PARTIZANSKI
GLASILO SANITETNEGA ODDELKA GLAVNEGA ŠTABa NOV iN POS
ŠTEVILKA 5
MAJ" 1944.

PiYiZIJSKA_SAEITETKA_ČETA	• •
rasa naloga pri evakuaciji ranjencev je ta, da spravimo ranjence čimprej iz borbene linije do bolnice na ta način, da edinica kljub večjemu, številu ranjencev ne trpi na udarnosti. Slaba,neorganizirana evakuacija ranjencev zapusti ranjence na položaju trga borce iz borbe,jih izpreminja v nelzvežbane nosilce ranjencev in poleg tega vpliva demoralizira joče na okolico,
Medtem ko sta v naši vojski higijensko~p-rofilak tiene. služba in kurativna služba relativno-dobro r@zviti^ugotavi jemo,da evakuaci-ja. ran jencev-zapKta-ja za sedanjo fazo razvoja naše vojske in čeprav i-mamo že formirane divizije in korpuse,je evakuacija šele v povojih.. Vzroki so sledeči: Glede evakuacije imajo sanitetni in vojni funkcionarji premalo- izkušenj,ker. je bilo d.osedaj relativno malo večjih ofen zivnih operacij,v katerih bi sodelovalo večje števi lo edinic hkrati; vojno-politični funkcionarji niso vselej polagali dovolj važnosti na čvrsto organizacijo evakuacije ranjencev in so nudili sanitetnim' referentom v tem tudi preraslo pomoči»
Slabo organizirana evakuacija ima lahko težke posledice,če upoštevamo,da bodo naše akcije po obse gu in številu ranjencev vedno večje in bodo nu'ćno zahtevale dobro organiziran in izvežban evakuaoljski aparat.
Po zadnjih večjih akcijah VII,korpusa je bila predlagana sledeča organizacij, evakuacije ranjencev /Glej članek dr„Južniča Marjana v aprilski številki '-:FZV*r/> Četni,oziroma nosilci ranjencev''transportiralo ranjence do bataljonskega prefcijalisča oz,do mesta,kjer stoje vozovi, od tu vrši preko .brigadne-ga -do divizijske ga previ jalisča o z, dlv »premične bol niče evakuacijo desetina, ki se pred akcijo dodeli brigadnemu previjališču iz rezerve. Za evakuacijo od div0previjališča oz»d iv.premične bolnice do'bolnice pa mora biti na razpolago še določeno število ljudi za to ta desetina ne zadostuje. Na ogroženem terenu mora seveda spremljati transport na tem odse ku posebno pojačenje»
Slabe strani teh brigadnih desetin: Odvisne so od slučaja,ker se lahko zgodi,da^sploh ni na razpolago rezerv; to osebje je ne.izvežbano,poleg tega pa obstoji nevarnost, da se: zaradi stalnega menjavanja spremnega moštva dekonspirirajo bolnice.
Poglejmo sedaj prednosti in slabe strmi divizi ske sanitetne cete. Divizijske sanitetna četa je formirana kot vsaka druga četa;ima komandirja, komi sarje čete, vodnike in deseterje. Razdeljena je na vode in desetine, Z njo razpolaga divizijski sani tetni referent.
v- borbi: 1,/ če so vse brigade ene divizije ena£o angažirane v borbi,potem se dodeli vsaki brigadi e-cako število ljudi iz divizijske sanitetne čete. Če je pa ena brigada bolj udeležena v borbi od drugih, se njej dođeli iz divizijske sanitetne čete sorazmerno več nosilcev ranjencev. Če operira brigada daleč od divizije,kar je pri nas najčešće,je najbol še, da se ji dodeli za ves čas njene odsotnosti vod ali desetina iz divizijske sanitetne čete, s katero razpolaga potem brigadni sanitetni referent« Brigade, ki ne spadajo v sestav divizije in odredi,imajo svoje sanitetne vode /brigadni, odredni sanitetni vod/, katerih dolžnosti v borbi in v miru je ista kot divizijske sanitetne čete.. 2./ Divizijska sani tetna četa evakuira ranjence od bataljonskrga previ jališča oz.od mesta,kjer stoje vozovi preko brigadne ga do divizijskega pre^ijališča oz. do divizijske premične bolnice. V potrebi evakuira ranjence tudi iz borbene linije,če vodni nosilci ranjencev ne morejo zmagovati posla, Bi^izi;)'■:-,--aitetna četa bi morala čimbolj razbremeniti vodne nosilce ranjencev ki se ne bsmeli preveč oddaljevati od borbene linije. 3*/ Divizijska sanitetna četa vrši transport ranjencev od divizijskega previjališča oz,div,premi čne bolnice,do bolnice. Na ogroženem terenu je treba dati seveda pomnoženo spremstvo iz edinic.
