St. 24. V (jorici, v soboto dne 23. marca 1907. Letnik IX. Izbaja vsaktorek in soboto ob 10 nri predpoldne. Akopade na ta dnova praznik izide dan prej ob (>. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 10 K, pollotno 5 K in Četrtletno 250 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA Uredništvo in unravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naručnino pa na upravnistvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Narodnosfna nesfrp- nosf. Tok eedanjega Časa je socialen, zdru- ževalen. Zato se resne politiöne stranke sie zalovoljajejo več" samo s povdarja- njem narodnostnega načela, nego obra- Čajo svojo pozorno8t tadi socialnim na- čelom, stanovsko-gospodarskim smotrom. Pravilno je povdarjati narodnostni mo- ment, nepravilno pa, ga pretiravati. To pa je zagreäil izvrševalni odbor nem- ške agrarne stranke, ki ravnokar razpo- silja vodilna načela za to stranko, skle- njena v seji z dne 21. febrnarja t. 1. Nas veseli, da se v Avstriji bolj povdarju kmetski moment, zakaj indnstria- lizacija Avstrije kot pretežno agrarične države je nemogoča in škodljiva drža- votvornema principu. Nas veseli, ko naše vodilne, resnično ljudske stranke na Slo- venskem vedno bolj naglašajo kmečka načela, ko vse agrarično navdihnjene stranke v Avstriji iščejo medsebojnega stika v svrho solidarnega nastopa. Ali 8tik mora imet' značaj tolerantstva, zna- čaj narodnostnega spoštovanja, ne pa Sovinizma. Vsaki gospodaraki napredek, vsaki stanovski napredek določenega na- *oda, je istočasno napredek njegovega öarodnostnega značaja, uveljavljenje na- 'odnostne važnosti. GjIo gospodarsko de- '°vanje, ki nima ob enem namena, dvig- siiti stališče naroda, kateremu pripada delavec na gospodarskem polja, je ne- niogoče, nesocialno. Narobe je nesmjselno, <5e se postavlja narodnostni moment nad gospodarskim delom in ga od tega ometno loči. Tedaj postane karikatara, lraza, po- litična vaba stranke, ki ne sloni v ljud- stva, marveč ga hoče prikleniti na-se 8 političnem slepilom. Šovinizem pa ne bo Bitoli cmogočil solidarnega postopanja agrarcev raznih narodov. Slovani moramo odločno odreči skapni nastop z nemško agrarno stranko, ki ima za načelo stremljenje, da Postane nemški jezik državni J © z i k, ki iz nacionalnih ozirov i z&h t eva BamoHtalnost Galicij© ] *o Bokovine — zato da bi prišli Slo- v»ni v parlamentu v manjšino,— ki zah- teva poleg spopolnjene zveze z Nemčijo ustanovitev srednje- ^____________.- - _ — evropske carinske konvenci- je, iz katere pa naj bi bile izlo- čene baikanske države, in ki smatrfl, da so posledice manäe- strsko liberalne gospodarske p o 1 i t i k e poleg propada kmečkega stanu in njfgovrga izseljevanja tudi j ogromno naseljevanje Slova- ( n o v ! • Člani izvrševalnega odbora nemške agrarne stranke, ki so enoglasno sprejeli i med drngim tudi taka vodilna strankina načela, niso bili agrarei, nego narodnostni šovinisti. Netolerantnost', politični ne- strpnofcti pa odklanjamo hvojo pomoč, če tadi nas vabi sstanovskimi smotri. Vsak j ima pravico do ponosa na svojo narod- nost, če pa hoče skupno delovati z dru- gimi naj se ači strpnosti. V str. 1 A'fred Simitsch je pisal v programatičnem članka „O potrebi čisto sgrarno-političnega lista j v Avstriji", katerega je prinesla prva äte- vilka letos ustanovljenega lii»ta „Agrari- | Bche Monatshefte", „da mora vthniti v vrstah agrarcev vsak politični in nacio- nalni razpor, zakaj od solidarnega na- stopa celotnega avstrijskega poljedelstva je od?isna zmaga agrarnih teženj". No, nismo bili mi Slovani, ki smo j j g« desa vcnirali, nego Bnemška agrar- , ; na stranka v Avstriji!" i Zaupni shod v Komnu. i Dno 21. t. in. Be je vršil v Konmnu zanpni shod. Zbranih je bilo 73 najožjih zaupnikov. Med temi so bili 3 pristaši nasprotne stranke. Zborovanje je otvoril veleč. monsignor Janez Lnkežič. Pred- j Bednikom je bil izvoljen visokorodni g. ; Fabiani vitez v Kobdilj-Štanjela, ki je dal besedo g. kandidata dr. Laharnarja. Dr. Laharnar se je predetavil za- npnikom ter ob kratkem razložil svoj | program. Obenem zavrnil je obrekovanj« I privržencev nasprotne stranke. Tako n. pr.: da noče biti vezan kot c. kr. uradnik, [ marveČ, da stopi v stalni pokoj takoj, i i ko bi bil izvoljen drž. poBlancem; ovrgel i ! je očitanje v „Soči", da bodo morali ! plačevati davkoplačevalci zanj penzijo ; stem, da je povedal, da obstoji njegova j I penzija v tem, kar se mn pridrži na I mesečni plači, kakor vsakemn nradnika, j katero lahko vživa kot poslanec, ali pa kot zaeebnik, ne da bi bili davkopla- čevalci zaradi lega obteženi; pojasnil je napad v „Eiinosti", ki ga dolže, da je on kriv kriajnemu postopanja proti iz- grednikom v Nabrežini ob umorn pok. cesarice; glede zastav o priliki dohoda Njeg Vel. cesarja v Gorico ). 