ugasnjeni in vlačilci jo počasi in previdno vlečejo mimo strmih pečin, ki so le steiaj proč, vendar tako visoke, da zastirajo pogled. Nazaj ne more, potniki pa se s strahom v očeh sprašujemo, bomo obtičali ali ne, saj vlačilcem ne zaupamo povsem. Nevarna ožina skriva pasti, nekaj jih je le mimo, čakajo nas nove, nemara še nevarnejše. \ Bo uspela plovba skozi najbolj ozek prehod preobrazbe družbene lastnine, kije nevarna tako za ekonomski kot politični bok ladje? Dilem o tem, je treba naprej ali ne, ni več, čeprav ponekod po državi še najdete vnete zagovornike družbene lastnine, toda še najbolje je zamahniti z roko in reči, saj jim ni pomoči Zato pa je toliko težji odgovor na vprašanje, kako jo preobraziti, saj tudi strokovnjaki niso v sozvočju, problem pa je specifično naš, ne moremo se ozreti v vzhodnoevropske države, kjer so stvari veliko bolj pregledne, ker pač so vse podržavili Večstrankarske volitve, ki so v Sloveniji in na Hrvaškem na oblast že pripeljale nove stranke, so stvari še bolj zapletle, kar se je v slovenskem parlamentu že pokazalo. Naenkrat komumisti niso več branitelji družbene lastnine, ki jim je bila še donedavna svetinja, moratorij za kapitalne finančne transakcije je zahteval Demos, vendar ni uspel. Sicer pa nihče ni zagnal pretiranega vika in krika, preobrazba družbene lastnine je problem, ki ga politiki kot vroč krompir premetavajo v rokah, nemara mnogi celo upajo, da se bo ohladil samo po sebi Ali pa nočejo pokazati vseh kart, preden se igra zares ne začne? Drezanje v žerjavico utegne ogenj kmalu razplamteli, saj lahko že slutimo, da so polena pripravljena. Navrženi očitki da dosedanji oblastniki ki so imeli razpredeno politično mrežo v gospodarstvu, skušajo uničiti in razkrasti družbeno lastnino, dokler jo še lahko, vzajemno spodbujajo diametralno nasprotne o revanšizmu in širijo strah, da bodo novi oblastniki skušali dobiti nazaj, kar jim je bilo po vojni vzeto. Mar nimamo torej sreče, bi lahko cinično dejali da je naša ladja v Korintskem kanalu in nas je vse skupaj strah, da ne bi obtičala. M. Volčjak V torek in sredo dopoldne je bil pred gradom Kieselstein pravcati živžav. Otroci so lahko po mili volji gnetli voljno glino, oblikovali iz nje kače, polže, košarice, karkoli jim je prišlo na pamet, ter jih za nameček okrasili še z raznimi semeni, fižolom, denimo, da košarica ni bila prazna. Izdelki, pri katerih so glino kombinirali s semeni, so bili tudi najbolj posrečeni. Pri kiparskem izražanju z glino so jim pomagale njihove vzgojiteljice, z nasveti, kako naj tudi kasneje ravnajo s krhko glino, da jim izdelki ne bodo razpadli v rokah, pa jim je pomagala Marija Mohorič iz Zveze kulturnih organizacij. Pri njej so otroci dobili tudi glino. _ (H J.) - Foto: G. Šinik Boris Urbane svetovni rekorder Kranj, 25. maja - Novo jugoslovansko veselje na 18. svetovnem prvenstvu v kegljanju v Innsbrucku po bronasti kolajni moške ekipe in zlati kolajni ženske reprezentance Jugoslavije: dvakratni svetovni prvak z zadnjega prvenstva v Budimpešti. Boris Urbane z Goric, je ponovno zablestel. V tekmovanju parov, kjer tekmuje skupaj z Albinom Juvančičem, je Boris v fantastični igri, ki je spravila občinstvo na noge in povzročila navdušeno ploskanje in skandiranje, dosegel s 1010 keglji nov svetovni rekord ! Juvančič jih je podrl 922 in naša dvojica po prvem delu vodi. Boris je potolkel 26 let stari rekord Čeha Vladimirja Prohazke (1008 kegljev), dosežen leta 1964 v Ljubljani. Če bi Juvančič podrl 14 kegljev več, bi padel tudi novi rekord v dvojicah (1946 kegljev, dosežen prav tako v Ljubljani), naša dvojica pa je dosegla 1932 kegljev. Tako Boris kot Albin sta Gorenjca, zato obema čestitke za imeniten dosežek! J. Košnjek Ožji odbor upnikov trenutno vodi Zlatko Kavčič Okrepljeno vodstvo Gorenjske banke l^J^JSSi Kranj, 24. maja - Elanovi upniki so konstituirali ožji odbor, ki mu trenutno predseduje Zlatko Kavčič, direktor Gorenjske banke, namestnika pa sta Marjan Cerar, direktor ljubljanske Belinke in Ivan Nerad, direktor ljubljanske Stanovanjsko komunalne banke. Izvršilni odbor Gorenjske banke je na včerajšnji seji kot primerne ocenil dosedanje poteze vodstva banke in imenoval Jožeta Kristana in Tomaža Koširja za nova pomočnika direktorja. Na današnjem sestanku v Kranju so Elanovi upniki konstituirali že omenjeni ožji odbor, ki jih bo zastopal v nadaljnjih postopkih, v stikih v vodstvom Elana bosta Marjan Cerar in Tomaž Košir, poskušali pa bodo navezati stike s slovensko vlado in jo korektno obvestiti, kakšna so stališča upnikov. Poleg zaščite svojih interesov že razmišljajo o tem, kako ohraniti proizvodnjo in trg Elana ter proučujejo ponudbe tujih revizorskih firm (angleških in nemških), k sodelovanju pa nameravajo povabiti tudi domače. Interesi upnikov so Sprejem za alpinista Česna vendarle zelo različni, je dejal Zlatko Kavčič, bojim se, da ne bodo povsem soglasni, zato bomo morali poleg spoštovanja poslovno moralnih norm zelo natančno hoditi po pravni poti. V prostorih Smelta v Ljubljani se je na pobudo Petrola in Belinke sestal drugi del upnikov, tudi tam je bilo veliko različnih mnenj, vendar pa so se zavzeli za enotno organiziranost, v ospredju pa je bilo prav tako stališče o ohranitvi dela Elanove proizvodnje. Včeraj pa se je sestal izvršilni odbor Gorenjske banke, ki je soglašal z dosedanjimi potezami vodstva banke v primeru Elana in sodil, da je potrebno doreči, kateri izdelki Elana so na svetovnem trgu konkurenčni, ter jih podpreti, ob zaščiti lastnih interesov seveda. Izvršilni odbor je tudi sodil, da brez drugačnega vodstva Elana - v smislu okrepitve sedanje ali njegove zamenjave - rešitve ne bodo ustrezne. Na seji so okrepili vodstvo Gorenjske banke, Zlatko Kavčič ima poslej tri pomočnike, imenovani so bili Vasilij Koman iz Lesc, ki je to delo opravljal že doslej, nova moža v ekipi pa sta Jože Kristan iz Kranja in Tomaž Košir iz Škofje Loke. Kot zanimivost velja povedati še to, da je na vprašanje, ali je Gorenjska banka po 31. členu zakona o SDK na njeni kranjski podružnici vsako leto zahtevala podatke o Elanu, Zlatko Kavčič odgovoril pritrdilno. Gorenjska banka je bila torej tista edina pravna oseba, ki je to napravila tudi za Elan in bila torej tudi pri njem previdna, kar je seveda za vse, ki imajo v njej denar, dobra novica, saj govori v prid njenega zdravja. M. Volčjak JNo, 23. maja - Planinsko društvo Kranj je danes zvečer priredilo sre-*njt' udeležencev dosedanjih himalajskih odprav s članom njegovega 'Mnističnega odseka Tomom Česnom, ki se je pred mesecem dni sam Razpel na Lotse. Med svečanim sprejemom v protokolarnem objektu ^jdo, ki sta se ga poleg planincev in alpinistov udeležila tudi republiški 'listir za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Peter Vencelj in |r*dsednik SO Kranj Vitomir Gros, je predsednik PD Kranj Franc t**r izročil alpinistu Česnu zlati častni znak Planinske zveze Slovenije . sPorninsko darilo. Kot je zbrane seznanil predsednik Gros, naj bi To-I* Česna razglasili za častnega občana Kranja že na prvi seji skupšči- (S. Saje) - Foto: G. Šinik Delavci Elana so proti stečaju Delavce zastopa advokat Kranj, 24. maja - Delavci in sindikat Elana so proti stečaju, v primeru stečaja pa bodo zahtevali upniške pravice, na sodišču jih bo zastopal advokat. Predsednik medobčinskega sveta Zveze svobodnih sindi« katov Branko Iskra nam je sporočil, da bo sindikat podjetja Elan na jutrišnji razpravi na Temeljnem sodišču v Kranju zastopal advokat in v primeru stečaja Elana v imenu delavcev I« sindikata Elana zahteval upniški odnos. Odločili so se torej za podobne poteze kot delavci mariborskega M*rlesa in IJleta. Nikakor na sodišču ne želijo ovirati ukrepa prisilne poravnave, saj v/trajajo pri ohranitvi proizvodnje so so proti stečaju podjetja Elan. V primeru stečaja pa bosta Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in sindikat podjetja Klan terjala preko lastne pravne službe svoje upniške pravice in sicer posamično za vsakega delavca posebej. Prva terjatev bo v višini 5 tisoč dinarjev na delavca. Vsekakor že zdaj lahko rečemo, da bodo v tem primeru delavci selo močan drugi upnik. M. V. Tržič, 22. maja - Resda v kapitalizmu ni navada, da bi se managerji udeleževali stavk, toda v tržiškem Peku, kjer so minuli teden skupaj z ostalimi slovenskimi tekstilci in usnjarji priredili opozorilno stavko, so se jih nadejali zato, da bi iz prve roke dobili odgovore na svoje zahteve. Zato so ta teden stavko ponovili. Že prejšnjič se je stavka, naperjena zoper vlado in državo zaradi velikih obremenitev tekstilne in usnjarske industrije, sprevrgla v protest zoper razmere v domačem podjetju. Delavci so namreč nezadovoljni s plačami, ki močno zaostajajo za slovenskim in tudi panožnim povprečjem. Nezadovoljni so z razmerji med plačami, zato so terjali, da se sedanje 1 proti 6 spremeni v 1 proti 5. V preostalih treh točkah so navedli, naj poslovodni odbor utemelji svojo odsotnost pri stavki, naj odgovori na nejasnosti v zvezi s plačami in zahtevali, da predsednik poslovodnega odbora sodeluje na tokratnem zboru delavcev, ki so ga v torek že navsezgodaj sklicali na tovarniškem dvorišču. Navzoči so bili tudi občinski in medobčinski sindikalni voditelji ter predstavnik panožnega sindikata. Tokrat se je vodstvo odzvalo in odgovorilo na zahteve stavkovnega odbora (podrobnejša pojasnila bodo še v tovarniškem listu). O tem si podrobneje preberite na zadnji strani. D. Ž. V Termopolu nezaupnica direktorju? Sovodenj, 24. maja - Neuradno smo izvedeli, da so delavci Tcrmo-pola na Sovodnju zaradi nezavidljivih razmer v kolektivu te dni izrekli nezaupnico svojemu direktorju, Ivu Berčiču. Ko smo danes poklicali v podjetje, so to sicer potrdili, kaj več pa nam niso b ili pripravljeni povedati. Zato smo se po informacijo obrnili na škofjeloški sindikat. Tamkajšnji predsednik Sandi Bartol, ki se je prejšnji mesec mudil v kolektivu zaradi včlanjevanja v svobodni sindikat, se je zatem s predstavniki Termopolovega novega sindikata pogovarjal o čudnih razmerah v tem kolektivu. Dejal nam je, da so delavci nezadovoljni s plačami, saj je prejšnji mesec povprečje znašalo samo 3019 dinarjev, desetino manj kot marca. Kolektiv dvomi tudi v korektnost informacije o poslovanju v mešanem podjetju, saj sumijo, da se del akumulacije neupravičeno pretaka iz družbenega v zasebno (direktorjevo) podjetje. Pritožili so se tudi na nesprejemljivo komuniciranje vodstva podjetja z delavci. Kot je povedal Sandi Bartol, je tedaj de- lavcem svetoval izreden sklic zbora delavcev, kjer naj spregovorijo o teh težavah, glede nezaupanja v poslovni rezultat pa, naj povabijo v firmo finančno inšpekcijo, ki bi raziskala poslovanje. D. ž. JESGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 25. maja 1990 /JOŽE KOŠI / NOTRANJEP ŠNJEK, OLTTIČNI KOMENTAR Razpoke na vrhu Kaj se pravzaprav dogaja v jugoslovanskem državnem in političnem vrhu. Razmere v sedaj že bivši Zvezi komunistov Jugoslavije so nam znane. 14. prekinjeni kongres se ho v močno okrnjeni sestavi, brez Slovencev in Hnatov, nadaljeval in uradno končal z imenovanjem novega odbora za pripravo prenovitvenega kongresa, za kar se najglasneje ogrevajo v Srbiji in Črni gori, vendar za uspeh te namere ne kaže dati roke v ogenj. Partijski liderji v teh okoljih sedaj na eni strani poudarjajo neizbežnost življenja v trdni federaciji, hkrati pa dajejo vedeti, da so posamezni deli Jugoslavije sposobni živeti sami in da je mogoče skladno s tem reorganizirati tudi partijo, začuda pa hitijo s poudarjanjem nujnosti čimprejšnjih strankarskih volitev. Očitno gre za ocene, da bi odlašanje z volitvami položaju partije in njenim voditeljem škodovalo, ker je pač usoda partij po volitvah v Sloveniji in na Hnaškem virus, ki se hitro širi v druge dele države. Večja neznanka je razmerje sil in odnosi v državnem vodstvu, še posebej po nastopnem govoru dr. Borisova Joviča ob prevzemu dolžnosti predsedujočega v državnem predsedstvu in po ukazu vojaških oblasti o prenosu kontrole nad orožjem teritorialcev v armadne roke. Po besedah predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, ki je bil skupaj s članom predsedstva dr. Dušanom Plutom V Beogradu, je Jovič trdost svojih stališč omilil in dopustil vse možnosti o bodočem ustroju jugoslovanske države, tudi v konfede-ralnem smislu, kot zagovarja Slovenija. Zapoved glede orožja pa je bila le tehnične narave, da bi bila oborožitev bolje varovana. Ni pa pozabil povedati ob vsem poudarjanju jugoslovanstva, da je tudi Srbija sposobna živeti sama, če bo tako naneslo, vendar z dostopom do morja prek Črne gore. Neznanka ni samo Jovič, pa njegova večja ali manjša naveza z vojsko ali Miloševičem. Marsikaj se sliši tudi o zaostrovanju med Markovičem in Jovičem, pa o razhajanju med Markovičem in obrambnim ministrom, generalom Kadijevičem. Že pred časom smo prebrali, da general ne hodi več na seje vlade in da kot edinega pristojnega za to področje šteje predsedstvo države. Razhajanja so končno tudi pričakovana: Markovič je za temeljite reforme, za strankarstvo, za federalizem v ključnih, vitalnih funkcijah, druga stran pa je za Jugoslavijo, ki je dejansko ni več. Kolikšne so razpoke v najvišji državni oblasti, teh ni mogoče zanikati, bo znano v ponedeljek, ko bo v zvezni skupščini dr. Bori-sav Jovič govoril o razmerah v državi. Menda bo svoj ton omilil, govoril bo v imenu predsedstva in ne v svojem imenu, svoj prihod na sejo pa je najavil tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Markovič. Njegova vloga na tej seji bo pomembna, pa naj se zasuče tako ali drugače. Pa še po nečem bo ponedeljkova seja pomembna za Slovence in Slovenijo. Naši delegati imajo naročeno, da javno in odkrito povedo, kako si Slovenija zamišlja življenje v Jugoslaviji in predvsem, pod kakšnimi pogoji. Konfederalna ideja bo prvič na tak način postavljena na tehtnico. Videli bomo, po reakciji Jugoslavije, kaj nas čaka oziroma kaj so zadnje besede iz Beograda: ali zgolj grožnja ali dvignjen prst z že pripravljenimi ukrepi. V torek javna obravnava o mestnem plinovodu V treh do štirih letih bo plin tudi v hišah O izgradnji mestnega plinovoda, s katerim bodo Ločani lahko zadihali čistejši zrak, se bo sukala beseda na javni obravnavi osnutka lokacijskega načrta v torek ob 18. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Škofja Loka, 24. maja - Vsakoletne meritve onesnaženosti zraka v Škofji Loki ter rezultati študije, ki jo je izdelal Hidrometeorološki zavod Slovenije septembra 1986, kažejo, daje Škofja Loka med najbolj onesnaženimi kraji v Sloveniji. Trenutno je po republiškem odloku v tretji skupini onesnaževalcev, Trata pa celo v četrti. Predvsem zato so se v Škofji Loki odločili, da plinovodno omrežje speljejo z industrijske eone na Trati tudi v mesto, v hiše, kamor bo po zagotovilih Petrola, ki je lani podpisal pogodbo o dobavi plina iz Alžirije, pripeljati plin v letih 1993 in 1994. Potrošnja zemeljskega plina v svetu nenehno raste, zato ga nekateri imenujejo "energija 21. stoletja". Razlog za to je predvsem v tem, ker zemeljski plin pri izgorevanju praktično ne onesnažuje okolja, ker ima dostopno ceno, zaloge pa so tako velike, da dolgoročnost preskrbe ni sporna. V razvitih deželah porabijo v široki potrošnji že več kot 40 odstotkov skupnih količin plina, pri nas le približno devet odstotkov, pa še tega večinoma v industriji. H. Jelovčan GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za .narod s srebrno zvezdo • "' Izdaj« Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP~Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za I. trimesečje 100 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direklor). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (šport. ■ turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, tradicije NOB, Tržič). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in l)S. ekologija). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Zasedanje tržiške skupščine Janez Ahačič predsednik izvršnega sveta Tržič, 21. maja - Kar malce nerodno se je začela druga seja vseh zborov skupščine občine Tržič pretekli ponedeljek: javna tajna je bila namreč, da bo mandatar za sestavo izvršnega sveta Marko Va-Ijavec, njegov dosedanji podpredsednik, na politični koordinaciji pretekli petek je bil že pooblaščen, da se dogovori z nekaterimi izbranimi občani za članstvo, ko je bil kot strela z jasnega na seji za mandatarja javno imenovan Janez Ahačič, ekonomski tehnik iz Podljubelja, neodvisen, za občinskega funkcionarja kandidiran od Krajevne skupnosti Podljubelj. Novi predsednik skupščine občine Peter Smuk je navzočim pojasnil, zakaj je prišlo do zamenjave mandatarja: po pogovoru z Markom Valjavcem so člani Demosa dobili vtis, da bi bil z njim v izvršnem svetu premočan vpliv Stranke demokratične prenove, oziroma stare garniture izvršnega sveta in so se kasneje, po resnem preudarku zato odločili za povsem neodvisnega Janeza Ahačiča. Čeprav je bilo nekaj resnih ugovorov s strani članov Stranke demokratične prenove, je zmagal razum, duhovi so se hitro umirili, in na tajnih volitvah je bil za predsednika izvršnega sveta izvoljen Janez Ahačič z 29 glasovi od 40 možnih. Kljub vsemu, sodijo Tržičani, je bil izbran pravi človek. Janeza Ahačiča Tržičani poznajo kot poštenega, dobrega, delovnega Človeka, ki je vse te svoje kvalitete potrdil s požrtvovalnim delom v krajevni skupnosti in kot nosilec nekaj odgovornih funkcij v občinski upravi. Nazadnje V • je bil predsednik zbora krajevnih skupnosti. Po izvolitvi je Janez Ahačič kot novi predsednik izvršnega sveta skupščine slovesno prisegel, se zahvalil za zaupanje in priznal, da ga je nove naloge strah, toda v danih razmerah, ki so v Tržiču vse prej kot lahke, bo skušal storiti vse najboljše, kar bo v njegovi moči. Vložil bo vse napore, da bo ta težki voz zapeljal hitreje naprej, da bo tržiška industrija spet prišla na zeleno vejo, da bo vsakemu delavcu zagotovljeno delo in kruh. Predsednik skupščine občine Peter Smuk se je članom dosedanjega izvršnega sveta zahvalil za njihovo delo in poudaril, da se zaveda, da bodo tako, kot danes njihovo, čez štiri leta ocenjevali njegovo delo in delo novega izvršnega odbora. Ocenjevati je treba po prizadevnosti, poštenosti, ne pa po tem, če sem in tja kaj ne uspe realizirati. O številu članov izvršnega sveta bodo zaradi pomanjkanja Demokracija zahteva cas Morda se je ljudem nekoč zdelo, da občinski mlini meljejo počasi, prepočasi za današnji tempo življenja. Tisti, ki niso bili blizu odločanju, so o tem radi povedali kakšno pikro, hkrati pa pripominjali, da nikjer ni demokracije, vse se odloča v ozkem krogu, nad vsem drži roko partija. Danes je drugače, marsikateri od tistih pikrih so danes v občinskih organih. Prišli so vanje po demokratični poti preko svojih strank. Zdaj že na prvih sejah skušajo dokazati, da bi po njihovem mnenju vse skupaj lahko hitreje šlo, čeprav bolj po domače. Kaj potem, če ni bil sprejet odlok o ustanovitvi delovnih teles skupščine občine, o tistem, o čemer se vsi strinjajo, bi lahko glasovali danes. Vsaj o komisijah, za katere je vse jasno, tistih nekaj pripomb bi upoštevali, na prihodnji seji bi sprejeli ostalo. Vsaj nekaj bi bilo narejenega, da bi ne odlašali na prihodnjič, kar lahko storiš danes. V Tržiču si na drugi seji skupščine nekaj vročih glav v prvi in zadnji vrsti ni dalo dopovedati, da to ne gre, da je za vse potreben red. In posameznih delov odloka ne moreš sprejemati prej in ga dajati v veljavo, preden ne sprejmeš odloka v celoti. Gospodje odborniki, če hočete demokracijo, ji morate dati tudi čas. Na vrat na nos ne gre. Sicer pa, priznajmo, to je začetek, za marsikoga povsem nov in zavedati se je treba, da ima tudi občinsko upravljanje svojo abecedo, ki ne velja šele od včeraj. Treba se je je naučiti in jo znati prav rabiti. Morda boste kmalu spoznali, da je demokracija vendarle že bila tu - pred va- časa mandatarja sklepali na prihodnji seji skupščine in tudi podpredsednika izvršnega sveta bodo izvolili takrat. Zaradi nekaj tehtnih pripomb osnutek odloka o delovnih telesih skupščine občine Tržič na tej seji ni bil sprejet in so ga odložili za naslednjo sejo. Pismene pripombe na odlok še sprejema skupščina občine. V • • Skupščina je sprejela tudi sklep, da brez sklepa skupščine občine nihče nima pravice premeščati orožja TO Tržič na nove lokacije. Pred sejo skupščine pa je na svoji 2. seji zasedal zbor združenega dela, ki je ponovil volitve za podpredsednika zbora: izvoljen je bil Jože Tišler, kandidat Demosa, zaposlen pa je v Peku kot modelir. D. Dolenc Z učinkovitimi ukrepi nad lazi in blatenje Ljubljana, 21. maja - Donedavnega je bila zveza borcev družbenopolitična organizacija, delovala je po idejnih usmeritvah partije, bila sestavni del frontne SZDL, s sprejemom novih programskih načel in statuta na torkovi volilni skupščini v Cankarjevem domu, pa se je odločila za enotno, samostojno in nadstrankarsko organizacijo. Novi predsednik slovenskih borcev je Ivan Dolničar, podpredsednika pa sta Bojan Škrk in Lado Pohar. Uvodni referat v to zgodovinsko skupščino je imel dosedanji predsednik slovenskih borcev Bojan Polak - Stjenka. Naša nova organiziranost ne bo samo cenejša, ampak predvsem mobilnejša, je poudaril, dotaknil pa se je vseh najbolj aktualnih problemov in dogodkov zadnjega časa, ki so še posebej burili duhove v vrstah borcev: volitev, žalitev in potvarjanja zgodovine. Vest, da mora Teritorialna obramba orožje predati na čuvanje in skladiščenje v enote JLA je borce šokirala, presekala, je dejal. To ni samo klofuta zglednemu vodenju, organiziranju ter skrbi za material in ljudstvo, ki so ga od nekdaj in stalno priznavale tudi vse inšpekcije Generalnega štaba. To je mnogo več, to je nepopravljiva poteza nezaupanja. Še posebej ni mogel mimo besed dr. Franceta Bučarja, ki je svoj nastopni govor predsednika Skupščine republike Slovenije začel z ugotovitvijo, da se je šele tedaj končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja. "Že leta spremljamo publicisti- čno in politično dejavnost gospoda dr. Franceta Bučarja. Povedal in napisal je mnogo tega, sprejemljivega in tudi nesprejemljivega. Dokler je to delal državljan Bučar, za nas ni bilo problema. Popolnoma drugo oceno in težo pa dobijo njegovi nastopi s spremembo njegovega družbenega položaja," je dejal Bojan Polak. Mogočen aplavz je požel Franci Strle, predsednik Društva piscev zgodovine o NOB, ki danes združuje 137 članov. Poudaril je, da se glede blatenja in laži okrog borcev zgledujmo po Angliji in drugih zahodnih državah, kjer hitro narede konec takim stvarem. Lep tak primer je grof Tolstoj, ki ga je zaradi laži o koncu druge svetovne vojne doletela visoka denarna kazen, prepovedana je prodaja njegove knjige. Ustanoviti bi morali skupino sposobnih odvetnikov, ki bi vlagali tožbe proti vsem tem žaljivim piscem, ki se pojavljajo po naših časopisih, revijah. Ne bo se nehalo, dokler ne bo učinkovitih ukrepov. In če puščamo vse tako, ni nič čudnega, če je proslava ob 45-letnici prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala pod zastavo brez peterokrake zvezde. Slovenija nima nobenega drugega simbola kot zastavo s peterokrako zvezdo. Pod to zastavo smo si med vojno izborili parlament, vlado, svoj denar, partizansko šolstvo, sodstvo, kulturo, umetnost. Vsak bi se moral zavedati, kakšna vrednost je to za slovensko suverenost, je ostro pribil Franci Strle. V začetku julija v Beogradu napovedujejo 11. kongres zveze borcev Jugoslavije, za katerega se pripravljajo tudi slovenski borci. Vendar če se bo v pripravah na kongres pokazalo, da slovenski predlogi ne bodo sprejeti, da ne bo upoštevana suverenost republik in bodo skušali njihovo navzočnost na kongresu izkoristiti za pritisk na Slovenijo, na kongres preprosto ne bodo šli. Na koncu so na javnih volitvah izvolili nov 81-članski republiški odbor in 13-članski izvršni odbor, sedem delegatov za zvezni odbor jugoslovanske borčevske organizacije, 20 delegatov za kongres in novo vodstvo. Za predsednika Zveze združenj borcev NOV Slovenije je bil soglasno izvoljen Ivan Dolničar. V svojem govoru je poudaril, da se bodo tudi borci morali z marsičim sprijazniti, česar nikoli ne bi bili verjeli, in se tudi z marsičim spopasti. Sami borci se morajo otresti vsakršnega sektaštva, gre za Narod, ki ga drugi razorožujejo, ni suveren narod Ne oglasi se velikokrat, toda kadar v predsedstvu republiškega odbora zveze borcev vzame besedo Janez VVinkler. novinarji tanjše prisluhnemo. Bledica na obrazu danes da vedeti, da je razburjen. Kam bo tokrat švistnila njegova puščica? "Narod, ki ga drugi razorožujejo, ni suveren narod!" pove počasi, s poudarkom. "In to se nam ne dogaja prvič. Razorožili so mojega deda 1918, nas 1945, zdaj so razorožili sina, člana Teritorialne obrambe. Človek bi mislil, da po naključju. Pa vendarle ni naključje. Razo-roženi smo vedno takrat in v pravem trenutku, ko stopamo naproti novim smerem. Slovenski narod se je odločil za nekaj novega. Ali se je odločil dobro ali ne, bo pokazal čas. Spoštujmo voljo večine. neko vrsto sprave med borci mirni. . D. DoleO* I Primer "Prestop delegatke" ali: Pranje strankarskega umazanega perila Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze Škofja Loka obsodilo napad predsednika Blaža Kujund-žiča na Bogomilo Mitič. Škofja Loka, 23. maja - Na pobudo člana predsedstva Jožeta Stanonika je ta, za zdaj še formalni organ Socialistične zveze, obravnaval primer "Prestop delegatke", ki se vleče od 8. maja, ko je predsednik Blaž Ku-jundžič pod tem naslovom v Gorenjskem glasu objavil sporočilo javnosti. V njem zameri Bogomili Mitič, ker se je udeležila ustanovnega sestanka komunističnega kluba poslancev in jo zaradi tega razglaša za komunistično delegatko, zameri pa ji tudi, ker je zavrnila (vnaprej izgubljeno) kandidaturo za predsednico občinske skupščine. Jože Stanonik je v razlagi, zakaj je dal pobudo za sklic predsedstva, med drugim dejal, da je Blaž Kujundžič grobo prekršil pooblastila, ko je delegatko Socialistične zveze razglasil za delegatko druge stanke, ji odrekel bazo in degradiral njeno dosedanje dolgoletno delo. Glede dvojnega članstva v strankah (v tej koži ni le Mitičeva, ampak tudi večina članov sedanjega predsedstva občinske konference Socialistične zveze) pa je dejal, da to postaja greh šele zdaj, ko so organizacije postale stranke in da - če že je tudi sam okarakteriziran kot dvoživka - zadnjič sedi v predsedstvu Socialistične zveze in se odprede-ljuje za članstvo v ZKS-DPS. Da jo je časopisni napad Blaža Kujundžiča zelo prizadel, je priznala tudi Bogomila Mitič, ki ne pristaja na to, da bi se kopja volilnega neuspeha socialistov lomila na njej oziroma da se njeno ime izrablja za promocijo neke nove stranke Socialistične zveze, medtem ko še veljajo stara pravila obnašanja. Zahtevala je odgovor, kako naj se kot edina izvoljena delegatka Socialistične zveze obnaša, s kom lahko komunicira pred sejami občinske skupščine. Naj dela po "svoji vesti ali pa se sme povezovati tudi s poslanci drugih strank, konkretni ZKS? Ne nazadnje so jo prav komunisti vprašali, ali bi kandidiraj za družbenopolitični zbor in mesto predsednika občinske skupščine», a ker je kandidiranje tedaj potekalo prek Socialistične zveze, je k<>! skupna kandidatka pristala na tej listi. Podobno kot Jože Stanonik so na pisanje Blaža Kujundžiča sporočilu javnosti "Prestop delegatke" reagirali tudi ostali člani prefl sedstva. Blaž Kujundžič je dejal, da v članku oporeka politični potezi B° Črpalko in poslovno stavbo, veljala je 14 milijonov dinarjev, jese-J**a operativa kranjskega Gradbinca jo je zgradila v desetih mese-V ProJekt je napravil arhitekt Tomaž Hrček iz ljubljanskega Ambi-Kt*' ^a s'ovesnosl' Je ,rak prerezal dolgoletni Petrolov delavec Jože ^ siar, o novi pridobitvi pa je spregovoril direktor Petrola TOE ^*nj Franc Tolar. V novem objektu, ki ima 790 površinskih metrov . °^tora, so odprli poslovne prostore Petrolovega gorenjskega centra, |JJ0postrežni bencinski servis sil točilnimi mesti in trgovino, točili tudi neosvinčeni bencin. Petrol ima na Gorenjskem 33 bencin-v Jj servisov in dve trgovini, prosto carinsko prodajalno in skladišče ^"edvodah. Poraba naftnih derivatov je na Gorenjskem letos pora-*a. ^ odstotke, hitro pa narašča poraba neosvinčenega bencina, ki La sicer majhen delež, vendar se je njegova poraba povečala za tri-O1- M. V. Foto: G. Šinik Dino Gojo iz Kranja, dipl. ekonomist: »Sem za praznovanje mladosti z raznimi prireditvami, koncerti, zabavo za mlade, za odprto sceno, tako kot je pred leti že bilo, ko je za teden dni oživel ves Kranj. Letos ne vidim, da bi se v Kranju kaj dogajalo. ZSMS se ukvarja z drugimi stvarmi, mladim nihče ničesar ne ponudi, jih ne animira.« Nataša Zagore iz Kranja, delavka: »Meni je bila štafeta mladosti in dogajanje okrog nje všeč. Škoda, ker se proslavljanje mla- Simon Janhar iz Lahovč, učenec 3. letnika srednje mlekarske in kmetijske šole: »Mladinsko izkaznico imam še spravljeno nekje v predalu. Takrat mi je sprejem v mladinsko organizacijo nekaj pomenil, danes ne več. Sploh je nekdanji pomen dneva mladosti zbledel. V šoli bomo imeli športni dan. Mislim pa, da bi mladost veljalo proslaviti z nekaj več zabave, sproščenosti.« H. Jelovčan Slike G. Šinik Odvzem orožja teritorialne obrambe Nepopravljiva poteza nezaupanja Ljubljana, 23. maja - Vznemirjenje zaradi ukaza o premeščanju oborožitve in opreme teritorialne obrambe se v naši republiki še ni poleglo. O okoliščinah in posledicah tega dejanja je včeraj razpravljalo s predsedniki občinskih svetov za SLO in DSpredsedstvo Republike Slovenije, že dan poprej pa je bil na njegovo zahtevo pogovor v predsedstvu SFRJ. Protesti se vrstijo drug za drugim. Predsedstvo Republike Slovenije je sporočilo, da so na ponedeljkovem pogovoru v Beogradu sodelovali poleg predsednika pred-sedstva'SFRJ dr. Borisova Joviča še član predsedstva SFRJ dr. Jane: Drnovšek, predsednik predsedstva RS Milan Kučan, član predsedstva RS dr. Dušan Plut in zvezni sekretar za LO armadni general Veljko Kadijevič. Predstavniki Slovenije so sogovornika seznanili s problemi, ki so nastali zaradi premeščanja orožja TO v naši republiki, pa s tem, da bo republiško predsedstvo uveljavilo odgovornost krivcev. V pogovoru je druga stran ponovno potrdila, da so oboroženim silam JLA izdali omenjeni ukaz izključno zaradi ustreznejšega varovanja skladišč z orožjem. Glede na to se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali je bilo res orožje teritorialcev vse doslej neustrezno zavarovano, prav tako pa tudi, zakaj so v Beogradu začutili potrebo po "drugačnem varovanju" slovenske oborožitve ravno v trenutku stopanja Slovencev na novo pot suverenosti. Obenem je očitno, da ni pravno razrešeno vprašanje podrejenosti in odgovornosti v teritorialni obrambi, saj zakon o SLO ne določa natančno, komu sta podrejena republiški štab TO in njegov poveljnik. Ker so enote in štabi TO samo v republiki in ne na zvezni ravni, je njihov vrh povsem logično v republiki oziroma njegovem predsedstvu, ne pa v generalštabu oboroženih sil Jugoslavije, kot si razlagajo v Beogradu. Med včerajšnjim srečanjem v republiškem predsedstvu je Milan Kučan seznanil udeležence sestanka o pogovorih v predsedstvu Jugoslavije in o stališčih predsedstva Slovenije do teh vprašanj. Razpravljali so tudi o načinu varovanja skladišč orožja v Sloveniji. Za zaprtimi vrati pa so obenem zasedali poveljniki v teritorialni obrambi Slovenije in vodstvo republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Razen ostrih protestov zaradi odvzema orožja teritorialcev iz več slovenskih občin dogodki po omenjenem ukazu še vedno burijo duhove tudi v strankah. Med prvimi so objavili izjave o tem problemu Krščanski demokrati Slovenije in Slovenska kmečka zveza. Potezo iz Beograda in izvrševalce ukaza v TO Slovenije pa so obsodili tudi med torkovo skupščino slovenskih borcev, kjer je dosedanji predsednik Bojan Polak-Stjenka ocenil, da gre za nepopravljivo potezo nezaupanja v slovenski narod. S. Saje Radovljiško pismo Milanu Kučanu Protest proti ravnanju republiškega štaba TO Radovljica, 22. maja - Občinski komite ZKS - Stranke demokratične prenove Radovljica je s torkove seje naslovil Milanu Kučanu, predsedniku predsedstva Republike Slovenije, pismo, v katerem navaja, da komite odločno protestira proti ravnanju republiškega štaba teritorialne obrambe Slovenije glede ukaza o prenosu orožja iz skladišč teritorialne obrambe v skladišča JLA. "Mnenja smo, da je s tem, ko o ukazu in dejanju republiško predsedstvo ni bilo pravočasno obveščeno, komandant republiškega štaba teritorialne obrambe kršil tako tako zakon kot tudi zaupanje do položaja, ki ga zaseda. Na predsedstvo republike apeliramo, če je v njegovi moči, da odpokliče oz. izreče nezaupnico komandantu generalu Hočevarju in iz istega razloga tudi načelniku štaba generalu Ožboltu kot podpisniku ukaza. Pri tem predsedstvo kot politična organizacija popolnoma podpiramo. Mnenja smo. da najodgovornejši starešina teritorialne obrambe ne more in ne sme biti na komandatskem položaju, če predsedstvu lastne države in tudi po zakonu svojemu najvišjemu odločujočemu organu, zataji izvajanje nezakonitega ukaza. Pri tem pa v opravičilo za izvajanje ukaza o prenosu orožja navaja neprepričljive in zakasnele utemeljitve, ne da bi hkrati ocenil izredno politično težo dogodka in prizadetost nacionalne, zakonite suverenosti," so zapisali v pismo. C. Z. Dan prosvetnih delavcev v Kranju w Šesterica nagrajencev Kranj, 24. maja - V ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri bodo na svečanosti v Prešernovem gledališču podelili letošnja priznanja kranjskim pedagoškim delavcem. Prejeli jih bodo Vika Grobovšek, predmetna učiteljica slovenskega jezika v Osnovni šoli Franceta Prešerna, Jana Artač, šolska svetovalna delavka v Osnovni šoli Janka in Stanka Mlakarja Šenčur, Marija Aleš-Leber, učiteljica kemije in biologije v Osnovni šoli Simona Jenka, Leonida Domanjko, učiteljica slovenskega jezika v Osnovni šoli Bratstvo in enotnost in Alenka Prah, profesorica slovenskega in angleškega jezika v Srednji šoli Iskra. Na področju predšolske vzgoje prihaja priznanje v roke kolektivu razvojnega oddelka pri VVO Kranj. H. J. Tudi v turizmu več strokovnosti V začetku tedna seje novi slovenski minister za turizem Ingo Paš udeležil strokovnega srečanja v Portorožu. Na mednarodnem srečanju Znanje in informatika je poudaril, da brez strokovno usposobljenih turističnih delavcev ni možen preboj v svet kvalitetne turistične ponudbe. V prihodnje pa bo turizem treba graditi predvsem na ljudeh, ki živijo v določenem kraju, saj le ti lahko oblikujejo kakovostno ponudbo. Na srečanju so podprli pobudo o oblikovanju višješolskega študija hotelirstva v Sloveniji. Razlog za višješolski študij na tem področju je tudi možnost hitrejšega razvoja turizma, ki naj bi do konca tisočletja postal največja industrijska veja v Evropi V. S. Turistično gostinski dan Križe, 24. maja - V Osnovni šoli Kokrškega odrega Križe pripravljajo to soboto, 26. maja, ob 11. uri, 5. tradicionalni turistično gostinski dan. Letos bo potekal pod naslovom "Zrno na zrno pogača", obiskovalci pa si bodo lahko ogledali razstavo žitnih izdelkov. V restavraciji bodo stregli učenci pod mentorstvom delavcev DO Živila in DO Žito Ljubljana, saj boste lahko žitne jedi tudi poskusili. V. S. (^©IMgliMgKOtGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 25. maja 19 Pred 30-letnico kampa v Dragočajni - Turistično društvo Drago-čajna - Moše je prav gotovo med najbolj delavnimi v krajevni skupnosti Dragočajna - Moše. Še posebno znan (med tujimi turisti) je njihov kamp v Dragočajni, ki je začel nastajati pred tridesetimi leti in bodo jeseni tudi proslavili ta jubilej. Pri urejanju kampa pa je bil za prizadevne člane društva oziroma krajane Dragočajne in Moš že nekaj časa najtrši oreh trgovina, ki pa ga jim je prejšnjo nedeljo dokončno uspelo streti. V večnamenskem objektu ob kampu, ki so ga začeli graditi lani jeseni, sta Jana