Leto LXXVM št. Zo
Lfut>f}ana,
effefc 26«
Cena 40 cent«
UREDNIŠTVO IN OPRAVA: LJUBLJANA. PUCX3NUEVA ULICA      —TFT.EFON: II «2, Sl-Zft, ftl-M, SI«
CKLJUCNO ZASTOPSTVO m oglase trn Kraljevine Italije ts tnosematra trna UNIOVE PUBBMCITA ITALIANA S. A-, MILANO
opoldne.
tPQgCTitift>ut 15-20 L«.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA par ta pubblicita di provenlenza ttaliana cd UNIONTC PtJBBLJCTTA ITALIANA 8. A„ MELANO.
B^B^B^aMaaaMBMBJBJBMBHBMHBHHi
DMatta del nemico
presso Agedabia
Alcune formazioni corazzate nemiche distrutte — Ingente bottino — La distruzione di Malta prosegue
II Qu;irt!iT Generale delle Forze Armate comnnica in data di 2."> eennaio H segucnte
bollrttino »!i  trm-rra n. 602:
Nella ginrnat.i <li it-ri vi«>l»-nti romhatli-mer.ti si sono «*v«lti ad e»*t e Mid-est tli A^edabia. f «■ unita motooor.i77.it* d« ir.Asse hanno a-c««r« hiut*> p dNtrutto alcnnc for-rr ;i7\:>ni rnra77^ite nftnlrhp. II bottino «*ino a leri sera consiste tn X0 rannoni. 143 car-ii armati; fra qii**Mi nk-uni rta Umnel-late di fafrhrieazione amerirann: molti dH mrri armati rattiirati »»ono pffiei»«nti e v»n-.fouii inv t _ iti dal no-tri reparti. V«»t • ■ -v < ma non aneora p recima to. II numero rlei pricionieri. Imrante le operazioni. le unita tfrrt-.tr! nno armattuto o oiMrutTo al snelo irniiii  velivoli injrle^l.
L#   formazioni   ;hti'»    italo - cprmflnlfh. ebe validanx*nte roop*>rano alla lotta deli-divisloni motocnrazzat*-. hanno aftaceato U-
rotrovi«- n»-michf> martellando rampi di avia-zlnne p ennoentramentl di mczz» mecea-nizzatl; un Hurri« ane, co*»tn'tt«> ad atterra-r»\ ♦'•   in<» ncliato.
>e| Meoiterramo centrale unita npiia no«itra flotta. di soorta ad un onnvojjllo. hanno ahhattuto dup aero*dluranti avvor-*»ri. nn t*Tv< »«'rr»*itltirante p on apnarer-chio M«l tipo Keatif itr'***!- ^nn «tati <ll-•rtrutti dali:; j« rminirn. Alcuni mrm-
ori <lP£rli e<piip:» m «ri liatMio potllto rsnof *»a»vati p ratturati.
S(»no pro«ip^Tiitp k* anioni di distmzione drli*- attrt//;'tir. jmrtuali p detrli appre-*tamenti bellfri di Malta.
Aer« i insJ*»*i hanno l::nriatn ne!!a seorsa nottr *pezzoni inrrndiari *u Catanir* <■ C n-rni**o. «*enza danno rii fH'rson*' o di rose.
I/ eniiipair:ri«> «li un aproplano preripitato marr dl Noto ć «tato fatto prltrionfern.
Nov hud poraz Angležev v Libiji
Angleški oklopni oddelki so bili pri Agedabiji potolčeni in vrženi še dalje nazaj — Velik plen — številna sovražna letala uničena
Hud mraz na vzhodni fronti
Zavrnjen napad pri Harkovu — Udejstvovanje letalstva
Iz Hitlprj.-\ «£ra rlavnega stana. 25. jan. NemSko vrhovno poveljstvo poroča:
Na vzhodu se nadaljujejo borne v hudem mrazu. Pri obrambi %ovj» - nap;v1a v
prostoru juznovrhodno o«l Harkova je bilo več sovjet *\i h tankov sestreljenih.
Nemško m finsko letalstvo je prizadejalo fltvrazniKn na karelijski fronti velike izgube na ljudeh in materialu.
V vodah Kibi^:>< ^'a polotoka je bil manjši transportni parnik potopljen.
Kakor je hi!o objavljeno te n posebnim poročilom, je do\edel v Sp\prni Afriki napad nemško-italijanskih oddelkov do popolnega uspeha. S«-\ ernf»\7hodno od Age<labij»* ao bili m ovni an^lpski oddelki 7. velikimi Izgubami pohiti in vrieni proti sevprovzho-du. Zaj !■ -;.\iln»- ujetnike. 14S tank.»v
in SO t.»j>o\ je bilo zaplrnj« nih ali un; TTih.
Na Malti so nemška bojna letala r bombami tež k- _;:» kalibra bombardirala Lues in
Half o.
V ćaau od 17. do ?3. januarja je trg-uhilo
sovjetsko letalstvo 110 letal. Od tega je bilo sestreljenih 59 ▼ zraenih borbah. 17 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala pa so bila uničena na tleh. V istem rasu smo izgubili 16 lastnih letal.
K položaju na vzhoda
Belin, 26 jan. s. Obravnavajoć vojaJSki položaj na vzhodu. piSe >Deutsche Allg-p-
metne Zo.t'jng< med drugim:
Zasedba a& izguba nekaj desetin kvadratnih      >mrtrov   ledene   puSćave nima nobene  vrednoeti.   Fronta se trdno drži V hudih preizkušnjah v teh tedn?h nih«*" ne more dvomiti v njen odpor in trdnost. Moskva ve, zakaj  gre,  da je ta zimsV drama    g1a\-m    e"initelj    velike «neto\-n, bitke. An^V—<d imajo prav. Ko g Stn!tnovi url. v resnici gre za uro rd^*»ga diktatorja, r kateri je dotmiel. da je zdaj boljševička sietovna re\x>lucija premam na in za vedno mrtva. Zaradi tega Stalin pci2*u§r  z zadnjimi  in obupnimi napon Z^.«±tVi Stalinova ura je ura nn g*a odpora E\-rope. Ob pravem trenutku bo p^5=tala ura Evrope in ta trenutek b^ do-M»a Nemčija.
Preprečen poizkus izkroanfa na Krimu
Berfin. 26. jan. s. V noći na 23. januar je b"? DcpoirKma odbit ponoven poizku* so vjetske^a izkrcanji za hrbtom nemških čet. ki oblecajo Sevastopr.' Obalna obramba -c učinkovito strelja'a na sovjetske ladje ki 9r» se morale umakniti
Zmagovito odbiti napadi
Berlin, 2b. ian. a. Zrnacovitc so bih odbiti silni b*■»! i šc>"-Ut• napa<l ^ -.c^k k.<-Imi Nemške ćete ki jih je letalstvo krerJco podreraJo. so zadale scN-raznTku ojromnc izgube. Silni napadli so biH odbiti tudi v odseku VaJdarekcča gričevja Sovjeti so pust- • m terenu številne mrtve
Učinkoviti letalski napadi
Berlin, 26. jan. 3. V severnem ou„-vzhodne fronte je nemško letr.\~tvo v teku \ erajsnjega dne obnovilo učinkovite napade na železniške zveze v boliš zaledju. Zadelo je v polno in unič;lo 6 žr-lezruških konvojev ter po r.c<xi0valo na v- o krajih železniško progo.
Sovjetske letalske izgube
Berlin, 26 jan. s. Sovjetskemu ieta:^:vu zada jejo nemške sile še vedno hude zgube na vzhoini front:. Včei*ajšnjj dan je bil posebno hud za rdeče letalstvo. Po vesteh iz verodostojnega vira je sovražnik izgubil skupno 34 letal. OJ teh jih je bilo 24 sestreljenih v letalskih dvobojih. 4 pa je zbilo protiletalsko topništvo. Druga leta'a ao biia uničena na tkh. V tem dnevu so Nemci izgubili samo 4 letala.
Finska se bo borila
do končne zmage
ki, 26. jan. s. Po zaključku pa. .a-mentarskega zasedanja sta prelsednik par. lamenta in predsednik repubLke v svojih govor.h ponovno poudarila, da je nujno potrebno, da se po ponovnih boljševiških izzivanjih Finska bon ob strani osi ter tako prispeva k dokončne odstranitvi komunistične nevarnosti. Govornika sta poudarila, da so bili zopet zavzeti predeL, ki jih je Kin-ska izgubila po moskovskem miru ter so bit onemogočeni nadaljnji boljšev.ški poizkusi v škodo Fm^ke z zasedbe vseh položajev, s katerih bi bilo mogoče ogražati dr-žavo in sicer v borbi s hrabrim, odločnim in bolje oborožejiim soviaznikom. Oba go-vomka sta zaključila govore z zatrditvijo, da se bo Finska borila do končne zmage.
Nov mrzli val
Budimpešta 26 jan s Mraz noče popu titi. V vzhodnih pokrajinah Madžarske kaže termometer 30 do 35 stopinj pod ničlo. V Budimpešti je pactei na 26 stopinj pod ničlo Zaradi mraza ;e nastala na kolodvoru Szrki^fehervar železniška niča brez hudih posledic Neki potniški vlak je trčil v tovorni vlak Nekaj vagonov je bilo razbitih Med pomiki tn železniškim osebjem je bilo nekaj ranjenih.
Sofija, 26. jan. s. Meteorološki zavod poroča, da je mraz dosegel najnižjo mero ki je bila zabeležena v zadnjih 50 letih z 29 Stopinjam: pod nčlo v Sofiji in 35 stopinjal mi pod ničlo v severnovzhodnih predel h države Prometne zveze 50 večdioma prekinjene. Dolgi predeli obale Črnega morja, so zamrznjeni.
Carigrad, 26 jan. s Val mraza se le ztl t no stopn;eval v »-sej Turčiji in v kot lini Črnega morja. Ncpro tano divjajo snežni viharji in med mnogimi precJel: so prekinjene vse zveze; prav tako tudi mod Turč'jo in Bolgarijo Plovba po r^kah je popolnoma u 4 ivljona. Celo oronve-t v Carigradu zarad * snega ni mogel biti vzpostavi en
Tajska napovedala vojno Angliji in Ameriki
Tajska vojska nastopa skupno z japonskisni četami
Bangkok, 26 jan s. Tajska Je napovedala vojno Zedinjenim državam in Angliji v imenu kralja A na n da Mahidola. Napoved je motivirana s ponovnimi kršitvami in letal-skami ter kopnimi napadi na tajsko ozemlje po obroženlh silah obeh anglosaških sil. Tajska vlada je pozvala svoje državljane, naj ohranijo normalnj poteh življenja, in naj sodelujejo za dosego zmage.
Bangkok, % jan s Tajska vojska ki *teje okrog 100 00C mož in je zbrana ob meji. je dobila ukaz. naj korana v Birma-rijo skupne z japonakimJ silami, to je ta-feoj po vojni napovedi Angliji in Ameriki
Veleposlanik Tejij Hugokami je govoril o vstopu Tajske v vojno in Izjavil, da je bil:«. Ta ska pnprivijena za pričetek vojn*» pro_ ti obema pl"tokracij^ma   od   zaključit ve ofenzivne m defenzivne zveze z Japonsko Veleposlanik je dodal, da je včerajšnji letalski angleški napad na BangkoK še pospešil razvoj dogodkov  Zdaj se je Ta; k . zvezala z Japonsko, da odstrani anglosaški vpliv v vzhodni  Aziji ter sodeluje v križarski vojn. za gmotne ln moralne pravice vseh narodov na tem področju Napoved vojne Ta ske. jo zaključil veleposlanik, v trenutku, ko se odloča usoda Singa. pura in Rangiina, ima izreden pcmen.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil 1
je dne 25. januarja objavil naslednje vojno j
poročilo št. 602:
Na \ <eraj>n ji dan so se razvijali siloviti ! hoji \7hodn0 in jugovzhodno od Agedahije. I Motorizirane oklopne edinire osi so obkolile  in  uničile  nekaj  sovražnikovih oklop-niških  formaeij.  Celotni   vojni   plen  Je do včeraj zvečer obstojal  17  81   topov  in 113 tankov; med njimi je nekaj 28-tonskih ame-ri.škf proizvofinje;  več r.ajetih tankov je v ! dol>r<rn   stanju   in  se  uporabljajo  v naših odredih. Število ujetnikov je znatno, dasi 1 š.» ne točno ugotovljeno.
V teku operaeij so kopninske edinice se-strelile odnosno na tleli nničile 11 angle-skih letal. Italijansko-nemške letalske formacije. !;i i;«ip<'šno -»odelujejo v borbi motornih oklopnih divizij, so napadle sovražnikovo zaledje ter obstreljevale letališke ter*»ne t«t zbirališča mehaniziranih sred-Ht«-v; en »Htirrican«, ki je bil prisiljen pristati," se je vžgal.
V srednjem delu Sredozemskega morja so edinice naše vojne mornarice, ki so spremljale in»ki konvoj, sestrelile dve sovražni torpedni letali; neko tretje torpedno letalo ter en aparat tipa »Benufighter« sta bili uničeni od nemškega lovskega letalstva. Nekaj članov posadke je bilo mogoče rešiti in ujeti.
Akcije uničevanja pristaniških naprav ter
vojaških objektov na Malti so se nadalje-
I :ile.
fcagleska letala so v pretekli noči metala zažigainc bombe na Catanio in Camisso, ne da bi povzročila škodo. Posadka nekega letala, ki se je zrušila v morje Noto, je biia ujeta.
Uničevanje savražnika se nadaljuje
Operac i jsko področje, 26. jan. s. (Poročilo posebnega ka agencije Štefani). Ita-
lijanske in ne motorizirane kolone so
etu na področju Agedabije. S ' hitr-mi in spre in.mi sunki edinic osi proti sredini sovražnikove razvrstitve 90 bili moč- 1 nj angleški o idelki odrezani od svojih glavnin. Italijanske in  nemške čete so zajele j razen že cn.enjeriih stev.lne druge nepoškodovane sovražne tanke. Nadaljni tanki sovražnika so h . uničeni. Med temi je nekaj novih am< z 28 tonami. Italijansko in
nemško letalstvo zelo znatno prispeva k celinskim operacijam. Letalske skupine osi neutrudno zasledujejo sovražnika ter obstreljujejo oddelke angleške vojske in sovražne avtomobilske kolone.
Pokret italijanskih in nemških oklopnih čet so se pričeli 21. t. m. ter so se nadaljevali do onstran Agedabije. Viharen zagon in goreče navdušenje sil osi je zlom lo od-sovražnika, ki se je moral z velikimi izgubami umakniti. S to bliskovito akcijo kolon ost je bil preprečen načrt zbiranja sovražnih s.l v tem področju in s tem angleški načrt za nadaljno prod-ranje proti Sirti.
Huda lekcija
Budimpešta, 26. jan. s.  Vsi madžarsk-
1  _i javljajo z velikim poudarkom vesti o italijmsko-nemSki akciji v Libiji in pod-„0,   da  je  pobuda  v   operacijah n. strani  itnlran^re-nernških  sil. Sposobncst p"    Ijnikov  in neizpodbitna vrednost čet
se general   Mijerca   v >Pe,-fer Lloydu sta odločili polom osvojevalnih angle?1-ih n dajala sovražr:,"j hude izgube. Angleži so mislili, da bodo prišli do sape pri El Agejli, pa so bili napadeni iu j vrženi nazaj do Agedabije s tistimi i ta 11- j jrjijikirni   di\-iaijam«.,   ki   jih   je angleška propaganda *-ala za  uničene. Angle-
ški načrti s© Se izjalovili.