1900 ovrgel je obrekovanje, s tem da se je skliceval ! na šol. vodstva in žnpanstva, ki morejo priznati, da niso dobila le cesarskih marveč tudi slovenskih in deželnih za- stavic za äo). mladež; glede vpeljave slov. uradovanja pri okr. glav. v Sežani kar zanikajo naßprotniki, ?zjavil je, da se je začelo slov. uradovanje z večjimi občinami pod njem. Nato je obljnbil dr. Laharnar, da se bode vsestraneko potegoval za blagor 8vojih volivcev, in da ne bode delal i razlike med stanovi, ter je povdarjal Blogo. — i G. notar dr. Kotnik je v jedernatih besedah pojasnil važnost bližajočih se volitev in naloge prihodnjega državnega zbora posebno v ekonomičnem oziru ter i povdarjal potrebo vsestranske izobrazbe drž. poslanca, ako hoče kaj doseči in ¦ veljati v zbornici, kajti poslanci brez izobrazbe se morajo rabiti le za navadno glasovanje. Takega vsestransko izobra- i žehega in sknšentga kandidata pa imamo ; za Eras v osebi dr. Laharnarja. Nato je pozivljal navzoče, naj skrbe, da bo slavno izvoljen. ; Govorili so še gg. Stubelj, Metlikovec in Monsignor Ivan Lnkežič, v soglasju in , smislu s predgovornikoma, na kar je predsednik zakljnčil shod s živio klici i na dr. Laharnarja. ! _______________ Dopisi. Z Tjpavskega. — (Volilni boj: No, no, tudi Ludvik!? — Njegov svak.) — Kdo bi bil mislil, da bo kandidatura dr. Laharnarja spravila na povräje ljadi, ka- terim bi morala biti nevidnost največji ideal. Tako smo se začudili, ko smo za- gledali na volilnem thoda pri Rebka mi- nolo nedeljo znanega biväega župana se- žanskega Ludovika Mahorčiča. Kar str- meli smo pa, ko je ta bivši žnpan ža- Iostnega gpomina našel toliko srčnosti v sebi, da je odprl svoja mladeniško ne- izknšena usta ter začel grajati vzorno delovanje bivšega sežanskega okraj. gla- varja dr. Laharnarja Neprevidno siljfiije v javnost takih Ijadi, za katere znači največjo dobroto nemäki izraz : Schwamm darüber! (molc'mo o tern!), je pač na- ravnost vratolomno početje. Mi hočemo imeti za danes z označenim Ludvikom še usmiljenje in se zadovoljajemo na nje- govo srečo le s površnim potipanjem. Obljobnjemo ma pa, ako se predrzne äe enkrat stopiti v tem volilnem bojn v ospredje, da nam preide vsa asmiljenost. Neizkašeni t'ante Ladvik, katerema bi bil lahko vsak pastirček za nčitelja, kako se slnži vsakdanji kruh, se je predrznil dr. Laharnarju očitati, da ni pastil najboljih spominov kot okrajni glavar na Krasu. 0 ti žaba, ti! Dr. Laharnar je imel kot okr. glavar le en ideal : biaginjo ljadstva; on je na podložnih aradnikih faktično kazal. kakošno mora biti aradništvo za ljudstvo in ne narobe; on je n. pr. zah- teval, da mora biti vsaka uradna aloga v treh dneh rešena; on je bil tolik do- brotnik Rraševcem, da ma je izkazalo hvaležno Ijadstvo s častnim občanstvom tako mnogobrojno cast, kakor je ni vžil morda še noben 3lovenski okrajni glavar! In takega zaslužnega in azornega moža se upa grajhti magnatsko vzgojeni poba, ki ni javni blaginji doslej nič koristil, ampak lo škodoval. No, da ni dr. Lahar- nar za takega žapana, ki je imel žnpan- stvo le za sport, ki je kazal o župaaskih dolžnostih čadne pojme (za danes nere- čemo več !), zapustil najboljih spominov, prav radi verjamemo. Cadimo se le kako morejo ljudje tako otročje klepetanje po- slaäati in potem pa še „resni" „Edino- sti" sporočati ! Takih kričačev Vipavci prav nič ne potrebajemo, v tern smo bo • gato preskrbljeni z našimi Vrčoni, Mo- žinami, Mrmoljami itd. Najbolj interesantna točka naäega „volilnega* ehoda je bila izjava Ludvi- kovega svaka dr. Treota, da ni „Soča'1 organ naše „napredne" stranke. Ta pa je vredna en groš ! A gosp. urednik! Vi ste že v zadnji „Gorici" postavili pred zrcalo dr. Treota in Gabrščeka, vpraša- joč : „kdo laže?" Jaz mislim, da prvi ne govori resnice. Znano je, da je „Soča" Dve feli. ¦ (Šaloigrn v euom dejanju.) [ (Iz nemškega prestavil V.) | (Konec.) Dvanajsti prizor. Anica, Olga. Olga: (ihteč vstopi.) Oh, kako je nesrecen, kdor ima tako teto. Anica: (Sc ozrc.) Ali se zdi tudi tebi tako? Olga: Ali se mi zdi? In pa še kako? Ko bi jo ti šlišala kaj vse od me"e zahteva ! Anica: Kdo ? Olga: Moja teta White iz Amerike? Anica: Ali je prišla? Olga: (Molče prikima.) Da prišla je, ln takoj odpotovala na Nemško; kadar Pnde nazaj pa me vzame seboj čez morje V Ameriko. (jok ji vstavi bosede.) Si 110 slcopa in surova. Krave bom molzla, ilače bom krpala njenemu možu, kosilo Orr> nosila delavcem, to bo moje vsak- anJe opravilo. Najprej delo — potem 2abava — tako pravi moja teta, O jaz vboga reva da imam tako teto! Anica: (Jokajoč.) Oh, potolaži se, Olga; z menoj je ravno tako. Tudi moja teta je ravnokar prišla. Divja je kakor kakšen kozak. V roki vihti velik bič in tolče ž njim po mizi. In, pomisli Olga, moja teta koine kakor turek. In pomisli, kaj vse zahteva od mene! Perutniiio naj ji pasem! tristo kokoši, dvesto rac in pet sto gosij! Pomisli, kokošja pa- stirica ! Zvečer jej bom morala prebirati sanjske bukve. In streljati bom morala, kakor kakšen kanonir. O jaz nesrečnica ! Najbolj pa se bojim lačnih zverin. Olga: Kaj praviš? Anica: Ah, le pomisli, volkovi so na tetinem posestvu, volkovi pravcati | volkovi in na tisoče jih je. Olga: O jej, morska bolezen je še .mnogo hujša! Anica: (Odločno.) Nikdar ne poj- dem na.Poljsko! Olga: (Odločno.) Nikdar ne poj- dem V Ameriko! (Odmor. Se gledati eno drugo.) Anica: AH smo bile neumne, da smo se tako hvalile vsaka s svojo teto in se radi teh tako hudo sprle in obsovražile ! 