časopis kolektiva industrije motornih vozil Naša nadaljnja rast Na pobudo predsednika MO GZ in v skladu s stalno prakso rednega sestajanja z najodgovornejšimi predstavniki občin, kjer poslujejo TOZD IMV, so se v Novem mestu pred kratkim zbrali predstavniki občin Črnomelj, Metlika, Trebnje, Brežice in Novo mesto z namenom, da izmenjajo informacije o uresničevanju srednjeročnega programa. Razen teh informacij pašo predstavniki IMV podali še druge informacije o aktualnih vprašanjih dela in smereh aktivnosti TOZD in DO IMV. Iz uvodne razlage generalnega direktorja Jurija Levičnika je bilo moč razbrati, daje IMV v letu 1979 vložrl velike napore v prizade- Iz pogovora s sekretarji osnovnih organizacij Pred iztekom mandatne dobe smo pripravili razgovor s sekretarji OK. ZK in se z njimi pogovorili o njihovem delu, o težavah, s katerimi so se pri svojem delu srečevali, in o poteku evidentiranja. Zanimalo nas je, kako je s sprejemanjem novih komunistov, kakšna je njihova ocena o delu mladih komunistov in še 1 marsikaj. Vse to lahko preberete na 6. strani KURIRJA. vanja za pravočasno uresničitev razvojnega programa. Pripravljeni in izdelani so vsi investicijski programi, opravljeno je obsežno delo za finančno zaključevanje investicije, opravljeni dogovori z izvajalci del, naročena pa je tudi vsa potrebna oprema. Celotna investicija za usposabljanje proizvodnih kapacitet v Novem mestu presega 300 starih milijard. Temeljne banke LB združujejo 52,3 stare milijarde, delovne organizacije, ki se vključujejo v proizvodnjo IMV 45 milijard, 70 milijard je inozemskega kredita, Jugoban- Sklic širšega družbenopolitičnega aktiva IMV 30. 10. 1979 je po dogovoru z generalnim direktorjem Jurijem Levičnikom predsednik konference OOS Jože Turk sklical razširjeni sestanek družbenopolitičnega aktiva. Dnevi red sestanka je bil okvirno isti kot v dopoldanskem času na razgovoru predstavnikov naše delovne organizacije z odborom Gospodarske zbornice za Dolenjsko. Na sestanku so razpravljali o aktualnih nalogah in zlasti o vprašanjrh uresničevanja srednjeročnega programa, o čemer je spregovoril tovariš Jurij Levi-čnik. ka sodeluje s kreditom v višini 46 milijard, 28 milijard je lastnih sredstev, ostalo pa so krediti izvajalcev. Priprava dokumentacije in finančna zaokrožitev investicije že omogoča pristop k uresničitvi celotnega projekta, ki bo omogočal proizvodnjo 100.000 vozil R—4 in 36.000 avtomobilskih prikolic. V tem času poteka intenzivna rekonstrukcija in novogradnja lakirnice v višini 48 milijard. S to investicijo bo odpravljeno ozko grlo lakiranja in usposobljene kapacitete za 120.000 avtomobilov. Začela so se tudi gradbena dela za postavitev novih proizvodnih prostorov presemice in ostalih prostorov, ki pogojuje normalno delo presemice. Začela so se tudi gradbena dela za postavitev novih proizvodnih prostorov tovarne prikolic. V zaključni fazi je tudi gradnja industrijskega tira. Tudi investicijski programi ostalih TOZD so v izdelavi: — na Suhorju naj bi bil zaključen v letošnjem letu; — letos smo zaključili investicije v Belem Manastiru, — investicijskega programa in DELO DISCIPLINSKIH KOMISIJ ODSLEJ BOLJ ORGANIZIRANO Več o tem berite danes na 11. strani Zdaj vendarle plamen med mladimi v IMV? O pasivnosti mladih, zaposlenih v naši delovni organizaciji, smo že večkrat pisali. Toda tokrat kaže, da so mladi zbrali toliko moči in zakresali prvo iskrico ponovnega delovanja in vsi upajo, da bo prerasla v plamen. Predstavniki mladih v naši delovni organizaciji so se zbrali, potegnili črto pod dosedanje delo in si začrtali ravno pot. (Več o tem na 9. strani) sanacijskega programa TOZD Črnomelj ni moč speljati vsled nerešenih vprašanj problema surovin; — Adlešiči: investicijski programi so na banki. Več o tem poročamo danes na 2. strani KURIRJA. Drugi o našem razvojnem načrtu Prejšnji mesec sta bila naša delovna organizacija in naš razvojni načrt eno izmed osrednjih vprašanj skoraj v vseh časopisih naše republike. Delo, Dnevnik, Dolenjski list, Pavliha, vsi so pisali o nas. Nedeljski dnevnik je pripravil celo razgovor preko zelenega telefona. Danes objavljamo v našem internem glasilu, kako smo odgovorili na nekatere „nejasnosti1' v zvezi z našim razvojnim načrtom, ki pa je vsem nam več ali manj že dalj časa znan. Nadaljnja rast pokrajine pogojena predvsem z razvojem IMV in KRKE Konec prejšnjega meseca je generalni direktor Jurij Levičnik v dogovoru z medobčinskim odborom gospodarske zbornice za Dolenjsko sklical sejo, na kateri so spregovorili o bodoči aktivnosti in razvoju naše delovne organizacije. Sejo je začel Stane Dolenc — Luka, predsednik medobčinskega odbora gospodarske zbornice za Dolenjsko, ki je navzoče najprej pozdravil in nadaljeval: „V okviru Gospodarske zbornice smo želeli tak razgovor predvsem zaradi tega, ker se pnpravljamo na koordinirano delo v sklopu srednjeročnega plana za obdobje 1981—85. Smisel današnjega razgovora je v tem, da se informiramo o poteku investicijskih vlaganj in da bi slišali določene probleme. Mislim pa, da razgovor pomeni hkrati začetek razgovorov, ki jih bodo morali opraviti tovariši iz IMV, občine, izvršnega sveta in v tozdih, ki so že v sklopu IMV in tudi tistih, ki še niso v sklopu IMV. ki pa so potencialni kandidati v kooperaciji s sodelavci ali navsezadnje tudi tozd. Nimamo namena, da bi sprejemali sklepe, ki so v pristojnosti samoupravnih organov vaše tozd, vendar pa smo izredno zainteresirani, ker se zavedamo, da je v regiji nadaljnji razvoj gospodarskih organizacij, če to hočemo ali ne, pogojen z razvojem IMV kakor tudi Krke. V regiji moramo najti stične točke, ki nas vežejo ali pa tudi omejujejo pri uresniče-' vanju nadaljnjih ambicij." Nato je navzočim spregovoril generalni direktor Jurij Levičnik: Od 100.000 na 1 50.000 osebnih avtomobilov in od 36.000 na 50.000 prikolic ..Vrsto let imamo v takem sestavu razgovore, ki smo jih izkoristili za infonniranje tako v razvojnem programu kot o tekočih gospodarskih problemih. Želel bi vas spomniti, da smo naš razvojni program za to obdobje 1976—80 sprejeli lansko leto in na njegovi podlagi izdelali investicijski program za prvo etapo za 100.000 avtomobilov in 36.000 prikolic. To moram povedati, ker mi s to investicijo ne moremo realizirati celotnega razvojnega programa za obdobje do leta 1980. V temeljih plana srednjeročnega razvoja Slovenije smo zapisali, da bomo do leta 1980 proizvedli 150.000 avtomobilov in 50.000 prikolic. Lansko leto smo po obsežnih konsultacijah prišli do sklepa, da ne bo mogoče zbrati sredstev, niti se organizirati tako, da bi v enem zamahu speljali celotno investicijo. Odločili smo se zato, dajo bomo uresničili skozi nekaj investicijskih programov, postopoma. Tako smo izdelali ločen investicijski program za 100.000 avtomobilov R—4 in 36.000 prikolic kot osnovo za nadaljnjo realizacijo ostalih nalog, zapisanih v našem razvojnem programu za to obdobje. Kot veste, je bilo za realizacijo tega programa potrebno zbrati nekaj manj kot 3 milijarde novih investicijskih dinarjev. Teh sredstev IMV ni imel niti jih nima; tudi lokalni viri so bili in so tudi majhni, da ne morejo zagotoviti tega denaija. Tako smo skupaj z Ljubljansko banko, združeno banko v Ljubljani in z nekaterimi drugimi bankami izdelali konstrukcijo, po kateri združujemo sredstva v vsej Sloveniji in izven Slovenije