Številka 243. Trst. v nedeljo 3. septembra 1905. Izhaja TS&Jtfc dan. "«dl ob neaelian ;n oraznizih uo 5. on. od ponedeljkih ob an ziutrs). it^Tllke ee prodajajo po 3 novć. C stotinki ' n"ific tobtiarnan v Trnu in okolici. LjuDijani, Gorici. Otip. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, ft. Petm. Sežani. Sabrežini. Novemmestu itč. >fi**e In narobe et>re;eina onrava iieta „Edinost". oJles Jtergto Galattl It. IS. — I radne vre so oa 2. pop. I. avećer. — Cene oeiapom 16 st na vreto petit: poslanice, "emmuce. javne zanvale m doncaći oeiaei no pogodbi. —- TELEFON IteT. 1157. Edinost filasil« političnega društvi „EJiMSt" za Primorska. V edinosti f moč t Tečaj /*XX. K StroiBisft znaša jia vse leto 24 K. pol leta 1- K- 3 mesece <» K. — N»-iaaročbe brez doposiane naročnine se uprava ne ozira-Vri dopisi nai se pošiljaj o na uredništvo lista. Nefrankovan« pisna ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: al. Glorfio Galattl 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastnik kODOorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorciia lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Poštno-hranllnlčnt račun St. 652.841. Rusko-japonski mir. (Brzo^vne vesti.) LONDON 2. It Portemoutha javljajo, da §e to podpiranje m;rovne pogodbe vrnilo povsem jrijrtst^ brez veto h svečanosti, r akor so jih cam*ravali priredit Japonci. PORTSMOUTH 2. (Reuterjev biro.) Kakor poročajo, je sa^tavljeaje mirovne pogodbe radi vprašanja o vtrdbi Sahal n i ob lič-alJjpotc si bli moeoja, da je doiž aost, S; el iz BadimpeŠt*. BUDIMPEŠTA 2. »Ogr. brz. biro« p^ro^a iz Dunaja: Ministerski predsednik baron Fejercarv in minister za notranje stvari Kristi tfy sta danes ob 11. uri predpo-ludne imela z ministerskim prelsedmkom < iautsobem razgovor. Ministerski predsednik Fejervai v in mnda« v Bdemgradu! Ob, koli čudna logika je to ! »Hrvatsko pravo« pa zopet pravi, da je izvedelo iz »ranesji-vega vira«, da je tudi realistična politika (ki jo raztopita »Pokret« in »Novi list«) podpirana z deaarjem iz — Bslegagrsda Takove ctroč e fraee morajo širiti samo ljudje, ki jim je pisiren e proračuajtn) za maso. V svojih polit čaih člankih povdariajo navadno, da Srbija nima denarja, v drugih člankih pa trd jo, da Srbija plačuje iz svojih fjndov naie novinarje! Jaz mislim, da na treba dalje razpravljati o tem, ka^t", ako bi se apuščeli v daljnje razprave, bi nam ša »Hrvatsko pravo« predbacivalo vnoviS, da branimo Šupilo, urednika rtškega »Novega lista«, proti kateremu je v z doji Čas »Hvatako pravo« dvignilo silen krik, lopato in motiko, da bi ga un čilo. Ali mesto, da bi prihajalo z razlogi in dokazi, deluje s sumničenji .. . Pri ni s ee nadaljujejo seetinki in konference naš h opoz cjooaln h frake';. Tako je imel te dni svoj sesiaaek eksekutivni odbor »č.s'e strana« pr.va«. A tudi hrvatska stranka prava je imela neko konferenco. Zaključki onega prvega sjatanka so ostali javnosti popolnoma nepoznani, mej tem ko je hrvatska strtaia prava sklenila opetovano, da po:o7e ta sestanek opozicijske hrvatske, srbsae in slovenske poslance. In ta sattinek bi s* imel vršiti na Reki. Zbog fcamih sestankov ni dospevajo naši ljudje do tega, da bi — delali! Poleg tega prvaga je sklenila hrvatska stranka prava tudi ša to, • da izda tudi program stranke in da s 1. I decembrom p:i5ne zopet z izlavanjem svojega : glasila in to dnevnika. I tako bo zaključ k 1 akciji — dnevnik in to en daevn k več ! ! i Tu ima ta stranks, žal, tako malo somislje-) nikov, da se jej — po našem s cromnem mnenju — izdavanje dnevnika ne bo izpla čevalo. Ker smo že pri novinah in pri dnevnikih, ne bo odveč, ako vam omenitr, da od današnjega dne izhaja naš najstareji dnevnik »Obzor« po dvakrat na dan. Res je, da bi nam trebalo sedaj dnevnika, ki bi stal na višini modernega svetovnega novinstva, ali bo^im se, da se »Obzoru« nj posrači. Ali po vsem tsm se vendar-le zdi, da je »Obzor« začel izhajati po dvak at na dan le iz razloga, ker si njegO/i izdavatelji mislijo, da izgubi ta list mnogo naročnikov, ko prične »Pokret« izhajati kakor dnevnik. Cuje se tu tndi, da je ža vse pripravljeno, da bo tudi madjaronski »Dnevni list« izhajal po dvakrat na dan, in sicar počenši s prvim oktobrom. Tako bomo kar hkratu imeli dva »morgeublatta«, množino dnevnikov in tednikov. Kdo bi morda rekel, da to pomenja napredek za hrvatsko novinstvo. To je eicer res, ali kaj nam bodo dnevniki, ako jih pa ' ni kdo noče kupovati '? ! ! PrOBim vas, pri nai s;ane veaki dnevnik najmanje po 10 stotink, a to je preveč, Će bi pa bi i izdavatelji nešth dnevnikov le nesoliko prak-tičneji, pak bi prodavali list po -t Btotinke, kakor to dela »Novi list«, smo mi uverjeni, da bi ee jim število naročnikov vfako leto podesetorilo. A koliko bi ta okolnost koristila hrvatskemu njvinstvu, tga — mislim — ne treba še le naglašati. A poleg tega je potrebno pred vseao, d i naše novine kreaejo v diugo soner ia sj enkrat otresejo nesrečnih osebn h polemik, ki se vlečejo brez konca io kraja, da človek, ki je odprl našs norine, skoro nima druzega čt ve, nego — osebne napade. Tu treba, da nam novine pišejo stvarno in oičakoristoo, treba, da n a o b r a- da še podivju-občinstvo. PODLISTEK. Po nekolikih tedoih pa tem se ipak začel lanimat: tu Ji za živečo avojo oaol;co tsr zahajat: — no.ens voleLS — v čiovišio družbo, . , kjer sem s« sčasoma prilagodil ondotoemu Na vseh koncih in krajih. *ocijalnemu »md^u«. I. na občevaoju r ' raznovrstnimi sloji naroda prišel sem dmako II. Med Sirenami. S prva, prišedš z teseomejnib razmer cžje svoje domov.ne, med svobodoljubna brate Jšrbe, držal m ee bolj rezervirano ter ee !