01 g a: Prav imaš; bodive zopet dobri prijateljici kakor prej. j Anica: Da, iz celega srca! (Se , objameti.) | Crinajsti prizor. Olga, Anica, Lizika (ima bič za hrbtom). Lizika: Tako! AH ste se zopet sprijaznili ? Ana, Olga, to mi vstre/.i, Naj bom tretja v vaši zvezi! Anica: Bodi ! 1 Lizika: Pa, kadar prideti vajni , teti ? — i Anica: Kaj ? Ti veš ? j j Lizika: Vse vem ! Tebi Olga ne vgaja mlekarna, tebi Anica pa ne vgaja j perutnina! i O 1 g a : Ti si prisluškovala? Jaz se bojim le morske bolezni Anica: In jaz se bojim biča! Lizika: Veseli me zelo; da ste prišli obe k pameti tliu da uvidete, da je doma najbolje. Torej bodimo lepo : pametne in ostanimo si zveste prijateljice. Anica in Olga: (skupaj.) Osta- nimo za vedno ! i Lizika: Dobro, tedaj Varna lahko zagotovim, da obeli grozovitih tet ne bo več k nam. Olga: Kaj praviš ? j L i Z i k a : (Z glasom Amerikanke.) Naj- prej delo, potem zabava ! Olga: Kaj je to? Lizika: (Udari t bičem po mizi, da 1 obc dcklici od stralut odskočiti.) Pasja kri! Anica: %Kaj je to ? Lizika: (Smeje.) Jaz sem igrala ; vlogo obeh tet, da bi Vain odprla oči in Vas ozdravila neumne ošabnosti I Posrečilo se mi je! A sedaj zapomnite I si to! Pravc tete mogoče nikdar ne pridejo. Anica: Ti si bila! Olga: Kaj slišim! Lizika: Prej so zmiraj govorili da smo me tri „prijateljska deteljica". Anica: Tako iiaj ostane tudi v prihodnje! Olga: In če pride med nami do — prepira — Lizika: Tedaj se spomnimo — Anica: Na obe teti. Lizika: (Smeje.) Tako je pravL Ia8tnina Gabrščekova, da je torej njegov organ; znano je tadi nam na deželi, da je Gabršček gospodar „naprednih" de- narnih zavodov, torej tadi dr. Treota in vseh mladih „inteligentov"; znano je, da je botel dr. Tama Gabrščeka s tega ob- lastvenega sedeža vreči, a ni šlo. Torej je Gabršček gospodar cele „napredne" stranke in njegova „Soca" nje glasilo ! Amen. Komen. — Vrezal se je oni „Ro- menčan", ki piše v „Primorcu" z dne 15. marca t. 1. St. 11, da so pristaši dr. Lb- harnarja tako redki, da se dopisnika lah- ko po imenu imenuje. In res imennje I. Forčiča iz Preserja. Kdor pa je čital Iz- j a v i v „Gorici" in „Sočia, vidi, da ni „Romenčan" zadel in da je potrdil, da je v Romnn in okolici komenski lepo število dr. Laharnarjevih pristašev. Kar govori „Komenčan" o nagibih, ko piše : „. . . to priča jasno, kako niz- kotni nagibi vedejo posameznike do go- tovih korakov", prašamo: Kaki nagibi so vedli pa „Romenčana" in kompanijo, da je pisal dotični članek ? „Romenčan !" Ilustracija, ki jo pripisujete drugim, pade le na vae. Tn špeglajte se ! Če hočete vedeti, kak nagib je gnal dopisnika v „Gorici" do tega, kar je pi- sal, čnjte : opozoriti je hotel, da se ne sme po novih postavah agitirati z „rižo- tom" in teranom, kakor delajo vaši. Pa- zite, da se ne spremeni „rižot" v — ječ- men, in teran v — vodo ! Če hočete ve- deti pa zakaj leži Štrekelj dopisnika na žeiodcn, vedite, da zato ker se sili in poteguje za stvar, ki ni zanj. Strekelj bi bil za žup»na, a ne za državnega po- slanca ! Tim manj ko imamo izvrstnega kandidata — dr. Labarnarja ! Darovi. Za „Šolski Dom": Predsedniätvu so plačali: deželni poslanci Leopold Bolko 20 R; Blazij Grča 20 K; Anton Rlančie 20 K; Janez Lapa- njn 20 K; dr. Ant. Gro^orčič 20 K; Miha Pojavnik, čsvljarski mojater v Mirnn 2 K; N. N. 50 vin. (toliko tudi za Gregorčičev spomenik). Srčna hvala ! Za Gregorčičev spomenik. Franc Krek, žapnik v Vranji peči 10 K; gospodična Anica Majcen, gojenka gospodinjöfce šole v Maribora, je nabrala 11320 K; darovali pa so: Prol'esor dr. A. Modved 10 K; A. Rabusa, cand. phil. 1-20 R; F. Kotnik, stud. phil. 1 K; F. Je- rovšek, c k. prosesor 2 K; prof. dr. Fr. Kovačič 4 Ki prof. I. Kavčič 4 K; dr. Firbas, c. kr. notar 5 K; prof RoprivSek 3 K; gospodična F. Pösuhl 2 K; odvetnik dr. Rosina 10 K; dr. V. Kac, zdravnik 5 K; prof. dr. L. Pivko 3 K; prof. B. Ma- tek 4 K; prof. L. Poljanec 2 K; I. Belle, pot. učitelj 1 K; dr. A. Korošec, urednik 10 K; K. Hriboväek, kanonik 2 K; 1. Maj- cen, kanonik 4 K; prof. dr. A. Jeroväek 5 K; 1. Voh, kanonik 2 K; dr. I. Hohnjec, prof, theol. 5 K; 1. Zidavšek, ravn. sem. 6 K; A. Čižek, veroučitelj 3 K; F. Bohäk, stolni kaplan 2 K, Simonič, stolni kapian 4 K; Haubenreich 2 K; Fr. Trop, stolni vikar 2 K; Moravfc, stolni žapnik 5 K; gospodična A. Majcen 1 K; Slovenske gojenke gospodinjskešole v Maribora 2 K. Dr. Henrik Tama, advokat v Gorici, daroje za Gregorčičevo astanovo 54 K, kot preostanek svojih deželnozborskih diet v 1. 