Dolžnos ti_d i vi z,i jske sanitetne_čete_v_miru^Pred vsem"je~tre5a zaposliti divizijsko sanitetno četo v higijensko-profilikatičnem delu« V ta namen se formirajo. delovne ekipe s posebnimi nalogami,ki se" pošiljajo v edinice in v divizijsko premično bolnico na delo. Te delovne ekipe naj bi opravljale sledeče posle: 1./ asanacija stanovanj,stranišč,vodnjakov v
krajih, kjer se adxniee nahajajo,, f ta namen morajo biti v najožjih stikih z brigadnim! higijenskim! e~ ki parni. 2./ Pranje in prekuha van je-'perila posebno tam, kjer na teranu ni masovnih organizacij. Za to posle bi moralo biti v divizijski sanitetni Četi đo ločeno stavilo tovarišic, 3./zbiranje in pripravlja nje obvezil in drugih sanitetnih potrebščin za divi. zijske premične bolnice,đivizijska in druga previja •lišSa. A./ del divizijske sanitetne čete se zeposM v divizijski premični bolnici -'/essnaci.ja,-straža itd/ Divizijske sanitetno četo pošilja na delo komandir čete po odloku div. sanitetnega referenta.— Oprema in oborožitev divizijske sanitetne Sete:neka j nosil in par torbic s sanitetnimi potrebščinami, oborožitev ista kot pri borcih«,— Da bi divizijska sanitet na četa lahko pravilno izpolnila svoje naloge, mora biti primerno izvežbana. V ta namen mora dovršiti kratek kurz o prvi pomoči.
Prednosti divizijske sanitetne čete: Za evakuacijo ranjencev je določeno stalno,izvežbeno osebje; za borbo take potrebno moštvo se ne odteguje za sa-* nitetno službo /razen v primeru transporta po ogroženem terenu/; konspiracija naših bolnic je s tem panj ogrožena,ker se moštvo,ki transportira ranjence v bolnico,ne menja,,
TežkoSe z divizijskd sanitetoo četo so dvojne: težko je rekrutiratl iz naših edinic momentalno toliko ljudi,da bi zadostili potrebam divizijske sani tetne čete. Ta problem se bo rešil s tem, da se pri nabornih zdravniških pregledih oni mobilizirane!, ki so" delno nesposobni, ./sposobni za partizansko stražo/,dodeli jo v divizije za divizijsko sanitetno četo /predlog sanitetnega referenta VII. korpusa/. Drug® težava je zaposlitev divizijske sanitetne čete v miru: Pravilno njeno izkoriščanje je odvisno v prvi vrsti od divizijskih In brigadnih sanitetnih referentov, od njihove iniciativnosti in iznajdljivostih Divizijska sanitetna četa je pri.nas nova formacija, divizijske sanitete zaradi tega nimamo glede nje nikakih izkušenj,ki se jih bomo šele pridobili z njeno vsestransko zrposlitvijo v borbi in v mi ru.
Pravilno organizacijsko postavljena divizijska Seta se je posebno izkazala pri proleterskih divlzi
jah v Besni, ko so se morale kretati po neosvoboje-nem 6 ze ml ju, k jer je morala izvršiti komplicirano ne lego,da nosi vse ranjence s sabo j,de čim manj ovira udarnost edinice.
Dr, Korelj Marjan
DELO HIGIJENSKE EKIPE
Delo naših higijenskih ekip v edinicah ni tako uspešno kot bi moralo biti,deloma zaradi pomanj-kl jive or geni za o i ,js3 ne razume van ja tovarišev, deloma zaradi stalnih premikov in tehničnih ovir, Prvi vzrok lahko odpravimo in ga moramo odpraviti..
IiRazuševanje_in deskabizacija^ Higijenska ekipe . lahko organizira svoje Plelo na dve načina: ali da hodi po bataljonih in trm r"zušuje,ali da se naseli na stalnem mestu in hodijo tja čete na razuševanje, Prvi .način se po dosedanjih izkušnjah he obnese,še manj pa razbštje ekipe.tako,da gre en kotel v en bataljon,drug kotel v drugi bataljon, Bataljon je stalno pripravljen na- premik in se tudi stalno premika. Zs razuševanje pa je potreben mir./To je sicer pravilno,razuševanje se praviloma mora vršiti po noči, da ne bo kake nesreče,vendar smo včasih na takem terenu,da bi bilo mogoče razušev^ti tudi podnevi. 6 e bi se delo pravilnn organiziralo/. Na drugi strani pa vseh.tovarišev ni vedno v bataljonu; eni hodijo v patrolesdrugi na straže; razuševanje pa je smiselno le,če rszušimo vse tovariše» Tudi prostora je premalo, če je bataljon v vasi in zasede •vse hiše. Drugi način je mnogo bolj uspešen, Higijenska ekipa se naseli na stalnem mestu v vasi,k jer je od vseh bataljonov enako oddaljena, nokje blizu štaba brigade, Seveda je to odvisno od situacije. Na ta način ima ekipa več miru,ki je potreben za njeno delo,ha drugi strani pa je razuševanje bol sistematično, V to vas mora priti četa za četo za dan, dva,največ tri dni in se vsa temeljito razuŠi. Eno četo brigada v normalnih razmerah lahko pogreša higijenska ekipe si lahko,kjer je več prostora3uredi prostore in pripomočke,kakor bomo videli.