Čete osi. piše *Magyarorszag«. so zadale izredno hud udarec Angležem, ki so imeli j zelo hude izgube na ljudeh in potrebšči- ! nah. Huda lekcija je bila podeljena baha- ! ču Churchillu, ki mora k perazom na Pa-
% ku dodati udarce iz Libije. Ves madžarski   narod.   p-ISe   pol u rad ni sBudapesti Krtesito«.  je  z   velikim  zadovoljstvom   ln J '.v«pl;om sprejel vesti o i'^^hih O*** sil.   ki   so   zadale   sovražniku najhujše udarce.
Mcralci udarec Churchillu in Rooseveltu
Berlin, 26. jan. s. V* korrrrmtarju k dnev- 1 nemu \"oinemu poročilu pd.^e »Der M on ta g« j
med dni si m:
Popo!n usipch i tal i jansikc^nemšlcm sil do-krmčno dokazuje, da velika angleška ofen-7:w\. za katero je Amerika dala na razpo La^o ogromna sredstva, ni dosegla s^-ojoga V Severni Afriki vojaki ojsi niso po-
■ n • sjamr oklorinih kolon gen Auchinleka se vem o vzhodno r>d Agedebtis temveč tud' oba kolovodje Churchilla in Roosevd*^ Ves nemki narod ;e ponosen in poln ojbčudo vanja «yr*ričo čudeviteca uspeha hrabrih vo jakov Duceja m Fiihrerja. ki se skupno bore tn ki so zadali «kut>n emu XTvražn;Jcu tudi hud moralni udirec Moralni poraz je resna nevarnost za Churchilla ki se ie kakor je znano ob oričetku ofenzive komoro mrth-al z vr*to baharii G'avni cnj. o kate rem je ecvorrl ni bil dosežen tem ve* se je izkazalo orav nasprotno Sile oai so ostale intaktne medtem ko so se angleAe sne močno 'zrabile m ]h zdaj uničujejo tiste si'e k- tih ;e pred neka? dnevi Vmdociskj pacofljinda navadno
II
tiska
Bukarešta, 26 jan. s. Na prv.h mestih objavlja rumunski tisk ves»ti o zmagrvitih operacijah ital i jan sko-n cmokih čet v Severni Afriki. Te vesti predočuje tisk kot zelo važen vojni dogodek v sedanjem trenutku in v komentarjih o vojaškem položaju vs-Bati poadarjajo. kako vcl:ka ;c reakcijska sposobnost sil osi. Snoči je tud' vojaški poročevalec rumunskih radijskih postaj raz pravi jal o zadnjih dogodkih v Libi j' In pO veličeval hrabrost italijanskih in ntmških vojakov S7w-.sobnost poveljnikov sil osi in izrotlno važnost nove irajiiansko-nemskc akcije glede \-pliva na sovražnikovo moralo. Sovražnik sc ie zda; 'ahkd prepričal o odločni superiornosti ftalijanoi :n Nemcev in je ta tembolj odločilna zarad; tega ker iz-vira iz hrabrost' m kako\-o^t; materiala ter ne iz števila.
„Zeto zmedena borba44
Rim, 26. jan. s. Neko poreč i 10 iz Kaira o operacijah v Cirenaiki zatrjuje, da je ■ teku zelo zmedena* borba nn širokem ozemlju v področju Antelata. V poročilu ni nobenih podrobnosti o tej borbi. V osta-
lem so podrobnosti odveč, kajti ves svet ve, da angleška vojska beži, kadar angleško vrhovno poveljništvo govori 0 konfuziji.
Zračna bitka nad Malto
Berlin, 26. jan. s, D^B deznava iz vo-j jaskega vira, aa je pnšlo v jutru dne 25 t. m. med nanudom na Malto do kratice, a silovite borbe med nemškimi in angleški-! mi lovci. Nemški lovci so sestrelili 8 sovražnih letal in verjetno tudi štiri nadaljnja letala Na nemški strani ni bilo izgub
Ponovna kršitev španske nevtralnosti
Madrid. 26. jan. s. Nasproti Cadiza je bila ponovno kršenateritorijalnost Španskih voda. Neka podmornica, ki je bila najbrže angleška, je torperdlrala trgovinska španski parnik ^Navemar*. ki je prišel iz Amerike s tovorom zelenjave. Po dosedanjih vesteh je izgubljena vsa posadka. Vest o novem angleškem napadu v škodo Spanje je vzbudila veliko ogorčenje, in španska vlala bo poslala v London zaradi te?:a energičen protest.
Japonci prodirajo dalje
Zadnje dni so se izkrcali na raznih otokih ter se vedno
bolj približujejo Avstraliji
Tokio, 26. jan. s. Impeilaini glavni stan cbjavlja pregled dosedanjih operacij na Filipinih ln v Nizozemski Indiji ter na področjih Bornea in Nove Anglije.
Na Filipinih japonske sile še naprej napadajo severnoameriške čete na polotoku Batangu, dočim japonsko lealstvo še naprej uničuje utrdbe Corregidora in sovražne ladje v tem pasu Glavnina japonskih sil je po zavzetju področja Natio dne 14. t. m
prekoračila reko Matabang in dosegla Bu-cay ter potisnila sovražnika proti jugu Kolone, ki operirajo v področju Olongapa, so napredovale proti odseku Morena in so po silnih borbah prodrle v področje Mauba-ra ter napredujejo zdaj v južni smeri. Istočasno so druge japonske sile zasedle odsek Bagac na zapadni obali polotoka Batanga.
V teh zadnjih operacijah so Japonci zajeli 20 topov in veliko količino orožja ter streliva, japonska letala pa so sestrelila 8 sovražnih letal.
Na ozemlju Nizozemske Indije so po izkrcanju na otoku Tarakanu Japonci očistili ozemlje od preostalih sovražnih sil in zasedli neko število petrolejskih vrelcev. V teh operacijah so japonske sile zajele 9 topov, 56 strojnic, 15 tankov, 67 motornih vozil in veliko količino vojnih potrebščin ter S00 ujetnikov. Japonska letala so ponovno napadla središča na otoku Sumatri in uničila 17. t. m. na tleh 13 sovražnih letal.
V teku obsežnih akcij bombnikov vojske na letališče Palembang na severni obali Sumatre so japonski letalci sestrelili 5 sovražnih lovcev in uničili en velik bombnik na tleh.
Na Borneu so japonske sile, ki so zajedle Kučmg, nadaljevale z napadi na sile Insulindije ter zasedle Pisang v Nizozemskem Borneu. Te sile zasledujejo sovražnika naprej.
V Novi Angliji so se japonske sile izkrcale ob zori dne 24. t. m. Popoldne so se Japonci polastili letališča južnozapadno od Rabaula. V teku teh operacij je bilo zajetih 7 topov in velika količina orožja m streliva.
Sanghaj, 26. jan. s. Po zadnjih vesteh z
Malajske fronte so dejansko zaključene borbe južno ol Klauanga, ki so jih vodile japonske sile proti sovražniku, ki je štel skupno 15.000 angleških in avstralskih vojakov. Del poraženih čet se umika proti Johore Bahruju ob zasledovanju japonskih brzih edinic. Japonsko letalstvo učinkovito podpira operacije na celini ter bombardira pota. po katerih se sovražnik umika ter singapurske utrdbe.
ToAr/o. 26. jan. s. 5ef japonskega glavnega stana gcncrail Sugvjama in vojni minister Tejo *ta n"~*^lala poveljniku vojske in mornarice na B smarkovom otočju brzojavke s čestitkami zaradi uspelega izkrcanja na teh otokih, kljub srditi obrambi sovražnica.
Manila, 26. jan. s. Japonska čete so s pomočjo letalstva zasedle nekaj sovražnih položajev ob vznožju gere Natis- na polotoku Rn tangu.
Prodiranje na Malaji
Z malajske fronte, 26. jan. s. Japonce prednje straže, ki operirajo v ofirednji Malaji, nezadržno prodirajo preti jusru ter uničujejo na svojem pohodu angleške vle. Prišle so do 2 km južnozapadno od Kluanga važnega železniškega križišča, ki je oddaljeno 100 km severno od Smgaoura. Kluang bo v kratkem zavzet Angleško letališče v Kluangu ie bilo uničeno.
Po drugih vesteh ie neka japonska kolona, ki je odšHa ;z Jongpenga dosegla točko 4 km oddaljeno severnezapadro od Avehi-tama. Japonske srile ki operirajo n« zapadni malais4c» obali   so zajele od \b do 24 t. m. 1097 ujetnikov. 9 poliskih m druge ropov« 42 telkm »rrorjnie 109 'ahkih stroj nič.   veliko   število   avtomatičnega orožia 1304 pu^ke.   II oklopnih avtomobilov, 10 tankov 296 motornih vozni. 24 avtomobilov 100 matrični ognja fca ealafco bnjtfiimv atee»
liva ter drugih vojnih potrebščin. Taponci so imeli skupno samo 154 mrtvih.
Letalski napadi na Burmo
Z nekega birmanskega oporišča. 26. jan. s. Po včerajšnjem napalu so japonske letalsko skupine ponovno napadle letališče v Rangu-
nu in uničile 10 sovražnih letal. Po sj\liti letalski borbi s kakimi 10 sovražnimi letali so japonski letalci sestrelili 3 >Curt se«. KLljub izredno hudemu cgn;u protiletalske obrambe, so Japonci učinkovito bombardirali letališče in zažgali en bombnik »Blenheim*:, uničil^ na tleh 3 >B]enheime«, 3 lovska letala in so druga letala tudi poškodovali. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na oporišča. Sovražna letala, ki so skušala prestreči Japonce, so nosila Čungkingške ! barve.
Mersing zaseden
Bangkok, 26. jan. s. Doznava se, da so japonske čete zasedle važno mesto MeTsring na vzhodni obali Malajskega polotoka.
Zavrnjen napad na Bangkok
Bangkok, 26. jan. s. Močna protiletalska obramba je sestrelila enega od petih angleških letal, ki so skušali včeraj napasti mesto. Nekaj bomb je padlo v reko Me-nan, druge so pa poškodovale nekaj stanovanjskih hiš. Zadet ni bil noben vojaški objekt.
Angleške metode
Tokio, 26. jan. s. Doznava se z malajske fronte, da sovražnik pokopava samo trupla Angležev Ln Avstralcev ter 1 nepokopane Indijce in Mnlajce. Doznava se nadalje, da so 21. januarja Angleži zastrupili nekaj manjših rek z velikimi količinami strupa.
Potopitev „Lexingtona"
T >Kio, 26 jan. s. Tisk objavlja uradno poročilo o potopitvi 1 Lexingtona«. Poročilo pravi, da so japonske podmornice ou^.^.e pozno popoldne, rine 12. decem--loc.i o lot"1 T,ex•*"ori"on*. ki jo je spremljalo več rušilcev. Zaradi velike razdalje 90 podmornice počakale, da se je >Lexingfcon« približala. Ko je prišla v primerno razdaljo, so podmornice izstrelila svoja torpeda. Dve torpedi sta v polno zadeli trup nosilke letal, ki se je takoj začela potapljati, sovražni lovci pa so se divje vrgli podmornice, ki so se hitro potopile. Komaj so bile pod vodo, ko je posadka slišala eksplozije globinskih bomb, nakar je utihnilo brnenje močnih vijakov »Lexingtena.!:. Zaradi križarjenja številnih severnoameriških rušilcev se pod-m^vr-^ice ni So več pojavile na površini, temveč so se pod vodo oddaljile.
Nova ofenziva
na Kitajskem
Sanghaj, 20 jan. s. Japonci so izvedli nov zmagovit ofenzivni prodor v Honan in so pognali v beg neko celotno kitajsko divizijo ter zajeli mnogo vomih potrebščin. Japonske operacije -o v teku tudi v pokrajinah Junan, Kvangsi, Kanksi in vzdolž črte Kanton-Hankov. Sile cangkajSkove, ki bi morale pomagati angleškim, so tako razpršene ln so se morale umakniti, ne da bi se mogle uspešno upirati Japoncem, ki jih na kitajskem  ozemlju zasledujejo.
Velik plen
Tokio, 26 jin. s. V pregiedu operacij na Kitajskem od pričetka vojne v Vzhodni Ariji poroča imparialn' glavn- stan da je bUo do 15 fanuaria zaletih 2819 ujetnikov in da je sovražnik imel 35.928 mrtvih Med plenom i« 30 mornarjev 55 težkih strojnic. 77 lahkih rtrojnac m 7V4 pušk.
t
Stran 2
»SLOVENSKI N A R O Dc.pooedeljek, 26 januarja 1942-XX
Ster. 20
Največja in najmočnejša podružnica SVD
je v soboto položila obračun svojega marljivega in koristnega dela — Podružnica Šteje 406 članov
Ljubljana. 26. januarja
V gostilni pri »Mraku« je bil v soboto 18. oočni zbor najmarljivejše in največje ljubljanske   podružnice   »Sadjarskega in
vrtnarskega društva«, in s cer Podružnice SVD Ljubljana I. Udeležili so se ga najuglednejši člani, osrednje društvo je zastopal inž. Ciril Jeglič, mestno občino pa inž. Jože Levstik.
Fodružnoa Ljubljana I je ena v javnosti najbolj znanih edinic Sadjarskega in vrtnarskega društva. Pravilno ocenjujoč položaj in potrebe meščanskega prebivalstva je znala s svojim zglednim in izpod-budn m delom zainteresirat, za smotre SVD ve. k krog ljubljanskih meščanov. Ze leta sem posveča vse svoje sile strokovno poučnemu delu, ki je zlasti v sedanjih čas h dragocen doprinos k naporom zago-* . -e zadostne prehrane. Najvažnejši izraz teh stremljenj je vrtnarski tečaj, ki ga pr reja po premišljenem načrtu že nekaj let. Zlasti lani in letos je znatno koristil meščanstvu, ki se je začelo zan.mati za obdelovanje zemlje in vrtov. Kakor mano so predavanja vrtnarskega tečaja vsako sredo v kemični predavalnici I. drž. realne g mnazije v Vegovi ulici. Udeležba je bila doslej vedno zadovoljiva. Kljub neprimerni uri je bilo redno navzočih povprečno 60 do 80 ljudi. Tečajna predavanja so na visok: strokovni stopnji, saj sodelujejo kot predavatelji sami vrtnarski in sadjarski strokovnjaki. Edina težava je. ker podružnica še nima na razpolago svojih učnih pripomočkov, za kar skrb. j o sedaj, kolikor jim je mogoče, predavatelji sami.
V isto vrsto podružničnega dela spadajo tudi poučni izleti. Id so jih pa morali lan. zaradi razmer opustiti. Kar se v zimskem ča«u razpravlja v predavalnici teoretično, se kasneje obdeluje praktično na sestank h v ljubljanskih sadovnjakih in vrtovih. Lani je podružnica priredila dva taka sestanka, nekatere praktične vaje pa so morale odpasti.
Toda članstvo ne uživa samo doorot pouka, asi.ni odbor je skrbel, da ga je tudi gospodarsko podpiral, kolikor je b le mogoče. V tem pogledu je zlasti važno delo podružnice za zatiranje sadnih šk---v j.vrev. Ker je podružnica lastnica večjega števila škropilnic, opravlja članom za skr >mno odškodnino škropljenje drevja al pa posoja škrop.lmce. V isti smeri je *ekla pobuda za biološko zatiranje <kod'j:^'rev in je podružnica oskrbela zanima joči m se članom pt.čje valilnice po dostupn. cen;.
Trenutno je v teku akcija, da se oskrbi članstvo, kolikor bo spl^h mogoče, s potrebnim semenom in umetnim gnojilom. Delo podružnice gre pri tem sporedno z enakim delom mestnih in državnih oblasti. S pomočjo Kmetijske družbe, katere član je. je podružnica dobavila članstvu sadno drevje. Iz ?vc»;e drevesni *e na Kcdelje-vem je razpečala nad 100 drevesc.