Hafner in Jože Koželj letos v dveh mesecih uredila živilsko-špe-cerijsko trgovino in s tem zelo obogatila turistično ponudbo, hkrati pa uresničila dolgoletno željo domačinov po svoji trgovini in urejeni preskrbi. Turistično društvo pa bo do jeseni v večnamenskem objektu odprlo tudi nove društvene prostore. - A. Ž. Radovljiški upokojenci Radovljica - Med največja in najbolj aktivna društva upoko jencev v radovljiški občini sodi Društvo upokojencev Radovljica, ki ima okrog 730 članic in članov. V zadnjem letu ga prizadevno vodi, kljub rahlemu zdravju, Stanko Adam. V društvu imajo balinarsko, kegljaško, šahovsko sekcijo in izredno aktivno sekcijo ročnih del ter 16-članski ženski pevski zbor, ki ga vodi prof. Jože Pikelj. Pred leti je deloval tudi moški in mešani pevski zbor Lipa, ki pa je zaradi pomanjkanja pevcev prekinil dejavnost. Toliko bolj pa se uveljavlja ženski pevski zbor, ki ima naštudiranih čez trideset pesmi. Sicer pa imajo pevke na leto okrog 15 nastopov na raznih proslavah in samostojnih prireditvah. Imele pa bi jih še več, če bi dobile iz ZKO več denarja. Želja članic pevskega zbora je, da se jim pridružijo še druge upokojenke. Oglasijo naj se kar v pisarni društva v Radovljici. (jO Ocenjevanje lovskih psov Kranj - Lovsko-kinološko društvo Gorenjske bo tudi letos konec maja organiziralo tradicionalno telesno ocenjevanje mladih lovskih psov. Ocenjevanje bo jutri (v soboto), začelo pa se bo ob 8. uri na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Kranju. Zastopane bodo vse pasme, razen ptičarjev, ki jih na Gorenjskem ni prav veliko. Sicer pa Lovsko-kinološko društvo Gorenjske združuje kinologijo v 28 lovskih družinah in na delu lovišč Triglavskega narodnega parka in lovišča Kozorog Kamnik. Od okrog 1700 lovcev jih je dobra tretjina članov Lovsko-kinološkega društva. Površina vseh gorenjskih lovišč je ' okrog 212 tisoč hektarov, na leto pa lovci odstrelijo okrog 2100 primerkov parkljaste divjadi. Lani so imeli člani Lovsko-kinološkega društva Gorenjske 505 čistopasemskih psov in med njimi kar 234 gonjičev, po številu pa jim sledijo jamarji, krvo-sledci in ostali. V 38 leglih je bilo lani poleženih 350 mladičev in prav te jutri pričakujejo v Savskem logu v Kranju. Ocenjevanj se je doslej udeleževalo povprečno po 100 lastnikov lovskih psov. Sicer pa je prireditev zanimiva tudi za ostale ljubitelje psov in tudi poučna za mlade. (až) K Trnovcu po tele Duplje, 25. maja - Dupljanski gasilci prirejajo v nedeljo ob 16. uri pri Gostišču Trnove v Dupljah družabno prireditev, katere izkupiček bo namenjen dograditvi gasilskega doma. V gradnjo so gasilci vložili že veliko truda, krajani jim pomagajo in bi bilo prav, če bi jim pomagali tudi z udeležbo na srečanju pri Trnovcu. Za zabavo bo igral ansambel Ivana Ruparja s svojo hribovsko mornarico, posebna zanimivost pa bo kegljanje in srečelov, kjer bosta glavni nagradi - tele. Ker je prireditveni prostor pokrit, bo prireditev v vsakem vremenu. J. K. Zlata poroka Ivanke in Alojza Ovsenik - Jutri, 26. maja, bo minilo 50 let, odkar sta se v Goricah poročila Alojz Ovsenik (73) iz Gorenj (Jezerska cesta 92) in Ivanka Urbane (73) iz Goric. Lojze, ki je prevzel kmetijo pri Blažunu v Gorenjah, je Ivanko spoznal, ko je kupoval živino. Ko smo ju pred dnevi obiskali, sta oba še kar pri zdravju povedala, da je bilo težko pred vojno in po njej. Vendar sta zadovoljna, saj so otroci pri kruhu. Najstarejši Lojze ima mizarstvo, Jože zidarstvo, Janko vodovodne instalacije, nam laj ši Tone pa je doma na kmetiji. Ivanka ima še vedno na skrbi vsa gospodinjska dela, Lojze, ki je že nekaj časa invalid, pa zdaj najraje gleda televizijo in prebira časopis. Dobro se počuti, čeprav mu Ivanka svetuje, naj bi se odvadil kajenja. Ob zlatem jubileju, ko bosta proslavljala skupaj s sinovi in vnuki, se čestitkam za zdravje na njuni skupni poti pridružujemo tudi v uredništvu. - A. 2. Gorenjski glas in Gorenjska banka d. d. Kranj jutri v KS Koprivnik-Gorjuše Pridne roke; pa tudi širša pomoč Na Novinarskem večeru, ki se bo začel jutri ob 19. uri v dvorani gasilskega doma na Gorj šah, bomo že osmič podelili priznanje Gorenjskega glasa za delo, uspehe in uresničevan skupnih ciljev v KS. Kranj, 25. maja - Tako je. Sedem priznanj v sedmih krajevnih skupnostih na Gorenjskem smo do zdaj; že podelili. Tokrat se je "prebila" v ospredje krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše v radovljiški občini. Krajani in vodstvo te krajevne skupnosti bodo dobili naše osmo priznanje. Še pred nekaj leti bi se napoved, da bodo tokrat Koprivnikarji in Gorjušci dobitniki priznanja, zdela zelo smela. Program, ki so si ga zastavili pred leti za to srednjeročno obdobje, je bil sicer zelo obetaven, vendar bi poznavalec razmer in možnosti težko verjel v njegovo uresničitev. Potem pa, kot da se je nekaj premaknilo; vse bolj je začelo izstopati pravilo: s pridnimi rokami in širšo pomočjo je moč veliko narediti... Janez Korošec Ne zato, ker morda ljudje na Ko-privniku in Gorjušah ne bi imeli dovolj volje in pripravljenosti za delo in prispevek. Morda bolj zato, ker še ni dolgo tega, ko širše skupnosti (nasploh) za hribovite predele največkrat niso, ali vsaj pravi čas ne in tudi ne na primeren način, "zbrale moči" za pravi prisluh. Potem pa, kot da so v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše in tudi v občini našli skupni jezik. "Glavne cilje," pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše Janez Korošec, "smo si zastavili na cestah in vodovodih. Akcije smo pravzaprav vsako leto posebej načrtovali in veliko vlogo ob prostovoljnem delu in denarnih prispevkih krajanov je imel pri tem svet KS, katerega predsednik je Franc Stare. Tako smo urejali in asfaltirali krajevne ceste, dostavne poti do hribovskih kmetij, gradili zajetja, črpališča, vodohrame, avtobusno postajo, mrliško vežico in letos bo zgrajen tudi gasilski dom z večnamensko dvorano na Koprivniku. Ob nadaljevanju del na cestah in vodovodih pa smo zdaj že pred novo akcijo. Načrtujemo telefonsko povezavo s svetom." Samo v zadnjih dveh, treh letih so v krajevni skupnosti uredili in asfaltirali skoraj 4,5 kilometra cest, zgradili dovozne poti do šestih kmetij, ki so bile prej nedostopne. Zgradili so vodovodno zajetje Blažinovec 1 in 2 in povečali zajetje Vogar na Goreljku. Pod Klemenjačo so zgradili novo zajetje. Najdražji pa sta bili gradnji zajetij na Zgornjih Gorjušah in izgradnja dveh črpališč z rezervoarjem za zaselek Novak - Zahlevar v Spodnjih Gorjušah. Kot rečeno, so potem s prostovoljnim delom in prispevki zgradili avtobusno postajališče na Koprivniku, zdaj pa na ta način gradijo tudi mrliško vežico. Gasilci, ki jim je zdaj priskočila na pomoč še krajevna skupnost, pa so v zadnjih letih s skupnimi močmi zgradili nov gasilski dom na Koprivniku. Na tisoče prostovoljnih ur so vgradili vanj in samo predsednik društva je na primer opravil sam več kot tisoč ur. "Vsega tega seveda ne bi zmogli sami; kot je na primer asfaltiranje 4 kilometre dolgega odseka republiške ceste Koprivnik - Gorjuše. Naši volji, prispevkom in delu so priskočili na pomoč CKS, SIS za pospeševanje kmetijske proizvodnje, zemljiška skupnost, Gozdno gospodarstvo Bled, Območna vodna skupnost, Zavarovalna skupnost Triglav, Republj* skupnost za ceste... Povsod pa so nas podpi' tudi vsi odgovorni predstavniki skupščine or ne Radovljica." Toliko za utemeljitev našega prizna' ki ga bomo podelili jutri zvečer v gasilsN domu na Gorjušah. In naj bo tokrat raz« Janeza Korošca nekako tudi naša zaM vsem, ki so pomagali in spodbujali volj0 pripravljenost krajanov. Upamo, da bo trišnji večer tudi neke vrste spodbuda, I bosta takšno delo in razumevanje za potrt in želje ter uresničevanje še precej zahteV ciljev, nadaljevala. In kako bo jutri zvečer? Predvsem ob' bljamo, da ne bo dolgčas. Za "prelista*' časopisa v živo", za kar bomo poskrbeli v* narji Gorenjskega glasa, ki se bomo pogo' jali z domačini in gosti, pa si boste morali ' ti kar dve debeli uri časa. Zato bomo i*\ točno, ob 19. uri smo napovedali začetek. v mo, da si boste tudi vstopnice, ki so že od! dine tedna v prodaji v obeh trgovinah v kr' vni skupnosti, pravočasno preskrbeli. Pa' "časa si vzemite" dovolj, ko se boste podal' Novinarski večer. Ne le za program, tudi programu bo namreč veselo. Za to, da med govori, ko bomo na koncu podelili prizD' Gorenjskega glasa in potem žrebali še n»l de, ne bo dolgčas in da se boste tudi po prif( tvi lahko še nekaj časa "vrteli" bo skrbel, i' v polni zasedbi (osem članov), zadnje čase > popularni ansambel LIPA. Skratka, upam1 napovedati, da nad obiskom jutrišnje pri' rve, katere pokrovitelj je tudi tokrat Ljubi) ska banka - Gorenjska banka d. d. Kranj' boste razočarani. Tisti Koprivnikarji in G«1 | šci, ki pa vas jutri iz kakršnegakoli razlog' bo v dvorani gasilskega doma na Gorjušah. ste lahko o vsem, kar se bo dogajalo, pret> in pogledali v torkovem Gorenjskem glasu svidenje torej jutri (točno) ob sedmih zveČ* A. V Radovljiški čolnarji obetajo Turistom ne bo dolgčas Posavec, 23. maja - Spoznali smo jih med čiščenjem nabrežja Save minulo soboto. To je le ena od dejavnosti zaenkrat mladega in malega splavarsko čolnarskega društva Raftina iz Radovljice. Toda njegovi člani načrtujejo, kot je povedal predsednik društva Tine Pirnat, zanimiva doživetja zase in za goste iz turističnih krajev v radovljiški občini. Najprej velja pojasniti, odkod društveno ime Raftina. Raft se namreč v tujini imenuje gumijast splav oziroma čoln, s katerim se da na vodi marsikaj početi. In tako se je tudi v Radovljici nekaj ljubiteljev čolnarjenja, med najbolj navdušenimi sta bila prav Tine Pirnat in Boris Mi-helič, že lansko jesen odločilo za ustanovitev svojega splavarsko čolnarskega društva. Uradno so ga registrirali šele letos. »Res je, da smo mlado društvo,« razlaga njegov predsednik Pirnat, »pa tudi članov še nimamo prav veliko; zaenkrat nas je le 13, predvsem zaradi 700 dinarjev letne članarine, ki se zdi marsikomu previsoka. Toda, to je bilo nujno, če hočemo uresničiti ne tako majhne načrte. Začeli smo samo z enim starim, vojaškim čolnom, sedaj pa imamo že svoj, nov čoln za rafting. Razen tega smo se opremili z vesli, gumijastimi oblekami, varovalnimi jopiči in čeladami. Za vožnjo po mirni Savi vse to ni nujno potrebno, kdor pa hoče splavariti na divji Tari ali na drugih deročih vodah, pa mora biti primerno opremljen.« Prav spusti po rekah, od Soče in Kolpe do Tare, bodo glavna dejavnost članov društva Raftina. Seveda pa tega ne bodo počeli le za lastno razvedrilo, ampak bodo organizirali manj zahtevno splavarjenje tudi za goste, ki bi si tako želeli popestriti do-pustniške dni pri nas. Izkušeni Člani bodo za plačilo vozili predvsem turiste s Sobca in z Bleda po Savi. S tem bodo zbrali denar za nove čolne in drugo opremo. Morda bodo kdaj pozneje, če bodo dobili na razpolago primeren les, izdelali tudi kakšen lesen splav, s katerim bi bila vožnja za tujce še bolj atraktivna. Tudi v prihodnje bodo skrbeli za odstranjevanje odpadkov ob Savi, saj se zavedajo, da je čista reka dobra za vse nas. Razen tega si bodo prizadevali za pridobivanje novih članov in jih usposabljali za splavarjenje. S. Saje Izlet bodo ponovili Kranj - Za izlet, ki so ga v krajevni skupnosti Vodovodni stolp 12. maja organizirali na Sveto goro, v Šempeter, Števerjan in Gorico, je bilo tolikšno zanimanje, da ga bodo organizirali še enkrat in sicer v soboto, 6. junija. Cena bo 320 dinarjev, odhod pa prav tako kot pri prvem izletu ob 6.30 izpred osnovne šole Simona Jenka. Prijave že zbirajo v krajevni skupnosti, informacije pa lahko dobijo interesenti tudi po telefonu 26-245 (to je zdaj nova telefonska številka krajevne skupnosti Vodovodni stolp). Sicer pa junija v krajevni skupnosti pripravljajo tudi izlet v sosednjo Avstrijo. (až) 50-letnica orgel Cerklje - Meseca maja pred 50 leti je cerkev v Cerkljah pod Krvavcem dobila orgle, ki so po velikosti tretje v Sloveniji. Takrat jih je izdelal mojster Franc Jenko iz Šentvida kot opus 38. Dispozicijo pa je sestavil cerkljanski rojak dr. France Kimovec, ki je veljal za največjega poznavalca orgel v prvi polovici tega stoletja. Časopis Domoljub je ob blagoslovitvi orgel 1940 zapisal, da je v teh orglah s 45 registri nakopičene toliko lepote, da je tudi v veliko večjih ne najdeš. Na teh orglah bo imela jutri (v soboto) ob 20. uri koncert v počastitev "zlatega jubileja" priznana or-ganistka Angela Tomanič. 11 Ml PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM w\ Opozorilo in kritika Takšni smo. Vsi "prisegamo" na zdravo, čisto in rad' imeli urejeno okolje, vendar pa se pogosto izkaže, da gre H napihnjene besede. Ob novi cesti v Britofu so na poljih, % je tudi plinska postaja, zasipali večje jame, da bi pridobili datno zemljo za obdelavo. Vendar nekateri še vedno "ne M rejo iz kože" in na skrivaj vozijo tja smeti in odpadke, če bo šlo drugače, bo treba uresničiti opozorilo, da je odlagfll1' Kaznivo! (slika levo) - Desni posnetek pa je iz KS Br^ Smuk oziroma (še vedno!) zanemarjenega širšega prost0 pred pošto. Naša bralka F. G. nam je pred dnevi ogorč^j sporočila, da je bivanje v tem delu Kranja že nevzdržno:* nemarjen prostor, divje parkirišče, neurejen promet, p«*1* so le blage besede v primerjavi s sliko, s katero se vsak & srečujejo prebivalci v tem delu Kranja GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Zadnji dan v maju bo RK zbiral rabljena oblačila Z odvečnimi oblačili oblecimo druge Škofja Loka, 23. maja - Škofjeloški Rdeči križ organizira 31. maja od 17. do 19. ure akcijo zbiranja rabljenih (uporabnih) oblačil na devetnajstih zbirnih mestih v občini. Tudi med letom je v nekdanji osnovni šoli v Gabrku, kjer je skladišče rabljenih oblačil, dobrodošel vsak. Trenutno je v skladišču še precej izbire. Pri Rdečem križu obžalujejo, ker se ljudje s šibkejšim socialnim statusom premalo zatekajo po tovrstno pomoč. Skladišče v Gabrku, ki ga je uredila in zanj skrbi Majda Omerzelova, je sicer odprto ob sredah, vendar mora vsak, ki bi rad rabljena oblačila zase oziroma svojo družino, prej na Rdeči križ v Škofjo Loko, kjer dobi potrdilo za prevzem. Rabljena oblačila poberejo v glavnem domačini, izjemna je bila letošnja pošiljka oblačil v obči- Oblačila v 20 krajevnih skupnostih Kranj, maja - Na letošnjo zbiralno akcijo Rdečega križa, ki bo v četrtek med 17. in 19. uro, se je v kranjski občini odzvalo 20 krajevnih organizacij RK. Rabljena (vendar izključno uporabna) oblačila bodo zbirali na zbirnih mestih, o katerih bodo prebivalce obvestili s plakati. V Cerkljah pa so predvideli eno samo zbirno mesto za krajevne skupnosti Cerklje, Grad, Brnik in Poženik, in sicer pred Zadružnim domom. Darovalce vljudno prosijo, naj zavoje z uporabnimi, čistimi in zakrpanimi oblačili, prinašajo na omenjena mesta, saj Rdeči križ nima dovolj aktivistov, da bi pobirali zavoje izpred hišnih vrat. D. Ž. no Peč, od koder so se obrnili za pomoč, pri Rdečem križu pa se niso ozirali na politiko in so jim ustregli. Zanimivo je, pravijo pri Rdečem križu, da zelo malo oblačil oddajo ljudem prek občinskega Centra za socialno delo. Preden rabljena oblačila pridejo do novih lastnikov, je vanje vloženega toliko dela (oblačilo mora biti oprano, zlikano, celo, treba ga je prinesti na zbirno mesto, v skladišču sortirati), da je res škoda, da bi na leta ležala na policah. Oblačila, ki po več let ne gredo v "promet", iz skladišča izločijo. In kaj je moč dobiti v skladišču? Vse, od oblačile za dojenčke, večje otroke do moških srajc, ženskih kril, plaščev, puloverjev... Nekatera oblačila so sicer res že iz mode, zato pa za delo doma ravno tako primerna. Zbirna mesta za akcijo 31. maja od 17. do 19. ure: avla pred kino dvorano v Žireh, Selo pri Janezu Ravnikarju, gasilski dom Sovodenj, osnovna šola Trebija, kulturni dom Poljane, TVD Partizan Gorenja vas, trgovina Log, šola Gabrk, zadružni dom Hotavlje, kulturni dom Železniki, kino Cešnjica, osnovna šola Selca, šola Bukovica, šola Bukovščica, trgovina Zg. Luša, Puštalski giad, občina Škofja Loka, parkirišče Sp. trg, vrtec Novi svet, tržnica in reše- V Radovljici zbiranje oblačil šele jeseni Radovljica, maja -Konec tega meseca, natančneje 31. maja, bo Rdeči križ Slovenije pripravil tradicionalno akcijo zbiranja oblačil. O tem bomo natančneje obveščali tik pred akcijo, ko bomo za posamezne gorenjske kraje objavili tudi zbirna mesta, kamor naj ljudje oddajo zavitke. DV Radovljici pa 31. maja ne bodo zbirali oblačil, pač pa akcijo prenašajo v jesen, saj imajo hude težave s skladiščnim prostorom v stari begunjski šoli. Zato občane obveščajo, naj tokrat ne pripravljajo paketov in ne pričakujejo, da jih bodo aktivisti RK odpeljali, pač pa naj počakajo na jesen. Hkrati so nas iz te občinske organizacije tudi obvestili, da bodo poslej vsak prvi in tretji petek v mesecu dve dopoldanski uri namenili obiskovalcem, ki si želijo njihovih oblačil. Doslej je bilo namreč malo zanimanja zanje, pa ne zato, ker jih ljudje ne bi potrebovali, pač pa se jih veliko najbrž sramuje svoje revščine. D. Ž. valna postaja Kamnitnik, diskont Podlubnik, gasilski dom Groharjevo naselje, šola Trata, kulturni dom Sv. Duh in Reteče, trgovina Godešič. H. Jelovčan Škofjeločani lahko počitnikujejo tudi ceneje Priložnost za družine in upokojence Železniki, 22. maja • Škofjeloško počitniško društvo že vrsto let skrbi, da si počitnice ob morju lahko privoščijo tudi tisti z malo •nanj polnimi denarnicami. Tudi letos že sprejemajo prijave za oddih v počitniškem domu v Portorožu in bungalovih v Strunjanu. Po »ovem je pisarna Počitniškega društva v Železnikih, poleg prijav pri poverjenikih v podjetjih pa se lahko o možnostih letovanja pozanimate tudi po telefonu 66-981. V počitniškem domu, depandansi in lesenih hišicah v Portorožu imamo šestdeset ležišč, v udobnih počitniških °ungalovih v Strunjanu, ki bodo letos v uporabi četrto leto, Pa sto. Naši sovlagatelji so škofjeloška podjetja LTH, Gorenjska predilnica, Kmetijska Zadruga, ABC Loka, Tehnik in Sešir. Sovlagatelji pa so tudi Podjetja v Železnikih, Žireh in porenji vasi: Iskra, Alples, Niko, Tehtnica, Ratitovec, KUŽV, Alpina, Etiketa in Mer-cator Sora Žiri. Zaposleni v teh Podjetjih, ki so hkrati tudi člani počitniškega društva, imajo Prednosti pri uporabi počitniških kapacitet, pa tudi popuste pri penzionskih cenah. Občutek pa imam, da tisti, ki v podjetjih skrbijo za obveščanje delavcev o počitnikovanju, ne poskrbijo dosti, da bi vsi izvedeli za ponudbo in ugodne cene," je povedal Tone Sedej iz Počitniškega društva. Cene za člane počitniškega društva so v Portorožu v pred in po sezoni 150 dinarjev za odrasle in 100 za otroke, v sezoni pa 170 za odrasle in 120 za otroke. V Strunjanu stane polpenzion v pred in po sezoni 160 dinarjev za odrasle in 120 za otroke, v sezoni pa 190 za odrasle in 140 za otroke. Nekaj (vendar ne veliko) višje so cene za tiste, ki niso zaposleni v podjetjih, sovlagate- ljih. "Letos smo na željo naših članov uvedli nekakšen pol penzion, z obilnim zajtrkom in zgodnjo večerjo. Nekaj dvo in tro posteljnih sob imamo še prostih, le v Strunjanu je v glavni sezoni že zasedeno. Precej zanimanja za naše kapacitete je med upokojenci, ki jih vabimo v svoje članstvo. Sicer pa so naše kapacitete najbolj primerne za družine, saj je ena njihovih prednosti tudi bližina," pravi Tone Sedej. V. Stanovnik Vesti Praznik češenj V nedeljo, 3. junija, bodo kranjski upokojenci odšli na izlet v Dobrovo v Goriških brdih, kjer slavijo praznik češenj. Odpeljali se bodo ob 8. uri zjutraj izpred kina Center v Kranju, prijavijo pa se tako kot vselej na Tomšičevi 4 v ponedeljek, sredo ali petek dopoldne. Društvo upokojencev Žabnica pa izlet v Brda organizira za 4. junij, udeleženci pa bodo ob tej priložnosti obiskali tudi Gorico v Italiji. Prijavijo naj se najkasneje do 2. junija poverjeniku, ki jim je predhodno prinesel vabilo. Namesto cvetja na grob Dar v humanitarne namene Nova vas, 24. maja - Jože Kristan iz Nove vasi pri Radovljici se je °dločil, da poleg pogrebnih storitev organizira tudi humanitarne 'kcije ali namenska darila namesto cvetja na grob. Pogreb ni nič •nanj svečan, če je manj cvetja. Komu darovati? Jože Kristan iz Nove vasi pri Radovljici se je že pred časom odločil, da začne z obrtjo vseh Pogrebnih storitev, kot so prevozi pokojnikov in žar, nabava krst in raznih dodatkov, žarnih n.iŠ, sveč, ureditev dokumentarce (svojci pokojnika predložijo le osebno izkaznico in zdravstveno knjižico, vse ostalo opravi Jože Kristan), upepeli-*ev organizira v štiriindvajsetih Urah... Zdaj se je Jože Kristan tudi odločil za organizacijo humanitarne akcije, za namensko darilo namesto cvetja na grob. Ugotovil je, da veliko svojcev namesto cvetja in vencev želi denar podariti v humanitarne namene, vendar imajo pri tem nemalo težav, saj ne poznajo žiro računov ustanov. »Tisti, ki so verni,« pravi Jože Kristan, »običajno namenijo denar za izgradnjo cerkva na Slovenskem, medtem ko se ostali ne znajdejo in ne vedo, kako bi nakazali recimo jeseniški bolnišnici, Onkološkemu inštitutu, slepim, gluhonemim, paraplegikom. Vsak ima svoje želje, zato sem zbral obrazce in žiro račune vseh teh ustanov in po dogovoru s svojci pošljem tudi vse te obrazce. Doslej imam tudi že toliko izkušenj, da vem, da je, denimo, dvajset vencev na grobu preveč -veliko lepše je le nekaj ikeban in nekaj vencev ali šopkov in zato pogreb ni manj svečan. Vsi tisti, ki bodo namenili denar v dobrodelne namene, pa bodo moralno zadovoljni, saj bodo čutili, da so tako pomagali nekomu, ki je v stiski...« Jože Kristan ima posebno lepe vizitke, ki se postavijo ob pokojnika in na katerih piše, kdo je namenil denar za humanitarne namene. Denar pa Jože Kristan sam pošlje ustanovi, od katere darovalec potem dobi zahvalno pismo, tako da se vidi, da je bil dar res poslan tistemu, ki mu je bil namenjen. Vse informacije o organizaciji humanitarnih akcij in namenskih darilih namesto cvetja na grob posreduje vsak dan od 16. do 18. ure po telefonu 73-365. D. Sedej DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Pogodbo o zaposlitvi bodo morali podpisati vsi delavci VPRAŠANJE: Govori se, da bomo morali v kratkem vsi delavci in ne samo tisti, ki se nanovo zaposlujejo, podpisati pogodbo o delu. Ali nam bodo s to pogodbo lahko zmanjšane dosedanje pravice? ODGOVOR: Iz vprašanja je mogoče razbrati, da se nanaša na pogodbo o zaposlitvi in ne na pogodbo o delu. Pogodba o delu se namreč sklene le za opravljanje začasnih ali občasnih del in med strankama ne vzpostavlja delovnega razmerja, sklenitev oz. podpis posebne pogodbe o zaposlitvi pa je z novo zakonodajo dejansko določeno kot oblika sklenitve delovnega razmerja. Po novem torej ne bomo več podpisovali t. i. pristopnih izjav, ampak bomo s podjetjem podpisali pogodbo o zaposlitvi. Takšen način sklepanja delovnega razmerja, ki je bil doslej uveljavljen le v zasebnem sektorju, je rezultat dosledne izpeljave nove koncepcije delovnega razmerja. Delavec namreč delovnega razmerja ne sklepa več z drugimi delavci (asociativna koncepcija DR), ampak ga sklepa s podjetjem kot pravno osebo. To pa pomeni, da delovno razmerje ni več opredeljeno kot medsebojno razmerje med delavci, ampak kot dvostransko (pogodbeno) razmerje med dvema strankama (delavcem in podjetjem). Iz tega izhaja tudi celoten bodoči sistem avtonomnega urejanja pravic in obveznosti delavcev s kolektivnimi pogodbami (namesto dosedanjih SSA), ki smo jih doslej prav tako poznali samo v zasebnem sektorju. Tudi kolektivne pogodbe kot obvezno podlago za sklepanje individualnih pogodb o zaposlitvi bosta sklepali dve stranki in sicer delodajalci (podjetja oz. v njihovem imenu gospodarska zbornica) ter sindikat (zastopnik delavcev). Zakon res določa, da bodo zaradi opisane transformacije same narave delovnega razmerja morali individualne pogodbe o zaposlitvi na novo skleniti tudi vsi delavci, ki so že v delovnem razmerju. Zadnji rok je 1.7. 1991, posledica nepodpisa pa je prenehanje delovnega razmerja. S temi pogodbami bodo na podlagi kolektivnih pogodb (generalne, panožne, podjetniške) podrobneje urejene le tiste pravice in obveznosti delavcev, ki so specifične za vsako konkretno delovno mesto (plača, letni dopust, ipd.). Že pridobljene pravice delavcev pa z njimi načeloma ne bi smele biti zmanjšane ali spremenjene, razen kolikor drugačna ureditev teh pravic (npr. višina OD) ne izhaja iz nove zakonodaje in kolektivnih pogodb. Zakon celo izrecno določa, da se s pogodbo o zaposlitvi ne more npr. delovno razmerje za nedoločen čas prekvalificirati v delovno razmerje za določen čas ali spremeniti razporeditve na delovno mesto, na katerem je delavec delal ob uveljavitvi novega zakona. Seveda pa bo imel delavec tudi pravico pred podpisom zahtevati preverjanje skladnosti predloga te pogodbe z zakonom in kolektino pogodbo oz. splošnim aktom pred pristojnim sodiščem. Vodja pravne službe pri OS ZSSS Kranj Mato Gostiša POMISEL Za par otroških čevljev Tudi zadnja, prvomajska valorizacija preživnin je sprožila stare pomisleke. Zavezancem, ki so so po razvezi dolžni plačevati za svoje otroke, vsakokratno povečanje preživnin težko leže na dušo, medtem ko otroci (oziroma matere, ki jim ostane njihovo preživljanje) še vedno ostanejo prikrajšani. Valorizacijski količniki se namreč ravnajo po življenjskih stroških, kot vemo, pa ti rastejo hitreje od osebnih dohodkov, zato ni čudno, če so se očetom zdeli krivični. Tisoč dinarjev preživnine za otroka ta mesec res ni kdove kako velik denar, toda če ga mora odriniti oče od zajamčenega osebnega dohodka, je kajpada druga pesem. Šele z zadnjo valorizacijo (od lani se ta opravlja na vsaka dva meseca) so ubrali pri izračunu vmesno pot med življenjskimi stroški in osebnimi dohodki. Izračun preživnin in njihovo povečevanje najbrž nikoli ne bo takšno, da bi bili obe strani zadovoljni, čeprav bi morali pri izračunu v prvi vrsti misliti na otrokovo pravico, da tudi od drugega roditelja dobi svoj materialni delež za življenje. Kolikšne so preživnine, je težko oceniti. Nekateri bolje situirani očetje, ki imajo poleg materialnega blagostanja tudi pravšnji čut za dolžnost, otrokom namenjajo dostojno preživnino, spet druga skrajnost so simbolični zneski, ker so bile preživnine odmerjene bodisi davno tega bodisi jih je treba vsakič sproti iztožiti. Preživnine, kijih prejema največje število otrok, se po zadnji valorizaciji sučejo okoli tisočaka, s čimer sije mogoče kupiti par otroških čevljev in še nekaj drobnarij. Toda tem iz sredine preživninske lestvice se v primeri z otroki, ki so zaradi različnih okoliščin obsojeni na nizko preživnino, godi kar dobro. Na žalost v tem sistemu ne obstaja najnižja preživnina, kakor so z najnižjo pokojnino ali z minimalno plačo zavarovane kategorije najbolj ogroženih odraslih prebivalcev. Pa ne bi bilo napak, ko bi bila tudi ta pravica varovana z najnižjim zneskom' ^^^^^ D. Z. Žlebir Vesti Dva izleta Društvo upokojencev iz Kranja vabi še na dvoje zanimivih izletov. V četrtek, 7. junija, potujejo v Furlanijo Julijsko krajino, in sicer ob 6. uri izpred kina Center. Cena izleta je 220 dinarjev. Naslednji četrtek, 14. junija, pa pojdejo na Trsat, otok Krk in v Opatijo. Odhod je prav tako ob 6. uri zjutraj izpred kina Center. Prijave sprejemajo v društveni pisarni ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. Planinski izlet na Srednji vrh Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na planinski izlet na Srednji vrh, v osrčje Gozd Martuljka. Odhod je 7. junija, ob 8.10 z avtobusne postaje v Kranju, kjer se bodo zbrali ob 7.45. Oprema naj bo planinska. Izlet bosta vodili Metka Šparovec in Dragica Pirih. @®m®Sm©I^IGLAS 6. STRAN PODLISTEK, PISMA Petek, 25. maja 1990 AUTOCOMM€RC€ S - • TRGOVINA KRANJ, C JLA 14 g POSEBNA PONUDBA ^ GORSKA KOLESA » »Montelo« in »Shimano« 8 od 5.073,30 do 7.578,30din J del. čas: od 7.30 do 15.30, sobota od 8.00 do 12.00 PONOVNO NIZKI UDARCI V JAVNEM NASTOPANJU Pismo Staneta Pečarja oziroma »Sekretariata predsedstva OOZZB NOV Škofja Loka, »ki je bilo objavljeno v Gorenjskem glasu dne 22. aprila 1990, v rubriki »Prejeli smo« v celoti odklanjam. V njem je podan neob-jektiven in neresničen prikaz poteka letne konference Krajevne organizacije ZB NOV Stara Loka - Podlubnik, obenem pa deluje kot tipična oblika stalinistične partijske karakteristike za napadeno osebo, saj ne dovoljuje članu ZB razmišljanj in stališč izven ograje, ki jo določa »Sekretariat... Kar sem napisal 9. marca 1990 v Delu glede poteka omenjene borčevske konference marca 1987, lahko še enkrat potrdim. Takrat sem bil že tretje leto tajnik Krajevnega odbora ZZB Stara Loka - Podlubnik in sem redno pisal zapisnike odborovih sej. V dušo sem poznal sodelavce in dobro poznal utrip organizacije. Tudi o poteku omenjene letne konference sem zapisal zabeležko, ki mi je bila podlaga za moj odgovor Stanetu Pečarju. Stane Pečar presenečen vprašuje, zakaj je France Kavčič sploh reagiral na pisanje, ki mu ni bilo namenjeno. Res je, ni bilo namenjeno meni, temveč dr. Jožetu Pučniku. Zakaj sem se jaz potemtakem sploh oglasil? Zato, ker sem čutil v tem napadu nekaj zahrbtnega, nepoštenega, posebej, ker sem se hkrati spomnil na Pečarjev napad na Novo revijo marca 1987 na naši borčevski konferenci. Obu Pečurje-va napada imata nekaj skupnega. Pečar namreč napada nekaj kar sploh ne pozna. Ob napadu na Novo revijo 57 (Slovenski narodni program) vsebine sploh ni poznal, revije sploh ni bral, se pravi, daje vsebino in pisce člankov napadel kot zvesti član Partije po njenem nalogu! Tri leta pozneje pa isti Stane Pečar napade dr. Jožeta Pučnika, predsednika Demosa, ki ga tudi sploh ne pozna ne kot človeka, ne kot politika. Zopet zvesti član Partije Stane Pečar udari po njem, in brani partijsko državno vodstvo. Toda Stane Pečar ni edini v Sloveniji, ki je marca 1987 napadel Novo revijo 57 (Slovenski narodni program). Treba je sa- mo pogledati v Delo in druge dnevnike iz marca 1987, pa se vidi koliko organizacij Zveze borcev iz raznih krajev Slovenije ja napadlo Novo revijo 57. Več kot očitno je torej, da je Partija marca 1987 z vsemi topovi streljala na Novo revijo 57 (Slovenski narodni program) in pri tem do kraja izkoristila ravno borčevsko organizacijo. Tudi dr. Jožeta Pučnika v predvolilni kampanji ni napadel samo Stane Pečar iz Škofje Loke. Lahko smo brali take napade iz različnih krajev Slovenije, pod različnimi imeni. V Radovljici, Logatcu in Novi Gorici (in morda še kje) so take napade podpisale celo osebe, ki tam ne živijo, to smo lahko brali v Delu in Mladini. Sicer pa Zveza borcev ni bila le v teh primerih uporabljena kot partijska dekla. Najhujše napade je Partija prirejala preko Zveze borcev v letu 1972 in naprej, ko je politično uničevala takrat v Sloveniji najbolj popularnega člana Partije, se pravi lastnega človeka. Staneta Kavčiča in slovenske liberalce. Partija je takrat operirala z lažmi o sestanku Kavčič - Žebot in še z drugimi umazanijami. Po dolgih letih je te laži odkrila »Cestna afera« (knjiga Igorja Omerze). Nikjer se nisem spuščal v oceno Staneta Pečarja kot operativnega delavca v Zvezi borcev. Niti na misel mi ne bi prišlo, da bi ga kot operativnega delavca v Zvezi borcev ali kot člana Partije zaradi njegovega mišljenja javno napadel. Če sva bila kdaj o čem različnih mišljenj, sva si to povedala, pa je šlo naprej. Toda, če misli Stane Pečar postati večni napadalec v javnem življenju, je prav, da ga kot takega spoznamo. Končno ima pravico do svojega mišljenja in javnega nastopanja. V težo in pomembnost podpore s strani borcev, na katero se sklicuje Stane Pečar, se nimam namena spuščati. Vem samo to, da je lahko postal predsednik občinskega odbora Zveze borcev v Škofji Loki, od njene ustanovitve dalje, le tisti, ki ga je določila Partija. Verjetno je tako tudi v drugih slovenskih občinah. Da je Zveza borcev kot organizacija predvsem partijska transmisija, je pokazala tudi letošnja predvolilna kampanja. Kjer koli je le mogla, je Partija l porabila borce v predvolilni kampanji, tako je n.pr. Stane Pečar izkoristil svojo avtoriteto predsednika občinskega odbora Zveze borcev Škofja Loka - Pod- lubnik marca 1990 navajal borcem oziroma članom Zveze borcev imena kandidatov na listi KPS-SDP in SZ, ki naj jih volijo. Verjetno je bilo tudi drugod po Sloveniji tako. Postavlja se vprašanje koliko čase bo še 10 odstotkov partijcev komandiralo 90 odstotkom članov v Zvezi borcev oziroma koliko časa bo Zveza borcev osnovni temelj in gradbeni material za komunistično partijo na Slovenskem. Naj se dotaknem še piščevega odstavka, ki se glasi: »Zakaj pisec (kot prvoborec) ne reagira na številne posplošene obtožbe na NOB in Zvezo komunistov, na kar je še do nedavnega prisegal?« Najprej glede mojega članstva v Partiji. Vključno s članstvom v SKOJ—u od leta 1941 je moj partijski staž 40 let do leta 1981. Imel sem priložnost Partijo spoznati od znotraj. V tem dolgem času sem spoznal in prijateljeval s sijajnimi tovariši, borci, komunisti, ki so verovali v komunistične ideale. Med vojno jih je veliko žrtvovalo življenja, po vojni so padali drugače. Spoznal sem pa v povojni dobi mnoge člane Partije, dobre in slabe, pokončne in klečeplazce, poštenjake in kriminalce, odkritosrčne in hinavce. Iz Partije sem izstopil, ko sem po več kot dvajsetletnem delu v gospodarstvu spoznal mnoge usodne napake leninizma, stalinizma, tito-izma in kardelizma. Brez moči in možnega vpliva sem spremljal spopad življenja in dogem. Predvsem pa me je bolelo partijsko nasilje nad akumulacijo slovenskega gospodarstva. Zato, da je lahko ostala Partija na oblasti, je moralo slovensko gospodarstvo mesečno odvajati težke denarje v federacijo in v nenasitno žrelo takozvanih nerazvitih republik. Po drugi strani pa je Partija vodila politiko počasnega spreminjanja Slovenije v »slove-nački deo Jugoslavije«. Desetletja je potekal planirani uvoz delovne sile iz juga in tudi zato so pozidavane njive za nove tovarne in stanovanjska naselja. Na katere posplošene napade na NOB naj reagiram. Stane Pečar ne pove. Če bo konkretno vprašanje, bo konkreten odgovor. Še o moji domnevni dvojni morali. Živiva še dva od 12 Škofjeločanov, ki smo decembra 1941 ob vstopu v Cankarjev bataljon polagali partizansko prisego. Besedilo te prisege je omenjalo, da smo prostovoljno vstopili v slovensko osvobodilno vojsko in da smo za dosego tega cilja pripravljeni darovati življenja. V letu 1989 pa sem podpisal Majniško deklaracijo, ki v svojih treh točkah vsebuje v bistvu isti program, za katerega sem prisegel leta 1941. Ali je za Staneta Pečarja in Sekretariat predsedstva OO ZZB NOV Škofja Loka to dvojna morala ? Kako pa je z moralo Partije Stane Pečar? Leta 1972 so bili v Sloveniji in Jugoslaviji največji sovražniki Partije liberalci, po katerih so Tito, Kardelj ter za njima ves partijski aparat organizirali vsesplošno hajko. Po takrat veljavnih zakonih izvoljeni predsedniki in drugi funkcionarji, označeni za liberalce, po vseh republikah, so bili po diktatu Partije čez noč brez funkcije. Leta 1989 ista Partije svojo mladinsko organizacijo preimenovala v liberalno stranko in jim kupi še metuljčke, da bi bili »bolj ta pravi«.Kakšna morala je to? V pripravah na volitve 1990 se Partija preimenuje s Stranko demokratične prenove in potem ko temeljito preštudira svojo volilno strategijo in taktiko, preko Smoletove ŠZDL po milimetrih spušča v politično areno slovensko alternativo. Partija sedaj hiti s študijem Nove revije 57 in Slovenskega narodnega programa ter še sproti ščipa od alternative vse nove in sveže sodobne projekte in zamisli. Tako pride Partija do volilne revije »Evropa zdaj«, hitro se preobleče iz rdeče v plavo in rumeno barvo, opusti tradicionalno partijsko rdečo zastavo, okrvavljeno v sedemdesetih letih bojev s krvjo milijonov padlih komunistov. Saj, mrtvi za to ne bodo vedeli, važne so volitve in boj za oblast. France Kavčič Škofja Loka ALI RES ŽIVIM V BUTALAH?! Najprej čestitke vsem novoizvoljenim voditeljem občinske skupščine Kranj. Upam, da se je s tem začelo v Kranju, obdobje na koncu katerega bomo volilci lahko rekli, da naša izbira ni bila slaba. Meni je pri tem jasno, da rezultatov ne bo mogoče doseči, če se vsak posebej in vsi skupaj, ne glede na strankarsko pripadnost, ne bomo potrudili po svojih najboljših močeh in znanju. To pa seveda ne pomeni biti tiho, ko se s stališči posameznika, skupine ali stranke ne strinjaš. Kritika v strankarskem sistemu je zdrava reč. Več kot je je, bolj je sistem zdrav. Seveda pa pod udar kritike padejo tudi izjave in ne samo dejanja, pri čemer ima beseda to lastnost, da je ne moreš vzeti več nazaj, ko je enkrat izgovorjena. Besede imajo tudi različno težo in sicer premosorazmerno teži funkcije, ki jo nekdo opravlja. Ker pa strele treskajo v vrhove, ne morem mimo izjav novoizbra-nega predsednika skupščine Vi-tomirja Grosa, kot jih je zapisal v Gorenjski glas v izjavi z dne 18. 