Kako naj opravimo razuševanje in dsskebizacijo? Vedno je treba imeti dva sr~i, oziroma dve hiši: ne-
i . čisto in cisto. Pred hišo se zakurijo kotit. Skupina tovariše vs ki jo mislimo rafcušiti,oe v nečisti so bi sleče, oMeko vzame higi jeničar in jo sortira, perilo je treba oprati, obleka in odeje prepariti„ 7 nečisti sobi se tovariši okopije jo oziroma umije jo, za kar je treba pripraviti tople vođe, škafe,milo«, Tu se striže jo dlake in lasje. To delo mora nedzoro vati higijeničar. Ko so tovariši ostriženi in okopa ni, gredo v čisto sobo, kjer je pripravljena sveža si na in odeje - te je najprej prepariti. Kad tem časom se pari obleka in pere /;erilo. Peč je treba dobro zakuriti,na njej se suši preparjena obleka in oprano perilo. Težave so s perilom,ker nima vsak dva para perila in je tisti edini par težko tako hi tro' oprat i o- Zato morajo naši intendanti stremeti za tem,da bo vsak borec imel dva para perila. Ko je ob ieka preparjena,jo prinese higijeničar v čisto aobo in tam se posuši,če je mokra. Poleti lahko napravimo s škropilnicami -prhe«
Deskabizacijo opravimo na isti načiru Garjevce vseočete zberemo naenkrat in se v nečisti sobi okop 1 je jo. ITato jih maže higi jeničar s sol» Vlemihgš'Ip minut.. Ko se posuše, se. samo "ižplakne je z vodo In spet osuše,nato pa gredo v čisto 'sobo.Medtem časom se pari obleka in kuha perilo. Po treh dneh se tova riši po 'i ovne ok o pl je jo.
ITa ta. način lahko vso četo razušimo in deskabl-ziramc» najjasneje v dveh dneh, ¡2. pazinfekcija_prostorov^
Po končanim razusevanju mora ekipa očistiti sobo. tako nečisto kot čisto, da ne zauširno civilnega prebivalstva. Slamo je treba sežgati, pod popihati, klopi, peči, mize, postelje pa umiti s 3$ krezolovo raztopijo /3 žlice krezola damo v 1 liter vode/«, Ce je soba zelo zaušena,je treba v njej. zažgati žveplo In pustiti,da plin,ki pri tem nastane, delu je G. ur,/lia 1 kubični meter prostornine damo $0 gr žvepla in 2 ccm gorilnega špirita in zažgemo v železni posodi/.Okna moremo dobro zapreti,vse odprtine zama • »iti. Ko sobo odpremo,moramo držati pred usti moker robec;ker plin,ki nastane-,draži sluznice, 3,/ Administracija,
Ei si jenika"'ekipa7 higi jeničar ji morajo voditi dnevnik o opravljenem delu in sicer a/ katero četo
5 j
katerega bataljona je ekipa prepsrila in kdaj,h/ ko liko tovarišev je preparilo obleko, c/ koliko gar-jevcev je zdravila, o vsem tem mora dnevno raportirati brigadnemu sanitetnemu refernetu in ga obvešča ti o delu in težavah,ki jih im*,kako je .z materialom itd. Na koncu vsakega me se ga pa mora poslati me sečni raport o delu v preteklem mesecu. Na ta način vodi ekipa kontrolo nad razuševanjem, ali se parijo vse eete ali ne. Ekipa mora biti informirana,koliko tovarišev šteje četa,da se kdo razuševanju ne odteg ne. To kontrolo mora voditi tudi bolničar čete, ki pripelje četo na razuševanje.
Higijenska ekipa mora vršiti tudi propagandno de lo,organizirati sestanke,na katerem se tovarišem po jasnjuje pomen razuševenja,nevarnosti,ki nam pretijo od uši,metode razuševanja in pomen higijeni onega življenja za našo vojsko sploh.
Dr. Južnič
3ka r j a n
ORGANIZACIJA SANITET3 Nit I3KSNÜ
Le grmijo topovi in grmijo mitraljezi po naši zemlji. Yo jna še traja; sovražnik,sicer vedno slabši,poskuša od časa do časa motiti naše svobodno oze mije s svojimi pohodi. Toda če pogledamo od bliže življenje na našem osvobojenem,pa tudi od sovražnika motenem ozemlju,vidimo čudovito živahnost,veliko aktivnost in-razvoj,ki s krepkimi in sigurnimi kora ki prodira skozi razbite vasi in zapuščena polja na pot novega življenja. Na vseh sektorjih,političnem, kulturnem, ekonomskem in ravno tako na zdravniškem poprišcu se uveljavljajo nove,boljše,interesom liud stva ustrezajoče metode. Nič nas ne moti streljanje topov in sovražnikovi vdori. Vemo, da je naša stvar dobi jena,da mora biti dobljena! Zato storimo in moramo storiti vse,da pomagamo tovarišem na fronti in da že danes začnemo rezati brazdo v led ino,na kateri bo zrasla .zaželjena domovina.