Delovanje podružnice n njenega marljivega odbora je bilo "orej relo raz^.bano n splošno koristno. Kakor je pokazal razgovor na občnem zboru se bo v *em pravcu nadaljevalo ter še razdrlo na d rupe važne sadjarske in /rtnarske izpndoude. Predsednik dr. Fran ^piH«*r M a v« ;e v svojem poročilu očrtal » glavnih obrisih vse lansko dedovanje podružnice tn se zahvalil vsem, k. so podp.rali z uvidevnostjo podružnična stremljenja. Njegova zahvala je veljala predvsem V:so.<ema Komisarju, k: ;e naklonil podr ižmei pedpero
1000 lir za kritje stroškov tečaja tn za napravo toplih gred, nadalje naklonjenost: predavateljev, ravnateljstvu I. drž. realne gimnazije za predavalnico. Kmetijski družbi za prepustitev sejne sobe in ljubljanskemu časopisju.
Podrobneje je prikazal vse lansko delovanje podružnice v obširnem poroedu tajni': Franc Pirnat. Odbor je v sestavi, kakor je bil izvoljen na občnem zboru, deloval vse leto in je imel 5 sej. Vzdrževal je živahne stike z glavnim odborom društva in z okoliškimi podružnicam:. Preko vrtnarskeca odseka je podružnica sodelovali rudi na lanskem ljubljanskem ve'e-sejmu. kjer je priredila uspelo zalenjad-no razstavo. Po svojih delegatih se je ude-
ležila tud: glavne skupščine društva, kje: je  predložila izvedbo   treh samostojnih
predlogov. Stev-lo članstva je ob konci, lanske poslovne dobe znašalo 406. med letom jih je pristopilo 27, odpadlo 25. tako da je danes 408 članov.
O stanju podružnične blagajne je poročal blagajnik Teodor Dreni*. Iz njegovega poročila izhaja, da je podružnica zelo štedljivo gospodarila in da je zato danes v razmeroma ugodnem finančnem stanju. Predsedn k je nato prečital poročilo obo lelega podružničnega gospodarja Vinka Šimenca. Inventar se lani ni bistveno iz-premenil, važno pa je. da se je pomnožilo število škropilnic in da je sedaj škropilnega materijala nekaj več na zalogi ter na razpolago članom. PcKiružnica ima tud: nekaj strokovnih knjig ter je vrednost vsega inventarja in mater ala ocenjena na nad 4000 lir.
V okviru podružnice deluje tudi poseben vrtnarski odsek. Zanj je poročal njegov predsednik Vavpotič. Odsek je imel lani 5 sej in 8 članskih sestankov. Obisk je bil v začetku izvrsten, kasneje pa je zanimanje malo popustilo. Ker je bilo treba gojitev cvetlic opustiti, se je na sestankih predvsem razpravljalo o zelenjadarstvu Pri tem je imel glavno besedo nadzorn k Josip S t rekel j. Vrtnarski odsek je priredil lanj tudi svojo pustno zabavo v Delavski zbornici. Na občnem zboru pred 14 dnevi ;e izkazal v blagajn, prebitek. V njem sodelujejo se naprej stari sodelavci.
Pri razgovoru o poročilih se je oglasil
inž. Ciril Jeglič in kot zastopnik osrednjega društva sporoč 1 pozdrave ter pohvalil iniciativnost društva. Omenil je stanje semenske akcije ter se kratko zadržal tudi na nekaterih organizacijskih podrobnostih. Sprožil je tehtno misel, da bi se tudi v Ljubljani izvedel načrt družinskih vrtov, kakor se je to obneslo že v drugih večjih mestih. Pomisliti je namreč treba, da pomeni vsako obdelovanje zemlje takoj precejšnjo investicijo, ki se marsikomu ne iz-plača, če mu zemlja ni zagotovljena za daljšo dobo. Družinski vrtovi pa so važni tudi zato, ker se z njimi lahko v sodelovanju vseh zmanjšajo proizvajalni stroški.
O predlogu :nž. Jegliča se je razvila debata, v katero je pnlei* predsednika po.-c-gel tudi nadzornik Strekelj pojasnjujoč, da je bila svojčas taka akcija že sprožena, vendar pa ni dovedla do pozitivnega uspeha. Danes b- morda glede na razmere naletela pri merodajnih na večje razumevanje.
V imenu mestne obč ne je občni zbor pozdravil inž. Levstik, ki je med drugim ugotovil, da je lani mestna obč.na razdelila med zanima joče se meščanstvo vso razpoložljivo zemljo, letos pa bo dane v najem še nekaj nove zemlje na Fužinah. Obenem se bo apeliralo na zasebnike, da tudi oni odstopijo svojo razpoložljivo zemljo ljudem, ki so jo pripravljeni obdelati. Ali bo mogoče najem zagotoviti za daljšo dobo. zaenkrat ni mogoče reči.
Nadzornik Josip Strekelj je podal poročilo nadzornega odbora in ugotovil, da so Ml računi v redu. Vsemu odboru je predlagal absolutorij. kar je bilo soglasno sprejeto. Po kratkem odmoru je bil izvoljen naslednji odbor za novo poslovno dobo:
predsednik: dr. Fran Spiller-Mu>s. podpredsednik: Anton Lovše, tajnik: Franc Pirnat. namestnica Ružka Barletova. bla-gajnk; Teodor Drenik. namestnik Franc Zelenik. gospodar: Vinko Šimenc, odborniki: inž. Gvido Fajdiga. Josip Jermol. Anton  Kaluža, inž. Jože Levstik. Avgust
Fožar. losip OIup in preglednika računov: Josip  Strekelj  in   Anton Sušteršie.
V sadjarski odsek so bili izvoljeni dr. Spiller-Muy-. Strekelj in Zelenik. Delegate za občni zbor osrednjega društva bo določil odbor. Podružnica bo iznesla na občnem zboru društva nekatere samostojne prerToge. med njimi zlasti, da se namesti strokovnega tajnika, da se organizira po možnosti vrtnarska šola, za si gura pri-me-no vnovčenje zelenjave, da se misli na ustanovitev vrtnarskega doma. ki bi imel svoi poskusn; vrt in rirevecn;co in da se smotrno uredi izdajanje vrtnarske knjižnice.
Izenačenje telefonske tarife
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal nareabo o izenačenju telefonske tarife s tarifo, veljavno v Kraljevini, ki je objavljena v >Službenem listu« 24. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. Naredba določa naslednje:
Za vse medkrajevne telefonske pogovore, prijavljene z naročnikovega doma ali iz javne telefonske govorilnice, se pobira dodatna pristojbina 0.50 iire za vsako enoto pogovora. Za vsak poziv in vsak pogovor, odpovedan pred pretekom 4 ur od prijave ah opuščen, ker ni bilo odziva, se pobira stalna dodatna pristojbina 0 20 lire.
Iz vseh krajev ln za vse kraje Kraljevine, izvzemsi Sardinijo, se sprejemajo »komisije« v obliki fonogranja z ne več kakor 20 besedami vštevši naslov in podpis, ki morejo štedljivo nadomestiti neposredna ali osebna sporočila po telefonu med strankama kadar koli neposredno ali osebno sporočilo ni neogibno potrebno. Vsebino komisije je telefonsko sporočiti medkrajevnemu telefonskemu uradu z lastnim telefonskim aparatom ali iz javne govorilnice. Sporočilo mora biti zgolj zasebnega značaja ln so Izključene vesti politične narave, javnega Interesa ln borzne vesti. Pristojbina znaša do 20 besed 2 liri in jo plača zasebnik vnaprej. ali pa se obremeni z njo v tekočem računu naročnik, ki Ima depozit za medkrajevne pogovore. Take komisije se odpravijo v 12 urah, najkasneje pa do 8. ure naslednjega dne. Za nujne komisije, ki naj le odpravijo v 8 urah, se plača pristojbina 6 lir. Komisije se lahko naslovijo tudi na osebe, ki niso telefonski naročniki ln se sme zahtevati, da se jim poleg telefonskega sporočila besedilo dostavi tudi pismeno proti dostavni pristojbini 0.50 Ure. Za komisije naslovljene ns dve številki Istega prejemnika se plača dodatna pristojbina 0.50 lire. Komisije se lahko naslovijo tudi >pošt no leteče« proti pristojbini 0.25 lire. lahko pa se naslovijo tudi na postni predal.
Po Izročitvi komisije stranka ne more zahtevati, da bi se ji komisija vrnila. Ce se komisija preklice se pristojbina ne vrne.
Pri določitvi pristojbine ki naj se pobere za telefonske pogovore v območju Ljubljanske pokrajine z drugimi pokrajinami Kraljevine, velja za razdaljo med dvema telefonskima uradoma dejanska dolžina telefonskih vodov, uporabljenih za pogovor.
Cenik za meso št. 2
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podstavi čl. 3, naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX SI. L St. 38-41 do-ioč-l naslednje najvišje cene za nadrobno prodajo mesa. Te cene stopijo v veljavo dne 24. januarja 1942-XX.
1. Voli. telice. biki: meso zadnji del kg 9.40. meso sprednji del 8.50.
2. Krave: me=o zadnji del kg 8.—, meso sprednji del 7.40.
3. Goveje drobovje: iezik kg 9.60. pljuča 3.50, srce 7.50, jetra 7.50. vranica 7.50. ledvice 8.—, vampi 4.—, glava 3.50. možgani 8.—.
4. Teleta: meso zadnji del kg 12.—. meso -prednji del 10.—.
5. Telečje drobovje: pljuča in srce kg 10.—, jetra 12.50. rajželc komad 10.50. vra-
M 2.—. priželjc 4.50. jezik 6.—, možgani 4 50.
6. Svinjina sveža: meso zadnji del (stegno, hrbet) kg 22.—, meso sprednji del (pleče, rebra. vrat. flsm) 19.—. jetra, jezik, drobovje 16.—, pljuča, srce. ledvice, vran-ca 11.—, glava in kračice 11.—. klobase krvavice 8.—. klobase jetrnice 10.—.
7. Svinjina suha in klobase: gnjst sušena za narezek kg 40 90. grjat za kuho 33.90. salama surova 33.90, salama kuhana ?4.90 vratovina 34 60 mortadela S B. alla Bologna 20 30. kranjske klobase (150 eramov) komad 6.10. hrenovke (62 g) 1.75 lir.
Opombe: 1. Cene vsebujejo vse pristojbine in davščine. 2. Meso brez kosti sme biti največ 25 odstotkov dražje. Pri klada od kosti ali drobovja ne sme tehtati več kot 20 odstotkov od kupljene teže 3. Ta cenik je obvezen za mestno občino Ljubljana. Pristojna okrajna načelstva lahko določijo nižje cene sama. višje pa le po predhodni odobritvi Visokega komisarja. 4. Cenik mora biti pritrjen na vidnem mestu v vseh mesnicah in prodajalnicah ter >e bo kršitelje cenika kaznovalo po naredbi o cenah z dne 12. marca 1941 M. s. n. "^58 in ostalih zakonitih predpisih
V Ljubljani. 23. januarja 1942-XX.
Visoki komisar Fmilio Graziob
Nacionalna loterija »Tripoli« 1942-XX
Finančno ministrstvo, generalni inšpektorat za loto in loterije je napovedal nacionalno loterijo Tripoli 1942-XX. katere čist: donos je določen za dobrodelne namene Ln podpore režima.
Srečke, g'aseče se na donosilca. so sestavljene iz matice in srečke. Matica ima na desni razen serije in številke prostor za vpis imena. pri:mka in naslova prodajalca. Te navedbe mora vsebovati matica vsake prodane srečke. Matica mora ostati vezana na bloku srečk.
Cena srečke je 12 L. Od te cene ima prodajalec 2 L za vsako prodano srečko kot odškodnino in povračilo stroSkov.
Matico prodanih blokov je treba predložiti z odnosnim zneskom razdeljevalnici blokov najkasneje na dan. v katerem se prodaja zaključi. Isti dan se morajo vrniti tudi vse neprodane srečke.
Ob začetku žrebanja bo finančno nvnistr-stvo objavilo, koliko srečk je bilo prodanih in koliko znašajo dobitki.
Isto ministrstvo bo uradno objavilo izi i žrebanja, ki bo nabit tudi pri vjeh občinah.
Dobitke na izvlečene srečke, ki j:h je treba predložiti v teku 180 I ni od uradne objave o izidu žrebanja na v naprej dolečen način, bo izplačalo finančno ministrstvo predlo-žiteljem srečk.
Tud: prodajalcem :z\ lečenih srečk bodo podeljeni določeni dobitki. Te dobitke bo izplačalo finančno ministrstvo osebam, čijih generalije so navedene na prednjem delu matric srečk; če so na prednjem delu iste matrice navedene generalije več oseb. se bo izplačilo izvršilo njim po enakih delih, v kolikor ne bi soglasno zahtevale raziično razdelitev.
Prodane in zadete srečke, ki ne bi bile predložene v določenem terminu, ne bodo mogle tekmovati pri žrebanju in pri razdelitvi dobitkov
Prijave za odmero prispevkov za narodno obrambni Sond
Ljubljana. 26. januarja
1. Zarad; pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti davčni upravi ne-kolkovaae prijave v>i moškj davčnj zavezanci, siari preko 30 let, k; .majo predpis na neposrednih davkih in to samci, oženjen; in vdovcj brez otrok. Onim davčnim /.avezancem. kater.m so otroci pomrli in ieciaj   nimajo  nobenega  otroka,  prijav ni
treba vlagali.
2. Vlože naj prijave tudi oni daven; zavezanci, k: imajo 3 aii več ž.vin zakonikih otrok izpod 21 leta starosti. Te pri-jave morajo b ti koikovane z 4 L. V prijavi je navesti imena in rojstne podatke otrok ter nato resničnost podal kov na pr.-javi potrditi na Mestnem poglavarstvu.
3. Prijava naj vlože tudi vsi oni davčn; zavezanci, ki imajo skupen predpis na zgradar n; ali pridobnlni. Vsi solastniki naj
vlože skupna prijavo, na ka.eri naj bo razvidno kol.ko solasl likov je. s katerim deležem je k«:er. soudeležen in podatkj pod tek. štev. 1 in 2.
4. Davčni zavezanci, ki plačujejo samo uslužbensk. davek naj teh prijav ne vla-sa;o.
Prijave je vložiti v času od 1. do 31. januarja 1942-XX. Prijave, vložene po 31. ianuarjem se pri odmerj obrambnega fonda za leto 1942 ne bedo upoštevale.
Tiskovine za prijavo se dobe pri davčni upravi za me<to v Ljubljani, Vodnikov trg 5-II. soba št. 10.
S Spodnje štaferske
— \avai na tečaj nemščine v Artičah. Pozivu Štajerskega Heimatbunda glede obiska tečajev nemščine je sledilo prebivalstvo Artič in okolioe v velikem številu Prijavilo se ie 1S20 prebivalcev, od katerih jih je bilo 1406 ž^ prejetih v teča'e Zdaj je v artiškem okraju 36 tečajev nem. ščine.
— Življenjski jubilej ugledno mar1b°r-ske Nemke. >Marburger ZeiLungi je za-b*Možil 80 letnico znanf mariborske Nemke Filomene Welt, ki je 25 let vodila cvetličarno, preje le bčla pa uslužoena v cvetličarni Kleinschuster
— Rajfajzno\ka v Brasiovčah. Predzadnjo soboto o im^li v Br islovčah ustanovni občni zbor rajfa. znovke. Udeležil se pa je zastopnik centralne zveze rajfajznovk Kra_ ter iz Graza. zastopnik prehranjevalnega urada Tomitsch in župan Rossmanitn. Rajfajznovka. ki z°čne takoj poslovati prevzame obe hranilnica in posojilnici v Braslovčah.
