185. itev. |*ha|3 raaess esaclelž in prassitk©« vsak den pfc* 10. urS «šsp»:«Jne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2"— Pri večjem naročilu popust. Poštnina plačana v gotovini. H Unfellani, w četrtek 18. avgy$ta 1§I1, **»C«S5^w- roarSserv .■ Posamezna Stev. K % Cv, Let® it.poslov. socUatae• feCiRofer&flžna strank«. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za ccio c-io h 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list eo poštnine proste. Opravmštvo e v L ubljarsi, Frančiškanska ulica , ■« 't si:1 fiote.ncT p Naraščajoča draginja. Včeraj je imel na ljubljanskem magistratu odsek za določanje cen seio na kateri so se določevale cene tako kakor ie pač navada, da se cene znižujejo navzgor. Že zadnjič smo pozvali ta odsek, da skliče sejo. toda odsek je ustanova, ki nikogar ne boli. ker danes menda ni nobene avtoritete več. ki bi res na podlagi dejanskih razmer presojala dragini-sko vprašanje in avtoritativno tudi uveljavila svoje prepričanje. Povsod prihaja v ospredie interes velepro-ctucenta, veletrgovca. interes konsu-menta pa je postranskega pomena in ljubljanski mesarji sc mn celo po-smehuiejo. Vsem ie znano, da .ie cena živini silno padla, lahko rečemo, da za dve tretjini. V Mariboru znižaio znatno cene mesu pri nas pa ne. Naravnost Po oderuških cenah prodajajo danes mesarji meso. V nekem primeru ie hotela prodati siromašna kočarica svoje govedo mesarju. Ko ga ie vprašala po koliko ga plača, je rekel mesar po •5 K živo vago. Žena pa ie bila pametna. je živinče samji pobila in pre- jela za meso. kljub temu. da ga je ceneje prodaiala. dvakrat toliko, kakor jj ie ponujal mesar.'Tu bi mor.ala biti vendar kaka oblast, ki bi tako oderaštvo. ki koristi le prekupcem. odpravila. Samostojni kmetje so sklenili, da bodo prodaji mleko po 8 K liter. Ako bi oblast temu ne ugodila bodo kmetje štrafkall. Mesta so tukaj v ! neprijetnem položaju, ker. če cene dikfirjaio, se prične verižništvo z do-tičuim blagom iti cene poskočilo še bolj. Tudi tu je zvišavanie cen vendar krivično, ker imajo korist od takega zvišanja le veliki producenti, dočim mali posestniki, bajtarji, mestni konsumenti silno trpe pod takim navijanjem cen. Na sušo se izgovarjajo. V nekaterih stvareh .suša že povzroča pomanjkanje in dražjo produkcijo, toda v tem trenutku to ne velja povsem zlasti tukaj še manj pa pri mesu in drugem blagu. Oblast! Tukaj si. da čuvaš interese državljanov, verižništvo in ode-ruštvo pa nikakor ni v njih interesu! Nar. socialcl so priredili v nedeljo dne 14. avg. t. 1. pri g. Logerju v Hrastniku javen shod. Na shodu so doživeli velik fiasko, ki je nadil zabavo ondotnemu delavstvu nekaj ur. Na dnevnem redu ali bolje rečeno na programu, so imeli samo točko politični položaj. Iz tega političnega položaja je pa nastala slika ^nekakšne menažerije z ljudskimi čarovniki, kjer nastopa tudi »Vervvandiungs-kfinstler.« Kot aranžer je nastopil g. Bevc ter podal besedo g. nar. poslancu Brandnerju. ki je naletel na hud odpor med zbranim ljudstvom, ker je hotel poslaniško imuniteto izrabiti v svrho čarovniške igre. Takoj sc je opazilo, da ie na shodu več socijalnih demokratov in bivših komunistov kakor pa NSS. Kakor plaz iz tirolskih alp so zakričali navzoči! Predsednik shoda se mora iz mase Izvoliti! Seveda gospodje NSeSarji niso hoteli nič slišati o tem ter so se sklicevali, da imajo strankin shod in na strankinem shodu ni treba predsednika voliti. Nato je bil zopet viharni odpor s klici: ».javen shod le! tako stoji na letakih, ki ste jih razpečavali v Hrastniku. Poslanec eraudjigr se je nahajal v hudi zadregi. poskušal ie govoriti, a bilo je za- LISTEK Papini — Magrini: Pravi kristjan. (Dalje.) »Res ...R'a i° Prekinil z dvomljivim