1907. Novice. Kandidat zagorisko okolico. V celi'lck dopoldne se je vršil v prostorih »Goriške zveze« lepo obis- kan shod kmečkih in delavskih za- upnih inož iz goriške okolice. Za- stopane so bile po svojih zaup- nikih vse občine volivnega okraja. Shod je soglasno in oh velikern na- vdušenju proglasil kandidatom so d- n e g a lajnika Josipa Fona. Izjava. — Prejeli smo sledečo izjavo: Slavno uiednislvo »Ciorice«. Iz- vedel sem, da se je gospod deželni poslanec A. Strekelj na shodu pri Rebku dne 17. t. m. izrazil, da je sklical shod na povabilo šempaskega župana in drngih. Izjavljam, da imenovanega go- spoda deželnega poslanca in kandi- data za državni zbor ne ])oznani, niti rau nisem pisal, torej z^dotičnim shodom nimam nobencga slika in tndi nisem bil tarn navzoč. Iinenujejo me ludi tumlam člana izvrševalnega odbora narodno-na- predne stranke. Izjavljam, da me za ta posel ni nihče nagovarjal, niti se nisem sain ponujal in zato sploh ne vem, kako sein prišel do le časti. Š e in p a s, dne 21. marca 1907. V. Leimn, župan. Ta izjava označuje dovolj libe- ralno kričavost. Vse liberal no vpitje je le slepilo, ki naj prepriča volivce o moči liberalne stranke. Ne veuyjte ničesar liberalcem, naj si poiem že kriče po shodili, ali pa pisarijo po svojih lislih, Ta izjava govori o tern dovolj jasno. Shod „Slog©" se vräi jutri popo- lndne ob 3. uri pri Rebka. Predstavi Be kandidat dr. Peter Laharnar. Nckaj za tržaško „Edinost". — Zadnjič smo rekli, da je izbrala „Edinost" s tem, da obrekuje dr. Laharnarja, da je vladen kandidat, jako mcgočno in krepko orožje. „Rlerikalizem" je postal že precej topo rezilo in prozorno strašilo, ki se kmalu ne bo dalo rabiti niti proti vrabcem na njivi. Je pač tako, kakor z vsakim orodjem, ki se prepogosto rabi. Strašenje pa z „vladnim strojem" je še jako ostro rezilo. Naš slovenski narod ima že toliko neštevilnih bridkih skaäenj, da bi zaupal prej hadiču nego naši vladi. Ni čuda! Pregovor pravi: Kogar kača piči, boji se zvite vrvi; nas Slo- vencd je vladna kača že tako prepikala in ostrapila, da se bojimo že celo njene pajčevine. Pnstimo preteklost, paatimo tudi sedajnost drngih slovenskih pokrajin ! Pastimo tažno htro, pastimo tudi našo deželo in ozrimo ae le na naše narodno šolstvo v Gorici in v Trstu, pa vidimo kako kruta mačeha nam je naša vlada. V Trsta stopa že v grob naš rod, ki je začel trkati za slov. začetne Sole, a našo vlado to nič ne ženira, nič ne briga, kakor da bi tržaški Slovenci davek, ka- terega morajo plačevati vladi, metali v morje in svoje mladeniče pošiljali v vojake v deveto deželo! Privandranim Nemcem v Trslu je pa vlada skrbna mamica vzdržaje jim solo vrha sole, da bi ž njimi že lahko svinje pitali. Poglejmo v našo Gorico ! Tudi tu se nagiblje doba enega človeškega roda že svojemu konca, kar žrtvnjemo Slovenci tisočak vrhu tisočaka za začetno slovensko šoletvo, ako nočemo poditi naše nežne mladine v skrajno žaljive in nezdrave šolske prostore ter tirati manj zavedne slo- venske atariše v obup, iz katerega je prestop v laäke sole le en korak. Ta so dejstva, ki sekajo v srce našega naroda globoke rane, iz katerih izvirajo občutki, ki se ne dajo popisati, jz katerih izvira tadi skrajna nezaupnost našega Ijadstva proti naäi vladi. Če hoče torej kdo naše ljudstvo odvrniti od ka- kega koraka, ni treba drazega, nego ma dokazati, da je zadej vlada. Vidite, Ijadje božji! To je tieto mogočno orožje, ka- tero skuša „K^inoet" izkoriščati in zlo- rabljati proti kandidaturi dr. Laharnarja. Ali je taka agitacija poštena in dostojna pravemu rodoljubja, o tem naj sodi naše ljadfitvo. Rekli smo pa tudi, da je to orožje za 8edanje razmere tudi nerodno in ne- okretno. Vpraäajmo se, kak dobiček naj ima vlada od tega, da pcstane dr. La- harnar državni poslanec? Če bi bila vlada res prej imela kako misel, da bi Laharnar v državnem zboru kot political uradnik imel kaj obzira n& njo, je mo- rala od te misli ozdiaveti, odkar je po- novno iz njegovih ust zvedela, da se kot poslancc odpovo politični slažbi. Ge bi bilo vladi res toliko ležeče, da je prih. kraško-vipavski državni poslanec pod njenim vplivom, bi se stokrat prej za- vzela za g. Streklja, ki bi OBlal tadi kot poslanec njen aradnik. la „Elinoät", upamo, ni še tako pokvarjena, da bi si upala našeinu narodu laguti, da je pen- zijonirani uradnik (dr. L.) od vlade od- visen, aktivni aradnik (g. Štrekelj) pa ne. To bi bilo vendar preveč popra! Saj že vsak priproat Človek ve, da po9tane naj- bo)j odvisni uradnik v pokoju najbolj ne- odvisni mož. Pd äe nekaj. Če dr. La- harnar zmaga, stopi v klub, v katerem bo ogromna večina slovenskih poslancev, med katerimi bodo menda iudi istrski poslanci in menda tudi — tržaški po- slanec. To tudi vlada sluti, in tudi ve, da je vpliv na takega poslanca nemogoč brez vpliva na celi k!ub. Da bi pa za ogromno večino slovenskih poslancev de- loval „vladni stroj", to je menda že „Eii- nosti" preneumno. Vidiš „Edinost", iz tega razlogd bi se tadi vlada, ako bi se imfila aploh za koga zavzeti, zavzela za g. Streklja, ker bi bil najbrže „divjak" ali kvečjemu član kakega klabčiča, kakor je bil Tavčarjev. Naj si ogledamo torej kandidaturo dr. Laharnarja od katere strani koli, nikjer ne najdemo nijednega razloga, ki bi nam kazal, da bi si mogla želeti vlada dr. Laharnarja, za poslanca. Ako pa hoče „Elinost" na vaak način, da se meša vlada v volitve na Krasa, potem mora biti vladni kandidat le g. Štrekelj. Preostane še vprašanje, kako naj vlada pripomore k izvolitvi svojega kan- didata? V prvi vrsti menda po uradnikih, ki so od nje