Ni še daleč tisti čas.,ko so najboljši izmed nas naši prvi partizani,celili svoje rane pod vedrim ne bom,pod smrekami,takorekoč na goli zemlji. Težko je to razumeti,še težje verjeti.Pa je bilo tako! Danes
pa ni veo tako» Čemu in komu se moramo zahvaliti,da danes ni več. tako? Našemu vodstvu, našemu vrhovnemu poveljstvu,našemu tovarišu"Titu.,ki kakor za vse ostale probleme skrbi tudi za izgradnjo naše sanitete Sanitetni statut, podpisan od tov .Tita., da je dostojno mesto in močan poudarek naši saniteti«. Poleg vzorne sanitetne službe v operativni- vojski je postavljena tudi izgradnja sanitete v zaledju» Povsod, kjer se nahajajo partizani, morajo vladati najbolj vzorne zdravstvene razmere, pa naj bo to fronta, al i zaledje Tudi našemu -civilnemu prebivalstvu je treba povsod in ob vsaki priliki pomagati, predvsem pa tam, kjer je ljudstvo zaradi fašističnega grozodejstva za sedaj potisnjeno v bedo,ki rodi mnogo bolezni in druge težave. Naš narod mora videti v nas svojo vojsko svojo oblast. In to bo,če mu bomo pomagali tam,kjer je najbolj pomoči potreben,it zdravstvenem vprašanju Tudi interesi bodočnosti zahtevajo, da skrbimo za zd r a v j e ljudstva.
Ali smo že kaj storili v smislu izgradnje naša vojne in povojne sanitete? Smo! Prišli smo od primi tivne In skromne pomoči našim ranjenim in bolnim to vsrišem,do zgradnje naših bolnic,do izvežbsnega sanitetnega kadra,do sanitetnih šol itd. V zadnjem ča su se je začela izgradnja sanitetne mreže tudi na terenu z vrsto depedikulaoijskih in antiskabičnih postaj,z mrežo apotek,ki zbirajo in oddajajo potreb ni materijal m končno s povezovanjem vseh teh usta nov v krepko sanitetno organizacijo.
Borimo se z mnogimi težavami, primanjkuje nam marsičesa. Primanjkujejo zdravniške moči na terenu, manjkajo nam dobro urejene boknice za civilno prebi valstvo,pred vsem pa manjkajo sanitetne potrebščine. Toda vse te težave, >se te primanjkljaje rešujemo sproti s tem večjo aktivnostjo in dobro voljo posameznikov, kakor tudi celotnega sanitetnega aparata.
Kaj je naša glavna naloga? Skrbeti,da je izvede na čim boljša profllaksa,da ne zapademo pogubonos-nim epidemijam,ki so se pojavljale v vsaki vojni, predvsem pa ob koncu vojn. Paziti moramo,da ljudstvo,ki je zaradi vojnih naporov i-zgubilo tisto narav no odpornos't,katero ima sicer v mirnem času,ne zapa de boleznim,ki bi kosile stotine In tisoče in proti Semur bi se borili v teh razmerah le s težavo. Zato"
je nujna torba proti u:šivosti„ Uši so velik' sovražnik človeka, ker pr ena š'^pe ga vi co. Zato se borimo proti garjevosti, ker ovira široki in težki razmah garij sposobnost za delo.. Zato pazimo povsod. da ne nastopijo različne enidemlje, ne pri n&'s', ne' v naši bližini. Paziti moramo na čim višjo stopnjo higije-- ne, ker tiči v slabih""hi g i jenskih razmerah mnogokrat vzrok različnim, boleznim»
Civilno prebivalstvo danes težkn pride do zdrav nika, predvsem pa do zdravil.. To zadnje je splošni in najtežji problem,ki se rešuje; ne vse mogoče naoi ne. Ko koraka kaka naša divizi ja skozi vasi,ima jo zdravniki eđinic zelo veliko dela tudi s civilnimi bolniki. Oni jim po svojih možnostih pomaga jo. To je potrebno, sicer se ljudje čest~kra£ ne bi'imeli kam '.zateči po pomoč». Š tem, da pomagamo našim bolnim civilistom, jih moralno dvigamo -.in: pokažemo^® je naša vojska ljudska vojska,da.-se -bori .za' ljudske interesej/da 'se:-tupi -danes , v ..teh težkih razmerah' in-..„ sira 'za- potrebe .in .žel je ljudstva. Tudi 'naše de pedlk.in antiskab.posta je nudijo vso pomoč civilnemu prebivalstvu.,.ki je zelo -hvaležno, če mu kdo v težavah prihiti na pomoč,, So krajih kjer se je masovno po javila, .gar javosto Danes, so ti kraji Čisti, ili več nevarnosti ne za civiliste ne za vojsko,ki pri-~ ~ :*a t je. Vse to dalo je del naše borbe in' ravno ta .Jer potrebno kot vsako drugo delo,
Razvija se nova oblast,1judska oblast. Ta oblast je iz ljudstva in je ljudska. Ta nova' oblast stremi povsod za tem, da zadosti t-Žr; -n.. in potrebam Ijudst va. Naš narod je bil na »a jen n.a to, da si je moral z dragim .denarjem kupovati pomoč v bolezni. In sedaj? Sedaj in v bodoče bo drugače! Mi hočemo,da je naš narod zdrav in. za to tudi skrbimo in bomo v bodoče še bolj skrbeli za to, Ker iz zdravniškega poklica ne delamo dobičkarskin podjetij,ker hočemo predvsem zdrave državljane, zato- skrbimo in bomo skrbeli z vsemi silami j da narod ostane zdrav,da ga obvarujemo mnogih bolezni,jih lahko preprečimo,če žs vnaprej pazimo. Ta ražnja-:ta skrb za zdravje zdravega' člove ka, to je profilaksa j to je del socialne medicine. Zglede imamo v vrsti uspehov v Sovjetski Zvezi» Ti zgledi so nam danes napotili, kako organizirati zdravstvo pri nas.