— SamarijanHki t«*<:\H. V začetka febru_ arja se prične v Marnbergu prvi samari-janski tečaj. k: *gn bo vodil okrožni zdravnik dr. Alfon Honigniann. Nemški Rdeči križ namerava ustanoviti v Marenber^u ambulanco. V Slovenjjradcu imajo pa zda-: samarijanski tečaj, ki % avodi zdravnik dr Korsitsch Tudi v Slovenjgradcu bo ustanovljena ambulanca in nemški Rdeči križ namerava nabaviti rešilni avto. Prebivalstvo m«st in okolice je sprejelo to vest z zadovolj tvom. Kakor Marnberg spada tudi Slovenjpradec v področje nemškegrn Rdečega križa v Mariboru.
— Spominska sveč/*no»t v Mariboru. Na tr^u Adolfa Hitlerja v Mariboru, kjer j* prišlo 27. januarja 1919 do krvavih nemirov priredi Štajerski Heimatbund jutri spominsko svečanost Na tem trgru so padli 27 januarja 1919 za slavo nemstva Han." Bratschitsch. Avgust Braunitzer. Marija Bubak, Johaan Gornik. Konrad Heube! Viktor Hotachevar. Frsnc Hnilitzka, Frled. rich Loaer. Justina Petak. Hermine Sup-panz. Hans Terbutz m Franc \Valcher okrog 60 je bilo pa ranjenih.
— Kdaj se vrnejo vojni   ujetniki? Na
Spod. Štajerskem -e vedno znova ponavlja vprašanje, kdaj in dali se bodo vrnili vojni ujetniki bivše jugoslovenske vojske Vojne ujetnike izpuste nemške oblasti samo po nalogu šefa civilne uprave. Zato se morajo njihovi svojci obračati -amo nanj in sicer preko pristojnih županov. Prošnjam je treba priložit: vse potrebne dokumente. Vsa drugi koraki in prošnje so brez pomena. Celo osebne intervencije pri vr-hovni komandi nemške vojske v Berlinu nič ne zaležejo.
— Zabavni večer v  Artičah Krajevna kupina v   Artičah   je   priredila v soboto
17. t. m. za Nemce zabavni večer, ki je bil zelo dobro obiskan. Dospela je rudarska godba iz Liboj. za humor je pa skrbel Anton Smeiden Na večeru so nabrali za zim. sko pomoč 600 mark.
— Nesreča. 38-letna magistratna uradnica Ivana Sibec iz Maribora je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila desno nogo. V neki tekstilni tovarni si je zlomila desno nogo 45-letna delavka Viktorija Sehva-z. V Lajterspergu je pri premikanju vagonov zmečkalo desno roko 29-letnfmu dela' tu Dominiku Bregu. 32-letni delavec Karel Coš je padel tako ne-
srečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnico.
— Nova grob°va. V Studencih pri Mariboru sta umrla kovačeva Žena MarijA Loschnig. star 24 let, in 6 mesečni sinček pletilnega mojstra Adolf Oberleit.
— Smrtna nesreča. Na postaji Brezno-Ribnica se je pripetila v petek dopoldn" smrtna nesreča. 20 letna učiteljica Greti Maver iz Graza ^e je hotela odpeljati v Maribor. Najbrž je prišla že precej pozno in preskočila je ograjo ob tiru. da bi še dosegla vlak. ki se je že premikal. Prezrla je pa od nasprotne strani prihajajoči tovorni vlak. Lokomotiva jo je zgrabila in potegnila pod kolesa, ki so ji odrezala levo nogo Zadobila je pa še druge težke poškodbe. Se preden je prispel rešilni avto, je izkrvavela in izdihnila.
— Ukinitev bančne podružnice. Mariborska podružnica hrvatske Union banke je bila ukinjena. Njene posle je pa prevzela mariborska podružnica Croditanstn.lt Bankverein.
— Kovina d. d. v likvidaciji. Tvrdka »Kovina d. d.* v Teznem pri Mariboru je prešla v likvidacijo.
Včeraj nam je bilo prizanešeno
Mraz je včeraj popustil in meščani so lahko praznovali v svojem slogu
Ljubljana, 26. januarja
V sobeto smo le namigavali. »da bo mraz najbrž popustil«, določno pa ni upal še nihče napovedovati spremembe vremena, ker smo se bali. da bi se zalateli. Mislil' smo, da bo ostalo samo pri tolažbi. Posebno tisti mislijo, da ima pri vremenu svoje prste tud: luna. niso mogli verjeti, da b: mraz tako naglo popust:!, kajti ob ščipu je vselej najhujši mraz in Sčip bo šele prihodnjo nedeljo. Tako bi moral mraz naraščati šele ves teden, tako da bi dosegli najmanj —40° Toda z rekordom v petek, ko smo namerili od —26 do —32°, miio lahko zadovoljni vsaj nekaj desetletij.
Zdaj smo seveda vsi junaki, ko je minilo. Nihče noče več priznati, da je bilo hudo, niti tisti ne. ki so oblačili po troje srajc in hlać ter po dve suknji. Dame so /e pozabile, da so nosile moške hlače. Samo, da bi se \>e to zopet ne ponovilo! Sicer smo zdaj utrjeni -n vemo. kako se je treba ubraniti najhujšega mraza, a si ga vendar ne moremo želeti.
Prejšnji teden se je način življenja naših meščanov zelo spremenil, kakor da smo se preselili v polarne kraje. Nekateri so začel: celo kuhati s snegom V nekaterih hišah so bila vsa stanovanja brez vode in stanovalci so hodili moledovat za vodo v sosedne hiše. Hodili so sj pa tudi ogledovat vodovodne napeljave V sosednih stranišč h. Takšnih obiskov brez posetnic je bilo od dne do dne več. Instalaterji imajo še vedno mnogo dela. Morali bj delati tudi ponoči, će b; naj ustregli vsem meščanom, ki so jim »zamrznila stranišča*. Zato niso počivali tudi včeraj.
Prejšnje dni so pa počivale nekatere mlekarice. Mraz je bil tako hud, da je 7nv-7ovn!o mleko re'o meščanom v shrambah. Zato je razumljivo, da so mlekarice vozile v mesto »kondenzirano« mleko, ki pogosto ni bilo mogoče iztresti iz posod. Nekatere mlekarice so zaradi tega raje ostal« doma in čakale toplih dni. Začele so dovažat: mleko vsak drugi dan, vselej so ga pripeljale za dva dni. Tako gostega mleka še ni bilo in reči smemo, da ni b: -!o razredčeno, saj je bilo težje priti do vode kalcof do mleka. Mleko je bilo treba kopati ter kljuvat; iz ^kanglic*. Ce bi mraz še trajal, bi mlekarice sploh več ne potrebovale posod za mleko. Lahko bi začele dobavljati mleko v obliki opeke.
V soboto popoldne je prišlo odrešenje. Zadnjj trenutek! Tudi Ljubljanica je že začela zamrzovnii. kar je proti vsem Ijub-
ijansk m tradicijam. Ljubljanica vsebuje tako čudovite kemične primesi in Je tako topla, da navadno ne zamrzne tudi v hudi zimi. L. 1929 ie zamrznila- in tudi lani je bila delno pokrita z ledom. Toda lani bi najbrž ne zamrznila, če bi prosto odtekala. Zaradi regulacijskih del pri cukrarni je pa veda zastajala in je začela zamrzo-vati po strug- navzgor proti središču mesta. L. 1929 smo se drsali na Ljubljanici med ustjem Gradaščice in Gruberjevim prekopom. Prejšnji teden je pa Ljubljanica začela zamrzovatj pod trimostjem in na drugih krajih, kjer je tekla bolj mirno. V petek smo opazili, da so začeli po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu plavati kosi ledu kakor pozimi v rekah na severu. Ce b; mraz v soboto ne popustil, bi bila
Radio Ljubljana
TORTK. 27. JANTARJA 1942-XX Ob 7.30: Porovi!;i v sloven^mi. 7.45: Lah ka fgis<&a, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročil* v :t;'.':jan"č:ni. 12.15: Ko«nccrt Ljub-Ijsnffccgfl "ramla. 12.40: Simrorićna £ln.-ha. tSz Nawvad Aaša, poročili v italiinnščmi. 13-15: Komunike glavnega <jtana Oboroženi Sli v "'rn-em^-č^nt. 13.17: Ljubljanski ra-V; orkester pod vodstvom D. M. S;fan-ca: pastm ufailiS- 14: PoKO&Cs v italijanščini. 14.15: Petra glasbs pod vodsitvom Pc-br 14.jt; Poročna v slovenščini. 17.15: Prenos :7 l;cc:a v V renči: konec-t kvarteta Ferrr.'. 1936: Porojila v tfovenSčioi. 10.45: Koncert Malgajevega dueta na harmoniko. 70: Man "c*.I časa. poročila: v itaTijnn^mi. 20-20: Komentar <!ncvn:h dogodkov v slovenščini. 20 30: Pestra flfacfcs. 21: Prenos iz Verdijevega gledališča v Trstu: Riccardo ZandonaL Francesca da Rimini. v odmorih slovensko predavanje in vest: v slovenšči-n:: po operi poročna v italijanščini.
SREDA. 28. JANUARJA 1<>42 XX OB 730: Pcvročila v slovenščini 7.45: One retns rfasba. v odmrrh napoved časa. 8-15: Pr>roj:»Ia v italijanščini. 12.15. Marijan He-ba"n solo na citre. 12.40- Venčck narodnih rvrvi vodstvom Prata. 13: Napoved ča«?a. no--oč:,a v italijanščini. 13.17: Lahka fflasba rmrl vodkivrem Arlandia. 14: Poroč'la v rta-l'ian^č;ni. Orirc^er na citre r»od vodstvom Rarzizze. 14.45: Pn»roč;la v slovenščini. 17.15: Fantje na vasi. 1Q: Toča i Vtaliia načine, no-uču;e prof. dr Stanko Lehen. 10.30: Poro v':la v s-'o-vememi. 19.45* Koncert k"ta-rs*ta ^tanVa PreVa. 20: Xaooved časa. poročila v it^litan:e:n:. 20.20: Komentar dnevnih do-'Vdlcov v filovenSčini. 20.40: Dunajska glas bi pod \-odstvom Maks« Schonherts. 21.40 Zan;rnivo*ti v s1 men rč in i 21.50: M a T' or-V-»<tfer poj vodstvom Boi Adamiča 22.10. Ooda]ni o-rkester nod vodstvom Manna 22.45: Poročna v italijanščini.
najbrž že danes vsa struga pokrita z ledom.
V soboto je že začel naletavati sneg in mislili smo. da bo vreme postalo povsem ■iižno. Sprememba je bila zelo nagla in včeraj se nam je zdelo, da je zapihala pomladna sapica, tako smo se utrdili prejšnje dni Sicer je pa tud; temperatura narasla skoraj za 20u. Meščani, ki so nameravali preživeti nedeljo za pečmi, so sa naglo premislili in praznovali so v svojem starem slogu. Bilo je tako prijetno na prostem, da je mesto nenadno zopet oživelo in ljudje so silili iz hiš. ker se jim je zdelo zunaj celo topleje kakor v stanovanjih. Proti večeru nas je pa zopet začelo skrbeti, da bo pritisnil mraz, ker se je začelo jasnit:. Toda zvečer Se je zgostila v mestu tako gosta megla, kakor da se je začelo pretakati mleko in mraz nam ni mogel do živegn. Merjeno je ostalo vso noč. zato je bilo tudi davi sorazmerno toplo: temperatura je znašala povprečno le okrog —10°.
Se/
ezifieo
KOI- E D \ li
Danes: Ponedeljek. 26. januarja: Pol»-karp
DANAŠNJE PRIREDITVE Ivino Matica: Zapuščena Kino Sloga: Nič ni tako skrito. . . Kino Union: Lukrecija Borgla Kino Moste: Ho!lvwoodske norosti Koncert pianistk gdč. Silve Hraeovdeve
in ge. Marte Osterčeve ob 18.30 v mali FMl-
harmonični dvorani
DEžITtNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet. TvrSeva cesta 43. Trn koczy. ded.. Mestni trg 4, Ustar. ftelen^r gova ulica 7.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 26. ;an: Zaprto. Torek, 27. jan.t ob 17.: >Voda«. Red Tor^k Sreda, 28. jan., ob 17.:: >Lepa pustolovščina. Red Sreda.
Težave okr°g zgraditve vodovoda so podane na zabaven in nekoliko satiričen na-črin v Vombergarjevi tridejanskl komediil »Voda« Človeške napake in idabof?ti posameznih vaičanov so vzrok, da vlada med n imi zdraha Toda zvijače kiparja Janka Koprive rešijo zamotana vprašanja in pripomorejo važčanom do tolikanj zaXr»ljr»ne-ga vodovoda. Igrali bodo: Gregorin. Cesar, P. Juvanova, V. Juvanova, Tiran. Sim_ čičeva. Gale, Potokar. Drenovec. Bratim., Lipah, Brezigar, Peček, Plut, Vertin. Ko-šič, Rakarieva. Stupica, Orel. Nakrst Ma-lec. Blaž. Starčeva. Režiser: Milan Skrbin. šek. Predstava bo v torek ob 17 uri za red Torek.
OPERA
Ponedeljek. 26  jan.: Zaprto. Torek, 27. jan.. ob 17.:   >Don Pasqua!e< Premiera. Red Premierski.
M K A K O V O GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana
Torek,  27.  t. m.  Elektra.  Začetek  ob 18.
Konec ob 20. Četrtek, 29. t. m. Elektra. Začetek ob 15.30
Veliko antično tragedijo >Elektro< v Hof-manstalovi predelavi uprizori Mrakovo gledališče drugič v torek 27. t. m. Premiora, ki je bila pretekli torek, je pred razprodano dvorano žela velik uspeh. Naslovno vlogo kreira priznana umetnica Tuši Raj-i nerjeva. Krizotemis je Luka Planinova, . Ivan Mrp.k. ki je delo tudi zrežiral igra tri vlo^re: kraljico Klitamnestro, Oresta in Egista. Scensko glasbo je pripravil Po-gačar. — Popoldanska predstava pa je v četrtek ob pol štirih (15 30) popoldne. Blagajna franč. dvorane posluje dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17.
t
Naznanjamo tužno vest, da nas je zapustil naš dragi sin. brat in stričko, gospod
Ivan II] aš
Pogreb dragega pokojnika se vrai danes v ponedeljek 26. t. m. ob 4. uri popoldne izpred farne cerkve na Viču na pokopališče Vič.
Ljnbljana, VIc, 24. januarja 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
r  Ster. 20
>SLO VENSKI N A R O D c,ponedeljek, 2«. januarja 1942-XX.
Stran S
DNEVNE VESTI
—Medministrskl odbor za prehrano in ce_
a«. Iz Rome poročajo, da bo v kratkem podpisan zakon, k: bo določal ustanovitev medan .nistrskega odbora za koordiniranje pre-aranben-b vprašanj, razdelitve m cen industrijskih in kmetijskih pridelkov ter storjenih uslug Odboru bo predsedoval Musollim člani pa bodo: tajnik stranke, finančn. kmetijski, korporac.jsk,, prometni in minister za menjavo in valute, pod tajniki notranjega kmetijskega v.;/.ega in korpora-cijskega ministrstva, namestnik tajnika Stranke, načelnik inspektorata za obrambo Steinje in dajanje kred. lev. pjeosein.k kmetijske z\cz- ;,:< k in'-sustnjske zveze, predsednik zveze poljedelskih delavcev, predsednik trgovske zveze, predsednik zveze industrij^kJi delavcev jn predseimk zve. ze trgovsk-h uslužbencev. Izvršiln; orgdin odbora bo v vsaki pok. ajin; prefekt kot predse inik pokrajinskega korporacijskega sveta in kot i-iedsednik pokiajnskega prehranjevalnega odseka. Zakon bo razveljavil vse določbe, k: jih vsebuje zadevni zakon od 3. julija 1941. Oibor se bo prv.ć ses.al 31 januarja v palac; Venezij:.