za ures- Stane Dolenc, predsednik Medobčinskega odbora gospodaiske zbornice za Dolenjsko ničitev tega programa. Tako je investicija podeljena na združevanje sredstev temeljnih bank iz celotne Slovenije, ki jih je 15. Teh 15 bank je združilo 52,3 milijarde starih dinarjev. IMV je moral skleniti, da bo združil od organizacij združenega dela, ki so zainteresirane za razvoj IMV, dodatnih 45 milijard dinarjev. Nadalje je IMV dobil inozemski kredit za uvoz inozemske opreme v višini 70 milijard starih dinarjev. Razen tega je IMV dobil kredit od Jugobanke Ljubljana. Skupaj s svojimi sredstvi, ki jih mora še zagotoviti, zagotavlja na ta način 64 milijard. Vso razliko pa mora IMV zagotoviti skozi kredite domačih dobaviteljev opreme in skozi kredite domačih izvajalcev. V vseh razgovorih z domačimi izvajalci in z domačimi dobavitelji opreme smo bili zelo uspešni, tako da smo v investicijskem programu predvideni znesek celo prekoračili. To je seveda nujno, saj so od lani do danes nekateri predmeti že dražji in zaradi tega bomo potrebovali za uresničitev tega programa nekaj več sredstev. Del teh potreb bomo pokrivali s sredstvi, ki bi jih zagotovili od domačih dobaviteljev opreme in izvajalcev. Morali smo prevzeti tudi obveznost, kar je tudi v interesu IMV, da se bomo z vsemi potencialnimi partneiji sporazumeli za dolgoročno sodelovanje. Povezovali se bomo na bazi dohodkovnih odnosov. Doslej smo sklenili pogodbe, pravzaprav samoupravne sporazume za neposredno sovlaganje v IMV, s sledečimi partneiji v Sloveniji: Sava Kranj, s slovenskimi železarnami pogovori še tečejo, z Interevropo Koper, z Iplasom Koper, s Tigrom Pirot; v teku so pogovori z Železarno Sisak, z Metalko Ljubljana, Intertrade Ljubljana in še z nekaterimi podjetji, ki so komitenti Ljubljanske banke, kot so Kovinoplastika Lož, Dekorativna Ljubljana, Saturnus Ljubljana in še nekatere delovne organizacije. Na ta način je IMV zagotovil predvidenih 45 starih milijard in s tem pridobil tudi ostalih 52 Jurij Levičnik, generalni direktor IMV milijard, ki jih združujejo temeljne banke Ljubljanske banke. TA HIP JE NAJVAŽNEJŠE POVEČANJE PROIZVODNJE V TOVARNI AVTOMOBILOV V tem trenutku je najvažnejši del investicije povečanje proizvodnje in povečanje proizvodnih kapacitet v tovarni avtomobilov od 50 na 100 tisoč oseb-nii avtomobiov, in sicer zaradi tega, ker mora IMV po programu sodelovanja z Renaultuom že v drugem letu izvoziti Renaultu 20.000 avtomobilov R-4. Kljub temu, da smo v investiciji in da imamo velike težave, smo sprejeli povečanje proizvodnje na 1.500 vozil R-4 mesečno in moramo od septembra do decembra izvoziti v Francijo 6.000 R—4, ker smo jih od januaija do miga izvozili le 4.500. Od januaija 1980 pa že moramo povečati proizvodnjo za izvoz, tako da bomo skupno v prihodnjem letu izvozili 20.000, leta 1981 pa 25.000 avtomobilov R—4; to je proizvodnja izključno za Francijo. Imamo tudi dogovor, da bomo izvažali še v druge dežele, vendar naše kapacitete še niso zgrajene in zaradi tega zaenkrat izvažamo samo tisto, kar je neposredno vezano na spremembe v organizaciji proizvodnje v Franciji. Omenil sem to zaradi tega, ker je rekonstrukcija v tovarni avtomobilov takega značaja, da v dobišni meri zavira tekočo proizvodnjo, prakti- (Nadaljevanje na 3. str.) čno pa onemogoča sleherno povečanje proizvodnje za toliko časa, dokler nova lakirnica ne bo gotova. To je glavna investicija v tovarni avtomobilov, vredna po predračunu 48 milijard stanh dinarjev. Predvidevamo, da bo lakirnica v polnem zagonu v začetku prihodnjega leta, pravzaprav v februarju, ko bodo ustvarjeni pogoji za postopno povečanje proizvodnje. Hkrati s pogonom nove lakirnice bomo postopoma povečali proizvodnjo v ostalih oddelkih. Želim vas spomniti, da je izvor R~4 osnova za organizacijo proizvodnje nadaljnjih dveh modelov. Mi smo v osnovnem programu z Renaultom imeli zapisano proizvodnjo R—14 in še enega vozila. Medtem je na tržišče prišlo vozilo R—18 in z ozirom na letošnji začetek izvoza uvozili tudi prve R—14 in R-18. Uvoz le-teh je bil pogojen z izvozom inje odvisen od izvoza R—4. Od uresničitve naslednje etape investicijskega programa je odvisna organizacija proizvodnje naslednjega modela. Zaenkrat predvidevamo, da bi bilo to vozilo R—18 s tem, da moramo v naslednjih tednih opraviti določene razgovore z Renaultom, da bi se dogovorili o programu sodelovanja in na osnovi tega o našem razvojnem programu za obdobje 1981-85. Usodna medsebojna povezanost vseh programov IMV Moram še povedati, da so vsi programi medsebojno tako povezani, da ne bomo uspeli v polni meri zagotoviti in izkoristiti kapacitet v enem tozdu, če ne bodo zagotovljene kapacitete v vseh tozdih. Mi se tega zelo dobro zavedamo; gre le za vprašanje časa, fizične sposobnosti in dobre volje na vseh straneh, da te programe čimprej izpeljemo. Poudaril bi, da se bomo skušali lotiti še konec tega leta oz. v začetku prihodnjega leta na podlagi jasnili smernic za plan naslednjega srednjeročnega obdobja, izdelave investicijskega programa, ki naj bi v naslednjem obdobju zagotovil realizacijo tistega, kar je zapisano za to srednjeročno obdobje. Za vašo informacijo intenzivno pripravljamo vse, kar je v zvezi s pripravami planskih dokumen- Maketa naše delovne organizacije, kakršna naj bi bila po obsegu, ko bodo investicije pri kraju. tov za naslednje srednjeročno obdobje. Morda bomo malo kasnili s smernicami za plan ali z elementi za samoupravne sporazume o temeljih plana, ker bomo morali že v naslednjih tednih opraviti razgovore z našim osnovnim partnerjem, na osnovi katerih bomo imeli podlago za pripravo vsega tistega, za kar nas naši zakoni in dogovori obvezujejo. S tem se pa ne bo premaknil rok sprejemanja samoupravnega sporazuma o temeljih planov in sprejemanje plana, kar je osnovna naloga vseh teh in ostalih preddel, ki jih je treba opraviti. Z uresničitvijo te prve etape, s proizvodnjo 100 tisoč avtomobilov in 36 tisoč prikolic, bo IMV že toliko naraste!, da hkrati z raz- mišljanjem o investiciji za realizacijo te investicije razmišljamo lllllll!llillll!l!llllllllll[llllllllllllllllll!lllllllllilllllllllllll!l!lll!ll!!lll!l!l!lllllll!lllllllillllll Renault vstopa Prvič v zgodovini se je kaka tuja firma trdno zasidrala na ameriškem avtomobilskem trgu: francoski Renault je pred kratkim podpisal z AMC (American Motors Corp.) pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Francoska avtomobilska industrija je s to tvegano in hkrati obetavno potezo dokazala, da IMV POČITNIŠKI DOM POJEM UDOBJA IN KVALITETE tudi o bodoči novi organizaciji IMV.