Prve.kali imamo že zasajene,to so naravni počet ki - iz malega. Imamo že tudi perspektivo,kakšna bo naša sanitetna organizacija v bodoče. Tuđi smo zače 11 z realizacijo posameznih za današnje razmere mož nih stvari. Imamo težave! Da, ampak ravno tako, kot raste naša vojska In celotni naš pokret, tako raste tudi naša saniteta. Moramo se prilagoditi vsaki pri liki, izkoristiti vsako situaci jo, ds poženemo' razvoj naprej, da izpolnimo., kar je pomanjkl j i ve ga, da popravimo ,kar se. je izkazalo za slabo. Pogosto so zahteve in potrebe tako velike in široke,da se. prvi trenutek niti ne znajdemo* Toda dobro opazovanje ts.re-rie, razgovori z .ljudmi in opazovanje njihovega Življenja nas napotijo, k načrtnemu delu v smislu: sanitetne organizacije z enim.semim ciljem: pomagati ljudstvu,poma ga t i naši vojski. In če to dosledno za aledujemo in Stojimo na. pravi liniji kot pionirji v izgradnji naše sanitete.
Kovač .Ludvik
EftŠii OPERACIJSKA SOBA
Pol leta je komaj tega,ko jerbila še vsaka operacija tako za operaterja kot za operirane» mučna. Zatohle,nezadostno razsvetl jena, bolniška soba in ne popoln instrumentarij so pri marsikaterem zdravniku zbudili željo po operacijski sobi. A takrat je bila želja skoraj neizvedljiva,saj je primanjkovalo marsičesa , na jb.pl j seveda instrumentarije,
Z razpadom Italije so se pojavile prve dolinske bolnice. Te bolnice imajo Že ločene operacijske sobe, tako da operater ne operira več presi trumo gledalcev ali ob bolestnem ječanju težkih ranjencev. S suhi steriliziranim materialom in izpopolnjenim instrumentarijem smo delo olajšali, saj ne operiramo le v najnujnejših primerih temveč delamo celo že pr 7e korekturne operacije, /Dr,Bogdan popravi s plastično operacijo ranjencu Beli iznakaženi obraz/.
'Takale je naša operacijska soba: velikost je tri krat tri metre,obita je s strešno lepenko in uo bel jena,zarad i tega mnogo svetlejša. Vogal izpopolnjujeta'dva velika okna. V kotu stoji lična lončena peč iz fečnic. Prostor je majhen, zato smo morali
pri opremi paziti. Dr, Peter jo aspravil načrt za o-peraeijsko mizo., V par čine vili je že stalo napravljena iz 5 cm. debelega ploha ,90 cm visokega in 30 cm de belega obeljenega smrekovega štora. Dvigni 60 r-mdoig in 44 cm. širok vzglavni del je s tečaji vezan s fiks nim 50 cm^đolgim srednjim, ta pa z 78 cm dolgim ski o pnirn vzriožnim delom. Naša miza ima tudi ločenj .in na srednjem delu. pritrjena železna ročaja za roke. Napravimo še blazino,prevleka je pletnena, trod-elna}iz rezana točno po obliki mize vsi trije deli- pa so povezani med, seboj s trakovi. Tudi pručica za operaterja in pručica z dvema stopnicama -že stoji ob mizi. Instrumentacijska mizica stoji na eni nogi In se da povišati, tako,da jo dvignemo pri operacijah nad noge' operi ran ca'. Irn^mo še eno mizico 95 cm visoko, š ploščo veliko 32 krat 55 cm,na šti-.rih nogah, ki nam služi zlasti kot oporna miza pri o peračijah na zgornjem udu. Na narkozno mizico nismo pozabili, visoka je 90 cm,zgoraj ima lesen obroč, 'na katerega- pribi jemo plitvo platneno vrečico,- epoda jxi ma polico za ledvičasto posodo. Ob oknu je pritrjena sklopna mizica, krita s steklom, ki jo rabimo pri mikroskopiranju. Prostora ni veliko, zato smo namestili pod strop široko polico,ki zavzema tri stene. Nanjo zložimo operacijske -plošče, kemprese.koške,napolnjene s steriliziranimi operacijskimi potrebščina mi in z -ob ve sili. V" kotu stoji leseni umivalnik na treh nogah, spodaj ima polico sa posodico s. sublimatom, v kateri izpiramo rokavice. Nad umivrinikom je na steni obešena