— Italijanski in n**m .ki finančni minister
V Milanu. Pretekli mesec je minjo 20 let, kar je b-la v Milanu ustanovljena italijan-sko-nemška trgo\ ;..| ii'u;n»ca. K svečani proslavi obletnice so se zbrali odlični gostje, med njim2 italijanski finančni min slei Tha-on de Revel in nemški f.nančni niinist.tr grof Sch'Aei.n ven Kios.gk. iz Beri na sta pripotovala tud: opolnomočtni minister dr Clodius in valepoatenUi Alfitri Iz Rome je prispel nemate veleposlanik von Mackrnsen. Italijansko nemška trgov.nska zbo:n ca ie bila ustanovljena na sestanku trgovcev de. cembra 1. 1321. V dveh icsetletjih se je razvila v vaz<-n i ispodafskj posredovalni Uiad ki izdaja meseCno v itaJijaji.-kem m nemškem jeziku pihano propagandno rev.jo.
— Velika /vivJania pri Avju^u. tlntvena
V Padovi je zgradila na hribu Clama v bli-iin: Aafngi zvezdarno, ki je sedaj največja v Italiji, Nnprave so instalirane v okrgli kupoli s premerom 15 m. Vse instrumente so izde'ale <Jal:3ejeve tvornice v Fiienzi. Opazovalnica je obenem z opazovalnico v Ba-belsbergu pn Psiljau med največjimi v Ev. ropi. Vo-.Li jo prof. Silva z univerze v Padovi. Pomagata mu dva asistenta in en tehnik. Zvezdama bo izročena avojeinu namenu maja na svečan način.
— Mraz je zajel vso' severno in srednjo Italijo, Mgd pa je tudi v ju/no. I'oročila o
stopnjevanju mraza konec prejšnjega tedna prihajajo jz vseli vodjih krajev Italije in kažejo, da je izredni mraz letošnje zime segel globoko proti jugu V Trentu so zabelei b —15 stopinj, v znanem P as so di Rolle v Dolomitih celo - 30 stopinj. V Gorizij in njenj okolici so v petek namerili —19 do —21 stopinj.Reka Izonzo je ponekod popolnoma zamrznla. V Napoliju je konec tedna zapadlo ob lo snega, česar ne pomnijo niti najstarejši meščani. Že tretjič je letos snežilo v Puglij:, V bližini Brindizlja. Lecce in Taranta so namerili snega 30 cm. V Pu-tignanu je term oni eter pokazal —7 stopinj.
— Za gospodarsko obnovo Hrvatske. Vprašanje razdelitve dosedanjega delokroga ukinjene državne direkcije za gospodarsko obnovo in prehrano prebivalstva je bilo urejeno s skupno uredbo trgovinskega finančnega m pravosodnega mini tistva Posli ukinjene direkcije preidejo na trgo_ vinsko ministrstvo, pravne zadeve pa na finančno ministrstvo Vsi po tej direkciji izdani ukrrpi ostanejo do nadaljnjrga v veljavi
— Efemsko odlikovanje affvatsMh letalcev. Več hivatskih letalcev, ki e bore na vzhodnem bojišču, jc dobilo nemška vojaška odlikovanja. 12 letalcev, med njimi častnik in podčastniki, je dobilo red žeher-nega kr.žca II stopnje. 6 častnikov in podčastnikov pa vojaški križec za zjsluge II stopnje Vsvm drugim je biia izi cćena pohvala.
— Ali je tr< !>a Mar«- zimske *uknje oddati? Pui..i.:.;k k: imajo poii^šviie. ne več porabne zimske suknje in nujno po trebujejo nove. lahko dobe proti določnemu številu teči; nakaznice za nove zimske suknje Ni pa še povsem pojasnjeno vpra š nje. ali morajo v tem primeru brezplačno oddati svoje stare suknje ali ne. V načelu e to zahteva. Stare zimske suJtaftjj* same v tem primeru ni treba oddati, če dotični dokaže da jo bodo nosili drugi rod_ binski člani, ah da bo za nje predelana odnosno da jo nujno rabi v svojem poklicu ali iz drugih oz i rov Pri tem je treba upoštevati socialne vidike.
— Nedeljene uradne ure na Hrvatskem.
V hrvatskih državnih uradih so bile uvedene do 31. marca nedeljene ure. Vsi uradi poslujejo od 8. do 14 30 popoldne in ob nedeljah imajo pa samo dežurno službo.
— Prof. dr Milan ReŠetar umrl. V Firenc: je ur r! znani slavist profesor zagrebške univerze dr Milan Rešetar. star S2 let Pokojni je bil znan daleč preko meja svoje ožje domovine Bil je član zagrebške Akademije znanosti.
— Sladkor v  Zagrebu samo na karte.
V bodoče se bo dobival v Zagrebu sladkor samo na karte Dobivali ga bodo pa samo tisti, ki nimajo nobenih zalog. V januarju bodo dobili Zagrebčani na karte po pol kilograma sladkorja.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni Ust za Ljubljansko pokrajino« št. 7 z dne 24. januarjB 19i2-XX objavlja r* edbo Visokega Komisarja o Izenačenju telefona*« tarife s tarifo velja vno v Kraljevini.
— Sprememba priimKa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je dovolil nedo-letnemu Sternadu Josipu, rojenemu ▼ Ljubljani 31. julrn 1929 članu mestne občine ljubljanske spremembo pnimka Steni ad v K^v?'
— Iz od\etničke «dužbe. V *menik advokatov s sedežem v Ljubljani je h'.l vplsar. dr. Zdenko švigelj.
— Nesreča. Zima pretekli teden nI zahtevala mnogo žitev. L 1929 pozimi so do. vazali dan za dnem v splošno bolnišnico v Liublan: ljudi a hudimi ozebltnaml Tedaj je ozeblo mnogo smučarjev, zlasti na Gorenjskem Zadaje dn! je pa bile sprejetih v bolnišnico le nekaj ozeblih ljudi z dežele. Pač pa se še vrste vodno prece: stevii-ne nesreče zarodi poledice. Skoraj vsak dan prioeljejo po nekaj ponesrečencev z dežele ali iz mesta, ki so si polomili ude ca poledenelih tleh Včeraj so bili sprejeti v bolnišnico naslednji ponesrečenci: Fran j a Kajbiš, 60 letna kuharica iz LJubljane, je
padla v Rožni ulici in si zlomila desnico — Roea Perko. 36 letna delavka iz Za. gradca, je padla v hlevu in H zlomila desnico   —  Franja Meze. 65 ketna zasebnic?
:z Ljubljane, je padla na cesti in si zlo mila levico — Ivan Novak. 38 letni den List iz Ribnice, je pade! na cesti in si zlo mil desno nogo
— Sejem kožiih<>vin<- > Ljubljani. Opo. zarjamo vse lovce, k: imajo koze divjadi, da bo sejen kožuhovine v ponedeljek. 26 januarja na razstavišču L ubljanskega ve-iesejma. Zarad: iziedmh iazmer in težko-, leto, obifanj   dražba   kožuh 'vrne odpaov
— IfVr.i/nj*-n0 m«**to dluuiikarja. Dim-r.ii.arsk. ir.o.iš > seo^iem „ i rebnjem J* postal s smrtjo imetn;ka dovolila Kramarja Franca iz Trebnjega prost Prošnje M do v lilo za izvrševanje dimn.karskegi obrta v tem okolišu je treba vložiti pr. (k.ajnem načelstvu do 23. februarja pri okrajnem načelstvu v Novem mestu.
— Priii«- V.\n»'r:<>> ;i sMraiKist v /aifrfbu MeanMl i  mlad.na  na  Hrvatskem  je prire-
aj na Hrvatskem pnnc Evgenovn t*el ir.osti. na kateri je imej vodja nemške manjšine na Hrvatskem Altgaver na mladino vzpodbujajoč nagovor.
— Gostovanje hr\^t«»kib gl- <la|i*kih di-letantov na Dunaju in v IVat i*>l»\ i. Sku-puia hrvatskih glenlBil Hrta diletantov bo gostovala ta hJMtUl nn Dinlju in v Bratislavi kjer hoče z gledališk mi komadi ki plesnimi nastop, kazati občinstvu kulturno življen^  hivatskega narodu.
Iz Litiblfane
—lj   Za   20   stopinj   t^'plej«*.   Zdaj   bi res
lahko govorili o vremenskih muhah in o neverjetnem >tvmperaiurnem  skoku*: od
• obote do dane*; je temperatura narasla pribI;ziio za '20 stopinj' Davi jv znašala tem. peratura v mestu      62 stop. v Trnovem
pa 9.7 stop VCvraj se je podnevi izredno naglo ogrelo. Bilo je že skoraj povsem južno, sai je najvišja dnevna temperatura znašala sredi mesta 13 stop. v Trno vem pa celo -1.1 top Bojimo se samo, da bo tako velika in nagla sprememba v temperaturi rodila huoe posledice, obole!o bo najbrž mnogo ljudi.
—lj Obveznikom za oddajo živine za zaboli Dogoni živine za zakol v Ljubljano bodo odslej skoraj vsak teden ob sredah tako, da bosta v 14 dneh prišli na vrsto obe skupini občin. Na teh dogonih bodo tudi se nadalje redno prevzemali teleta ln pra-
Siče. Kolikor je bilo mogoče, je bil doslej obveznikom dogon odložen, a odslej v dni£l polovici obvezne dobe bo oddaja strožja, ker bo moral vsak obveznik oddati vso predpisano mu množino živine Količina od dale se Je zdaj povišala za §%, t. j mm četrtino dosedanje obveznosti Zato bc sdaj vsak obveznik dobil nov beli listek z na \edbo zvišanja, koliko je že dal. koliko mora še dati in kateri mesec pride nn vrsto zaradi pravilne razdelitve od laje Manjši obvezniki so v glavnem določeni n zadnje mesece, zato pa tudi nadaljnje pros nje za odložitev nimajo pomena. Ce pa posameznik želi svojo živino oddati prej ah če potrebuje kaka druga pojasnila, naj se ob torkih ali sobotah dopoldne zglasi pri komisionarju za oddajo živine v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici ;t 7. soba št. 35 v II. nadstropju, ne pa na Prevodu. Pri tem komisionarju v mestnem gospodarskem uradu dobi tudi rdeči listek, ki je potrebn za izplačila na dogonu. a po rdeči Ustek naj pride vsaj 14 dni prej. preden želi žival oddati, ali pa pred začetkom meseca, ki mu je določen za oddajo. Ce bo potrebno, bodo pa morali biti obvezniki z rdečimi listki vabljeni tudi prej Ostankov ni dovoljeno zadržati zase za prihodnjo obvezno dobo. lahko jih pa obveznik odstop! drugemu, ki bo morda prihodnjo obvezno dobo dal živino namesto njega Manjši obvezniki pa lahko živino oddajo skupno ter jim je prav zato določen rok na poslednje mesece, da si o pravem času oskibe obvezno množino.
-- lj Nove popisne pole za dodelitev živilskih nakaznie je .iobil že velik del ljubljanskega prebivalstva Kdor do 31 t m. pol ne dobi. naj gre ponje v najbližjo ljudsio šolo ali pa k vratarju v pritličju leve hiše magistrata Izpolnjene in podpisane pole bodo ljudske šole sprejemale samo ob ielav-nikih od 8 do 12 in od 14 do 18 . vratar na magistratu jih bo pa od strank prevzemal tudi ob nedeljah in vse dni ves dan. Posebno opozarjamo, da vsaka stranka mora oddati po dve enaki, pravilno izpolnjeni popisn- poli Vse pole morajo biti oddane najkasneje io 4. februarja, ker tisti nikakor ne bo mogel dobiti živilskih nakaznic, kdor ne bi oddal popisnih pol do tega dne.
—lj Vstopnice za st opet deseto predstavo v »Ve-elem teatru« dobite od danes dalje pri naši dnevni blagajni od 10 do po1 13 in od 16 do 18 30 Predvajali bomo program, sestavljen iz izbranih točk naših dosedanjih programov Ker je za naše .lav. je že sedaj veliko zanimanja, priporočamo, da si čimpre' omislite vstopnice. — Predstavi tega izbranega programa bosta le v torek 27 in sredo 28 januarja ob 18 30 Cene normalne —V soboto 31. januarja je premiera našega nalednjega, to je še tn a; ste ga programa.
—lj Lepe oprečni je ne »obe z eno. dvema ali tremi posteljami mestno poglavarstvo še vedno potrebuje zlasti sredi mesta in zato spet prosi, da mu jih naznanite v glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata.
—lj Koncert dveh pianistk. Drevl ob po) 7. bosta izvajali v mali Filharmonični dvorani pianistki Marta Osterčeva in Silva Hrašovčeva koncert z naslednjim sporedom: Brahms-Silvestri: Varijacije na Pa-ganinijev tema; Tome: Passacaglia in Fuga na narodni motiv: Tarensrhi: Varijacije na dvajseti Chopinov Preludij Vse skladb« se bodo prvič javno izvajale, so Izredno zanimive in visoke umetniške vrednosti Zato opozarjamo na koncert. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Umrli «o v Ljubljani -Ki 16 do 22 t m. Cerer Marija, rej Kaučič. 83 let. za-sebnica. Muzlovič lože. 58 let. železniški uslužbenec. Levstik Janez, 6 mesecev, sin učitelja, Magnarln Elizabeta, 81 let. zasebni ca. Cerne Frančiška, roj. De r m as a. 88 let, vdova strojevodje. Malgaj Marija, roj. Bi-zovičar, 42 let žena trgovca, sesek Vmko 44 let. slaščičar, Fekonja Franc, 63 let. zidarski pomočnik, Brdo, Kavčič MinaeL
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
ob delavnikih ob 16.. 18.1&. r>h  nedeljah  ts  praznikih  ob 10.30 14.30   10.50 ln IK JO
KINO   UNION   •   TELEFON 22-21
Lukrecifa Borgia
'•ijnnmcn i .<. i-dovinsko  r, h -kr
veleflelo
t<» i   e«.;..    caric   Ninchi.    %lanu Hrrnard
KINO   SLOii.A   *   TELEFON 27-30
Pilm duhovitosti. Sarina ln lepote
Nič ni tako skrito
tiumantičn*.    Jube^eii    Jufcke   OesUor in bosa i*4pv«S» sin*
KINO MATICA • TELEFON «-41 Vrlika   filimka  drami   ljubezni   in ljubo
^uranja   r   teralci   svetov neta tfMNBM
Zapulčena
i..i:.:i:ia   Lucbaire   —   Marta   l>enl«   — m
§} _Cior&io Kigato m
53  let.  posestnik,  gostilničar in kl.učavn. mojster,   inž.  Gaber*i-ek    Metod.    42 let, eiekt.roin±enir. Pavlic Katarina. 81 let, po strežnica.  Stiene Kar Glina.  rej.  Pock.  7 i let. zasebnica   — V ljubljan ki bolnisn.c. so umrli:  Kotnik Ljudmila, 52 lot, koato-riotiBja, Rutar Franc. 73 let. upokojeni po-L, i . .■; iiiažnk. Pirc Lovrenc. 48 let, dela ve . PavttC Antonija, 20 let, hči posestni ka.  Oplotmca  pri   K mjicah.   Hladnik Au-t..n. 29 let, sin   posestnika,   BLamnik pri Pmsrja, Lipovec Frančiška, sestra Virg'-n._i. 42 let. usmiljena st-stra sv. Vinc. Pav Kjgelj   Laibs'.av.   20  let.   dijak. Hix'l'\\'! Ana, roj. Žužek, 76 let,   vdova poštarja, Peperko Anton. 55 let, poljski dninar, Fu . zine. obč.   psls linjfl   Veihovc  Marija, rol Bomberg. 83 let. babica. Klaneai Frančiška, 31  lvt,  služkinja,   Kukovec  J^-^c. 6o let. invalid.  Beiigoj  Mari.a, 50  let, gospo dinja. Rak.tnica. Dolenja vas pri Ribnic: Boštjančič Anton. 14 bet,   :n hišaricr. Pe. rovo pn Grosupljem. Mulec Neža. 71 iet. zasebnica, Dobnikar Ana.  1 m pol leti, sirota.  Bežigrad,  mestno zavetišče.