5. 1990. Kot je razvidno iz njegovih izjav, se je Vitomir Gros prisiljen ukvarjati s politiko, ker so razmere v državi nenormalne. V normalni državi se ne bi ukvarjal s politiko, ampak bi kot lastnik vodil firmo s tristo do petsto zaposlenimi. Tako pa ima zaposleno le ženo. Iz tega izhaja, da mu je sicer politika v principu zoprna, vendar se bo kot vsak odrešitelj žrtvoval zaradi splošnega blagra. Vsako delo, ki ga človek opravlja z odporom in brez volje, rodi slabe rezultate, tako v obrti in politiki. Želeti bi torej bilo, da bi Vitomir Gros z veseljem vodil firmo s petstotimi ljudmi, kot pa da bo z nejevoljo predsedoval skupščini občine, ki šteje 70.000 ljudi. Če pa že zvrača krivdo, da ne vodi prej omenjene firme, pač pa le svojo ženo, izključno le na sedanji sistem, pa naj se ozre okoli sebe in šele potem razmišlja o izključni krivdi sistema. Podjetniki Ledinek, Lisjak, v Kranju pa Šenk, Podjed. Ovsenik, Arvaj, Ambrož iz Lahovč, Rendulič iz Dupelj, Romih iz Tržiča, Čufar Andrej iz Radovljice in še bi jih lahko našteli, dokazujejo, da se je dalo tudi že v sedanjem sistemu, seveda ne samo s trdim delom, pač pa predvsem s sposobnostjo in razvito podjetniško žilico doseči precej več, kot Vitomir Gros misli, da se je dalo. Torej, če nekdo z obrtjo ni uspel, pač ni krivda le v sistemu, ampak tudi v posamezniku, ali pa predvsem v njem. Ker pač predsednik izhaja predvsem od sebe, ne od dejstev, pa je logična tudi njegova nadaljnja izjava, da je Kranj gospodarsko uničen in da je v Kranju za razliko od ostalih občin, gospodarska politika še posebej zavožena. Če misli s tako negati-vistično filozofijo do vsega dose-daj doseženega Vitomir Gros mobilizirati ljudi, potem je v hudi zmoti. Izhodišče, da dosedaj v Kranju ni bilo ničesar storjene- ga, ter da bo glede na učinkovitost gospodarstva potrebno vse začeti znova, pač ni pravo, saj odbija vse tiste, ki stvar upravičeno vidijo drugače in ne mislijo začeti vsega znova. Mislim, da večina ljudi vidi tudi dobre plati dosedanjega razvoja in se je zato pripravljena angažirati tudi vnaprej. Kakršnokoli nepriznavanje dosedanjih napak pa je seveda le ovira takšnemu angažiranju. Drugo področje, na katerem predsednik očitno ni doma, po ga ne moti, da stvari ne bi ocenjeval, pa je zakonodaja. To dokazuje v dveh stolpcih teksta, troje stališč: a) »Poskušali bomo vplivati tudi na zakonodajo v tem smislu, da iz zakonov spustimo razne neumnosti.« b) »Obljubljam odpravo najbolj banalnih stvari iz preteklosti, ki jih je nova zakonodaja sicer že več ali manj počistila.« c) »Zakonodaja je zaenkrat še takšna, ne bomo je spreminjali, če bi to delali, bi bili sa-mopašni.« Mislim, da komentar ni potreben, le skromen nasvet predsedniku. Ni pogoj za delovno mesto predsednika, da se mora spoznati na vsa področja, zato je pametneje, da govori le o stvareh, ki jih obvlada. Za konec pa še to. Ni res, da nobena stranka Demosa ni veliko obljubljala oz. da je obljubljala le trdo delo in red. Vse stranke so veliko obljubljale. Demosove stranke skupaj, celo za samostojno izdajo Gorenjskega glasa. Vprašanje pa je, koliko so Demosove stranke pri tem resno mislile, če hočejo obljube seda) zreducirati le na trdno delo m red? To se da razumeti tudi takole. Vi volilci se držite reda i trdo delajte, za vse ostalo pa bomo poskrbeli mi, v vodstvu Demosa. In zakaj takšen naslov? Glede na nastopne izjave novega predsednika, za katerega sem prepri' čan, da z njimi misli resno, m pač tako počutim. Stane BoštjanČi* MIHA NAGLIC KAR ČLOVEK NE ZMORE, BOG POMORE Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende Drugo svetovno vojno - žal ne moreva mimo nje - ste dočakali kot dekan v Ribnici na Dolenjskem. Po vojni so Vas obtoževali sodelovanja z okupatorjem in z belo gardo. Kaj porečete danes na vse to? Vse tQ je inscenirana laž! če bi bilo kaj na tem, bi z mano opravili že med vojno, saj sem stanoval izven bloka in bi me lahko fentali kadarkoli. So dobro vedeli, kaj vse sem tvegal in dosegel zanje! Res pa je, da v enem primeru ali dveh nisem mogel doseti tega, za kar so dotične osebe prosile. Nisem jim mogel zagovarjati, ker so jih dobili »in flagranti«. In potem so mene okrivili za vse. Sicer pa se mi je v Ribnici godilo vse mogoče. Ko sem prišel dol, so bili pogosti ofri za ta ali oni namen. Zanimivo pa je bilo pri tem nekaj, kar me je kot Gorenjca motilo: žensk je bilo pri ofru veliko, od moških pa kvečjemu kakšnih deset. »Kako to, da moški ne gredo k ofru,« sem spraševal ključarje. »Vejste, tu je pa taku, če grejm iz sejdeža ven, pa en drujg zasejde,« se je glasil odgovor. O, tu se pa da pomagati, sem si mislil. Šel sem k pasar-ju Zmucu v Ljubljano in naročil par velikih kromiranih krožnikov. Eno nedeljo pred ofrom sem nato oznanil, da bodo lahko med njim ostali kar na svojih sedežih »in vem, da boste radi odrajtali svoj dar«. In res je. Par stasitih fantov se je korajžno sprehajalo s temi krožniki od klopi do klopi. Vsak je nekaj dal, malo ni upal, veliko pa tudi ne. »Al tu je pa bul, da se gre okul,« so ugotavljali. Poslej so torej darovali v večjem številu. Z Ribničani je bilo treba ravnati »kujnštno«, sicer bi te okoli prinesli, da bi bilo joj. Ti ljudje so bistri, dobri po srcu in pošteni. Ko so mi po angleškem bombardiranju pomagali evakuirati župnišče, seje veliko rešilo in nič ni bilo ukradenega. Pošteni so, a v vsakdanjem življenju te »nadmudrijo«. Mene se po prigodi z ofrom v tem oziru niso več lotevali. Med njimi sem bil s srcem. A kaj, ko je ta vojska vse demoralizirala! Nekaj slabih ljudi, ki se v takih razmerah »izkažejo«, pa je povsod. Med vojno je bilo v Ribnici grozno. Italijani so bili prave mrhe. Nemci, ki so prišli za njimi, so bili bolj dostojni. Posebno ženske niso bile nikoli varne pred njimi; kadar so delale na polju in so se prikazali Italijani, so morale bežati. Spomladi leta 1943, preden jih je pobralo, so hoteli v Ribnici napraviti javno hišo za nekaj tisoč vojakov. V ta namen so popisali najlepša in najbolj znana zdrava slovenska dekleta. Dr. Oražem, domači zdravnik, jih je prepričeval, naj tega ne storijo. Obupan je prišel k meni in mi povedal, da njega ne poslušajo, njihovi vojaški zdravniki pa si nič ne upajo. Prosil me je, naj poskusim še jaz. Tako se drugi dan, vpričo svojih dveh kaplanov in vojakov, lotim njihovega kurata, tistega, ki je stanoval v žup-nišču. »Je res, kar nameravate?« - »E vero, e vero, kaj pa jaz morem, v Italiji je javna hiša v vsakem malo večjem kraju...« - »Pa Vi kot duhovnik verujete v božjo milost,« sem spraševal naprej. »Ma čredo, čredo...« - »Dobro, potem pa povejte svojim čredam, da to ne gre, v takem kraju pa še posebej ne!« Versko stanje med Italijani je bilo zelo slabo. Veliko jih je bilo starih čez trideset let, pa še pri birmi niso bili. Leta 1941, ko je prišel škof Rozman, jih je birmal čez 40. Njihov poveljnik se je bahal: »Io sono catolicissimo. Jaz sem najbolj katoliški. Ho gia avuto la prima comunione, ma la prima cresima no ancora. Pri prvem obhajilu sem že bil, pri birmi pa še ne.« Nekoč me pobara: »Kako to, da vaši ljudje tako malo dajo v pušico? Pa samo nekateri dajo!« Odvrnil sem, da dajo enkrat eni, drugič drugi večji znesek. »Od mojih pa vsak da,« seje pohvalil. »Toda, če bi prešteli naše in vaše darove, bi bila tehtnica na naši strani.« Na- kar sem jih enkrat prav posebej opazoval pri vojaški maši. Ko je to videl, je poveljnik prinesel bankovec za deset lir in ga ostentfl' tivno položil na krožnik. In zdaj nazaj k pogovoru s kuratom glede javne hiše. Reke' sem mu: »Ce je vse to res in pravite, da je, potem povejte generfl; lu sledeče: Če se to zgodi, potem ne boste smeli v nobeni cerk^ opravljati bogoslužja za svoje vojake. In če boste hoteli v cerke^ boste šli samo preko mojega trupla. To je prvo. Drugo. Čudi"1 se, da Italijani v teh časih, ko se vse podira, nimate drugega del^ kot ustanavljati javne hiše!« Mojo izjavo je res prenesel. Naslednjega dne se srečava w ga vprašam, kako je bilo. »Ma la Sua Eccellenza il generale ef* molto mortificato. General je bil zelo užaljen in osramočen, p0' tem pa je rekel »ne« in vso zadevo likvidiral.« Verjetno je uvidel, da bi bil tudi odpor ljudi velik, ko je bi pri meni tak. Dekleta namreč še niso vedela, za kaj so izbrana če bi jih začeli odvažati, potem sam Bog ve, kako je bilo? Hudo je bilo z Italijani, križ je bil tudi s partizani. Ti so ka naprej izzivali tam, kjer res ni bilo treba. Italijani so se nato zfl3' šali nad nedolžnimi ljudmi, nad ženskami in otroci, moške pa s" pošiljali na Rab. Te sem skušal reševati in se v prošnjah za reŠe' vanje interniranih žrtev moral poslužiti splošne formule, da 5 bodo, vrnivši se domov, pridružili borcem zoper komunizem. T^' vedal sem se, kaj utegne to pomeniti zame, če najdejo v arhivih 1 prošnje. Toda šlo je za rešitev družin. Videl sem, da se tudi pa*?1 zani poslužujejo najrazličnejših trikov in tako marsikaj dosežej^ O mojih prizadevanjih za reševanje interniranih so že tedaj vfifl li vse, saj so imeli izredno dobre obveščevalne zveze pri Italir nih. Posredoval sem za rešitev nedolžnih ljudi in rešil na stotih mladih mož in družinskih očetov. Ko so se vračali, se je skoraj vsak oglasil in se zahvalil. Govoril sem jim: »Zdaj si doma. B° . vesel in Boga zahvali. Odpočij si in okrepčaj, jej počasi (dva m se tako najedla, da sta od tega umrla), vsak dan malo več. Ko deš k sebi, ostani doma in delaj za blagor družine. Potem boflj, že kako.« Nobenemu od teh pa nisem rekel, naj gre k beloga^' stom. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Petindvajset let šolskega glasila Matijev rod IDEJA KOT ŠOLSKI PROJEKT Preddvor - Ideja, ki otroke spodbudi k razmišljanju, literarnemu ustvarjanju, kjer se družita resnični in namišljeni svet, je bila vedno vredna posnemanja. Kako to narediti malce drugače, pa vendar za vse razumljivo in dostopno, so si zamislili učenci šole Matija Valjavec ob najnovejši številki šolskega glasila s smešnim naslovom Klobasa Ho in vse skupaj predstavili na zanimivem glasbeno literarnem večeru, kjer - verjeli ali ne - ni manjkalo tudi pravih klobas. Morda bi si kdo predstavljal, da je šolsko glasilo sila enostavna stvar: učenci prinesejo spise, ki jih je učitelj ocenil kot primerne - in vse skupaj se objavi v šolskem glasilu. No, morda kje res tako tudi nastaja Šolsko glasilo; toda Matijev rod - glasilo učencev Osnovne Šole Matija valjavec v Preddvoru - pa prav gotovo ne na tak način. Niti zdaj, zadnjih pet let, ko nastaja pod mentorstvom Francke Žumer, niti ni bil tak pred petnajstimi leti, ko gaje do zavidljive ravni privedla Berta Golob. Takrat je bilo prav to šolsko glasilo med najboljšimi republiškimi šolskimi glasili, vsaj tako dobro kot na osnovni šoli v Cerkljah, s katero sta šoli izmenično enkrat ena, drugič druga osvajali republiška priznanja. Tudi zadnja leta ni nič drugače: predlani je bil Matijev rod najboljše glasilo na izbrano temo, pred dvema letoma pa so priznanje prejeli za celotno glasilo. Vsi ti naslovi seveda povedo, da šolsko glasilo na šoli Matije Valjavca ne nastaja kar tako z levo roko, pač pa se zanj resnično potrudijo. Miha Mohor, slavist s kranjske gimnazije, je pred kratkim pripravil historiat slovenskih šolskih glasil (objavljen bo v Mentorju), kjer ugotavlja zavidljivo raven prav za preddvorsko šolsko glasilo. Hvala prav gotovo ni nastala kar tako, saj je ocenjevalec pregledal na stotine šolskih glasil slovenskih osnovnih šol. Prav za svoj mali jubilej - pe-tindvajsetletnico izhajanja - so na Osnovni šoli Matija Valjavec pripravili šolsko glasilo -Vendar znova malce drugačnega. "Zamislili smo si ga kot skupinsko delo v novinarskem krožku," je povedala mentorica Francka Zumer," vendar pa je nastajalo širše, k sodelovanju smo povabili vse učence, tudi učitelje in še nekdanje učence. tega, kar je, če jih ne bi družila ista ideja. Sploh pa jim kaj takega ne gre ravno težko od rok, namreč pisanje. Vsi skupaj smo razmišljali na isto temo: učencem sem predstavila tri zgodbe, v katerih nastopa klobasa Ho, počlovečeno bitje, ki se zna obnašati tako kot šolarji. Nastalo je na kupe veselih domišljijskih zgodbic, učenci so na to temo pisali domače naloge, pa spise za krožke. Večina je uživala, ko je lahko pustila svoji domišljiji prosto pot. Najbolj zanimive in vesele zgodbe smo izbrali za objavo v šolskem glasilu. Vse sicer ni potekalo tako enostavno: dali smo si mnogo opraviti z izborom besedil, pa z naslovnico, z likovno opremo, skratka vse skupaj je nastajalo kar celo šolsko leto. Učenci so bili zadovoljni, ker seje vabilu, naj se jim pridruži s prispevkom, odzvala Anica Tanko, slavistka na naši šoli, lahko pa bi se še kdo od učiteljev." Nastalo je pravo literarno glasilo, v katerega pa niso pisali le izbranci, namreč učenci najbolj vešči pisanja spisov, pač pa so dali prostora tudi najmlajšim kolegom. Vsi skupaj so tekmovali le zgolj sami s seboj, vsi skupaj pa so ustvarili projekt, ki bi mu že lahko rekli literatura, ne glede da je v primeri s knjigo izšel kot šolsko glasilo. Na ta način je dal sodelujočim občutek, da so ustvarjali nekaj, kar najbrž ne bi dalo QOO<3*MMMMMMM>QOO€>GOC Rojen 4. julija (Born of the 4th of July) Glavna vloga: Tom Cruise; scenarij: Ron Kovic in O. Stone; režija: Oliver Stone Komaj nekaj mesecev po Podelitvi Oscarjev prihaja tudi v naše kinematografe eden od favoritov ameriške lanskoletne filmske produkcije. Nominiran 2a več, nagrajen pa z enim Os-carjem, se Rojen 4. julija spet loteva ameriške travme — Vietnama. Če se je Oliver Stone pri Flatoonu lotil te teme najbolj Neposredno in iz lastnih izkušenj, postavljajoč dogajanje v goltajoči vrtinec vojaškega °kolja, pomeni Rojen 4. julija nekakšno logično nadaljevanje usode enega od mnogih junakov vietnamske vojne. Pohabljen in pozabljen, odpisan in Usmiljenja vreden, mora nepriznani junak novega časa na in-validskem vozičku in z vso be-^.o, ki sodi zraven, začeti novo življenje. Mickev Rourke iz ^niajevega leta je svojo pošev-Nooke sovražnike neusmiljeno rešetal še dolgo po Vietnamu, Vendar je imel veliko prednost ^ lahko je hodil s svojimi no-§arni. Ron Kovic ima le inva-'dski voziček, to pa mu onemogoča pobeg v žanr. Torej se mora lotiti svoje moralne in fizične identitete mnogo bolj radikalno. Začeti znova od otroštva, zagristi se v lastno freu-dovsko moro, počistiti z materjo, početi najodvratnejše stvari, da bi imel vsaj možnost zaživeti svobodno življenje. Možnost seveda še ne pomeni uspeha in iztrgan iz družinskega okolja se Ron potika naokoli iščoč smisel, spoštovanje, ljubezen in svobodo. Ronova usoda tako vsebuje presek ameriških »velikih tem« od 60. do 70. let: kon-zervativizem, patriotizem, Vietnam, šok, osveščanje, hipi-kul-tura, glasba, seksualna revolucija, protirežimske demonstracije... V osemdesetih se pa vse to tako ali drugače sprevrže v biznis. Produkt uspešnega biznisa je tudi film Rojen 4. julija. Za nekatere patetičen, za druge pretresljiv. Oscar za režijo Oli-verju Stoneu pa dokazuje dve stvari: da priznanja za minulo delo vedno prihajajo prepozno in da možakar neomajno verjame v tisto, o čemer nam govori. Z. S. Okoli tematskih šolskih glasil so se na šoli Matija Valjavec trudili že prej: izdali so na primer šolsko glasilo na temo ugank, turizma, domačega kraja, pisali so spise v slogu Matije Valjavca in podobno. Kot je povedala mentorica Francka Žagar, so učenci tako zagreti za spise, da vsak teden pošlje najrazličnejšim časopi- široki paleti časopisov in revij, ki izhajajo pri nas. Razumljivo, da vseh ne berejo, veliko pa je že, da jih poznajo. Ob takšni delavnosti učencev, bi si mislili, da najmanj vsak mesece lahko izdajo šolsko glasilo. Pa žal ni tako: Klobasa Ho je v tem šolskem letu edini izid. Res pa so vzporedno pripravljali tudi redno številko glasila, ki bo izšla v kratkem. Razlog, da izide šolsko glasilo tako poredko, je dokaj preprost - za to na šolah ni več denarja. Izdatek deset tisoč din za naklado okoli 400 izvodov glasila je namreč številka, ki že presega šolske zmožnosti. Pa je škoda, da je tako: med strani šolskega glasila je namreč ujetih toliko iskric mlade ustvar- som in revijam celo vrsto pisnih izdelkov. Njihovi spisi se pojavljajo vTV- 15, v Dnevniku, Gorenjskem glasu, v revijah, kot so Ciciban, Pil, pišejo spise za različne natečaje. Zdi se, da je to tudi način, kako se že otroci lahko razgledajo po jalnosti, da je pravzaprav velika škoda, če otrokom ni omogočeno govoriti in pisati malce izven šolskega učnega načrta; kajti vse skupaj sestavlja šolo in zanimivejši, boljši način ubiranja poti proti svetu odraslih. Lea Mencinger ILUZIJA BESED Ljubljana - V spodnjih prostorih Moderne galerije so odprli razstavo fotografij Iluzija besed, skupni projekt Barbare Jakše in Staneta Jeršiča, mladih slovenskih fotografov, ki sta ob razstavi izdala tudi knjigo. "So prostori, so telesa, ki jih poseljujejo," je zapisal v spremni besedi k razstavi dr. Jure Mikuž. rostori so fantastični, metafizični, telesa so z one strani zavednega, so naše sanje, naša do- mišljija. Sta dva fotografa, Barbara Jakše, Stane Jeršič, ki skušata vizualizirati iluzijo, upodobiti tisto, kar si želimo in česar se hkrati bojimo. Naše skrite želje, ki so obenem strahovi, ki so radost in bolečina, ki so užitek in trpljenje. Če je za besedo iluzija, podoba, pa to še ne pomeni, da je za vsako podobo, ki je seveda iluzija tudi beseda. Podobo, iluzijo lahko pokaže samo umetnik, če o njej spregovori z besedami, lastnimi slikarstvu, fotografiji, filmu. Te besede pričarajo iluzijo, iluzija pa očara pogled in začara gledalca." Razstava bo na ogled do 1. junija. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja fotografije Herman PivL V galerijskih prostorih Mestne hiše je na ogled razstava ljudske plastike na Gorenjskem iz zbirk Gorenjskega muzeja. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Narava v očeh otroka, razstava izdelkov predšolskih otrok. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol. VRBA - Prešernova hiša je spet odprta vsak dan od 8. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan od 9.30 do 16. ure, ob sobotah je zaprta. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo grafik enajstih mladih kitajskih grafikov. O razvoju kitajske grafike bo govoril Mitja Saje. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava tapiserij Silve Horvat. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava fotografij članov Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. V Osnovni šoli Cvetka Golarja je na ogled razstava del slikarja Berčiča - Berka. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Skupinam je na voljo tudi učna delavnica v okroglem stolpu. HOTAVLJE - Danes v petek, ob 18. uri bodo v gostišču Lipan na Hotavljah odprli slikarsko razstavo Janeza Justina. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikar Miran Prodnik. GLEDALIŠČE NA PROSTEM" Doslovce - Gledališče Tone Čufar z Jesenic bo tudi v letošnji sezoni nastopilo v Doslovčah pred Finžgarjevo rojstno hišo. Jutri, v soboto, ob 20.30 bodo na prostem zaigrali komedijo Carla Goldonija Ribiške zdrahe. Če bo vreme slabo, bo predstava prestavljena na kasnejši datum. KONCERT ZPZ LUBNIK Škofja Loka - V cerkvi sv. Jurija v Stari Loki bo danes, v petek, ob 20. uri koncert združenega pevskega zbora Lubnik. Z zborom Lubnik sodelujejo na koncertu še člani pevskih zborov Davorin Jenko iz Cerkelj, Zvon iz Mengša, Logaški oktet in Oktet bratov Pirnat. Na programu so skladbe iz zakladnice cerkvene glasbe. Združenemu zboru bo dirigiral Tomaž Tozon, organist bo prof. Hubert Bergant. Vstopnice so na voljo uro pred koncertom v Stari Loki. Predstavljamo vam: igralka Tatjana Košir Tatjana Koširjeva pred tisočo predstavo Na minulem srečanju amaterskih gledaliških skupin v Postojni je dolgoletna igralka amaterskega gledališča Tone Čufar Tatjana Koširjeva prejela visoko priznanje gledaliških skupin za življenjsko delo. Tatjana Košir, ki je na odrskih deskah jeseniškega gledališča že 35 let in ki bo jeseni nastopila že v tisoči predstavi, ima že vrsto uglednih gledaliških priznanj: Prešernovo nagrado, Sever-jevo nagrado, več jubilejnih nagrad, značk in plaket. »Vedno mi je bilo najbolj všeč, če je bilo s predstavo zadovoljno jeseniško občinstvo, kajti prepričana sem, da je precej zahtevno in da nagradi dobro in graja slabo,« pravi Tatjana. »Res pa je tudi, da je bilo v jeseniškem gledališču vedno veselje delati, saj je vedno skrbelo za dober repertoar. Zato se občinstvo ni teatru nikoli izneverilo, saj imamo na Jesenicah vedno polno dvorano, česar smo vsi igralci zelo veseli. Nastopala sem v različnih vlogah, tako dramah kot komedijah. Tako pa je naneslo, da so me nekako raje videli v komedijah in sem v njih dobila več vlog. Bil pa mi je vsak nastop drag, tako Ofelije v Hamletu kot Micke v Matičku. Vsaka vloga ti nekaj lepega da, nikoli ti ni dolgčas; amatersko igranje mi je bilo tako konjiček kot resno delo. Zmeraj imam tudi tremo in mislim, da je malo moraš imeti, da se dobro začne in še bolje konča. V teh letih je bilo seveda veliko komičnih scen, ki jih občinstvo ni opazilo, mi igralci pa se jih vedno s smehom spominjamo. Spominjam se, kako mi je na hlačnem kostimu počila elastika in kako sem za zaveso reševala nerodno situacijo. Pa dvakrat sem si na odru zvila gleženj, a čeprav ob hudih bolečinah vztrajala do konca.« Po Tatjaninih stopinjah sta šla tudi sin in hčerka; Klemen je že dvajset let v gledališču, zdaj pa imenitno igra tudi že vnu-čka. Tatjana pravi, da je najbolj vesela tega, da na jeseniški oder prihaja veliko mladih igralcev in da jeseniško občinstvo še vedno rado spremlja vse predstave domačega teatra. D. Sedej POČASTITEV SKLADATELJA _WQLFA_ Slovenj Gradec - Po skoraj petih desetletjih, ko je bil v svetu izjemno cenjeni umetnik potisnjen povsem na rob slovenskega kulturnega spomina, skuša vrsta prireditev po Sloveniji ponovno osvetliti delo in življenje skladatelja, katerega družinske korenine so po najnovejših dogajanjih nesporno slovenske. Osrednja prireditev je prav gotovo razstava v skladateljevem rojstnem kraju Slovenj Gradcu, ki jo je postavila dr. Margarete Saary z dunajske glasbene akademije. Razstava v slovenjegra-ški Galeriji likovnih umetnosti bo odprta še do 5. junija letos. Škofjeloška ZKO organizira ogled razstave za 50 udeležencev z avtobusom, ki bo odpeljal v soboto, 2. junija, ob 7. uri izpred hotela Transturist v Škofji Loki. Vse informacije na ZKO Škofja Loka, tel. 621-535. GLAS 8. STRAN TELEVIZIJA, RADIO, KINO Petek, 25. maja 1990 Pe TVSPORED PETEK 25. maja 9.00 Mozaik, ponovitev 9.30 Boj za obstanek 10.25 Vnovič v Bridesheadu, angleška nadaljevanka 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.50 Mozaik, ponovitev Tednik 17.45 Čez tri gore... z mešanim pevskim zborom Akord 18.15 F. Puntar: Ku-ku, 12. del: Pustolovščina 18.30 Poltrona expres, španska nanizanka 18.40 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.59 Zrcalo tedna 20.20 V učilnici zgodovine, dokumentarna oddaja 20.55 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka (2/42) 21.50 TV dnevnik 22.15 Oči kritike 23.50 Smrt prijateljstva, angleški film 2. program TV Ljubljana 16.40 Rally Saturnus, posnetek iz Stanežič 17.50 Regionalni programi TV Ljubljana Studio Maribor: Tele M 19.00 Alpski večer, ponovitev 1. oddaje 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana 21.00 Vprašajte ZIS 22.00 Satelitski programi TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.35 Prezrli ste, poglejte 13.00 Kvizkoteka 14.20 Poror.iln 14.30 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalni program 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka 18.45 Muppet shovv 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Glas srca, angleška nada Ijevanka 21.00 Ženskam z ljubeznijo, zabavna oddaja 21.45 TV dnevnik 3 22.05 O sole mio, oddaja o kultu h 23.05 Šport danes 23.05 Noč z vami Razkošje, italijanska nada Ijevanka Dinastija, ameriška nada Ijevanka 1.40 Poročila 1.45 Electic blue, erotični program SOBOTA ~Z6. maja 8.30 Izbor tedenske program ske tvornosti 8.30 Nemščina 9.00 Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Klobuk 9.10 Lonček kuhaj: ocvrte mi ške 9.25 ZBIS: Zlata ptica 9.40 Ciciban, dober dan: Jesen v dolini ribnikov 9.55 F. Puntar: Ku-ku: Struno hodeč, lutkovna igrica 10.15 Alica v deželi risb, oddaja TV Sa 10.30 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 10.55 Pogledi: Njegovo veličan stvo - čevelj 11.55 Zgodbe iz školjke, 20. od daja 12.30 Večerni gost 13.15 Oči kritike 15.40 Videogodba, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Čas poletja, ameriški film 18.40 Vaš zelenjavni vrt, izobra ževalna serija, ponovitev 19.10 Risanka 19.18 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 TV dnevnik 22.25 J. Gould: Grehi, ameriška nadaljevanka 23.15 Smrt lepotice z naslovnice ameriški film _Z. program TV Ljubljana 14.55 Kako biti skupaj, oddaja TV Kristina 15.25 Končnica DP v rokometu (ž), 3. tekma - Budućnost : Radnički, prenos 16.50 Lausanne: EP v gimnastiki (m), prenos 19.55 Ljubljana: prijatejska nogometna tekma - Jugoslavija : Španija, prenos 21.50 Rokomet - finale pokala IHF - Proleter : Krasnodar, posnetek iz Zrenjanina 22.50 Satelitski programi _TV Zagreb 8.50 9.00 0.00 0.35 1.00 2.05 3.00 4.30 5.55 16.05 16.50 17.05 18.30 19.15 19.30 20.15 20.50 22.40 22.55 23.15 23.20 1.50 TV koledar Izbor iz šolskega programa Nemščina Čebelica Maja Prezrli ste, poglejte Saga o Forsvthih, angleška nadaljevanka Družinski magazin Ciklus bajke: Trnuljčica, ameriški film Sedmi čut, oddaja o prometu Kritična točka TV dnevnik Jugoslovanski pisci na TV ekranu - Miroslav Krleža: Kraljevo, posnetek predstave gledališča Gavella Teleobjektiv, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Alf, ameriška nanizanka Jutranji napovedovalec, kanadski film TV dnevnik športna sobota Poročila v angleščini Noč z vami Poročila NEDELJA 27. maja 8.55 Otroška matineja 9.45 Poltrona expres, španska nadaljevanka 0.15 Grehi, ponovitev nadaljevanke 1.05 Alo, alo, humoristična serija 11.30 Videomeh 12.00 Kmetijska oddaja, TV Novi Sad 13.10 Formula 1, francoska nadaljevanka 14.00 Prisluhnimo tišini 14.40 Križkraž 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Kulurock, zabavnoglasbe- na oddaja TV Zagreb 17.30 Oklahoma Kid, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Balkan ekspres, igrana serija 20.55 Zdravo 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova Skrivni predal, francoska nadaljevanka 2. program TV Ljubljana 10.00 Oddaja za JLA 13.00 Nedeljsko športno popoldne 15.10 Monte Carlo: avtomobilske dirke formule 1 za veliko nagrado Monaca, prenos 18.45 Rallv Saturnus, reportaža iz Stanežič 19.00 Nadaljevanje športnega popoldneva 19.30 TV dnevnik 20.00 Drobno gospodarstvo, dokumentarna serija 20.30 Metabolizem in nezavedno v plastiki Toneta Demšarja, dokumentarna oddaja 20.55 Avtomobilske dirke formule 1, posnetek iz Monte Carla 20.05 Športni pregled 22.40 Mladi glasbeniki, avstrijski dokumentarni film 23.40 Kronika Sterijinega pozor- ja _1. program TV Zagreb 9.30 10.00 11.00 13.00 13.45 14.00 16.15 17.10 18.45 19.10 19.30 20.00 21.05 21.35 21.55 22.05 22.35 22.40 Poročila Nedeljsko dopoldne za otroke Kmetijska oddaja Ciklon Tracv, zadnji del avstralske nadaljevanke Poročila Nedeljsko popoldne Bitje imenovano človek, ameriška poljudnoznanstvena serija Blueberrv Hill, ameriški film Risana serija TV sreča TV dnevnik Vrnitev Arsena Lupina, francoska nanizanka Zabavna glasba TV dnevnik Kronika kongresa ZSMJ v Ljubljani Športni pregled Poročila v angleščini Noč z vami PONEDELJEK _28. maja Spored za otroke in mlade Slovenska glasbila in godci: razvoj citer Utrip Zrcalo tedna TV mernik Sova TV dnevnik Mozaik, Zdravo, ponovitev Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: klobuk Alica v deželi risb, otroška 9.00 9.15 9.50 10.05 10.20 15.30 16.30 16.45 18.10 18.10 18.45 serija , 19.00 Risanka 19.10 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 R. Šeligo: Volčji čas ljubezni, posnetek predstave SNG Ljubljana 22.05 TV dnevnik, Vreme 22.30 Osmi dan 23.15 Operne zgodbe 0.05 Sova Skrivni predal, angleška serija _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi 19.00 Kulturna dediščina: Graditelj in njegovo mesto, izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21.05 Sedma steza, oddaja o športu 21.20 Koncert za Nelsona Man- delo, 4. oddaja 22.05 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program TV Zagreb 8.30 Red mora biti 8.45 Goranove zgodbe, oddaja za otroke 9.00 šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 1 17.20 Izobraževalni program 17.50 Red mora biti, lutkovna igrica 18.05 Goranove zgodbe, oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka 18.45 Čas, ki živi, dokumentarna oddaja TV Ljubljana 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrnitev Katarine Kožul, TV drama 21.05 Zunanja politika 21.40 TV dnevnik 22.00 Šport danes 22.00 Barva noči, nočni program Notranja kontrola, ameriška nadaljevanka Vse razen ljubezni, humori stična serija 0.05 Poročila TOREK 29. maja 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke, 22. oddaja 9.30 Ko komarji pikirajo 9.55 Kmečki upori na Slovenskem 10.15 Vzemi si čas, ne življenja 10.30 Nemščina 11.00 Sedma steza, oddaja o športu 11.15 Osmi dan, ponovitev 14.25 Nemščina, 9. lekcija, ponovitev 14.55 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, Skrivni predal, ponovitev francoske nadaljevanke 16.30 TV dnevnik 16.50 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 17.50 Spored za otroke in mlade Lonček, kuhaj: rižev nara stek Cvetlične zgodbe: Maček Jaka vrtnar, angleška risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Moja poslednja sanja, francoska nadaljevanka 21.05 Cirkum musica 22.05 TV dnevnik 22.30 Sova Skrivni predal, francoska nadaljevanka _2. program TV Ljubljana 16.55 Svet športa 17.45 Varaždin: rokomet (ž) - Jugoslavija : Evropa, prenos 19.00 Naša pesem '90, 2. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Dunaj: peto evropsko tekmovanje mladih glasbenikov, prenos 22.45 Žrebanje lota 22.50 Satelitski programi _1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Zloženka, oddaja za otroke 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program 14.50 Poročila 15.00 Barva noči, ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Alimenti - otrokova pravica, izobraževalna oddaja 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.45 Znanost 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Ellis Island, serijski film 21.00 TV most Ljubljana - Beograd, kontaktna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Šport danes 22.55 Barva noči, nočni program 0.55 Poročila SREDA 30. maja 9.00 Spored za otroke in mlade Nana mlada opica Moja poslednja sanja, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Mozaik, ponovitev Spored za otroke in mlade Risanka TV okno TV Dnevnik 2 Vreme Misijon, angleški film TV Dnevnik 3 Tuje pesmi, tuji obrazi: Bi Ijana Ristic, zabavnoglas-bena oddaja TV Novi Sad Sova Skrivni predal, francoska nadaljevanka Video strani 11.00 15.00 15.30 16.30 16.40 16.45 18.00 19.00 19.10 19.30 19.55 20.05 22.15 22.40 22.55 0.20 2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi 19.00 Vaš zelenjavni vrt izobraževalna serija 19.15 Opera Prima, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Modest Musorgski: Boris Godunov, opera 22.50 Svet poroča 23.15 Satelitski programi _1. program TV Zagreb 8.25 TV koledar 8.30 Čudovita leta, ameriška nanizanka 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja 17.50 Čudovita leta, angleška nanizanka 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 18.45 Reportaža 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Gibljive slike: Cannes '90 21.00 Kalifornijske lutke, ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.05 Šport danes 23.10 Barve noči, nočni program 1.10 Poročila ČETRTEK 31. maja 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.20 Šolska TV 14.55 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 16.30 TV Dnevnik 16.50 TV mozaik 17.55 Spored za otroke in mlade Otroci glasbe, ameriška za bavnoglasbena oddaja 18.35 Ovčar Hobo 19.00 Risanka 19.12 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 E.VVaugh: Vnovič v Bridesheadu, angleška nadaljevanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Ljubezni Blanke Kolak, slovenski film 0.10 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.00 17.00 19.00 19.30 20.00 20.30 20.55 Satelitski programi Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana 'Alo, 'alo, angleška humoristična serija TV dnevnik Žarišče Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija Mali koncert 21.35 Svet na zaslonu 22.50 Satelitski programi _1. program TV Zagreb 18.45 19.15 19.30 20.00 21.05 22.20 22.40 22.45 0.45 Moraća od izvira do kanjona in jezera, dokumentarna oddaja Energija, ekologija, ekonomija, reportaža TV Dnevnik Novinarski klub, politični magazin Kvizkoteka TV Dnevnik Šport danes Barva noči, nočni program Poročila I RADIO PETEK, 25. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glas ba - 6.50 Dobro jutro, otroci ■ 9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba 12.00 Poročila - na današnji dan 14.05 Gremo v kino - 15.30 Do godki in odmevi - 15.45 Zabavn3 glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik-19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA, 26. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni kole dar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori 10.05 Kulturna panorama - 11.08 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP 17.00 Tedenski aktualni mozaik^ 18.05 Znano in priljubljeno - 19.30^ Obvestila in zabavna glasba 19.45 Z instrumentalnimi ansam- rlft alples Industrija pohištva, Železniki Vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji ima naše izdelke. Trenutno lahko izbirate med naslednjimi programi: • predsobe »AL« • dnevne sobe »AL« • samska soba »AL« • klubske mize »ADA« in »VIKA« • karnise »BETA« • video omarice »ELITE« • samske sobe »TAMAR« V maloprodajnem salonu v Železnikih prodajamo S 1 5 % popustom. Prodajamo tudi na kredit. Izdelujemo opremo po naročilu za različne objekte Prepričajte se o kvaliteti! Petek, 25. maja 1990 SPOREDI, KRIŽANKA, OGLASI 9 STRAN GLAS VGRADNI ELEKTROINŠTALACIJSKI MATERIAL VODOVODNI MATERIAL MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE PVC INŠTALACIJSKI MATERIAL ZA KANALIZACIJO __ 88fia& POPUST VELJA ZA GOTOVINSKI NAKUP, ZA PRODAJO NA POTROŠNIŠKA POSOJILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. UGODNOST SE UPOŠTEVA PRI MINIMALNEM NAKUPU NAD 500,00 DIN. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V NAŠIH PRODAJALNAH. MERKUR VAS VABI bli - 20.00 Koncert iz naših krajev •22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program I glasba Nedelja, 27. maja: program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s Pentljo - 9.05 Še pomnite, tovarili - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža -11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -^7.30 Humoreska tega tedna -)8.