odvisni. Pa volitev je tajna, kako naj vlada kontrolira, da jo urad- niki abogajo? la če bi to tadi bilo, ko- liko je pa uradnikov na Krasu in Vipav- skem ? Ali nima že vsaka majhaa va- sica več volilcev ! Volilna večina je pač po novem vclilaem redu med našim pri- prostim. ljudstvom. Od tega je pa vlada daleč oddaljena. So pač drugi možje, ki vživajo zaupanje našega ljudstva. Iu zato ne potrebaje „Slogin" kandidat nobene pomoči od vlade. To je pribito, in to ve tadi „Elinost". Da je vkljab tema na- sprotno trdila, kaže, da ima neki zasebni interes na kandidaturi Štrekljevi, da je, hoteča temu slažiti, v veliki zadregi za- rad nedostajanja primernih svojstev svo- jega varovanc* stopila celo v mUko niz- kotnega „farbanja", S tem je pa napra- vila najslabšo aslago svoji prisiljeni ra- hločulnosti. Liberalui shod v Koinuu. — Shod je bil v nedeljo po blagoslovu v „Vin. društvu". Navzočih je bilo do 300 ljadi, povečini od blagoslova vračajočih se. Iz okolice in drugih soaednih vasi je bilo opaziti le zaupnike Štrekljeve stranke. Shodu je preduedoval komenski podžupan Švara. Štrekelj je bral s papirja o delo- vanja v deželaem zbora. Iz njegovih bs- sedi bi bilo razumeti, da sta edino on in njegov prijatelj dr. Treo delala v gor. dež. zboru. („Jaz in moj prijatelj dr. Treo", pravil je Štrekelj, dr. Treo pa je pravil: „Jaz in moj prijatelj Štrekelj"J Tako sta doloöila ona dva v drž. zboru, lepo svoto kronic za Kras, a dragi po- slanci so bili proti, češ, da se mora raz- deliti ta svota na celo gor. deželo. Obljubil pa je, tudi, da sa bode pote- goval v državnem zboru (!) äe bolj za pravice Kraäevcev. (!) Dr. Treo je po- vzdigoval Streklja in rekel, da bi ne bilo prav, ako bi Kraševci ne glasovali za tako sposobnega (! !) moža-domačina marveč dali glasove tujcu dr. Liharnarja ki ga je postavila klerikalna stranka. Ta se mož ni mogel več vzdrževati, ter je počil po duhovščini, ki hoče še vedno komendirati — „farški prst", kakor v prejänjih stoltitjih. Pri ti priliki je na- padel tadi g. župnika Koseca. R sklepu je pozval dr. Treo navzoče, ki so pri- pravljeni glasovati za Streklja, naj dvi- gnejo roke! Ta pa ni bilo skoraj kaj šteti. Med 300 radovedneži je bilo nam- reč mnogo nedoletnih žensk in mnogo naših somišljenikov. Naprednjaki bodo gotovo šteli tudi te in sodili, da so bili sami vneti Štrekeljevi pristaši na shodu ter bodo gotovo povečali število radovednežev po svoji navadi, kakor bi jih gledalo s po- vekšalnim steklom. Privoščimo jim! Ruka je resnica pokaže 14 maja! Nikdo naj se ne ustraši! Glas komenäkega župana in podžupana velja ravno toliko kakor glas najubožnejšegti kmeta! Živijo Štrekclj in pomeranče! — Ni šel gospod GabrŠoek Drejče za- stonj v Aleksandrijo — kakor ste po- ročali — ampak prinesel je seboj pre- cej odpnstkov, to je pomeran^. Nd shodu v Rihembergu je to krasno južno sadje pridno delil med šolsko mladino gospod Nemec iz Nabrežine, izvrševalni organ „Narodno napredne". Za vsako pome- rančo je moral šolaki naraščaj zavpiti trikrat rŽ'vijo Štrekelj", ker ni dovolj samo pomeranča ! Goapod Nemfc! Zad- nji kmet, Oskar Gabršček, ki nam ga je vsilila „Nerölno napredna"' kot poslanc* nam Goričanom, dovelj svedoči, da se- da sedanji njih kmet kandiaat Strekelj nič ne velja ! Takih in enakih kmetov nas Bog obvari ! Konzorcij za zj;radbo železuice Vrhnika-Idrija-Sv, Lueija sklicuje na Marijin praznik dne 25. t. m. ob 1. ari popoludne v hotel Vuga v Sv. Luciji na Goriškem javen ?hod interesentov. Na tem shodu bista poročala ljubljanski župan Ivan Hribar in zastopnik dežei- nega odbora goriškega. — V „Slovenski Čitalnlci" v Go- rici predaval bo danes ob 6. uri zvečer gosp. dr. Henrik Turn a o Leva Tol- stoju. Šolska mladina vstopnine prosta. — Javno predavanjc bo v jatri popoladne ob 3. uri (po blagoslova) v šolski dvorana v Sovodajah. Pre- daval bo g. dr. Ant. B r e c e 1 j, zdravnik v Gorici o vpliva alkohola na č 1 o- veäko zdravje s posebnim ozi- rom na mladino. Vstop je prost obo- jemu spolu. — IJmr'a je v Gosposki ulici v noöi nd četrtka na petek gospa Ana N o v i č, Btara 55 let, soproga krojaškega mojstra. Pogreb danes popoludne ob '/36. Svetila ji večna luö ! — Trlje roparski napadi euo uoö so se zgodili v suboto v Trstu. Napaden je bil med drugim 27 letni kmet Jožef Martinčič iz Renč in 28 letai Anton Vrtovec iz Rihemberga. Obema so ro- parji pobrali, kar sta imela denarja. — Kncza je povila v so bo to po- poldne (16. 