>rigai zgolj za nalogo Bvojega poslanstva. 1 Ob navoiilu predpisanega itinerarja sem, kakor poki''so lovec: dnevnic, potnih stro-1 škov io provieijek.h odstotkov, zesledoval označeno mi pot svojega »del« kroga«, ne da bi bil trenil r. oče-<avo! Ziasti pa sem bil takorekoč : slep in g uh ca ttkoimenovsni »lepi spol«, ki mi je bil že od mladih nog, vsled presamot nega ždenja med mrtvimi knjigami in umft niškimi študijami, nekakšoa nepotrebna, na dležna "greče. S! Šil >sm pač tapetam n tauopatu oa svojem potovanju nekakšno poredno Žensko hihitanje ter opazil ziajpaedaj tudi neko pri t-»jgno akrivnoti-ao p>onaef kovanje, s iaz seaa šel malomarno in brezbrižno mimo vabljivih orizorov, ki so se vrteli v pcitrobojnem kolobarju ekreg mece . . . v dotiko tu Ji z — ženstvom, brez katerega nje sploh ni prave druščin» na svetu. Pri tem Bem s% b.l kmalu prepriSsl, da Srbk nje niso toli ošabne in Hitre, fcakor niš« domisljt-va — »p jlmlevice«, da bi se prektiževale pred slehernim m škim. kakor ntšs trcfjalke, tega pa nieem naletel po vsem š rnern in ravnem Sremu. Ravno naopak je bilo! Koket^e srbske »devojkt«, kakor v obče \ sj žsnske, opazivše mojo neokretco topočutnost, so s i p služe-vale vsakovrstnih lokavostij, pDmočzov in sredstev, pratvez in izmi$ijotin, da bi obrn:le moio pozornost na se ter me Bpravile na sled nj lovim mislim, nakanam in željam . . . Tu le n. pr. me je prosila mlada »hodo-častnica« v pravoslavni monaštir K o v e ž d i d, da jo izpremim ekozi on -le goz1, kjer jo je str^h pred »zločestimi duhovi« ; rekla je. da bo molila za me. Tamksj roo« t mi je prinesla sobarica »švabakc« pismo svojega zaročenca, da jej ga prečitam in odgovorim nanie, kakor ae je to sgodilo v M i t r o v i e i ob Savi, kjer eem nek' nevesti povspešil aavlačevano možitev . . . Najlepše pa ae mi je prigodilo v žitorodnem Sidu. Ondu je dešel k meni voenik Jcc, ki «e j« prejšnji dan vozil v starodavni Morović, rekši, da ga je pcalala . ! neka osemna;stletna žena, naj bi jej pr.šel odganjat »strahove«, ki j > napadajo v cd-Botnosti njenega mož i. V^ svoji slovenski tankoves:nosti sem zavrnil eLdkogolzega Bkušnjavca b Heinejevim rekt m : ^Icli habe nie eine Jungfrau verfuhrt, W'u99t' ich, daas sie veruiihlet sei; Ich habe niemals eine Frau beriihrt, Wus9t' ich, dass aie vermahlet seiu. --Lokavi moj Joco, ki je kakor bivši »graničarski« podča^ta k dobro umtl »švabsk «, me je debelo g edal ter — da ae izrazim modem:-onomatop iet s ti — »skomizgnil« z lamami, češ : mastna napojnina mi je šla po vodi! — — — Tako omahovaje med različnimi skušnjavami in eanjkami, ki eo mi jih naslavljale zvite srbske Sirene, sem dospel, p> polu-drugem raeaccu, naposled v slavno mesteca — Vinkovce. To je bilo dne 3. junija 1885. na — T e 1 o v o. Nudila se mi je torej isti dan kaj ugodna pr.lika, namreč pri procesiji : za ogltdovanje ondotnega ljudstra in njegove noše. Mene je zaaimalo, seveda, najbolje — ženstvo, ki Be je vrstilo pred zavzstimi mo j i mi c črni v svoj i sliko 7it>, bogato opremljeni narodni obleki v uprav očarujočih skupinah : Tu po ne šopirile bujnoatasne Vinkov-čanke ter bližnje in daljn'e okoličanke v svojih svile a tih, s erebrnmi arabeskami obšitih krilih, ki so jim spredaj zagrinjale p sano-bojne svilnate »pregače«, d oči m eo jim kipeča Pa, čitajoče z u j e j o, ne jejo naše Kakor znano so socijalisti na O^rskeaa zapečeli sedaj živo agitacijo za uvedenje splošne in tajne volilne pravice. Za slučaj, ako bi oni vspeli, da bo usirežcno njihovim zahtevam in da uvedejo na Ogrskem eplošoo volilno pravicj, zopet bi bi i mi v pjložaju, da bi morali vpraševati, da li ae to ne razteza tudi na Hrvatsko?! Ker, ako bi uveli splošno volilno pravico, bi jo uveli zakonom, a nedrij« zastirale prjzorne, z zlatimi obšivi prepletene »mirame«, okrog vratu pa so ee jim lesketali dregoceni, po dvo- do trovrstai »djerdani« od suhozlatib cekinov, kakor tudi so jim v usea.h bingljali velikanski zlati uhani. — Popoludne je svirala godba na prostranem mestnem trgu, kjer stoji kamenita trosteberna šaha sv. Tr>jice. Oadu se je bilo razvilo živahno, šumeče vrtenje gori iu doli ti j izprehajajoča mcož:ce ljudij, ki eo gtmazć i v širnem kolobarju okrog razkošno zveneče godbe. Tu vam je bil bohotei drenj in dirindaj, pravi pravcati semenj, kakor n. pr. v ljubljanski »Zvezdi« ob nedeljah opoludne pri vojaški godbi ! Tukaj je m'adi vinkovš'ii duet koketiral in fiirtiral ter Bi dajal kaj zgovorna znamenja, da sem jaz, objektiven, nedeležen tujec, postal ves vzrujan in om<5jičen od tistih lako-zvanih »brezžičnih« očesnih brzojavov, ki s> švigali mimo mojih očii, kakor nevidne električne pušice. PrvenBtvo v medsebojnem koketovanju in reklamnem razkazovanju vseh telesnih čarov in dražeatij, si je steklo Beveda, kakor povsodi drugod, tudi ondu-le za to poklicano — ženstvo! To se je sukalo in zibalo ter se gugslo z gibčnimi svojimi telesi v ritmiškem taktu glasbe, kakor morsko valovje ob razdražljivem južnem vetru, da me ie zanašalo semtertja, kakor Blab^t^n čoln. Zlasti v razodevanju svojega takoimenova-nega »dragega obraza« so se koketne Vin-kovčanke takisto odlikovale, kakor naše našopirjene gizdalinke. v volilnih stvareh bo nam zakoni skupni! Torej bi morala — ker tudi mi pošiljamo svoje zastopnike v pcštanski parlament — veljat: tudi za nas spLšaa volilna pravica. Za tem gredo tudi vse nese opoz cijonelne etra ake brez razlike njihovega naziranja. Jedino madjaroni se protivijo takemu načinu glasovanja, ker vedo, da bi se jim petem ladije potonile. Kajti sedaj morejo lahko pokupiti onih par tisoč glasov s pivom in golašem, ali pa jih izsiliti z nasiljem. Ako pa bi veljala splošna volilna pravica, bi oddaja! h vr.ih akademikov pod mojbterskim vodstvom g. J s pa M a n d i c a. Akademiki eo pevali Kukline staroslovensko mašo. Peli «"» vz rno, da je bilo občnsevo uprav zali v Jen-"-. Težke evolucije s prehodi pojedi-n b, v t-tarih eersvenih lestvicah sastavljenih part.^, kontrapunktistično izdeianje in neš.e-vilne finese vse maše bo dešle krepko do iz raza. 1> ia jo prava divota poslušat' ped »mi-l:m< (Kakor je stalo na razglas h, a mi pravimo tudi »našim«) nelom četj s'ovenske tone, slovensko besido. Tu srno prav čut'li, da .-mo — v svoji hiši, da najlej š m j ntčinom molimo svojega Bogi— Ali pobožno it ni imela biti popolna, veselje je bilo, reaii bi, jednostransko. Neugodno je zvenel v tem slovanskem veenciru — latinski »ore-mu§« tn malo zatem »domnus vobifcum«. Neaatflr: so umeli, velika vtč na — ne! Aii, kaj tečemo. Tako se je zljubilo miloetljivemu in za svoje ovo.ee skrbečemu višemu pastirju.... Menda je moral on dat; odduška svojemu čutetvovanju — čutstvova-nju nemškega Dunaja in sedanjega Rima. Mari je res v zatiranju naše narodne zavesti najjači temelj od Boga Po tistem »ženskem semnju c — pardon ! promenadnem koncertu, sem c tresel prah Vinkovsaega trga ter se napotil na večerno etr&n mest«, na pokopališče, kjer sem po skal zapuščeno g :n;lo našega — Josipa O g r i n c a.. Dolgo sem stal na njegovem pozabljenem grobu, ki ga ns dtči ne križ, niti ne kakšno drug.o vidne znamen e, da oadu počiva — cdhčea slovenski pisatelj. Obv. > il sem bil o tem s?oj čas njegove ožje rojake is v to poklicane činitelja, pa moj opomin je vse do danes ostal — glas vpijočega v puščavi! ... Pred odhodom iz Vinkovec sem ee po-s ov l pri ondotnem znancu — lekarnarju Ladislavu A 1 e m a n u. Ko sem mu povedal, da se odpeljem na iug tja doli k Savi in s;cer v S t i t a r, Županje in v — B a-binogredc, vekiiknil je bradati mož ves vznesen : »Oj vi sretan čovjek ! Vi dodjete u kraje, gdj« «u najlepše ženske medju Beogradom i Zagrebom '« Pa ita mene brigaju — 1 e m a k e ! zavrnil eem jaz malomarno. »No, valjda aiate — kaludjar?« j« menil on ter dodal : »Koliko vama je go-diaa ?« Cstiri Jeset i jedna! sem ga pouftil jaa. »Gada sretan put i dobru — zabavo !« mi je rekel jovijalni bradač ter mi aegnil ▼ roko, emehljaje ae pomenljivo. Vosil sem ae skozi rane vaai in sel«. Povao li ae je razlegalo glasno patja, »mu pa Po sklepu miru. Witte o rusko japonski zvezi. Parižki »Matic« je priobčil interviev z W.tte jem, ki je izjavil, da bi po njegovem mneiju bila zveza med Japonsko in Rusijo velike koristi. Meni, da se to tudi zgodi. V sedanjem trenotku je pa] zveza nemožna. Witte odstopi Iz Pariza javljajo, da je \Vitte izjavil dopisniku »Matina« v Portsmouthu, da se tekom enega tedna povrne v Evropo ter da je sklenil umakniti se iz javnega življenja in se dtfiaitivno zahvaliti na svoji dosedanji službi. Utia mirovne vesti na Japonskem. U Londona javljajo od 1. t. m. : Vest o sklepu miru je bila v Tok:ju znana še le včeraj opolu noči. Toliko ča=a so zadrževali brzojavke. Demonstracij ni b lo nikakih, niti zastav niso izvesili, kakor je navadno sicer tudi ob najmanjih povodh. Vest o sklepu miru je provzročila v prebivalstvu in v časnikarstvu veliko nevoljo. Širi se govorica, da ministerstvo odstopi. Vlada skliče iztedno zasedanje državnega zbora začetkom oktobra. Brezdvoaono vlada nevolja. Novinarstvo in občinstvo ne umejeta, zakaj da je vlada opustila zahtevo po vojni odškodnini. Masa ljudstva označuje mir kt.