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Uhko noč, otroci - 20.00-22.00 V Nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -«3.15-04.30 Nočni program, glasba Ponedeljek, 28. maja: ^rvi program 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK, 29. maja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 čestitke poslušalcev - 14.02 Znanje za jutri - 17.00 Znano in priljubljeno - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Minute za ... - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 30. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - jj 30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodar fttvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... J2.00 Poročila - Na današnji dan -J2.10 Minute z ansamblom — '2.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za ^lade radovedneže - 14.20 Mladi rta glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio ju-tr' - 15.30 Dogodki in odmevi -|5.55 Zabavna glasba - 17.00 Stu-'jjjo ob 17. in glasba - 18.00 Porodila - 18.05 Pihalne godbe vam '9rajo - 18.25 Zvočni signali - jHradna križanka Epftev prejšnje križanke: vodoravno: sladoled, Somalka, telekomu-Bjjcija, Rota, monitor, pet, onan, enakost, Ali, kam, Aja, the, dj, yriana, črnjava, vdrtje, AAre, Isar, Noah, ring, Patna, jd, Osor, varan, L°> Aalst, hlapec, pese, kva, opoj, Okker, Ink, AV, islamist, antikviteta, Acapulco, Amneris, rin, Peer, tarn, It. **reball smo naslednje reševalce: j hagrada Zlata Zaveljcina, Cesta talcev 14, Koroška Bela, Jesenice, I' Nagrada Martina Zalar, Golnik 34, Golnik in tri tretje nagrade: Pe-l?r Kikelj, Žirovnica 97, Žirovnica, Edo Ošabnik, Moše Pijadeja 44, Aranj in Helena Juvan, Hafnerjevo 99, škofja Loka. ^stitamo! današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: I nagrada: 300 diny V.Nagrada: 200 din fc>*lretie nagrade po 150 din ^9 ČETRTEK, 31. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program, glasba ŽELEZAR KINO KRANJ CENTER 25. maja amer. barv. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 16. uri, amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 18. in 20. uri 26. maja amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTRoKE ob 17. uri, amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 19. uri, prem. amer. krim. filma KRI NI VODA ob 21. uri 27. maja amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 15. uri, prem. amer. vojne drame ROJEN 4. JULIJA ob 16.30, 19. in 21.30 uri 28. maja amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 17. in 20. uri 29. maja amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 17. in 20. uri 30. maja amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 17. in 20. uri 31. maja amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 17. uri, amer. krim. drama D.O.A. ob 20. uri KRANJ STORŽIČ 25. maja amer. glasb, film SRCE ZA ROCK'N ROLL ob 18. uri, amer. trda erot. REŽISER POR-NO FILMA ob 20. uri 26. maja amer. pust. film LOV ZA DRAGULJI ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. REŽISER PORNO FILMA ob 20. uri 27. maja amer. krim. film KRI NI VODA ob 16. in 18. uri, prem. amer. trde erot. LJUBEZENSKI MARATON ob 20. uri 28. maja Ni kinopredstavl 29. maja amer. krim. film KRI NI VODA ob 18. uri, amer. trda erot. LJUBEZENSKI MARATON ob 20. uri 30. maja amer. krim. film KRI NI VODA ob 18. uri, amer. trda erot. LJUBEZENSKI MARATON ob 20. uri 31. maja amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA II. ALAIN OUATERMAN ob 18. uri, amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 20. uri 25. maja prem. amer. barv. kom. TURNER IN HOCH ob 18. in 20. uri 26. maja amer. barv. kom. TURNER IN HOCH ob 17. in 19. uri prem. amer. om. NIČ VIDEL, NIČ SLIŠAL ob 21. uri 27. maja amer. kom. TURNER IN HOCH ob 17. uri, prem. amer. kom. NIČ VIDEL, NIC SLIŠAL ob 19. in 21. uri 28. maja amer. barv. kom. NIČ VIDEL, NIČ SLIŠAL ob 18. in 20. uri 29. maja Ni kinopredstavl 30. maja amer. kom. NIČ VIDEL, NIČ SLIŠAL ob 18. in 20. uri 31. maja prem. amer. thrill. PEKEL PRAVICE ob 18: in 20. uri DUPLICA 25. maja prem. amer. vojne drame ROJEN 4. JULIJA ob 17.30 in 20. uri 26. maja amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 16.30, 19. in 21.30 uri 27. maja amer. akcij, film GROM NA KOLESIH ob 17. uri, prem. amer. črne kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 19. in 21. uri 28. maja Ni kinopredstavl 29. maja amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 18. in 20. uri 30. maja nem. barv. kom. BAGDAD CAFE ob 18. in 20. uri 31. maja amer. krim. film SODNIKI MIMO ZAKONA ob 18. in 20. uri KOMENDA 25. maja amer. krim. film KRI NI VODA ob 20. uri _ĆEŠNJICA_ 25. maja amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 20. uri LAZE 25. maja amer. krim. film SODNIKI MIMO ZAKONA ob 20. uri _TRŽIČ_ 26. maja amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 17. in 19. uri, amer. thrill. PEKEL PRAVICE ob 21. uri 27. maja amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 21. uri _MEDVODE_ 26. maja nem. barv. kom. BAGDAD CAFE ob 19. uri 31. maja amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 19. uri _DOVJE_ 27. maja amer. thrill. FANATIKI ZLA ob 19 30 uri _ŠKOFJA LOKA_ 25. maja amer. mlad. film ZALJUBLJENI LUKAS ob 18. in 20. uri 26. maja amer. akcij, film DOVOLJENJE ZA UBIJANJE - 007 ob 17.30 in 20. uri 27. maja amer. akcij, film DOVOUENJE ZA UBIJANJE - 007 ob 17.30 in 20. uri 29. maja amer. akcij, film VOHUNA V ZASEDI ob 20. uri 30. maja amer. akcij, film VOHUNA V ZASEDI ob 18. in 20. uri 31. maja amer. kung fu BRUCE LEE - SU PERSTAR ob 20. uri POUANE 27. maja amer. kung fu BRUCE LEE SUPERSTAR ob 18. uri 31. maja amer. avant. film INDIANA JONES 3 ob 19. uri ŽELEZNIKI 25. maja amer. akcij, film DOVOUENJE ZA UBIJANJE ob 17.30 in 20. uri 26. maja amer. thrill. NEVARNE IGRE ob 20. uri 27. maja amer. mlad. film ZALJUBLJENI LUKAS ob 19. uri 30. maja amer. avant. film INDIANA JONES 3 ob 20. uri RADOVUICA 25. maja amer. ital. biblij, spekt. JEZUS IZ NAZARETA - I. del ob 20. uri, amer. erot. film SEKS NA BEVERY HILLSU ob 22.30 uri 26. maja amer. krim. film TROJICO JE TREBA UBITI ob 18. uri, amer. ital. biblij, spekt. JEZUS IZ NAZARETA - II. del ob 20. uri 27. maja ital. kom. LJUBICA POD POSTELJO ob 18. uri, amer. ital. biblij, spekt. JEZUS IZ NAZARETA - I. del ob 20. uri 28. maja amer. krim. film TROJICO JE TREBA UBITI ob 20. uri 29. maja amer. ital. biblij, spekt. JEZUS IZ NAZARETA - II. del ob 20. uri 30. maja amer. krim. film TROJICO JE TREBA UBITI ob 20. uri 31. maja amer. pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 20. uri BLED 25. maja amer. zab. film ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri 26. maja amer. pust. film REKA ob 18 in 20. uri 27. maja amer. spekt. BREZNO ob 18. uri, amer. zab. film ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri 28. maja ital. kom. LJUBICA POD POSTELJO ob 20. uri 29. maja ital. kom. LJUBICA POD POSTELJO ob 20. uri 30. maja amer. ital. biblij, spekt. JEZUS IZ NAZARETA - I. del ob 20. uri 31. maja amer. ital. biblij, spekt. JEZUS IZ NAZARETA - II. del ob 20. uri BOHINJ 26. maja amer. spekt. film BREZNO ob 20. uri 27. maja amer. pust. film REKA ob 18. uri, amer. erot. film SEKS NA BEVERLY HILLSU ob 20. uri 31. maja ital. kom. LJUBICA POD POSTELJO ob 20. uri j^ltve pošljite do srede, 30. Junljam na naslov: uredništvo Gorenjska glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 ) Kranj (za nagradno križanko). GRK V TROJANSKI VOJNI. KIJE IMEL GLAS MOČAN ZA PETDESET MOŠKIH MESTO IN POKRAJ V JUŽ AFGANISTANU OSCAR PANNO UMETNO VLAKNO SILVO TERŠEK JUŠNI VLOŽKI IZ TESTA ŠKRTOST BLAGO ZA TAPECIRANJE EMIL N0LDE TAKT, OBZIR RAJKO L0TRIĆ RAHEL VETRIĆ MESTO V ZAMBUI PREJ IME SOVJET MESTA KALININ UTRIP ŽILE. PULZ NAJSLABŠA ŠOLSKA OCENA MILANO NIZOZEM SLIKAR. KRAJINAH IAERTI strasten Človek ŽGANJE IZ IZBRANIH VRST TRAV VELIKA TE KOČA VODA ĆEŠ SKLA-DATELJ (Ž! VIV ZDA I VA NASPROT MICA [MAOAM M DE) VOJAŠKI VOZNIK V TRENU TASSOVA PAST IGRA SPROŽITEV STRELNEGA 0R02JA ZAKLADNICA RAVAN VELIK HROŠČ MO TNO ČRNE BARVE MESTO V J FRANCUI OLGA JEZ PRILEŽNICA KRANJSKI ALPINIST [FRANCI C U Al! MLINSKI ŽLEB VITEZ S PREDJAM SKEGA GRADU TEK ČEZ DRN IN STRN MAKEDON SKO KOLO IT KEMIK IGIULIO) ST DOLŽINSKA MERA MUSLIM MOŠ IME STANKO ARNOLD LETOV PRI OPATUI PERZUSKI POLOSEL SODO ANGL PISATELJ IKINGSLEYI KLICNA ZRNATRAJ-NOCVETK ŠTEVNIK TALISOVA ORANŽADA JERMEN ZA HLAČE PREDSTOJ NIK KA- tnua ALKALOID V TOBAKU NIKOLAJ OMERSA GRADBENI POKLIC FRANC0 SKA IGRA S KARTAMI SOD NORV FILOZOF IARNEI ANGL GLASBENIK BRIAN ŽALAR ANDREJ OREL IZ GERMANSKE MIT GORA V SREDNJI GRČIJI KRATICA TEKSTILNE TOVARNE V ČAKOVCU 10- STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 25. maja j V izgubi vsa večja podjetja Po predhodnih podatkih je imelo v letošnjih prvih treh mesecih izgubo 110 gorenjskih podjetij, v katerih je več kot polovica vseh zaposlenih. Kakor je bilo moč pričakovati, je po letošnjih prvih treh mesecih izgubarjev zelo veliko. Po predhodnih, še nepopolnih podatkih, saj njihovo zbiranje otežuje veliko novih, zasebnih podjetij, je pri SDK v Kranju na seznamu izgubarjev kar 110 od 520 gorenjskih podjetij, izguba pa znaša 737.783.000. Podatek, da je v teh podjetjih zaposlenih 46.396 delavcev, kar je več kot polovica vseh zaposlenih na Gorenjskem, pa pove, da so v izgubi vsa večja podjetja. Največ podjetij z izbugo je v kranjski občini, kjer jih je 43, sledi radovljiška s 34, škofjeloška s 15, jeseniška s 12 in tržiška s šestimi izgubarji. Največji delež v izgubi gorenjskega gospodarstva pa imajo radovljiška podjetje in sicer 37 odstotnega, sledijo kranjska s 33 odstotnim, jeseniška z 20 odstotnim, škofjeloška s 5 odstotnim in tržiška s 2 odstotnim deležem izgube. Kolikšna je ta izguba v resnici, je seveda težko reči, saj so finančniki in računovodje nedvomno skrili dobiček, kolikor ga je kje še bilo in se bodo s tem izognili plačilu dajatev iz dobička. V neusmiljenem boju za preživetje in brezupnem zahtevanju razbremenitev gospodarstva je to seveda razumljiv ovinek. Kako velike so finančne zagata gospodarstva, povedo podatki o blokiranih računih, saj njihovo število in zneski na njih strmoglavo naraščajo. Po podatkih kranjske podružnice SDK je bilo na začetku letošnjega leta blokade žiro račun znašale 38.411.580 dinarjev, 22. maja pa se je znesek povzpel na 1.944.470.651 dinarjev, kar pomeni, da je 50-krat večji. V glavnem se je povečal na račun begunjskega Elana, če pa Elana ne upoštevamo, je bil znesek 5-krat večji, kar je prav tako znaten porast. V Kranju je imelo 22. maja žiro račune blokiranih 21 podjetij, 7 v radovljiški občini, po 5 v škofjeloški in tržiški občini in štirje v jeseniški. Mnogim podjetjem se je že nabralo precejšnje število dni blokiranega žiro računa, za šest je SDK na sodišče že vložila prijavo za uvedbo stečajnega postopka (poleg Elana in štirih podjetij v Kibernetiki je to še Plesno-baletno društvo Kranj). 6o-tim dnem se nevarno približuje jeseniška Železarna. Pri SDK so nam povedali, da za vsako podjetje, ki ima več kot 20 dni blokiran račun, narede analizo prometa, pri več kot 30 dneh pa pošljejo v podjetje inšpektorje, pri 50 dneh blokade kontrolo še okrepijo. Vendar pa je takšnih podjetij vse več, zato sedem inšpektorjev zunanje kontrole in sedem revizorjev dela kmalu ne bo več zmoglo. M. Volčjak Ekološki znak "Primerno za okolje" Prva podelitev na prihodnjem sejmu Ljubljana, 22. maja - Posvetovalni del 11. mednarodnega sejma Tehnika za okolje, ki poteka od 22. do 25. maja 1990 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, so organizatorji povezali v Zelenem forumu. Začeli so ga s predstavitvijo projekta "Ekološki znak kakovosti". S takih znakom v razvitih deželah že več let označujejo za okolje manj škodljive izdelke, pri nas pa naj bi z njim nagradili prve proizvode čez dve leti. Na sejmu Tehnika za okolje ENV YUG že sedaj podeljujejo priznanja za dosežke pri tehnološkem razvoju in proizvodnji industrijskih izdelkov, naprav in opreme za varstvo okolja. Da bi spodbudili razvoj in prodajo proizvodov, ki so za okolje primernejši vse od proizvodnje, do uporabe in izmeta, namerava Gospodarsko razstavišče Ljubljana v sodelovanju z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora ter Gospodarsko zbornico Slovenije uvesti ekološki znak "Primerno za okolje". Med učinkovitimi načini za tržno usmerjanje gospodarstva k okolju prijaznejšim proizvodnjam in proizvodom je tudi ekološki znak kakovosti, s katerim v nekaterih razvitih državah že nekaj časa označujejo manj škodljive izdelke za okolje. V odgovor na večkrat sprožene pobude za uvedbo podobnega znaka v Sloveniji je nastal skupni projekt z imenom "Ekološki znak kakovosti". Kot je udeležence Zelenega foruma seznanil dr. Vilibald PremzI iz RK za varstvo okolja in urejanje prostora, bi ta znak pridobili samo izdelki s preverjenim zmanjšanjem škodljivega vpliva na okolje, komite pa si bo v okviru projekta prizadeval tudi za finančno stimuliranje takih proizvodov. Predstavnik GZS dipl. ing. Dani Pod peča n je slikovito opisal, da je "Zeleno" v modi in je zakraljevalo tudi evropskemu trgu. Zato želijo tudi v gospodarski zbornici odpreti fronto za vseobsegajoče osveščanje naših proizvajalcev v tej smeri. Njihov osnovni cilj je, da bi z znakom postale nevidne lastnosti izdelka vidne, saj je sedaj precej nereda glede tega na našem trgu. Nekateri izdelovalci opremljajo izdelke s svojo blagovno znamko, vse več pa je tudi izdelkov z nekontrolirano oznako BIO. S predstavitvijo projekta slovenskim proizvajalcem je storjen šele prvi korak. Sedaj se bodo lahko zainteresirani vključili v oblikovanje predpisov, ki jih nameravajo prilagoditi zahtevam EGS. V pomoč bodo tudi izkušnje ZR Nemčije, kjer ima znak Modri angel že več kot 3000 izdelkov. Upati je moč, da bodo prvi dobitniki našega znaka res znani že čez dve leti, pa da ga bodo do takrat verificirali v vsej državi. S. Saje GLAS V Živilih pravijo, da bodo cene prehrani še padle Nakup v Avstriji je že nesmiseln Živilom je letos promet v prodajalnah upadel za 20 odstotkov, v gostinstvu pa so ga pr« vsem na račun nižjih cen povečali kar za 60 odstotkov. Naklo, 22. maja - Z zasebno trgovino izjemno dobro sodelujemo, saj smo eden največjih grosistov v Sloveniji in pri nas se oskrbuje že več kot 100 zasebnih trgovcev. Ne bojimo se njihove konkurence, če bi seveda delala pod enakimi pogoji, njihovi so bistveno drugačni, veliko vprašanje je, koliko prometa registrirajo, kako obračunavajo prometni davek, po drugi strani pa tudi davčne uprave ne vedo, koliko dohodka jim lahko vzamejo, je dejal BRANKO REMIC, direktor kranjskih ŽIVIL. teh dveh strank ne ve, kaj je dolžna narediti." "Kaj pa konkurenca Za-pravijivčka, ki se je pohvalil, da je v tednu dni prodal kamion nikšičkega piva?" "To je eden večjih zasebnih trgovcev, z njim dobro sodelujemo, naš velik kupec je. Nik-šičko pivo verjetno dobro prodaja, ker je cenejše od Uniono-vega, vprašanje pa je, kakšne dajatve plača, takšne kot mi, gotovo ne, zanesljivo ne plača za razvoj železnice 500 tisoč dinarjev mesečno, v treh mesecih smo za JLA plačali 7 milijonov dinarjev dodatnega davka itd." "Tudi zasebni trgovci bi ga morali?" "Naj bi ga, vprašanje pa je, koliko proda blaga, ki ni uradno registrirano, težko je reči koliko, verjatno pa pa ima vsak. Vprašanje je seveda tudi, kako imajo registrirano število zaposlenih, kakšne plače jim uradno izplačujejo in kakšne neuradno itd." "Majhnim seveda ne morete biti konkurenčni?" "Seveda ne, zato opuščamo manjše prodajalne in gostinske lokale, v načrtu imamo, da damo v najem vse, ki letos ne bodo uspešno poslovali, saj je eden naših ciljev, da vsak obrat posluje uspešno. Tako smo že oddali bife na Golniku, del hotela na Jezerskem, del hotela v Preddvoru, razmišljamo o oddaji restavracije v Tržiču in še o nekaterih." "Več v zadnjem času skušate napraviti tudi v gostinstvu, ki je bilo dolga leta za- divila v zadnjih mesecih pospešeno tržijo, je to zgolj odsev razmer ali tudi reorganizacije?" "Razmere so se res bistveno spremenile, še pred petimi, šestimi leti smo se trudili, kako bi vpeljali bone, zdaj pa je blaga na jugoslovanskem trgu v glavnem dovolj, če ga ni, pa je uvoz prehrambenega blaga toliko sproščen, da ga je moč dobiti brez večjih problemov, v zadnjem času ga uvažajo iz vseh koncev sveta, celo iz Čila, Argentine. Novim razmeram pa smo se prilagodili tudi na našo reorganizacijo, z letošnjim letom smo ukinili tozde in zdaj imamo skupno komercialo." "Imajo nekatere uvozne firme še vedno monopole?" "Mislim, da ne več, uvoz je v glavnem sproščen, za zelo malo artiklov še obstajajo uvozna dovoljenja. Vse več je tudi kompenzacijskih poslov in z uvozom prehrambenega blaga se ukvarjajo tudi taki, ki se doslej niso, vse večja je tudi konkurenca zasebnih uvoznikov." "Tudi na Gorenjskem?" "Tudi, vse več je zasebnih uvoznih firm, ki pa zaenkrat blago še bolj ponujajo in iščejo trg, do konkretnih uvozov pa težko pridejo, ker tuji partnerji v glavnem zahtevajo avanse oziroma druge garancije za plačilo blaga, zanesljivo pa bo zasebni uvoz zaživel." "Se tudi Živila ukvarjajo z uvozom?" "Pred mesecem dni smo se registrirali, pripravljamo se, poslov še nismo sklepali." "Kako občutite konkurenco zasebnih trgovcev?" "Z njimi izredno dobro so-deljemo, saj smo eden večjih slovenskih grosistov za prehrambeno blago in več kot 100 zasebnih trgovcev se zdaj oskrbuje pri nas, ki so seveda konkurenca naši maloprodaji. Njihove konkurence se sicer ne bojimo, če bi seveda delala pod enakimi pogoji. Zasebni trgovci delajo po bistveno drugačnimi, če niso registrirani kot podjetja, jih ne kontrolira SDK, temveč občinske davčne uprave, ki strokovno zanjo niso usposobljene. Dosti primerov poznamo, da rometni davek ne obračunavajo pravilno, da na davčnih upravah niso seznanjeni s stopnjami prometnih davkov in da ne vedo, koliko dohodkov bi lahko dobili od zasebnih trgovcev. Zasebne trgovine pa odpirajo tudi strokovno neusposobljeni ljudje in tudi oni ne vedo, kakšne in koliko davka morajo plačati. Razmere so takšne, da nobena od nemarjeno?" "Velika finančna sredstva smo letos vložili v gostinstvo in turizem, predvsem na Jezerskem in v Preddvoru, ki je zaživel in računamo, da bo letos po dolgih letih uspešno posloval. V Preddvoru smo obnovili 17 sob, zgradili teniška igrišča, obnovili smo pomol na jezeru, opremili seminarske sobe, v načrtu imamo še popestritev z raznimi trim kabineti, pogovarjamo se z zdravnikom za lepotne operacije. Na Jezerskem prav tako obnavljamo sobe, za julij in avgust imamo že prodane, promet pa je bil tam v prvih treh mesecih kljub slabi zimi nadpovprečen. Nasploh je v gostinstvu promet narasel za 60 odstotkov glede na prve tri mesece lanskega leta, preračunano v marke. Težko si je to razložiti, kaže, da so k temu veliko pripomogle primerno nizke cene v naših lokalih." "So zavestno nižje?" "Načrtno, ker tudi v trgovini opažamo, da proda vse več poceni blaga, zlasti pri vinih je to več kot očitno. Prodaja buteljk je letos padla za večk kot polovico, minimalno pa je padla prodaja vin s ceno do 20 dinarjev." "Koliko vam je padla prodaja v teh štirih mesecih?" "V maloprodaji je manjša za 20 odstotkov. Vendar pa ocenjujemo, da je potrošnja prehrambenih artiklov na splošno večja kot lani v tem času, kajti upoštevati morate odliv kupcev v Avstrijo in Italijo ter dodatno zasebno konkurenco, kar skupaj zanesljivo znese več kot 20 odstotkov, kolikor je nam padla prodaja." "Kdaj in za koliko ste znižali cene?" "Občutno so se zniževale marca in aprila, kar se še vedno nadaljuje, pocenitve pa so vsaj 30 odstotne. Računamo, da bodo čez poletje cene še padle, saj se moramo približati avstrijskim." "Kolikšna je zdaj razlika?" "Hitro se manjša, o naši oceni je nakup v Avstriji že nesmiseln, za večno artiklov lahko rečem, da so se cene že zelo približale oziroma se približujejo, mislim, da se vsaj živil ne splača več kupovati v Avstriji." "Kljub temu boste cene še znižali?" "Ker moramo zagotovoti takšen obseg prodaje, da bo imelo delo 1.150 ljudi, saj smo ob sprejemanju obljubili, da bomo zaposlenost zmanjšali le za 5 odstotkov, kolikor bo znašal naravni odliv." "Ste pravočasno znižali cene, slišali smo veliko očitkov trgovcem, da niso hoteli znižati marž?" "Nismo kasnili trgovci, znižanja so bila odvisna od dobaviteljev, saj mi delamo v maloprodaji v povprečju s 15 odstotno razliko v ceni, če bi se odpovedali vsej, bi bilo znižanje premajhno, saj manj kot 30 odstotna za kupce ni zanimiva. Ne more biti res, da imamo trgovci previsoke marže, kar je razvidno iz dolgoletnih poslovnih rezultatov, povprečna akumulacija se vsaj pri živilcih 0,5 do 1 odstotna, če bi bila večja, bi lahko več investirali v razvoj trgovine. Tako pa se ubadamo z velikimi težavami, stroške znižujemo do nerazumnih meja, skoraj smo denimo ukinili povračilo za prevoz na delo, izplačali smo nižji regres od upokojenskega itd." "Kolikšna je povprečna plača?" "Za april je zdaj znašala približno 700 mark, primerjava v markah pokaže, da je to 60 odstotkov več kot lani. Na začetku leta so torei visoke, vendar računamo, da se do konca leta ne bodo bistveno dvignile, promet pa naj bi bil večji." "V kolikšni meri je plača odvisna od dobrega dela, bolje rečeno prometa?" "Za uspešno poslovanje je kader odločilnega pomena, vpliva pa seveda tudi opremljenost in programska zasnova lo- kala. Lotili smo se kadro' in programske sanacije p meznih lokalov, P hram na du je bil denimo dolga le' izgubi, zamenjali smo ljud izbor blaga in rezultati sC opazni. Tako bomo naprav1 vseh, če kljub temu ne b uspešni, jim bomo dali v jem. Plače so že odvisne prometa, lep primer je P dvor, razlike pa so lahko 100 odstotne." "Kolikšne popuste van dajejo dobavitelji kot veli mu odjemalcu? "Perspektiva Živil je sev v grosistični dejavnosti, i mo med šest največjih živili1 trgovcev v Sloveniji, v p1 treh mesecih smo imeli ti milijonov mark prometa ni čno, računamo na 150 mi' nov mark letnega prometa likor večji si, na toliko v< ugodnosti lahko računaš nabavnih pogojih, superri na doseganje količin je tudi 5 odstoten." "Računalniki prodi' tudi v prodajalne, kdaj h' v vaših? "Za jugoslovanske razfl smo sodobno računalni opremljeni za spremljanje meta, zalog, za finančno pO vanje, računamo pa, da b< novo, veliko trgovino v DrU ki tako sodobno, tudi raču niško opremili, da bo to trg na za leto 2000. Vendar imi težave, ker pri nas ni ustrei projektantov in opremljeva takšnih prodajaln." "Živila so imela včasi kranjski vladi loby, kali prinašalo prednost uri ij nih odločitvah, kako bo * ko se je v Kranju oblast menjala?" "Morda je bilo včasih talj zadnjem času zanesljivo n' lo, direktor sem od Noveg' ta, vendar v teh petih mes1 še nisem bil na občini ozif' nisem imel posebnih stikd občinskimi funkcionarji, slim, da je tako prav, upafl1 se tudi nova oblast ne bo ' šavala v trgovino in bomo puščeni svobodni konkur' Seveda pa računamo na bodno konkurenco pod cf mi pogoji, v nasprotnem meni bo družbena trgovin* časi propadala, ne samo lica, tudi druga." M. Vo Lfch 64220 ŠKOFJA LOKA tel. (064) 632-451 loike tovarne hladilnikov Škofja Loka Kidričeva 66 tlx. 34-519 fax. 632-881 PODJETJA, OBRTNIKI NUDIMO VAM PROSTE KAPACITETE V NAŠI LAKIRNICI iN NA STROJIH: - EISENMANN LAKIRNICA (ELEKTROSTATIČNO LAKIRA^ EPOKSI-POLIESTER PRAH -S0P-ZS LAKIRNICA EPOKSI-POLIESTER PRAH - CNC OBDELOVALNI CENTER NC STRUŽNICA-DFS 400 NC NC STRUŽNICA-DF 2 CNC -NC CENTER-CFKRVV-NC -DC-40 DECKER - UNIVERZALNE STRUŽNICE -REVOLVER STRUŽNICA - PL0ŠČINSK0 IN OKROGLO BRUŠENJE -STEBELNI VRTALNI STROJI - STATOMAT LINIJA - AVTOMAT ZA NAVIJANJE TULJAV STATORJEV - STROJ ZA POVIJANJE TULJAV BN-1 - STROJ ZA VLAGANJE NAVITIJ - STROJ ZA IZOLIRANJE TRAKU VSE INFORMACIJE PO TELEFONU (064) 632-451, INTERNA _A ~-~T Umetnika Foto: G. Šinik Urednikova beseda Današnje Odprte strani so predvsem aktualne: začenjamo s poročilom o položaju v jeseniški Železarni, na drugi strani objavljamo, kaj je v Ljubljani v sredo popoldne povedal Azem Vllasi, nadaljujemo s problematiko begunjskega Elana in na koncu predstavljamo gorenjske poslance v republiški skupščini. Prihodnji teden načrtujemo intervju s predsednikom slovenske skupščine in gorenjskim rojakom Francetom Bučarjem, pisali bomo, od česa in kako naj bi živeli Jeseničani ob morebitnem stečaju Železarne, in nadaljevali bomo s pogovori z našimi poslanci. Veseli bomo tudi vaših mnenj o aktualnih dogodkih. Leopoldina Bogataj Jeseniška Železarna septembra kot delniška družba Železarna nujno potrebuje svež kapital Jesenice, 24. maja - Zato, ker se po Železarni širijo razne govorice o stečaju in odpuščanju delavcev, bodo delavcem v prihodnjih dneh posredovali obširnejšo informacijo. Predsednik poslovodnega odbora, inž. Boris Bregant, je zatrdil, da Železarna ni Elan in da se za njihovimi številkami ne skrivajo neke nove številke. Poleg drugih oblik lastništva bodo predlagali tudi delavsko delničarstvo. Jeseniška Železarna ima že več kot petdeset dni blokiran račun, kar boleče občuti predvsem v tem, da ne more plačevati surovin, obenem pa ji grozi začetek stečajnega postopka. Za deblokado potrebuje dodatne finančne vire in pristanek velikih upnikov, da del zahtevkov spremenijo v vlagateljske deleže. Na seji delavskega sveta Železarne je o položaju spregovoril predsednik poslovodnega odbora inž. Boris Bregant, ki je med drugim dejal, da Železarna ob taki finančni disciplini, ko so ji kupci dolžni 420 milijonov dinarjev, sama pa dolguje 350 milijonov dinarjev, podjetje ne more tekoče poslovati. Od decembra lani so cene proizvodov nespremenjene; s 1. junijem se bodo lahko v povprečju dvignile za 20 odstotkov, vendar pa bo prodaja težka, še posebej v razmerah, ko vsi cene znižujejo. Črna metalurgija je po vsem svetu deležna državne zaščite, le pri nas nima prav nobenih ugodnosti. Likvidnostna in kapitalska sanacija jeseniške Železarna naj bi potekala tako, da bi se del kredita v bankah kapitalizira I in bi banka postala eden izmed delničarjev; prav tako je podpisana pogodba pri republiškem izvršnem svetu s pravico do 25 milijonov nemških mark, ki naj bi jih uporabili za del kapitalizacije. Železarji so zelo zainteresirani, da bi Slovenija vstopila v proces skupnega upravljanja. V Železarni si bodo prizadevali, da do začetka stečajnega postopka ne bi prišlo. Stečaj namreč ne pride avtomatično po šestdesetih dneh blokade: najprej je dogovorna poravnava, sledi ji prisilna poravnava in šele potem se začne stečajni postopek. Na Jesenicah niso za kratkoročne rešitve, kajti trdijo, da se te agonije brez svežega kapitala, ki je pri bankah in kupcih, ne da preživeti. Zaenkrat imajo v Železarni še naročila. V prvem četrtletju so imeli za 18,5 milijona nem- Cena kapitala je v železarskih pogojih gospodarjenja tako visoka, da sedanje obrestne mere in drugih stroškov jeklo enostavno ne prenese več. Del kreditov, ki jih plačujejo za razvoj projektov in tekočega poslovanja naj bi se kapitalizirah Na ta način bi pod pogojem, da slovenske železarne in vsaka železarna posebej postanejo delniška družba, z določenim deležem upravljanja nastopal tudi holding v interesu države in bank. Upra-vljalski delež pa bi na osnovi delnic imeli tudi poslovni partnerji in delavci podjetja. ških mark izgube, kar je manj kot ob koncu leta, vendar je izguba še vedno previsoka. Izvoz so plansko presegli, na domačem trgu pa prodali manj pa prodali manj. Žiro račun je blokiran v višini 16,3 milijona mark, 45 odstotkov vse blokade pa odpade na plačevanje prispevkov. O kapitalski sanaciji jugoslovanskih železarn se bo odločal zvezni izvršni svet takoj, ko bo prejel informacijo British Ste-ela, napovedujejo pa kar velika presenečenja. Boris Bregant je poudaril, da je v teh dneh nujno čimveč izvoziti, in zagotovil, da problem niti približno ni podoben begunjskemu Elanu. Za številkami, ki jih Železarna posreduje javnosti, ni nekih drugih številk, kajti zunaj železarne so vedno skrbeli, da je bila kontrola poslovanja v Železarni vedno skrbno opravljena. Razmere pa tudi niso tako težke, da se jih ne bi dalo rešiti. Predstavnik sindikata Edo Kavčič je opozoril, da je že katastrofalno, da 200.000 jugoslovanskih delavcev, ki delajo v metalurgiji in 35.000 delavcev, ki v tej panogi delajo v Sloveniji, ne dobi od zveznega izvršnega sveta odgovora, če je črna metalurgija sploh potrebna ali ne. Menil je, da je treba zavarovati premoženje družbenega standarda in ga umakniti iz morebitne stečajne mase (stanovanja, počitniški domovi). Delavci imajo pravico do tega premoženja in se morajo postaviti v položaj upnika. Zahteval je tudi, da delavski svet zavzame stališče do izplačila osebnih dohodkov in regresov. Dobil pa je odgovor, da tako zavarovati premoženja ni mogoče, kajti stečajni upravitelj lahko razveljavi vse sklepe za leto dni nazaj. Na vprašanje delegata, za koliko se bo zmanjšalo število zaposlenih, so posredovali odgovor, da za 15 odstotkov. Delavce pa bodo odpuščali na različne načine; od upokojitev do odpravnin, odvisno pač od volje delavca. Na seji delavskega sveta so se strinjali s predlogom, da se V Železarni Jesenice se bo dosedanja prostovoljna gasilska in reševalna služba organizirala kot poseben del podjetja s svojimi pravicami in obveznostmi. Gasilska in reševalna služba bo kot poseben del podjetja nastopala v pravnem prometu pod firmo Železarne Jesenice in svojim imenom. Dejavnost požarne varnosti in reševanja je družbena dejavnost posebnega pomena in njena dejavnost ni odvisna le od železarne. Zaradi strukturne spremembe v železarni so se potencialne nevarnosti v železarni bistveno zmanjšale, povečale pa zunaj železarne, z obširno prometno in drugo infrastrukturo, ki se v občini gradi. To povečanje izven železarne pa.ne more več pokrivati le sama Železarna. postopoma izločajo dejavnosti, ki niso za železarno tako pomembne in direktno vezane na železarsko dejavnost. Zato se bo ustanovilo javno podjetje za reševanje in varnost (prej gasilska in reševalna enota Železarne) ter podjetje za rekreacijo. Začel se bo tudi postopek za preobrazbo družbenega podjetja v delniško družbo. Junija naj bi dobili pogodbe o delniški družbi, septembra pa naj bi se železarna registrirala kot delniška družba. D. Sedej inž. Boris Bregant po sestanku z upniki: Če sporazuma ne bo, se začne prisilna poravnava V sredo je bil na Jesenicah sestanek z vsemi tistimi upniki, ki imajo več kot 60 odstotkov dolga v blokadi. Ce sporazuma ne bo, potem se začne postopek prisilne poravnave, ki ne pomeni stečaja ali likvidacije. Podjetje je zdravo Po pogajanjih z največjimi upniki (republiškim in občinskim izvršnim svetom, elektrogospodarstvom, Pe-trolom - zemeljski plin in Petrolom -trgovina, Železniškim gospodarstvom Ljubljana, Vatrostalno Jesenice, Ljubljansko banko, delničarsko družbo, temeljno banko Gorenjske in banko Slovenskih železarn - torej tistimi, ki imajo več kot 60 odstotkov dolga v blokadi), je na tiskovni konferenci predsednik poslovodnega odbora Železarne inž. Boris Bregant de- »Bil je poskus dogovora, da bi našli rešitev delnega plačila in delnega odloga plačila, s čimer bi bil izpolnjen pogoj, da obvestimo Službo družbenega knjigovodstva za deblokado žiro računa. Vsi prisotni so se strinjali z našim razmišljanjem, da se je pametneje ekonomsko in finančno dogovoriti kot stvari pustiti, da tečejo po tej poti dalje. Rad bi opozoril, da 60 dni blokiranega žiro računa ne pomeni avtomatično stečaja in konca firme. Če bi dogovor uspel, to pomeni, da ni potrebna procedura prisilne poravnave. Osebno upam, da se bomo dogovorili. Banke so bile pripravljeni pomagati s svežim kapitalom, pripravljenost so izkazali tudi vsi drugi, predvsem Vatrostalna in izvršni svet Jesenice. Problem pa je v tem, da tako dobavitelji plina kot elektrike ter republiški izvršni svet, ki je predstavljal upnika iz naslova obveznosti iz osebnih dohodkov in davkov, morajo ustrezne sklepe potrditi na svojih organih. Te seje pa bodo prav v teh dneh, tako, da bomo na Jesenice dobili odgovore najkasneje v petek. Predlagali smo, da se 40 odstotkov dolga, ki zapade 29. maja, poravna z gotovino, 40 odstotkov pa se odloži za 90 dni. Ta čas je za nas izredno pomemben, kajti pričakujemo, da se bodo vendarle izpolnili nekateri pogoji za boljše poslovanje. Brez tega ni sanacije v daljšem obdobju in ni možno pozitivno poslovati. To je višja cena proizvodov za 20 odstotkov v povpreč- Včeraj, v četrtek ob 12. uri so z opozorilno sireno vsi delavci črne metalurgije Jugoslavije - okoli 200.000 zaposlenih v črni metalurgiji in predelovalni industriji - protestirali proti nemogočim razmeram gospodarjenja v tej dejavnosti. Nekajminutno stavko je organiziral jugoslovanski sindikat delavcev črne metalurgije. Naj ob tem navržemo samo en sam podatek: slovenske železarne so izračunale, da so lani zaradi nesprejemljive politike zvezne vlade do črne metalurgije izgubile kar za 100 milijonov nemških mark svojega premoženja! ju, dodatni viri svežega kapitala, odpisi nekaterih dolgov tudi do kupcev v korist vlagateljskih deležev, kapitalizacija kreditov pri bankah delno iz obveznic republike, delno pa iz direktne kapitalizacije sredstev bank, uveljavitev lastnih delavskih delnic in ne nazadnje zagotavljanje večje finančne discipline. Podpisana je pogodba za obveznice med slovenskimi železarnami in izvršnim svetom, potekajo tudi druge aktivnosti, Kaj pričakujemo? Pričakujemo, da bomo dobili odgovore na dogovor, sporazum o poravnavi obveznosti in da bo žiro račun deblokiran. Če to ne bo uspelo, ne ostane drugega kot postopek prisilne poravnave. Šele tedaj, če prisilna poravnava ne uspe, se začne procedura stečajnega postopka. Rad pa bi povedal, da to ne pomeni ustavitve železarne in njene proizvodnje, temveč bo treba firmo postaviti na zdrave temelje. Ce se teh ne najde, prihaja stečaj in tudi likvidacija. Trdno pa sem prepričan in imam dovolj dokazov za trditev, da je podjetje zdravo in da za našimi sedanjimi podatki ni nobenih drugih podatkov.