izrazom kanonik, ki je takore-koč s celim obrazom poslušal urne-Ka govornika. ^Prosim vas,« odvrne oni, »ne Prekinite me: imam itak že precej °mejene ideje. Svoje opombe lahko storite pozneje. Nalašč radi tega sem Prišel. Rekel sem tedaj, da so to bili »noji tačasni zaključki in isti so ostali do danes « »Koi nisem nameraval staviti teorije, pač pa naiti pot resnice, sem, promatrajoč yse to prišel do zaključka. da izvirajo iz te preproste resnice na prvi pogled kaj nenavadne posledico za vsakega normalnega kristjana. Da ni treba iskati plačila za dobro, ki se je storilo, izkaja .lasno iz več evangelijskih rekov i;i Pred vsem iz onih. kjer sc zapove- Kata&troMee por*»z nar. soci&Icev na shodu v Hrastniku. stoni, dokler se ni oglasil sodr. Malovrh. ki je pomirjevalno vplival na maso... da naj pusti govoriti govornika ter povedal, da je predsednik obljubil, da bo vsakdo dobil besedo. Tudi bivši komunist Jagodič iz Trbovelj je isto naglasa!, nakar se je pričela ljudska uredstava. Gospod Brandner, ves v zadregi stoječ na stolčku, ie začel politični položaj klaverno pojasnjevati in razlagati. Njegovo izvajanje je naletelo vedno na medklice med zborovalci. Od komunistične strani so padli tudi medklici. katere je lahko ovrgel, zlasti tnodldic Bivšega komunista Jagodiča. kateri je kričal: »Za ustayo ste glasovali!« (Brandner vpraša, kdo to trdi. Jagodič pove jaz). Brandner, ako Vi to trdite, tokrat niste samo zlobni temveč tudi neumni in bedasti. (Godrnjanje pri komunistih: no, lepega govornika Imamo Jagodiča, da niti ne ve, katera frakcija ie glasovala za ustavo in katera ne). Istočasno so padli medklici na Brandnerja od strani socijalnih demokratov: "Za ustavo niste glasovali, vendar ste glasovali za izjemni zakon, ki je naperjen proti delavskemu razredu.« Brandner zopet ves v zadregi, se je začel opravičevati z raznimi aten- tati. ki so sc izvršili na prestolonaslednika Aleksandra in ministra Draškoviča. (Medklici: Tega prcle‘.a-rijat ni kriv. krivi so posamezni elementi. S tem se ne morete opravičevati. g. poslanec, izdajalec socijaliz-ma ste. izgubite, odstranite se od nas'1. Brandner čvekari dalje, kajti govor to ni bil. o socijalizaciji rudnikov in železnic. (Medklici: Pesek naj socijalizira prvi svoj rudnik.) Brandner nadaljnje: Peskov rudnik sc bo socijalizira! v najkrajšem časti, je že v teku sociializacija. (Medklici: To so same obljube na shodu, poznamo vas.) Ko si Brandner ni mogel več pomagati iz zagate, je začel sekati po socijalnih demokratih, in Sicer po A. Kristanu, trdeč, da ima milijone na kupu, sedai je pa v Baranji. ko mu država zopet milijonske plače daje. (Medklici Pri soc. dem.: A. Kristan ni več v stranki, če ima on r.es milijone, tega nc vemo; dokažite, drugače ste obrekovalec. Pesek ima milijone, zakai o njem molčite!) Brandner čisto zmešan: Pesek ni vodja NSS, on je samo član naše organizacije. Pesek je veliko storil za delavstvo, dal je »Jugoslavijo« delavstvu na razpolago. (Medklici: »Jugoslavija« je neodvisen dnevnik in ie taka. da meče urednike na cesto.) Brandner: »Jugoslavija« ni neodvisen list. temveč je glasilo NSS. (Medklici: Hvala lepa za pojasnilo.. sedaj ste razkrili politično masko.) Ko je Brandner videl, da nekdanja komunistična in sedanja klerikalna taktika o blatenju socijal-nih demokratov ne vleče v Hrastniku. jo ie zasukal na Trboveljsko pre-mcgokppno družbo. Navidezno je udrihal čez visoke cene premoga in nizko plačo rudarjev, s tem si ie hotel pridobiti apla_vz. pa je z vsem svojim čvečkarjenjem popolnoma pogorel. Govornik tudi s tem ni dosegel uspeha, ker mu ni šlo od srca. Prišel je še enkrat na socijalne demokrate, in sicer na »Radnieke do-mov/j« v Belgradu. (Zopet medklici: Aha. vlada naj bi dala narodnim so-cijalistom »Radničke domove« ker ko- ste glasovali za razveljavljenio .......................... w ............ nmmstičnih mandatov.) Končno pri- j jo bijj buržuji v parlamentu in na (Medklici: Kdo pa?) Brandner: dr. .Turo Hrašovec ie slogar. (Medklici: Kaj Da je to zaena struja?) Ves poražen s svojim nenadarjenim govorom ie g. poslanec nehal po dveinpolurnetn naporu. Besedo je dobil sodr. Leskošek, strokovni tajnik iz Celja. Isti je pojasnil tc-le: Gospod poslanec je poskušal na vse mogoče načine socija-listične organizacije očrniti, govoril je o »Radničkjh domovih«, da jlli je dala vlada sociialistom centrumašem. to pa njemu ni všeč. On dobro ve. da so tisti domovi last eenfcrumašev-soclialistov, on tudi ve, da so jih svo-jq£asno komunisti s terorjem prevzeli. vsled česar so bili toženi: on tudi ve. da je sodišče odločilo, da pridejo domovi v last prejšnjega lastnika. Pa ka.i je to nav, soc. mar; njemu ne gre, da pove tukaj resnico, temveč izrablja poslaniško imuniteto. da bi v kalnem ribaril. (Viharno odobravanje; klici, tako je. v Hrastniku ne bo nič kruha za narodne so-ciialce.) Brandner je kritiziral ustavo, čemur se naravnost čudim, da to zdaj stori, ko je že sprejeta, medtem ko ie imel priliko v specijainl debati govoriti za boljšo ustavo, kakor so to socijahii demokrati sttirili. on pa je govoril v nacionalnošovinističnem duhu na čemer delavci, najmanj pa rudarji, niso interesirani. Rudarski proletarijat no moro odobravati šovinističnega nacionalizma, ker rudarji uživajo po zakoira, za katerega je Brandner glasoval, v domovini manj pravice kakor pa v tujini. ('Medklici: Sramota za narodne soci-Utlce!) Ne maram kritizirati zakona, ker se zavedam, da ne uživam Imunitete kakor g. Brandner. laz kot tak se bom kakor vsakemu drugemu državnemu zakonu tudi temu izjemnemu pokoril, hočem samo konštatl-rati dejstvo parlamentarnega dela nar. soc. Brandner In Deržič. Meni ne zadostuje hvala g. Brandnerja, da je s svojim tovarišem proti ustavi glasoval, s tem se ne da oprati grehe, ki jih ie stranka napravila na-pram prdetarijatu. Gospodje okrog nar. socijaljzma so brez načel. hoče. de g, .Brandner na Mariborskega žu pana. češ. ker je socijalni demokrat, ga .ie vlada potrdila. (Medklici: Grčar ie pošten človek in tudi dovolj naroden za župana. Pesek je na med vojno kupčije delal, ko se je Grčar za domovino bojeval.) Brandner pravi, za Peska so tudi socijalni demokrati glasovali. (Medklici: To je občinska politika, ki ne spada sem.) V Celju ste narodni, .socijalisti napravili pakt z demokrati, ker ste kapitalistični podrepniki.) Brandner pravi. da v Celju ni demokrat župan. shodih delavski zastopniki. Gospod Brandner je mnogo klobasal o 'socijalnih demokratih, ni pa čisto nič omenil o klerikalcih, ki so leta 1920. sedeli na vladi ter pustili na Zaloški cesti streljati delavce. borlteUe za Izboljšanje gmotnega položaja. .Torej narodni socijalisti igrajo jako hinavsko politiko. Oni trdijo tudi. da imajo strokovne organizacije, s katerimi so baje že veliko napravili. Konstati-r?im na tem mestu, da v celjskem okrožju imajo samo eno podružnico v Št. Pavlu ori Preboldu in še tista ■ .K'wo> , -x j sc jim je raztrgala, ker so njihovo i pogodbe ničevne: opozarjam na članek v strokovnem listu »Delavec« štev. 17. Gospodje naj si zapomnijo, da v Hrastniku ni tal za socijalizda-jalce v obliki narodnih socijalcev. (Splošno odobravanje.) Nato se oglasi k besedi g. Jagodič. Ta naglaša pet do šestkrat, da ni pri nobeni politični stranki ni neorganiziran. sem lačen itd. V njegovem izvajanju se ie videla fotografija zabavljanja čez socjjalne demokrate. Vsak trezen človek je lahko konStatlral. da Jagodičeva filozofija ne drži več. Po