Il
i
reči
Odgovorni vrednik Iřr.	Bieiivei*.
Tečaj
sredo 20. veliciga serpana (poznoletna) 1851
List
Velik dobiček ilir fig a koštanja.
Kmetovavcam , živinorejcam, obertnikam in go
spodarjem sploh v priporocilo.
i	(Dalje.)
Divji kostanj za moćić ali stir ko.
Iz divjiga koštanja se dobi veliko dobriga in lepiga moćica ali štirke, in se već kakor iz pšenice, ker ko-
istanj nima toliko žleze v sebi, kakor pšenica
Napravi se pa mocic ali štirka iz suhiga pa tudi iz zeleniga koštanja.
Hoćeš štirko iz suhiga koštanja napraviti, stori takole : Oluši kostanj poveršnje rujave lupine in kali
tako, da ti čisto samo jedro ostane; stolci ga po tem v možnarji, in daj ga v posodo namakovati v mer z li vodi. kakor se to godi s pšenično moko, ko se štirka
premešaj to namako dobro, in pusti jo
9
9
iz nje delà
po tem pri miru stati, dokler se debelejši deli na dno vsedejo, voda nekoliko kisljata postane, in, če vsedeno »Doko med perstmi zmučkaš, se ti pokaže mlečnati
hhhhhhhhhh
■■■■Hipippa^H^HHp
Je to vse tako, se voda polagama odlije
?
gosava
v žaklje dene in pod vodo z nogami zmendrà. Kar je jštirke v tako izprešani mlečnati vodi, se bo kmalo na dno vsedlo. Po tem se še enkrat dobro spêre, spreša
m posušiti da. To je potem dobra štirka , ki je nekoliko rumenkaste barve in grenkljatiga okusa , ktera je posebno za bukvoveze in druge hišne rokodelstva za to
tako dobra, ker se da ž njo terdno
(pôpati) in
ker se tudi môli zavolj grenkobe ne zaredijo v tacih
izdelkih.
Hoćeš pa lepo belo štirko imeti, je treba
9
da
vselejvodi, v kteri kostanj namakovaš in liko potašeljna ali salmjakovca prideneš vzame rumenkasto barvo.	! •	- !
spiraš, neko

ki
Ost a nj ki po narejeni štirki se dajo za živinsko
pičo porabiti
Po skusnjah kemikarja P
se da iz poldrugiga
?
centa divjiga koštanja čez 30 funtov štirke napraviti tedaj ravno toliko kakor iz krompirja.
Divji kostanj za % g a nje.
Skušnje so učile, da se da iz divjiga koštanja dobro žganje narediti (poglej v začetku tega sostavka
nasvetovano knjigo F. F. E. B och m a na). To poterdi tudi slavni Hermbstàdt, v kteriga bukvah
¥
se
j
da naj se divji kostanj v ta namen na malnu ru
bére y
jave lupine oluši, potem pa jedro, kakor žito,
debelo
tem tako ravna, ka
zmelje (šrota). Vse drugo se po kor s žitam za žganje. Vrč pa hitrejši, ako se vsa-cimu centu kostanjeviga droba (šrota) 10 funtov ječ-menoviga slada (molca) pridene.
Prav bi bilo, da bi krompir ljudém v živežostal namesto njega pa se raji iz divjiga koštanja
9
žganje žgalo.
Divji kostanj
dobro zdravilo
ljud
kine
veliko
Divji kostanj je dobro krep
d
za
in živino, in zamore nekoliko drago
skorjo
namestovati. Ker je
moč
d
9
lablj
ceva
9
jet
Plj
vomočo, dolgo terp
k
9
gatno-grenjk, ima
driskah), oslabljeni
ečo ker-
dolgo terp
dolgoterp
drisko, dolgo
lezni s zlemotokam, kervotokam združene
drisko ali scer \ p o 1 o v i 1 n e bo-
itd.
ozdraviti
Tudi za
1
v
1
Cndno je, da ljudje bolj
je dober poznaj o
lik
d
m
V t
divj
koštanja za se in za živino!
Rabi se pa divji kostanj za zdravilo takole
sušeni divji kostanj naj se rumeni ali'rosta, kakor že-lod na žerjavci, in potem v debelo stupo zmélje. 3 lote
take štupe
člověka) naj se potem kuha skozi dobre
pol ure s poldruzim maslicamvode	Seitel)
9
ku
hovina se potem přecedí in cez dan popije. Tako se
delà več dni zaporedama, ce je treba
Za
živino
9
kteri
« V
9

posebno dobro sluzi v dolgo terpecih driskah
in kervomočah (pri takih, ki so še le zase lih tako de vzame, postavimo , 6 lotov naj se s 3 maslici vode kuha skozi
ćele, in ki so bolj prisadne natore p ravná, tode se več te štupe na več
pol ure, in taka kuhovina
živini
po potrebi več dni
ov
poredama dajč tudi dvakrat na dan. Glino vi m cam se zmleti divji kostanj med pičo z velikim pri dam dajč.	:	,
Divji kostanj za druge domaće reći.
Moka divjiga koštanja sluzi tudi namesto mjila ali žajfe, in čeravno bi se zraven njega za perilo še kaj mjila potřebovalo, ga ne bo toliko potreba.
Skorja divjiga koštanja.
Skorja divjiga koštanja je še veliko bolj grenjka in zagatna, kakor sad, zatorej je za zdravilo v ime-
novanih boleznih še bolj hvaljena.
Bar varji
in
strojarji jo rabijo, kar da lepo rujavo barvo.
Lupina divjiga koštanja.
Zelena lupina divjiga koštanja služi v barvarijah in strojarijah. Kuhana suha lupina da rudeče-ru-m eno barvo za bombažasto blago.
Cvetje in listje divjiga koštanja.
Cvetje je dobra paša čbelam. Listje jé goveja
živina
9
ovca
9
koza
; je tudi dobra stelja
Les divjiga koštanja.
zlomi orođje
Les starejih dreves je bel, pa bolj gobat
9
lahko