le'sena: polička zavrnilo In krtače, nad to pa italijanska rmnrbtna aluminijasta posoda /drži 10 i/ z pipico spodaj, ki nam služi kot vodovod pri umivanju rek. Foleg umivalnika visi na kav-1 ju obešena platnena vreča /55 cm globoka/',ki jo zgoraj drži odprto lesen obod;v njo opravljamo čisto tkanino in druge operacijske potrebščine, ob u-mivalniku je pritr jen tudi obešalnik za hal je,brisače in operacijske predpasnike. Prosta nam je ostala še ena stena, in kot, Kot' izpopolnjuje miza, ki nam .služi lahko za i ns t rume nt en i j s t yo pri večjih ope racijah; ; Ob steno pa smo postavili veliko stalažo z petimi policami za lekarno obvezil in instrumentarij Instrumenti: so-med sanitetnim materialom najdra-gocenejši, zato jih mi negujemo takole m Po uporabi
jih spet prekuhamo,razstavimo,osušimo In obrišemo s krpo,impregnirano z vazelino, ali ricinus ovim oljem,. Le ob taki negi jih ohranimo dolgo uporabne. Tudi na rokavice zelo pazimo, lo uporabi jih izperemo v 2 promilni sublinatni raz,stopini,nato jih osušimo s krpo in z obeh strani potresemo s smukčem. Gumijaste predmete: drene, katetre od česa flo časa namaže mo z glicerinom. Brizgalke in igle po uporabi izperemo, prebrizgamo z etrom in s tem preprečimo zasko-5enje bata. V igle pa staknemo mandrene, namazane z glicerinom»'
Tri delu v operacijski sobi pa smo opazili sledeče njene nedostatke: premajhna je, morala bi biti velika vsaj 4 krat 4 metre. Oe pa računamo,da bi bi la potrebna v operacijski sobi še ena miza /n.pr.za transfuzijo/, bi morala meriti vsaj 5 krat 4 metre. Tudi okno v stropu bi ne bilo odveč. Za. delo v globini dajejo stranska okna premalo svetlobe. Za sj.lo bi si lahko pomagali z večjim zrcalom, obešenim meter nad operacijsko mizo v kotu 45 . Okno nad opera cijsko mizo bi moralo meriti vsak 1 m v kvadratu. 1/2 metra nad oknom /na strehi/ pa bi morala biti napeta rahla, tkanina, ki bi varovala pred direktno sončno svetlobo in obenem pred refleks i.'Zarad i snage, miru in nevernosti eksplozije pri narkozi naj bi se peč kurila zunaj.Vrata v operacijsko sobo bi morala biti vsaj 1 m široka.
tferas Marija
Op t ra c ijsKa m iz a
ločen)
roča j za filCsircmje roK
95

•->''* I



V j 1
.¿LLL^.
•4 S jo S S
í?0 X 30 Cwu
-H7
W
93
PR.UCÎCA ZA OPERATERJA „_50
f
i j 45 '40
30
/|N—i
U :
ill
IJ-
I
U
11

90
mizica za in stru/a enti rand e
) ^ NARKOZNA /AiZICÀ
STO PN ì CA.
95
P0/A0ŽNA MiZICA ZÁ OPERACIJE NA GORNJE/A UDU
Kaše izkušnje o putridni infekciji.
Iz prejšnje .o ve t ovne vojne imamo kopico,, izkušenj o obolenjih, ki se v ve-čji meri po javi. ia jo v vojni 4 Ne bo napak, če mi že. sedaj' v svojem vestniku • prlob-čujemo. naše sedanja izkušnje in opazovanja, ki nam lahko služijo kot pomoč, pri nad al-j nem ' delu. v naši saniteti, Pričujoči šefe tavek naj služi temu namenu.
Značilna za putridno ali gnilobno vnetje 'sta iz ločekjki je v začetku oboljenja serozno - hemor a gibčen, pozneje pa umazan,, smrdeč, penast, in gnilobna' snet tkiva. Vemo, .da;- le; :gnit je rsdukci ja dušična tih ' organičnih mas, zlasti bel „i ako vin, ko se razvijajo ra zlični/tudi smrdeči ^i£hi;';"/xJCP,E,IigS,KH„/lfr nasta ja jo strupene putridne snovi:r pf;omai9.i in^toksalbumi-ni. P.esorbci ja teh snovi da je znake zastrupi--jen ja. , Putridno infekcijo povzročajb putridne klice,vendar često v družbi z navadnimi gnojnimi klicami /mešana infekcija/,, Ločiti pa maramo.-od putridne infekcije gangreno, takozvano aseptično gangreno,ki se .pojavlja na pr.pri primarni poškodbi ali zamašitvi ■ žiie ' s sekundarno naselitvijo gnilobnih klic v nekrotičnem. tkivu.