-kor -sramotno kapitulacijo. Mnogo listov je priobčilo vest pod naslovom: »Poniževalen mirt ter so dotično vest obrobili b črnim robom. La maio število razumnih ljudi govori z zadoščenjem o miru. Isti pokazujejo na dejstvo, da je Komura storil, kar je mogel in da so cilji vojna zavarovan . Tako vedo ceniti tuli mržnjo cesarjevo do prelivanji krvi. Glasove tej r» zumnh ljudi so pa nadglas:li nevoljni klici 1 udstva. Mirovna pogodba. Iz Londona poročajo: Rusi in Japonci pričakujejo, da bo pogodba podpisana v četrtek ali v petek pr hodujega tedna. Narava dela zabranjuje vsako prenagljenje. Vsak Čien pogodbi je treba brzoja/iti v Petrograd in Tokijo. I-ttotako brzojavijo potem \ei ot-seg pogodbe v Petrograd m Tokijo, preien podpišejo pogodbo pooblaščenci. Pooblaščenci izjavljajo, da vzlic temu, da m sa formelne ratifikacije, nič ne ov.ra podpisanja pogodbe. položaj na Ogrskem. Dunajska »Information c piše : »Iz Ogrske nič novega. Sodi ee, da bo stanje raz-mernega miru trajalo dalje še nekoliko čaBa. Kakor gotovo se zdi, da kabinet Fejervarv-jev ne odstopi, ampak da bo skušal izvoje-vati boj proti revoluciji. Boj ne bi bil — kakor smo povdarjali že večkrat — tako brezupen, ako bi se odločili, da bi pozvali tlačene in usužnjene nemadjarske narodnosti. Dokler pa porabljajo vsako priliko, da izjavljajo, da hočejo radi miru z izvestnimi klikami še nadalje izročati narodnost' madjarat^u, dotlej ni pričakovati, da bi sa narodnosti energično ganile. One morajo dobiti ga r a n c i j o, potem se že začno gibati. « Kakor je sicer res in ee lepo čuje, kar pravi tu »Itfjrmation«, vendar Ee nam zdi zelo najivno, ako res meni ta dunajski vir, da bi t sti dotlej nehtl v bližnji bodočnosti, ako meni, da je ni najmanje nade, da bi Dunaj nehal izročati slovanske narodnosti madjarstvu ! Tieto »garancijo«, o kateri gc-vrr. »Information«, bi morda hotel dati Dunaj nemadjarskim narodnostim potem, ko bo morda že — prepozno. Zgodovinsko dejstvo je, da so avstrijske državnike navadno še le katastrofalni d godki prisilili v to, kar bi morali storit' morda že preri pol stoletjem. In vse se zdi, da bo tudi ob sedanji in — bodoči nevihti na Ogrskem »Dunaj« zvonil potem, ko toča madjarBke revolucije že dovrši svoje delo. Metropolit Dimitrij. Novi srbski metropolit Dimitrij je rojen leta 1836. v Požareveu, modroslovne in bogoslovne nauke je izvršil v BJamgradu. Nekoliko Čaaa je bil svečenik na dežali, potem je bil pa imenovan profesorjem bogoslovja, dokler ni bil leta 1884. izvoljen vladikom v Nišu. Ko se je metropolit Mihail po rnil v Srbijo, je Dimitrij podal svojo ostavko; kmalo na to je bil imenovan državnim svetovalcem ; bival je pa dlje čaaa na Francczkem. Po smrti metropolita M haila je postal vladika novoosnovane eparhije v Sabcu. Novi metropol t je u?en muž in izvrsten cerkven govornik. Drobne politične vesti. Zagrebški »Novi Srbobran« predlaga, naj se vse nemadjarske narodnosti na Ogrskem sperazumejo za skupno akcijo in naj ee v to svrho skliče v Budimpešto kongres zastopnikov nemadjarsk h narodov. Razprodaja lista »Edinost«. Naznanjamo vsem onim, kateri so kupovali naš list na kolodvoru južne železnice, da se cd 1. tek. meseca tam več ne prodaja. Kobkor smo poizvedeli, je naš list prepovedala prodajati bukvama Sohimpf na Korzu, katera bukvama prodaja sedaj na kolodvoru raznovrstne časopise, mej katerimi seveda bode germana Schimpfa slovenski list. B}di tedaj njegova bukvama priporočena. Zraven kolodvora pa prodaja naš 1 Bt gospa Majcen, vrla naša narodnjakinja, katero toplo priporočamo. Uprava »Fdinosti«. Nemško časopisje in shod narodno-radikalnega dijaštra v Trstu. Nemški linti in lističi prinašajo o dijaškem shodu v Trstu poročila in Etrašno jim je hudo, da st je naša mladina ravno Trst izbrala za zborovanje. Postbno graškim listom ni po volji to. Govoričijo o vročih tržaških tleh i i očividao hočejo Italijane naščuvati proti našim gostom. Kaj posebno pa ee zanimajo Nemci za življenje naš h dijakov. Ker vitli jo na svojih š.udtnlih le razbita buče in zabuhle obraze, ker njihova mladica ni priva jena drugemu nego pivu in sabljam : zato jim tudi ne gre t glavo, da imajo naši akademiki program, na katerega smo lahko le ponosni. Odgovor nemškim hujskačem bodi naše delovpro-speh in procvit slovenskega naroda! »Omladina« in predavanje o Prešernu. »OmltdinE« psa: 15 ;n 16. malega srpana sta se v/e li »Proavetin « predavanji o PrcŠ3rnu. Predaval je fiiozif Pavel G r c-šelj. Kakor dobremu poznavalcu Prešei na mu ne bi bilo težko predavati z razlifuh stalipč. To ni bil življenjep's v navadnem smislu : biogr: f ) narodno-radikaln > dijaštvo poklonilo Prešernu ! Predavanje o Prešernu, ki se bo vršilo v torek zvečer ob 9. uri v koncertni dvorani »Narodnega doma«, obeta postati zelo zanimivo, soBebno lato, ker Tržačanom še ni bila prilika, da bi slišali tiko piela- Domače vesti. so zvenele zaane srbske »gajde«, ob katerih moco:onnem, otožnem sviranju je brhka mla dina plesala, ali (kakor pravijo bratje Srbi) : »igrala« svoja obligatno »kolo«. Zagledavši me z dalje, prihitela so po- Odborniki (in njih namestniki) pol. društva »Edinost^ in društva »Narodni dom: se poživljajo nnjno. da se vsi udeleže skupne seje, ki bo jutri, v ponedeljek, zvečer ob 7. uri v pisarni gospoda dra. Slavfka (Narodni dom). po pesmi mladoumrlega eibikega pesnika Branaa E a d i č e v i t; a, ki s* ob nleau prepeva ; zato »kolo« n. *golj jednostavan ples, ampak plesna igra . . . O mojem nepričakovanem prihodu se je redna dek!