9
se ne da gladko tesati, je pa scer dober za ki je bolj na suhim. Se da rad barvati in s
firnežem prevleči; malokterikrat se ga červ loti kur ja v o
Za
je boljši kakor smereka in topol. Dobro po
sušen da naglo pa kratko
vrocmo;
dobi
5
in da mal
° Sli
O cr J r>
nesuh pa ne gon
je slabo ; pepela malo,
»Chemische Grundsátze der Xunst Branntwein zu brennen, pa pepél ima veliko potašeljna v sebi
1823. 1. Th. S, 49H,
Vred.
(Konec sledí.)
172
MLoristnosl gojzdov.
Na Nemškim (v veliki vojvodini Baden) je neko
veliko dobilo, in nobedin bi ne imel nikakoršne ob
mestice, Sinsheim imenovano.
Krog
in krog je s
hribi ovenčano, ki
so
, razun ene strani, z buko vjem
pokriti. Kar naj starejsi ljudje pomnijo, ni nobena toča kdaj polja njih doline pokončala, ter prebivavci se le nevíhte boje, ktera bi od gole strani prihrumela: oči-ten dokaz, kaj gojzdje zamorejo in kakó okrajne ne-
v
čutljive škode; birtov in pijancov bi se pri vsim tem ne manjkalo, kakor se jih zdaj ne manjka; ako bi jih pa za to kaj manj bilobodi Bogu hvala, ker ravno go stivniee so večkrat, ki poštenje in lepo obnašanje kme tov okužijo. Po nekterih krajih gostniki ali piv ničarji že plačujejo ta šolski naklad, in pravijo, de se zavoljo tega vino ondi ne toči dražji, kot drugod, kjer
viht in toče obvarjejo.
Gojzdje se smejo le redovno sekati; če se gojzda na kterim kraju preveč poseka, se ne dobi ne le nič več rodovitniga sveta, ampak še tajisti, kteriga obde-
tega ni.
Na žganje bi pa bilo dobro še veči naklado
narediti, ker bi se s tem utegnil tudi ta namen doseći de bi se pitje tega strupa zmanjševalo".
»
luj ej o
y
nekoliko svoje rodovitnosti zgubi. Ko so na Fran
coskim na južnih krajih gojzde odpravili, je bil našle
/
dek, da ni tamkej ali clo nic
deževalo, če
so se ravno
oblaki na nebu pokazali
y
ali pa
y
da je dež potókama
zadevah eniga samiga štovan-
shiga jeziha.
(Dalje.)
To pisavši že slišim pritožbe in zabavljanje pro
lil, ali ploha vse okolice potopila.
Kjer ni gojzdov, se poleti dobrotljivi dež ne moro prav po celi deželi razdeliti. Zdaj je nezmerna suša
stih Slovencov
y
ki
pravijo: ,,Ce Slovani to storite.
da
5
ktera vso zelenjad posusi in pozgè; zdaj tresijo plohe izpod neba, ki napolnijo reke in potoke, ter s povod-njo pokrijejo njive in travnike; zdaj prirožljá pogubna toča to
si en sam slovanski jezik izvolite, potlej vas pa Bog obvari : mi Slovenci
pri vašej brodlji ne umeli ne cerkvenih ne svetnih bukev, še celo očenaš bi se morali preučiti; kar pa znamo, tega ne bomo nikoli opu-
vse
y
, in pobije rudeče sadje in zlato klasovje ker posestniki gojzdov neprevidno les posekavajo
stili
y
da bi se vaših zmed poprijeli
u
Poterpite pri
jatli! naj vam od tega
y
kar vam gré
y
povem
Obcjo
in gojzde trebijo !
Zatorej so na južnim Francoskim zopet začeli
y
gole
slovanski jezik bi ne bil pri ljudstvih, ki imajo svoje posebno narećje, ne za vsak da nje potrebe,
ne
višave pogojzditi, in želeti bi bilo, da bi se tudi pri
za prosto ljudstvo, kakor ste že iz dozdaj rečeniga
nas se obstojeci borsti bolj varovali, posekáni pa berz
ko berž spet nasadili.
J. Š.
sploh bukve, ki so za
kterih na-
MLaho bi se sole po dezeti napravite
„Danici" beremo svet, kako naj bi se šole po
V
deželi napravile, ki je resniga prevdarka vreden, zlasti
y
lahko umeli. Sv.evangeli, katekizem, prosto ljudstvo namenjene, novice, časopisi, men je ljudstvo učiti, to vse bi moglo pri nas, ka kor do zdaj, v našim slovenskim narečju pisano da bi ne bila prostimu ljudstvu pot do podučenja perta. Tudi pisma, ki ljudstvo tičejo, postavim: nitne pisma , dolžne pisma, pobotnice , pogodbe
biti za-
V
ze
spi
y
^	A* I'«	* »»v }	JW « VMAAI^»« y M v f v®«»	. m v v. v ». ^	& A I V 1J.	JJ1UIUM	UVIOUV	^lUUIM «	^/UM V/VU1VV *	V '-i WV H	KJ JJi
sedanji cas, ko ni upati, de bi se od druge strani solstvu sane rajtinge itd. bi mogle vse pri nas zanaprej po na
noge poma
galo.
Se ve de bi mogle zupa- šim jeziku biti; ravno tako tudi vra dni razglasi.
na
I» V
malih šolah, kjer se prosto ljudstvo za svoje potrebe
krepko na
n i j e ta nasvčt dobro pre vdariti, de bi zvedile : ali bi bili svetovani prihodki tudi zadostni, in se s svojimi du- uči, bi mogel pri vsacim ljudstvu v njegovim narečja hovnimi gospodi pogovoriti : ali bi hotli to butaro poduk biti. Se vé, da bi se mogle te narečja nekoliko
na-se vzeti. Toliko je
gotovo po
očitnih skušnjah
y
de
omikati, za kar se pa že zdaj povsod skerbi. Občno
so dosadaj pri nas duhovniki nar veči podpora ljudskim	slovanski jezik naj bi se v višjih gimnazialnih šolah
solam po deželi bili, in za-nje nar več storili; posebno	začel učiti, zakaj brez uka v šoli bi ne bilo praviga sadu
veljá to od mlajših gospodov , med kterimi nekteri so	pričakovati ; po uku v šolah pa bi občjoslovanski jezik
vsi goreči za omiko ljudstva in lepo po domače vred-	moćno napredovali.
jenih sol.
»
Danica" o ti reći takole piše :
Ze vém : kaj mi spet drugi poroko: .Ce bo ta
yy
Zastran naprave šol po kmetih se iz nekterih kra- jezik samo za učene, ga pa treba
ni;
jev nasveti slišijo, kterih bi ne bilo preslišati.
u
leti umejo
nemško, latinsko, francosko, naj torej pri tem ostanejo
yy
— y '	—	'	'	'	^	^ »	v	» /
Ker je dezela bolj uboga, soseske z mnogoterimi čmu še vseslovanski jezik? Na to rečem: Ce se kdo
davki, nakladi, odkupili, zastanjki itd. zlo obtežene, in mem tega letas še s točo tako obiskovane, skorej nikakor ni moć, kakih dnarnih shodkov za šole in njih učenike misliti. Toliko ložej pa, kakor je sem ter tje sli- pa nazadnje povsod še rado kaj manjka. Slovan bi se
, naj bi že bil kteriga narečja si bodi, svojiga vse-
ptujiga jezika tako nauči, da je v stanu ž njim v vsih učenostih govoriti, in da vso izrazoslovje (terminologio)
je k temu treba?
ume
koliko večletniga truda in truda
sati
bi se dale radovoljne šole napraviti, ako bi
pa
y
tako
reci
y
y
se od prave straní začelo. Veliko duhovnov po kmetih	slovanskiga jezika
ima radovoljno šolo, in ne išejo pri tem nobeniga dru-	in pa popolnama naučil. Iz lastne skušnje vém,
žiga plačila, kakor zavest, de so kej dobriga ćloveštvu	liko je terpeti pri ptujih jezikih; pa pri vsem tem se o
___• V	a .	1	1 » #1	1	1 • ▼ •	1	•	•	•	■	9	«	.	V . .
priskakoma naučil
ko-
da
se ni ne nemškiga.
ne
storili, ker so prepričani, de plačilo boljši jih unkraj govorjenju Slovanu pozná
groba čaka ; in veliko jih je, kakor se sliši, kteri bi laškiga, ne francoskiga po svoji materi naučil. Koliko
kakiga
v