dolgotrajnem čveka vanju Jagodiča .ie dobil besedo sodr. Malovrh. Isti je poudarjal: g. poslanec je rekel da je Droti ustavi glasoval, ni pa povedal, da je na dan sprejete ustave šel na kraljevi banket (pojedino). Isti poslanec j© glasoval za zakon o zaščiti države, (Medklici: Dol ž njim!) Tako se te končala igra narodnih' socijallstov v Hrastniku. Značilno je tudi to. da je bivši komunist Jagodič zabavljal čez po<* sianca Miha Korena, kralja trboveljskih komunistov. Poslanec Brandner je pa sodr. Malovrhu oziroma shodu pojasnil, da je obiskanje kraljevih banketov političen takt pri nar. soc. (Medklici: Ker so očetje demokrati tako Izkazali.) S kislim obrazom so ,jc g, poslanec odstranil. Politične vesti. •f Paši<5 ali Protl<5? Radikalni Usti s* vse bolj nagibljejo na stran Proti ta. Po radikalskl sTrlbnni«, ki Izhaja v Belgradu^ so pričele tudi belgrajsko »Novosti«, ki se tudi- »neodvisen« (radikalen) list, pisati v, l smislu ukeije g. Stojana Protiča. V svoiJ 84. Stev. pišoč o sodanji akciji g, Protiča v, Hrvatski in Sloveniji, med drugim pravijo:. »Misija g. Stojana Protiča, ne oziraje sa na to kakšno je njegovo stališče do današnje ustave, je zdo koristna. Ceneči njegovo iskrenost v politiki in predvsem ceneči njegov patriotizem, smo uverjcni, da se mu bo posrečilo prepričati Radiča o potrebi, da menja politiko svoje stranke v korist celega našef.a naroda. A za (o uspešno misijo bi mu bil ves naš narod vseli treh plemen' večno hvaležen. Če gremo s stališča, da je treba, da bo vsak naš državljan zadovoljen v novi državi, potem je n e ob hodno potrebno, da so odnolajj g. Radiča In nji« govc stranke do naše države spravijo v. sklad s splošnimi interesi. Tudi ml smo prepričani, da se bo, če bo imel g .Radia dobro voljo, po tej poti prišlo zelo daleč in da bo njegovo nadaljnje obnašnje zelo velikega pan ena za obstanek njegove stran« ko v državi, kf je vsak dan vse večja in uglednejša kakor zunaj tako znotraj.« + Vprašanje dvignenja vojaških sank. Cii proti Nemčiji. Na zadnji seji vrhovnega daje st.oriti dobro onemu, ki ie storil zlo. Ne dvorrumo, da je geslo: dajati onemu, ki ti je kaj dal. človeško in s?>lošno. toda dati onemu, ki tl odvzame, to jc božje. Ne zadostuje te- . . daj samo storiti dobro onemu, ki x/\ moral podpirati užaljene ie povzročil zlo. temveč tudi onemu, ki tj ne da ničesar v povračilo in če hočemo biti popolni, pjed vsem onemu. ki stori zlo v povračilo. »Dobro, ki ga storiš z gotovostjo, da pridobiš drugo dobro, ne, velja mc. te je samo zamena, kupčija in drn/ega nič. Pravo dobro jg ono, ki ga vodi up slabega. »Toda tu začenjajo težavo. Kdur blagruje ljudi, žajne navadno nehvaležnost, kletev in včasih celo sovraštvo toda ta zla preidejo ter ng po-meniio nič za onega, ki ima tolaži,tev vere. Zlo. ki ga povzročajo Jjudie. ni pravo zio, je samo namera, podoba slabega. Grozno in večno zlo pa .ie večna izguba blaženosti, neskončna kazen, ki jo more nalojiti samo Bog, namreč peklo. »Kaj je bil tedaj prvi in edini problem mojega življenja kot pravi kri-Da dosežem peklo ne da bi storil zla človeku, da celo da mu storim dobro po vseh božjih In Kristusovih zapovedih. Kakor veste, je ta problem zelo težek, skoraj bi rekel, bsurden. Na eni strani sem hotel in pomagati slabotnim, osrčiti strahopetne, napajati žejne, nasititi lačne in odpuščati zlobnim, ter sem na ta način riski-ral, da si zaslužim paradiž. Pa ta problem sem ovrgel: Kak zaslužek je. vprašam, žrtvovati ono malo zemeljskega življenja tridesetih, petdesetih ali šestdesetih let. če vidim pred seboi večno povračilo in tiso- i vero ter nesKO božansko čeval to oderuško ončno tolikšno večno veselje? Vedno sem zani-zadavljivo usmalenje, to kupčijo milosrčja. to niz- kotno