“ na ameriški trg ne namerava zaspati na lovorikah. Lani je avtomobil v obliki najrazličnejših dajatev, od davčne obremenitve konstruktorjev do taks, ki jih vsebuje cena goriva v Franciji (najvišjih v Evropi), prinesel državi 95 milijard frankov — skoraj četrtino proračunskih sredstev. S pogodbo z AMC si je Regie Renault zagotovila konkurenčno letno prodajo 140 do 150.000 osebnih avtomobilov na ameriškem trgu, nekako po sezoni 1983—84. Že danes pošilja Renault v ZDA po 200 avtomobilov R-5 na dan. (Po Gospodarskem vestniku) Naš razvojni načrt v polnem razmahu Izgradnja objektov IMV v Novem mestu se izvaja na področju, kije bilo z urbanističnim načrtom Novega mesta iz leta 1973 določeno za ves razvoj IMV. Področje zajema v glavnem bivšo posest Kmetijskega šolskega centra Grm, za katerega so pridobili ustrezno zemljišče na Bajnofu pod Trško goro. Gospodarski del šole se je že preselil na novo lokacijo, po izgradnji nove šole in internata pa se bo preselila tja še ostala dejavnost šole. Meja zazidalnega področja IMV poteka v vzhodu po novi Karlovški cesti do mostu v Gotni vasi, na jugu in zapadu po potoku Težka voda, na severu po Skalickijevi ulici do križišča s Trdinovo cesto, nato do vrha Trdinove ceste. Od tu zavije proti vzhodu mimo grobnice Mordaxov in vodovodnega rezervoaija do Gubčeve ulice pri hiši št. 22, dalje po Kotaijevi ulici do Zagrebške ceste in nato po Zagrebški cesti do križišča v Žabji vasi. Glavne proizvodne objekte predstavljata tovarna avtomobilov, locirana vzporedno s Karlovško cesto, in na njo pravokotno postavljena tovarna prikolic. Tovarna avtomobilov je do približno 2/3 velikosti že zgta jena, v izgradnji pa je tudi preostali del. Prav tako smo pričeli z izgradnjo tovarne prikolic. Oba glavna objekta sta po zasnovi podobna: zgrajena sta iz železobetona in jekla s fasadami in durisol plošč ter kopilit stekla. Višinsko sta zastavljena tako, da imata osnovno etažo na isti višini, to je 198,00 m nadmorske višine, število etaž pa je prilagojeno terenskim razmeram. Obe tovarni imata ravno streho. Ob vzhodni strani tovarne avtomobilov, to je v smeri proti Karlovški cesti, je zgrajen aneks k tovarniški hali. V aneksu se nahajajo sanitarni prostori, garderoba, jedilnice, obratne pisarne in pomožni obratni prostori. Med objektom in Karlovško cesto je predviden plato s parkirišči za osebne avtomobile. Na tem mestu je predviden tudi glavni cestni priključek za osebni in avtobusni promet in je zato na platoju predvidena avtobusna postaja z glavno vratarnico in ostalimi potrebnimi objekti (kioski, govorilnica. sanitarije). Na južni strani tovarne avtomobilov oziroma na vzhodni strani tovarne prikolic je lociran večji plato, namenjen skladiščenju materiala in gotovih iz- delkov. Na južni strani platoja je izveden glavni priključek IMV na javno cestno mejo. Tu je mesto vstopa vsega materiala, ki ga bomo transportirali po cesti. V skladu z namembnostjo je na tem priključku predvidena vratarnica s prostori za prevzem in predajo materiala, s sobami za šoferje, sanitarijami, prvo pomočjo itd. Preko tega priključka je predviden tudi uvoz na parkirne prostore, ki so predvideni ob desni strani Karlovške ceste proti jugu do potoka Težka voda. Ti parkirni prostori bodo namenjeni parkiranju osebnih vozil zaposlenih delavcev v tovarni prikolic in ostalih objektih na jugu zazidalnega kompleksa. Obe parkiriščni površini, skladiščni površini in skladiščni plato v sredini, primemo hortikulturno urejeni, predstavljajo nekakšno bariero med proizvodnjo in naselji Žabja vas in Gotna vas. V prostom med ooema glavnima zgradbama so locirani vsi življenjsko važni mediji za proizvodnjo. Tako je na tem mestu locirana industrijska železniška postaja, skladišče materiala, energetski objekt s kotlarno in glavno transformatorsko postajo, skladišče goriva itd. Objekti so zgrajeni v istem stilu kot glavni tovarniški stavbi in se z njima zlivajo v usklajeno industnjsko celoto. Področje južno od tovarne prikolic je predvideno za izgradnjo objektov, v katerih bodo organizirane dopolnilne dejav- nosti h glavnemu proizvodnemu programu. Predvideni so objekti, ki bodo po zasnovi enaki kot glavna objekta in bo tako celoten kompleks oblikovno enoten. V danšnjem delu tovarne, ki je v najtesnejšem stiku z mestom, ne bo več potekal proizvodni proces Obstoječi objekti ob Zagrebški cesti, ki smojih izgrajevali v različne namene in po svoji funkcionalnosti niso primerni za organizirano industrijsko proizvodnjo, bodo z izgradnjo glavnih proizvodnih objektov preurejeni za potrebe servisne in nekaterih drugih vzporednih * dejavnost. Tako bo tudi ta del tovarne, ki je v najtesnejšem stiku z mestom in bivalnim okoljem, postal neproizvoden. S tem bodo tudi morebitni motilni učinki na okolico minimalni. Ta del bo z dvema vstopoma z Zagrebške ceste in z enim vstopom iz Kotaijeve ulice povezan z javnimi komunikacijami, kar je tudi primerno glede na predvideno dejavnost, pri kateri prihaja do najpogost-nejših stikov s strankami. Kaj pa grad Grm? Grad Grm nameravamo restavrirati in ga usposobiti za namene po posebnem programu, ki bo obsegal upravne, družbenopolitične, izobraževalne, in družbene dejavosti. Glede na javni natečaj dejavnosti v objektu je predvidena ureditev primernega parkirišča takoj na (Nadaljevanje na 5. str.) raji ■gr m« .JI. fr; ■■ #Jf.. VKlpt2 £ j Ir jL w i i Zeleni telefon Dnevnika je ponudil možnost razgovora med občani in predstavniki naše delovne organizacije. Pri zelenem telefonu so sodelovali: Janko Goleš, predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine; Zmago Novak, direktor zavoda za planiranje v Novem mestu; Ivan Hrovatič, član izvišnega sveta; dipl. inž. Lado Kotnik, direktor odseka kapitalne izgradnje v IMV; Janez Slapnik, sekretar delovne organizacije IMV, in Miha Žmavc, direktor Kmetijskega izobraževalnega centra. Za odgovore na dodatna vprašanja smo prosili tudi predsednika občinske skupščine Maijana Simiča ter predsednika občinske konference SZDL Uroša Dularja. vstopu v grajski kompleks ob koncu Trdinove ceste, na predelu, ki seje dvigal nad nivo gradu in ki gaje kmetijska šol a uporabljala za področje, na katerem so se učenci učili saditi sadno drevje (neodkriti storilec je pomladi 1979 populil in odpeljal nad 40 mladih dreves). Teren bo ustrezno izravnan na nivo celotnega grajskega kompleksa, parkirišča bomo zasadili s primernim košatim drevjem, ki bo zagotavljalo senco na parkirišču, hkrati pa bo predstavljalo zeleno pregrado med mestom in tovarniškim kompleksom . Parkirišče bo izhodiščna točka za obisk gradu ali pa urejenega zelenega pasu na področju spomeniško zavarovane kapele nad grobnico grofov Mordaxov, ki bo tudi primerno urejena. To mesto predstavlja tudi pomožni osebni vhod na področje IMV in sicer do objektov, ki so predvideni na južni in jugozahodni strani gradu. V teh objektih, ki bodo morali biti tako oblikovani, da bodo usklajeni z bližnjo stavbo gradu, predvidevamo neproizvodne dejavnosti, kot so: razvojni inštitut, ambulanta itd. Na ta način bo ustvarjen s severne strani tovarniškega kompleksa precej globok mejni pas med proizvodnjo in stanovanjskim kompleksom ob Skalickijevi in Gubčevi ulici. S temi ukrepi in z dejstvom, da ne bo več tranzitnega prometa po Trdinovi cesti, ker je z izgradnjo tovarne prikolic od Grma dalje ukinjena kot javna pot, se bo tudi promet skozi stanovanjsko področje Grma bistveno zmanjšal. Na zahodni strani kompleksa je predvidena preizkuševalna steza in odprto skladišče gotovih izdelkov (prikolice in osebni avtomobili). Glede na dovolj veliko odmaknjenost od naselij Šmihel in Regerča vas, precejšnjo niveletno razliko, predvsem pa bujno zaraščenost visoke in strme brežine nad potokom Težka voda bodo vplivi hrupa od vožnje lahkih in sorazmerno tihih avtomobilov minimalni. Glede na to, da celotna družbena in podjetniška ekonomika zahteva čimvečjo angažiranje železniškega transporta, je tudi tovarniški kompleks IMV povezan z novim industrijskim tirom na javno železniško omrežie. Tir se odcepi od proge Ljubljana — Karlovac v bližini pokopališča v Šmihelu