radi solo začeli, ako bi bili k temu od vis jih spodbu- besedi mu v ptujih jezikih manjka, vidi, ko jeni ; sami od sebe si pa ne upajo lahko, ker se rado teh jezikih popolniga slovarja pogleda. Iz lastne skuš-nameri, de se take početja za prederznost ali za kako nje pa tudi vém, kako se, postavim, Slovenec lahko
drugo napako razglasujeje.
Tudi je veliko soli nasprot-	ilirskiga přiučí. Ko . enkrat slovnico prebere, in nekte
nih misel, ktere so solskim ljubivcam overki, se podati	rih neznanih besed po slovarju pregleda, ilirsko tako
v šolarijo. Po vsaki ceni pa bi bilo zastran lepe ker-	lahko piše in govori, kot kak ptuji jezik, pri kterim si
šanske omike skorej nar boljši, debi se duhovni otročje	je leta in leta podnevi in ponoći glavo belil. Kako
odreje po šolah na kmetih, kolikor je moč, lotili.	lahko bi ktero slovansko
Kar pa tiče prihodke in pomočkeondi, kjer šolskiga
ril
y
narećje zraven svojiga govo ga na vse strani popolnama nmel, če bi se ga bil
zaklada isejo, smo slišali svćt, kteri se nam prav mo- li pol toliko časa učil! Crnu bi tedaj mogel le Slovan,
ključa k učenostim
der zdi. Naj bi se namreč gostnikam ali birtam s tolikimi težavami in tako nekaki krajcarji na bokal naložili, ktere bi iskati, ko bi ga bil v stanu, tako lahko in kmalo dobiti
dolgo
mogli za solo odrajtovati. V tem bi se denarja
kot
drugi narodi?
Zakaj
mu toliko krasnih in
173
važnih slovanskih pisrnenskih zaklado v nedosegljivih odgovor dala, „da po posveto va nj u z odkritoserčnimi in bilo zato, ker 00 v razí i čni h narečjih in pravopisih zvěděními možmí akademia ni pri volji, te reci dalje
«
pisane, kterih se vsaciga posebej učiti mora, ako ga pretresovati hoće razumeti? Ker se tudi od slovanskih pisateljev ter-	Da g. Čepu ta dopis ni nikakor vseč bil, se samo
jati ne more, da bi le za prid drugim pisali, sami po sebi lahko razume, ker misli, da njegovo preroko-
pa pri izdajanju knjig denarno škodo
terpeli, ker se le
va nje
le za 6 mescov naprej
ni nobena preroška
na en oddelk slovanskiga naroda pisanih knjig manj kvanta, ampak da se opira na vodila, po gotovih dol
spečá, je tudi to eden važnih vzrokov za vpeljanjeve-	zih skušnjah poterjene. Tudi mi smo — odkritoserčno
solnoslovanskiga književniga jezika, ker bi se v tem	rečeno — neverni Tomaži vremenskiga prerokovanja
jeziku natisnjene knjige z većim dobičkam prodajale.	ker en sam veterček, ki nenadama pripiše. vse priča
Tudi za druge neslovanske narode izvira iz	kovanja vremena že od danes do jutro podere. Še barome
y
eniga književniga slov. jezika velik dobiček
y
ker
ter je večkrat laznjivec, ceravno je teža zraka v gotovi
bi tištim
y
ki
so radovedni slovanskiga slovstva zvezi z lepim ali gerdim vremenam. Toliko manj se
nam toraj verjetno zdi, da bi se po téku obi a ko v za-
(literature), po tem dovelj bilo, se le eniga
slovanskiga
jezika naučiti, kar dosihmal morebiti marsikteriga za- moglo vreme 6 mescov naprej zagotoviti, in ravno
6 mescov? ne manj, ne več?
ve, da nam bog. Cep odgovorili „zoper skus-
■^■HH y	■■■
deržuje, se slovanskiga, kakor laškiga, francoskiga itd. učiti , ako sliši od toliko slov. narečij in podnarečij
y
v kterim so knjige
pisane, da
se jih vstrasi.
nj e ni nobeniga ugovora
y
in
v
se
veliko je znajti
y
kar
S tem pa
ne rečem, da bi
po tem nepotrebno bilo, se dosedaj ne mogoče zdia. To je res; ali le to se bo
se ptujih jezikov učiti, v njih so lepe reci brati
y
tudi
znajdlo za predpovedbo, kar se na stanovitne
pri občjoslovanšini ne bo vse v njo prestavljeno ; tudi vodila vopira. Oblaki pa so veterna rec.
pride večkrat z ljudmi druziga jezika opraviti.
(Dalje sledi.)
mo
y
/
zir na nehtlanje case
Popis podobě Svatovita.
Ce se pa vremenskimu prerokovanju zoperstavlja-vunder ne moremo tajiti, da so nektere skusnje znane po zori, vetrovih, mavrici, zaderžanju mnogih zival itd., po kterih se da prihodnje vreme predpovedati. Predpovedali so tudi letos že pozimi gojzdnarji po ne
kterih prigodkih (poglej „Novice" list 3. stran 14. Nov.
Dunajské novice popisejo podobo maiika Svato- \z mnogih krajev), da bo veliko hudih ur in toče vita, ki je bila leta 1848 najdena v Galicii pri me- in žalibog ! njih prerokovanje se je natanjko spolnilo.
stu Hus i a ti nu blizo ruske meje, in se zdaj znajde v
muzei Krakovskim , takole
»
Kraj
Za pokusnjo nam je poslal
p* O *
y
toku Zbrucu Svatovitova podoba najdena bila
kjer je spodej v po- povedbo vremena
Cep sledeco pred
za
Štajarsko in Istriansko
y
je ska
f
kmalo se bo tedaj pokazalo, koliksne vrednosti je
Za
lovit gricik, prav primerjen za malikov tempelj ; razva- Štajarsko nam naznani : „o pervi polovici kim ovca line suhiga zida iz močniga kamnja ne pusté dvomiti, (septembra) bo zlo deževalo; zima se bo že okoli 24. ok
---------------C --------J---f----- - -------7	""	---- ,	uv »vuv irnvu»«. v —
da je tukej res kdaj tempelj stal; še bi se skorej dalo tobra (kozoperska) precej nadležno z nevihto oglasila, vganiti, na kterim městu daje malikova podoba stala. 0koli 9. listopada bo pervi sneg padel". — Na Is tria n-
Podoba sama je iz beliga pešenika izdelana, in sicer s kim bo 5. augusta deževalo in tudi pozneje bo dež bolj na tanjko, kakor sploh enake starine; visoka je čez enmalo preveč vročino tolažil. Mesca listopada bomo 9 cevljev, in široka na vsako stran 15 palcov. Štiri nar hujši del zime prestali, gruden bo mehak in pri-
glave ima podoba, na vsako stran eno, in vse štiri pod enim klobukam: ravno tako ima tudi več rok« v eni
jeten.
Tudi prosenc (januar) 1852 se bo dobro za
je rog (z medico), v drugi obroč ali kolo-, druge so na
persi položene; na pasu ima meč pripet, in spodej je konj s podprogo. Stalo podobe je spodej
čel, ali 15., se bolj pa 18. prosenca bo svojo zimsko pravico terjal ; 19. prosenca bo zima že odjenjevati za
odkrušeno, m
čela več
y
20.
y
21., 22.
y
23.
5
24.
y
25. pa ne bo mraza
"""J ~ J' ~	-	J"	J	11/1/ ^ 111 MU IUUI JHBUW.
na straneh kaže več možkih in ženskih podob. S vato vit podnevu oblake pregledoyal".
in bo tudi jasno. Tako bo podnevu, ker sim le
je pn S la ve nih nekdaj bil bog
svetlobe, sonca;
štiri glave pomenijo
štiri čase sončniga leta,
To nam je dal g. Cep za poskusnjo. Popolne v o
rog
díla pa
po kterih on prihodnje vreme prerokuje, bomo
^ " ■ O	r v J M v * • *	^ w	7 * v o u 11 u pa • pu ntvi iu vit ptiuuuujv viviuv pi ui uaujv
pa obilnost letnih pridelkov, meč in konj pa přinesli radovednim bravcam v prihodnjim listu.
sta podobi vojske, ker je bil Svatovit tudi
zmage
bog
svetle
cc
pazi, vodilih
komur je ljubo, na tek oblakov po
da bojo skušnje od
več
Naj Cepovih strani pokazale: ko
Preroh vremena