« Dvajset dni prostosti kosovskega politika Azema Vllasija, ki je v zaporu in pred sodniki v Titovi Mi-trovici presedel 14 mesecev Nimam zagotovil, da so pozabili na mojo fizično likvidacijo Okoliščine niso preveč ohrabrujoče. Glede mene so bile postavljene tri zahteve: politična likvidacija, aretacija in sojenje ter fizična likvidacija, povedana z mitingaškim geslom: ubili bomo Vllasija. Prvi dve zahtevi sta bili uresničeni in nimam zanesljivih zagotovil, da so na tretjo zahtevo pozabili. Tako je dejal v sredo zvečer na pogovoru v Cankarjevem domu v Ljubljani Azem Vllasi, ki je prišel k nam na povabilo ZSMS - liberalne stranke Slovenije. Vllasi, središčna osebnost Kosova in kosovske politike od leta 1981 dalje, aretiran 1. marca leta 1989, neposredno po mitingu 28. februarja v Beogradu, kjer so terjali njegovo glavo, je bil po 14 mesecih zapora in sodnega procesa v Titovi Mitrovici oproščen, skupaj s stavkajočimi rudarji in vodstvom rudnika Stari Trg. Objavljamo nekaj odgovorov in razmišljanj Azema Vllasija na vprašanja novinarja Televizije Slovenije Janeza Pezlja in številnega občinstva. Ponovno se zatika pri sprejemu dopolnil k srbski ustavi. Albanski delegati v kosovski skupščini so proti. Grozi Kosovu zaradi tega novo izredno stanje? "Ti delegati so predstavniki večine, če ne vseh Albancev na Kosovu, in so prepričani, da morajo biti gospodarji svoje usode. Gre za odločanje o stvareh, ki se neposredno tičejo Kosova in ljudi na Kosovu. V poldrugem letu smo bili priča militantni politiki, ki je želela Albance izločiti iz političnega in javnega življenja, iz odločanja o vprašanjih njihove usode. To je bila tako imenovana diferenciacija, ki ni nič drugega kot groba čistka. Za vodilna mesta so se izbirali ljudje po tako imenovanih novih merilih, slišali smo za ta famozni izraz pošteni Albanci. Našli so se trije takšni ljudje, ki so z vsemi sredstvi branili takšno politiko, sedaj so dobili še enega, dva, ki "Zaradi tako imenovane diferenciacije med vodilnimi kadri v gospodarstvu je položaj v pokrajini katastrofalen. Pregnani so bili sposobni kadri iz ključnih delovnih organizacij. Prišli pa so ljudje, recimo, v Urošev-cu, ki so bili pred šestimi, sedmimi leti upokojeni. Zdi se mi, da se to počne namerno, da se zlomi gospodarska hrbtenica naroda. To je surova čistka." traja. Ukinjeno je bilo izredno stanje, ki ga je uvedlo predsedstvo države, življenje pa se že naprej odvija v izrednih razmerah, ki jih je uvedla republiška oblast." So dogodki v kosovski skupščini povezani z demonstracijami Albancev po svetu? Pred tremi, štirimi dnevi so bile doslej najmnožičnejše demonstracije v Ženevi, na katerih je sodelovalo nad 10 tisoč ljudi. "Propaganda zoper nas sicer pravi, da je to nacionalistična emigracija. To ni točno. Ti ljudje so del našega naroda, delovna emigracija. Ekstremna emigracija predstavlja manjši del. Zahteve delovne emigracije in Albancev v domovini so res istovetne, vendar ne moremo govoriti o sumljivi zvezi med delegati skupščine Kosova in emigracijo." Zahteve po Kosovu republiki so spet glasnejše. Kakšen položaj bi moralo imeti Kosovo? "Glede tega so stvari nasled- sta to prevzela zaradi karieristi-čnih, umazanih ciljev. Vendar, Albanci niso podkupljivi ljudje, ne da se jih kupiti z raznimi obljubami, s funkcijami, z zagotovili, da jim bo kdo od zunaj pomagal. V skupščini pa sedijo ljudje, ki zastopajo interese naroda. Nov odpor v skupščini je posledica nasprotovanja srbskemu vodstvu, ki želi popolnoma ukiniti avtonomijo. V nasprotje s srbsko politiko sem prišel zato, ker je hotela stvari reševati po svojem receptu. Za vse, kar se je od marca lani dogajalo na Kosovu, je kriva trojica ljudi, prek katerih je bila uresničena množična politika represije. Dala je tragične rezultate in ljudi še bolj odvrnila od take politike. Izredno stanje pa v bistvu še "Kolikor sem lahko stvari spremljal skozi majhno lino moje celice, menim, da so bile zahteve demokratičnih krogov na Zahodu in v ZDA povsem dobronamerne. Terjali so demokratično reševanje, to pa je dialog. Če pa se gre v zaostrovanje, to ni, recimo, zaostrovanje samo z alternativo, z Demokratično zvezo Kosova, z Rugo-vo, Surujem, z znanimi posamezniki, ampak zaostrovanje z albanskim narodom." nje. Mi smo se zavzemali za realno in optimalno opcijo, za status, ki ga je Kosovo imeli v ustavi iz leta 1974. Albanci se niso uprli spremembi te ustave. Bili za za spremembe glede večpartijskega sistema, z uvedbo tržne ekonomije, ko pa je šlo za avtonomijo, so bili Albanci odločno za ustavni položaj iz leta 1974. Vendar imajo izredna stanja in tenderfte v Srbiji namen skrčiti avtonomijo le na teritorialno plat. Ukinjanja avtonomije Albanci niso in ne bodo sprejeli. Zato se položaj zaostruje v drugo smer: v ostrejši zahtevi po Kosovu republiki. Zelo aktulano pa je tudi vprašanje, kakšna bo Jugoslavija in kakšen položaj bo imelo v njej Kosovo." Huda odgovornost državnega predsedstva Dr. Borisav Jovič je v nastopnem govoru napovedal nadaljevanje trde politike na Kosovu, zagrozil pa je tudi s "kosoviza-cijo" Jugoslavije. Očitno ostaja Jovič trdno na liniji Miloševica. "Vodstvena struktura Srbije še naprej profitira na problemu Kosova. Kadarkoli so ga zaostrovali, je tem ljudem rastel rating. Jovič je šel iz tega vodstva Srbije v predsedstvo države in je razumljivo, da se ne more oddvojiti od te politike. Čudi pa me, da recept za Kosovo zagovarja za celo državo. To bi pomenilo kosovizacijo Jugoslavije in to me skrbi. Mislil sem, da bo novo državno predsedstvo boljše od starega. O starem nimam niti ene dobre besede. To predsedstvo, katerega zadnji predsednik je bil Raif Dizdarevič, je glede Kosova naredilo fatalne napake, je dr- Azema Vllasija je v Cankarjevem domu pozdravil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. - Foto: G. Šinik žavo zapeljalo v katastrofo. Ono bi moralo moralno odgovarjati pred ljudmi, ne pa, da so mene postavili pred sodišče. Na Kosovu so bili marca lani uvedeni izredni ukrepi samo "Zavračanje dialoga pomeni hudo napako Srbije in njenega vodstva. Zavračanje dialoga pelje k novim zao-stritvamr k širšim posledicam. Govori se o dialogu z alternativo. Alternativa je lahko samo alternativa uradni srbski politiki, sicer pa so stališča alternative takšna kot stališča albanskega naroda." zato, ker so ljudje terjali odstop treh ljudi, ki so prevzeli vazalsko, slugaško politiko. Samo to so hoteli in ničesar drugega. Vse drugo, da so Albanci hoteli spremeniti meje, razdreti Jugoslavijo, oblikovati veliko Albanijo, da je šlo za zaroto zoper državo, so laži. Tudi jaz sem bil obtožen, da rušim ustavni red in sistem, bil sem obtožen po paragrafu, v katerem je predvidena tudi smrtna kazen. Vprašanje je, kdo ruši Jugoslavijo: ali jo tisti, ki stojijo za represivnim receptom, ali tisti, ki smo bili obtoževani. Obtoženi ste bili tudi Slovenci, pa Hrvatje. Ne pozabite, na mitingu v Beogradu februarja lani so tudi terjali odgovornost tistih, ki za- govarjajo večstrankarski si stem. Hvalabogu, da so se stvari zasukale in da na večpartij ski sistem pristajajo tudi njego; vi nekdanji nasprotniki. Če bi mitingaška politika osvojila Ju; goslavijo, bi bila v Jugoslaviji nova in nova sojenja. V Mitrovici se je začelo, tu se je hotela uveljaviti politika represije. Sodilo se je meni in rudarjem tef vodstvu rudnika, ker je bil tU največji odpor zoper politiko represije." Je Kosovo res leglo izvozi islamskega fundamentalizma * Evropo. Slovencem očitajo, d« se kot katoličani povezujejo t islamom. "Principielna podpora Slovenije Albancem je podpors demokraciji, ne muslimanom in ne zoperstavljanje pravo; slavju. Na Kosovu se ne brani Evropa pred islamom, kot so poudarjali na proslavi kosov ske bitke. Tudi meja z Albanijo mora biti taka, kot so in bodo vse meje v Evropi. Opcija reševanja kosovskega problema je tudi v tem, v splošni demokratizaciji, ne pa v geslih Kosovo je srbsko, Kosovo je albansko, v ločevanju ljudi, getoizacijah, obračanju hrbta drug drugemu. Žal mi je, da so Srbi in Crnogorci na Kosovu postali žrtve protibirokratske revolucije. Kosovo je last vseh živečih ljudi na Kosovu. Teza o nevarnosti fundamentalizma pa je izmišljena. Zrasla je v krogih pravoslavne cerkve. Pri Alban; cih je prednostni nacionalni moment, nacionalni preporod, identiteta, rušenje totalitarnega sistema. To so značilnosti Albancev." JOŽE KOŠNJE* Elanovi gorenjski upniki (iz spiska dolžnikov objavljenih v Demokraciji) 1. Zvezda, Kranj 11,710.000,00 2. Elita, Kranj 7,813.900,00 3. Alpinus Elan, Bohinjsko jezero 7,500.000,00 4. Proračun občine Kranj, Kranj 5,800.000,00 5. Exoterm, Kranj 5,579.860,20 6. Aerodrom Brnik, Brnik 5,169.519,10 7. UKC Lj., Inšt. za pljuč, bolezni, TBC, Golnik 3,940.000,00 8. Gorenjska lekarna, Kranj 3,189.138,80 9. Cestno podjetje Kranj 2,992.100,00 10. Gorenje, Radovljica 2,825.700,00 11. Gorenjski tisk, Kranj 2,500.000,00 12. Upravni organ obč. Jesenice 2,470.909,90 13. Dom upokojencev Kranj 2,419.589,70 14. IRA Inženiring, Radovljica 2,638.404,90 15. Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj 2,000.000,00 16. SGP Tehnik, Škofja Loka 1,611.700,00 17. OŠ Polde Stražišar, Jesenice 1,500.000,00 18. Sava Kranj 1,500.000,00 19. Oš Josip Plemelj, Bled 1,456.389,60 20. Mizarstvo Šenk, Kranj 1,403.831,00 21. OŠ Stane Žagar, Lipnica 1,253.742,60 22. Elektro Gorenjska, Žirovnica 1,210.111,20 23. Triglav konfekcija, Kranj 1,150.000,00 24. IB1 Kranj 1,100.000,00 25. Alpetour, Škofja Loka 1,100.000,00 26. SO Sred. za blag. rezerve in pospeš. proizvodnje hrane, Jesenice 971.091,80 27. Planika, Kranj 750,000,00 28. Sekretariat za obč. upravo in finance občine Radovljica 741.217,00 29. Občina Kranj - zaklonišče, Kranj 698,759,70 30. OŠ Matija Čop, Kranj 600.000,00 31. SGP Tržič 552.864,40 32. KOGP Komunala Kranj 535.864,00 33. Atelje za prost, projektiranje, Jesenice 478,000,00 34. Sekretariat za fin. in obč. upravo, Radovljica 478.000,00 35. Občina Jesenice — Varstvo kmet. zemljišč 449.002,30 36. OŠ Bratov Žvan, Gorje 400.000,00 37. Kulturno društvo, Kranjska Gora 397.161,90 38. Obrtno-gradb. podjetje Grad, Bled 395.000,00 39. Kino Kranj 367.300,00 40. Galvo Kranj 355.516,60 41. Srednja šola ped., rač. in narav. mat. usmeritve, Kranj 340.000,00 42. Raziskovalna skupnost Jesenice 326.424,70 43. Embalažno graf. podjetje, Škofja Loka 310.000,00 44. AMD Kranj 307.274,30 45. ŠD Kranjska Gora 292.102,80 46. Gorenjka — TOZD Žičnice, Jesenice 271.000,00 47. Lokainvest, škofja Loka 260.000,00 48. KS Radovljica 251.487,10 49. Upravni org. in strok. služ. občine Kranj 246.600,00 50. DU Tomo Brejc, Kranj 242.238,30 51. Zav. za var., par. in kulturo, Kranj 219.402,40 52. Goš Petra Uzarja, Tržič 200.000,00 53. Merkur-trgov. in storitve, Kranj 200.000,00 54. Sred. šola gost., tur. in ekonom, usmer., Bled 200.000,00 55. ZŠAM Jesenice 193,493,40 56. Planinsko društvo Jesenice 179.814,10 57. KOGP TOZD Vodovod, komunal, Kranj 158.200,00 58. Kolibri Kranj 148.607,30 59. Perftech, Bled 138.103,60 60. Glasbena šola Radovljica 133.527,30 61. Planinsko društvo Gorje 130.196,20 62. Lokalna radijska postaja, Jesenice 124.960,90 63. Sredstva za vzdrž. in grad. zaklonišč, Jesenice 120.561,40 64. Alpetour DO Hotel Creina, Kranj 120.000,00 65. Dom dr. Janka Benedika, Radovljica 120.000,00 66. KS Žirovnica 118.061,40 67. Knjižnica A. T. Linhart, Radovljica 97 115.603,80 68. Gradiš BE Jesenice 110.000,00 98 69. Združeni stanovanjski sklad Jesenice 110.000,00 99 70. Inženiring Bled 105.000,00 71. SUB Radovljica 100.000,00 100 72. TVD Bohinj, Boh. Bistrica 99.756,20 101 73. Planum TOZD Kobla, Radovljica 102 98.086,50 74. Vaterpolo klub Triglav, Kranj 103 81.500,00 104 75. Oš F. S. Finžgarja, Lesce 79.042,00 105 76. Občina Jesenice 78.416,80 106 77. Soklič, Bled 74.883,70 107 78. Živila Naklo 60.000,00 79. Zavod za kulturo in izobr. Tržič 108 58.000,00 109 80. Alpdom Radovljica 57.082,00 110 81. Živinor. veterinarski zavod, Kranj 111 57.037,30 112 82. TD Tržič 52.170,10 113 83. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka 50.000,00 114 84. OK ZKS Radovljica 44.083,40 85. Gasilsko društvo Kranjska gora 115 43.019,60 116 86. Elterm Bled 42.817,50 87. TVD Partizan, Jesenice 38.756,10 117 88. Vodovod Jesenice 36.941,50 118 89. KS Brezje 34.917,40 119 90. OO ZSS Iskra—Srednja šola, Kranj 30.900,00 120 91. Obrtno združenje Radovljica 121. 30.714,70 122. 92. OK SZDL Jesenice 30.578,60 93. Obrtno združenje škofja Loka 123. 29.000,00 94. TD Jesenice 28.221,60 124. 95. Iskra-Srednja šola Kranj 26.436,50 125. 96. Planinsko društvo Kranjska gora 126. 24.292,30 127. Lovska družina Begunjščica, Begunje 20.759,90 Skupna strok, služba SIS, Obč. Jesenice 19.326,60 Zavarovalna skupnost Triglav, Kranj 18.750,00 Domplan, Kranj 18.000,00 Bifac, Kranj 15.986,20 Turistično društvo Radovljica 15.354,80 Kinološko društvo Bled 14.685,20 Košarkarski klub Radovljica 11.025,30 BUSOLA, Bled 10.491,00 WO Radovljica 9.721,30 Zveza društev upokoj., Radovljica 8.871,90 Dolnov, Kranj 6.960,00 Tehnični biro Jesenice 6.700,00 Dominvest, Jesenice 6.000,00 OK ZSMS Jesenice 6.000,00 Društvo upokojencev Bled 5.390,00 Občinska turistična zveza, Tržič 3.452,70 Muzeji radovljiške občine, Radovljica 3.000,00 TGT Tržič 2.390,40 Gasilsko društvo Podgora, Begunje 1.800,00 TVD Partizan Bled 1.800,00 OŠ Matija Čop, Kranj 1.700,00 SGP Tehnik TOZD Projekt, biro, Škofja Loka 1.274.10 Planinsko društvo Gorje 681,90 Smučarski klub Radovljica 600,00 Planum TOZD Zavod za urbanizem-Bled 322,70 Alpetour TOZD Žičnice, Boh. Jezero 250,00 OŠ F. S. Finžgar, Lesce 202,50 KS Dovje, Mojstrana 200,00 Plenum DSSS Radovljica 33,70 Kino Radovljica 27,50 36 Kranjska podružnica SDK pripravila informacijo o poslovanju Elana Elan je precenil svoje sposobnosti Šele po blokadi žiro računa so pravne osebe pri SDK iskale informacije o Elanu, pripravili so jih 87, v zadnjih štirih letih jih je redno iskala le ena. Kranj, 23. maja - Podružnica Službe družbenega knjigovodstva v Kranju je za svojo centralo pripravila informacijo o njenem delu v zadnjih štirih letih v zvezi z Elanom, v pogovoru s časnikarji jo je povzel direktor podružnice Franc Podjed, ki je povedal, kar more in sme povedati, kakor je sam dejal. Po 31. členu zakona o SDK namreč podatki o poslovanju predstavljajo poslovno tajnost, dobi jih lahko le pravna oseba, ki [ih zahteva, kopijo pa mora SDK poslati pravni osebi, p kateri je podatke dala. Seznam Elanovih zapadlih upniških terjatev je torej moč dobiti, če imate podjetje in jih iščete v njegovem imenu. Torej nam je lahko jasno, kako je do njih prišla Demokracija, ki je seznam objavila v zadnji številki. Opozorili pa so nas, da ni povsem identičen s seznamom, ki ga ima SDK. [nformacije, ki smo jih dobili, se torej nanašajo na delo SDK v zvezi z Elanom v zadnjih štirih letih, izrečenih pa je bilo tudi nekaj ocen, kaj je povzročilo njegovo finančno katastrofo. Elan ima žiro račun v radovljiški ekspozituri in tam torej tudi celotno predhodno kontrolo. Prvič je bil blokiran 12. marca letos in nato od 16. marca naprej neprekinjeno. Iz dokumentacije zadnjih štirih let je razvidno, da je redno in pravočasno plačeval vse družbene dajatve in da ni zabeleženih kršitev zakona o zavarovanju plačil. Upniki so v tem času predložili 29 sodnih sklepov od tega devet lani in sedem letos. Predloženih je bilo 760 menic (t.i. jugomenic), od tega 242 leta 1986, 156 lani, letos jih ni bilo več. Glede na število sodnih sklepov - sedem letno in obseg rnenic kot instrumenta za zava- rovanje plačil ni bilo moč sklepati, da je v Elanu kaj narobe. Zanimivo je, da je imel Elan v zadnjih štirih letih zelo malo investicij v Sloveniji, vse so bile po vrednosti manjše, da jih ni bilo treba prijaviti republiški komisiji za oceno investicij. Zaključne in periodične račune je Elan vselej pravočasno predložil, izpolnjeni so bili pravilno, lahko rečemo, da so imeli drugi več napak. V zadnjih treh letih je podatke o poslovanju Elana po 31. členu zakona o SDK iskala le ena pravna (res bi bilo zanimivo vedeti, kdo je bil tako previden in ni brezmejno zaupal Elanu), po blokadi žiro računa pa je bilo izdanih upnikom 87 poročil o insolventnosti Elana. Edina nenormalna stvar, ki jo je bilo moč razbrati s prometa na žiro računu je bilo po Podje-dovih besedah znatno povečanje prometa pa tudi stanj na žiro računu Elana od leta 1988 naprej, kar ie bila v nrimeriavi z drugimi pravnimi osebami posebnost Elana. V analitičnih publikacijah SDK se je Elan v zadnjih štirih letih uvrščal med uspešnejša podjetja, kar je kazala tudi Rdeča knjiga Gospodarske zbornice Slovenije. Po blokadi žiro računa pa so na lastno pobudo, po metodologiji, ki je bila medtem pripravljena v centrali, izdelali na podlagi zaključnega računa Elana za lansko leto bonitetno oceno, ki je pokazala, da se je poslabšala sestava virov sredstev, povečale so se kratkoročne obveznosti. Napravili so tudi podrobnejšo analizo prejemkov in izdatkov na Elanovem žiro računu v zadnjih treh letih in z lastno metodo ugotovili, da lastni prejemki (odšteli so posojila) niso zadoščali niti za plačevanje obresti, kar se je prvič po-j t ilo v zadnjih trem mesecih leta 1988, izrazito v lanskem drugem polletju. Obresti je torej Elan plačeval s pomočjo najemanja novih posojil, kar bi seveda lahko bil signal za njegovo krizo. Po metodologiji iz ocen zaključnih računov so se zdaj lotili tudi skrajšanega preseka bilance uspeha in stanja od leta 1986 naprej, vendar izsledki še niso znani. Marjan Oder iz SDK-jeve centrale v Ljubljani je dejal, da je Elan več let gradil blagovno znamko, kar je zahtevalo znatna finančna sredstva, ustvarjal pa jo je sam, brez družbene pomoči, čeprav je edina naša, ki v svetu res nekaj pomeni. Stvari zdaj kažejo, da Elan ni bil finančno sposoben prenesti tega, blagovno znamko je uveljavljal podkapitali-ziran, zato je najemal posojila, dodatno so ga udarile še tri zelene zime, Markovičev program pa mu je zaprl denarne pipe. Elan je precenil svojo sposobnost, nihče pa mu ni pomagal. Zamišljeno je bilo, da bi druga podjetja delno kupila blagovno znamko in kapital bi se s tem vrnil, za vlaganja v že zgrajeno blagovno znamko so bili zainteresirani tujci, vendar to ni bilo narejeno pravočasno in stvari so se zasukale drugače. Skratka, Elan je zamudil z delnicami oziroma z ustanovitvijo delniške družbe. ma v našega, ki pa so bile s spremembo zakona o računovodstvu in zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju celo legalizirane. Zaključni račun matičnega podjetja Elan pa v zadnjih štirih letih ni bil pregledan. Ekonomsko finančna revizija centrale zaključnega računa za leto 1988 je bila načrtovana v drugi polovici lanskega leta, vendar je odpadla, ker so bili revizorji zaradi nove registracije angažirani pri, pregledovanju poslovnih bank. V programu SDK je zapisana usmeritev, naj bo vsako podjetje vsaka tri leta vključeno vsaj v eno obliko nadzora zaključnega računa, vednar za Elan to ni bilo uresničeno, ker so imele pri kontroli prednost izgube, motnje v poslovaniu. Trenutno stanje zapadlih obveznosti na žiro računu Elana (23. maja ob 12. uri) je 1.773.870.880,40 dinarjev. Primerjava z Agroko-mercem ni prava, je dejal Franc Podjed, posebnost Elana je njegovo poslovanje s pomočjo podjetij v tujini, preko katerih se lahko odvija devizni in blagovni pretok, ki bi zahteval celovito pristojnost SDK, tudi devizne in tržne inšpekcije, saj so pri izvozu in uvozu kapitala možnosti neizčrpne, tudi uvoza izgube in ne bi bil presenečen, če bi se enkrat pokazalo tudi to. napake v predlaganju zaključnega računa računa in pri uporabi plačilnih instrumentov, pri pregledih pa tuja vlaganja, banke, zavarovalnice, prometni davek in intervencijski ukrepi. Elan pa je bil seveda uspešen. V zadnjih desetih dneh je bila v Elanu skupina revizorjev, inšpektorjev in strokovnih delavcev podružnice in centrale SDK, ki je izdelala informacijo o prvih ugotovitvah in možnih vzrokih težkih likvidnostnih razmer v Elanu, Franc Podjed je o njej povedal le, da so jo danes (v sredo op.p.) posredovali organom oblasti. M. Volčjak JELOVICA SDK-jevi kontrolorji so v zadnjih štirih letih opravili 22 pregledov v Elanu, večinoma so bili enodnevni, nanašali so se na višino osebnih dohodkov, plačevanje socialnega zavarovanja za delavce v tujih podjetjih, na odredbo o potrošniških posojilih. Sedem pa je bilo pregledov zaključnih računov Elanovih podjetij v tujini, kjer so bile odkrite pomanjkljivosti odpravljene, nanašale pa so se na nedoslednosti pri prenašanju tujih knjigovodskih standardov in obračunskega siste- FILM LETA Rojen 4. julija KINO CENTER od 27. 5. do 3. 6.1990 I 0 Elanu tudi z druge plati zvona V vsaki človeški skupnosti se ^ajde dobro in slabo, ker jo Pač vodimo ljudje. Tudi Elan v tem ni izjema. Pa vendar toliko &noja in blata zmetati na eno !*ne in eno področje delovanja, le preveč enostransko in neobjektivno pisanje in informirale javnosti. Polna mera odgovornosti za opravljeno delo veta povsod in za vsakogar. Ko sem pred slabimi petnajstimi leti prevzel področje gospodarjenja v Elanu, mi je bila ?ot napotnica iz ust izkušenega lr» izobraženega moža dana na-ijednja misel: »Elan je dobra ,rina, vendar denarja pa nikoli n,ma.« Za resnica me je spremljala ^eskozi in napotnica se je tudi potrjevala. Zakaj? Elanovi prohodi niso kruh in mleko, ali Proizvodi, ki najdejo zadostno fžišče v omejenem jugoslovanskem gospodarskem prostoru. 2 tega sledi dvoje, zame najpomembnejših vzrokov stanja: > Izvoznik, kakršen je Elan moral biti, ker ga sicer že zdavnaj ne bi bilo, v ceno svojih proizvodov ni nikoli mogel vkalkulirati vse jugoslovanske umetno ustvarjene režije v podjetjih kot tudi desetkrat previsoki vrh- nji nadstavbi in dubiozah preteklosti; — naložbe v tujino, kot so: lastna podjetja, razvoj, marketing in še posebej tekmovalna služba so dolgoročne naložbe, ki prinašajo polne efekte ponavadi drugemu rodu. Pa tudi tu moram reči, da brez vsega tega Elana ne bi bilo. Pomislimo samo na izrazito restriktivno uvozno izvozno politiko v preteklosti. Elan je vodil vseskozi izred no varčevalno politiko. Da do bička ne bi prelivali v plače ir drugo želeno porabo, smo vse skozi uporabljali obračunsko metodo pospešene amortizacije in vrednotenja zalog izključno po vgrajenih-porabljenih surovinah. Plače je Elan popravil šele v zadnjih dveh letih, ko nas je val inflacije postavil izven vsake stvarnosti in modre presoje, vsem nam je bila merilo nemška marka. No, ker pa je kritika zadnjih treh tednov usmerjena in obravnavana predvsem zadnja štiri leta Elanovega poslovanja, nekateri želijo celo reči, mislijo pa: »Obdobje Aljančič - Koder«, moram najprej reči, da smo po najboljšem znanju in čutu skrbi in odgovornosti delali skladno z veljavno interno in eksterno zakonodajo, čeravno smo, zaradi Elanove posebnosti vseskozi ali večkrat, kakor mnogi, hodili po samem robu. Vendar vedno in samo za dobro vsega Elana. Letni gospodarski načrti in zaključki ter dana pooblastila so nam bila temeljno vodilo. Res je, da smo se vedno želeli obnašati podjetniško, ker nas je v to sililo tržišče, kjer smo največ navzoči. Takoj na začetku mojega nastopa v Elanu sem poudarjal potrebnost skrbi za lastna obratna sredstva in s posebnim pismenim materialom takratnemu tozdovskem kolegiju v letu 1979, posebej zahteval, da ni naložbe, ki ne prinaša novega dinarja. Takrat je to izgledalo malodane nesmisel: nizke obrestne mere (8 odstotne), že porajajoča inflacija in denar se je še tudi dobil. Poslovodni odbor in razširjeno poslovodno vodstvo je bilo redno mesečno obveščeno o rezultatih poslovanja, še posebej o doseženih in planiranih izhodnih cenah. O rezultatih poslovanja smo mesečno, kvartal-no pa osebno, obveščali tudi delavski svet. Pred tremi leti ob sprejemanju zaključnega računa sem roteče prosil, da se tako izrazim, še prav posebno na delovnih skupinah tehnično in tržno inteligenco na resnost položaja in naj spremeni svoj odnos in svoje delo usmerja: — k večjim razvojnim efektom - novi proizvodi, ker smuči same ne bodo zmogle nositi vseh bremen, — k znižanju stroškov na enoto proizvodnje in doseči v dogovoru s tujino boljše cene. Ob izbruhu infalcije 1987 leta in katastrofi 1989 sem svoja poročanja o rezultatih gospodarjenja in gospodarski situaciji, na vseh ravneh začenjal, da Elan: — takega bremena iz tekočega poslovanja ni zmožno pokrivati, — da nas poleg visokih obresti udarjata še nerealen tečaj dinarja in v letu 1988 tudi padec ameriškega dolarja, — decembra 1989 sem na poslovodnem odboru ponudil svoj odstop, ker se je želelo z gospodarskim načrtom za leto 1990 ponovno investirati v osnovna sredstva brez ocene uspešnosti denarnega kritja, zaposliti pa dodatno še skoraj 70 ljudi. Ko se danes mnogi sprašujejo, odkod Elanu takšna zadolžitev, in kam je denar vložil, je nekaj odgovorov: 1. Elanove nepremičnine in premičnine doma in v tujini so prav gotovo vredne več kot 148 mio DM, kolikor jih izkazujejo knjige po sedanji vrednosti, upoštevati moramo, da smo vse od leta 1976 obračunavali pospešene amortizacijo 25 odstotno oziroma 10 odstotno. Osebno mislim, če Elanu ne bi bila prizadeta tolikšna škoda na imenu v preteklem zadnjem času, da samo njegova blagovna znamka velja več kot 180 mio DM. 2. Iz prikaza stanja kreditov in plačanih obresti v letih 1988, 1989 in v prvem mesecu 1990 se vidi, da je Elan samo na račun obresti za leto 1989 plačal 284 mio DM. Samo v drugem polletju 1989 je znašal revalorizacijski faktor 6,78. Vprašujem, kateri proizvod je takšno breme sposoben pokriti. To predstavlja 81 odstotkov vseh Elanovih dolgov po stanju 31. marca 1990. Osebno menim, da to pomeni dvoje: — jemanje denarja gospodarstvu po državi, da je lahko pokrivala pretekle dolgove in dokaj lahek zaslužek tistih, ki so z denarjem razpolagali in ga plasirali v obliki kreditov. Vsekakor pa gospodarno ravnanje v vrtoglave inflacije v letu, ki je za nami; — izvozno gospodarstvo, predvsem pretežno, in Elan je, pa te možnosti ni imelo, ker v svoje inozemske cene ni moglo vkalkulirati tako visokih obrestnih mer. V tujini se pač ne morejo prodajati jugoslovanske spe-cialitete. 3. Preostalih 18 odstotkov pa predstavljajo nove naložbe in zaloge. Tako je povsem jasno, kje je naloženi denar. Naj zaključim to pisanje s tem, da sem videl izhod iz te krize za Elan samo v delniški družbi. Zato sem v pismeni obliki poslovodstvu in samoupravnim organom že marca meseca 1989 leta predlagal, da se Elan pretvori v delniško družbo in tako pridobi sveži denar za prepotrebne nove naložbe in finančno prestrukturiranje. Prepričan sem, da Elan ne sme stati, ampak mora iti naprej tudi v teh težkih trenutkih ima še šanse. Ustvarjati mora nove profitne centre, ki bodo vsestransko obvladljivi. Razvijati in ponuditi tržišču nove proizvode, ker ima izvrsten lasten inštitut in sodobno naraven marketing. Vendar vse to pa ne z denarjem, ki mu je v breme (krediti), ampak s svežim, delniškim, ki mu bo v pomoč. Kot finančnik, ki mi je beseda vedno pomenila več kakor kos papirja, pa ne morem ob zaključku mimo tega, da mi je najhujše to, ker po blokadi žiri računa nismo mogli izpolniti dane besede upnikom. Nesrečni splet okoliščin, da smo zamudili z delniško družbo, prišli pa so kruti ukrepi kreditno monetarne politike, 16. 2. 1990 z veljavnostjo za nazaj, t.j. od 31. 12. 1989, ko je bilo potrebno zmanjšati plasmaje oziroma jih spraviti do konca februarja 1990 na raven konca leta 1989. Tega nismo zmogli. Sicer v normalnih pravnih in gospodarskih razmerah povsod v svetu velja pravilo, da se gospodarstvo na nove ukrepe pripravi, da se mu določi čas, pri nas je obratno. Pavel Koder Tržič, Slap 28 ^mrmimmmGiAs 14. stran : Kmet IVAN ŠRJLAR iz Strahinja Petek, 25. maja 1«« ANDREJ ŠTER iz Kranja Najprej popraviti krivice Država brez nadzora nad in se opravičiti ^ii:;*: financami nima dolgega življenja Strahinj, 22. maja - Ivan Štular iz Strahinja gospodari na kmetiji, ki obsega osem hektarov kmetijske zemlje in trinajst hektarov gozda, tri hektare zemlje pa ima še v najemu. Glavna dejavnost je pridelovanje krompirja, nekaj zaslužka pa je tudi, od živinoreje in zelenjave. "Čeprav je kmetija za gorenjske razmere dokaj velika, pa je še zmeraj dosti majhna. Zdaj sva na kmetiji polno zaposlena dva, žena in jaz, v kratkem, ko bo sin končal šolanje, pa bomo trije. Naj gre sin v službo? Po eni strani bi jo težko dobil, po drugi plati pa je najbolje, da se usposablja in izpopolnjuje na domači kmetiji," pravi Ivan Stular, poslanec zbora združenega dela republiške skupščine, preosednik sveta krajevne skupnosti Naklo in podpredsednik nakelske podružnice Slovenske kmečke zveze. Kmetovanje in politika. Gre to skupaj? "V politiko sem se "spustil" predvsem zato, da bi pomagal zrušiti enopartijski sistem in da bi tudi kmet dobil v politiki nekaj veljave. Včlanil sem se v kmečko zvezo in se prek te vključil tudi v Demos. Pripravljen sem bil pomagati, nikdar nisem razmišljal o tem, da bi kandidiral za poslanca republiške ali občinske skupščine, ker sem pri sebi sklenil, da bom deloval le v kmečki zvezi. Na kandidatno listo sem prišel bolj po naključju. Kmečka zveza je že predlagala za gorenjsko volilno območje Cirila Smerkolja kot kandidata za poslanca v zboru združenega dela, vsi v Demosu smo ga podpirali, pri tem pa smo mislili, da bo še katera druga organizacija predlagala svojega kandidata. Ker pa protikandidata ni bilo, na volilnem listu pa sta morala biti najmanj dva, sem pristal na kandidaturo in si mislil, saj tako ne bom izvoljen, ker vsaj uradno nisem bil kandidat Demosa. Na gorenjskem predvolilnem shodu, ki ga je v Naklem pripravila Slovenska kmečka zveza, sem volilcem tudi javno svetoval, naj volijo mojega protikandidata." Volilni izidi so pokazali drugače. Ste bili presenečeni? "Ves čas sem si mislil, da bodo predvsem tisti kmetje, ki me ne poznajo, volili Smerkolja in da bo že oznaka Demos ob njegovem imenu na volilnem lističu zadosten razlog za to, da ne bom izvoljen. Očitno sem se uštel, verjetno je odločilo to, da sem doma v osrčju Gorenjske in da me precej gorenjskih kmetov pozna." "V politiko sem se spustil predvsem zato, da bi pomagal zrušiti enopartijski sistem in da bi tudi kmet dobil v politiki nekaj veljave". Doslej ste bili na dveh sejah republiške skupščine. Kakšni so vaši prvi vtisi? "Prvo, kar bi rad povedal, je to, da sem zdaj vsaj enkrat tudi od znotraj videl skupščino. Doslej sem se vozil le mimo in si mislil, da notri niso kaj prida ljudje. Na prvi seji je bilo bolj žalostno, to je bil boj za stolčke. V zboru združenega dela, kjer Demosovi poslanci nimamo večine, je bilo vse, kar smo predlagali, narobe." Kako ste videli nasprotja med staro in novo politiko? "Videti in občutiti je bilo marsikaj, tudi nekaj užaljenosti in prenapetosti. Zelo prijetno me je presenetil Ciril Ribičič, ki je "svoje" miril in poudarjal, da s prerekanjem in metanjem polen pod noge ne bomo prišli daleč in da se moramo pogovarjati predvsem o zadevah, ki so pomembne za ves slovenski narod. Moram priznati: tudi Demosovi poslanci smo mu zaploskali. Nekaj posebnega je bilo glasovanje: predsednik nas je kot prvošolčke učil, na katero tipko moramo pritisniti, nekateri, ki so že znali, pa so se smejali in nagajali... Druga seja je bila že bolj umirjena, manj je bilo nasprotovanj in tudi strogega strankarskega glasovanja. Dogajalo se je, da je, denimo, socialist podprl Demosov predlog pa tudi obratno. Dobri predlogi ne glede, čigavi so bili, so dobili podporo." Položaj kmečke zveze in vsega Demosa se je z volitvami spremenil. Nekdanja opozicija je zdaj oblast, ki ima v rokah vse ključne vzvode. Se vam ne zdi, da je zdaj tudi vaša poslanska odgovornost še večja? "Prej, ko smo bili opozicija, smo lahko kritizirali in obtoževali vladajočo stranko, da je kriva za vse. Zdaj, ko smo oblast, je naša odgovornost vsekakor večja. Izpolniti moramo obljube, ki smo jih dali v predvolilnem boju in ljudem tudi povedati, da ne smejo biti neučakani in da ne morejo pričakovati hitrega izboljšanja gospodarskih in družbenih razmer. Dediščina, kakršno je nova vlada dobila od prejšnje, je skromna. Gospodarstvo je v hudi krizi, denarja ni..." Kmečka zveza je predlagala, skupščina pa izvolila tudi novega kmetijskega ministra, prof. dr. Jožeta Osterca. S čim naj bi se novi minister najprej ukvarjal? "Strinjam se s pobudo, ki je bila dana v Demosovem poslanskem klubu, da mora novo ministrstvo čimprej pripraviti zakon, ki bi omogočal, da bi kmetje dobili nazaj po krivici odvzeto zemljo. Družbena zemljišča, ki so splošno ljudsko premoženje, naj bi začasno prešla v državne roke; država pa naj bi poskrbela, da bi bila ta zemlja dobro obdelana. Zemljo naj bi dajala v najem ali jo prodajala kmetom, ki so se že doslej izkazali kot dobri gospodarji. Pod okriljem ministrstva naj bi tudi ustanovili kmečko zbornico, v kateri bi bile strokovne kmetijske in gozdarske službe, na katere lokalne oblasti, zadruge ali kombinati ne bi imeli vpliva." Varovanje kmetijske zemlje je že eno od področij, ki bi ga bilo treba prenesti na republiško raven. Dosedanje kmetijske zemljiške skupnosti so bile preveč pod vplivom lokalne politike, pozidavala se je tudi najboljša zemlja. 'Tudi sam sem bil član kmetijske zemljiške skupnosti in vem, kako se je delalo. Skupnost je bila nemočna, lahko je bila tudi petkrat proti, vendar je težko uspela, če se je občinska uprava zamislila, da bo določeno zemljišče namenila za pozidavo. Iz dobre zemlje je najlažje narediti asfalt. Tudi v Naklem je šlo veliko najboljše zemlje (polja) za Merkurjeva in Živilina skladišča. Ne vem, ali bi v drugih državah to dopustili." So tudi na območju nakelske podružnice kmečke zveze zemljiške krivice, ki bi se jih še dalo popraviti? "Nekaj je kmetov, ki so jih po vojni razlastili iz političnih razlogov, predvsem zato, ker naj bi bili med vojno na napačni strani. Jaz menim, da gre v takih primerih za krajo in da je treba dati zemljo nazaj ali plačati odškodnino. Nekaj kmetov je bilo zaprtih, ker niso hoteli v kmetijske obdelovalne zadruge. Da bi obnavljali sodni postopek, se mi zdi skorajda nesmiselno; prav pa bi bilo, če bi se jim vsaj javno opravičili in jim moralno priznali, da jim je povojna oblast storila krivico. Kmetom, ki jim je bila odvzeta zemlja nad zemljiškim maksimumom, bi jo tudi morali vrniti, prav tako popraviti krivice, ki so nastale pri združevanju (arondaciji) zemljišč. Kmetom, ki so morali zemljo prodati pod prisilo in za malenkostno odškodnino, bi morali omogočiti, da bi jo lahko pod enakimi pogoji kupili nazaj." Kakšna naj bi bila po vašem mnenju usoda družbenih posestev? "Nekdaj jih ni bilo in zdaj jih ne bo. Če bi vse, kar so v preteklosti dobila družbena posestva, dobili kmetje, bi bile tudi kmetije gospodarsko močnejše in strokovno naprednejše, presežkov hrane pa bi bilo še več, kot jih je zdaj. Kmetije imajo toliko strojev in delovne sile, da bi lahko vso družbeno zemljo dobro obdelale, manjše koncentracije živali pa so tudi ekološko manj^nevarne." "Kmetom, ki so morali zemljo prodati pod prisilo in za malenkostno odškodnino, bi morali omogočiti, da bi jo lahko pod enakimi pogoji kupili nazaj". Glavni problem gorenjskih kmetij je njihova majhnost. V nekaterih evropskih državah so že začeli proces zmanjševanja števila kmetij in njihovega večanja. Kako bi to uredili pri nas? "Mislim, da bo še najmanj boleča naravna pot. Večje kmetije bodo nastale z dedovanjem in s porokami, več zemlje za večanje kmetij pa bo na razpolago šele potlej, ko se bodo izboljšale razmere v gospodarstvu in bodo tisti, ki imajo zdaj le malo zemlje, dovolj zaslužili z delom v tovarni." Nova skupščina naj bi sprejela tudi nov zakon o gozdovih. Kakšnega predlagate? "Kmetje smo zdaj samo formalno lastniki gozda, sicer pa z njim gospodari gozdno gospodarstvo. Zdi se mi, da bi novi zakon moral zaupati kmetu tudi gospodarjenje, ne neomejeno in v škodo gozda, ampak v okviru zakona. Nad tem naj bi bedela strokovna gozdarska služba, ki naj bi se organizirala samostojno, zunaj gozdnega gospodarstva in tako, da bi jo financirala republika. Prodaja lesa naj bi bila prosta, kmetje si od tega ne obetamo dosti, saj bo konkurenca naredila svoje; prispevek za vlaganje v gozdove pa naj bi plačali že ob odka-zilu." C. Zaplotnik "Slovenska Služba družbenega knjigovodstva je pripravljena in sposobna ravnati avtonomno. To ji omogoča tudi deklaracija o gospodarski suverenosti, ki organom slovenske države omogoča, da v primeru nasprotja republiškega in zveznega zakona ravnajo po republiškem. Ta možnost je bila nekajkrat že uporabljena, nazadnje pri podaljšanju veljavnosti izplačevanja osebnih dohodkov, ko nam je grozilo, da bo tri- četrt podjetij prisiljeno za 30 do 50 odstotkov znižati osebne dohodke pravi v razgovoru za Gorenjski glas republiški poslanec Andrej Ster~~ Štejem vas med politike slovenske demokratične pomladi, med politike novega rodu in novega kova. Soglašate? "Na tako definicijo pristajam. Vsi, ki smo pravzaprav začeli pri Demosu, smo se en čas imeli za popoldanske politike in lahko bi stvar ostala na tej ravni, vsi skupaj bi bili prisiljeni ali obsojeni na vlogo več ali manj brezplodne opozicije, če z razvojem dogodkov stvar ne bi rasla. Dejansko je danes ta ekipa ljudi, ki se je začela ukvarjati s popoldansko politiko, v položaju, ko mora prevzeti, pa ne oblasti, ampak upravo, službo Slovencem ali pa v Kranju Kranjčanom." Poslanec zbora združenega dela ste, zbora, ki ga imajo nekateri za drugorazrednega, za ostalino starega sistema, zrelo za ukinitev. "Ne soglašam popolnoma s tako oceno. Sem za to, da se zbor s tem imenom ukine, ker združenega dela več ni in ne moremo locirati točnega interesa, ki bi ga ta zbor zastopal. Tudi v programu Demosa je enodomna skupščina, kar je brezprizivna zahteva, na katero pristajajo tudi drugi, pa tudi prva seja skupščine je potrdila nujnost reorganizacije. Prepričan sem, da pa bo moralo imeti v novi skupščini gospodarstvo z gospodarstveniki odločilno vlogo. Nekdo bo moral zaslužiti denar, ki ga bomo skupno porabljali." Ta zbor za zdaj še imamo. Kam umeščate njegov pomen v skupščinskem sistemu? "Delovanje zbora združenega dela vidim jaz predvsem v tem, da skuša ostrino političnih razprav zlomiti in skupščinsko razpravljanje v čim večji meri napolniti z vsebino. Stališča se bodo križala in ne bo mogoče striktno vztrajati, mene je izvolil Demos, drugega ZKS - SDP, pač pa bo odločilna volilna baza. Jaz sem bil izvoljen v 44. enoti, ki pokriva razne ustanove, banke, zavarovalništvo in dejansko me ta enota lahko odpokliče, če ne bom zastopal njenega interesa." Ste finančni inšpektor Službe družbenega knjigovodstva v Kranju, oborožen s podatki o gorenjskem gospodarstvu, kar vam bo kot poslancu v korist. "Upam, da po službeni dolžnosti srečujem situacije, ki dajejo bistvene podatke in napotke, kako naj se odločam v skupščini. Drznem si trditi, da bodo podatki, ki jih bom dobil preko naše službe, v pomoč meni in mojim kolegom poslancem." Omenjava Službo družbenega knjigovodstva. Slišati je ugibanja in ocene, da takšna SDK ni pravšnja, da rabimo drugačno finančno kontrolno ustanovo, strogo, strokovno, neodvisno. "To je nevralgična točka naših trenutnih razmer. Že dlje se v javnosti pojavljajo dileme: ali jo ukiniti, jo spremeniti, pa tudi to, da je SDK branik jugo-slovanstva. Jaz na take kategorične oznake ne pristajam. V izjavah za javnost sem natačno povedal svoj odnos do SDK. Ne poznam države, ne sistema, ki ne bi imel na tak ali drugačen način nadzora nad finančnimi tokovi. Slovenci, kakorkoli si bomo že organizirali svoje upravljanje, bomo rabili službo za naloge, ki jih ima sedaj SDK. Tej se lahko reče drugače, ampak funkcije revizijsko svetovalne in kot ste rekli, zelo pomembne nadzorne finančne kontrole, bo moral nekdo opravljati. Poznam potenciale, ki jih SDK Slovenije ima tako v ljudeh kot tehnični opremi, in bi bilo smiselno to porabiti. Seveda je na SDK odgovorna naloga, da družbi, slovenski državi ponudi svoje usluge, da pove, kaj je sposobna narediti in kakšne storitve lahko opravlja za Slovence. Če bomo presodili, da te naloge lahko opravlja SDK, bom prvi dvignil roko, da služba ostane, vendar ob temeljitih reformah in zanesljivo tudi kadrovskih spremembah. Gre za naloge, ki jih nobena država ne pušča brez nadzora. Tudi tu je moj namen intenzivnega delovanja v skupščini, z vso odgovornostjo do svojih sodelavcev si bom prizadeval, da se prekine ta negotovost, ki vlada." "Delo poslanca mora biti javno, vezano na javno kontrolo in javno kritiko. Zato mislim, da tu zavor z moje strani ne sme biti. Prepričan sem, da je edino tako mogoče uspešno delovati kot poslanec ali kot skupščina kot celota." Torej ste za samostojno slovensko finančno, nadzorno in kontrolno službo? "Tako. Država brez tega nima prav dolgega življenja." Kot poslanec boste pogosto v vlogi zdravnika. Treba bo ozdraviti hudega bolnika: slo- "Kranj in Gorenjska še nikoli nista bila tako zastopana v skupščini kot sedaj. V neformalnih pogovorih je že padla ideja, da bi oblikovali klub gorenjskih poslancev. Gorenjska ima avtonomne interese. Smo močna frakcija in Gorenjska zasluži enoten nastop ob določenih vprašanjih.