mnenie svetosti. Delam dobro, toda ne zahtevam v povračilo ničesar. pač Da poželim v svrho enačbe z našim mojstrom zgolj slabega in ničesar druzega. kakor slabo in sla-bejše in najslabeije zlo. Treba bi bilo tedaj z ene strani, da si zaslužim peklo in tudi to bi ne bilo lahko pod-vzetje za onega, ki se nahaja v mojem dušovnem stanju. Zelo naravna rešitev bi tedaj bila, da delam veliko dobrega drugim in mnogo slabega na svoj račun — da storim in sicer brez varčevanja vse -one grehe, ki prinašajo škodo samo onemu, ki jih dela. »Toda tu nasta.ne zopet druga težava. Meni je Bog dal dušo, ki išče čistosti in svetost/ že po svoiejn naravnem nagonu in ki potrebuje dobrega. kakor potrebuje telo kruha, j Kdo drugi bi bil vesel, zakaj čednost j bi mu bila lahka igra ter odprta in : ravna pot do rešitve in blaženosti, i Za mene pa je to prevladajoče nag-‘ nienje k dobremu povzročilo nov po-i vod boli in dvoma. Kak zaslužek pa i ie, če prostovoljno sJedim svoji na-| ravi ? To, kar iie stane nobenega na-pora. kar ne muči in česar se še po i tako dolgih preizkušnjah in krutih j jih ne doseže, nima .nobene velja-I ve pred Bogom. Jagnje ne stori nič j zaslužnega, če ne požre sebi podob-; nih. toda.če se volk pokloni pred j svetim bratom ter brzda svoje hre-| penenie po mesu. mu je ] nebeško kraljestvo, »Da sledim bpžjenai nauku, ki \ r-ošteva samo ono..kar se je posro-d.il.o v bolečinah, bi jnoral m ohranjeno svojo dušo, da hoče in stori ono zlo, katerega se je vedno radevoljno iz« ogibala. Tako se je združil razlog z razlogom, da moram z vsemi svojimi silami zahtevati večno poginb-* Ijenje. »Velika muka za mene. gospod kanonik je bila. ko sem holel živeti življcrjje, ki je povsem nasprotno kr-ščauskernu živlienju: čutiti vso le-* poto in veličino popolnosti ter so morati ponižati v svrho povišanja) storiti dobro ter se bati. da dobiš za lo povračilo: storiti zlo ter se bati, da se,to zlo ne kaznuje: trpeti ter so bati. da mi bo to minljivo ali mučno trpljenje prihranilo večno trpljenje, Id ga pričakujem. Ne morete si pred« očitl. kakšno je bilo tomoje življenje. Po dnevu sem iskal nesrečnikov, jim! pomagal ter jih tolažil: po noči sem iskal grehov, krivd ter napak, ki bi me uiogle izpriditi In raniti. In to ni bilo Ial]ko, kakor bi človek mislih Skoraj v,sl grehi so grehi naprani drugemu, toda o teh nisem nič hotel vedeti. (Dalje prih.) 'Sirati ‘2. NAPREJ. S te v. 185, svita se je, kakor javila Agence Ha vas, sklenilo, da se bodo dne 15. septembra ukinile gospodarske sankcije s pogojem, ako Nemčija do 31. avgusta v celoti plača eno milijardo zlatih mark, da bo poseben organizem zaveznikov nadziral Izdajanje Uvoznih dovotjenj v Porenje in da se sestavijo kontrolne komisije. Vojaške sankcije bi ostale še dalje v veljavi do prihodnje konference vrhovnega sveta, f Socialisti kandidiralo v New Yorku, Letos bodo v Nevv Yorku občinske volitve. Za občino ie izdelala socialistična stranka obširen komunalni program. Za župana bo kandidiral pri socialistih muni-clpijalni sodnik Jakob L. Panken, za predsednika občinskega sveta pa James One-al, urednik soc. lista »New York Callu«. Organizadlski vestnik. hi shranite. Trbovlie. V nedeljo 21. t. m. se bo ob 9. uri zjutraj vršil javen shod v Delavskem domu z dnevnim redom. Poročilo o dem socialističnega kluba v ustavotvomi skupščini in nasprotne stranke. Poroča posla -nec s. J. Kopač. Vabi se tudi nasprotnike nasprotnih strank. Sodrugi, vaša dolžnost je, da se shoda udeležite. Trbovlje. Vabimo vse zaupnike krajevne politične organizacije JSDS na se o. ki se bo vršila v četrtek, dne 18. avgusta ob 6. uri zvečer v društveni 'pisarni. Udeležba dolžnost. Predsednik. Hrastnik, V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršil laven Shod ob 3. uri popoldan v dvorani koiisurnnega društva rudarjev v Hrastniku. Dnevni red: Poročilo o delu socialističnega kluba v ustavoivorni skupščini Ln nasprotne stranice. Poroča poslanec sodrng Jože Kopač. Vabi se tudi nasprotne stranke. Sodrugi, Vaša dolžnost je, da se shoda udeležite. Naznanja se v seru članom JSDS v Celin, da se bo v nedeljo, dne 21. t an. ob 8. uri dopoldne vršilo člansko zborovanje v gostilni »Zeleni travnike. Udeležba dolžnost radi izredne važnosti. Vsak na) prinese seboj tudi člansko izkaznico, ker brez nje vstop ne bo dovoljen. Is s§r@k. GrganSiacii«. Unija stavb, delavcev za Slovenijo, centrala v Celju le z odlokom številka 8263/IV. z dne 3. avgusta t. I. od pokrajinske vlade odobrena. Dopise sprejema tajništvo Celje, Vodnikova ulica 3. Osrednje društvo živ. de!., podružnica v Cei.iu. Na javnem shodu 7. aveusta 1921 je predsednik sodr. Lah Matija odstopil ter je sodr. Vrečer Anton prevzel funkcijo kot predsednik podružnice živ. del. v Celju. Naj vsi sodrustj vzamejo to na znanje. Predsednik s. Vrečer Anton stanuje v Gosposki ulici št. 3 (v Ceiju.) Brzojavi, POGREBNE CEREMONIJE. LDU. Belurad, 17. avg. Državni odsek za pogreb Nj. Vel. kralja Petra ie izdal naslonili program: 1. Smrt Nj. Vel. k raba se objavi v prestolnici s topovskimi streli vsake četrt ure od 6. do 18. od časa smrti pa dokler se vlak s smrtnimi ostanki kralju ne odpelje v Topole. Razen testa bodo v prestolnici in v vsej kraljevini zvonili zvonovi v cerkvah vsako uro no pet minut od 6. do 18. za ves čas do postreba, v džamijah In sinaemrah pa se bo objavliaia smrt po obredu dotičnih ver. 2. Splošno narodno žalovanje se začne z današnjim dnem in se bo doba žalovanja objavila pozneje. 3. Smrtni ostanki Ni. Vel. kralja se bodo po balzamiranju in opremi prenesli 17. t. m. v saborsko cerkev, kior bodo položeni od 18. do vštetesra 21. avgusta. Častno stražo bodo tvorile vse komande. oblasti in zavodi belirraiske posadke. 4. Ves čas od 18. do vštetega 2t t. m. bo v cerkev prost vstop v času od 8. do 12. in od 14. do 22. Vhod bo pri južnih vratih, izhod pa m1 severnih vratih. 5. V ponde-liek, dne 22. t. m. se bo truplo N j. Vel. kral.ia no cerkvenem opravilu slovesno prenehalo iz saborske cerkve na železniško postajo, od tam pa z vlakom do Kladenovca in potem z avtomobilom v Topolo, kjer se bo položilo v družinsko rakev v kraljevi zaobljubljeni cerkvi na Oplonou. KRALJ ALEKSANDER BOLAN. LDU Beograd, 17. avgusta. (Pres-biro. Uradno.) Ni. Veličanstvo kralj Aleksander, ki se nahaja na Francoskem ie pred nekaterimi dnevi zbolel na slepiču. Ker stanje bolezni po ; nasvetu zdravnikov zahteva absolut- | ni mir. se Nj. Veličanstvo ne bo moglo vviiti v domovino da prisostvuje pogrebnim svečanostim kralja-očeta. MINISTRSKI SVET. LDU. Belgfrad, 17. avg. Vsi ministri so bili pozvani v BUgrad. Ministrski svet ie sklenil, da se skliče narodna skupščina. Pavlovičeva vila se bo creosnovala v narodni muzej. Vse sobe. v katerih ie bival kralj, bodo ostale neiznremenjene kak n ro 1'iie v pos!?tiri petine prebivalstva tvorijo Nemci z zelo znatno poljsko primesjo, zlasti pr hi meji. Razprava zaveznikov se ie sukala okrog industrijskega ozemlja. Ako oa prernotrimo ozemlje kot celoto, tedai gre v resnici za nemško večino. Industrijski razvoj, kapital m prebivalstvo ie nemška, tako da mora po načelu: en mož — en glas, ozemlje pripasti Nemčiil. Llovd George ie nato izjavil, da po njegovem mneniu svet zveze narpdov ne bo poizkušal sam razipiravliatl o tem problemu, ampak da bo razmotriva-nie o gornie-šleskem vprašanju prepustil odboru juristov ali pa razsodišču. Zelo važno je. da se. preden se kaj ukrene. Franclja, Italija. Japonska in Velika Britanija obvežejo priznati odločitev te korporacije, ki ici priznava svet zveze narodov. Stranke bodo gotovo prišle pred to razsodišče. Razpravljalo se bo na podlagi temeljnih dokumentaričnih dokazov in razsodilo se bo na gori naveden način. LLOYD GEORGE O RUSIJI. LDU. London. 