Vrednistvo Novic je pred nekimi dnevi iz Rovina
rojeniga Slovenca na Spod-
g. Ja nez a
^ v
Čepa
od
njim Štajarskim
priložene bile: „kako se da po oblaki h prej
přejelo dopis, kterimu so vodila
6 mescov na-
liko veljá to novo prerokovanje. Gosp. Čep nam pane bo za zlo vzel, ako se 0 tem sledečiga pregovora deržimo :
Da se resnica prav spozna, Je čuti treba dva zvoná!	; *
(Konec sledi.)
y
y
vreme gotovo prerokovati
u
Brali smo od tega
prerokovanja ze lani v mnogih nemških časopisih. ali vodil, po kterih se da vreme predpovedati, ni g. Čep, ki kot vremenski prerok slovi, dosihmal še v nobenim časniku natanjko razložil. Njegove želje so : „da bi se to, kar je dosihmal za nemogoče veljajo, pervikrat v slovenskim časopisu v njegovim ma tern i m jeziku vinskiga trupla in opravil njegovih posamesnih udov v
Iz podhovijske in zivinozdravnishe
soie v Rijnhljani.
Ko so bile izpraševanja kovačev iz djanskiga podkovstva pri učeniku tega nauka g. Paulu S ka le tu končane, sosezačele iz podkovijske umetnosti in
živinozdravniških vednost, namreč, iz poznanja ži
svetu razodélo. Toliko bolj pa želi, da bi „Novice", ki se tudi s kmetijskimi rečmi pečajo, ta ključ vremenskiga prerokovanja svojim bravcam naznanile
zdravim stanu
vil
y
y
zamore
y
po mislih g
v velik prid biti
:cc
ker
znajditelja, ta vednost kmetijstvu
iz občniga znanstva bolezin in zdravi, — iz djanskiga ozdravljanja vunanjih in notranjih bolezin vsaktere domaće živine (pri g. dr. S tru pitu)
pri g. And. Fleišman-u : iz rastljinoznanstva, to je, znanstva koristnih, škodljivih, strupenih in zdravilnih
Na dalje nam piše g. Čep, da je to svojo znaj dbo rastljin ;
pri dr. Bleiweis-u: iz naravoslovja do
ze pred 2 letama c. k. Dunajski učenostni akademii v mače živine, iz živinoreje', iz presojevanja razsodbo předložil; ali ta mu je po dolgim odlašanju vunanjih telesnih lastnoptih in oblikah, iz pripomoći pri
živine po
V «
174
iz sodijskiga
preiskovanja, in
■ -
iz ogledova- sejo gosp. knezoškof, da družtvo, ki sim ga že pred
Đja klavne živine in mesá po předpisu ces, austrianskih sedmimi leti osnovati mislil, pa ne mogel, se spet iz
postav. Izprasevanje je bilo, kaker je razlaganje vsih bujati in ozivljati vidim. Da pa moje veselje tudi sadja imenovanih naukov po předpisu vis. ministerstva, v do- obrodi, podlago in temelj temu družtvu s tem podložim
y
mačim slovenskim jeziku. Ucenci so bili tudi letos de- da pet sto rajnišev u bankovcih temu družtvu loma kovači, deloma ne kovači: vsi so se tudi (ra- darujem. Kakor hitro družtvo u življenje stopi, bodem
zun eniga) imenovanih zivinozdravniskih naukov te svoj dar druztvenemu odboru izročil. Zraven pa se učili ter so iz njih vpraševani bili. Kovači, ki so bili tudi obljubim , za družtvo delati in ga podpirati , koli-za pripravne poterjeni, da se jim zamore po ces. po- kor zamorem". Raduj s Slovenija mila in slavo poj ta-
stavi pravica kovaškiga mojsterstva podělit.!, kemu domorodcu!"
so přejeli pooblastivno
pismo ; za
ži vinozdra vniške
V ravno tem časniku beremo prav vesele
reci
vednosti pa so posebne pričala (svedočbe), kako se
učenec gori omenjenih posamesnih naukov učil, da
kako se je slovenšina na Celovskih šolah letas obna
y
je
šala.
Ljubljeni šolski svetovavec,
or
Rudmaš je,
je v stanu 0 potrebi pripo moćnik pri živinskih bolez- kakor je bilo tudi v „Novicah" oznanjeno, obljubil danih, scer pa tudi zaupljiv živino- in m e s ogl ed biti. rila tištim učencam, kteri na koncu šolskega leta kak
Izid letošnjiga šolskiga leta se tedaj očitno raz- lep sostavek v ilirskem jeziku napravijo in kirilico be-
skušnjo ogla-
glasí in je bil tale:
Za posebno dobre kovače
so bili kot ucenci celiga letošnjiga leta poterjeni:
Kaučič Lorenc, kovač iz Medvod na Krajnskim. Gast Jakob, kovač iz Karlovca 11a Hor va šk im.
rejo in pišejo. 12 učencov se je za to silo; dobro so se obnašali, in rodoljubi daritelj je raz
delil 8 daril: dve po 10 gold., tri po 5 gold, in tri
po 3
gold.
srebra v dvajseticah in lepih mošnjicah.
55
Maher
Matija, kovač
iz Loke (iz posebne lastne
pridnosti učenec o drugim letu). Tomašič Jožef, kovač iz Vipave, že lani za
Edno dobro uro od Celovca proti severju stoji staroslavna cerkev „Gospa sveta" (Maria Saal). Ni še trideset let, kar je u tej cerkvi se opravljalo vse lepo
po
po slovensko. Alj prišli so
or
ts
ospodi
y
ki s to slavo u
sebno dobriga kovača poterjen, je po pripomoći ondašnje županije přišel 0 drugi polovici t. 1. so-pet v učilnico, se v ozdravljanju bolne živine še bolj izurit; bo tedaj mesca septembra to novo polovico úka djanskiga živinozdravništva končal prašan ter pričalo přejel.