1. m.) mlada kneginja na de- vinskem gradu. Presre^ni „papa" lovi rad marčno solnce po Dvvinu. Krstil bode prevzvišeni knez-nadškof goriški. — Občinske volitve v Pazinu. — Pretečeni teden izvršile so se občinske volitve za občino Pazin V tretjem in drugem razredu je zmagala z ogromno večino hrvataka stranka, v prvem raz- redu pa „italijanaška" stranka z 4 gla- sovi večine v kar so ji še za takrat po- magali razni proi^sorji nameščeai ondi na italijanski realni gimnaziji. Tudi poprej je imela italijanska stranka v prvem volilnem razredu večino, katera pa se od volitve do volitve krči, da zdaj šteje še le štiri glasove večine. — Smrt v gostilui. — 641etni železniaki delavec Martin ileršič je 17. t. m. amrl v gostilni Matevža Stržaja na Rakeku ko je «pil tri osminke litra sli- vovke in zaspal pri mizi. Zttdela ga je kap. — Vojaške vaje na korofiku- laški meji. — Kakor v prejšnjih letih, tako se bodo tudi letos vršile vojaške vaje rezervnega rnoštva 17. pešpolka meseca junija ob laäki meji. R tej vaji bodo klicani v prvi vrsti nadomestni re- zervisti, kateri stalno bivajo v domačem kraju, razun tega pa tudi primerno šte- vilo rezervnih podčastnikov pride k vajam. Za te vaje je določeno gotovo število moštva. Vaje bodo trajale 28 dni. Tudi ena seatavljena stotnija za varstvo meje od pešpolka ät. 7 bode imela istočasno obmejne vaje na Zgornjem Roroškern do tirolske meje. Tem vajam ni pripiaovati druge važno.sti, kakor da se za to alužbo, namreč obrnejno stražno, določeno šte- vilo rezervnikov izuri v spoznavanjn gorskega terena in v porabi naravmh obrambnih pripomočnikov. Te vaje so radi vednega plezanja zelo trudapolne, za to so izbrani samo čili, krepki možje, katerim vsaka sapica ne škoduje. — lz Ajbe. — V noči od četrtka na petek je zgorela „Peršinovka" * Ajbi, tik državne ceste, blizo polovice poti med Ranalom in R)činjem. Ro je šla ofitula družina k počitku, je ona najbrže zaspala za ognjiäöem, kjer se j' je vnela obleka. Prebudiväi se hitela je ^ izbo, kjer so jo naäli v petek zjutraj mrtvo in vso ožgano. Rlicala je gotovo v pomoč, toda brez vspeha. Mir njenej duši ! — — Vodfitvo t\ k. prlpravnlce za ueiteljlsča v Toliniuu se lepo zah?a- ljaje p. n. gg. loicemza čisti preostanek plesnega ventf'ta z dne 26. jan. t. I. v zn^ka 60 K 74 v, ki se je uporabil za nakup šol. polrebščin potrebnim učen- cem. Posebej se Se aahvaljuje gg. prire- diteljem Jos pl. Premer^teinu, R. BUi- želija in Iv. Filliju, za okrašenje d/orane pa g. A. Jvisiču, c. k. okr. šo1. nadzornika, ki je dal na razpolago vse svoje lo?ske predmete. J Mesto v»topnine priposiali so p. n. j gg.: Dr. R. Gruntar, odv. v Tolmina 20 ; K; Fr. Matejčič c. k. dnžel. äol. nadz. 10 | K; ß. Prinzip; c. k. okr. glavar 10 K; Fr. FinsgT, c. k. okr. S. nadz. 2 K; A. Le- ban, kaplan 2 K; T. Hribar, trgovec v Gorici, 2 K; I. Laznik, posest. v Pol.ubi- nja 2 K. — B g povrni ! —- Sainomur. — V Trstn se je vrgla iz pttega nadstropja 32 letna äivi- Ija Terezija V i d i (\ Bila je takoj inrtva. — Mornaraka realka v Pulju se opa8ti, in sicer na zahtevo Madžarov. — Glcd^liščc na prod hj. — Ita- lijansko gif dališče „Teatro Filodramatico" v Trsta se proda na diažbi. Izklicna cena je 240.000 K. Iz skmiöka hoče mcstna o^čina zgradili mestno kopatisöe. — Nemäko političuo druälvo se je oatanovüo v Trsta. — Gorski oddelek strojnih pušk je postavljen pri 17. pešpolku v Olovca. Oddelek, kateri ima dve strojni puski, bestoji iz dveh častnikov, deset mož in ätirih mul. Praktiöna uporaba tega od- delka se bodp pri tretjem zbora letos prvič preiskusila pri večjih jesenskih vajah. Za ta oddelek bode izvežbano po- sebno moštvo. Ravno taki oddelki stroj- nih pnšk so tadi postavljeni pri tirolskih polkih cesarskih lovcev. Tadi goriäki polk dobi strojne paške. — „Klerika'cl" so sovražui omi- ki. — Česka „Obnova" poroča, da di- jaäke astanove na Češkem, ki so jihusta- novili dahovniki, imajo ustanovno glavnico v znesku 1,487.176 gld.; letne obreHti od te glavnice znašajo 49.376 goldinarjev. — Radi bi vedeli, koliko dijaških ustanov so usUnovih napredajaki in socialni de- mokratje, ki se zmirom bahajo z Jjube znijo do znanstva in omike. — Prluc Oton Windischgrütz, so- prog nadvojvodinje E izabete, je hudo obolel na ušesni bolezni in bo na Da- naju operiran. — Koiiec sveta. — Prosesor Mat- teuci iz svojega obdervatorja na Vezavu naznanja, da on ni nikdar rekel, da bo konec marca t. J. konec aveta. To prav- Ijico je kot Hlabo äalo najprej razširil neki list v Pizi. — Železuičarska zavarovalniea glede ua nezgode 1. 1905. — Zava- rovanih je imelo 37 avstrijskih železmških podjetij 251.219 ualužbencev in 7177 aslnžbenk, ki so delilali 35.734.894 dni. Vsem bvojim aslužbencem so placate že- lezniške družbe 287.010.606 K. Nazgod se je pripetilo 3987. Izmed ponesrečencev jih je nmrlo 195, 3792 jih je pa ostalo nesposobnih za delo. Ubitih ponesrečenci ao zapastili 157 vdov, 305 otrok pod 15 leti in pa 6 ascendentov. — Raeunski zaključek avstrij- skih zavarovalnic za nezgode i. l(JOr>. — Dohodkov so imele navedene zava- rovalnice i. 1905 K 54,697.378, skapnih stroskov pa K 59,680.826, primanjkalo je torej K 4 983.448 Plačali so zavodi K 18,919.000 rent. 50.000 K pogrebnih atroškov, 2,947.000 K vdovam, otrokom in ascendentom ponesrečencev in 591.000 K odpravnin. Upravni strožki so znaäali ogroinno vsoto 3;5l7.365 K, t. j. 156 odstotkov odškodnin. Izmed vseh osmih zavodov je manjkalo sedmim zavodom vsega sknpaj 60,460 923 kron, dejanako Je torej 7 zavaruvainic v konkarza, kar dokazuje, kako najno potrebna da je preosnova zavarovaimc. — Koliko viua se pridela na SVetu ? — V Franciji se pridela na leto Povprečno 48,000.000 hektolitror. V lta- *'Ji so pridian v