in se po viaduk- Rekonstrukcija lakirnice je pomembna investicija v TA, vredna po predračunu 48 milijard starih din Ureja pa se tudi dovoz do lakirnice in v teku je gradnja aneksa ob lakirnici. Barak ni več. Na mestu, kjer so nekoč stale barake, so stekla zemeljska dela: izkop temeljev za lahko presemico. Načrt o „svetovnem avtomobilu" tu pripelje na tovarniško področje do objektov tovarne prikolic in tovarne avtomobilov. Z izgradnjo industrijskega tira in industrijske železniške postaje bo odpadel največji del tovornega transporta po cestah tako na dovozu surovin kot na odvozu gotovih izdelkov. Izgradnja nove tirne povezave bo močno razbremenila cestni promet skozi mesto, saj bi ta bil brez železnice, ob nameravani povečani proizvodnje, praktično nemogoč. Ameriški avtomobilski gigant General Motors Corp. je pričel izvajati projekt „svetovnega avtomobila", ki naj bi jim omogočil večjo konkurenčnost v tujini. Zamisel o proizvodnji svetovnega avtomobila zajema proizvodnjo vozil v več državah, ki bi si delile isti proizvodni projekt, za katerega bi proizvajali kar največ skupnih delov in ki bi lahko konkurirali v čimveč državah ob minimalnih prilagoditvah po potrebah zadevnega trga. Po mnenju predstavnikov General Motors bi taka proizvodnja omogočala visoke prihranke. Največja ovira v uresničevanju take zamisli pa bodo verjetno zahteve držav z majhnim domačim trgom, ki bodo seveda želele, da bi imeli ti avtomobili kar največ vgrajenih delov, proizvedenih v domačih tovarnah. (Po Gospodarskem vestniku) 1# Pogovarjali smo se s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov V uredništvu Kurirja se nam je zdelo potrebno, da pred iztekom mandatne dobe in v času evidentiranja novih družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij pripravimo pogovor z našimi družbenopolitičnimi delavci. Gotovo je prav, da pred iztekom njihove mandatne dobe spregovorimo nekaj besed o njihovem delu, o težavah in načrtih. Najprej smo za našo okroglo mizo povabili sekretarje osnovnih organizacij ZK. Našemu vabilu so se prijazno odzvali tovariši z Mirne, iz Črnomlja, s Suhorja, predstavnik 00 ZK Tehnoservisa, 00 ZK Razvojni inštitut, 00 ZK DSSS in 00 ZK proizvodnje I. Tovarna avtomobilov. Razgovora se iz opravičenih razlogov niso udeležili tovariši iz ZIF Ljubljana in Commerca. Ostalim se to žal ni zdelo pomembno in se niso odzvali našemu vabilu. Vendar pa, nikoli ni prepozno in še vedno lahko odgovorijo na vprašanja, ki smo jih zastavili naštetim tovarišem in odgovore lahko pošljejo v uredništvo Kurirja. Pogljemo, kaj nas je predvsem zanimalo o delu 00 ZK: - Kako ocenjujete mandatno obdobje, ki se pravkar izteka? - Ocena angažiranosti, aktivnosti članov v delu 00 ZK. — Potek evidentiranja. — Sprejem novih, mladih komunistov. — Informiranje članov OO ZK in drugih zaposlenih v naši DO o delu ZK. Kako ocenjujete delo ZSMS v vaši tozd? Zakaj je takšno stanje, vzroki zanj, sodelovanje med ZK in ZSMS. In sedaj poglejmo, kakšni so odgovori na ta vprašanja Črnomaljski uspehi,-* težave in načrti Iz 00 ZK TOZD Tovarna opreme Črnomelj smo se pogovarjali s tov. Antonom Butalo. Povedal je med drugim: „Komunisti IMV TOZD Tovarna opreme Črnomelj smo se pn svojem družbenopolitičnem udejstvovanju srečavali z vrsto nalog in problemov, ki smo jih bolj ali manj uspešno reševali. Kljub določenim uspehom, ki smo jih dosegli in tako pripomogli k izgradnji socialistično samoupravne družbe se zavedamo, da bomo morali člani ZK v bodočnosti še dosledneje in resneje uresničevati naloge, ki jih opredeljujeta program in statut ZKJ. Le tako bomo pripomogli k večji idejni akcijski sposobnosti naše osnovne organizacije." — Kako je s članstvom v vaši osnovni organizaciji? „Trenutno šteje naša 00 ZK 18 članov, vendar si to število prizadevamo povečati, seveda v skladu z merili o vodenju kadrovske politike v ZK, kar pa nam z ozirom na specifične razmere, v katerih deluje naša TOZD, predstavlja določene objektivne težave (neustrena kadrovska struktura, obstoječa socialna struktura zaposlenih). Člani ZK se aktivno udejstvujemo zunaj okvirov TOZD. Predvsem aktivno sodelujemo v delegaciji za skupščino SIs in družbenopolitične skupnosti in s tem izkoriščamo možnost vpliva na najširša družbena dogajanja. Določene rezultate smo dosegli tudi na področju idejno političnega izobraževalnega članstva, saj se poslužujemo vseh organizacijskih oblik izobraževanja članstva ZK. Lahko trdimo, da je bila osnovna organizacija ZK gonilna sila znotraj TOZD, ko smo si delavci TOZD Tovarna opreme Črnomelj n.ri-zadevali za konstruktivno rešitev v zvezi z delitvijo lesne mase in s tem povezano sanacijo TOZD. Lahko rečemo, da je bilo delovanje komunistov v TOZD Tovarna opreme Črnomelj dobro, vendar pa nas to nikakor ne sme uspavati.” — Kaj pa delo z mladimi? „Aktivnost mladine v naši TOZD je na zelo nizki ravvni. Že udeležba na sestankih je porazna in ko se že sestanejo, običajno niso sklepčni. To pa opravičujejo, češ da nimajo časa itd. Da bi delo mladih zaživelo, smo skušali tudi člani ZK pomagati, pa žal ni bilo iz tega nič.“ Mirna: čemu le skromna aktivnost? Kako pa je z aktivnostjo v naši TOZD na Mimi? O tem nam je povedal Milan Ko-nestabo naslednje: „Osnovna organizacija ZK tozd Tovarna opreme Mirna ima trenutno le 10 članov in smo na žalost ena najšibkejših osnovnih organizacij v občini glede na število zaposlenih (500 delavcev). Osnovna organizacija ZK v naši tozd je pričela delati nekako pred 6 leti. Osnova pri delu nam je lasten program, ki je usklajen s programom občinske konference. Prav tako nam daje osnovne smernice pri našem delu program osnovne organizacije ZK v delovni organizaciji IMV. Sestajamo se v glavnem tedaj, ko nas okoliščine privedejo do tega (potrjevanje pravilnikov). Tej naši skromni aktivnosti vsekakor botruje majhno število članov, zato tesno sodelujemo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD, posebno z osnovno organizacijo sindikata. Za aktivnejše delo je potre bno pristnejše in predvsem tesnejše sodelovanje z vsemi osnovnimi organizacijami ZK v okviru delovne organizacije IMV. Tega sodelovanja pa žal ni, vsaj ne še v takšni meri kot bi ga želeli; skupnih sestankov skoraj ni, če pa so že, smo obveščeni „tik pred zdajci", brez kakšnega gradiva oziroma dnevnega reda. Tudi vsebina teh sestankov je žal preveč formalnega značaja." - Kako je v vaši tozd s sprejemanjem novih članov? „Kot sem že dejal, smo številčno šibki. Ededn izmed glavnih vzrokov nevključevanja mladih v naše vrste je v njihovi obzirnosti oziroma odvisnosti od staršev, ker jih religija pri tem ovira (predvsem predel Šentruperta). Kljub temu bomo skušali s tesnejšo povezavo z osnovno organizacijo ZSMS to premakniti z mrtve točke in evidentirati čimveč aktivnih mladincev, ki jih pri nas ne manjka. V naši tozd žal niso člani osnovne organizacije ZK tudi vodilni in vodstveni delavci. V naši osnovni organizaciji ZK posvečamo pozornost tudi izobraževanju članstva. Domala vsak član je obiskoval vsaj en političen tečaj, šolo ipd. V bodoče bo potrebno vložiti še veliko napora, da bo aktivnost osnovne organizacije ZK bolj vidna v tozd, v delovni organizaciji. Predvsem pa si želimo pristnejših odnosov med tozd in delovno organizacijo”. Kako so delali doslej na Suhorju? Na Mimi jih tako najbolj pesti maloštevilčnost in želijo