věčnost pojdejo, da so si na vso moč prizadjali, svoj vlastni materni jezik preganjati in iztrěbiti, nekada slo-
veči
slovenski kraj ponemciti. U to lepo romarsko cer kov pride nedavno popotni duhovnik iz Sekovske ško
y
IZ
fije.
Slišali smo, da je to bil slavni slovničar in slo
varničar
gospod tehant Murko.
U
žagredu (sakristii)
Plahutar France, kovač iz Jesenic, že tudi lani za
posebno dobriga kovača poterjen, je tudi iz po-
sebne lastne pridnosti přisel drugo leto v ucil nico , je bil pa kmalo v vojaški stan vzet
najde gosp. popotnik famo knjigo za oklice, oznanila itd. 9 ter pisano vse po nemško, ako ravno se pri zgod-
po slovensko pridiga in oznanuje. Vzeme na
maši
y
tega
nej ■■■■■■■^■Hp
to svinčnik in zapiše u knjigo po slovensko
prej slovensko pišite, alj kar niste vredni
T)
Za na
odkupljen učilnico.
y
je
sopet
pridno obiskal neke mesce
slovenski kruh jesti
u
Želeli bi, da bi bil popotni
Za dobriga kovača spoznan je bil:
Medic Juri, kovač iz Koprivnika poleg Kočevja
s a m 1 ga
HHH^HHRP ki
kovaštva 0 pervi polovici
y
se je pa le
o k t.; 1. Uéil.,rj jttjiQHMtq	.jíetfUQ« >.bi jj« Í3 û
V zivinozdravniskih vednostih
so se letos nar boljsi obnesli:
Amon Jožef (ne kovač) iz Spodnje Pulskave na Sta-
jarskim (iz posebne lastno pridnosti, o drugim letu). Maher Matija (kovač) iz Loke, (iz posebne lastne
pridnosti, o drugim letu).
Schl ei mer Janez (kovaški učenec) iz Dolge Vasi na
gospod še več slovenskih far obiskal in ravno te režne in rešne besěde u marsiktere nemške knjige
zapi8al !"
Iz Celja 16. vel. serpana. Nikjer niste mo-
rebiti slovenšina in
nemšina
v « «
u vecjim prepiru,
kot
pn
nas štajarskih Slovencih. Nemšina nikakor ne misii pra vícam slovenšine odstopiti, ker se je po
dolgih
letih
v
ze
mocno udomaćila. ker ima
množico
še
čisto u starih
t	M
časih blodečih srenj , učiteljev in nadzornikov na svoji strani. Slovenšina ima sicer sveto pravo domačije, zakon vlade, in veliko število pogumnih bojevavcov za sebe
y
Kocevskim
(drugo leto).
Dobro so se obnesli:
pa vse to protivnike malo skerbí; „pomagaj, kar more, da se le namen doseže", je njih gêslo. Te okoljnosti so naše iskrene
Gast Jakob (kovač) iz Karlovca na Horvaškim.
Kaucic Lorenc (kovač) iz Medvod.
Grabrijan Matija (kovač) iz Adlešic (iz lastne
pridnosti , o drugim letu). Indof Jernej (ne kovač) iz Vač.
Dva učenca sta se srednje obnesla; trije so
rodoljube primorale od rodoljubnosti ptujcov in tudi domaci-nov samo to verjeti, kar z vlastními očmí vidijo. Ali nektere možé so poprej krivo našim protivnikom prišteli, dokler jih niso spoznali, ktero krivico pa iz serca radl prekličejo.
Taka je bila z g. Hermàn-om, našim svetovavcom ljudskih šol, kteriga so nasi rodoljubi prezgodej po nem-
skih in slovenskih časopisih za protivnika slovensine razglasili. Da se mu krivica godi, je on dovelj dokazal kmalo 0 začetku šolo zapustili, zavolj bolezni, eden je ii0 je pervokrat Celjske šole obiskal. Na tožbo tukajš-bil v vojaški stan vzet.
y
njih učiteljev proti časopisom , kteri jih za protivnike slo
Novicar
slovenshih Urajev
vensine
■ pjHpp n HH y
razglasujejo , jim podá prelep
odgovor:
»
Jez in
vi se naj bolje opravičimo, ako se sami krepko sloven
poprimemo , in ji v učivnah spodobno mesto odka
šine žemo
Iz Koroškiga. „Slovenska Bčela" naznani veselo
in imenitno novíco : „Družtvo za iz daj a nje in raz-sirjevanje dobrih bukev za Slovence je osno- Jasneje pa se je že njegova ljubezen do slovenšine do vano". Povabilo, k temu družtvu pristopiti, in po- kazala o novejših časih, ko je drugokrat přišel Celj
ter tako z djanjem svoje protivnike osramotimo".
stave
tega
družtva, prinesemo u prihodnjem zvezku. ske in sosedne ljudske šole obiskat.
Vendar se ne moremo zderžati
y
V
ze
danes razglasiti, kar
vecjim družtvu nastavi nek večer sledeči govori: „Te dni sim obiskal
Za
so presvitli Lavantinski knezoskof, gospod Anton nekoliko ljudskih sol, u kterih sodami Slovenci. íSlomšek, te dni zastran tega družtva nekemu go- naj večji napako u teh in vseh enakih učivnah imam spodu u Celovec pisali. Lepo prosimo, da nam preča štiti gospod tega za zlo ne vzamejo !
„Veselí me,
P*
ktere so proti vsim pedagogickim
pravilom; proti zdravému razumu vpeljane. Seice me
„nemšk e ber i la",
je
175
je bolelo viditi, koliko zlatega časa se tukaj zgubi, kako malo se gleda na imenitni namen ljudskih šol". „Pred
Vf	V
večidel iz druzih razredov). Žalostno je