«ta a desne in leve plati na cesto vsa pozornost plesalcev obrnila na me >aepo ter mi vstavile voz, kričaje jednoglasno : znanog stranaca«. Posebno ženske, mlade »Brate! Ti nećjš naprvo ! Ti ćeš a nama ia ttare, eo ee ozirale z blišiečimi očmi kaj . , . • , zvedavo po meni, da napojled nisem vedel, kolo igrati!« . , r .. . , «, Neznam ja kola igrati ! sem se branil. ka® bl obrni1 97°J P°gi9j-»('emo te Mučiti! Ajde doli! Barem , JV ^ m} 3® pribite ln as p roti čaiu vina <;jš popiti a nama ! ; mladl »*>.rtaš« K d eni c ki .ne je, hoteč od- In moral sam z voza in ž njimi v »b rtijo«, vrnit» od mene P<«°rnoet »» radovedn. st svojih kjer eo mi razvnete pleaalke ponujale svoje nagovord po nemško. Po obligatnem čaše a vaeh atraai, klicne vse rprek : i predstav ljenju m pojasnjen^ povoda mojemu »Na. pij brata! Da ei nam dobro došao ! obiaku, odnesel je prijazni »kučeg-zda« mo.o * ' prtljago v his >, od koder ae je vrnil takoj s Na mnogaja ljeta steklenico žirnoaojnega »Vilanjera«, ki jo je strasti ra.draian. dakleta postavil na poatran*ko mizo v Bančni verandi. In po kratkem »intermezzu« vsled mojega piihoda, se je razvnel vnovič prezanimivi jugoslovanski ples, ki ae je razvijal pred menoj na prostrani trati v čarovitih svojih prizorih, figurah in kalejdo-akopno-darovitih izpremembah ! . . . In v tam, ko je poskočna mladina igrala avoje kolo, prepevala in ae vrtila v pijanem v namenjani kraj, ▼ -— Š t i t a r, prostrano kolobarja zdaj na deano, adai na levo — »el o mm lavfm br#gu Sava, ki leii med Ž a pa- . krožili eo atarejši gostje okolo moje mize, ■jas ia Babino Gredo. 's^uiaje po zvedeti, kdo da aem, ter odkod in Pripdjavfti aa na dvorišča priporočenega kam da aem namenjen. Možje ao s * pri tem mi »birtaiae, Frana K d 1 • n i 6 a, sam na-| držali bolj v razdalju, ian« pa s> prihajale letal takisto na i i mi kolobar plaaaleav obli- draga za drago kar naravnost k moji mir, gatnaga »Bran ko vaga kola«, tako inaaovanega povpraševat n«, sukaj da ne grem kola igrat In predno aem izpil kupico vina, prgra bila so me v p'esni strasti ratdraiena dekleta in ms vrtala v bornem vrtincu po p!ešišču okreg, prspavaje tisti svoj brszkončni »Na mnogaja ljata!« Jednaki priaori s) as potem vršili v vaeh vaasb, akoz katere aem vozil tisto popoiudne, da aem aa znatno zakasnil in pozno pod večer, ko aa ja solnoe onstran Sava ia nagibalo ▼ zaton sa ainja — bosanske planine, dospel sem " vanje o Prešernu. Tem bolj zanimivo pa je, ; ker nas pripravi za izlet v Ljubljano, k,er se malo dni pozneje temu geniju odkrije spomenik. Gledali bomo na predavanju Prešerna kakor pašnika, človeka in Slovana. Videli bomo, kako se je neš dušavni velikan razvijal v času svete alianca, ko se je du-šila in teptala k tlom vsaka svobodna ideja. Še le z dobrim umovanjem tadanjega čaea bomo mogli umevati Prešerna kakor človeka tudi j h z ? Ko sem jim pa ponudil piti, so poslale ženice uprav zaupljive in zgovorne, da sem se kar čudil . . . »Gospodine ! Kako sa vam svidja moja Smiljana — vilite, ona vitkostaina blondinka ?« po zvedovala je ataroviČna ženica z leve. »Je-ii vidite moju crnokoBU Velimiru — kako vam ona pleše i skače, kao srna ?« hvalila je eopet z desna mati svojo hčer. In z* preloma so »>krbne« matere klicale svoje hčere k naši mizi ter jim nata-kale mojega - Vilanjerja", opravičevaje se: »Dobar ti je ovaj go3pod n ! I da zaadeš — : naš čovjek je !« Moški plesalc:, possbno mladi »raomsi«, so nekam srepo motrili to nase presaupno občevanje, a približal Be ni izmed njih no beden k naši mizi. Čudil s-:rn se pa tudi, da jih niti ženske ni*o vabile na pjačo. Naposled se je zmračilo in jaz, utrujen po tolikih izpremembepolnih prizorih in do življajih potekajočega dneva, sem ei zaželel počitka ; napotil sem se torej v odkazano mi Bpalnico na skrajnem onostranskem krilu pritlične hiš*, ki je imela okna obrnjena na jugozapad in to neposredno na samotni breg Save. Komaj eem se razpravil ter upihnil luč, pojavili eta ss na oknu dve belooblečeni prikazni. Na v prasanje : Tko je ! ? odgovorila sta mi oni dve : »Šuti, brata! Nemoj vikati! Ta znaš, da »i naši momci onamo !« a ga ceniti kakor pesnika-umatn ka. V aračnib, naeadnjašk h ča-ih nam je CEtil velik mož, p<«n k in f rorok. Slovenstvo se e ravno takrat aačelo gibati, zavedati se *voje skupnosti in naloge, ki jo ima izvršiti na svetovnem pozor:š5o. Neš Prešern pa je bil oai mož, ki je t vsj ljubem jo in vnema v-p<"dbujal svoje rojake S ovence. Vstopnice na predavanje o Prešernu se i^bivajo v predprodaji pri natakarju v ka varni »Balkat«. Cena : vstopnica 40 stot., sedeži 60 stot., sedeti oa galeriji 40 stot. Treovsko izobraževalno društvo vabi «v e čiene, ki se mislijo udelež ti Prešernove siavn^sti v L ub jani dne 10. t. m., da se p emeso ali pa ustmeno prijavijo (pri dru štvenem slug | vsaj do 8. septembra. Nadalje se opozarja člene, da naj nikar ne pozabijo vzeti eaboj društvenega enaka. Ako se pri javi dovoljno ft^vi'o članov, sa priredi skupen ogled mena in pa skupen obsd. Shaja-: š5e v Ljubljani, kjer se ćo^e tudi potrebna po asnila, Je »Narodn; dom«, kjer je bratsko društvo »Merkur«. Za vozne 1 sike s pese bo m vlakom mora skrbeti vsak s >m. Za izlet r Ljubljano. Dotnajamo, da -e « prodajanjem vrzaib l:Btkov prične prve p^ludae in od ."i. do 7. ure poptlućn-. V suboto dne t. m. pa ee boio dobivali tam vozni listki do - ure n pol z več t. Želeti je, da si izlet-nisi ; re^krbe v< zne Jiitke vsaj do sobote zvečer, da bo m jža > nar.