si boljših, pristnejših in neposred-nejših odnosov na ravni tozd — delovna organizacija. Kako pa je na Suhorju, kako tam deluje osnovna organizacija ZK? O tem je spregovoril tov. Jože Videtič, sekretar osnovne organizacije ZK Suhor. „V 1MV, obratu Suhor, imamo le 7 članov ZK in prav to številčno stanje je bilo vzrok,da je pri nas mandatna doba trajala kar 4 leta. V teh štirih letih smo se udeleževali vseh sestankov na ravni delovne organizacije in občinske konference. Letos spomladi smo sprejeli tudi novega člana ZK. Naš naj-večji problem je prav malošte-vilnost (8 članov), premalo glede na število zaposlenih v obra tu. Naši člani so angažirani na vseh področjih, tako v obratu, KS, desna, aktivno sodelujemo tudi v samoupravnih organih. Pereč problem pri nas je sprejem mladih komunistov, saj tako rekoč mladih delavcev ni, čemur pa je vzrok tudi neurejenost sedanjih delovnih pogojev in zastarelost obrata. Prav to so bili tudi vzroki, da mladi od nas odhajajo. Upanje, da bo bolje, nam daje gradnja novega obrata, ko nam bodo dane boljše možnosti in takrat lahko pričakujemo tudi večje zanimanje mladih, da bi se zaposlili v obratu. S tem bi zaživelo tudi delo ZSMS, kar si vsi želimo.” Drugi ,zunanji” tozdi se žal našemu vabilu, kot smo že dejali, niso odzvali. Pa poglejmo, kaj se dogaja oz. seje dogajalo v novomeških osnovnih organizacijah ZK. Iz tozd Tehnoservis je o delu njihove osnovne organizacije ZK spregovoril tov. Anton Luzar: „Med drugim je bila osnovna organizacija ZK v naši tozd pobudnik ter nosilec akcije ustanovitve osnovne organizacije ZSMS v naši tozd. V tem mandatnem obdobju smo imeli 14 sestankov, kjer smo se seznanjali z gradivom, ki je bilo poslano iz občinske konference ZK. Z angažiranostjo članstva v naši osnovni organizaciji ZK ne moremo biti najbolj zadovoljni. Predvsem se je pojavljal problem sestajanja, kar bomo skušali odpraviti s primernejšim časom sestankov. Lani smo sprejeli tri nove Člane, letos pa je osnovna organizacija ZSMS evidentirala enega kandidata. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z informiranjem v zvezi z delom osnovne organizacije ZK, kar bo potrebno popraviti. Sodelovanje in povezanost osnovne organizacije ZK in osnovne organizacije ZSMS ni najboljše, kot več ali manj povsod v naši delovni organizaciji.” Dve obdobji v delu komunistov Razvojnega inštituta Osnovna organizacija ZK -tozd Razvojni inštitut; sekretar osnovne organizacije ZK tov. Drago Reba je povedal tole: ,.Mandatno dobo 1977 - 79 lahko po aktivnosti razdelimo v dve obdobji: - do novembra 1978, ko se čuti precejšnja neaktivnost;sestanki so bili neredni (na 2—3 mesece); — od novembra 1978 naprej je aktivnost povečana, sestanki osnovne organizacije so bili vsak mesec. Poživitev aktivnosti je v prvi vrsti posledica boljših in življenjskih programov osnovne organizacije, sveta osnovne organizacije IMV in občinskega komiteja. Glavna aktivnost je posvečena poslovanju tozd in delovne organizacije, sprejemu novih članov v osnovno organizacijo, idejnopolitičnem usposabljanju članov osnovne organizacije ZK itd. Naša organizacija ima 17 članov od 90 zaposlenih v tozd. Čuti se, da niso vsi oddelki enakomerno zastopani s članstvom. Pod povprečjem je n. pr. tehnološki oddelek (samo en član). Delo osnovne organizacije je čutiti v tozd na vseh področjih. Ni problematike na področju delovanja v tozd, pri katerem osnovna organizacija ni bila ali ni prisotna. Sprejemu novih članov nismo dali dovolj pozornosti. Večja aktivnost se čuti v letu 1979. Sekretariat in kadrovska komisija sta pripravila predlog za sprejem novih članov. Za sprejem imamo pripravljenih 5 kandidatov. Ugotavljamo podo- ben položaj kot v struKtun članstva: manjša zainteresira- nost v sektorju laboratorijskih raziskav in tehnologiji; največja zainteresiranost je v razvojnem sektorju. Osnovna organizacija ZSMS — tozd razvojni inštitut, je bila ustanovljena v marcu 1979. Do takrat je bil organiziran aktiv v sklopu osnovne organizacije ZSMS, tozd Commerce. Do ustanovitve osnovne organizacije dela mladine ni bilo čutiti v tozd. Trenutno se stanje popravlja. Iz mladinskih vrst vklučujemo v osnovno organizacijo ZK 4 nove člane. Z njihovim angažiranjem v delu ZSMS pričakujemo povečanje aktivnosti dela mladine.” Kmalu verjetno že dve osnovni organizaciji v DSSS Kako pa je z delom osnovne organizacije ZK v DSSS? Sekretar osnovne organizacije ZK DSSS tov. Anton Dunato: „Minulo dveletno obdobje lahko ocenjujemo kot zelo aktivno: od razprav o dokumentih za kongrese ZKS in ZKJ, do delovanja članov v delu občinskih družbenopolitičnih organizacij, gospodarskih zbornicah in v organih samoupravljanja naše delovne organizacije in DSSS. Programe dela smo sprejemali za polletna obdobja in jih skušali izvrševati po najboljših močeh. Vseh nalog oz. zahtev, ki smojih sprejemali, nismo izv ršili najbolje, kar je posledica slabše aktivnosti dela članstva. V naši osnovni organizaciji ZK je trenutno 57 članov. Za razpravo o sprejemu v vrste ZK je evidentiranih še 8 članov, na predlog osnovne organizacije ZSMS in na lastno željo. Glede na tako številno zasedbo bo v prihodnosti verjetno potrebne razmišljati o dveh osnovnih organizacijah ZK. Članstvo je informirano pre ko glasila ZKJ — Komunist predvsem pa preko informaci občinskega komiteja ZKS in n; sestankih osnovne organizaciji ZK. Zdi se mi, da je informi ranje relativno dobro; lahko g še izboljšamo preko tovarniške ga glasila ali pa Informatorji kot je izhajal med vajo NNNI Na eni izmed prihodnjih s< osnovne organozacije ZK b razprava o evidentiranih kand datih za sprejem v vrste Zt Lani smo sprejeli v naše vrste nove člane. Glede ZSMS: aktivirali srr jo v minulem obdobju, ker pred tem obstajala zgolj na p piljili. Pri delu so vključe skoraj vsi mladinci ; žal se poja (Nadaljevanje na 8. st.' lja tudi problem večjega animiranja. Osnovna organizacija ZK jim je pomagala po svojih močeh, obstaja pa še vrsta nalog, ki so pred osnovno organizacijo ZSMS. Prepričan sem, da jih bodo izpeljali.“ V tovarni avtomobilov: uspehi kljub težavam Iz Tovarne avtomobilov je na razgovor prišel žal le predstavnik osnovne organizacije ZK iz proizvodnje I. tov. Vinko Škof, ki je poročal o delu njihove osnovne organizacije ZK. „Ob reorganizaciji tozd Tovarne avtomobilov, ko se je le-ta razdelila na 5 proizvodenj, smo reorganizirali tudi osnovno organizacijo ZK tozd Tovarna avtomobilov. Dobili smo 5 novih osnovnih organizacij ZK, vsaka proizvodnja svojo. Delo osnovne organizacije ZK je bilo s tem olajšano; manj članov, ki so bili poslej vsak v svoji osnovni organizaciji ZK, pomeni intenzivnejše delo in večjo aktivnost. Zdaj lahko in more vsakdo delovati in se večina ne more skrivati in živeti od dela manjšine v organizaciji. Z dovolj veliko mero samokritičnosti lahko naše delo oce- nimo s pozitivno oceno. Imeli smo sicer težave, delo pa je kljub temu potekalo po smernicah akcijskih programov, ki smo jih sprejeli. Tesno smo sodelovali tudi z občinsko konferenco ZKS. Na mesečnih sestankih, sklicani pa so bili po potrebi tudi večkrat, je bila udeležba več kot 90%, čeprav za sestanke nimamo pravih prostorov in smo bili glede tega primorani največkrat improvizirati. Dodatna težava je izmensko delo članov in njihova vezanost na avtobusne prevoze. V našo sredo smo sprejeli tudi nekaj novih