da je
dele
»
ložil bom
nastavi dalje
visokemu ministerstvu
zenje zazup. volitve tako oterpnelo, da zamore sedaj kdo
odbornik biti s kôpo glasov
naj se tem knjigam in temu neumnemunaueevanju berz družbe gosp. Terp
Predsednik kmetijske
se je te dni v Lond
podal
slovo daa. Več pričejočih se ni moglo s samo sloven- obertnijsko razstavo ogledat. Marsikaj koristniga nam
bo gotovo povedal od kmetijskiga in obertnijskigaorodja,
nje
govim govorom
sino sprijazniti, in tedaj tudi ne ali slavni svetovavec ostane pri svojem sklepu
i
Bog
daj l na blagor Slovencom. gor Slovencom bi znal navesti
Še mnogo slavnega na bla
kar bi utegnilo tudi za naše kraje prav biti
?
kar sim sam slisal. ako
?
moza z
©
lasam osebujnih
bi se ne bal precastitiga govorov razžaliti. Slava mu ! ,
lz Dolenske strani. V černe bukve naj se taki
zapišejo. kteri se zoper ljudske šole upirajo. Po vikšim ukazu c. k. dež. poglavarstva je zapovedano, da naj se tudi na Krajnskim pri vsaki fari, kjer ni kakih posebnih zaderžkov, ljudske sole v podučenje mladosti vpe-Ijejo. 7. t. m. smo šli v ta namen z g. dekanam S. v. B. in 12. dan t. m. v Št. K., kamor so tudi c. k. ko-
Novićar iz mnogih hraje v
Po novi vravnavi bo vojaška
a granica
ministerstvu vojaštva; cela granica je razdeljei deželni povelništvi : povelništvo za Horvašk
podstata a v dve
ko bo stanovalo v Zagreb
o-Sl
za Banašk
zapovedništvo polk
je
misar, župani s svetvavci in mnogo kmetov prišli. V B. smo še precej dobro opravili, ker ondašnje soseske
200 gold.
Srbsko pa v Temešvaru; perva opravna vradija, zapovedništvo dežel ga, nar višji pa je ministerstvo vojaštva nji poškodovanim soseskam na Tiroljskim so cesar
je dru Po povod
25,000 gold, podariti dovolili
Misionarj
S
dr
orglarja
so dovolile za priliodnjiga učitelja in letne plače poskerbeti. Hvala jirn! Ali vse drugač se je obnašala kmetiška ninožica v Št. K., razun duhovnov,
uradnikov, županov in nekterih svetvavcov, so sploh vsi zoper šolsko napravo in potrebo šole se uperli. Rekli
otroka v šolo dati, naj gada