^ vensko gospodarstvo. Poznate recept? "Desetletno prakso opravljanja finančne revizije imam, prav tako določen vpogled v gospodarstvo, predvsem gorenjskega. Moj recept, če bi bil postavljen v vlogo razsodnika, zdravnika, je preprost: gospodarstvu dati čim več avtonomnosti, seveda pa tudi odgovor- Andrej Šter je rojen 12. ju1 1958, stanuje v Stražišču, po klicu je diplomirani pravnik* poslen kot kontrolor na Si' družbenega knjigovodstva Kranju, poročen in oče 3 in in enoletnih hčerk. Je pred* nik kranjskega odbora Slo1 ske demokratične zveze, njej ljubezen pa je petje. Njefl prepevanje pri AKZ France > šeren trenutno zaradi dri dolžnosti miruje. nosti za svoje odločitve. ^ spodarstvenikom pustimo so gospodarstveniki in ne šajmo političnega z gospod skim. Politika naj se omeji svoje področje, gospodar* na svojega, uprava pa naj stane služba, ne pa nekaj v* ga, ločenega od upravljane* Hude bolnike imamo na ' renjskem: Elan, tekstilce, Is' Železarno, pa še koga bi o> Marsikdo od njih se bo zfl] na klopeh parlamenta, vlad« "Elan je izrazito medij afera, za katero pravzapra* nujno, da že vemo celoto. \ ko so to prvi začetki večj pretresa v slovenskem go$ darstvu, družbi. Radikalne litične spremembe, ki smo priča, ne morejo iti mimo spodarstva, mimo financ ustanov, zato bodo take * in aferice v bližnji prihodi1 bistven sestavni del poltf Za gorenjske bolnike, ki stf lepo našteli, pa bi si upal tr da so to firme, ko so bil' ustanovljene kot gospo kolosi ali pa so s kasnej združevanjem postale nep' godljive na gospodarske si membe. Gigant je dovzete* vse bolezni, je pa težko ol> vljiv. Zavzemam se, da se o' ži gospodarska struktura, pomeni, da nisem za ukinja sem pa za takojšnje ukrep? ker je vsako odlašanje naj žje. Primer Iskre je poU1 Iskre nismo reševali, artl smo jo vzdrževali. S tem je f blem rasel in je sedaj kam^ vratom kranjskega gosp0^ stva. Sem za verifikacijo I gramov. Vse tovarne imajo rila, po katerih lahko ugo'! jo, ali je določen program ko nosilni za vso tovarno,' roma v kakšni meri lahko ^ žuje gospodarski subjekt'. Telematiko se ve, kateri F gram prinaša rdeče, katef črne številke." - Tako ali drugačne verifl^ je ali sanacije smo že ime'1, ni bilo haska. Je šlo za p°t Ijjvost, tudi s strani fina11'' ustanov? "Te odločitve so ost*J nam, navadnim smrtni'' skrite. Mislim, da je šlo z* ločeno povezavo med g°* darstvom, bančništvom in \ tiko. Tu je veliko kriv tisti postavljal način kadrog Bistven problem je, da nj »■ ki bi bili sploh pripravlja? sposobni locirati problem,1, začeti reševati. DosedaflJ1,, stem ni bil naklonjen sp^ nim, ampak upogljivim." „ Gre po vaše za očitne p°*| ce negativne kadrovske r ke? "S tem bi v veliki merii0, šal. Negativna selekcija P t ni, da pravzaprav dolgofj ne želimo stanja izboljšat'' pak ga ohranjevati, kar p°™ še poslabšuje." Jože K« KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Povojne krivice Narod naš dokaze hrani -kmet jih tudi! "Če podpišete, da se včlanite v obdelovalno zadrugo, vam ni treba iti vozit les z gora," mi je dejal miličnik. "Ne podpišem," sem odvrnil. "Trikrat po dva tedna sem vozil les, aprila 1949 so me aretirali." Zadraga, 22. maja - 78-letni kmet Ciril Jerala iz Zadrage (v bližini Dupelj) je dobro skusil povojni boljševizem: ker ni hotel v kmetijsko obdelovalno zadrugo, so ga aretirali in zaprli, ga obtoževali, da se je sestajal z nekdanjim domobrancem, da je požigal kozolce, zastrupil prašiče kmetu, ki se je zavzemal za obdelovalne zadruge... "Septembra 1944. leta so me mobilizirali v partizane. Ker so ugotovili, da sem bolan, so me že po dobrem mesecu spustili domov. Po vrnitvi sem se moral javiti v Kranju, kjer so me na gestapovski postaji silili, da naj grem k domobrancem. V Dupljah naj bi ustanovili domobransko postajo, jaz pa naj bi bil njen šef. Ko sem jim povedal, da sem zelo bolan na želodcu in da se moram najprej pozdraviti, so me odpeljali še na domobransko postajo, kjer so me prav tako skušali prepričati in navdušiti za domobranstvo. Nisem bil "za", zato so me najprej odpeljali v sod-nijski zapor, nato pa v begunjsko taborišče, kjer sem bil od 13. oktobra do 4. novembra," se spominja Franc Jerala, ki je po osvoboditvi odšel na operacijo in ostal samo še s tretjino želodca. Raznovrstni pritiski oblasti Potem so prišli časi boljševizma, časi ustanavljanja kmetijskih obdelovalnih zadrug. Čeprav je oblast močno pritiskala na kmete, da bi se včlanili v zadruge, in jim grozila, se Ciril ni dal. Ostal je odločen in vztrajen, tudi zato, ker je slutil, da takšna politika nima perspektive. Skupna, zadružna polja so postajala vse bolj zapuščena, vsak je gledal le nase in na to, kaj bo pridobil od skupnega. Pritiski, ki jih je izvajala oblast, so bili zelo raznovrstni in tudi dokaj prefinjeni - vsi pa z istim ciljem, uničiti kmeta in ga spraviti v "koze", v kmetijske obdeloval- ne zadruge. V trgovinah, ki so tedaj močno občutile pomanjkanje živil in drugega blaga, so imeli prednost zadružniki. Za vse poljščine je bilo treba prijaviti, na kolikšnih površinah so posajene ali posejane. Pri Jelarju so merili dvakrat. Prvič so ugotovili, da je devet arov premalo in so plačali kazen; drugič so namerili več, kot je dejansko bilo... Les in žito nista imele nobene cene, za oddajo krompirja so delali kontrolo po njivah. Krompir so izkopali iz dveh vrst na dolžini dva metra, ga stehtali z ročno tehtnico in iz tega izračunali, koliko naj bi ga bilo na vsej njivi. "Ne podpišem, sem dejal!" "Ko smo poleti 1948. leta mlatili žito, je prišel miličnik in mi dejal, da moram iti vozit les z gore in da me bo v primeru, če ne bom šel, aretiral. Pa grem, sem mu dejal in mu tudi povedal, da so mi pred pol leta odrezali dve tretjini želodca in da bom težko dva tedna od doma, si kuhal, krmil konja, iskal in vozil drva... Če pa podpišete, da se včlanite v obdelovalno zadrugo, pa vam ni treba iti, je pojasnil in razkril pravo ozadje svojega obiska. Ne podpišem, sem odvrnil. Preden je prišla zima, sem trikrat po dva tedna vozil les z gore, aprila 1949. leta (prav tedaj, ko je bila žena v materinskem domu na Viču pri Ljubljani in je po treh zaporednih splavih pričakovala prvega otroka), pa so me aretirali. Ko je prišel miličnik, smo mešali beton za svinjak. Kakšno uro je počakal, potem sva se s kolesi odpeljala proti Kranju, se spotoma ustavila v Žejah in aretirala še enega kmeta. V Škrbčevi vili so naju dali med zapornike, v mrzlo kmet, na gole deske, brez odeje. Ze na prvem zasliševanju so mi jasno povedali, da me bodo takoj spustili, če bom podpisal... Ker niso ničesar dosegli, so mi drugi dan začeli očitati, da da se sestajam s človekom, ki je bil med vojno domobranec, da sem požigal kozolce, da sem zastrupil prašiče kmetu, ki je navijal za obdelovalno zadrugo in delal kontrolo na njivah... Ko mi niso uspeli ničesar dokazati, so me poskušali pretentati. Zasliševalec mi je pod nos pomolil list in dejal, naj se podpišem čisto spodaj. Ker nisem vedel, za kaj gre, sem se podpisal, potem pa je vtaknil list v pisalni stroj in začel nanj pisati same izmišljotine o meni. Planil sem pokonci in zahteval, da uniči list; zasliševalec pa me je oklenil, pripeljal v sobo velikega psa in ga ščuval proti meni," se spominja Ciril Jelar. Ko so ga naslednji dan spustili domov, so mu tudi naročili, da mora na vasi prisluškovati in jim povedati, če bo morebiti kdo govoril čez oblast. Obljubil je "zvestobo". Ko se je kmalu potem oglasil v Kranju, jim je dejal, da prihaja brez novic, ker je samo doma in na polju, le v nedeljo gre k maši, pri kateri pa tudi ne sliši ničesar slabega. "To, kar sem povedal, sem povedal zato, da bi tudi današnja mladina zvedela, kako se je "gradil" socializem," pravi Ciril Jelar, ki še vedno upa, da bodo dediči tedanje oblasti vsaj moralno popravili povojne krivice in da mu bodo v Kranju in v Dupljah priznali, da je bil zaprt v begunjskem taborišču. Narod naš dokaze hrani - Ciril J'h tudl! C. Zaplotnik Gorenjske zadruge o zadružnih deležih in jamstvu Od petsto dinarjev do tisoč mark Kranj, 22. maja - Novi zvezni zakon o zadrugah predvideva, da se morajo zadruge nanovo organizirati do konca leta in da morajo kmetje, ki hočejo ostati člani zadruge ali se nanovo včlaniti vplačati zadružne deleže in prevzeti jamstvo za poslovanje. Zadružna zveza Slovenije je zadrafimi priporočila, da naj bi bila višina zadružnih deležev tisoč mark oz. ustrezna dinarska protivrednost, da pa naj bi se sicer o višini odločali v zadrugah. UGODNE CENE Kot so pokazale prve razprave zadružnikov, v večini gorenjskih kmetijskih zadrug ne bodo spoštovali priporočila Zadružne zveze Slovenije in se bodo odločili po svoje. Direktor nakelske kmetijske zadruge Viktor Frelih je povedal, da je njihov zadružni svet predlagal višino zadružnega deleža v znesku 500 mark in da se bodo o tem dokončno odločili septembra. Kmetje naj bi jamčili za poslovanje zadruge s trikratno višino zadružnega deleža; na zborih kmetov pa je bilo slišati tudi za predlog, da naj bi člani upravnega odbora jamčili z večkratnim deležem. V škofjeloški kmetijski zadrugi doslej še niso razpravljali o višini zadružnega deleža, tudi zato ne, ker še ni povsem znano, ali bomo dobili tudi republiški zakon o zadrugah ali ne. Kot je dejal direktor zadruge Vinko Kržišnik, so kmetje na zborih predlagali, da bi se o zadružnih deležih pogovarjali šele potlej, ko bi jim vrnili nekdanje zadružno (kmetovo) premoženje in popravili povojne krivice. V blejski kmetijski zadrugi so mnenja, da naj bi bila višina zadružnega deleža enaka vrednosti enega bika oz. tisoč mark in da bi morali pri plačilu upoštevati deleže, ki so jih nekateri kmetje vplačali že 1953. leta. Na območju zadruge je bilo tudi nekaj predlogov, da bi ponovno zaživele nekdanje zadruge, iz katerih je nastala blejska, vendar so kmetje pi besedah direktorja Maksimiljana Osval-da ugotovili, da drobljenje ne bi bilo smiselno. Zadružni svet cerkljanske kmetijske zadruge je doslej dvakrat obravnaval predlog o višini zadružnega deleža: prvič je razpravljal o predlogu 1.000 dinarjev, drugič o 500 dinarjih. Direktor Jože Žun je dejal, da kmetje nasprotujejo visokim deležem in da deležev verjetno sploh ne bi vplačevali, če po zakonu ne bi bili obvezni. 111 O < CL Z NAŠO KAKOVOSTNO OPEKO! ® 062/701-211 Mercator- Ograd, Ormož < ■ lil z III o III z o o o HKl/ UkOHOLA Od politike k poslovnosti V času, ko je bila zveza komunistov še izjemno vplivna in se je politika odkrito vmešavala v gospodarstvo (in tudi v zadružništvo), je bilo na Gorenjskem nekaj poskusov, da bi združili ali povezali kmetijske zadruge, jih bolj na silo kot prostovoljno "oženili" z velikimi sistemi, jih spravili pod vpliv bolj ugledtjega družbenega sektorja... Večina gorenjskih zadrug ni nasedla visokim političnim ciljem in obljubljam o gospodarskih prednostih združevanja in povezovanja, ampak je včasih tudi s klubovanjem in značilno gorenjsko trmo ohranila samostojnost. Tudi zato, ker zveza komunistov nikdar v povojni zgodovini ni imela na kmetih posebnega ugleda in ker so kmetje zaradi slabih izkušenj dvomili v vsako politično dobro-namernost. Tudi zdajšnje razmere, ko se zadruge in ostale kmetijske organizacije podobno kot drugi gospodarski deli ubadajo s številnimi (finančnimi) problemi, niso najbolj naklonjeni raznim "vmesnim členom" in "združbam". Na Gorenjskem eno že imamo, druga se obeta. Nekdanja delovna organizacija KŽK Gorenjske se je že preoblikovala v poslovno skupnost KZT, v kateri so nekatere nekdanje KŽK-jeve članice, odprta pa je tudi za vse druge. V Gorenjski kmetijski zadrugi pa razmišljajo, da bi na Gorenjskem po preoblikovanju zadrug ustanovili nekakšno zadružno zvezo, v kateri naj bi bile vse gorenjske zadruge in še K Z Medvode. Bo poskus uspel ali ne? Nesporno je, da tokrat ne gre za politični poskus, saj so časi, ko je politika domala dirigirala, kdo se bo s kom povezoval, minili. Ozadje torej ni politično, ampak poslovno, morda tudi kadrovsko. Če bodo v zadrugah presodili, da bi jim zveza več dajala kot jemala, potem se bodo po logiki dobrega gospodarja odločili za zvezo, sicer ne. Če pa je (bo) poslovnost v ozadju in gre predvsem za reševanje kadrovskih problemov, potem se takšnim "združbam", kot je poslovna skupnost KZT in kakršna naj bi bila zveza gorenjskih zadrug, ne piše najbolje in bodo slejkoprej šle po poti nekdanjega gorenjskega gozdarsko-lesarskega sozda GLG. C. Zaplotnik Strokovnost in organiziranost Ljubljana, 22. maja - Zveza slovenske kmečke mladine prireja v petek in soboto, 25. in 26. maja, v prostorih Srednje kmetijske šole v Mariboru strokovno in politično posvetovanje, na katerega vabijo člane podružnic kmečke zveze in aktivov mladih kmetovalcev in zadružnikov, dijake in študente kmetijskih šol in tudi druge. V petek bo dr. Ana Kranj predavala o tem, kako se medsebojno pogovarjati in sporazumevati, dr. Matija Kovačič bo govoril o zadružništvu, Marko Zupane (s sodelavci) pa o kmetijstvu kot onesnaževalcu okolja in o panogi, ki ne more brez čistega okolja. Posvetovanje se bo nadaljevalo v soboto dopoldne, ko naj bi razpravljali o vlogi Zveze slovenske kmečke mladine v prihodnosti. Mešetar Gozdno gospodarstvo Kranj odkupuje tudi drva. Poglejmo, kakšne so prevzemne cene oz. koliko za drva dobi kmet! Naj še povemo, da cene veljajo od 1. marca dalje in da veljajo za les, dostavljen na najbljižjo žago, železniško postajo ali v določeno skladišče! din/m3 vrsta drv kvaliteta gozdna površina negozdna površina bukova, javorjeva, gabrova (v goleh) I 321,21 336,69 II 248,17 260,13 sečenice 151,89 159,21 drva ostalih trdih listavcev (v goleh) I 246,51 258,39 II 186,75 195,75 sečenice 151,89 159,21 drva mehkih listavcev (v goleh) I 224,93 235,77 II 166,83 174,87 sečenice 102,09 107,01 bukova, javorjeva, gabrova (izdelana) I 419,21 434,69 II 346,17 358,13 sečenice 249,89 257,21 drva ostalih trdih listavcev (izdelana) I 344,51 356,39 II 284,75 293,75 sečenice 249,89 257,21 drva mehkih listavcev (izdelana) I 322,93 333,77 II 264,83 272,87 sečenice 200,09 205,01 Povečuje se zakol na domu Radovljica, 18. maja - V radovljiški občini so lani dosegli načrtovano prirejo mesa in mleka. Na kmetijah so odkupili 5,1 milijona litra mleka, na posestvih Poljče in Bled pa nekaj manj kot 2,3 milijona litrov. Na kmetijah se je povečala prodaja mleka na domu; ocenjujejo, da je lani znašala že 1,9 milijona litra mleka. Kmetje se vse bolj ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke, predvsem v sir in skuto; povečuje pa tudi zakol živine na domu. C. Z. Vaška opravljivka Iz neuradnih virov smo zvedeli, da se šefom na Brdu tresejo hlače in da že precej nestrpno čakajo, kaj bo Peterletova vlada storila s protokolarnimi objekti. Precej bolj samozavestni so zdaj kmetje, ki še vedno upajo, da bodo nekaj zemlje dobili nazaj. Jezera, ki so v času brdske vladavine "nastala " v njihovih nekdanjih gozdovih, in brunarice ob jezercih jih ne motijo dosti. Kmetije so tako premajhne, pravijo kmetje, in zagotavljajo, da bodo ob jezerih razvili turistično dejavnost. GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 25. maja 1990 SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ p.o. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje za šolsko leto 1990/91 naslednja dela in naloge ZA NEDOLOČEN ČAS POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJSKEM PROGRAMU - 3 učitelji POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V OBUTVENI USMERITVI - 2 učitelja ZA DOLOČEN ČAS (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) POUČEVANJE KEMIJE - 1 učitelj. Nastop dela 1. 9. 1990. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh. PETROL Trgovina r.o. LJUBLJANA TOE Kranj, Staneta Žagarja 30 OBJAVLJA javno licitacijo za prodajo pisarniške opreme (mize, omare, skladiščnih regalov, kuhinjskih elementov, garderobne stene in zaves), ki bo v ponedeljek, 28. maja 1990, ob 10.00 uri na sedežu TOE Kranj, Staneta Žagarja 30. Ogled bo mogoč dne 28. 5 1990 od 8.00 do 10.00 ure, informacije pa dobite po telefonu: 28-681, 28-682. Opremo bomo prodajali po načelu: videno - kupljeno. Izlicitirani znesek mora kupec plačati takoj po licitaciji - prometni davek plača kupec. Prodano opremo mora kupec prevzeti isti dan. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE W LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 KNJIGE. MUZIKALIJE, TISKOVINE. UČILA, ŠOLSKE IN PISARNIŠKE POTREBŠČINE Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge PRODAJALEC - pripravnik za poslovalnico v Kranju za določen čas 6 mesecev Pogoji: srednja šola trgovske smeri (IV. stopnja) poskusno delo traja 5 mesecev Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26, kadrovski oddelek. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. iaiiit_________ I bombažna predilnica in tkalnica i tržič ■ B4290 TRŽIČ. CESTA JLA 14. TELEFON (064) 50 571. TELEX 34807 VUTRBPT objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VODENJE F1NATNČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 6 mesecev poskusnega dela 2. NA PODROČJU PLANA IN ANALIZ Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služ.ba, in sicer v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. OBRTNO PODJETJE KRANJ p.o. Mirka Vadnova 1, Kranj Objavlja po sklepu DS: 1. Oddaja poslovnih prostorov mizarske delavnice in stanovanjskega dela na Trati pri Velesovem v najem z opremo ali varianto brez opreme 2. Prodaja dvosobnega stanovanja 51 m2 Moša Pijade, Kranj Pismene ponudbe sprejemamo na naslov podjetja v 8 dneh po objavi. Podrobne informacije dobite na upravi podjetja. DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Kidričeva 38/a, Kranj Delavski svet TOZD BGP Kranj razpisuje na podlagi 39. člena in 113. člena Statuta TOZD BGP prosta dela in naloge GLAVNE SESTRE BOLNIŠNICE za dobo 4 let Pogoji: da ima višjo medicinsko šolo s strokovnim izpitom, da ima 5 let delovnih izkušenj, da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh na gornji naslov s pripisom: »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po seji DS. Komisija za delovna razmerja TOZD BGP objavlja prosta dela in naloge. SREDNJE MEDICINSKE SESTRE (5 delavk) za določen čas (nadomeščanje delavk v času bolniških in porodniških odsotnosti) Pogoji: da ima srednjo medicinsko šolo opravljen strokovni izpit Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh od dneva objave na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja. d.o.o. PREDDVOR 62 VENCELJ, PREDDVOR d. o.o. Vabi k sodelovanju PRODAJALCE IN PRODAJALKE živilske stroke za diskontno prodajo Nastop dela junija 1990. OD po dogovoru. Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili, življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pričakujemo v roku 8 dni na naslov: Vencelj, Preddvor d.o.o., 64205 Preddvor, Preddvor 62 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po zaključku razpisa. Podjetje Iskra Industrija za električna orodja p.o. Kranj Savska loka 2 Po sklepu delavskega sveta razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo nezasedenega dvosobnega stanovanja št. 44 v ulici Velika Vlahoviča št. 6, Kranj, v 7. nadstropju s površino 57,08 m' Izklicna cena znaša 586.317,04 din. Javna dražba bo dne 11.6. 1990 ob 7. uri v prostorih Iskre ERO Kranj. Ogled stanovanja bo možen 8. junija 1990 od 7. do 9. ure. Za ogled stanovanja se morajo udeleženci ogleda javiti pred ogledom na telefon 22-221 int. 2548 tov. Mikič. Udeleženci javne dražbe morajo pred pričetkom javne dražbe plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene s pologom na blagajni podjetja. Udeležencem, ki ne bodo kupili stanovanja, se bo kavcija vrnila v roku 8 dni po opravljeni dražbi. Prednost pri nakupu stanovanja bo imel tisti udeleženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Pogodba o prodaji z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena v roku 15 dni po izvedeni dražbi. OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST Tončka Dežmana 1, 64000 KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nadomeščanje delavke na por. dopustu od 1. 9. 1990 do 23. 3. 1991 - 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas od 1.9. 1990 do 31. 8. 1991 - UČITELJA MATEMATIKE in TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas od 1.9. 1990 dalje - UČITELJA SLOV. JEZIKA in ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991 - UČIELJA ZGODOVINE IN DMV za določen čas (nadomeščanje delavke na por. dopust) od 1. 9. 1990 do 11. 10. 1991 - UČITELJA ZGODOVINE s polovičnim delovnim časom za določen čas od 1.9. 1990 do 31. 8. 1991 - UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas od 1.9. 1990 dalje - UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE in MATEMATIKE ali TEHNIČNE VZGOJE in LIKOVNE VZGOJE s polovičnim delovnim časom za določen čas od 1.9. 1990 do 31. 8. 1991 - UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991 - PEDAGOGA (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) za določen čas od 1.9. 1990 do 16. 2. 1991 Za vsa razpisana dela in naloge se zahteva diploma ustrezne smeri. Rok prijave: 8 dni od dneva razpisa. m KOMPAS POČITNICE — domovina • KATALOG POČITNICE 90 • • KOMPASOV KLUB SUTIVAN, od 20. 6. dalje! — 7 dnevni aranžmaji z avtobusnim prevozom — izmene ob sredah • 7-DNEVNO KRIŽARJENJE PO JADRANU Z DVOJAM-BORNICO JAVORAK • KOMPASOV AS - DREBIC - dep. h. ORSAN/RATHA-NEUM/BELLEVUE, 7 dni, pol. v 1/2 sobi, od 900,00 do 1.420,00 din do 21. 7. • KOMPASOV AS - HVAR - H SIRENA/BODUL, 7 dni polpenzion junij - 1.600,00 din, julij - 1.840,00 din, avgust — 2.300,00 din; možnost letalskega ali avtobusnega prevoza vsako sredo • PRIVATNI APARTMAJI - 7. oz. 14 dni, ugodne cene PULA, ZADAR, KUKLJICA - OTOK UGLJAN, SALINE -OTOK VIS POČITNICE - tujina • SUPER KOMPASOV AS - PALMA DE MALLORCA Magalluf - počitnice v hotelih verige SOL; znani po kakovostni prehrani (bogati samopostrežni zajtrki in večerja). Odhodi vsak torek v juniju! • GRČIJA - KRETA - SANTORIN Odhodi vsak ponedeljek od maja do oktobra! • KOMPASOV KATALOGI ŠPANIJA (Palma de Mallorca, Ibiza) GRČIJA (Kreta, San-torin, los, Mikonos), TURČIJA (Antalva, Kemer), FRANCIJA (Ažurna obala), CIPER (Larnaka, Limasol), ALŽIRIJA (Tipaza), IZRAEL (Natanija), TUNIZIJA (Nabeul), MALTA (Sliema) • POČITNICE OB BLATNEM JEZERU, od junija do septembra KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE VVIMBLEDON, 6 dni, 1.7. - ogledi četrtfinalnih iger (3 x) TENIŠKI KAMPI Z MIMO JAUŠOVEC M. LOŠINJ - H. AU-RORA/H. VESPERA, 7 dni, 16., 23., 30. 6. ROGLA - H. PLANJA, 3 dni, 17. 6. Zahtevajte poseben program! ITALIJA '90 • MUNDIAL • POSEBNI PROGRAMI ZA OGLED PRVENSTVA! VEČ KOT 14 PROGRAMOV - OD PREDTEKMOVANJ DO VELIKEGA FINALA V RIMU! Posebne ugodnosti za zaključene skupine za tekmo JUGOSLAVIJA : ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI! KATAMARAN »PRINCE OF VENICE« BENETKE, 1 dan, 2., 9., 16., 23. 6., DIN 350,00 VIKEND V ISTRI Z IZLETOM V BENETKE, 3 dni, maj, junij • KOMPAS ZA UPOKOJENCE RABAC - posebna ugodnost 7 dni polni penzioni v 1/2 sobi 1.351,00 din POČITNICE - toplice TUHELJSKE TOPLICE 7 dni polni penzion cena 1.470,00 din, 10 dni polni penzion cena 2.080,00 din TEČAJI TUJIH JEZIKOV • Katalog POLETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV — Velika Britanija, Avstrija, Francija, ZR Nemčija, Španija, ZDA, Japonska • NOVO • KATALOG TEČAJI TUJIH JEZIKOV VSE LETO (posebni programi za poslovneže) «*• R, BITENC,Vodopiv£eva 3, 64000 KRANJ stan.: Trubarjev trg 9, tel.: 064 23-394 OKVIRJI SLIKE OGLEDALA za stranke: 10-15, 16-19, ob sobotah zaprto Ugodno - ugodno - ugodno - ugodno - ugodno - ugodno NOGAVIČAR Kranj — Elita tfv o«* * 09° trgovsko poojrrje p.o. kranj, tavčarjbvasi Ugodno - ugodno - ugodno - ugodno - ugodno - ugodno SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Sodelovanje med trgovci in kupci ABC Loka in radio Žiri, lokalna radijska postaja občine Škofja Loka, sta prejšnji teden pripravila že četrti finale radijskega kviza "v živo". Radijski kviz, ki ga vodi Nataša Bešter, je sestavljen iz vprašanj s področja športa, glasbe in splošnih \prašanj. Dva tekmovalca na vprašanja odgovarjata v studiu, sodelujejo pa tudi poslušalci po telefonu. Generalni pokrovitelj kviza je ABC Loka, saj si tekmovati v njihovi trgovini lahko v 15 oz. 8 sekundah naberejo, kar hočejo. Veliko je tudi nagrad za po lušalce, v določeni trgovini pa so na dan finala kviza različne oegustacije in cenena ponudba. Kot je na zadnjem finalnem tekmovanju v trgovini na Fran-kovem naselju v Škofji Loki povedal Alojz Arh, vodja prodaje v maloprodaji pri ABC Loka, junija pripravljajo javno oddajo v Žireh, v sodelovanju s priznanimi proizvajalci pa bodo zaživele tudi prireditve na Mestnem trgu v Škofji Loki: "Naše mnenje je, da se sodelovanje med radiom in Loko odraža pri povečani prodaji, pomembno pa je tudi sodelovanje med kupci in trgovino. Foto: V. Stanovnik Dinar čez mejo Na avstrijskem Koroškem se menjava dinarjev v devize in obratno ne menja dosti. Za sto dinarjev še vedno plačajo od 90 do 95 ATS, prodajajo pa jih za 100 do 105 ATS. Kot običajno je menjava najugodnejša v enotah Zveze bank - zveze slovenskih zadrug na Koroškem. Tudi v sosednji Italiji je ponudba dinarjev obilna, prav tako pa povpraševanje po njih. Bliža se pač turistična sezona, tečaj pa se še kar drži. Za naš dinar plačajo v Tržaški kreditni banki po 100 Hr, drugod pa okrog 95 lir. Dinarje v TKB prodajajo po 103 lire, drugod pa malenkost dražje. V HOTELU KAtIHA M A JEZERSKEM IJiev bomo k oVucjit Mobiroli zdrcviltia selila na Ivuvmtih, tu»fetttjciK iiataw pod Awtowm wibtwm. ♦ $miaiuli # Gcnntf a noćim mumiOc t tcfi, uaufaroitoMi, fakij in jkteii det mi <$e tialu ta &j| v aVjfornicm (dnem hiMi,TOYOTA KINZEL GOVORIMO SLOVENSKO DELI. D0D OPREMA. SERVIS IZREDNA PONUDBA VOZIL: STARLET 1300. 3 VRATA od export 88.800,- C0R0LA HATSCHBACK 1300. 3 VRATA od export 106.000.- CELOVEC, VOLKERMARKTERSTR. 145, Tel. 9943-463-32231 (V CELOVCU - 2. SEMAFOR DESNO. PRI KIKA LEVO - 400 ml_ A MOIORS • SERVIS VOLVO • NAD. DELI • D0D. OPREMA DOMEVSCEK FURNITZ PRED BELJAKOM KARNTNERSTRASSE 50 Tel. 0043-4257-2210 NEVERJETNA PONUDBA (SAMO PRI NAS) COLT export od ... 101 .OOO,-LANCER export od ... 111.000, VOLVO 440 export od ... 150.000, KLEINBERGER BEUAK - JUG PRED KGM (COOP) Tel.: 9943-4242-31500 SERVIS • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL TAKOJŠNJA DOBAVA! UGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121, 323. 626 ZELO UGODNE PONUDBE NOVIH VOZIL P0L0 /Sfo - GOLF - PASSAT - AUDI ^tfBtt W ZIPPUSCH W OB GLAVNI CESTI UUBEU - CELOVEC -(STRAU) Tel. 9943-4227-3729 • NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA •SERVIS IN POPRAVILA CITROEN KELLNER & KLEINBERGER AX export od BX export od CELOVEC, Tel. 0043-463-41300 PISCHELDORFERSTR. 238 • NADOMESTNI DELI, DOD. OPREMA IN SERVIS NEVERJETNE PONUDBE AVTOMOBILOV (SAMO PRI NAS): 75.800,-_104.500,- ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Kolesarska dirka "Po ulicah Škofje Loke '90" Na dirki večina naših najboljših Škofja Loka, 22. maja - Na letošnji tretji dirki "Pokal Škofje Loke", ki se bo začela v petek, 25. maja, ob 16. uri pred škofjeloško Namo, organizatorji pričakujejo okrog dvesto petdeset kolesarjev. Med njimi bodo tudi naši najboljši iz vseh klubov (razen tistih, ki vozijo na dirki "Po Avstriji"), sodelujejo pa tudi ekipe iz sosednje Avstrije in Italije. Škofjeločani bodo gotovo najbolj navdušeno navijali za domačine: Igorja Bertonclja, Janeza Lampica, Aleša Galofa in mladinca Tomaža Polanca. Kolesarska dirka, ki jo pripravlja organizacijski odbor škofjeloških športnih delavcev, katerega nekakšna "gonilna sila" je Jože Galof, prvič šteje tudi za točkovanje v kriteriju slovenskih mest. Kot je na torkovi tiskovni konferenci povedal predsednik organizacijskega odbora, Brane Celar, jim bodo pri organizaciji dirke pomagali tudi v KK Sava, delno tehnično pomoč pa bodo dobili tudi iz KK Janez Peternelj iz Škofje Loke. Za bogat nagradni sklad so poskrbeli predvsem zasebniki, ki jim ni vseeno, kakšen bo razvoj kolesarstva v škofjeloški občini. Že od začetka jim stoji ob strani škofjeloška ZSMS - liberalna stranka, ki je tudi soorganizator letošnje dirke. "Prizadevamo si, da bi bile naslednje dirke pod pokroviteljstvom občine Škofja Loka, saj so bile dosedaj le plod dela nekaj posameznikov, ki nam ni vseeno, kakšno bo loško kolesarstvo, ki ima tradicijo od Janeza Peternelja, do Freliha in sedanjih dobrih tekmovalcev. Pobudnik dirk po ulicah Škofje Loke je Franc Mohorič, mislim pa, da bo moralo biti v prihodnje več pripravljenosti za športno in turistično življenje v mestu. Kolesarstvo je gotovo šport, ki ima prihodnost, saj se z njim ohranja čista narava, kar v zadnjem času ni nepomembno," je poudaril Brane Celar. Krožna proga letošnje dirke bo od Name preko Novega sveta in spet do Name, krog pa je dolg 700 metrov. Tekmovalci bodo nastopili v petih kategorijah. Pionirji bodo vozili sedem, oziroma 10 krogov, mlajši mladinci 20, starejši mladinci 30, člani pa 60 krogov. Točkuje se vsak peti krog, zadnji dvojno. Poleg medalj in pokalov so organizatorji zbrali vrsto praktičnih in denarnih nagrad, zmagovalca pa čaka TV sprejemnik, ki so ga darovali štirje zasebniki iz Trate: Video Gong, Elektro center Teropšič, Royal trgovina in Diskont 33. Po končanem tekmovanju bo razglasitev rezulatov pred ribjo restavracijo na tržnici. V. Stanovnik Tenis Cilj Kranjčanov je prvo mesto Kranj, 23. maja - Članska ekipa Teniškega kluba Triglav Kranj tudi v letošnji sezoni nastopa v II. zvezni ligi, ki se bo začela to soboto. Na prvi tekmi Kranjčani gostijo ekipo Petra Drapšna iz Banjaluke. Cilj perspektivne mlade ekipe pa je osvojitev prvega mesta v ligi in prehod v I. zvezno ligo. Kot pravijo v vodstvu Teniškega kluba Triglav, bo ravno prva tekma z ekipo iz Banjaluke, ki se bo začela to soboto ob 10. uri, najvažnejša med sedmimi tekmami, ki čakajo člansko ekipo v letošnjem nastopu v II. zvezni ligi. "Imamo perspektivno ekipo mladih igralcev, starih od 15 do 19 let. V pretekli sezoni smo osvojili drugo mesto v ligi, ravno odločilni dvoboj smo namreč igrali brez dveh najboljših tekmovalcev. Letos se je s služenja vojaškega roka vrnil Primož Stare in lahko rečemo, da smo v ligi favoriti. Glede na dobre igralce in trenerja Davorja Žnidarja upravičeno računamo na prvo mesto in potem na nastop v I. zvezni ligi," je pred tekmovanjem povedal Peter Stare, vodja ekipe. V klubu, kjer se ponašajo z igralci, kot so Barbara Mulej, Marko Por, Žiga Janškovec, Borut Urh (najboljši mladinec do 16 let v Sloveniji), Boštjan Mulej, Damjan Klevišar, Rok Pivk, Marko Kavčič... se sicer kot v večini drugih športnih klubih ubadajo s Finančnimi težavami, zato prav sedaj iščejo pokrovitelje, ki bi v sodelovanju z njimi našli svoj interes. Tekmovalci in vodstvo kluba pa s svojim zagnanim delom obljubljajo dobre rezulate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. V. Stanovnik Najvišji vrh Karavank čaka Jesenice, 22. maja - Tradicionalne pohode na Stol, s katerimi so se vsako zimo množično spominjali junaške bitke Cankarjeve čete leta 1942 na pobočjih Karavank, so organizatorji premaknili v pomladanski čas. Tako bo letošnji, 25. pohod na Stol, konec tega tedna, 25. in 26. maja 1990. Čeprav je termin prireditve poslej ugodnejši, bo vzpon na Stol možen le ob dobrih vremenskih razmerah. Čeprav se v dolini pomlad počasi že preveša v poletje, pa vendarle velja opozoriti, da je Stol lahko muhast tudi v tem času. Od vsakega udeleženca zahteva vzpon na dvatisočmetrski vrh tako primerno telesno pripravljenost kot tudi ustrezno planinsko opremo. Kdor ni vešč samostojne hoje v gore, naj se pridruži kateremu od organiziranih izletov. PD Kranj, na primer, se bo podalo na Stol v soboto in nedeljo z vlakom iz Kranja ob 6. uri in 58 minut, udeleženci z lastnim prevozom pa se lahko izletnikom pridružijo v Žirovnici. S. Saje Otvoritev umetne plezalne stene Bistrica pri Tržiču - Tržiški alpinisti bodo dobili nov pripomoček za vadbo - umetno plezalno steno v oOsnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Otvoritev bo jutri, 26. maja, ob 18. uri in bo športno zabavnega značaja. Sodelovali bodo domači plezalci in alpinisti in tekmovali v hitrostni preizkušnji, povabili pa so tudi alpiniste od drugod ter goste, ki se bodo lahko preizkusili v plezanju. Za popestritev prireditve bodo poskrbeli plesalci Arabesk in Miš Maša. Vstopnine ne bo. Alpinisti računajo na velik obisk. J. Kikel Kros v Žiganji vasi Sebenje, 25. maja - Športno društvo Sebenje prireja jutri, 26. maja, ob 16. uri tradicionalni, že 11. kros Žiganje vasi. Za to tekmovanje je med tekači veliko zanimanje. Tekmovali bodo v 11 starostnih skupinah, proge bodo zahtevne in dolge od 300 metrov do 7 kilometrov za člane, mlajše veterane in veterane. Prvi start bo ob 16. uri, start osrednjega teka na 7 kilometrov