minulem letu 325 mi- ljJona hl. V Španiji 17,000.000, v Ru- ^uniji 4,650.000, v Aigiru 3,900.000, v Avstriji 3,100.000, na Ogrskem 2,800.000, na Nemskem 2,150.000, na Turškem 1i700o00 hektolitrov. — Plemonit duhovnik. — Dr. ^»erlaeh je zapustil skoro četrt milijona *r°n za ostrogonske vaake šole, V nje- 8°vi oporoki citamo: Trpel sem glad in ^1"**2, a ni mi žal, kajti vse, kar imam, niorern darovati trpečema Ijuistvu. — Papežev god. — Papež je v P°ndeljek predpoludne vsprejel kardi- °al«ki kolegij, ki ma je prišel čestitat l°letnemu gjda. — Na nagovor dekana 8v- kolegija, kardinala Oreglia se je Papež zahvalil. Potem se je papež s po- Sa'ničnimi kardinali razgovarjal, omenil j« na to tali najnovejih kataslrof v Nemčiji in na Francoskem ter izrazil dotičnim narodom svoje sožalje. — Kmečki neiniri so izbrahnili v Ramaniji. Naperjeni bo proli jadom, ki iz,mo7givajo kmečko ljudstvc. Jadje beže na avstnjska tla. Jadovski abežoiki pri- povedojejo, da ho rumanski kmetje nbili več jadov. V Bardujeai in Baczecz» so se vojaki zdražili s fcmeti in skapno z njimi judom popili vse žganje. Ubežniki so proBili avstrijako rninisteretvo za zu- nanje zadeve, naj se zavzame za jude. V Ribolare so kmetje zapalili vse jadov- ske hiše in oropali p >sestva. „Alliance Israelite" je osnovala veliki pomožni odbor za jude. Baje imajo ramunski jadje pol milijona kron škode. V Černo- vicah stoji na čela pomožae akcije nad- rabinec. — Vlada je nad mnogirni kraji proglasila obsedno stanje. Pj raznih krajih so vsa posestva židov aničena ; škoda je velikanska. Na tisoče židov beži v Bukarest. Občinski zastop se brani dati jim prenoči^ča. Drušh/a. dr Soška podružuica SI. PJ. Dr. (odsek Gorica) je imela v pondeljek zvečer pri „Zlatem jelenu" razgovor o načrtu za delovanje tega odseka v te- kočem letu. Do!oMli eo se izleti, ki se prirede v prcsledkih dveh ali treh tednov tekom pomladi in poletjn. V načrt so se sprejeli za sedaj samo taki izleti, ki ne zahtevajo nobenih posebuih turistižkih priprav, nobenega posebnega tradu, pa vendar nadijo povoljen užitek. Prvi celo- dnevni izlet se namerav» prirediti drugo nedeljo po veliki noči (14. aprila) in sicer : iz Podmelca čaz Lubinj v Tolmin in v Dantejevo jamo in potem nazaj k sv. Luciji. N^tančni vspored tega izleta se pravočasno objavi. V programu so nadalje izleti k sv. G^ndri, na sv. Goro, in Trdtelj in Komen, na Kucelj (ali pa na Nanoa). Razgovor se je nadalje sukal o markacijab v okolici G)rice, o potih, ki naj se še letos zaznamujejo, in o ta- blicah, ki naj se za orientacijo na pri- pravnih krajih po^tavijo. Ko bodo ta dela izvršena, se objavijo tadi po listih, da se jih občinstvo lahko poslaži. Povdarjalo se je nadalje, da je treba iakati stika v novim „DrušUom za povzdigo prometa 8 tajci v G >rici", ker se nameni obeh druätev dopolnjajejo v izberi sredstev in srečno izvršujejo le v medsebojni pod- pori. V prospeh obeh dra§tev in v Iastno zabavo bi ee n. pr. tadi amatersjtografi lahkom s pridom ndeleževali skapnih izletov SDške podružnice. Glede oglaäanja noyih članov in plačevanja članarine se ni nid novega ukrenilo. Letni doneski naj se poäiljajo naravnost Soški podružnici v Tolmin (načelnik g. dr. R. Grantar) ali pa izroče tačasnemu načelnifea odseka v Gorici (g, prof. Jdk. Zupančiča). Živahnemu razgovoru je sledilo na željo prisotnih planincev čitanje zapiskov o Gorjancih, na kar se je družba razäla. Vsem slavnim društvom preko širnih gajev slovenske domovine! Letos obhaja pevsko društvo „Haj- drih" na Proseku pri Trstu dvajsetletnico svojega obstanka. Dvajset let bode kmala minulo, kar se je prvič zazibala pesem „Hajdnha" tja preko sinjih valov čarobne Adrije. Prvič so takrat, pred davnimi leti odmevzli glasovi našega društva ob pe- činah bregov krasnega morja, ter nazna- njali sveta : „buči, buöi morje adrijansko, bilo si in boš slovansko". Sloveuci — dragi bratje I Letoänjo jesen, bodi velika narodna slavnost na Proseku ! Takrat pokažimo tajcu, da z* velikanski most — od „rajha" do naše Adrije — primanjkuje tal — kjer bi mu postavili zadnji steber. Ssret vedi takrat, da ob kraBnih bregovih Adrije — biya še krepak narod — narod slovenaki 1 Slavna društva! To naznjamo že sedaj, da Vam bode mogoče se pripraviti in odločiti k sodelovanja. Slovenci, priditfj takrat \k nam na obrežje čarobne AJrije, kjer se objameta — brata — sin planin in juga sin. Vse slovensko časopisje je napro- šeno da ponatisne ta naš poziv. Za odbor pevskega društva „Hajdrih" na Proseku Alojzij Goriup, Drago Komac, t. č. predseduik. t. č. tajnik. najprvo na odreditve, katere je izrršil pred kratkim čaaom v dosego enotnega izboljšanja naše živinoreje in v pornno- žitev števila naše domače živine. V zai- njih me^ecih se je mnogo pisalo in go- vonlo, da nimamo v Aestriji za vsak- danje potrebe zadoatnega števila klavne živine. Skrbljive poizvedbe pa so dognale, da se nikakor ne more govoriti o kakem resmčnern pomanjkanju živine in da se vsled tega tadi cene ne morejo imeno- vati kot neprimerno visoke. V reanici so cene šle v zadnjih letih kviško, vendar so padale