Knobleherju so dovolili cesar dva čolniča za popo
tovanje po reki Nil
?
tudi je dobil sabo iz cesarske
Dunajské tiskarnice majhno tiskarnico z afrikanskimi
pismenkami. Iz Rima jo je
že
odrinil
Iz Prag
so
da kdor hoče
svoji ga
se piše, da je minister uka velike hvale vredno po stavo dal, po kteri mora vsa
k otrok 6 let v
1
v mesto*); tišti so malokdej prida, ko so v šolo hodili; na kmetih ni treba šol" itd. Akoravno smo jim, kolikor se je dalo , na serce govorili, da je poduk o sedanjih časih mladosti sila potreben , da brez vednosti branja in pisanja o sedanjih časih si tudi kmet druzih za svoj stan potrebnih in koristnih vednost pridobiti ne zamore, da ravno v tej fari, ki šteje čez 4000 dus , le málokdo brati in pisati zna, vender nismo clo nič opravili; terdovratni so ostali pri nepotrebi šole. Ali taka terma ne zasluži, v černe bukve zapisana biti?!
hoditi; pred 12. letam ne sme noben otrok sole zapu
štiti
Poskusnj
leznici po
lakov flokomotifov) na že
ki gori na Semeringu so se
že
za
čele
?
in nektere so se
že
dobro skazale : vsak voz
mora v stanu biti navzdol peljati v Sliši se, da bojo
j