Z Gorenfskega
— Težka nesreča pri delu. Pri barvanja tekst-lnega blaga v tovarni »Intex« je zgrabil valjar strojnega delavca Alojzija Baj ca in ga potegnil v stroj. Zadobil je težke notranje poškodbe in prepeljat: so ga morali v boinico na Golniku.
— Novice ii Predoselj. Potujoči kino je bil v kratkem trikrat v Pred osi j u in pred-
:ave .so bile dobro obiskane; — Naše go--nod.nje so imele te dni sestanek, na katerem so slišale predavanje, kako je treba gospodinjstvo prikrojiti sedanjim razmeram. Predavateljica je žela za svoje po-uCnc :>e-ede toplo priznanje. — Ce tudi je naše prebivalstvo slabo preskrbljeno z obleko je rado oddalo toplo perilo za nemške vojake na vzhodnem bojišču. Ljudje so ixtdajaij tud: smuči in sani.
— Novice iz Kamnika. Zastopnik poli-čnega kom.sarja asesor dr. Leopold Rudolf je menovan za vladnega svetnika. Dekret mu je izročil v navzočnosti urad-nlstva politični komisar dr. Herman Dou-Jak. Vladni svetnik dr. Rudolf je bil prej v službi pri pol tičnem komisarju v Litiji od koder je bil premeščen po razpustu litrskega okraja, ki se je združil s kamniškim okrožjem. — Državni minister za notranje posle je dodelil šefu civilne uprave novega uradnega zdravn:ka in vodjo državnega zdravstvenega urada v kamniškem okrožju dr. Hansa Heinricha Brillin-ga. Dr. Brilling je doslej deloval v državnem zdravstvenem uradu v mestti Goslar v Nemčiji. — Državni vodja SS je imenoval za orožniškega okrožnega poveljnika v Kamniku orožnika poročnika Ruper-ta Dullea. k: je doslej služboval v St. Vidu ob Glini.
— Novi otroški vrtci. V vseh okro"': 1 Gorenj;>ke se pripravlja otvoritev otro-šk h vrtcev, ki pjriekod ž.c delujejo. N davno je bil otvorjen otroški vrtec v Ihanu, potem pa še v Radomljah, Domžalar .n Komendi.
— Regulacija Rače. V kratkem začno regulirati Račo od izvira do izliva v Bistrico Strugo, k: je ponekod zelo ozka in plitva, bodo razširili in poglobili obenem pa odpravili mnoge ovinke. Kmetje so te vesti zelo veseli, ker jim ie delala voda p: vsak.  poplavi veliko škodo.
— Smrtna nesreča na .1 a verniku. 16. t m. ponoći je bil tovarniški delavec Jakob Svetina zaposlen v tovarni na Ja v orni k u kjer je hotel odstraniti s tira nekaj pri-mrznjemh kep premoga. Pr: tem se je pivec ton premoga sesulo nanj. Takoi so pr -hiteli delavci, da bi ga odkopali. Toda b ""o je že prepozno. Odkopali so ga ko je bil že mrtev. Pokoin: zapušča ženo in nepreskrbljeno hčerko. — Na kolodvoru na Jesenicah se je prpetila te dni precej težka nesreča. Vlak ie zadel delavca Cirila Bod-Ijaja. ki je zadobil poškodbe na gtsnri in po rokah. Prepeljali so ga v bolnico nn Golniku.
— 156 mladih učiteljev na Gorenjcem.
Nedavno je bil v Gozdu-Martuljk uvodni učni tečaj za 156 mladih učiteljev in učiteljic. 93 jih je prišlo z Dunaja. 46 iz Salz-burga. H pa iz Koroškega. Z učitelji z Dunaj« sta prišla prof. učiteljišča Studijski svetnik Nachbauer in vzgojiteljica Pendel. z onimi iz Salzburga Studijski rvet-nik Faltner. V sredo 21. t. m. so odšl mladi učitelji in učiteljice na svoja službena mesta.
— Motnik *e modernizira. Ob sodelova-r nemške uprave in novega r' zastopstva so bila lani poleti dov- lena razna javna dela. Na trgu pod lipami je bila zgrajena občinska tehtnica ter lep i tovorna pot k posameznim oddelkom. Občina Motn'k je d'bila tudi malo elektrar-ik\ ki dobavlja tok šoli in uradom. Velike izprememoe s© bile izvršene tudi pri notranji opremi lii^dske sole in otroškem vrtcu, ki sta dob:la moderne zdravstven' naprave, in k ii za kopanje, dobita pa še novo pohištvo Spomladi dobi ^troš.;'* vi* ie proste zračne kopeli.
Nedelja na Dolenjskem
' Ljubljana. 26. januarja. Vlade, ki odhaja iz Ljubljane, sem nasko. čil že ob 7. zjutraj, to se pravi, da sem so odpravil od doma in Se dobil -edež Pozneje prihajajoči so pa stali na hodnikih in milo pogledovali na nas srečnejše. Zadnja je našla mesto med nami zajetna gospa, ki je pravila, da se bo vozila od svoje postaje še z vozom toliko ur in prenočila na cilju, ker ne ujame več večernega vlaka nazaj.
Temeljito sem se pripravil na to turo. V-ak dan sem premeril s hitrim korakom ves Rožnik, kajti to ni kar tako. stopicati po več ur po ozkih gazeh. ki vodijo d< hribih od sela do sela.
Sprejela je Urbančiceva gostilna na Čatežu toliko Ljubljančanov, da je bil tudi zakurjen salon hitro napolnjen Se celo s sanmi se je pripel \Ma družba iz Velik« Loke. Zeblo jih je. tako so trd'li. pod koci
2e na Čatežu in pozneje proti Radohov' vasi «mo sreča vali smučarje znanev. ki so bili kar zcdivljeni z lepim smučarskim te_ renom na Dolenjskpm. Pa tudi domača mladina se ;e zabavala zunaj vasi na sankah in smučin.
Vlak je sprejemal na vsaki pc^staji izletnike, zla ti smučarje s Polžvvvga Bila je lepa nedelja!
Rdeči križ poroča
OSKRBOVANCEM  SOCIALNK  SEKCIJ K RIJE«"EGA KRI2A
Vsr o^«'Ih'. ki so do 19. t. m. prcjVrmile brano v javnih kuhinjah na račun »oelalne sekciji' Kdr<Vga kri/a. se naj takoj javijo pri Pokrajinskem ptMl pornem društvu. Fl J» l1 ff V m 11, tla pi-<-;m«*jo nakaznice *a hmrto v javni kuhinji istega društva na velcHejiuu. in sicer ne giede na to. ali *e imajo živil^kr nakaznice za januar ali
ne.
Ljubljana.  21. januarja V  poizvedovalnem  oddelku  naj dvignejo
pošlo: Aljančič Lambett. Albrecht Karol. Berdon MIlan, Drinovec Janez. Glavna Bra-tovska skladnica. dr. Gantar Kajetan, Hu-mar Dušan. Jerebic Franc. Kračun Zvonko, dijak. Kilarovič S. Branko. Lapajne dr. Stanislav. Lavrenčič Ester. Mehak Mira. Majer Ernest. učitelj Medved Mira, Noje Mihaela,   PerSič  Minka,   druStvo Pravnik,
NEDELJSKI SPORT;
La lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano della
TUNGSRAM ElETTRICA ITALIANA S./L
Kakovostna žarnica proizvajano v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A.
TUNGSRAM
Puhar Jože, Puntar Rado. Rus Jože, Se-nica Janez, mizarstvo. Zaje dr. Marjan, Zachevl Minka.
V tajništvu naj se javijo: Bizjak Luigi, Božiček Franc, Bratič Ljubomir (svojci), Djordjenič Zarja, Fajdiga Elza, Gorup Drago, Kosčak Ana, Kražovec Bogdan (svojci). Lokar Vida, Markovič Martin (svojci), Pokorn Janez (svojci). Prhar Helena. Re-
mic B.. Režman-Martinovič Milena, dr. Rot Fran, Storpa Anton. Stopar Leopold ln Ivanka.  Škofljanec Anton  (svojci), Zabla-
čan Valentin.
Pozivajo se svojci vojnih ujetnikov rojenih v Italiji, da se zglase med uradnimi urami v tajništvu poizvedovalnega oddelka.
V glavni pisarni RK na «"»osnosvotski c*»-§ti St. 2 II naj ne zgrlnsi Frnest Nahvataj s Planine pri Rakeku.
Roma ima že 7 točk več k« Triestina
V divizij? A sta poskrbela za presenečenje Torino in Bolo* gna — V diviziji B je Lucchese dosegel prvo zmago
Knjižni trg v Protektoratu
Po najnovejših statističnih podatkih ie z*lo predlanskim na ceemiju Česko-morsv-9kejS» protok tora t j 7891 knjifi. Dobra polovica nonrih knjie I« znanstvenih. V nem *ćmi j« Mo 373 knjig, v ukrtrmskem naročju 20, t niščini ps 10.
LJubljana, 26. januarja Včerajšnjo nedeljo je bilo v Italijanskem nogometnem prvenstvu na sporedu že predzadnje kolo prve polovice. V splošnem je prineslo zmage favoritov, le Triestina in Fiorentlna sta podlegli na svojih igriščih Vodstvena skupina, ki ji načeluje Roma se hitro oddaljuje od ostalih klubov, tako da je četrta Genova že za 3 točke za Torinom. Triestina pa 7 točk za Romo.
Roma je včeraj nastopila doma proti Ll-vornu Dočlm je Llvomo prvi polčas §e bil enakovreden tekmec, je v drugem polčasu popolnoma popustil in Roma ga Je odpravila z znatno razliko. Venezia je na domačem igrišču Igrala proti Liguriji. Zmagala je s težavo in najtesnejšo razliko Torino je nastopil v Trstu ter z zmago nad Triestino potrdil svojo odlično formo. 2e v prvem polčasu si je priboril dva gola naskoka, ki sta mu potem zadostovala za zmago. Genova je sprejela na svojem Igrišču najšibkejšega nasprotnika in mu na-sula pol tucata golov. Z današnjo zmago se je uvrstila na četrto mesto.
V Milanu so reklamirali kot največ*ji dogodek kola tekmo med Milanom in Am-brosiano. Odločitev je padla že v prvem polčasu ln je z golom razlike zmagal Milano. Tekmo je sodil znani mednarodni sodnik Barlassina. Juventus je doma dosegel proti Napoliju le pol Izkupička, kar je prej uspeh za napolski klub. Hud poraz je doživela Fiorentina. ki je pred svojim občinstvom klonila Bologni z visokim rezultatom. Fiorentina. ki se je prva kola tiščala vrha. je sedaj že na 10. mestu. Končno sta obračunala v Bergamu še Atalan-ta in Lazio. Atalanti je uspelo nekaj nepričakovanega. Svojega nasprotnika je odpravila s 3:0 in se s tem uvrstila na 5. mesto, med tem ko je bila prej na 11!
Podrobni rezultati v diviziji A so: v Firenzi: Bologna-FIorentlna 5:2 (1:1), v Torinu: Juventu*»-N*apoli 1:1 (0:0, v  Cienovi:  Oenova-Modena 6:0 (2:0), v  Romi:   Roma-Livorno 4:0 (0:0), v Milanu: Milano-Ambrosiana 2:1 (2:1). v Bergamu: Atalanta-Lazio S:0 (2:0), v Venezii:  Venezia-Ligurla 2:1 (1:1), v Trio tu: Torino-Triestina 3:1 (2:0). Stanje po XIV. kolu je naslednje: Roma (26:9) 21 točk. Venezia (18:9) ln Torino (19:15)   19. Genova  (23:14).  16. Atalanta '22:18). Triestina (15:13). Ligurla (24:23). Ambrosiana   (2020)   in Juventus (20:21) 14.  Fiorentina  (19:23»   13. Lazio (21:18). Bologna  (24:21). Milano  (28:25). Livorno (18:29)   12. Na poli   (13:26)  10 in M od en i (11:32) 8 točk.
V diviziji B včerajšnji izidi niso mnogo spremenili stanja v vodstvu. Tem bolj so se okoristili klubi na repku, ki so štirje med njimi spravili po dve točki. Lucchese je včeraj zabeležil prvo zmago ln kaže. da se počasi popravlja. Vprašanje pa je. ali mu bo uspelo doseči svoje bližnje tekmece ter se rešiti nevarnosti izpada. Bari je gostoval v Bresciji in odnesel točko, enako Vicenza v Novari. Alessandria se je z zmago nad Piso še tesneje približala Novari in če upoštevamo, da je odigrala eno tekmo manj, je njen položaj ugoden. Padova je premagala Pescaro ln tako ohranila svoj položaj.
Tekme so se končale:
v FinmI: Fiamana-Spezia S:?, v Lacchi: Luccheae-Udinene 2:1. v Novari: Novara-Vieenca 1:1. v Sieni: Siena-Prato 4 KI. v Bre«<đji: Brescia-Bari 1:1. v Pfsl: Alesuui-am-rifta  zn,  v  Keg.  JUnii.: tteggtana-
Pro Pat rta 2:0, v Padovi: Padova-Peacara 1:0 ln v Ixxliju: Fanfulla-Savona 8:1.
Stanje v tabeli  je takole:
Bari (22:12) 22 točk. Vicenza (22:8) 21, Novara (22:8). Alessandria (23:13) 19. Padova (24:11) 18, Fanfulla (25:17) 17, Bre-
scla (18:13) ln Pescara (19:14) 16. TJdrn« (14:15) 15. Spezla (16:18) 13 itd.
Tekma med Alessandrijo ln Broscijo, ki bi morala biti po prvotnem sklepu zvezs pretekli četrtek, je bila zadnji hip preložena na 8. februarja.
V nekaj vrstah
V Celovcu je v soboto ln nedeljo gostovalo praško hokejsko moštvo NSTG Praga. Nastopilo je proti moštvu domačega KACa. Prvi dan so bili Pražani občutno poraženi in so tekmo izgubili z 8:0 (1.0, 6:0, 1:0), v revanžni tekmi pa so zmagali 2:1 (1:1, 1:0, 0.0). Celovčani so si letos pripravili obilen spored. Med drugim bodo jutri igrali tudi z moštvom nemškega hokejskega prvaka SC Riessersee.
Kakor je bilo po zadnjih uspehih pričakovati, so si Celjani osvojili tableteni-ško prvenstvo Štajerske. Zadnje tekmovanje z zastopniki LSV Zeltweg se je končalo 4:1 in 5:0 v njihovo korist. S tem so Celjani prevzeli prvenstveni naslov od Gradčanov, ki so bili prvaki zdržema 10 let. V moštvu Celjanov so najboljši igral-
V nogometnem tekmovanju za južnoameriško prvenstvo je Uruguav premagal čile 6:1, Argentina pa je komaj zmogla žilave Paraguajce. Do odmora je sicer kazalo, da ne bo težav in so Argentinci prišli v vodstvo 3:0, nato so se pa tudi Paragvajci opogumili ln začela se je izredno razburljiva borba za zmago. Zmagali bo * največjim naporom Argentinci 4:3.
Prihodnjo nedeljo bo na Dunaju mednarodna nogometna tekma med moštvoma Švice ln Nemčije. Tekmo bo sodil italijanski sodnik Giuseppe Scarpl.
S smrtjo grofa De Baillet Latoora, H je bil kakor znano predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, je bilo 1 njeno tudi predsedniško mesto belgijskega olimpijskega odbora. Sedaj je bil za predsednika belgijskega olimpijskega odbora Imenovan princ Albert de Ligne. Novi predsednik je sorodnik umrlega De Baillet Latoura. Star je 69 let.