pa ob 17. uri. Organizatorji pripravljajo srečelov, streljanje z zračno puško (prva nagrada smuči Elan). Družabni del se začenja ob 14. uri. Pojasnila dajeta Alojz Markič po telefonu 58-279 in Matej Jazbec po telefonu 58-356. J. Kikel Kokrica najboljši tekaški klub v državi Zmagovalna stopnička že tretjič zapored Upravni odbor Športnega društva Kokrica tudi pojasnjuje drugo plat medalje ob odhodu Andreje Grašič in Tomaža Globočnika iz kluba, za katerima jim je žal, saj so jih vzgojili klubu, vendar jim pri prestopu ne bodo d( ali težav. Kokrica, 18. maja - Sredi maja je Smučarska zveza Jugoslavije v Portorožu podelila priznanja najboljšim posameznikom in klubom v vseh smučarskih disciplinah. Športnemu društvu Kokrica je bilo to priznanje podeljeno že tretjič in to z veliko prednostjo pred ostalimi klubi, kot posameznik pa je to priznanje prejela tudi tekačica ŠD Kokrica Andreja Grašič. Na Kokrico bi prišlo še nekaj takih naslovov, vendar podeljujejo priznanja samo v članskih kategorijah. Po jugo točkah so namreč zmagovalci in s tem, najboljši v državi tudi Gregor Mali med mlajšimi mladinci, Tomaž Globočnik med starejšimi mladinci, Nataša Žibert med mlajšimi pionirkami in Vesna Zevnik med starejšimi pionirkami. Uspehu botruje načrtno in la Andreja Grašič in njen tre- strokovno delo v klubu, oziroma smučarski sekciji, v katero je včlanjenih 48 tekačev vseh kategorij, razen članov. Ker je klub še sorazmerno mlad, upajo, da bodo te kategorije še vzgojili. V klubu delajo trije trenerji: profesionalna ing. Jan Žak, doma iz Češkoslovaške, in Miran Kavaš, diplomant VST, ter Jože Vavpotič, ki skrbi pretežno za mlajše tekmovalce in pomaga ob ozkih grlih obema profesionalnima trenerjema. Tekači so obetavni in bodo ob nadaljnjem strokovnem delu še posegali po vidnih naslovih doma in v tujini. Upravni odbor Športnega društva Kokrica pojasnjuje tudi drugo, klubsko plat medalje odhoda Andreje Grašič in Tomaža Globočnika iz Kokriškega kluba. Gorenjski glas je pred nedavnim o tem pisal in objavil razloge odhoda, ki sta jih poveda- ner, oče Vinko Grašič. Takole piše v izjavi upravnega odbora: "Ker je Kokrica mlad klub, vzgajamo tekmovalce pod enakimi pogoji. To je tudi moto strokovnega štaba. Ko pa se tekmovalci izkažejo z vidnimi rezultati, pa jih prevzame Smučarska zveza Slovenije, ki organizira skupne priprave in dodatno opremo. ŠD Kokrica skrbi za organizacijo treningov, prevozov na treninge ali tekmovanja, delno sofinancira tudi tekaško opremo. Ker sredstev za opremo ni zadosti, pri nabavi pomagajo tudi starši tekmovalcev. Zaradi nestrinja-nja s takšno obliko delovanja kluba, sta po končani letošnji sezoni zaprosila za izpisnico Andreja Grašič in Tomaž Globočnik, ki želita nastopati za barve drugega kluba. V klubu Kokrica ocenjujemo, da sta to dva dobra, perspektivna tek- movalca, ki sta se kalila na Ko-krici. Na Kokrici smo prepričani, da je na njuno odločitev vplival Vinko Grašič, Andrejin oče, ki je bil tri leta tudi član trenerske ekipe na Kokrici. S strategijo usmeritve se ni strinjal, kakor že pred tem z nekaj klubi širom po Sloveniji. Zato smo se lani razšli. Vinko Grašič je zaradi nestrinjanja z usmeritvijo vodstva TSK Triglav Kranj zapustil ta klub in se "preselil" na Kokrico pod istimi pogoji kot vsi ostali "amaterski" delavci v ŠD Kokrica -smučarska sekcija, ki se je takrat tudi ustanovila. Kmalu pa je Vinko Grašič z raznimi izsiljevanji po večji kilometrini, dnevnicah, plačilu za opravljene ure itd., vnašal slabo voljo v zdravo jedro. Ko je ŠD Kokrica postalo nosilec vrhunskega športa v smučarskih tekih v kranjski občini, so bili apetiti in izsiljevanja čedalje večji. Povedati velja, da je bil Vinko Grašič plačan za opravljene trenerske ure po pravilniku ZTKO Kranj in je dobil plačano uradno kilometrino za prevoz s kombijem in to na relaciji Križe (stanovanje) do mesta treninga oziroma tekmovanja. Ker je zahteval, da se mu povrnejo enaki stroški tudi v letošnji sezoni, ko ni bil več trener na Kokrici in hčere ni zaupa trenerjem s Kokrice tako, da jf je treniral še naprej sam, je pf* šlo do zapletov. Povedati je tr« ba, da je sedanji češkoslovašk trener na Kokrici bivši trene letošnjega svetovnega mladin skega prvaka Kvapila. Vse bo nitete S D Kokrica je Andr Grašič koristila tako kot v: ostali tekmovalci, toda dod* tnih ali izrednih pogojev pa klub ni mogel nuditi, predvseil pa ne njenemu osebnemu tn nerju. Tako je prišlo do izsilj{ vanja na tekmovanju štafet državno prvenstvo, ko je dreja Grašič dejala, da bo stal tala za Kokrico le pod pog1 jem, da bo klub povrnil vj stroške, ki jih je imel njen oče prevozi na treninge in tekmo vanja. To je bilo izsiljevanje fl1 prigovor očeta. V klubu nam j1 žal, da se razhajajo s tekmoval cema, ki so ju vzgojili in jim1 pri prestopu ne bomo delali V žav. Prepričani pa smo, da t* kih težav s tekmovalci ozirorrt1 starši v prihodnje ne bo." Stališče upravnega odbof do primera Grašič ozirom1 Globočnik je uredništvu pisni* no posredoval predsednik Št Kokrica Tone Mali. J. Košnje F zJobl, AH yad c h Sati ah Ligaški izidi Nogometaši praznih rok - V nedeljskem kolu II. slovenske nogometne lige je bilo Naklo z 2 : 0 poraženo v Ajdovščini, Triglav je igral 0 : 0 s Sežano, Britof je izgubil s Svobodo 1 : 0, Jesenice pa s Črnomljem 2 : 0. D. Jošt Odločilna zmaga namiznoteniških igralcev Merkurja - Moška ekipa Merkurja iz Kranja je v II. zvezni ligi dosegla pomembno zmago v dvoboju z Lokomotivo iz Vinkovcev. Kranjčani so zmagali z 9 : 0. Pohvala gre predvsem Robiju Jeraši, ki je dosegel tri lepe zmage, pomembne za obstanek v ligi. V drugi tekmi tega kola pa je Merkur izgubil s 7 : 2 z drugouvrščenim Dobojprome tom. Zoran Gašič je zmagal dvakrat. Kljub porazu je bila igra zanimiva in z malo več sreče bi bil izid ugodnejši za Kranj. Tudi v tej ligi se je začela jugoslovanska kuhinja. Za Bosno igra igralec brez dovoljenja. D. Klevišar Jezerjani premagali Kapelčane Jezersko, 23. maja - Pri Češki koči so našli še toliko snega, da je Jezerjanom uspelo organizirati tradicionalni smučarski dvoboj med Jezerskim in Železno Kaplo. Kljub slabemu vremenu je na dvoboj prišlo 16 smučarjev iz Kaple. Večino zmag so pobrali Jezerjani in tako ekipno zmagali. Med cicibani je zmagal Domen Likozar, med pionirji Peter Muri, med mlajšimi člani in mladinci Davorin Karničar, med člani Luka Karničar, med starejšimi člani Jože Meško in med članicami Lidija Nahtigal (vsi Jezersko). Edini zmagi za kaplo sta dosegla Rudi Piskernik med veterani in Silvia Dreier med mladinkami. A. Karničar VSI NA G0KSK0 K0L0 MOUNTAIN BIKE S/ND/KALNA PRODAJA zr SRrno 3.700 din na 3 obroke Informacije BESS PRO MARKET in naročila : tel.: 061 572 882 , fax: 061 218 968 Vabila, obvestila Rokometni spored - Tekmovanje v II. zvezni rokometni li'| za ženske, kjer so igrale rokometašice Kranja, je končano. Zri gala je Podravka s 44 točkami pred Zametom, Velenjčanke so >' ste, Kranjčanke pa devete. Nadaljuje pa se tekmovanje v republiških rokometnih lig* V moški ligi je škofjeloški Šešir že v sredo z Jadranom, v icm\ ligi pa gostuje Alples v soboto ob 17,15 pri Fužinarju. V dn« slovenski ligi, prva skupina, igra tržiški Peko v soboto ob 19. uP Partizanom iz Sežane, Preddvor pa gostuje ob isti uri v Novi O rici. V ženski ligi - zahod igra Preddvor v soboto ob 16,30 dom* Mlinotestom. V ligi mladincev igrajo Preddvorčani v nedeljo 1 10. uri s Termopolom I, Peko v soboto ob 17,30 s Škofljico, Še* II pa gostuje v nedeljo ob pol enajstih v Ponikvah. Mladinke W do odigrale 16. kolo. Alpeles igra doma s Krimom, Preddvor nedeljo ob 11. uri s Savo Kranj, Duplje v nedeljo ob 10. uri s P| ljem, Peko pa gostuje v soboto popoldne ob 16. uri pri Olimpij' J. I V Škofji Loki kronometer mladosti 90 - Hrastnica - Koles?' ski klub Janez Peternel iz Škofje Loke prireja v soboto, 26. maj* ob 16. uri rekreativno kolesarsko dirko Kronometer mladost^1 Hrastnici. Dirkali bodo v kategorijah R, R 1, R 2, ženske A in veterani A, B, C, D in E. St^rtnina je 50 dinarjev. Cilj bo na ko" cu 5 kilometrske asfaltiran* ceste v Hrastnici. J. i Marko Polanc zmagal v Avstriji Kranj, 22. maja - Kolesarji kranjske Save so konec minul^ tedna tekmovali na kolesarskih športnih dnevih v dem Schwarztal v Avstriji, kjer so bili v dveh preizkušnjah v ospredr Marko Polanc je bil na sobotni tekmi na krožni progi v RagH^j peti v času zmagovalca Regeca (ČSR), v nedeljo pa je bil Ajj Pagon tretji na krožni dirki v Neunkirchnu, Marko Polanc pa * trti. V skupni uvrstitvi je zmagal Polanc pred Regecem in Ko2' rekom. Kolesarji Save Pilar, Poljanec, Krišelj in Studen so sode'' vali na tradicionalni mladinski dirki Kosmajski partizani. Na 3* kilometrov dolgi progi, ki je imela 5 etap, je zmagal Fink (KrJ^ pred Štanglom (Krka), Kranjčan Franci Pilar pa je bil tretji, r ljanec je bil 11., Krišelj 12. in Studen 20. ( Vse selekcije Sava pa so sodelovale na dveh kakovost^ dirkah konec tedna v Tolminu in Kobaridu. V soboto je bil v minu prvi kriterij, ki se je točkoval za kriterij slovenskih m^j Kranjski kolesarji so bili zelo uspešni, saj sta Sašo Berce i^J pionirji B in Franci Pilar med starejšimi mladinci zmagala. **| zen dveh prvih mest je bil Stare drugi med pionirji B, Kalan t četrti med člani. V Kobaridu pa je bila v nedeljo velika nagf* jj TIK Kobarid, ki je štela za slovensko prvenstvo. Med pionirj'j Sašo Berce (Sava) ponovno zmagal, Stare pa je bil tretji, "K mlajšimi mladinci, ki so vozili 45 kilometrov, pa je zmagal m (Pomurje), Žiga Bajt pa je bil peti, da se po padcu pred 14 dr>* že vrača v formo. Tokrat pa je padel Studen in se lažje poško" val. Med starejšimi mladinci je na 90 kilometrov spet premog zmagal Franci Pilar. V sprintu je ugnal Pintariča (Rog). SaV*J uspeh je dopolnil Poljanec na tretjem mestu. Med člani je gal Baloh (Merx), Kalan (Sava) pa je bil peti, za Papežerfj Ugrenovičem. m. Z«v" ___> sta ra rer Pri nja luc vo PO; IZ VOl ko Zbi na] ter Čeg lo Ža in i vse I i RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Človek obrača, življenje obrne! Tako nekako se mi vidi dandanašnja podoba prelepe Gorenjske, ki je dober mesec po prvih, svobodnih, neposrednih in oh in ah demokratičnih volitvah gospodarsko na kolenih. Totalni krah, socialni in življenjski obup na tisoče delavcev, ki tiho in naglas štrajkajo, globoko se zavedajoč, da ne bodo ničesar dosegli, ker se ničesar doseči ne da. Politika je ena, demokracija v politiki druga in gospodarstvo tretja stvar. Krasno je, če ima država kaj pod palcem in vse skupaj drži v pametnem sožitju in racionalni distanci, hudič pa, če ni kje kaj vzeti. Će gledamo skozi gospodarska očala, je ves rompompom ob zapletih v novi skupščini ali parlamentu, kot se reče, en sam in velik NIČ, kot je pravilno ugotovil predsednik nove skupščine. Če pa dovolite nadaljnja razmišljanja v tej smeri, je pa tudi sama skupščinska procedura en velik nič od NIČA, parlamentarna mrmranja so NIC. medsebojni dialogi so NIČ. Vse politične natege in potege so NIČ, če v eno in pol milijonskem narodu na tisoče delavcev živi ob kruhu in vodi Da o tragiki, da šolana mladina ne najde dela, niti ne govorimo. Razumljivo je, da smo v predvolilni evforiji vsi kar bliskali z očmi od napetega pričakovanja: demokracija, madonca, to bo pa res nekaj. Pa pravi ljudje na pravih mestih - bomba! Pa celo ameriški kongresniki so nas prišli gledat, kako smo volili -da si srečen, čeprav nočeš biti. Bili smo kar malce užaljeni, ker TEMA TEDNA NIČ OD NIČA tisti Američani pred ekrani niso in niso hoteli biti vzneseni in vzhičeni nad našo dirjajočo demokracijo. Samo diplomatsko so prikimavali in si najbrž mislili: ubožčki, saj ne vedo, da jih pred dolgovi niti demokracija ne reši, kvečjemu nasprotno: prav demokracija bo s svojim pravim nadzorom in kontrolo vrgla na plan nove pufarje in lumparije bivše komunistične elite... Saj je lumpe vrgla na plan in jih še bo, nismo pa pomislili, da bodo tako hitro na žrtvenem oltarju tudi njihove ŽRTVE, brez krivde kriva delavska raja. Medsebojni pakt, ki smo ga štirideset let morali podpisovati, je bil namreč naslednji: vi nam oblast, mi pa vam socialno varnost. Dobili so oblast, delavci pa eksistenčni minimum. Zdaj, ko so kreatorji pakta oblast - varnost in njihove oprode po /trmah odšli ali so pravkar odhajajoči (upam, da bodo najbolj silni od najbolj silnih tudi na hladnem, kot je bil veliki kombinator Fikret), opeharjeni ostali plačujejo največji ceh. Zato bo od zdaj naprej za mnoge vsako glasno ali diskretno škrebljanje o demokraciji in njenih negativnih in pozitivnih pojavnih oblikah na Slovenskem en sam NIČ, dokler se vsaj v minimumu ne ve, kam in do kakšnih mej drvi ta stečajna stihija. Kaj si misli kakšen gospod o kakšni gospe, kako se bosta medsebojno demokratično šarmirala, kakšno stališče do čisto akademskih zadev zavzema pozicija in kakšno skupščinska opozicija - vse to je za kruti ekonomski danes NIČ, pa naj se vam zdi še tako krvoskrunsko in krvoločno do novih, pluralnih in demokratičnih slovenskih sap. Če še niste na tem norem vrtiljaku, nikar ne mislite, da tudi nikoli ne boste. Kaj veš, v katerem brlogu se ravnokar pripravljajo spiski »odstreljenih« - znabiti, da boste videli, da se TO ne dogaja samo drugim. Saj'vam nočemo odvzeti relativnega duševnega in socialnega miru, če ga na srečo še premorete. Pravimo le, da so bili DO ZDAJ vsi politični zasuki, tako na levo kot na desno, bolj ali manj nični, če si še naprej gol in bos. Ni, da bi pomislil, kakšna agonija nas v resnici še čaka! Ne vem zakaj, a nenehno mi prihaja v misli evforična Španija, kjer sicer vse drugače vre: tujci kupujejo, domačini pa razpro-dajajo premoženje. In nekdo je to silno kapitalistično vrenje in koprnenje komentiral takole: Kot da bi Španci povsem pozabili, kaj jim je vedno govoril nekdanji diktator Franco: »Človek vas pa res ne sme pustiti same!« D. Sedej .Stari slovenski običaji narodna noša Ratečam so ponosni na narodno nošo V Ratečah ima vsaka hiša svojo narodno nošo in vaščani jo ponosno i oblečejo ob raznih svečanih priložnostih. Največ pa o običajih, na-yadah in noši nedvomno ve Neža Cuznarjeva, ki zna zanimivo opijati vse podrobnosti. Vse zna sama narediti, kot so nekdaj v Ratečah vse napravili doma. 1 —m- — Vsi tisti, ki so jim pri srcu stari slovenski običaji, tudi sta-ta domača slovenska ali gorenjska opravila, od, denimo pridelovanja lanu in izdelovanja platna in šivanja oblačil, tudi narodnih noš, bi zanesljivo obžalovali, če se niso nikoli pogovarjali z Nežo Cuznarjevo •z Rateč. Danes 78-letna zgovorna in prijetna Neža ve toli-. ko povedati, da bi ob njenem H obranem pripovedovanju lahko napisal kar obsežno knjigo. »Izhajam iz družine, v ka- t teri se je zaradi trdnosti domaČega rodu ustno izročilo ohrani- ^ lo do današnjih dni«, pravi Neža Cuznarjeva. »Že moja mati in moji teti, šivilji, sta znali prav vse. In naučili še mene in mojo sestro, tako da že od mladih nog znam izdelati rateško narodno nošo od nogavic do rute. Rateška narodna noša je nekaj posebnega in se je ohranila vse do danes v vseh svojih značilnostih. Če začneva kar pri posebnih nogavicah, »spuckih« jim pravimo, pa nogavicami »zrobiči«, pa takimi z zavitimi »kampami«. Saj je vse skupaj grozno enostavno, le nenehno moraš šteti in zraven misliti. Če pa se zmotiš, zna redkokatera tudi popraviti. Jaz znam... Včasih so rateško narodno nošo nosili vsi in jih imeli za več priložnosti: za cerkev, za opoldne, za male in za velike praznike. Še moja mama in teta sta bili v nošah tudi pokopani, do /O ljubljanska banka GORENJCin FORMULAH"/ S1.6.1990 SE OBRESTNA MERA ZA IZRABO »LIMITA« POVEČA ZA 4 %. TOČKE Osnova za izračun dovoljene prekoračitve na tekočem računu (limit) je povprečni mesečni priliv v zadnjih treh mesecih, vendar največ 5.000,00 din. Obrestne mere so naslednje: • dovoljeni negativni saldo na tekočem računu # nedovoljeni negativni saldo na tekočem računu PRED 1. PO 1. junijem juniju 34 % 38 % 41 % 45 % Neža Cuznarjeva iz Rateč smrti so jih nosili: poleti bolj lahke, »šlabanke«, pozimi pa bolj tople, podvatirane in iz debelejšega blaga. Niso nosili avb za na glavo, kajti avbe niso bile praktične. Ženske so imele na glavi »peče« ali »kehl«. Kehlni so bili beli za delavnike, za svečane priložnosti pa obrobljeni s črnim žametom...« Nato mi Neža Cuznarjeva natančno in zanimivo opiše postopek pridobivanja lanu in delo teric ob večerih. V prostoru se je zbralo več teric, ena je sušila in so ji rekli »muza«. Ves čas je obračala lan in ko je bil zadosti topel, ga je vsaki dala po šop. Terice - sekice so luskine dol spravile, terice - gvajice pa so ga gladile. Nato so ga doma na žeblje spet održali: slabši je bil špikov lan, boljši je bil »hdničn«, najboljši pa pražnji, iz katerega so predli najlepše platno ali prt. »Prav fletno je bilo, ko smo trli in predli,« se spominja Neža, »jaz imam še vse spravljeno; ne le oblačila narodne noše, ampak tudi prte, rjuhe, srajce. Iz špikovega lanu so naredili rjuhe za seno in listje, iz »hdničnega« rjuhe za postelje in iz ta lepega vse najlepše. »Cvilh« je bil pa sploh najboljši, za pernice, da je perje držal, tako je bil lepo tkan. Iz cvilha so bila spodnja krila in moške srajce... Zanimivo je, da je bila rateška narodna noša precej široka, vsa »nafavdana«, s štirimi spodnjimi krili ali kiklami, da je obleka lepše stala. Ne nazadnje so tudi sami delali kožuhe iz ovčjih kož, tiste kožuhe, ki jih še dandanes nosijo za Miklavža in parkeljne...« Neža Cuznarjeva je zares živa kronika, zato ni čudno, da njeno pripoved in njene podatke z veseljem objavljajo v strokovnih etnografskih knjigah, kajti veliko ve in zanimivo pripoveduje. Sama ima verjetno največ ohranjenega in spravljenega, vendar pa so tudi njeni sovaščani daleč naokoli znani po tem, da ima vsaka hiša vsaj po eno narodno nošo. In Rate-čani so jo vedno radi oblekli, ob različnih svečanih priložnostih. Njim je pisana in bogata alpska noša, ki je prava paša za oči, bila vedno in vedno bo v narodni ponos.. n. Sedej Gorenjska banka d. d., Kranj FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ, Center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje, Prešernova 11, 64000 Kranj organizira seminar ZA USKLAJEVANJE SPLOŠNIH AKTOV Z ZAKONI Seminar bo potekal v prostorih Fakultete za organizacijske vede Kranj, Tomšičeva 7, 64000 Kranj, v četrtek, 21. junija, od 9.00 do 16.00 ure (velika predavalnica). Seminarje namenjen družbenim in zasebnim podjetjem, da bi lahko v zakonitih rokih uskladila splošne akte in organizirala poslovanje po podjetniškem principu. Program: Statut podjetja - uskladitev oziroma dopolnitev statuta Splošni akt o delovnih razmerjih - uskladitev ali dopolnitev Splošni akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest uskladitev oziroma dopolnitev Splošni akt o finančnem poslovanju in inventuri Splošni akt o SLO in družbeni samozaščiti Poslovnik o delu organov upravljanja in poslovodnega organa Navedene akte je potrebno uskladiti z: 1. Zakonom o podjetjih 2. Zakonom o finančnem poslovanju 3. Zakonom o spremembi zakona o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti 4. Zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja 5. Zakonu o delovnih razmerjih 6. Kolektivno pogodbo 7. Zakoni o delovnih razmerjih 8. Zakonom o računovodstvu Udeleženci bodo prejeli gradivo s pregledom določb zakonskih predpisov, ki jih je potrebno urediti v splošnih aktih. Udeležencem bodo na razpolago osnutki splošnih aktov (tudi na disketi), ki jih bodo s pomočjo strokovnih sodelavcev Centra za funkcionalno izobraževanje in svetovanje prilagodili svojim potrebam. Kotizacija za udeležbo na seminarju je 600,00 din, ki jo nakažete na 2R pri SDK Kranj 51500-603-30255 do 26. junija 1990. Prijave sprejemamo do 18. junija 1990 ali po tel.: 064/23-181. TAKI Trajna škoda zaradi dvodnevne prireditve Kamionsko korito podPonco Pašna skupnost Rateče in Triglavski narodni park zahtevata od planiškega komiteja, da takoj popravi škodo na travniku v Tamarju. Sneg so iz Tamarja vozili s težkimi kamioni in uničili del pašnika. Predstavniki Triglavskega narodnega parka so s predstavniki krajevne skupnosti in pašne skupnosti Rateče pred tednom dni pregledali stanje v Tamarju, stanje, ki je nastalo in ostalo po prvenstvu v Planici. Ko so si ogledali teren, so bili, pravijo na krajevni skupnosti Rateče, naravnost zgroženi in ogorčeni. Za kaj gre? Triglavski narodni park je ugotovil, da so tovornjaki, ko so iz Tamarja s plazu pod Ponco vozili sneg do planiških letališč, uničili rob pašnika v Tamarju, med strugo pod Nadižo in plazom pod Poncami pa je nastala globoka in razrita kamionska cesta. Za letošnjo planiško prireditev je bilo treba na skakalnico navoziti ogromne količine snega, prireditelji so ga iskali vsepovsod, seveda tudi v Tamarju. Kamionska cesta v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka je nastala brez kakršnegakoli dovoljenja ali soglasja Triglavskega parka in je v nasprotju z zakonom o Triglavskem parku. Planiški komite kot organizator tega prevoza ni vprašal niti pašne skupnosti Rateče, ali sme posegati v njihov travnik. Ko je bil travnik uničen, pa se planiškemu komiteju ni zdelo vredno obvestiti lastnika, kaj šele, da bi mu povrnili škodo. Korito, ki so ga zvozili kamioni, predstavlja po mnenju Triglavskega narodnega parka grobo kršenje zakona o parku, nastala podoba pa je najboljše spričevalo o tem, koliko je planiškemu komiteju vredna narava. V Triglavskem parku nadalje pravijo, da je to dokaz, da komiteju zavarovano območje Tamarja in Triglavski narodni park ne pomenita prav ničesar, saj si drugače take samovolje, ošabnosti do prizadetih in cinične neodgovornosti ne morejo predstavljati. Zato so pri planiškem komiteju zahtevali, da planiški komite popravi škodo, da zasuje in utrdi zemljo in ozeleni vso kamionsko korito od parkirišča do vrha plazu pod Ponco in zagradi rob parkirišča pod domom v Tamarju z gostim lesenim plotom in tako prepreči stihijski dovoz s parkirišča na pašnik. Triglavski narodni park bo tudi v prihodnje odločno nasprotoval tovrstni samovolji planiškega komiteja, saj je nevzdržno, da je za dvodnevno prireditev potrebno delati trajno škodo v zakonsko zavarovani naravi. Ko so si ogledali tudi čistočo v Planici, so ugotovili, da je bila desna stran vzorno očiščena, medtem ko je bilo na levi strani še kup plastičnih odpadkov. Škoda, ki so jo v Tamarju povzročili s kamionskimi odvozi, je zares velika in jo bo treba ustrezno popraviti z gradbenimi stroji.... D. S. i'**i.V;Jk- Po mostu kot po vrvi - Krajani, ki živijo na drugi strani Žvagnovega mostu na Plavžu so že nekaj časa ogorčeno - in upravičeno! - protestirali zaradi skrajne dotrajanosti mostu. Marsikdo bi dvakrat pomislil, ali je sploh varno po mostu na drugo stran Save. Ograja je na več mestih podrta ali je pa sploh ni! Sem in tja manjka tudi kakšna deska na mostu. Če ne bi bil kar sorazmerno širok, bi bilo danes po njem hoditi kot po vrvi nad vodo. Prav nič ni opaziti, da bi bil most komu mar, čeprav se menda že načrtuje njegova obnova. Malo pa je le čudno, da v tem času, ko se na Hrušici vsevprek gradi in brnijo stroji, zares nihče ne zmeni, da bi vsaj deloma popravil Žvagnov most, ki bo tako ali drugače tod moral ostati. - Foto: D. S. 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 25. maja 19* IZBR4LI SOZMflS MERKUR KRANJ Obiščite Merkurjevo prodajalno Globus, kjer vam na oddelku BARVE-LA-Kl poleg ostalega bogatega asortimana nudijo po izredno ugodnih cenah premaze za les proizvajalca Belinke iz Ljubljane. Belton v 0,9 I embalaži dobite za 68,90 din, v 41 embalaži pa za 254,70 din, cene Beltopa pa so od 96,20 din za 0,9 I, do 374,00 dir. za 4 I. V Merkurjevi prodajalni ŽELEZNINA vam nudijo veliko izbiro ostankov reprodukcijskega materiala po zelo ugodnih cenah. Pohištvene cevi v II. in III. vrsti dobite že od 6,90 din/kg do 10,70 din/kg, mešane vijake po 29,90 din/kg in 3 mm pločevino za cisterne po 9,90 din/kg. Na voljo so vam tudi s področja črne metalurgije: brezšivne cevi, tanka in debela pločevina, HVT trakovi, pocinkana in prokrom pločevina in valjana jekla, s področja barvnih kovin medenina, baker in aluminij. Bogato ponudbo pa dopolnjujejo še sortirani vijaki, brusne plošče, klinasti jermeni, varilni in elektro material. Za obisk in nakup se priporoča prodajalna Železnina, Gorenjesavska cesta 5 (nasproti Gorenjskega sejma), tel. (064) 21-469 ali (064) 26-771. Prodajalna je odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure. MALI OGLASI 27-960 Cesta JLfl 16 APARATI STROJI Prodam nov štedilnik na trdo gorivo in malo rabljen štedilnik (2 elek.-t- 4 plin). « 57-553 7779 Ugodno prodam nov OLJNI GORI-LEC. «45-210 nonoldan 7796 nama MARLJIVO IN VESTNO DEKLE HONORARNO ZAPOSLIMO ZA DELO V STREŽBI V POPOLDANSKEM ČASU. tel.:23-992 Prodam VIDEOREKORDER SHARP, g 51 -721_ Prodam SINGER, industrijski šivalni STROJ z dodatnimi ROBILCI. Cena 850 DEM, « 064 51 -056 7548 Prodam odlično zamrzovalno skrinjo 220 litrsko LTH in hladilnik 120 Gorenje. Studen Ljubica, c. Kokr-škega odreda 5, Kranj, « 25-847 Prodam samonakladalno prikolico 17 kub.m znamke Europa Italijanska. Jože Odar, St. Fužina 20, « 723-427_7809 Prodam barvni TV z daljinskim upravljanjem, star 6 mesecev. Ba-bič, Golnik 7/a_7811 Gorenje barvni TV sprejemnik, starejši tip, poceni prodam. « 57-685 Sušnik, 7822 UGODNA PONUDBA Ženski spomladanski plašči 871,40 moški spomladanski plašči 1.109,00 moške hlače 184,00 ženske hlače 144,70 otroške žametne hlače 134,40 otroški puloverji 288,30 ženski puloverji 339,80 moški puloverji 369,70 VELEBLAGOVNICA NAMA ŠKOFJA LOKA -i Prodam PAJKA sip VO 2. Bohinjska Bela 82 Prodam 6 «27-608 let star barvn TV. 7823 YAMAHA LUXMAN KENVVOOD SHARP NAKAMICHI JVC ITT [HI-FI stereo center JAGER •orovlje, Loiblstr. 12/Hauptplatz 17 MIKROVALOVNA PEGICA HITACHI MR-5900 - KOMPAKTNA-- -IDEALNA MIKROVALOVNA| NAPRAVA Z OH PEČICA ZA MANJŠE ENOSTAVNIM M GOSPODINJSTVO V0DEWJEM-=55 SAMO 299 DEM neto POSEBNE LASTNOSTI: - brezstopenjska možnost pečenja 75 - 500 W - pečica iz lakirane Jeklene pločevine vsebina 16,4 litra - vrteči krožnik - časovno stikalo (0,30 min) - dodatna oprema: pekač s pokrovom • v beli ali rjavi barvi SONY PIONEER TOSHIBA FISHER BLAUPUNKT PHILIPS HICHI DENON PANASONIC TEHNICS KRANJ STARA CESTA 25 TELEFON 21 »SO nlimo popolni 0ostlLrxj SeDGTn ampak ar trudimo Organiziramo poročna kosila, poročna slavja in ostale vesele dogodke (do 100 oseb), skupinam nad 20 oseb nudimo 10 % popusta. Odprto vsak dan od 11. do 22. ure, sobota od 19. do 22. ure, nedelja od 8. do 12. ure. VSAK ČETRTEK SVEŽE MORSKE RIBE! Suh smrekov OPAŽ različnih 1 menzij, I. kvalitete, ugodno p' dam. «77 048 79 Prodam P ZTCO 1,5, po 2,00 dirT meter in P ŽICO 2,5, po 3,10 din meter. Dežman Miro, Dežmano 1, Lesce 78 Ugodno prodam 2400 kom nOv STREŠNE OPEKE. «42-892 77j Graditelji pozor! Prodam rablje''1 orodje, lopate, krampe, samol'" niče, sekire, sekače, škarje za I tonsko železo in drugo. Vse ugd" no! Šenčur, Kranjska c. 33- ogle'' soboto od 8. do 12. ure. Iz redi Driložnost! m OLNJI GORILEC THYSSEN, še zapakiran, zelo ugodno prodam g 46 458_7838 APARAT za pranje pod visokim pritiskom Kirhner in 126 P, letnik 1989, prodam . Golorej, Voklo 34 _ 7847 Prodam ročno vrtno KOSILNICO. g 25-641_7848 Traktor SAME DELFINO skoraj nov, pogon na vsa 4 kolesa, prodam. Možnost odplačila na kredit. «061/832-813 _7850 Prodam eno leto rabljen Sipov obračalnik. «42-872_7855 Prodam avstrijsko kombinirko, širine 30 cm, debelinka poravnalka in rezkar. Fon, Breg ob Savi 64 7857 Prodam ŽAGO za hlode z dvema vodoravnima listoma in robilnik. Milan Debeljak, Podbrezje 150, Duplje « 70-069_7859 Prodam mizarski kombinirani stroj Hobi 5 operacij in TV črno-beli, 900 din. «27-452 7913 Prodam barvni TV GORENJE. Jenkova 8, Kranj 7563 Prodam barvni TV Orion z daljinskim upravljanjem, star 4 leta za 3900,00 din « 24-091_7915 Ugodno prodam barvni TV Tele-funken Riz, ekran 63 in ŠTEDILNIK gorenje (2 + 2). Ogled popoldne. Roblek, J. Puharja 9, Kranj Planina Prodam motorne žage. Stihi, Dol-mar, Tomos. Ogled popoldan. Žale 2/a, Radovljica_7940 Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje. Šmitek, c. JLA 6 Kranj, «23-233_7956 Ugodno prodam odvijalno in navi-jalno napravo in podajalno "for-šub" za štancanje traku na eks-center štanci. « 34-517, po 15. uri Mlin za sadje z motorjem, dve novi postelji in enofazni motor 1,5 KVV. Kidričeva 16 Kranj, «21-274, razen sobote, nedelje 7971 Prodam nerabljeno PEČ za etažno centralno.« 57-888, popoldan Kmečki stroj! Prodajalna rabljene kmet. mehanizacije vabi na ugoden nakup rabljenih traktorejv de utz 75 TX, 48-06 in 60-06, IMT 533, Zetor 52-45 in TV 523, vrtnih in rotacijskih kosilnic, pajkov, sušilnih naprav, plugov, kultivatorjev, motornih žag in vitlov ipd. Guzelj Franc, Sv. Barbara 23, Šk. Loka, «622-575_8004 Prodam GLASBENI STOLP SCHNEIDER z daljinskim upravljanjem. «22-101 8021 Prodam nov TRANSPORTER-ENOVATOR hlevskega gnoja. Zg. Brnik 17, Cerklje, « 42-712 8048 Prodam motorno žago Jonsered Strugar, Sp. Bitnje 47, Žabnica _8063 Zelo ugodno prodam elek motor 2,2 KW 2885 obratov, 380 V in oso vino za cirkularko. « 27-020 8088 GRADBENI MATERIAL Prodam bankine, podpornike in deske. « 39-320_7768 Prodam smrekove obloge-opaž, hrastov po naročilu. « 70-232 Trgovina ALP C0L0R Škofja Loka Frankovo naselje 137, tel.: 632-844 V najbolj primernem času z3 obnovo vašega doma vam svetujemo in nudimo po konkurenčnih cenah barve, lake, avtolake, silikonske kite ter čistila. Posebna ponudba v maju: 30 kg gašeno apno 150 d^ 1 I lesol 75 m 4 I lesol 280 d# 7 kg hidrocol beli 75 d# 30 kg hidrocol beli 280 cN Želite zaposlitev v grafični dejavnosti? Pošljite ponudbo z dosedanjo zaposlitvijo, prakso, izobrazbo, osebnimi podatki in telefonsko številko do 31. maja na oglasni oddelek. Šifra »EP« PODJETJA, ZASEBNIKI! PERLA, Grafični inženiring Škofja Loka, d.o.o. za vas izdeluje: - ŠTAMPIUKE VSEH VRST -KLIŠEJE ZA KNJIGOTISK, FLEKSOTISK, ZLATOTISK Vaše želje in naročila pričakujemo na Poljanski c. 3, oziroma po tel. 620-0* i i Ugodno prodam REKS. «22-943 ZIDAKE Si.!! --iJt Ugodno prodam 1300 kom. •* DELARCA in 100 kom. betog blok ter 4 kom. mrež. « 632-2» Prodam armaturne mreže 9 n' Armaturne mreže in ravno železo prodam 50% ceneje. Rodman Ro man, Rodine 8/a, Žirovnica, « 80-826_ 7854 Ugodno prodam SMREKOV OPAŽ. Predoslje 14, « 36-260 6 kom. in 8 na 5 - 2 kom, brez ka. «631-420 Ugodno prodam cca 140 kva^ OPAŽA za napušč, debeline mm. Prodam tudi 4 kubm.DES* mm, III. klase. Informacije p°. uri «33-128 81 Petek, 25. maja 1990 MALI OGLASI 21. STRAN OTEffiKOTMCOAS KUPIM Kupim 10-14 dni starega BIKCA si- mentalca. «45-219__7657 Kupim stabilni bencinski motor, 10-15 KS. «721-241_7662 Prodam zelo dobro ohranjen sto ječ kamin in KUPIM v okolici Kranja nezazidljivo parcelo. Mičano-vič Jovan, Partizanska 29, Kranj _ 7863 Kupim HIŠO na Gorenjskem. Šifra: SONČNA LEGA_7961 Kupim teleta starega do 20 dni. «061/613-097_7974 Kupim smrekove hlode. Naslov v oglasnem oddelku. 8006 LOKALI Oddam PROSTOR 18 kvad.m. za mirno podjetje. Naslov v oglasnem oddelku. 8053 OBVESTILA ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. ROLE-TARSTVO Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, « 061 /50-720 6987 Rolete, žaluzije in lamelne zavese izdelujem, montiram in servisiram. «26-919_7318 ORGANIZIRAMO tedensko dostavo manjših količin iz Munchna in okolice v kranj ali na Jesenice. «75-337 ali 25-776 7735 IZDELUJEM imitacije barvnih oken (vitraje). « 40-601 7799 RTV SERVIS Sr. Bitnje 65, popra vilo vseh vrst TV in radijskih sprejemnikov, možen tudi prevoz, pregled in popravilo rabljenih aparatov za prodajo. Odprto ponedeljek, torek, četrtek petek od 9-15. ure in od 17. do 19. ure. «35-589, od 7-do 8. ure in od 19.-20.ure ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata naročite «75-610. CENE KONKURENČNE! Frizerstvo PAŽ — za mlade in sta-rejše na Sp. Brniku (cesta za Vodice), se priporoča.« 064/42-747 __7768 ODPIRATE LOKAL, TRGOVINO, BOUTIOUE ALI PODJETJE? Če potrebujete svetlobni, odbojen ali navaden razpis na objektu, steklu ali ob cesti nas pokličite. «061/218-595_7865 Kdor rabi zidarje, naj pokliče « 28-845, zvečer od 20.do 22. ure LEKTORIRAM diplomske naloge in INSTRUIRAM slovenščino. Oblak, « 57-649_8020 TIPKAM hitro,,kvalitetno in poceni vsa besedila na PC računalniku. « 26 379 8056 OSTALO Prodam KOZJE MLEKO. « 46-227 Prodam polovico teleta - meso. Ši-fra: UGODNA CENA-KVALITETA _7861 Prodam stoječo drvarnico. Možnost uporabe tudi za vikend« 52-208_7882 KONČNO! odslej lahko mirno spim vso noč, saj imam ALARMNE NAPRAVE Forster v avtu, v stanovanju, v vikendu, montirali pa so mi jo tudi v podjetje. Po želji demonstracija naprav pri vas. Infor macije in ponudbe pod šifra: ZA-KAJ PA NE?!_ 7899 PREPOVEDUJEM KZ Škofja Loka in vsem, ki imajo od KZ Šk. Loka zemljo v najem DOSTOP na vse NAŠE PARCELE. Ana Grošelj, Dobje 2_7952 Prodam nerabljen dvoredni plettfni STROJ Pasap duomatic 80 s form compjuterjem in najamem eno-sobno stanovanje na relaciji Bled-Radovljica in okolica « 78-780 Prodam SENO in OTAVO. Spodnje Gorje 76 7958 Instrukcije iz matematike in fizike za srednje in visoke šolel «33-163_8003 Ugodno prodam vrtno HIŠICO. Zg. Bitnje 222, Žabnica_8025 Prodam nov MIZARSKI PONK. «28-760 8085 POSESTI Prodam GARAŽO, 24 kvad.m., na Zlatem polju. « 26-620 7828 Prodam lokal 25 kav. m in stanovanje 50 kvad m v Kranju blizu sodišča. Ponudbe s ceno pod Šifra. JULIJ 90'__7885 Oddam garažo. S. Žagarja 19 a Kranj, 24-366_7887 Do 300 DEM mesečne najemnine nudim za najem manjše, starejše, lahko tudi kmečke hiše, obvezno z vrtom. V poštev pride okolica Kranja, do 10 km oziroma okolica Ljubljane do 15 km. Šifra: ZA DALJŠI ČAS 8031 Mi smo čisto blizu! Obiščite novo RENO trgovino za čevlje v Beljaku Velika izbira modernih ženskih, moških in otroških čevljev ter obutve za prosti čas. . . . kajti RENO-čevlji so moderni, udobni in poceni! Odprto: pon. — petek 9.00—18.00 sobota 8.00—12.30 1. sobota v mesecu 8.00—17.00 V Kranjxski gori prodam nezezid-Ijivo PARCELO 5837 kvad.m., možnost nakupa tudi polovico parcele. « 88-252 od 17 ure dalje 8034 Na lepem kraju v Lescah, prodamo OBDELOVALNO POVRŠINO, velikosti 9.400 in 7.300 kvad.m. Naslov v oglasnem oddelku. 8043 V okolici Kranja oddam v najem gospod, poslopje za mirno obrt ali skladišče. Šifra: GORENJSKA V okolici Kranja dam v najem prostor (65 kvad.m) za mirno obrt ali skladišče, možna dostava. Naslov v oglasnem oddelku. 8078 PRIREDITVE Odlično glasbo in humor za ohceti nudita glasbenika «42-827, Pro-senc 5577 MA Lahovče vabi na veliko VRTNO VESELICO, ki bo v soboto 26.5. ob 20. uri. Igral bo ansambel POP DESIGN, v nedeljo 27.5. ob 17. uri vas bo zabaval DON JUAN. Bogat srečelov in kegljanje za jarca. VABLJENI!_8092 RAZNO PRODAM Prodam PZ 125 in Z 750 registrirane in motokultivator s frezo, vse dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku. 7667 Montažni NADSTREŠEK za avto, prodam. «27-803_7717 Prodam CAMP PRIKOLICO z bal-dahimom« 28-639_7743 Prodam MOTOR za čoln Tomos 4 elektronik in Maestral 18. Tisak, Trg Rivoli 3, Planina III. Kranj 7750 Ugodno prodam čoln s kabino in prikolico 3 + 1 ležišče, TV Radio, CB postaja, notranji motor DIESEL 45 KW. Informacije «21-525, 21 -535_7754 Pozor! Ugodno prodam Emo etažno peč za censtralno ogrevanje 20 KVV, termoakumulacijsko peč 2 KvV, kuppersbusch peč, veliko omaro (masivno) z vitrino za knjige ali orodje , belo masivno pohištvo za samsko sobo, pomivalni pult veliki, s spodnjo in zgornjo omarico, vse dobro ohranjeno. «631-450_7771 Prodam otroški kombinirani VOZIČEK chicco. «27-146, Bizjan, Zasavska 54/a, Kranj 7775 Športno KOLO ROG Senior 10 prestav, prodam. « 42-836 7776 SINGER industrijski šivalni stroj, Z 750 ter motor MZ 150, prodam. «36-640_7814 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE. Verbič, Spodnji Brnik 15, Cerklje_7818 Prodam dobro ohranjeno IMV PRI-KOLICO 380 Q, 4 ležišča. « 79-045' Poceni prodam moško športno KOLO Rog senior, na 5 prestav. «23-218_7836 Prodam bukova DRVA. « 622-631 Prodam bočno KOSILNICO mer-tel, MOTOR za VVV 1200, strešne KRAJNIKE vesna rdeče, s posipom, "FELŠMITNO", SEDLO, gumijasti KANU in staro OKNO s senčilom. Spodnje Veterno 10, Tržič_7843 Prodam ročno italijansko KOSIL NICO 127 in smrekove DESKE di menzije 25/50. « 78-714 7844 Prodam bukova drva, dostavim na dom. «42-471_7862 Dirkalno kolo Rog sprint ugodno prodam. « 21 -633, zvečer 7866 Ugodno prodam kom. otroški voziček Peg, belo posteljico z jogijem in kurjo gnoj nico, primerno za za livanje rož. « 83-956_7869 Prodam violino in stekleno nizko okroglo mizo. « 34-878 7870 čoln Maestral 18 SD z dodatno opremo in motorjem T 4,8, vse novo, prodam 30% ceneje. « 42-622 Prodam MOTOR APN 6 in klavir-' sko HARMONIKO Melodija 96 ba sno« 43-144_7964 GLISER ELAN 450 F, star 2 leti s prikolico in YAMAHO 40, prodam. Sp. Besnica 147_7969 GLISER KVARNER plastika, motor Tomos 18, smučarsko opremo kompletno prodam.