članov. Veijet-no bi jih lahko več, če ne bi evidentima komisija naletela na težave pri preverjanju njihovih kvalitet. Pred 8. kongresom ZKS je naša osnovna organizacija ZK pripravila izvlečke iz predloga resolucije, kar smo potem na sestanku temeljito premleli in so bJi člani naše organizacije resnično dobro seznanjeni z delom 8. kongresa. O njegovem delu nas je temeljito informiral tudi naš sekretar, ki je bil na kongresu delegat. Partijskemu jubileju, 60-let-nici KPJ — ZKJ, smo ravno tako posvetili poseben sestanek. Na njem smo se seznanili z zgodovinskim razvojem, z vlogo KPJ v naši revoluciji in vlogo ZKJ v izgradnji nove Jugoslavi- "■liH d je. Seznanitev je bila pravzaprav osvežitev znanja o vsem tem, avantgardnost našega dela pa temelji ravno na izkušnjah revolucije. Sprožili smo akcijo za dobro sodelovanje s sindikatom. Tu smo šele na začetku in čas bo pokazal, koliko bomo uspešni. Na sestankih smo se seznanjali o položaju v svetu, o različnih obiskih naših politikov v tujini ter o obiskih tujih politikov pn nas. Informacije so bile sicer izčrpne, prevladovalo pa je mnenje, da bi bile lahko bolj ažurne. Pravzaprav bi težko re kel kaj ni dobro, ker ni bilo prave aktivnosti, to bi lahko hvalili in kritizirali. Mladi so tisti, izmed katerih bomo pridobivali nove člane. Če bodo idejno in politično dovolj na visoki ravni, tudi konkretne akcije v praksi ne bodo izostale, vse skupaj pa bo dobra šola za morebitno poznejše delovanje v vrstah ZK. Zdi se mi namreč, da samo sodelovanje v mladinskih delovnih brigadah in na športnem področju ni dovolj. Tu je navsezadnje tudi kultura, po drugi strani pa bi mladina morala pokazati več vdje za sodelovanje in reševanje proizvodnih in drugih problemov v delovni organizaciji. Ocenili smo tudi delo ZSMS, kjer več ali manj vlada mrtvilo. Komunistom bo treba dati konkretne zadolžitve za delovanje v ZSMS. Mlade je treba tudi intenzivneje vključrti v sindikalno dejavnost.” COMMERCE: kritika neresnim in neaktivnim članom ZK Kaj pa Commerce? Sekretar te osnovne organizacije ZK tov. Janez Zrimšek se razgovora ni mogel udeležiti, vendar pa je pripravil poročilo o delu v njihovi osnovni organizaciji ZK. ,,V odnosu na prejšnje mandatno obdobje, v katerem sta bila samo dva sestanka osnovne organizacije ZK, je v sedanjem mandatnem obdobju bilo že 13 sestankov, na katerih smo dokaj dobro in aktivno razpravljali o zunanjih nalogah, ki nam jih je dala občinska konferenca, kakor tudi o težavah in ostalih stvareh znotraj tozd oz. delovne organizacije, (stanovanjska problematika, zaključni računi, problematika zunanjih posloval--nic itd.). Slabe strani dela v osnovni organizaciji ZK so predvsem sledeče: neaktivnost oz. neresnost posameznih članov, opravičeni in neopravičeni izostanki na sestankih osnovne organizacije ZK, saj imamo od 13 sestankov skupaj 49 opravičenih in 11 neopravičenih izostankov od skupaj 31 včlanjenih v osnovno organizacijo ZK. Evidentiranje za naslednje mandatno obdobje v družbenopolitične organizacije in samoupravne organe je 4 potekalo v tozd Commerce po naprej začrtani poti: napravili smo shemo vseh dosedanjih funkcij v preteklem mandatnem obdobju vseh zaposlenih v tozd. Izhajali smo iz tega, da v bodočem mandatnem obdobju ne ponavljajo oz. rotirajo funkcij ljudje, kateri so dosedaj opravljali ključne funkcije .. . Evidentiranje je potekalo najprej iz vist ZK, šele potem smo zbirali predloge od strani ostalih zaposlenih. Z vsemi predlogi gremo v naslednjih dneh pred člane izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata in sekretariat osnovne organizacije ZK, kjer bodo predloge dokončno oblikovali. Sprejem novih članov v osnovno organizacijo ZK smo preko naše kadrovske komisije » večkrat pripravljali kot tudi preko vseh ostalih članov osnovne oiganizacije ZK, toda v celotnem mandatnem obdobju smo sprejeli samo dva nova člana. Na vse ostale predloge za sprejem ni bilo odziva iz sredin, kjer delujejo oz. delajo naši člani osnovne organizacije ZK. Informiranje članov v osnovni organizaciji ZK poteka preko sestankov osnovne organizacije ZK v sami tozd, od tu pa v sredine, kjer delajo člani ZK. Vse ostale važne informacije (bilance itd.) potekajo preko sindikalnih poverjenikov — skupin in zborov delavcev. Delo mladinske organizacije se ne premakne z mrtve točke. Čeravno imamo v njej vse organe predsedstva, aktivnosti v njej ne čutimo. Za oživitev aktivnosti dela v mladinski organizaciji bi po mojem bila potrebna pomoč predsedstvu od osnovne organizacije ZK, kakor tudi od osnovne organizacije sindikata.” llllilillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!lllllllllllllll!llllllllllllll|]lllllllllllll!l!lll Lani: 30.795 rojstev in 18.417 smrti Kako se giblje prebivalstvo v SR Sloveniji? Kaj pomeni statistični podatek, da je n. pr. znašal lani „naravni prirastek v Sloveniji 12.378 ljudi"? Številka nam pove, da se je lani rodilo v Sloveniji 30.795 živorojenih otrok (in 187 mrtvorojenih), umrlo pa je 18.417 ljudi (od tega 500 dojenčkov). Razlika je: enoletni naravni prirast prebivalstva. Porok je bilo v Sloveniji 14.962, razvez 2.527, kar 2.305 moških pa je priznalo očetovstvo mladih Zemljanov. Lani so družine v naši republiki posvojile 130 otrok. -------------n— 1 ----------—•» ■« * Bo delo mladinske organizacije le zaživelo? Jesen je tisti letni čas, ko se vsi več ali manj spočiti vrnemo z dopustov in se zagnano „vržemo" na delo. In tako je letos tudi z mladinci. Mladi so potrebovali kar precej časa, da so se prebudili iz svojega „zimskega spanja". Spoznali so, da tako ne gre več naprej, da ta njihova pasivnost, nezanimanje za stvari, ki se dogajajo okoli njih škoduje največ njim samim. In tako se je nekaj zagnanih mladink in mladincev odločilo narediti vse, da bi razgibali in vzbudili zanimanje za delo mladinske organizacije še pri drugih mladih. Mladi so spoznali, da bo potrebno pričeti delati na začetku, saj mladina v naši delovni organizaciji ni ustrezno organizirana, kar je velik in pereč problem. Toda prve težave, ki Marinka Blažič ni članica ZSMS, delovanje v tej organizaciji v nši DO ji otežuje oddaljenost doma od tovarne. so bile v TA gotovo največje, so premagane, saj delujeta v TA dve novi osnovni organizaciji, in sicer v mehanski in v materialnem oddelku. Zaživeti pa morajo še tri osnovne organizacije v TA. Težave pri organiziranju imajo tudi mladi iz TOZD Commerce. Tu mladih kot da ni. Vsako pismo, telefonski pogovor, vsi poizkusi najti mlade aktivne delavce so tu zaman. Seveda to ni prav. Vprašamo se lahko le: kje so vzroki za takšno pasivnost? To je pri delovanju mladih v naši delovni organizaciji že kar „zguljeno" vprašanje. Mladi so bili enotnega mnenja, da dosedanja organiziranost na ravni DO ne ustreza. Koordinacijski svet je po mnenju vseh deloval le formalno in zaradi tega tudi ni prišlo do širše in bolj praktične povezave in medsebojnega delovanja osnovnih organizacij. Toda tudi njihovo organiziranost je potrebno spremeniti, kajti delo ni povsem zaživelo. V TOZD Proizvodnja prikolic dosedanja organiziranost (ena 00 za vse TOZD) ni najboljša. Za osn. organizacijo TOZD Tehnoservis dosedanja organiziranost ustreza, ravno tako tudi za DSSS. V TOZD Razvojni inštitut so mladi v dosedanjem obdobju sodelovali z obstoječimi 00, v nadaljevanju pa je nujno, da ustanovijo svojo 00. Mladih