čiti potrebno števil j vcz)v in da ne bo v ne le jo praveč sitar.sti in zamude Kedor bi pa nikakor ne mo el preskr-sti z voza m listkom prej, naj pride v ne ie o dne 10. t. m. ob 4. uri zjutraj na kolodvor, kjer dobi vozni listek. Za <.ne, ki p ijdejo v Ljub'jano na ko-i - i, ali z na-adn aa vlaki, se bolo prodajala rname&j« »Trst« po 20 stotink, ter ie bodo :sta dobivala pri razpr.da aieu voznih listkov. Kedcr kepi listek, dobi kakor že fbjsvi eno, ob enem ludi znemen e ( n sicer brezv-iaSao). Kakor te nam por ča, je agitacija la nedeljski izlet zelo živahna. Upati je torej, da nas pojde ta krat nenavadno število v Ljubljano. 0 aretoranih veletatovili. Včeraj v juro je bil aretovan tudi coi A. Stemberger, o katerem enoc- [»oročali včeraj, da ga poli-•• a i*če, ker da sumi, da je tudi on član družbe veletatov. JSicoči tta f a b la izpuščeca oa svobedo ^:en.berger in klobučer Fran Tragber, pri katerem so niš i >70 kron decarjf. Oni Fian Treghsr pa, pr i katerem s^ ta*li omot zntmk, je, eeveda, v zeporu. Koledar in vreme. I»anes: Angelji varuhi: Milovan Liepa. Jutri: ial-.a. devica: Nedaioin ; Ružica. —Temperatura: ':> J. uri popoludne -J- < elsiu«. Vreme: lepo. jako lepi mešani in moški zbori in vspeh na izvajanju ist h je zagotovljen. Zabava obeta postati jako lepB, ker bo vse tako urejeno, da bo zadovoljeno vsem. Za resne in po-stavne bcata skrbela pevski zbor in gedba, za veseljake šaljiva pošta in šaljiva tombola z dobitki, za mladino pa ples. Vstopniaa na veselico 50 stotink. K plesu možki 1 krono. — Začetek ob 5. uri popoludne. Ni treba, da bi tu zopet povdarjali zasluge, ki jih ima »Zaija« za probujo narodne zavesti v Bojanu ; ravno to društvo zas'užuje vsestranske pedpore od strani slavnega slovenskega občinstva, ki naj mu podeli veselja in poguma za nadaljnD delovanje v proapeh narodne za-1 vesti in omike v Bojanu. Z ob lno udeležbo pokažimo danes ju-i nakem »Zarje«, da nieo osamljeni, temveč da imajo maso za seboj na katero lahko računajo. Persko društvo »Skala« v Sv. Križu pri Trstu priredi dne 17. t. m. ve-e ico s petjem igro in plesom. — Vspored se pra-vočasco naznani. Gospodarsko. Mestna hranilnica ▼ Kamnika. V mesecu avgnstu 1905. je 176 etrank vložilo K 72.619.72, 113 etrank vzdignilo je K 26 Ml2 65, 8 strankam izplačalo se je poso jil K 11.900.—. Stanje branilo h vlog K , 1,324 031.73, stanje hipotečmh posojil K ,971.552.41. Denarni promet K 311 730 37. Društvene vesti in zabave. Danes v Kojan. ker slavi tamošr je pevsko društvo »Zarja« obletnico blagoslov-i en a društvene zastave. Na vsp^redu so Ko eem etopil bi ž), spoznal sem svoji klicalki. Bili aia — Smiljana in Veli m:ra ! >:o hočeta od mene! sem vprašal. »Nemoj pitbti ovako ludo ! Došle smo te zvat na štto u doli k Savi !« Pa zašto ? poizvedoval nadalje. »•ferbo S9 nema sviđaš, pcšio si — o a š čovjek » — jumk ! Ajde, brate, požuri se !* Tu sem omagal ter hotel skoč.ti skezi kao, kar me je zgrabil za ro'io od zadaj v v eoOo došli, gospodar, viknivši po nemško : »Um Gcttce vv llen ! Lassen Sie s ch n cht ninaus lociten von diesen — S reoen ! D.e Burschen vvnrden Sie drauBsen im Fre len erech agen und n d e Save uaifan !«.... Kakor bi bil p hail, sta iegin li oni dve »taptljivki« iz pred okna. la meni se je potem sanjalo vso noč o dveh belooblečen.h dekle .ih, ki eta mi cami-gavali poželjivo ssm gori s Savi nega obrežja, doč m so te zi njima skrivali trije oboroženi gran čaisti hajduki... Ko pa sem se tret'i dan vozil po po'ju navzgori proti opevani Babini (iredi, mahali sta mi z daljne njive z'.a t umenc-klaanega ječmena dve mladi ž*nj ci v belih krilih, p .zdravlja e me porogljivo na ves glaa : »Z Bogom, brate! Sretan pat! Ne boj s« !« Ob Prešernovem spomeniku, v dan sv. Tiha 1905. Samoskok. Darila. Na domači zabavi pevskega društva »Adrija« v Barkovljah so preplavali vstopnino sledeči gg. : Vrabec 30 stot., Godnik 70 stot., Ant. ŠSuka 60 etot., N. N. 10 stot., L. Geržina 70 stot., Fran Bjl«» 1 K, Šva-gelj 70 et t., Gu5t;n Jiktb 70 etet., Ant. Vodopivcc 30 stot , Dragotin Stare 40 stot., Ivan Kreacij 60 stot., Levičar 40 stot., N. N. 10 stot., Josip Danev 70 fetot., Ščuka 20 etot., Hinek 10 stot., Humplik 70 stotink. Družbi sv. Cirila in 3IetodiJa t Ljub ljani so od 1. do 31. julija 1904. poslali prispevke p. n. gg. in društva : (Zvrsstek) Ko v še k U. v Mengšu p ri Jenč;ču nabrani 5 K; Kerč Ivan od pettrej veselih judij v Kran u z ožsnih 5 K ; iz nabiralnika v gostilni Kenšak na Trojanah 13 K 72 st. ; Fran Krapež, kavaraar 2 K ; neimenivan rodoljub pokrovitsljnino 200 K; župnik Ivan Sakeer 5 K; Mariborski bogoslovci leta 1904-1905 pokroviteljciao 200 K; -Janko M helič uč.tslj ščoik ob kresu v sv. Jnrju ob Š^av niči rabran h 10 K ; gimnazijski prrf-sorji v Krarju s svojimi abiturijett zbrani pri vsltti 21 