17. avg. Koncem svojega govora ie govoril Lloyd George o lakoti v Rusiji. Dejal je. da je težko dobiti poročila iz Rusije toda vse vesti kaž.eio na grozovito katastrofo. Angleška vlada je pravkar dobila brzojavko od Hodsona, v kateri poroča ta, da kliče 35 milijonov liudl za romoč. Prebivalci gladujo-čih ozemelj pričenjajo uvidevati, da ie nemogoče, da se jim pravočasno pomaga in se vsled tega izseljujejo v Turkestan, Sirijo in druge dežele. V silni stiski uživajo ljudje travo in korenine. Nemogoče ie povedati, kaj naj se ukrene. Vrhovni svet je sklenil ustanoviti mednarodno, ne med-zavezniške komisije, ki bodo proučevale možnosti takojšnje pomoči. To pa ie možno samo s sodelovanjem tamošnjih vlad In ako se nudi garancija za to, da se bo pomagalo samo stradajočim. LJoyd George je zaključil: »Ako bi kdo dvomit kaj pomenja vojna, mu to lahko povedo zadnja posvetovanja vrhovnega sveta. OTVORITEV IRSKEGA PARLAMENTA. LDU. Lublin, 16. avg. Irski parlament je bil danes dopoldne ob velikem navdušenki množice otvorjen. Voditeljem so prirejali navdušene manifestacije. Devalera je v svojem govoru izvajal, da se more vlada po- Narodni poslanci. V soboto, dne 20. t. m, se vrši važna seja parlamenta. Vsi poslanci se vabijo, da se gotovo udeleže te seje. Veselice, koncerti, predstave. Povodom smrti kralja Petra I. so se ukinili do nadaljne odredbe s strani pokrajinske vlade vsi tudi že dovoljeni koncerti, veselice in predstave in sploh javne prireditve. Potne izkaznice. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je pričelo Izdajati potne izkaznica za domačine za dobo enega leta. V to svrho je potrebna slika v vizitnem formatu z belim hrbtom, kamor pride uradno potrdilo. Te izkaznice so kolekovane s 50 para. Resnica o tvornicah za orožje. Pred kratkim smo poročali, da namerava vlada sprejeti (ali pa ie že sprejela?) pogoje neke francosko srbske družbe, ki bi naj v Jugoslaviji ustanovila tvornice za orožje In poljedelske stroje. Že takrat smo menili, da za to družbo ne more biti vse čisto in res beremo v belgrajski »Republiki* članek, ki našo sunmjo potrjuje. V belgrajskl »Republiki« stoji med drugim zapisano, zakaj Je general Hadžič odstopil kot vojni minister. Zadeva je enostavna: on saira ni hotel sprejeti omenjenih predlogov, ker kažejo preveč očitno svoj namen, ki ni Izmed najlepših. Nakratko povedano, so t1 pogoji naslednji: država mora odkupiti polovico delnic od družbe, kar bi pomenila vsoto okrog X4 milijonov frankov ln te akcije plačati v najkrajšem roku — po domače povedano: 50 milijonov dinarjev pognati v zrak: država mora brezplačno izročiti zemljišča za tovarne in jih na svuja stroške zvezati s kako glavno železniško progo, dati mora družbi pravo za brezplačno izkoriščanje prirodnib sil: zasigura-ti ji mora svoboden uvoz potrebnih izdelkov iz tujine, oprostiti jo vsake carine In — carinskega pregledovanja; družba zahteva 5f,%ni popust za prevoz svojih izdelkov; vse te pravice se — pozneje odstop lo neki francoski družbi, k! ostane za sedaj neimenovana: na to mora država brezpogojno pristati; sedaj pride najlepše: država mora nabavljati samo tisto orožje, ki ga tovarna označi in ne država. — Pri tej točki spominjamo samo na ogromne množine starega, nerabnega orožja, ki aa ima Francoska nakopičenega ln ki bi ga, d asi je staro, vseono nerada prodala kot staro železo. Drugače pa našega lista ne berelo Uudje brez možgan, zato nam ni treba pisati nadaljnih