komunistov kot dani čutiti med mladino Zaskrbjujoče je, da se tudi druge družbenopolitične organizacije ne zmenijo za to in ne dajo spodbude mladim. Vprašljivo je tudi delovanje mladih komunistov, ki morajo prvi pomagati mladim pri njihovem delovanju. Toda žal je praksa v naši DO pokazala, da večina mladih, ko stopi v članstvo ZK, pozabi na svojo mladinsko organizacijo. To gotovo ni pravilno in pohvalno. V takih primerih mora 00 ZK mlade komuniste spodbuditi k delovanju v mladinski organizaciji. Mladi, ki so se pred nedavnim sestali na sestanku, kjer so se pogovarjali predvsem o tem, kako aktivirati množico mladih, ki predstavlja več kot polovico naše DO, pričakujejo pomoč in razumevanje ostalih družbenopolitičnih organizacij. Upajmo, da le-te ne bodo ostale gluhe ob tem že dolgo neurejenem vprašanju. Prav pasivnost mladih, njihovo nezanimanje za delo mladinske organizacije, nas je vodilo do njih. Zanimalo nas je, kaj mislijo o delu mladinske organizacije in kaj pričakujejo od nje. Manjka dober, privlačen program Suzana Dravinec: „Nisem še članica zveze mladine, vendar ne čisto po svoji krivdi. Sama sem izrazila željo predstavniku mladine, da želim aktivno delovat v naši organizaciji, žal pa sem naletela na gluha ušesa. Sedaj, koje pri nas v mehanski ustanovljena nova 00 ZSMS, so se stvari vsaj nekoliko spremenile na bolje. Sicer pa mislim, da se mladi premalo sestajamo, da nismo dovolj aktivni, ni nobenih predlogov za kakšne širše akcije, prav tako pa smo o dogajanjih v sami organizaciji zelo slabo obveščeni. Naša organizacija bi morala imeti program, ki bi mladim vzbudil zanimanje za delo v organizaciji. Predvsem pa bi se morali med seboj bolj poznati. Area Arsovič: „Sem član ZK od leta 1974, prav tako pasem tudi član ZSM in poskušam biti aktiven. Pri nas smo organizirani, vendar pa nas pri delu več stvari ovira. Delo družbenopolitične mladine v naši DO se ne čuti, vedno delamo le stvari, ki prihajajo kot zadolžitve od sindikata, kot na primer: krasitev tovarne, sodelovanje pri športnih tekmovanjih in podobno. Drugega pa nič; sami se nekako ne zganemo. Mladina bi morala biti dobro organizirana in povezana med seboj, le tako bi tudi nekaj pomenila. Vsem nam je potrebno več dobre volje in večja aktivnost!" Marinka Blažič: „Nisem članica ZSMS v naši DO, težko bi se udeleževala sestankov in akcij, saj sem doma s Trebelnega in porabim veliko časa. da pridem v službo. Vendar pa bi se gotovo kdaj tudi udeležila akcij, srečanj, izletov, če bi jih mladi organizirali. Rada bi bila tudi bolj obveščena in seznanjena z delom mladih." Irena Škedelj pravi, da ne more biti aktivna članica ZSMS, ker ima doma na kmetiji obilico dela. V naši DO je še veliko takšnih mladih, vendar pa bi bflo prav, da se kljub temu vključijo v delo mladinske organizacije. „Nič nas ne pritegne k delu ... Irena Škedelj: „Nisem članica ZSMS. Na delo se vozim iz Šentjerneja, doma imamo kmetijo in imam tudi doma veliko dela, tako da mi za razne druge aktivnosti zmanjka časa. Pa tudi mladina v naši delovni organizaciji ne dela nič takega, kar bi nas mlade zanimalo in pritegnilo k delu. Obveščanje tudi ni najboljše, edino kar zvemo preko Kurirja, drugje pa nič. Vsi pa bi si želeli, da bi bili bolj obveščeni." Bojan Zupančič: „Sem član ZSMŠ, pred kratkim sem se vrnil s služenja vojaškega roka, tako da nisem prav seznanjen z delom naše organizacije. Vem pa, da smo se mladi že večkrat poskušali organizirati, pa iz tega ni bilo nič. Vedno je vse padlo v vodo, tako da smo po malem že izgubili voljo. Rad bi. da bi se stvari obrnile nabolje in tudi sam bom skušal po svojih močeh pn tem pomagati. Samo čakanje ne da nič! Marjan Brine: ..Sem član ZK in ZSMS. Večkrat sem bil že na mladinskih delovnih akcijah in veliko truda sem vložil v to. da bi delo mladih v naši osnovni organizaciji zaživelo. Vendar med mladimi ni pravega odziva; kot opravičilo navajajo oddaljenost od delovne organizacije. izmensko delo. Mislim tudi, da mladi niso zadostno zastopani v samoupravnih organih, pravzaprav njihove prisotnosti tam ni čutiti. Mladi imamo željo, da bi naša organizacija zaživela, vendar če bomo samo čakali, da se nekaj zgodi, bo stanje še dolgo ostalo nespremenjeno. To pa je samo nam mladim v škodo." Bojan Jenkole: „Sem član ZSMŠ, vendar pa nisem aktiven j član. Ves čas, kar sem zaposlen v naši DO. sem dobil le eno vabilo za sestanek, ki se ga žal nisem mogel udeležiti. Potem pa o naši organizaciji nisem več, ničesar slišal. Mislim, da bi morali k delu v organizaciji pravilno pristopiti, imeti dober, predvsem pa zanimiv program dela in več volje!" Mladi si želijo, da bi njihova organizacija zaživela. Toda samo želja ni dovolj, gotovo bo potrebno tudi kaj narediti in tako upravičiti pričakovanje in zaupanje naše družbe. Kaj pa ugjed naših mladih delavcev in delavk v javnosti? Mar res nikogar ne prizadene, da se govorice o nedelavnosti mladinske organizacije v IMV pojavljajo kar naprej? Spodbudna priznanja Kompas — temeljna organizacija združenega dela KOMPAS HERTZ RENT-A-CAR, je letos slavil 15 let uspešnega dela in gospodarjenja. Danes ima ta TOZD v svojem voznem parku preko 1100 osebnih avtomobilov v službi izposojanja oziroma službe Rent—a—car. Na proslavo, ki so jo ob tem jubileju organizirali v prelepem turističnem centru Makedonije — Ohridu, niso slučajno povabili tudi predstavnike IMV. Od vozil, ki jih imajo v svoji „floti", je skoraj polovica avtomobilov naše proizvodnje oziroma vozil iz programa IMV — Renault. Razen IMV so bili na ta veliki zbor povabljeni tudi predstavniki Zavodov CTvena zastava, Cimos, TAS, Slovenija avto in drugi. Na proslavi so bili vsi delavci te TOZD razen tistih, ki so zaradi nujnega dežurstva ostali doma oz. na svojih delovnih mestih. Tridnevni program, ki je sicer imel svečani značaj, je bil tudi zelo delaven, saj smo na sestan- Ob 15-letnici obstoja RENT—A—CAH Ljubljana kih od splošnih poročil in referatov slišali tudi konkretne probleme in težave, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevni eksploataciji avtomobilov v tej nelahki dužbi javnega prevoza. Zadovoljni lahko povemo, da kljub velikemu številu vozil naše proizvodnje večjih težav, kar je bilo nemalokrat poudarjeno, pri Kompasu ni. Naši avtomobili so za to vrsto prevoza primerni, tako R—4 TL Special kot R—14, R—18 in R-20, pa tudi večina izvedenk programa gospodarskih vozil IMV—2200 D minibus, IMV—1600 BR kombibus in drugi. Pozitivne ocene, ki smo jih slišali na račun kvalitete, ekonomičnosti in uporabnosti naših avtomobilov v primerjavi z drugmi avtomobili pri Kompasu, nas seveda ne smejo uspavati. V bodoče moramo posve- Hertz KOMPAS KOMPAS ~ JUGOSLAVIJA TOZD KOMPAS-HERTZ RENT A CAR podeljuje PRIZNANJE Industrijo motornih voziKNovo mesto za dolgoletno uspešno sodelovanje ijubljancj 2o.to.WZ9 direktor pnez dotenc dipl. oec oredsedmk delavskega sveto ferdo poberžmk titi še več pozornosti šolanju mehanikov specialistov, ki ta vozila negujejo in popravljajo, poskrbeti za vso potrebno literaturo in specialno orodje. Predvsem moramo zagotoviti prep trebno literaturo in specialno orodje, zlasti pa zagotoviti prepotrebne rezervne dele. Ob tej priložnosti je Kompas podelil IMV tudi posebno priznanje za dolgoletno plodno in uspešno sodelovanje. Podeljeno priznanje in iskreni pozdravi, ki so jih na skupni svečani