K; Oiilija Strelčeva dcn ssk igral cev pri sv. Andražu v Siov. gor. 4 K; Dr. J. Žoaavc iz Kraoja v družbi pr fjsorjev nabranih 6 K ; Dr. Alojzij Kr»ut. odvetnik v Kamri ku cd J. 8. v zadevi L. Z. plačanih 10 K ; Podgoršek Jjdp, velepo:e3taik na Vrhnem na podgrejski vesei ci nabran h 9 K 08 st. ; kurat Josip Ušaj dar tarok'st,ov izletnikov iz Kanala in Bat 5 K 38 st. : Franc Zacher', učitelj v Ljutomeru ob godove nju g. Fr ca Dijaka nabranih 3 K 33 st. ; Muršečeva gostilna v Ptuju naigran de n r 10 K ; rodbina kamnoseka Vodnika mesto verca na krsto g. Lovro Cešoovarju 10 K. — Z i narodni ko lek 128 K 10 st. Z t družb n koledar 7 K 20 at. Za društvene znake 50 K. Zi prodane šolske knj ga 26 K 60 s . Blagajništvo družbe av. C r. in Met. v Ljub'jan^ Zadaj« brzojavne vesti. Sprememba guvernerja v nemški vztočni Afriki. BEROLfN 1. »National-Zeituag« p>r0ča, da je ko'oni;alni ravnatelj Stiibel namenjen za mesto kakega odpos'aništvp, nj«go/ na sledmk kakor guverner v vztočni Afriki da po&taLe pa grof G o« t ten. Ano 2. septembra Tržtika Napoleoni K It.09--19.11 do —.— London kratek terana K * 39 90— 40 05 Francija K 36J21/,—» 42«/,. HnBja K 45— b 50— italijanski bankovci K —.—--. kmbc!,. K 117^2 ,-117 42'/,, aiMlkl bankovci ---- avstrijska edaotaa trnom K 100 53 100 70 ogr«* kronska renta K 96.15 i6t>5 Ite .65 100.65 Avst. investici ska renta 31/«0/« 92 9» 93.— Ogrnka renta v zlatu 4115.80 116.05 „ „ „ kronah 496 60 96.90 „ 3 V, 87.50 87 75 Akcije nacijonaloe banke 1638.— 1636.— Kreditne akcije 673.50 678.— London, 10 Lstr. 239.75 239.82 100 državnih mark 117.27»/, 117.S0 20 mark 23 46 23.47 20 frankov 19.10 19.09 100 ital. lir 95.40 95.40 Cesarski cekini 11-31 11.31 Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francoska renta 100 italij&nska renta 105.LO, Španski exterieur 9155, akcije otomanske banke 603 —. Menjice na Londun 261 50. Pariz Avstrijsk« država« falesn 'e —.— Lom bar di 105.— anlfiof^an« t irlka renta 91 65 a7*tri ska zlate rent- 10195 ogrska 4*/t zla rent* l«8 —, Llnderb«. 482 — turška sred e 133 25 panika banka 14 72, iu!6»nsk» u-rd -jonaine akciif —.— akci e Tinto 16.75 Trdna. L. o e .1 o i. Konsolia^.- u«. 9il/s Lombardi 414 «reoro 28.V4 ip*nk. 913/4 i.. hjanska renv» 1( 5—, irzm diskont. 2 '/„ Da*» 2. septembra Budimpešta. • let. ti 15 96 dc K 15 98; ri z» okt. K 12 88 do K 12.90 ; ove» e okt. od K 12.06 do 12 08, koruza sept. K io K--. : ponuete zadostne, povpraSevani-srednje dobro, tendenca nepravilna. Prodaja 55 000 met. stotov, rž nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme : lej o. Havra. t Kava H«ntoa gooti e« - rage z» mef>ec po 50 kg 49 —. frk, sa d?c 49.'/, Mirne. New-*ork. (Dtv» . Kav»« Mo bo». čs dobav«. Danes in'v ponedeljek praznik. hambuig. . -»«dm> good average za september 3ti1/, dtc. 40.—, za maret-. 40.'/» za .naj 41—, Mirno. ---Kava ufci- o VfcvlE ioco 40 — 41 onvmaua ijeln. 42 —44 dolu 45 -46 Hamburg. (Sklep.) Sladfcor za september 17.85, za cktober 18 20 za november 18 15, za dec. 18.20. za januvar 18 30, za febrnvar 18.40. Mirno. Vreme : dež. Sladkor tuzemski Centrifjgal 5 promn. fied K 74-— do 75-—, za maj-avgust K 73'— do 71 50 C ncas»6 in Melisitl promptno K 74--75, za juli-a gu9t K 74 — do 75-—. Lo d d o u. riladkor i e repe minu 834 St . Stalno. t* ari*. RŽ sa tekoči ooese- »5 51 oktober 15 50 za nov.-december 15.50, t.» nov.-febru var lft.65 mir »o.i — t'-te-iicn ta*. m - sec * 2.55, £a oktober 22 80 z» november dtcember 22 '.»5 ^a nov. februvar 23 10 trd ioj Mota za kofii mesec 29 50. za oktober 29.90 nov.-Jecember 30.L5 za k ov -februvar 30.25 trd i>). — Rep'fluo olje za tekoči men« «• 47 — ca. oktober 47.— zh november-december 47.*/* zh januvar - april 48 — mirno . Špirit za tecoći me^ec 403 4 za ok ob.*r39.' ^ z november-december 311',, *a januv-april 35 — (stalno).— SUdkor surov 8t> "to uo». 21.\s— 21 (stalnot oel za tecoći meneč 25.3/4 za okt 25.^ okiooer-januvar 27. za januvar-»pril 28.—(st luo), r tnnirai 60.--60.'/,. Vreme, de/.. gospod išče izvrstnega učitelja za slovenski jezik. PonudUe pod »Post-fach 520«. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo o mrtvaških predmetov za otroke in odrasčene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih plošcU za spomenik. Najnižje konkurenčne cene. Vzavarovalni stroki ^^ valeč se sprejme. — Plaea po dogovoru. — Naslov iz prijaznosti pri uredništvu lista. Alojzij Gallmrti Naslednik: Fr. Hittv TRST ul. Barriera vecchia št. 13. Zaloga tn- in inozemskem lil m n moške obleke ^ Perilo. Platenina. Zefir. ■ Perkal. : Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da .je naša preljuba soproga, mati in tašča, gospa Agata Slavec roj. Mevčič včeraj ob 1. uri pop., previđena se sv. zakramenti za umirajoče, v 64' letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb zemskih ostankov pred rage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 3. sept. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Via tleli" Istria št. 1. V TRSTU, dne 2. sept. 19(>5. Ivan Slavec ml. sin. Ivan Slavec star., soprog. Perina Slavec roj. Beltrami, nevesta. Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova .vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne ( Metropole" (vogal Corso). ww Tovarna pohištva tm Aleksander £evi jtiinzi ulica Tesa štv. 52. H (lastna hiša). ZALOGA: PinZZA ROSARIO (Šolsko poslopje). Cene, da ae ni bati nobene konkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. «excccccco IIo«trovan oenik bramplačmo ftm flraako lOliOllOHOllOIIOllOIIOHOMOilOI Objava in zahvala. Večni Bog je včeraj v jutro k sebi poklical blago ženo, skrbno mater štirih otročičev in ljubečo sestro, gospo Antonijo G-oljevdček v cvetu njenih let. Zgodi se Njega volja! Pogreb se vrši danes popoludne v Postojni. — Počivaj mirno v slovenskem raju! Tisočera hvala za brezprimerno požrtvovalnost, ki so jo v prid pokojnici skazali g.a L'ršula Žnideršič iz Matenjevasi, g. dr. Ivan Eržen, častita prednica usmiijenk in sestra Maksima iz Postojnske bolnišnice ter še posebno bolniška devica Fančika iz Ljubljane. Rog plati! TRST, dne 2. septembra 1905. Žalujoči ostali. Komptoiristinja ee o> za neko tr-n.» - pohištvom. Xnati i-»ra uek«»iik<» iinj.-«»voil.-tva ter slovenski ji italijaiir-ki jeatik. Pla {► takoj. Naslov pri »Kdinosti«. Zenitna ponudba, ^rr«! imovino na deželi, se želi takoj poročit zgo--jnnli«'uo ali inla'io vdovo z nekaj gotovine. Pi-ma do Kn t. m. ee mog* «*-e s sliko pod: »Gotova >re<*a« poste restante, Ril>nieat Kranjsko. Javen ples Ko danes oPri starem 11 istjanu« v Zavijali. Svirala l>o Škedenjska I/ noinm o-Ma ineMovaua s<>l»:i ženo • IIOJUIII aij .Ivema posteljama v ulioi Jlelvedere vrata i*. Kolarski delavec ^Ir«^ :-e iš«"e. Znati mora slovenski jezik. Dobra }'la«'a. Nastop službe takoj. Gino Merlak, Šibenik (Dalmacija). Štedilno ognjišče merno za gostilno, ali tudi večo družino, se prrxta, vsled jh>vezanja lokala, po jako nizki eeni. Oglasiti je pri g. Kr. Marinšek lastniku gostilne »Ali Autiea Pompei*, ua Gol-donijevem trgu št. 4 Proda ali ? nm se oMa^1^ stoječa iz '1 kuhinj, 3 »ob in 3 malih sobic, vodnjakom in nad - na menjice po 6*/,, na zastave po 5*/*"/»-Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima Bajni oder neje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. = Poštno hran lini £ nI račun 816.004. :- 1—— m Sf Sf m 3> wm~ Na Prošeku priporoča svojo iiiirodiliiico ki je preskrbljena z vsem v to stn ko sp:i-dajočim blagom. — Nadalje se nahaja v zalogi železo, šipe in žeblji. JOSIP ŽIG-ON. mirodilničar. Leon Pano rvr tA Advokat dr. Frape Ksav. Poček naznanja uljudno, Naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in okolici, da sem prevzel v svojo last dobroznano trgovino jestvin in delikates — do sedaj last gosp. Antona Dall'Oste, ulica 1'aserma štev. 14 i vogal ulice Molin piccolo). Pri ra kujoč mnogobrojnega obiska oz* JKattomjeve Qiesshubler J- vedno sveže kisle vode po amsrnlh oeiah pn ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. GlOACHINO UOiSINI št. l'4 (zraven cerkve sv. Antona no-vega i. na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojačnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spada jočih predmetov. Velika izbora najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisv i »odpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, k ..i. . .^di za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovan.}lm AVGUST ŠTULAR. m * f Najvgodnejši pogoji f * = za zavarovanje. E1H\A zavarovalna družba > ki ima. slovenskem e / * - slavnega Fotografični atelir pri Sv. Jakobu, ul. Gius. Capriu (prej ulica del Rivo) izdeluje vsakovrstne fotografije in vse v to stroko spadajoče stvari. --Cene nizke -M „S AN TJ S" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera aH ■ejnaroflno snefiiciisKo posreflovanje ® Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. 2 Trst. TELEFOR it. 1627 ——- PodrflZDice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. . Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. = Se prporoča za preskrbljenje seljenj sfc zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu in inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe ir = državne ^uradnike = Posiljatre mti yrsie po stalni nizki pmoznini. Proračuni brezplačno. zastopnika v Trstu Zavarvje na življenje in na dolit.flke — na vse načine V po zelo nizkih postavkih Nataričneja pojasnila daja glavno zastopstvo za slovenske dežel v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21 I. nd. ^ inojepia okrajna zastopstva v vseii mestik in t yep krajih. Začudenje vzbuja! M€sto h 18 le h : Krasna < lloria remontoirska srebrna «ra s močnimi pokrovci in /. odskočnim pokrovcem. bogato gravirana, točno idoča, 3 letno jamstvo pošilja po povzetju /.a samo K 7 Tovarna ur 1. KONIG l)nnaj, VII.. Westbahnstrasse št. 36 117. Zahtevajte pri nakupu Vnrstvena znamka. štedilno milo z znamko „JELEN 66 Ono je wm~ zajamčeno čipto "V* in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pari dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT^ in varstveno znamko „JELENA DdoblVa Se DOVSOđ! JURI SCH1CHT. 1ST4E 11a LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.