Putridne klice so toksigeni saprofiti oziroma polparažiti,ki'sami ne zadostujejo za pojav - putridne infekcije, temveč morejo najti v rani ugodna tla za svoj razvoj., zlasti nekrotično mase, ned os t op .zraka.' Infekcija s posamezno vrsbo putridnin klic , je redka. Česte Hajdemo^ več vrst v isti rani,-ali pa v družbi z gnojnimi 'klicami, zlasti streptokoko-v,včasih tudi z baailpm tetanupa,;. Gnojenje povzroča-,, jo le gnojne klice /mešana 'inf ekci ja/. Putridne"'klice so anaerobne m razvijejo. px ine. 1.4a j.demo jih če sto v človeškem in živalskem blatu,zemlji,prahu itd Te klice so:
1. Bscillus preteus. Dolga in debela paličica, gibijiva,navadni'' gramnegativna, Ima tipično kulturo z želatino. Hajdemo ga'često w prirodi, tudi v človeškem blatu. Patogeno ga srečamo pri človeku,sa. mega ali navadno v družbi s streptokokom in koliba-cilom v ranah,fistulah In čirih ob riti,pri infekci
jah žolč ni h. in sečnih izvodil, pri vnetjih trebušne mrene zaradi perfora o i j itd,
2, Bacterium .coli commune. Srečamo ga samega ali
v družbi ostalih v ranah, ki so fekalno inficirane, pri por itohit i d ah,plina s t i flegmoni itd»
3» . Ba'clllus smphisemôtosiis ( Franke 1 ) s. aerogë-nes capsula t ud', Sličen je. bacilu- antraksa, kratka bela pal ici ea 2"' zaokroženimi konci, nagibi ji v, grâm-pozitiven. Na jdemo. ga v človeškem in živalskem črevesju,, v zemlji j v prahu itd. patogen je pri plinasti flegmoni,,..	. ...	• ;
4« Baolilus-bedematis maligni.. (Koch) „ Tanka palici ca z zaokroženimi konci,s sporami v sredini,gib Ijiva obdana ž bloki,' 'grempoziti^na, -Na j d smo ga "v črevesju,mleku,zemlji/prahu itd.. Patogen je pri malignem ;ed emu-,	' . ■ .. '. '
5, Anaerobni streptokok!,baoillus fusifomis,in ustna :spiroh.eta, Zadttji dve klici srecavamo v :y©-tih ' kjer povzročata gingivitls,sfomafitis,angine Itd.
Putridna infekcija nastaja endogeno in sktogenc Važen je za nas predvsem ektogeni' nastanek; ki ga. podpirajo splošna neodpornost telesa,šok,izguba krv blatne in umazane,' pozno in, slabo oskrbljene rane z močno poškodovanim tkivom,zlasti raztrganim mišičav ' jem,'komplicirani kostolomi. .	■
Izmed vseh putridnih infekcij, nas. zanimata pred vsem dve,plinasta flegmona in maligni edenu ZnaSil-. ' na za plinasto flegm;jno sta razvi jari je plina in gan gr ena » Povzroča jo bac. emphysema t o s u s • pa t ud i prote us ,koli-baciI in anaerobni streptokok. Cesto je mešana infekcija s prisotnostjo gnojnih.klic; Maligni edem povzroča 'bac.oedématis maligni.» Značilna zanj je močna edematdzna oteklina brez nI inoV, Znaki obolenja so:
■1- Primarno ognjišče obolenja.; je.rana,ki je suha , umazana, včasih črnikaste, barve. Dno. rane je pokrito z nekrotičnimi krpfemi tkiva. Rana izloča v začetku serozno-hemoragičen, ^ pozne je 'umazan, penast,, svojstveno smrdeč izloček. 'Ces t p. je obrobljena -s- ti pičnim hemoliticnim robom. Ranjenci tožijo o pretesno zavezanih obvezah o močnih,.neznosnih bolečinah,
Imajo visoke vročino.
2. Najdemo vse značilnosti flagmsne /plinaste flegmone, plinaste sneti,plinastega odema,malignega edema itd./ in sicer: Koža je neobčutljiva, bleda v predelih flegmone bakreno rdeča, ali rjavkasta, ali bronasta, ali vi jpličasta .često pegasto marin brina na j včasih gengrenozna z vidno izrazitostjo venoznega omrežja, pokrita včasih tudi z mehurji. Mehki deli so silno edemato.zni in vsebuje j® pline,tako,da čuti no prasketanje pod tipajočimi"prsti. Pri udih so pr sti" bledoplavkasti mrzli in. ne ®b čuti ji vi. .Podkožje je gnilo,take.kot želica in umazane sivozelene barve, vsebuje plinaste mehurčke in nekrotične krpe. Mi šičje je umazano rdačer javo, razpad-s joče in kuhanega izgleda«, Jfascije so nekrotične ter se maže jo. V vseh mehkih delih,zlasti v mišičevju je ožilje trom bezirano,trombi gnilo razpadajo.Rsne zaradi arosi j manjšil žil zelo rnde krvave,obstoji pa tudi nevarnost arozije večjih aterij. Pckostnit : je ločena od kosti. Kostni mozeg je gnil. ¿klepovne ovojnice in hrustanec razpadajo.