seji govorniki poslali vsem delavcem Industrije motornih vozil Novo mesto, nam naj bodo spodbuda za še kvalitetnejše delo tako v procesu proizvodnje, kvaliteti vozil in poprodajnih aktivnostih pri vseh uporabnikih, ki množično kupujejo in uporabljajo naše proizvode. V imenu IMV se je za prejeto priznanje zahvalil tov. Anton Sepec, ki je v svojem govoru prisotnim razločil našo pripravljenost za nadaljnje plodno sodelovanje. BRANKO ŠVAJGER V 1 Kompas, Tozd Hertz Rent-A—Car-Ljubljana, je podelil naši DO posebno priznanje za dolgoletno plodno in uspešno sodelovanje. Priznanje je prevzel Branko Švajger. Sestanek OO ZMS v brežiški tovarni prikolic Mladinci TOZD Tovarne avtomobilskih prikolic Brežice so imeli po enoletnem premoru sestanek. Izvolili so novega predsednika ter predsedstvo, ker je več kot polovica prejšnjih članov zapustila kolektiv. Šestnajst navzočih mladincev je izvolilo naslednje člane predsedstva: 1. ,Ljubica Krajčič — predsednica 2. Ferenčak Tone — namestnik predsednika 3. Molan Albina - tajnik 4. Sečen Ernest — blagajnik 5. Kolar Bojan — član 6. Rožman Marjan — član 7. Grum Vida — članica. Izbrali so tudi pet udeležencev „Pohoda po poteh Kozjanskega odreda’r ter pet mladincev, ki se bodo udeležili strelskega tekmovanja. ERNEST SEČEN 2e spet: japonski naskok na svetovnitrg V japonski avtomobilski industriji dela zaposleni poprečno 2400 ur na leto, v fran- coski samo 1 720 (zaradi stavk in slabše organizacije dela); — japonska delovna sila je 15 do 20 odst. cenejša in v poprečju bolje kvalificirana; — Japonci imajo že močan naskok v avtomatizaciji proizvodnje, še trdnejša pa je povezava med konstruktorji in kooperanti (zaradi izpiljene organizacije na primer zaloge ne obremenjujejo obratnih sredstev). Zato se utegne zgoditi, da bodo japonski konstrukterji prehiteli evropske na področju uvajanja elektronike. Vse kaže, da bo grupacija PSA v Franciji (Peugeot—Citroen—Talbot) skušala v prihodnjem desetletju napraviti kakovosten preskok prav v „japonskih" kategorijah. Če se ji bo to posrečilo, bo avto — ob pričakovani rasti Renaulta — slejkoprej ostal glavni steber francoskega gospodarstva. (Po Gospodarskem vestniku) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM ZAHVALA Ob boleči izgubi svojega mo ža Antona Janževca se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjene vence in denarno pomoč vsem delavcem in sodelavcem, zaposlenim v proizvodnji I. VIDA J ANŽE VE C 0 IMV KURIR Novo mesto, 15. novembra 1979 I Ob 34. letnici začetka veljavnosti listine svetovne organizacije-OZN 24. oktober je dan združenih narodov, s katerim smo letos počastili že 34. obletnico začetka veljavnosti listine te pomembne svetovne organizacije. Svetovna organizacija odraža vso raznolikost človeškega rodu, saj se iz dneva v dan poglablja spoznanje, da živimo v svetu, kjer smo vsi odvisni drug od drugega. Pri- V_______________________________ hodnost človeštva prinaša izzive, na katere morajo konstruktivno odgovoriti vse države. Z razpravami in dialogi so Združeni narodi postali primerno sredstvo, s katerim lahko posamezne države uveljavijo svoje skupne in terese, probleme in razvijajo prizadevanja, da bi jih rešili z medsebojnimi razumevanjem. Odkar obstajajo, so si Združeni narodi prizadevali za svet, v katerem bo človek bolje živel. Poglabljali so zavest človeštva in opozarjali na hude krivice in anomalije po vsem svetu: na lakoto, bolezni, rasizem, diskriminacije, kolonialno prevlado in na druge oblike neenakosti in poniževanja. S humanitarnimi progra- mi za razvoj si Združeni narodi prek svojih specializiranih agencij in institucij prizadevajo odpraviti te krivice in pomagati milijonom otrok, beguncem in revežem. Organizacija združenih narodov vedno opozarja svetovno javnost na nove, pereče probleme in poziva vse narode k sodelovanju. Delo disciplinske komisije odslej bolj organizirano Na pobudo predstavnikov DO in strok ovnih siužb, ki vodijo delo disciplinskih komisij, so se konec prejšnjega meseca sestali vsi predstavniki disciplinskih komisij in predstavniki delavskih svetov na razgovor, kjer so si izmenjali izkušnje in se pogovorih o pomanjkljivostih, ki se pri njihovem delu pojavlja- jo. Pobudnik tega sestanka je bila naša pravna služba pod vodstvom dr. Davorina Grosa. Povabilu se je odzval tudi Vladimir Bajc, predsednik novomeškega sodišča združenega dela. Disciplinske komisije v naši DO delujejo v novi sestavi od začetka letošnjega leta in tako so se odprla razna vprašanja, kot na primer, kako naj pravilno poteka disciplinski posto pek. Zavedati se moramo, daje disciplinski postopek del samoupravne organiziranosti in ni sam sebi namen: Uspešnost disciplinske komisije ne gre ocenjevati po tem, koliko ukrepov izvede, pač pa je naloga teh komisij, da opozarjajo na sporne točke, kijih povzroča nedisciplina. Smisel disciplinskega postopka je v tem, danas privede do spoznanj, ki prispevajo k hitrejšemu reševanju težav. Vemo, daje v naših temeljnih organizacijah disciplina nezadovoljiva, slaba in da z njo ne moremo biti zadovoljni. Pojavlja se veliko odtujevanja družbenega premoženja, nedoslednosti v samoupravljanju. Večjo pozornost je potrebno posvetiti postopku predlaganja za disciplinski postopek, ki je bil do sedaj neorganiziran. Tako se pojavlja subjektivizem, osebna nasprotja, kar je povsem nepravilno. Potrebna je večja moč delavske kontrole, delavskega sveta, ki so do sedaj stali pasivno ob strani, kajti le s povečano aktivnostjo le-teh se lahko izognemo subjektivnosti. Pojavil se je tudi problem vključevanja sindikata ob sproženem disciplinskem postopku. Sindikat je, kot je dejal tov. Bajc, dolžan sodelovati pri tem, a žal se naš sindikat tu ne vključuje. Prav tako se tudi delavci ne zatekajo po pomoč k sindikatu. Sindikat tako nima tiste vloge, ki bi jo moral v tem procesu odigrati. Izjema je edino sindikalna organizacija v Tovarni avtomobilov, ki na razprave vedno pošilja predstavnika in daje mnenje sindikata. Tudi krogotok informacij o delu disciplinskih komisij ni zadovoljiv. Potrebno bo izoblikovati skupno stališče, kaj in kdaj objaviti ukrepe v Kuriiju ali na oglasne deske. Ob navzočnosti predstavnikov krajevne skupnosti, gozdnega gos-podaistva, krajevnih družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov, ki so s posebnim družbenim dogovorom poskrbeli za sofinanciranje, so tik pred občinskim praznikom Novega mesta odprli novo cesto Gabrje — Krvavi kamen. Nova bližnjica na Gorjance odpira pota turizmu in gospodarskemu razmahu tega dela Podgoija. (Foto Janez Pavlin) PaUogUiit: Najboljšem tfojto ia«tc xa v m Al icc v jeAUtuei 1o varne ^rikoUc, Nniloe v O.K.$ ^>o«l Šifro Ne prezrite! Mnogokrat smo že pisali o obveščanju znotraj naše DO. Vsi se gotovo zavedamo, kakšen pomen ima obveščanje v našem samoupravnem sistemu. Vsi vemo, da brez dobre, pravočasne in točne informacije ni usklajenega dela. Kajti delavci moramo biti obveščeni in seznanjeni z vsemi pomembnimi vprašanji, ki so pomembna za nas ?n našo DO. Tudi o vlogi informiranja in komuniciranja v združenem delu smo že pisali. Samoupravljanje, kakršno imamo in ki uravnava vse naše življenje, nam namreč ni bilo dano samo po sebi. Zanj se je bilo treba potruditi in razvilo se je v komunikaciji med delovnimi ljudmi. O tem smo imeli veliko priložnosti in možnosti prepričati se, da