komentarjev. In če pripomnimo, da je v konzorciju tiste družbe na čelu sam Pašičev »sin«, kateremu se je > pomočjo Bele roke posrečilo, vlado pripraviti do tega, da te pogoje sprejme, potem) bedo komentarji še manj potrebni. Ko-mentar bi lahko dali prizadeti faktorji, če se oglasijo m opravičijo v javuosti. In tako nam ostane samo se en stavek: Beseda »korupcija«, zlasti v zvezi z odličnimi, zaslužnimi glavami, Je pri nas reč skrajno sumljiva, škodljiva, da celo nevarna — pa ml te besede ne bomo rabili! Škandalozne razmere v pekovski stroki v Sloveniji t Nekateri gospodje pekovski mojstri na deželi še vedno ne upošte- vajo zakona o prepovedi nočnega dela. Tudi ne upoštevajo tega, da je nočno delo za ženske prepovedano. Ravno tako se ne upoštevajo sanitarni predpisi; še manj pa i predpisi teže kruha ln peciva. Evo ga slj-čaj. V Laškem trgu pečeta pekovska mojstra Fretze inVlvat s hlapci in vajenci pe-! civo, ki Je manjše kakor pecivo v Celju, akoravno so plače delavcev v Laškem trgu za 100% nižje ta delavni čas po 10 do 12 ur dnevno. V Hrastniku pri Ahacu pečejo ženske po noči, majster Je pa vsak dan pijan. Tudi g. Kadivnik peče ponoči ta za-I smeh uje zakon o prepovedi nočnega dela in 8uml delavnik. Gospod Bizjak ta drug pekovski mojster in župan v Rog. Slatini je tako »kunšten«, da le obljubil pomočnikom višjo plačo. Istočasno Je pa zopet znl-: žal težo peciva ter tri pomočnike odpust'1. Ostalim je pa ukazal, da morajo ponoči de-| lati. Dne 12. avgusta se je kontrola prepričala pri tem čednem gospodu o tem. Proti kršiteljem zakona so se vložile ovadbe prf Inšpekciji rada v Celju in Mariboru. Obenem opozarjamo merodajne oblasti, da kaznujejo krivce. — Organizacija živilskih delavcev. Razpis službe. Presbiro poroča: Med-1 narodna delavska pisarna pri zvezi narodov namerava meseca septembra 1921. otvoriti v Beogrdu natečaj za mesto uradnika, ki je sedaj prazno. Kandidati, ki bodo položili Izpit, se bodo pozvali v službo v ZenevL Natečaja se lahko udeležijo osebe obeh spolov od 21. do vštetega 3 \ leta. Kandidati morajo biti državljani kraljevine SHS, morak) Imeti dobro splošno Izobrazbo ta popolnoma znatf angleški ali francoski jezik. Oziralo se bo posebno na vseučiliščno izobrazbo, znanje administra- i cijc in drugih jezikov razen angleškega alt francoskega. V programu za konkurz so pismena dela, iz katerih se bo lahko sklepalo na sposobnost kandidatov v koncema In poznavanju socialnih ln gospodarskih vprašani. Kdor želi natančnejših pojasnil, naj se obrne na ministrstvo za socialno politiko. Novi hrvaški RS«. Mesto »Slobodnega Gradjanika« ie začel izhajati v Varaždinu list »Narodno Jedtastvo«. Mesto ustavljenega »Hrvatskega lista* so pričeli hrvaški zajedntčarti v Osijeku izdajati »Hrvatski Glas«. Češko slovaška Industrija in trgovina bo na »Liublianskem velikem semnju« od 3. do 12, septembra 1921 lepo zastopana. Razstavila bo v lastnem paviljonu, ki ga je postavila Češkoslovaška republika, Ta paviljon tvori po svoji arhitekturi eno naj-lepših zgradb na razstavišču. Tedenski zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane. V tednu od 7. do 13. avgusta se Je rodilo 28 G 4 m. 14 ž.) novorojenčkov, »mrlo je pa 36 oseb, in sicer za: ietiko 4, davico 1, grižo 6, vsled zastrupljene rane 2, možgansko kapjo 3, rakom 2, drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 16, slučajno smrtno poškodbol, vsled samomora 1, V tem času so obolele za trebušnim legarjem 3 osebe in za grižo 43 oseb. V Kninu v Dalmaciji se osnuje s prihodnjim šolskim letom nižja gimnazija. Cene kruhu v Splita so določene od 17 K do 11.50 K za kg po kakovostL Seznanite se s svo im sovražnikom tuberkulozo. Ste-lj kdaj čuli o tuberkulozi, Jetiki, sušlci ali »T. B.