V zasedeni Franciji zopet narašča zanimanje za nogomet. Število nogometnih društev je od maja do konca leta 1941 poraslo od 1399 na 3928. število igralcev se je povečalo od 58 367 na 135.157. Pred sedanjo vojno je bilo v športnih društvih cele Francija včlanjenih 180 000 nogometašev.
Hrvatska nogometna zveza je ponudila vodstvu španske nogometne zveze odi granje mednarodne tekme, in sicer v marcu. Španska nogometna reprezentanca bo sedaj nastopila v Berlinu ln Hrvati so predlagali, da bi Spanci prišli nedeljo nato v Zagreb. Ali bo španska nogometna zveza pristala na ta predlog, še nI znano.
Švicarji bodo letos slovesno praznovaM tridesetletnico svojega državnega orrmpij-skega odbora. Poseben odbor izdeluje načrt za večjo proslavo.
»ALPA« ČAJ ▼ vsako kuhinjo
OTROČKI RDEČIH
LIC so ponos naših mater. Dajte piti ble-dičnim otrokom Ambroževo medico, ki jo dobite le v Medarni, Ljubljana, 2idovem
e. i2T
ŠKORNJE molke ln damske gojzerice ln športne čevlje Izdeluje ter sprejema vsakovrstno popravilo Mrak, Sv. Petra cesta 30.
PREMOG DRVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA,
Bohoričeva ulica 6
Telefon 20-59
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 26. januarja 1942-XX.
Ste*, 20
Mestna občina upravlja 67 ustanov
Najvažnejše so KoUmanova za trgovske pomočnike, Košmerljeva, Krekova Pipanova za dijake ter černetova, Metelkova in Stubenbergove za uboge
in
Ljubljana. 26. januarja
Sklepnemu računu za leto 1910-41 je priložen podroben obračun stanja številnih ustanov pck«»jnih Ljubljančanov, ki ao oh svoji smrti zapustili večje zneske v najrazličnejše dobrodelne in nabožne svrhe. Mnoge ustanove so zelo stare, nekatere celo iz osemnajstega stoletja. Njih denar Je bil naložen v razne avstrijske vrednostne papirje, ki so z razpadom države izgubili vso vrednost. Končno so tudi valutna spremembe povzročite, da večina teh ustanov danes ne predstavlja v- znatnejše« premoženja. V celoti upravlja po podatkih omenjenega vira mestna občina s 67 ustanovami in je med njimi okoli 40 ustamr. z neznatnim premoženjem in z letnimi dohodki ped H lir Ustanove katerih vred-ao^t premoženja konec marca lani nav,i-Jnjno v oklepajih, so naslednje:
Med najs" < Primoža
A ur rja za meibUH iz 1.1796 6 > 73 d!m. Grof Auer^rM-ri; zi'-ist;i po-ebno ustanovo za večno iuč v frančiškanski župniji i-72 05 din). Ivana in Peter Bednar sta L 1S94 zapustila ve<*jo vsoto za vzdrževanje rodbinske rak ve in v dobrodelne namene i 5447 69 6*in> fz leta 17M5 je ustanova Janera IVrnardinija za dekliško šol j (2645 71 din).
Za siromake v trnovski župniji je zapustil Anton (trn" 1. 1879 ustanevo. katere del je poslopje v Gradaški ulici št. 16 (92.651 09 din |. Anton Debelak je leta 1870 zapustil ustanev'o za dijake < 472S.55 din). Neznatna je danes vrednost ustanove Mihaela Drmana, namenjena za podpore siromakom in za sv. maše < blagajniški prebitek 322.10 din). V prosvetne namene je 1.1911 zapustil posebno ustanovo dr. Kajetan Hirtl «471592 dm). Poseben ubož-ni zaklad sta ustanovila Dftrichstein in Kanil'>vić '5779 64 din). Drueo ustanovo za dek ško balo je zapustil 1.1826 Anton Jakob PtoaesJ (6.74 din).
Ustanova Ignacija Fodererja za siromake iz L 1885 je vredna še 2442.65 din. Razen te pa je F lerer zapustil tudi ustanovo za uboge lz boljših rodbin (721.40 din). Za deklice rojene v Krakovskem predmestju je zapustil 1.1845 Valentin Hočevar ustanovo, ki je pa že popolnoma izčrpana (10 41 din). Podobno ustanovo za deklice iz št. Jakobske župnije je zapustila 1.1841 Ivana Hubnfeldova (4325 35 din). Iz 1. 1914 je posebna invalidska ustanova za kranjske invalide (2298.71 din). Josipin i Jalen jo 1. 1856 zapustila ustanovo za si roma k v, rojene v frančiškanski, šent-petrski in šentjakobski župniji (1646 20 din) I*. 1S9S ; Kli/a.beta Karllchova zapustila ustanovo za ubogo žensko. Ustanova pa je že skoro izčrpana (740.86 din), uboge iz Spodnje Šiške je ustanova Ane Knezove lz L 1S98 s premoženjem 921.73 din.
Nedvomno najpomembnejša med ustanovami, ki jih upravlja mestna občina Je znana z. a pokojnega Roberta Koilmana
za ubožne trgovske pomočnice iz Ljubljane in ubožne slepce. Njeno premoženje je bilo lani vrlino 2 043 618.50 din, od katerih je 1.752 967 din Investiranih v posestvu ob Večni poti Dve ustanovi je 1.1873 oziroma 1898 zapusti1, a Josipi na Kovačeva. Prva je za ljubljanske ubožne hiralce (48.68 din), druga pa za uboge v frančiškanski župniji < 736.06 din). Za kopeli siromakov je zapustila 1. 1S73 posebno ustanovo Marija K:i*lerjevSj (43.89 din). L. 1895 je zapustila Marija K o** mačeva dve ustanovi, in sicer za posle (658.13 din) in za sirote uradnikov  (33 01 din).
Med večj tudi ustanova dr. Franca
Košmerlja za di ustanovljena 1. 1925. Iz
nje razdelijo vsako leto za 6O00 dinarjev dijaških podpor. Cisto premoženje ustanove je lani znašalo še 142685 din. Izčrpana je že ustanova za siromašne vdove in vdovce z otrok:, ki jo je 1 l^lM zapustil Janez Kovač (33.17 din). Za dekliško balo oziroma za ubogega kmeta v šentpetrski župniji je zapusti! 1. 1768 ustanovo Janez Nikolaj Kraskovic | 2331.59 din). Isti je zapustil tudi ustanovo za maše (201.39 din). Kraskovic pa je v družbi z Ras bom zapustil tudi ustanovo, ki je namenjena županu, blagajniku, kontrolorju in registratorju »253.99 din).
Dijakem je namenjena tudi ustanova dr. Janeza Lvangi-lista Kreka, iz katere izplačujejo vsako leto po ustanovnem pismu enemu dijaku po 1000 dinarjev. Cisto premoženje te ustanove, osnova leta 1926 je znašalo lani 25 26*V77 din. Ustanova grofa Lilienfelda Led« rerja za frančiškansko župnijo je imela lani čistega premoženja 329.7S din. Posebno ustanovo za obrtnike je zapustil 1. 1925 JoNip Lenče (4918 59 din). Maverhold Josip je zapustil L 1895 ustano-
vo za uboge iz šentjakobske župnije. Ustanova pa je že koro izčrpana (740.86 din) Premoženje   ustanove   Julije   Materne za
vdove tiskarjev je znašalo 9515.70 din. Usta rova Franja Matevža iz 1. 1S85 za revno učence na Barju str je le še 66.22 din. Ustanova   za  sirote   Franca   >1» !«>!Ua    z   i   1 *>'>.• je bila vredna 36.525 Oo din. Franc Metelko je 1. 1873 zapustil tudi ustanovo za ka-Istoetl na obrtno pripravljalni šoli (623 4.7 dm).   Ustanova   JoSipin«-   N »Vderbachcrjeve iz 1 1835 je bila lani vredna še 1670 02 din. '  nova   Mih.w';i  Pakira   7a   obrtnike iz 1K*1  je imela  premoženja  le 63.10 din Marija Pavskova je l  1865 zapustila usta-o za otroke ubogih  i 174 44 din).
štirim dijakom po din 1750 letno izplačuje mestna občina iz ustanove JoMpa Vn-sickega PijKina. ki jo je zapustil leta 1927 Cisto premoženje te urtanove je lani znašalo 219 085 79 din Izčrpana je že ustanova za onemogle po*lc \z leta 1 ^51 <3^71 din) AntiHi Raab je let;. 1786 zapustil dve ustanovi, in sicer ustanove za dijake odnosno vdove in dekliško balo «39 92 din > ter ustanovo v izobraževalne namene (3277 91 din« Rnah Al. in A., Ilč.-r Toma?. PerJe^ K i-lel. Thalničar pl. %%'ohlgemut. lan. i'č in Bernardini so zapustili več ustanov v korist verskega zaklada Vrrdrcst teh ustanov je lani znašala ^T^H §9 din. Posebna ustanova, ki jo je 1 1908 zapustil Josip Rozman je ramen jena rekonv .^oFrontom • 967.63 din). Dijakov se ic ■pomnil Jernej Sallocher z ustanovo iz 1.1865 i9c27 din) Leta 1841 je zapustil Jov.Jp Kolik** Sinn ustanovo za revne deklice Tudi ta je že popolnoma izčrpana (10.36 din*. Ustanova Francih.c Sirnik<-ve ra obrtnike iz 1 1924 je imela lani čistega premoženja 1501.29 din.
Pomembnejša je ustanova grofice Stubenbergove za uboge iz 1. 1S6S. K ustanovi spada hiša v Gradišču št. 11. Vrednost ustanove je lani znašala 1.477.457.13 din. Ustanova Jakoba Josipa Siihnla iz I. 1S62 je imela lani le še 6.52 din čistega premoženja. Dve ustanovi je zapustil 1. 1786 Josip Jakob Schilling. Prva je namenjena za dekliške bale (3312.81 din), druga pa za vdove s tretjino za župnijo v Kranju (5.423.63 din). L. 1939 umrli zdravnik dr. Edo ftlaj-mer je zapustil posebno ustanovo za mlade zdravnike kirurge (3300.35 din). Iz 1. 178o je ustanova Julija Tholmejnerja za dekliško balo (2S76.S3 din) Posebno ustanovo za razsvetljavo v šentjakobski cerkvi je zapustil Ivan Tomšič (146.55 din). Ustanova treh dobrotnikov za bolnike v stolni ir. šent; \kohski župniji je bila lani vredna še 264 62 din. L. 1904 je Karolina trbasova ■stila ustanovo za hčerke državnih urad-ln častnikov  «4163 20 din).
Več;o vrednost ima ustanova za vojne inva'idc. katere čisto premoženje je bilo lani vredno 30.834.07 din. Izčrpana je ž" ral - v. Heleno Valentinove za bolnike v frančiškanski župniji «40 53 din). Ista je zapustila 1.1838 tudi posebno ustanovo zn §b ' e v frančiškanski župniji (142.76 din i Ust va Katarine VVarnusove je imela čistega premoženja 5175 91 din. Ustanovo za dekliško balo je I. 1828 zapustil tudi Jan VVeber 3223 83 din). Hans Jost VVeber pa je Istega lota osnoval ustanovo v izobraževalne namene (375 95 din). S posebno ustanovo se Je Bpoamfl vojnih invalidov 1. 1917 Karel VVeber < 501.04 din). Končno je še ustanova Dragotina Žagarja iz 1. 1904, namenjena njegovim sorodnikom in uboetm iz Krak |g  Trnovega, izvzomši Ope-
karsko eesto ta Gmajno. Premoženje te ustanove Je lani majalo n.693.91 din.
Dvajsetletnica Janeza Cesarja
V tihem jubileju zeledno delavnega tn izredno popularnega igralca
Ljubljana, 26. januarja
Na lepaku Gledališkega lista sezone 1921-22 dne 18. decem. 1921 je tipkano, da je tega večera prvič nastopil s Cankarjevim »Pohujšanjem v dolin: šentflorijan-ski« v ulogi debelega človeka Janez Cesar.
Tako je na večer 18. decembra 1941 s kreacijo Blaža Mozolja v »Rokovnjačih* tiho in neopazno slavil 20 letnico svojega bogatega in izredno aspešnega udej-stvovanja na našem odru. H gle :; lišču n: prišel kot začetnik, saj je po srednji šoli deloval nekaj sezon že pri najboljšem dile-tentskem odru. ki mu je bil praktičen konzervatorij. S svojo izomiko. še bolj pa s prirojenim igralskim talentom je izredno naglo napredoval in rasel v govorici in označevanju predstavljanih oseb.
Komaj šest let je deloval v naši Dram:, ko je podal o njem v zborniku ^Ljubljansko Narodno gledališče« 1. 1928 Ciril De-bevec sledečo sliko:
»Janez Cesar, pred šestimi leti še član diletantskega odra. spada danes med najmočnejše osebnosti našega gledališča. Velik, zredno elementaren talent.... Javnost si je bila kmalu na jasnem da nam raste v Cesarju dos'ojen naslednik Verovška. Ne samo uloge, ki jih Cesar za svojim prednikom stalno prevzema, marveč tudi celotna pojava in barva razpoloženja, ki ga s svojim igranjem uslvatja, oč.tno spominjata na izvestno sorodnost.
Tudi pri Cesarju sta podlaga in vir njegove umetnost? neizmerna življenjska radost in pa k:peče. žareče zdravje. Ce stoj-ta masivni, širokoplečati in trebušasti igra-
lec z uikm->k:m tilnikom n ■ težo svojih devetdesetih kilogramov na odru ter se široko razkoračen. z rokami na hrbtu, z jasnim, vedrim čeiom. s pršečimi očmi n belimi zobmi zasmeje vsemu pokvečene-mu svetu v obraz — p«tem se pač tudi najbolj žalosten in najomahljivejši človek ne bi mogel upćvatl nepremagljivi sili tega cvetočega, sočnega, neskaljenega in nepoboljšljivega optimizma. Ta gorka, mesnata in bujna životnost izžareva toliko svežost in zadovolinost. da posveti — vsaj za hipec — v najtemnejše kotičke tudi najbolj zakrknjene duše. Tem večji in groznejši je učinek, če se taka navidez nedolžna silovitost nenadno razjar} m divje zaškrta z zebmi...
M!si m,  da noben slovenski  igralec ni
pokazal toliko tipičnih lastnosti, kakor ravno Janez Cesar. To mora občinstvo, ali še bolje ljud-tvo. podzavedno tudi občutiti, kajti le tako si moremo razlagati, da uživa Cesar že danes v vseh slojih našega občinstva nenavadno popularnost in priljubljenost
V rdečelasem. prihuljenem Lebedevu (Idijot), razmišljajočem. zapitem grešniku hlapcu Mirt.: ; iMoč teme), v vseskozi zanimivem, pristno dolenjskem Krjavlju, v • m kmetu, zalamej-kem sodniku Crespu in v blebetavem kapucinu Melhi-nrui (JU lmilil Celjski) s« bomo zapomnili nekaj Cesarjev h prvovrstnih kreacij. Toda njegova umetniška pot se je šele začela ... V Cesarju tičijo zakladi ...«
Ta Dcbevfeva zunanja in notranja slika Janeza Cesarja je izvrstna in velja še danes; samo še izpopolnjena je, v detajlih poglobljena. Njegova izredno mnogo-stranska uporabnost se je v teku nadalj-nih štirnajstih let izkazala v premnogih zelo različnih ulogah ter je ž njimi Cesarjeva priljubljenost le Še pridobila. Ve. k del našega dramskega repertoarja je nosil Cesar, ves čas vzgleerno marljiv in vesten v memoriranju ogromnih skla-dalnic besedil ter ves čas bistro in vztrajno ustvarjajoč* značaje, tipe in osebnosti največjih razlik in enačic. Ako vemo, da je Cesar nastopil na našem odru okol: 3000 krat, da so bile sezone, ko je igral nad 200 krat in v najugodnejših časih vsaj po 100 krat, moremo pravilno oceniti njegovo velikansko tvorno delavnost, jekleno vzdržnost njegovih živcev in čudovito sprejemljivost njegovega spomina. Iz nekdanjega začetnika, ki je bil lvajpak »še malo oglat, ohlapen in nekultiviran*. se je v neu trudi j i vem delu z lastno voljo in
nadarjenostjo dv-gnil do današnje zrelosti izklesanega umetnika.