« 37-638 Ugodno prodam skoraj novo HAR MONIKO in motorno vrtno KOSILNICO« 58-295__8015 Bukova DRVA prodam in dosta vim. «061/342-559_8017 Prodam 3 kub.m. smrekovih PLOHOV in 10 m. bukovih DRV. « 45-672 8019 ČOLN. SCHUHCENTRUM Prodam «51-793 MOTORNI 8042 Prodam hrastova in kostanjeva DRVA. «45-334_805| Prodam MOTOR TOMOS Junior 50- 4000,00 din, GP antena 2 mobil anteni, SWR kabli, mikrofonski ojačevalec z ehom- vse za CB, otroško kolo Dinodeloni na 10 prestav, cena 3500,00 din, srednje veliko žensko kolo na 3 prestave firma Toscana, cena 2800,00 din. « 80-734, popoldan 8093 GLAS 22. STRAN MALI OGLASI Petek, 25. maja 1990 5ete Prodam popolnoma nov motor za čoln Tomos 4 ter boshov pomivalni stroj, ogled popoldan. Hrušica 94, Jesenice 7991 Ugodno prodam OTROŠKO KOLO (4-10 let) in SEDEŽ. « 45 662 _ 7562 Zelo poceni prodam štiri KOMPLET KOLESA 175-13. Staneta Žagarja 55 7560 SPO** t*l. (Ofcl) 71 II 71 disco Športi, nočni klub devetnajste prenove, nočni klub z najdaljšo tradicijo pri nas vas pričakuje notranje prenovljen od 21. do 4. ure ali še dlje. po vaši želji. Prodam gajbice po 50,00 din in zadnjo desno steno za KOMBI 850 s pokončnimi lučmi. Banič, Hotva-Ije 34, Gor. vas 8094 STAN. OPREMA DVOSED raztegljiv v ležišče, širine 140, 2 komada, cena 2.000,00 din kos. Miklavčič, Vincarje 48, Škofja Loka_7719 Ugodno prodam trosed-raztegljiv kavč, lahko tudi na obroke «74-557_7801 Prodam komplet dnevno sobo z mostom. Ogled, Tržič, Proletarska 26, Klemenčič_7812 Prodam mizo in 4 stole. Frelih, Groharjevo n 6, Škofja Loka 7901 MODNI ATELJE J. Platiše 17, Kranj Vam nudi: - oblačila, usnjeno galanterijo, modne dodatke - maja velika izbira maturantskih oblek • šivamo tudi po naročilu Peč za centralno kurjavo TAM Stadler, zelo ugodno prodam, 40 KVV, rabljeno. « 75-802 7929 Prodam pohištvo za dnevno sobo « 33 858_7968 STANOVANJA Najamem garsonjero ali manjše opremljeno stanovanje v Kranju, nudim 2500 DEMpredplačila. « 37-166, v petek zvečer, Vojc _7897 Prodam enosobno STANOVANJE 30 kvad. m v Kranju ali zamenajm za enako v Škofji Loki, prodam tudi moško kolo na 10 prestav. «39-651, v petek zvečer, 066/76-288 od sobote dalje 7928 SOBO s souporabo kuhinje in ko palnice dobi moški, prodam tudi 4 AVTOGUME 165 SR 13 « 37-950 _ _ 7945 ® TOYOTA ORTNER • VELIKA IZBIRA VOZIL • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA MUM. TH M43-4t42-41*10 BMHBJBMI81 V Radovljici ugodno prodam dvosobno STANOVANJE. «78-290, delavnik do 15. ure, sobota od 17. do 19. ure 74-380 8066 VOZILA Z 101, letnik 78, neregistrirano, delno obnovljeno, prodam za 900 DEM ali protivrednost. «39-123 Prodam Z-GTL 55, letnik 86, 40 000 km. Igor Petric, Cesta na Klanec 46, Kranj Prodam dobro onran)en«ga GOLFA rdeče barve, letnik 1982. Podreča 28_ Prodam osebni avto MITCHIBISI Saporo malo vožen. « dopoldan 24-977, popoldan 26-718 7679 Motorno kolo Tomos APN 6, star 2 leti, malo vžen, ugodno. « 57-685 Prodam FIAT 126 PGL, letnik 1987, registriran do junija 1991. Kuhar, Na Kalu 13, Naklo_7740 CITROEN 35 RD kombi zaprt fur-gon, nosilnost 2 toni, letnik 1985, ugodno prodam! Velesovska 63, Šenčur 7778 Prodam SIMCO HORIZON TAL~ BOT, letnik 1979. Mavec, Šorlijeva 31, Kranj, «25-637_7782 Prodam JUGO 45, letnik 1984 «46 104_7795 R 4 GTL, letnik oktober 1988, prodam. Cena po dogovoru. Žnidarič, Pot v Bitnje 45, Kranj 7798 Prodam Z «40-652 750, letnik 1984. 7800 Za GOLFA prodam PLATIŠČA z okrasnimi pokrovi, ter STEKLA, vse novo, za 700 DEM. « 39-773 _ 7846 Prodam prednjo steno za JUGO 45 ali 55. Langerholc Stane, Zg. Bitnje 239 7849 Prodam R 4, letnik 1988. « 50-204 _7853 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976. «33-727_7860 Prodam Charleston, oktober 1986, prevoženih 47.000 km. « 35-970 Prodam LADO RIVA 1300, LETNIK 1987. «28-613_7868 Ugodno prodam moped Avtoma-tik A 3 MS. «34-755_78JM Prodam APN 4 predelan za 7000,00 din. Švab, Alpska 1, Lesce 7874 Prodam JUGO SKALA 55, letnik december 1988. «25-070, popoldan_ 7875 BMW 318, pastel modre barve, starejši letnik, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam.« 73-364 Prodam odlično ohranjen GOLF, modre barve 9/88. Kune, Visoko 134« 43-119_7877 Prodam JUGO 55 A, letnik 1986 z dodatno opremo. « 73-552 7878 Prodam R4, letnik 1976, celo leto registriran. Britof 241 7880 Prodam R 4, letnik 1976, reg. do aprila 1991. «78-900 7802 Prodam malo rabljen TOMOS AV-TOMATIK. Strugar Marta, Sp. Bitnje 47, Žabnica 7803 Prodam R 18 TLJ, letnik 1986, 50000 prevoženih km. « 34-778 _7805 Prodam CITROEN GS PALASS, 25000,00 din. Pečnik, Podvasca 17, Tržič_. 7807 Prodam ELEKTRONIK 90, zelo dobro ohranjen za 12000,00 din. «38 758_7808 Prodam KADET 1,6 diesel karavan, letnik 1986 in mercedes 300 diesel, letnik 1978. «88-511_7810 Prodam DIANO, letnik 1979, reg. celo leto, Suzuki cross RM 125, letnik 1987, dele za Diano in Z 101, ter prikolico 90x200 za osebni av-to. « 50-826_7815 Prodam JUGO 55, letnik 1984, ka-ramboliran spredaj. Belec Gregor, Zg. Bitnje 120,_ 7819 Prodam VW, letnik 1976 « 57-556 _7820 Prodam GOLF, letnik 1982, regi striran. «74-762_7821 ŠKODO 110 L, letnik 1976 z vgraje nim motorjem 1200, prodam. « 633-029_ 7825 iProdam 126 PGL, letnik februar 1989, cena 5000 DEM. «621-191 _7827 Prodam MITSHUBISHI kolt, letnik 1987, 1. lastnik, z dodatno opremo, cena 130.000,00 din« 620-417 __7830 GOLF GTL, letnik 1981, registriran do 14.1.1991, ugodno prodam. « 83-848 7831 Prodam GOLF JX, letnik 11/1987 in kombi ZASTAVA, letnik 1980. Mužari, Bohinjska Bela 149, « 77-888 __7832 Prodam 126 P, letnik oktober 1986 «620 941_ 7835 Prodam JUGO FLORIDA, star 5 mesecev. « 39-859 7837 Prodam Z 101 L, letnik 1976, lepo ohranjeno, cena po dogovoru. Jovčič, Tomšičeva 7, Kranj 7839 Prodam Ž 10T letnik 1978. «69 969 7840 Prodam FIAT 126 P, star 3 leta, 13000 km, registriran do maja 1991. Malo Naklo 4_7842 Zaradi odhoda v JLA nujno prodam BT 50, letnik 1987. Srpčič Bogdan, Blejska Dobrava 127/b, «80 697, po 16 uri 7845 Študenti, dijaki in ostali popotniki • pozor! Še pred odhodom na počitnice si lahko naročite katalog z več kot 600 naslovi hostlov, mladinskih domov in ostalih poceni prenočišč v Evropi, kot pomoč pri vašem popotovanju! Vse informacije po tel, 061/343-063 od 11. do 21. ure. Prodam Z 128, star 3 leta. «39-816_7882 Prodam osebni avto FIAT 750, starejši letnik, vozen registriran. « 723-460_7883 Ugodno prodam VVV 1200, starejši letnik. «47-662_7884 Prodam tovorno vozilo MERCEDES BENZ prekucnik 11 13, nosilnost 7800 kg, zelo dobro ohranjen. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 7886 Prodam OPEL KADET 1,6 D, letnik 1984. Dežman Miro, Dežmanova 1, Lesce 7888 Prodam VW 1302, letnik 1971, obnovljen, za 1800 DEM. « 50-281 _79_n Prodam Z 101, letnik 1984 Pševska 18, Kranj, «21-195_7914 Prodam ohranjen R 4, letnik 1978. «24-527_7917 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990. «632-286_7918 Prodam Z 101 JUGO 1,1 GX, letnik april 1988. «39-122_7919 Prodam Z 128, november 1987, prva registracija marec 1988, garaži-ran. Rozman Srečo, Dragočajna 16, Smlednik_7920 Ugodno prodam GOLF, letnik 1979, registriran do konca septembra. Praprotnik Franc, Ljubno 84, «70-570_ 7921 Prodam 126 P GL, letnik 20.sep. 1989, cena 5400 DEM. Cvek, Vir- maše 50, Šk.Loka_7922 BT 50, star dobro leto, še neregi strian in Avtomatika 3 MS, starega 2 leti, oba odlično ohranjena, ugodno prodam. « 77-476 7926 Prodam R 4 GTL, letnik 1987/12 « 35-045_7927 Prodam JUGO 1,1 GX, letnik 1987/88. Globočnik, Letališka 14 Voglje, Šenčur 7930 Prodam odlično ohranjen BT 50, letnik 1987. Zajec, «34-318 7931 JUGO KORAL 45, star 10 mesecev, ugodno prodam. « 51 -624 _7932 Prodam tovorni avto TAM 6500, kasonar. «84-311 7933 Prodam MOPED APN 6, star 3 leta. Kalan Jože, Bukovica 26, Selca _7934 Prodam LADO NIVO 1600, letnik 1986. «85-347_7937 125 P, letnik 1977, prevoženih 48000 km, registrian do avgusta, orodam za 1700 DEM. «39-016 ___ 7939 GOLF letnik 1982, naprodaj. Pod-lipnik. Mlaka 1, Pristava Tržič 7941 Prodam Z 101, letnik 1979, ogled popoldan. Jerman, Predoslje 126 _7942 Prodam FIAT 126 PGL, letnik 11/89. «68-559_7943 Prodam osebni avto OPEL ASCO-NA 16 S, letnik 1976/77, v dobrem stanju. «80-938, ogled je možen od 15. do 20. ure 7944 Prodam z 101, letnik 1980 in Z 750, letnik 1979, oba registrirana do februarja 1991.« 35-402 7946 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 40.000. « 33-704 7953 Kvalitetno in poceni nudim FRIZERSKE USLUGE na vašem domu. Z0RICA, tel. 38-809 .v/uaiii n t (j i l, letniK iytji, c iui sport, letnik 1981 in SUZUKI 750 GSX 81. « 79-553 7954 Prodam razne rezervne dele za Z 101. «33-995_7960 Prodam Z 128, letnik 1987. «622-734_7966 Prodam GOLF diesel, letnik 1985 ali menjam za cenejše vozilo. « 39-982_7967 AVTOMATIKA, letnik 1986 in 1984 ter SURF F 2, ugodno prodam. « 47-057, od 20. ure dalie 7970 Gostilna Begič Mato obvešča cenjene goste, da smo spet odprli sezono jedi na žaru. Odojek in jagenček po prehodnem naročilu. Začeli smo 12.5. 1990 od 17. ure dalje, ob nedeljah od 12. ure. Se priporočamo! Prodam APN 6 in čelado Ogled popoldan. Bertoncelj, Godešič 78, Sk. Loka_7972 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Vulkanizerstvo Žemlja, Žirovnica, « 80-634 7973 HIFI-TV-VIDE0 ELEKTRONSKI POČITNIŠKI ZECHNER CELOVEC - CENTER 8. - M Al - STRASSE 36 Tel.: 9943-463-512516 5 °< U\\U LKJL^Lrv TELEFUNKEN ALI GRUNDIG TV 51 cm 830 DEM PANASONIC TV 55 cm. TXT. 950 DEM SHARP VIDE0REK0RDER VCA 103 666 DEM 0RI0N VIDE0REK0RDER VH 897 595 DEM NEVERJETNO: S0NY VIDE0REK0RDER 830 DEM BLAUPUNKT CAMC0RDER 8 mm 1900 DEM CAMC0RDER: PANASONIC VHSC. HITACHI VHSC, PANASONIC NVMC NETO CENE • GOVORIMO SLOVENSKO • OMEJENA KOLIČINA NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE — 30 urni program ob ponedeljkih in četrtkih tat. po tel. 622-94Ž (vsak dan od 16. ure dalje) Prodam JUGO 55 star dve leti in pol. « 83-639, popoldan 7975 Prodam MAZDO, staro 2 leti. « 40-283_7976 Prodam Z 750, letnik 1983, reg. do maja 1991. Papler, Sr. Dobrava 15, Kropa_7977 Prodam Z 750, letnik 1985. Kržiš-nik, Šutna 3, Žabnica 7978 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. ce lo leto. «34 781_797£ Prodam osebni avto FORD TAU NUS, letnik 1973, za 15000,00 din Bremec, Sr. vas 22_7981 Ugodno prodam Z 101, neregistri ran, letnik 1975. «51-329 7982 Ugodno prodam osebni avto JUGO 45 AX, registriran do maj 1991, letnik 1988. «46-072 7890 Prodam Z « 79 780 750, letnik 1977. 7984 Prodam APN 6. «28-339 7892 Ugodno prodam dobro ohranjen JUGO 55, letnik 1985 «41-077 7957 Prodam Zastavo 126 P, letnik 1980 za 8000,00 din. Milena Langerholc, Pevno 7, Šk. Loka, « 620-843 7894 Prodam Z 101 GT, letnik 1984. Ke7 šič Oto, Ročevnica 56, Tržič, «51-141_ 7895 Prodam Z 750, letnik 1981. Čado-vlje 9, Tržič 7896 "KGM" Kalan Janez - Zapoge pri Vodicah OBVEŠČAM VAS, DA JE NANOVO ODPRTA TRANZITNA PRODAJA PREMOGA TER DRV IN PREVOZI GRADBENIH MATERIALOV Cene pemoga s prevozom so naslednje: "Velenje" kosi "Velenje" kocke "Banoviči" kocke "Zagorje - Trbovlje" kosi "Zagorje Trbovlje" kocke "Zagorje Trbovlje" oreh "Senovo" kosi Bukova drva Pokličite Tel: 061/843-029 ali 061/843-039 _Se priporočam! 693,50 din/tona 627,60 din/tona 1.084,00 din/tona 1.116,00 din/tona 1.050,00 din/tona 1.040,00 din/tona 1.276,00 din/tona 350,00 din/m2 SEJEM RABLJENIH VOZIL NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU vsako nedeljo od 7. -13. ure fZTFRANZ • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS BELJAK - LANDSKRON (SEVER) MILLSTATERSTRASSE 1 tel.: 9943-4242-41180 Prodam FIAT 126 P, neregistriran, celega ali po delih. Kovačič, Kaju- hova 14, Bled_7898 KADET KARAVAN, letnik 1983^ prodam. «24-191_7900 Prodam Z 101, letnik 1981 in brako prikolico ali manjem za GOLFA, letnik 1980, 1981. Zgoša 58, Begunje, « 73-177__ 7904 Ugodno prodam 126 P, letnik 1987. Gselman, Smledniška 45, « 33-423 7905 4 ALU PLATIŠČA z gumami Top grip 165/70x13 (jugo, Z 101) in vlečno KLJUKO Kogovšek za jugo, vse malo rabljeno ugodno prodam. Zupane, Savska cesta 10, Kranj _7959 Prodam VVV, letnik 1976. Fortuna, Trstenik 39, «46-248 7951 Prodam Z 101, letnik 1986, registri rano celo leto. «36-753 7985 Prodam OPEL KADET, letnik 1969. « 38-702_ 7986 GOLF, letnik 1977, ohranjen, vzdr-ževan, prodam. « 80-269 7987 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1988. «37-341_7988 Nov avtomatik, izvozni model, prodam ceneje. V račun vazmem tudi glasbeni stolp. « 84-054 7990 Prodam VVV 1303 J in oddam majhnega PSIČKA. «58-314 po 14 uri_7992 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984. Majkič, Janeza Puharja 2, Kranj, popoldan 7994 Prodam Z 750, starejši letnik za 350 DEM. Spodnja Lipnica 36, Kamna gorica 7996 Ugodno prodam 5 let star R 5 GTL in VESPO 150 NV, letnik 1989, ter R 4 TL po delih. «21-668 7998 R 4 TLS, letnik 1977, obnovljen in zaščiten, registriran do marca 1991, ugodno prodam. « 80-275 Prodam «26-81 Z 101 comfort, letnik 1982. 5 7906 Prodam lavska c RENAULT 16. Mrak, De-56, Kranj 7907 Prodam FA JGL, dobro ohranjenega GOL-letnik 1981. «21-367 7908 r -\ r AUTOBEDARF BELJAK, FRIEDENSSTRASSE 24. Iti.: 0043-4242-42250. FAX 44100 NADOMESTNI DEU ZA VSE AVTOMOBILE • VELIKO SKLADIŠČE OB SREDAH IN SOBOTAH GOVORIMO SLOVENSKO PONUDBA MESECA: Prodam MERCEDES, nos. 1500 kg, dolžina kasona 4,30 m ali zamenjam za avto. « 44-064 7909 MOTORNO OLJE — MULTI GRADE SAE 15W40 ZAVORNA TEKOČINA SHELL D. O. T. 4 51 SVEČKE CHAMPION: N7VC 4 kosi BENCINSKI FILTRI ZA SKORAJ VSE TIPE (6,8) CENE Z DAVKOM I 29.-289,— 79,— 9,90 Z NOVIM, ZANESLJIVIM AVTOMOBILOM NA DOPUST! Vsakdo lahko uvozi nnvo vozilo CARINA pri uvozu 41 % (za vsa vozila DAVEK -950 cm3 31.5 S 950 1600 cm'34.5% 1600 -2000 cm151.5% 2000 cm3 66.5 % Osnova za davek je vrednost vozila s carino □ NISSAN SINTSCHNIG VELIKA IZBIRA VOZIL -ODLIČNE IZVOZNE CENE 3 LETA GARANCIJE DO 100.000 KM!! NUDIMO VAM TUDI: NADOMESTNE DELE, D0D. OPREMO IN SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO NAJVEČJI NISSAN ZASTOPNIK NA KOROŠKEM BELJAK, KARAVVANKENVVEG 56 Tel. 9943-4242-33112 CELOVEC, LASTENSTRASSE 58 Tel. 9943-463-33114 Porsche Klagenf urt 9010 Celovec. VillacherStrasse 213. tel. 9943/463-21521 W NA ZALOGI VEČ KOT 100 RABLJENIH AVTOMOBILOV CELOTNI VWIH AUDI PROGRAM NA ZALOGI -MOŽNA TUDI PREIZKUŠNJA VOZIL; GOSPOD WUTTi, interna 15 POSEBNA DODATNA OPREMA 14500! ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV GOSPOD STRASSER INTERNA 32 GOVORIMO SLOVENSKO @ LANCIA VVAIDMANNSDOR-FERSTR. 135 CELOVEC Tel. 9943-463-261 170 NAJVEČJI ZASTOPNIK NA KOROŠKEM VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CENE BREZ PRIMERJAVE: FIAT UNO export od 86.000,-LANCIA DEDRA export od... 180.000,-NUDIM0 VAM TUDI NADOM. DELE, DODATNO OPREMO IN SERVIS. Sintschnig SUDBAHNGURTEL 8 (BLIŽINA ŽEL. POSTAJE) Tel. 9943-463-32144 CELOVEC • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS UGODNE IZVOZNE CENE AVTOMOBILOV FIESTA - ESC0RT 0RI0N • SIERRA GOVORIMO SLOVENSKO setek, 25. maja 1990 MALI OGLASI 23. stran m^mssmoiLAS [fodam JUGO 55, letnik 1985. Živ-"0 Bubulj, Župančičeva 33, Kranj m ■__7947 ^Odam JUGO 45 A, letnik 1987. 138 321 7948 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, prevoženih 22.000 km. « 66-747 __8050 MERCEDES 200 D, tip 115, letnik 1968, prodam. « 80-020 8052 Zaposlim KV tesarja in KV zidarja. « 39-580_7997 Iščemo čistilko za čiščenje stanovanja in poslovnih prostorov. «34-039 8001 Prodam več KRAV in TELIC. Vre-ček Avgust, Visoko 71, Šenčur __7829 Prodam TELIČKO, staro 2 meseca. « 64 360 7872 huppa 783 BEUAK CENTER WIDMANNGASSE 41 Tel. 9943-4242-26039 H0BBYL0CK neto ATS 5817.- H0BBYL0CK 784 neto ATS 7067.- IMAM0 TUDI VSE ELEKTRIČNE IZDELKE. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. PRIMERNI SPECIALNI ŠIVALNI STROJ ZA ELASTIČNE BLAG0VE. PLETENINE IN VOLNO PFAFF ČAKA VAS MAJHNO DARILO! Prodam «57-383 KOZE mladiče. 7891 Prodam KRAVO frizijko, 2. tele, ugodna cena. Šifrar, Češnjica 21, Železniki 7902 Prodam PUJSKE po 30 kg težke. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 7903 Prodam brejo TELICO. Tupaliče 8, Preddvor 7912 Prodam 5 tednov staro TELIČKO ali zamenjam za bikca. Prebačevo 21_7935 Prodajamo JARKICE nesnice različnih starosti. Beleharjeva 49, Šenčur 7963 'Odam karambolirano Z 101. Breg Žirovnica, ogled popoldan 8002 Vodarn R 4, letnik 1986, Vartburg *ravan, letnik 1982 in leseno "ontažno barako 3 x 4 m. Ogled v gtek popoldan in soboto cel dan. >>dam GOLF diesel, letnik 1984. ^620-700_8007 Vodarn Z 101 GTL, letnik 1984, re-•striran do marca 1991 za 3000,00 din. Černivec 7, Brezje, Opoldan 8008 star JUGO 65. 8009 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, prevoženih 30.000 km, registriran do aprila 1991, cena 6500 DEM ali dinarska protivrednost.« 78-520 *odam leto dni * 79-959 *odam Z 128 1,1 GX, letnik 1987, a 6400 DEM. Savič Savka, Kidri-jgva 21, Kranj_8011 [ARTBURG, letnik 1988 ter vlečno 'UUKO za R 4 in AKUMULATOR, 'rodam. Nadižarjeva 1, Kranj - Čir- " _8013 SJGO koral 45, letnik 1988/5, 9odno prodam. Pivk, Cegelnica \Naklo_8014 OLF bencin, november 1988, prosti, lahko gradbeni kredit. *64-188_8016 rOdam TOMOS avtomatik, izvo- [>irnodel. «49-200_8018 rodam Z 750, starejši letnik, regi-triran do konca oktobra. E27-689_8022 Wii prodam ALFO 33 1,3 S, °rdo rdeče barve, letnik junij "84, registriran do februarja 1991, izvoženih 55000 km. « 57-896 'OLF, letnik *28-426 'OLF, letnik 1981, bencin in GOLF , letnik 1987, prodam. Češ- jevek 30, Cerklje_8027 JJZUKI GSX 1001, preurejen v R Jodel in CITROEN CX prestige, Jlodno prodam. Ogled v soboto Inedeljo. « 78-708_8028 /odam tovorno vozilo Z 850 AF, Nk 1982, obnovljen, čosič. Stokava 6, Kranj, «28-096 8032 5 v, rdeč, pro-Srednje Bitnje 8033 1979, prodam. 8024 ;°vi R 5 campus, lrn. Bedei Olga, I Kranj Todam R 4 TL, letnik 1979. Britof ^« 35-920_8035 fodam Z 850, letnik 1982. Pavec, Nrtno 10 8036 Projektivno podjetje Kranj odda v najem poslovne prostore v XVII. nadstropju stolpnice na Cesti JLA 6, cca 240 m2. Informacije: osebno 911 po telefonu št. 064-22-104. ,°dam Z 101, generalno obnovlje-■ motor in karoserija, registriran 119.4.1991. Šuštar, Podbrezje 6, l^lje_8038 fNam R 4, letnik 1978, neregistri-th. za 3500,00 din. Jezerska 122, 8041 1984. 8046 «nj *°dam 181-802 Z 850. letnik letnik 11/1987. Lajo- J°damZ101, c^Hotovlje 19, Poljane 8049 °dam ETZ 250 ccm, registriran 'aprila 1991. «21-807 8060 Klemene Vinko, Ivana Hribarja 7, Cerklje SERVIS AVTOGUM Sodobno opremljena delavnica vam nudi elektronsko centriranje, premontažo, popravilo in prodajo gum. Se priporočamo! Prodam Z « 22-200 101, letnik 1978. 8064 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, registrirano do marca 1991. «77-170_8068 Prodam Z 101, letnik 3/86 Skoko Ivo, Partizanska 44, Šk. Loka 8070 Prodam 115/14.1 2 novi GUMI 174-400 škodo 8071 Turistično društvo Lesce razpisuje licitacijo poškodovanega osebnega avtomobila jugo 1.1 GX, letnik proizvodnje 1987. IZKLICNA CENA JE: 30.000,00 din. Licitacija bo v soboto, 26. 5. 1990, ob 10. uri pri recepciji Campa Šobec v Lescah. Informacije lahko interesenti dobijo po telefonu št. 77-500. Prodam avto JUGO 45, letnik 1983, registriran do 3.6.1991. Zupan Franc, c. svobode 26, Radovljica 8072 Prodam JUGO 55 A, Letence 4, Golnik letnik 1986. 8073 Prodam Z 101, letnik 1970. Ogled v petek popldan, Pratljačič Pajo, Trnje 18, Železniki 8077 BT 50 prodam, pol. « 74-928 Star eno leto in 8079 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. «51-121_8080 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. «061/612-700_8081 Poceni prodam GOLF, letnik 1977, registriran do avgusta, še solidno ohranjen. Tijanič Gizela, Gubčeva 8, Radovljica_8082 Prodam JAMAHO YZ 125 CROSS. Ambrožič Lucija, Krnice 62 A, Zg. Gorje_8083 Prodam Z 750, letnik 1981, registri-ran do novembra 1990. Cena 1500 DEM. Gračnar Emil, Gorenjska 38, Ribno Bled_8086 Prodam JUGO 45A, letnik 4/87, registriran do 5/91. «25-154 8087 Prodam YUGO 45 AX, star dve leti, prevoženih 13500 km. « 24-341 Prodam FLORIDO, staro 9 mese-cev. « 57-509, popoldan 8090 ZAPOSLITVE Spretno delavko ali delavca ZAPOSLIM. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pod Šifra: MONTAŽA_7833 Redno ali honorarno zaposlim POTNIKA z lastnim prevozom, šifra: ŠIROK IZBOR ARTIKLOV 7834 Popoldansko delo iščem v Kranju-Škofja Loka. Šifra: DELO 7856 Približujejo se počitnice in s tem večje potrebe po denarju. Za vas imamo rešitevl Nudimo vam honorarno delo na terenu-prodaja najnovejšega otroškega programa (tuji prevodi). «70-676, od 18. do 2C 20. ure 7858 Iščemo PASTIRJA za pašo na Ri-benski planini -Jelovica. Informacije: Mužan Peter, Partizanska 5, Ribno, «78-614_7893 GOSTILNA LAKNER, Cesta na Brdo 33, Kokrica, Kranj - zaposli za nedoločen čas KV natakarico. Informacije osebno v lokalu. 7925 V redno delovno razmerje sprejmemo PRODAJALCA, PRODAJALKO iz Preddvora ali bližnje okolice. « 45-596 po 19 uri 7995 Gostilna Plevna, Škofja Loka, za-posli KUHINJSKO pomočnico ,s prakso. Vse informacije po «632-445 ali 633-092 8026 BREZ SKRBI - dobro se prodaja! Mladinska knjiga vabi k sodelova-nju!« 28-636_8030 Vas veseli delo v gostinskem lokalu, znate biti prijazni, delovni ter odgovorni? Možnost redne ali honorarne zaposlitve. Vse informacije osebno na naslovu Pizzerija pod gradom,« 52-055_8037 Honorarno zaposlim delavca z znanjem varjenja nerjaveče pločevine. «48-601 8084 Oddam delo «77-143 na dom (šivanje). 8091 ŽIVALI Prodam simentalko, brejo 6 mesecev, ki bo prvič telila, zelo dobrega porekla, cena po dogovoru. Pogačnik Rudi, Sr. Dobrava 14, Kropa, «79-619_7980 Prodam 20 kg težke PUJSKE. Tr-boje 30_7983 Prodam KRAVO po prvem teletu. Krivic Resman, Zgoša 22, Begunje __8010 Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 tednov. Apno 1, Cerklje 8029 Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. Zakrajšek, Ignaca Borštnika 18, Cerklje. Ogled popoldan Prodam 2 TELICI, stari leto in pol, ena breja in brejo SVINJO. « 85-483_ 8040 Prodam TELICO simentalko, brejo 7 mesecev. Rozman Franc, Kri-žnarjeva 2, Kranj - Stražišče 8045 Prodam TELIČKO si mentalko ZAHVALA i Ob izgubi naše 1 AMALIJE ■■^ SINK roj. Koren se zahvaljujemo sorodnikom, družinskim prijateljem, sosedom in vsem drugim, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje, nam pomagali in izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki soji v dolgih letih bolezni stali ob strani. Žalujoči: Dejan, Aci, Zdenka in Bine Kranj, 21. maja 1990 Prodam telico SIMENTALKO, ki bo v kratkem telila ali menjam za bikca. SENIČNO 20, KRIŽE. kg. «49-444 130 8047 Prodam KRAVO «721-241 po teletu. 7663 Prodam TELICO sivko, težko 300 kg in BIKCA simentalca 200 kg. Kožar, Zbilje 1 c, Medvode (Jeprca pri cerkvi) 7689 Prodam 10 mesecev starega BIKCA simentalca. Pivka 27, Naklo _7765 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Doslovce 15/a, Žirovnica, « 80-855_7806 Prodam 14 dni starega bikca. Sp. Gorje 112_7816 Prodam dva BIKA 500, in 600 kilogramov težka, za nadaljno rejo. Zan, Pševo 5,« 25-436 7824 Prodam mlado težko KRAVO siv-ko. Poženik 22, Cerklje_8054 Prodam PRAŠIČE od 20 do 40 kg. Struževo 3/a 8055 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Oman, Žabnica 17 8057 PRAŠIČKE 20-80 kg težke, pro-dam. Stanovnik, Log 9, Škofja Lo- ka_8058 Prodam PUJSKE 20 kg težke in hrastova drva. Dolenc Franc, Ga-brška gora 7, Škofja Loka 8065 Prodam KRAVO po Komenda izbiri. Breg 7, 8069 JARKICE HISEX in telička bikca za rejo prodam. Žabnica 55, «44-509_8075 Prodam srnastega KOZLIČKA, sta-rega 6 tednov. « 70-035 8076 Kakor je tiho delal in živel, se je od nas poslovil nepozabni oče, stari oče, tast, brat in stric JOŽE PODREKA tapetnik v pokoju Pogreb bo v petek, 25. maja 1990, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Žabnici. V imenu sorodstva hčerka Mira z družino ZAHVALA Ob boleči in zadnji ločitvi od našega dragega ALOJZA LUMPERTA smo hvaležni vsem, ki ste mu prinašali sonce v sive dni, ki ste se od njega poslovili in spoštujete njegov spomin. ŽALUJOČI SORODNIKI Trboje, 12. maja 1990 Nerazumljiva so nam bila tvoja pota, prav tako tudi tvoj odhod. . . ZAHVALA Ob nenadomestljivi, mnogo prezgodnji izgubi našega ljubljenega sina, brata, vnuka in nečaka ANTONA MOČNIKA iz Poženika 20 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Zahvalo smo dolžni sošolcem in učiteljem OŠ Cerklje, tov. razredničarki in sošolki za poslovilne besede, delavcem MERKUR Kranj in g. župniku za lep pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nas tolažili v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mamica Marjeta, ati Anton, sestrici Mateja in Mojca, ter ostali sorodniki Maj 1990 V SPOMIN 27. maja mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče IVAN PUČKO iz Hrastja pri Kranju Hvala vsem, ki se ga spominjajo, obiskujejo njegov prerani grob, mu prinašajo rože in prižigajo svečke. VSI NJEGOVI Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN MARJANU KREKU Danes mineva leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, brat in stric. Hvala vsem, ki se ga spominjajo, obiskujejo njegov prerani grob in prižigajo svečke. VSI NJEGOVI Kopačnica, 25. maja 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, sina, brata, strica in starega očeta VIKTORJA SITARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in sosedu Reberniku. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda FRANCA DRAKSLERJA roj. 1908 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi pevcem, govorniku in gospodu žuniku za pogrebni obred. Vsi njegovi NOVICE IN DOGODKI V Iskri RTC stavkajo Blizu sto ljudi brez plače Kranj, 24. maja - Deset dni po izplačilnem dnevu v preostali Iskri je 95 delavcev Razvojno-tehnološkega centra še vedno brez plač. Od srede, ko od vodstva niso dobili odgovora, kdaj bodo plače in kakšno perspektivo ima to Iskrino podjetje, stavkajo. 2e prejšnji petek so na zboru delavcev od vodstva zahtevali odgovore, zakaj jim ta mesec še niso izplačali osebnih dohodkov, ko so jih prejeli že vsi drugi na Iskrinem »dvorišču«, z njimi vred pa tudi regrese. Vodstvo toz-da RTC je pojasnilo, da za plače ni kje vzeti, kajti ostale Iskre in še nekateri zunanji naročniki jim niso plačali za opravljene storitve, razen Števcev, vendar je šel tisti denar menda za pretekle dajatve. Tudi jim niso dali nobenega upanja, kdaj plače vendarle bodo. Delavci se seveda niso zadovoljili s takimi pojasnili, temveč so od vodstvenega teama zahtevali, da od svojih dolžnikov dobi odgovore, kdaj jim namerava- jo plačati in v koliki meri bodo v prihodnje še potrebovali njihove storitve. Do srede, ko so ponovili zbor delavcev, ni bilo odgovora od dolžnikov, zato so imenovali stavkovni odbor in ustavili delo v upanju, da bo njihove storitve kdo pogrešil in pospešil najprej majsko izplačilo, zatem pa tudi rešil zdaj nejasni status tozda RTC. V zvezi s slednjim vlada pravcata zmeda. Davno tega je bil sedanji RTC še kot laboratorijski , center v okrilju skupnih služb za potrebe Iskrinega »dvorišča«, zatem se je osamosvojil in si pripojil še prototipno in poskusno proizvodnjo, ki sta bili poprej tudi Smrt v čelnem trčenju Jeprca, 22. maja - Na magistralni cesti med Kranjem in Medvodami, tik za križiičem s cesto iz Škofje Loke, sta danes dopoldne silovito trčila tovornjak ribniškega Eurotransa, ki ga je vozil 43-letni Hase Begič, in fiat 126-P. V osebnem avtu je 41-letna voznica Ema Hrovatič iz Ljubljane, ki je med vožnjo proti Medvodam na Jeprci iz neznanega razloga nenadoma zapeljala čez polno črto pred tovornjak, zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče. Besedilo in slika: S. Saje pod skupnimi službami. V lanski reorganizacijski mrzlici so Iskri-ne tozde, tudi RTC, (v okviru skupnih služb), preoblikovali v podjetja in začeli z letošnjim januarjem tako tudi poslovati. Ker pa jih na sodišču niso registrirali kot podjetja, so jim marca spet »vrnili« status tozdov. Medtem je bil RTC brez računa in brez denarja, zaradi česar zdaj čuti posledice. Z novim letom so presahnila tudi naročila temu tozdu, čigar usluge so menda predrage, ker ga pač bremenijo vsi stroški, ki pritičejo tozdu. Toda zgodba je predolga in preveč zapletena, da bi jo lahko do kraja razvozlali. Člani stavkovnega odbora, Ivan Noe, Janez Polak, Janez Torkar, Boža Gregorič in Janez Lampič, so nam povedali, da je njihova stavka naperjena zoper vodstvo RTC, ki je dolžno zagotoviti normalno izplačilo, odgovorno pa tudi za razvojno perspektivo tozda. Stavkajo tudi zoper ostala Iskrina podjetja na tem dvorišču, saj glede na dejstvo, da niso registrirani kot podjetja, ostaja Iskra še vedno organizacija z neomejeno solidarno odgovornostjo (n. sol. o.), ki je po prejšnji zakonodaji dolžna na solidaren način poskrbeti za svoje šibke člene. Samo medklic: ko bi se delavci preostale Iskre odrekli le delu ta mesec izplačanega regresa in nanj počakali do prihodnjega, bi bilo rešeno vsaj majsko izplačilo za 95 delavcev RTC. Ti pa naj bi dobili zajamčene osebne dohodke. Stavkajo navsezadnje tudi zato, ker ni od vodstva prav nobenih informacij, kakšno je stanje v podjetju in so morali do obvestila, zakaj ni denarja za plače, priti tako rekoč na silo. Na vprašanje, do kdaj bodo stavkali, so v stavkovnem odboru odgovorili: dokler ne dobijo majske plače; stavkovni odbor pa bo najbrž obstajal še naprej, saj so problemi globlji kot le tokratno izplačilo. D. Z. Žlebir Delavci Elima so stavkali Stavka iz obupa Jesenice, 24. maja • Delavci jeseniškega Elima že dva meseca sploh niso dobili plač. Čakali so in upali, zdaj pa jim je prekipelo, saj si celo stroške prevoza na delo plačujejo sami. Zanje bi bil boljši stečajni postopek in vsaj minimalna socialna varnost kot pa sedanji obup, ko je perspektiva podjetja popolnoma negotova. ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, p.o. 64000 KRANJ, Koroška c. 5 SPOŠTOVANI POTNIKI! Predstavljamo vam nov način plačevanja voznine v avtobusih mestnega prometa. S 1. junijem umikamo iz uporabe žetone in jih nadomeščamo s priložnostnimi vozovnicami, ki jih lahko kupite na običajnih prodajnih mestih. Gotovinska plačila, po sistemu »zaupamo vam«, pa nadomeščamo s priložnostno vozovnico, kupljeno v avtobusu. V avtobusih so pri prvih in srednjih vratih nameščeni avtomati za uničevanje (žigosanje) vozovnic. Ob vstopu v avtobus mora potnik vozovnico obvezno žigosati, tako kot prikazuje slika. Veljavni prevozni izkaz je le uničena (žigosana) priložnostna vozovnica, ki jo mora potnik hraniti do konca vožnje. Vožnja brez vozovnice ali z neveljavno (nežigosano oz. že izkoriščeno) priložnostno vozovnico se sankcionira v skladu z dopolnitvijo Odloka o javnem mestnem prometu. Neizkoriščene žetone bo možno zamenjati za priložnostne vozovnice v času od 28. maja do 31. julija 1990, na Avtobusni postaji Kranj in Škofja Loka ter upravi - Koroška c. 5. V avtobusu žetonov ne bo možno menjati. Minulo sredo so delavci Elek-troindustrijske montaže Elim Jesenice na dopoldanski opozorilni stavki opozorili na vrsto problemov in težav ali kar na agonijo, v kateri so se znašli. Delavci ELI-Ma namreč že več kot dva meseca sploh niso dobili plač, da o povračilu stroškov za vožnjo na delo niti ne govorimo. Elim ima že nekaj časa probleme tako z vodstvenim kadrom kot iskanjem primernega programa. Pred časom so se odcepili od SCT in postali samostojno podjetje ter upali, da jim bo tako občina kot njihovo vodstvo vendarle preskrbelo ustrezna dolgoročna naročila, delo^ za katero so usposobljeni. Imajo nekaj naročil za tujega partnerja, opravljajo dela po jeseniški občini, vendar že mesece živijo v bojazni, da ni no- bene perspektive in da so pred stečajnim postopkom. Delavci so težave slutili, niso pa bili o njih natančno informirani. Pred dnevi so dobili le pojasnilo direktorja, da kratkoročno sredstev ni, niti za plače. Ker že dva meseca hodijo na delo in sami plačujejo prevozne stroške, da sploh lahko delajo, jim je tokrat le prekipelo: navsezadnje bi bila zanje boljša rešitev v stečaju in vsaj minimalna socialna varnost, kot pa da delajo in plač sploh ne dobijo. O svojem brezizhodnem položaju so obvestili pristojne organe, odzval se je le občinski sindikalni svet. Vsi ostali z občine so bili v sredo nedosegljivi, tako da so delavci s svojim stavkovnim odborom sami vse dopoldne ostali na dvorišču pred halo. Dejali so: »Z nami se že leto dni samo Č* in čaka. Vsi vedo, kako je z mom, ukrepa pa nihče. Če dela nismo mi krivi, saj nismo koi cialisti. V tem podjetju so nas *' no strahovali: če zdaj ne bi prf na delo, bi nas enostavno odpust kot tehnološki presežek. Tej M niji ni videti ne konca in ne krt zato zahtevamo, da se Elim v ok< ru občine ustrezno reši. Čakj smo in upali, dva meseca, zdaj moremo več... Stavkovni odbor zahteva, (W izplačajo osebni dohodki za rec, april in regres za letni dopul zahteva pojasnila občine o nadi nji perspektivi podjetja; zahK odgovor, zakaj se Elim ne resi tako, kot so se Iskra, Kovin in t lezarna; zahteva rešitev finanfl problematike med SCT-ejel sprašuje, zakaj se jim iz družbe* sredstev občine ne zagotavlja i nar za premostitev težav: občins organi naj bi tudi odgovorili, t kaj je Elim brez dela, podjetja drugih občin pa nemoteno dela, prav na Jesenicah; terja, da s« sredstvi, ki jih ustvarjajo v EIM najprej rešuje eksistenca delavd in podjetja, šele potem obvezno) do občine; zahteva dokončno p jasnilo o stečaju. Če se zahteve ne bodo ures* čile, bodo delavci s stavko nad ljevali. D. Se«* Poslovodni odbor tržiškega Peka Zahteve so nerealne Tržič, 22. maja - Kot nam je povedal predsednik Pekovega sindikata Tone Rozman, poslovodni odbor stavkovnim zahtevam prejšnjega tedna, ko je šlo za obremenitve v panogi, ni oporekal, pač pa stavki kot metodi protesta. Tokratnega zbora delavcev se je direkotor Franc Grašič udeležil in delavcem pojasnil, da so njihove stavkovne zahteve po samo 5-odstotnem zaostajanju plač za republiškim povprečjem nerealne. Dejal je, da bi povečanje plač pomenilo tudi večji dolg, dodatnih kreditov pa ni mogoče dobiti, prav tako je previsoka cena zadolženosti, pa tudi z dosedanjim izplačilom da so že do kraja izkoristili možnost, ki jo dovoljuje zakon. Možna je menda le kompromisna rešitev. Da bi malce popravili najnižje plače (Tone Rozman nam je povedal, da je ta v Peku aprila znašala 1870 dinarjev in to za polno doseganje rezultatov), je direktor predlagal, da se za najnižja izplačilna razreda vzame obračunska osnova za razred više. Prihodnji mesec pa bodo odločali o možnosti povečanja osnov. Ker bo tedaj izplačan tudi regres, bo težko zagotoviti vsa sredstva za izplači lo. Vodstvo oporeka tudi spremembi razmerja med plačami, saj sedanje (l proti 6) pomeni upoštevanje tržnosti in znanja. Če gredo korak nazaj (na l proti 5), to v masi sredstev za plače ne bo pomenilo več kot odstotek. Direktor je tudi pribil, da nikjer v svetu ma nagerji ne podpirajo stavke, torej je tudi oni ne morejo, saj so odgovorni čim bolj učinkovito organizirati poslovodni proces, za svoje delo pa odgovarjajo delavskemu svetu. Na vrsto posta vljenih vprašanj bo direktor odgovoril v Če vljarskih obvestilih. D. Z. Zlebir OB VSTOPU V AVTOBUS JE TREBA VOZOVNICO OBVEZNO ŽIGOSATI