nar manj 2500 centov navzgor in
naglosti poldru
çe milje o 1 uri. mško-katoljške družtva,
so derzavi in veri nevarue, povsod v
našim
ker cesarstvo
ojstro prepovedane
Med
i
za ktero se dosihmal
lep
Iz Blejskiga jezera. Ravno smo vidili p
čisto nove podobke (pildke) sv. Device Mi
še ni davek odrajtoval, pravijo, bo prihodnjič davku podvcržana, ker je v nekterih krajih toliko naredijo in tudi na Tursko in Rusovsko prodajo, da bi ta davk
na Jezeru z obi
k
Jezeru

s
m
tar im ki ta
lahko tretji
davka za žganje vergel

častivreden do
BI ej ski m gradam , in m o go čni m rajski kraj obdajajo. Gosp. Malner morodec , je imel to dobro misel, po gosp. Go Ide n-steinu ta podobek izrisati dati, ki je v različnih bar-vah v Pragi natisnjen bil. Velja en podobek mende le 2 krajc.
Ljubljane. God našiga presvitliga cesarja je
m ;
huda ura je bila unidan v Deb
v .

město tresilo imajo přebiv starih časov s

je 6 his ; da jih ni več,
ki so že
9
bogoslovcam

Strašna 17krat je v
se od
m
J
last
zahvaliti
brizgljo nar pridniši
gasivci
nazaj jelo move
?
govoriti,
Knez Meternich pride to jesen na Dunaj misli prav natihama živeti. — Zlo se je
da bo Turška vlada Ko šut
15
ki
zpustila, ki se bo potem ali na Angleško ali v
Ameriko podal ; vunder to izpušenje
v
se
verjetno, ker
bil v pondeljk z veliko cerkovno slovesnostjo obhajan
g. knezoškof so sv. maso v stolni cerkvi peli, kjer so Turki kaj taciga store, zna tudi Austrianska vlada
)snie izpustiti
se g.
deželni poglavar, visji c. k. uradniki, mnogo vo
v
se
jaških častnikov, mestni župan in odborniki in množica ki ji znajo
več Turčíi nevarnih pobegnikov iz B
?
druziga pobožniga ljudstva snidili; topovi na gradu so
še
veči nadle
?

delati, kakor Košut Austrii
i eri na Du-
ze zjutraj
zgodaj
naznanili
dan . ki so se tudi ob
Rimska vlada je poslala kardinala Alt naj in v Petrograd, da bi se posvetoval zastran po
sv. masi verstili s strelam zunaj cerkve postavljeniga mirjenja Laške dežele , sicer pa tudi zato , kako bi se oddelka Ljublj. vojakov. — Grozno mlačno je bilo vde- zamogel papež z lépo Francozov iz Rima znebiti leženje volivcov 3. razreda pri volitvi 6 novih mest-
nih odbornikov. Izmed 279 opravičenih volivcov tega razreda jih je pervikrat prišlo le 34, pri drugi
V Melykutu se je hotel nek kmet s tem ob življenje pripraviti, da je veliko krajcarjev požrel ; ali zđravniki
so
ga
smerti oteli. To je gotovo prav nova
viža
ožji volitvi (zato ker so pri pervi le tri je odborniki in denar pod zemljo spraviti
mm	V	m	M If m	m	« 1 iliN	«Il •	• V l	_	_	_	_	_
predp
cezpolovi
sebe
Nek vremsk prerok
glasov dobili) pa jih je prišlo je prerokoval, da bo ta mesec nar gorkeji mesec ce
clo le 18 volivcov! Izvoljeni so bili
E r z e n , g.
Sam
or
K
V *

g. Muhl
, g. A i e h h o 1
liga leta ; do 13. tega mesca od 18. do 20. hladno in mokr

pravi
?
bo suho in vroče
>
cer in g. dr. Rudolf (vsi že poprejsni odborniki, tode
>
Zastran mestnih šol zamoremo za gotovo povedati
>
da
nas nadzornik ljudskih
g. dr. Moćnik je mocno zo
od 21. do 24. vroče in jasno, od 25. do 26. vihar in dež, potem pa bo suho in vroče. Bomo vidili: ali ni prerok slame jedel.
Dve sto Cehov, večidel kmetov , je prišlo v Ze-

per to, da bi se v en klas mestnih ljudskih soi (napři- m
«««	v ^ • « .	tv	v	A	v	V ti	m	•
da bi se na Srbskim naselili
V Zagreb
liko v Ljubljani)
kot 80 učencov tlačilo, kar
po
trebni vodbi učenika in tudi zdravju ucencov nasprot. Crnu taka gnječa v mestni soli? po deželi pa nobena ali prazna šola? Velike hvale je vredna ta misel; naj bi se tudi izpeljala !	Vred.
je prišla od Vladika Cernogorskiga na svetio zaloigra (tragedia) pod naslovam ..Stjepan
Mal
Na
Irskim se je krompirjeva gnjilina nanaglama hudo
prikazala.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.