Bodisi v komikj ali tragiki, v ljudski, salonski ali klasični igri, povsod in vselej je Cesar pohao ustrezijiv. močan, prikupen, ves živ in uč nkovit.
Kot kmečk; Podgorec izpod Gorjancev Pa je predvsem Janez, pr sten naš kmet. ljudska grča, tzlasti sijajen kot tipičen Dolenjec ne le'po dražsatni govorici, marveč rudi Po kretnjah in mimik:. Neštetokrat nas je pripravil do srečnega smejanja, nam podaril premnogo veselih ur. često pa nas je tudi globoko gagnil in pretresal z bolestjo in grozo.
Nemogoče je. da bi naštevali vsaj njegove glavne uloge, ker jih ie preveč. Le v spi osnem naj ugotovimo, da ie ustvarjal v splošnem naj ugotovimo, da je ustvarjal osebnosti Shakespearove. Ca'deronovc. Molierove. Shawove. Gogoljeve ;n Tolstojeve, Nušičeve. Capkove Strir ibergove Cankarjeve. Finžsarievo :n še dolge vrste odličnih ruj'h. slovanskih, romanskih in germanskih fer :zv;T*n:h domač'h dram od Govekaria. 2ur«arčrča r*n do P-h^ria in Vombergaria. Bodici v le bolj zunanje za-
jetih krepkih značajih mož in mladeničev, bodisi v zapleteno dušeslovnih prikazih problematičnih sodobnih osebnosti, zmerom je Janez Cesar potrjeval, da je rojen igralec, čigar duša skriva zaklade, ki še niso do kraja izčrpani, ker jih dopolnjuje z neprestanim študijem življenja in človeštva.
Janez Cesar pa je tudi kot navaden zemljan in pristno slovenski človek izjemno simpatičen mcž. ker je brez vsakršne komedijantske nadutosti ali nare-jenosti. zmerom avlokritčen in zato skromen, iskren in v družbi uprav fantovsko vesel.
Se dolgo leta zdrav naš ljubljenec!
Proteus.
DOBER NASVET
_ Ali se ti ne zdi. da bi bilo bolje, da
bi se junak v petem dejanju ustrelil, na-mestu da se zastrupi? — vp™-5^ pisatelja njegov prijatelj.
— Zakaj pa" — se začudi prijatelj.
— Da bi se občinstvo vsaj pred koncem predstave prebudilo.
3?
ci* 26. januarja 1. februarja i<?42 — Trairzitr planetov s ssrtccm in ascendentotn ob rojstvu
Ljunljana. 26 januarj i Knjrni med 22. janaarjem in li). februarjem v \odnarju: Od r. izgaibite Merkurja. Razmere ostanejo v splošnem še dobre, le umsko delo bo okome;še. Poslabšajo se tudi izgledi za kapflj iln uspehe.
Rojeni n.cd C0. feirua; i<:n in 20. marcem v Ribah: Ker se Merkur bliža luninemu vozlu, se obetajo lepši dnevi kot v zadnjih tednih. Srečno lahko izvedete likvidacije.
Rojeni med 21. marcem  in 20. aprilom
V Ovnu: Približno tako. kot v napovedi za rojene v Vodnarju. Kar ste pričeli, nadaljujte z vnemo m še z večjo voljo in zbranostjo.
Rojeni med 21. aprilom n 21. majem v Biku: Merkur, ki je doslej povzročal zmešnjave v miselnem življenju, je prenehal učinkovati, njegovega blagodejnega vpliva še ne boste ta teden močno občutili, toda njegov učinek se bo nnto hipoma pojavil. Prejšnji kritični učinki še vedno delujejo. V februarju vam bo Merkur vse dni  zopet sovražen.
Rojeni ssed 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih: Vse naklonjene sile prejšnjih dni še delujejo tn vam kujejo srečo, katero v teh dneh nujno potrebujete. Ne izgubljajte Saša!
Rojeni SSSi 22. killljl m in 21. julijem v Raku: Oba lunina vozla v Devici in Ri-
RuimmsRi mcn©£3ofi
Rumunskj monopolski urad je priobčil te dni poročilo o svojem delovanju. Iz njega je razvidno kako deluje ta ustanova za pospeševanje industrije. Izmed sedmih monopolov, ki jih upravlja ta urad, sta tobak in sol najvažnejša. Tobak pridelujejo na pobočjih Karpatov, v Maldaviji, med rekami Seret in Prut, v Dobrudž: in Besara-biji. Vsako jesen določi urad. koliko tobaka se bo pokadilo in kakšne bodo cene poedinih vrst Kmetje dobe za pridelovanje tobaka vse potrebno orodje, posojilo, delovne moči in prem je. V primeru toče. povodnji ali požara jim izp'ača država odškodnino. Tcbak predelujejo v petih tovarnah. Od julija do septembra lanskega leta so ga predelali 3,326.794 kg.
Sol pridobivajo Rumunj v treh solamah. Iz njih je pr-šlo od julija do septembra lanskega leta 57,598.034 kg soli. Rumunski monopolski dohodki so znašali od julija do septembra lanskega leta 2.958.808.279 lejev.
Črni tigri
Birma je poleg Asama edina dežela, kjer žive črni tigri. Te divje živali so še bolj redke od belih slonov. Doslej so znani samo štirje primeri, ko so ujeli odnosno videli črnega tigra in sicer lz let 1846, 1914, 1928 ln 1936. Dva sta bila mrtva in že tako razkrojena, da ju niso mogli preparirati. Tretjega so ranili, pa se je zavlekel v džunglo, da ga niso mogli najti. Zadnjega, največjega so pa ujeli. To je bila seveda izredna sreča lovcev, saj je vreden Črn tiger že celo premoženje, črni tigri morajo biti posebno spretni in zviti, če hočejo uiti sovražnikom, ker jih izdaja že barva sama. Lisasti tigri imajo pa pravo zaščitno barvo in zato se prav lahko skii-jejo v džungli.
bah vam pomagata do izhoda iz kakršnegakoli neprijetnega položaja. Mars vam daje dovolj energije za razne podvige.
Rojeni med 22. junijem in 2:>. avgustom v Levu: Jupiter vam ohranja protekcijo, do-čim vas Mars. Uran in Pluto silijo k napačni uporabi poguma. Čuvajte zdravje.
Rojeni med 24. avgustom ln 23. septembrom v Devici: Neptun in lunin vozel, ki sta v harmoničnem aspektu, vam omogočata nove. idealne zveze.
Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: K uspehom prejšnjih dni se bodo pridružili novi uspehi. Pozicija planetov v Vodnarju vam daje družabno spretnost, s katero iahko kaj dosežete.
Rojeni med 21. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Položaj planetov kaže na neustaljene razmere. Rojenim do io. oktobra bo Merkur še nekaj časa prizanašal. Sonce in Venera pa sta v kritičnem položaju.
Rojeni med 24. novembrom in 22. decem-horm v Strelcu: Smete računati na dober teden, zaradi ugodnega učinkovanja Sonca in Venere, čeprav Jupitrova opozicija zadržuje srečo v denarnih In uradnih zadevah.
Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Oba lunina vozla ter Mars podpirajo vnš.< stremljenje in vam jači jo voljo. Uspehi bodo skromni, toda lepi. B. K.
Nov uspeh na zssaaastvesiem polju
Na predavalnem večeru živinozdravni-ške šole v Hannovru je poročal prof. dr. Strtigg o uspehih svojega prizadevanja na polju proučevanja celic. Najprej je odkril dvojno fluorescenco barvila akrjdinoran-ge, potem je pa s pomočjo svojega odkritja razločeval žive celice od mrtvih. Novi postopek je b;A po napornem znanstvenem delu prenesen tudi na bakterije in s tem se odpirajo medicini neslutene možnosti. Doslej so bili potrebni več mesecev trajajoč: poskusi s kulturami, če je hotel učenjak ugotoviti življenje in smrt celic. Zdaj bo pa rabil za to pičli dve minuti. Novo odkritje bo imelo posebno važne posledice za preizkušanje razkuževal-nih in cepilnih snovi, kakor tudi za vso bakteriologijo.
Vrhovna kulturna zbornica na Madžarskem
Madžarsko prosvetno ministrstvo je izdalo uredbo o ustanovitvi skupne zbornice za gledališče in kino. Deželni senat za literaturo in umetnost bo do ustanovitve te kul_ turne zbornice pristojen za posle obeh organizacij. Za vodjo vsega madžarskega, kulturnega življenja je bi imenovan Andreas Nagy, kar je tudi v zvezi z ustanovitvijo nove zbornice. On bo pozneje vodil vrhovno zbornico, v kateri bodo podrejene zbornice za tisk. kino, gledališče, literaturo in upodabljajoče umetnosti.
SVOJEGLAV AVTO Dva prijatelja se pogovarjata v kavami. — ttaj je pa pomenil krik in vik na ulici? vpraM prvi no/vena C-^ta.
— Ah, nič posobnc*a, noki avto ie h cA oi zaviti v stransko ulico.
— No in zaradi tc-_*a je bilo toliko vriSča?
— Sevtda. kajti tam ni nobene stransko ulice.
Ezio d'Errico
J^©5 iz lepenke
19
»Prijatelja imam ... nekega mizarja tu blizu ... Groupille se piše . .. Ta je bil srečnejši od mene ... iz zavoda za bebce je dobil fanta, ki je postal sčasoma dober delavec . .  in zdaj ima za dva krožnika
juhe na dan izvrstnega pomočnika___Jaz se pa s
temle že deset let ubijam, da bi ga kaj naučil, pa vam je trd kakor dren .. Da bi si pa najel delavca, ko imajo dandanes toliko zahtev... ne, zmerom pravim ... te njihove organizacije nam bodo pokvarile vso mladino.«
>Kaj imata že od nekdaj ta način pouka?« je z ledenim glasom vprašal komisar.
»Kako mislite? A, ker ste prišli baš v trenutku, ko sem mu jo dal za uho ? P ha . .. saj nič ne čuti. meni verjemite, te živali sploh niso ljudje ... Lahko jih tepete od jutra do večera, pa niti opazili ne bodo.c
Komisar ni odgovoril in tapetnik je nekaj minut molče nadaljeval svoje delo. Nazadnje je dregnil fanta pod rebro in velel: >Nu... spravi se zdaj s poti ča« ie da zapremo?«
Bebec, ki sunka ni pričakoval, se je grdo spotak-rdl oh - -    »  dimnice in malo je manjkalo, da ni
telebnil po tleh, ko je v strahu pred udarcem nagonsko dvignil koščene roke.
Komisar pa je v tem opazil, kako je pogledal mojstra s tako divjim izrazom sovraštva v zelenih očeh. da zlepa ni pomnil enakega v človeškem pogledu.
Tapetnik je bil ta čas pobral noža, na hitro spra vil delavnico v red in oblekel suknjič.
S čudnimi gibi ukročene živali je storil fant takisto.
Komisar je vstal. »Koliko let ima ta fant?« »Uganite . . .«
»Ne vem, kaj bi rekel . . . osemnajst?«
»Vidite? Saj sem vedel, da se boste zmotili . . . pet in dvajset jih ima . . točno pet in dvajset . . . V papirjih iz zavoda je vse navedeno.«
»In kje stanuje?«
»V zavodu, ali nisem rekel?«
»V kakšnem zavodu?«
»Pri Dobrih očetih... v Rue Guersant.. pri Champerretskih vratih . . . Tam imajo kakih petdeset takšnihle. samih otrok brez staršev . . . podnevi hodijo na delo. zvečer se vrnejo v zavod . . To je spet nova nevšečnost . . . Kadar imam kakšno izredno delo. ga moram opraviti sam, kajti Dobri očetje hočejo, da so ob devetih njihove živalce v hlevu.«
Med tem kramljanjem sta stopila na dvorišče in tapetnik je zapahnil vrata delavnice ter jih zaklenil
z žabico. Bebec je bil ta čas z nerodnim pozdravom zavil proti vhodu in izginil v temni veži.
*0 krizah niti ne govorim,« je tapetnik nadaljeval pravkaršnji razgovor.
»O kakšnih krizah?«
»Kaj vem. kakšnih ... za vsak prazen nič mu postane slabo, zavali se po tleh, pena mu stopi na ustnice in po pol ure traja, preden se opomore . . . nesreča, vam pravim . . . nič drugega ko nesreča!«
Komisar Richard ni odgovoril. Stal je na mestu, kjer je bil Ernest Doucet padel, držeč se za razparani trebuh, in nepremično zrl v tapetnika. ki menda ni vedel, ali naj se pokrije ali naj še naprej obrača klobuk v rokah.
Nazadnje je obrtnik zamrmral: »Morda vam lahko s čim koristim, gospod komisar?«
Ta mah je policist opazil, da ima Emil Frossard čudno kalne oči in da mu sapa smrdi po alkoholu. Ne, hvala ... do svidenja . . .«
^Do svidenja, gospod komisar . . .<
Richard je ostal sam.
Iz knjigovezove delavnice se je oglašala ljudska uspavanka, ki jo je spremljalo odmerjeno potrka-vanie stola, takisto, kakor če ženska ujčka otroka.
Tam zgoraj, kjer so ograje hodnikov že izginjale v temi, je igral gramofon, in plošča je morala biti počena, kaiti natanko po vsakem četrtem taktu je presekal pesem hreščeč odskok.
Komisar Richard je negibno stal v vlažnem mraku in se ni mogel odločiti, da bi krenil na ulico.
Lahko bi še enkrat zaslišal knjigoveza, vratarico, gospo Louchetovo . .. lahko bi stopil gor, v stanovanje Ernesta Douceta, saj ima ključ, tem bolj, ker je ostala preiskava nadzornika Harpa povsem brez uspeha . . . Toda čudna sila ga je gnala, da je negibno stal na mestu in vdihaval zatohli zrak starega dvorišča, kakor v pričakovanju razodetja, ki mora nastopiti vsak hip . ..
Oddaljeni žvižg sirene je pretrgal nočno tišino. Za njim so se žalostno oglasili drugi, bližji žvižgu Poplah!« je oznanil glas vratarice, ki je bila pla-^j.'a iz svoje lože. Potegnila je na uho, stopila na sredo dvorišča in zakričala: »Utrnite luči!«
Komisar se je srdito stisnil k zidu, da ga ne bi videli. Vsega drugega bi se bil rajši nadejal kakor *egn, da bo priča letalskega poplaha.
Okna po hiši so mahoma ugasnila in v temi se jo začelo hlastno beganje sem ter tja.
Stopnice so grmele pod koraki množice, ki je na vrat na nos bežala nizdol, med tem ko je vratatiea stala pred vhodom zaklonišča in se pregovarjala s prvimi došlecL
»Pozor na stopnice, gospa Louchetova... da se vam ne zgoeli tako kakor ondan ... «
»Oh ne ... to pot bom držala naočnike, krinko pa izpustim, in če pride plin, si vtaknem naočnike v usta,« se je odrezala nagovorjenka.
»Kaj pa vi, gospod Fournier, ste mar padli s postelje?«
Otročji okliki, hripavi glasovi, tu pa tam rdeča pika cigarete v temi...
ćm Usta; Oton Chnsto* — j?at v LJubljani m