iste prav mnogokrat in prav znatno. Ravno v sedanjem öasu gredo cene živini nazaj, dočirn obče meso ni nič ceneje. Avstrijsko poljedelstvo trpelo je desetletja in desetletja pod hudimi stiskami ; če so se zboljšale razmere vsaj deloma, je to pripisovati skoro izključno zapričetema izboljšanju naše živinoreje. Cene vseh drugih kmetijskih pridelkov so dandanes še zelo nizke, deloma celo tako nizke, da se ne izplača njihovo pridelovanje. Zvišanje cene ži- vini je zdraženo z naravnim razvojem naših gospodarskih razmer, kar se pa opaža tadi povsod drutjod in kar je povzročilo, da je prišel denar ob veljavo. Število Jprebivalstva raste, rastejo pa tudi življenske potrebščine. Treba bo pravočasn} skrbeti, da bode za večje potrebe tadi večje število živali na raz- pclaganje. To je mog)če le tedaj, ako se živinoreja mirno razvija brez nevar- nosti in motenja. Predpog)j za dosego tega cilja je sploäno pDviäinje pridobi- vanja krme ali poklaje. V ta namen se je že ukazala dr- žavnim domenskim posestvom uporaba pašnikov. — Dalje se bo pospeäevalo pridobivanje krme na z^mljiščih, ki spa- dajo v podroöje agrarne operacije. Dd- lile se bodo tadi podpore z drzüvnim denarjem v namene, da se zviša pride- lovanje krme. V tržaški okolici na Krasu so se že delile premije za kraške seno- žeti in sicer s prav izvrstnim uspehom. Tudi za Kranjsko se nameravajo deliti premije, kakor na Krasu. Tadi se bodo zasebne planine pri- merno uredile in se v ta namen snidejo posebni odseki v posvetovanje. Koneöno se namerava pripraviti dvorce, v katerih se bodo vzrejala mlada živinčeta ter se hoče pomagiti ravnejšim živinorejc^rn s podporami v nakap živine, ako jim ie ista poginüa ali se jim ponesrečila. Ni ta naöin npa poijedelski minister, da se bode pomnožilo ätevilo v reji domače živine in bo ista zadostovala stavljenim zabtevam dom«co porabe in izvoz». Tadi pridelitev veterinarstva polje- delskemu ministrslva bo dobro vpüvalo na živinorejske razmere, ker se hoče porabiti živinozdravnike pri izvräitvi naredb v povzdigo Jživinoreje. Slednjič se bode vodno pravo predrugaöilo, da bo tadi v korist kmetijstva. Gospodarske uesH. g O pov/Ldigi zlvinoreje. — V poljedelskem svetu imel je dne 25. sve- čana t. 1. poijedelski minister grof Aoer- sperg veleznamenit govor, iz katerega hočemo podati oni del, ki se tiče živi- noreje. Poijedelski minister opozarja — Sprehod bika po Parizu. — Na pariäkem kolodvoru za blago ee je nedavno povodom nalaganja v vozove odtrgal en bik ter krenil po parižkih alicah. Najprej je prebrnil neko kočijo ter prebol konja, potem se je tako na- vdušll zK bicikelj, da si ga je hotel ogle- dati od bliže. Biciklist je bil seveda dru- zega rnnenja tor je zbežal v neko hišo, dočim je bil bik nataknil bicikelj na rog ter g* zmagonosno nesel po Pasteurjevi ulici. Tamkaj so ga ulovili mesarski po- močniki ter zvezanega odvedli zopet na kolodvor. Sledovi tega Hprohoda so do- volj dragi, a plačala jih bo železniška uprava. *mmHHnnM*M»HH* Schi«11!" je iiajboijše! Ar kiihinji in v hisi se umiva vse, kar se sploh snnži in pere s Schichtovim milom. To milo je vspeh skrb- ne^a in vestnega študija de- setlctij. V sebi ima izredno praliio inoč, je zajamčeno či- sto in brez kakoršnihkoli škod- ljivili primesi. Brez skrbi se rabi lahko za vsako čiščenje in tudi tain, kjer navadiio mi- lo niina vspeha ali pa je tre- ba posebne paznosti. .& „Krojaška zadruga" Gorica Via Signori h. štev. 7 skladišče štev. 6 BLÄÖO JE NAJB0UŠE VRSTE IN VELIKO CEMEJE KOT PRI VSAKI KONKURENC [aše llapiflt. Povodorn pričete spomla- danske sezone dovoljujemo si Vašetna blagoi'odju udano na- znaniti, da so nam došle že vse zadnje novosti modnega blaga, kakor: yoIiki, zephyr, per- kale, batiste in razno dru- go blago. Dovoljujemo se Vas radi tega prosiü, da nas o potre- ]>i golovo počastite z Vašim cenjenitn obiskom in si ogle- dale vse naše v velikanski iz- beri v zalogi se nahajajoče novosti, ali pa blagovolitena- ročiti vzorce katerogakoli bla- ga, koje Vam pošljemo rado- voljno franko na dorn, da se sami prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi. Obenem opozarjamo, da so c.ene zelo nizket ker smo nakupili pred po- višanjein cen. Nadejaje se blagoholnega vpoštevanja naäe prosnje, se že v naprej /ulivaljujemo z odločnim spožtovanjem udani Teodor Hribar. Hranilnica in posojilnica Smartno - Kojsko vabi k rednemu občnemu zboru ki se bo vršil 1. aprila 1907 ob 3. popoldne v obcinski pisarni v Kojskem Z NAVADNIM PNEVNIM REPOM. V slučaju nesklcpčnosti vršil se bode ob 3. in pol isti dan in z istim dnevnim redom pri vsakem številu udeležencev. Hačelslvo. MEP jako dober za pecivo ali zdravilo kg K 1*20 zpihani pomladanski . . . . kg K 1'60 čebelni pitanec......kg K 1*20 Na debelo v originalnili posodah se cena izdatno zui/a. J. Kopač, svečar v Goric. RastHnska mast sn „CERES'1^ ni nikak surogat. Rastlinska mast [f\M se iatiskava v UIJULJU naših laboratorjih iz osuSenih orehovih zrn. ButlMa mast (§M jamstvo zasnažnost. NH. KazpisujiMiio natceaj zu mast Cores, pri katcrcm laliko vsuka Rospo- dinju dobi