% Znaki splošne infekcije: visoke vročina, nizek krvni pritisk,frekventan puls,težke motnje,zlasti pa nenadno poslabšanje splošnega.počutja« Bolniki so pobiti, nemirni, bledi, često bruha jo-, težko dihajo in stalno požirajo sline. Značilen je za take bolnike izraz obraza, ki je bled In značilne rumenkaste barve, ki sliči obrazu za rakom obolelih ljudi. Bolniki'često urinira jo? množina urina pa je majhna„ Urin je umazano hemcrsglč.en ?razpadajoč« Ugo t^vitev bolezni olajšuje:barva,značilen duh in plin rane,bolečine,oteklina,barva kože In značilno prasketanje pod tipajočimi prsti. Tudi bledorumenkasta barva obreza,bilo,vročina in ostali pojavi splošnega počutja, zlesti pa nenadno poslabšanje stanja so dobri znaki za ugotovitev.
Infekcija se razvijw večinoma v prvih 48 urah, lahko v nekaj urah,ali pa v teku par dni.
Kot sem že omenil,pride diferencijalu© iiagnosti čno v poštev saprofitično razvijanje plina v nekrotičnem tkivu po primarni poškodbi ali zamašitvi ži~
le o Diferencijalno diagnostično nas lahko moti še podkožni enfinizem, nastal radi poškodbe tkiva, ki že fiziološko vsebuje zrak,ali pe^z vsrkavanjem sko zi rano po delujočih mišicah itd,Če se priključijo takemu podkožnemu enfigemu znaki flegmone^poslabša nje splošnega počutja3visoka vročina,je'previdno in trezno diagnosticirati ker se lahko'usodno zmotimo. V takih slučajih je treba,ko am ni.mogočo bokterio loško dokazati povsrcčitelja,pač. pretehtati vse zna 'Silne znake,ne pa samo posamezne.
Ppognostično razlikujemo površno epifSscijalno in globoko subfascijalno obliko,. Spifas ?i jalna obli ka . je redka* Navadno najdemo -subfascijalno «obliko, ki zelo naglo napreduje. Baje je oboljenje ¿'modrikasto barvo kože nevarnejše in težje. Posebno nerod no je obolenje-na,trupu,k jer poč ni možna amputacija Bolnik umre po veČini v enem ali par dnevih zaradi srčne slabosti, žal, mnogokrat'kljub radikalnemu zdravljenju« Primeri z ikterusom potekajo navadno letalno,zato smatramo lahko ikterus kot signum mali ominis. "Licrtaliteta je izredno visoka.
Profilaktično pride v poštev pravočasna in vest na oskrba ran,odstranitev vseh nekrotičnih delov in tujkov,široko odpiranje vseh žepov rane ter zadest-na drenaža. V novejših časih uporabljajo tudi profi laktično serume.
Terapavtične'uporabijajo široke in globoke inci zije,ki naj zlasti odprejo vse presledke med mišica mi,na katere se pa ne smemo zanesti. Edino radikalno sredstvo je amputacija uda visoko v zdravem tkivu odprto zdravljenje amputacijske rane. Za amputacijo je merodajno mišičevje ne pa koža, to je amputirano lahko v območju obolenja, če še mišičevje ni prizadeto,Poizkusi se lahko s polivalentnim seru mom, ki ga aplicirajo na vse načine v visokih dozah Za zboljšanje splošnega stanja,zlasti po amputaciji so primerne infuzije fizijološke razstoplne' kuhinjske soli in analept.ika„
. : Eer žal nimam na razpolago popisov bolezni primerov,ki sem jih'zdravil v bolnici .nc.vs jem nasledne podatke po spominu,opazoval sem dva primera maligne
ge edema j 5 primerov plinaste fl.egm.pne in ea primer pcdkosnege emfizesaas putridno infekcijo... Na'.drugih oddelkih sem konzuli jamo videl 4 primere.
Moji primeri so sledeči:
L Tov. A. ran jen.koncem marca 1943 v gozdu od salonske bombe. Diagnoza: V.bomb.genus dex» Na zuna nji -sirani desnega stegna je imel za 50 dinarski no vec veliko raztrganino, ki je odpirala desni kolenski sklep. Rana je serozno gnojne secernirala.Takoj po prihodu je bila narjena incizijs rane,drenaža ko lenskega sklepar£reun©va podloga. 14 dni'po požkod-t?i neiiadno poslabšanje splošnega stanja, krvavitev Iz rane. Pri reviziji rane sem ugotovil plinasto flegmonojkl je pa že segala v gluteje in trebuh,zaradi cesar sem opustil amputacijo. Exsitus letalis v 48 urah po ugotovitvi„
2. Tov. G. ranjen istočasno kot A-. v goz^u od a vlonske bombe. Diagnoza: Vcbomb.femoris dex. Ne zadnji strani stegna tik glutealne zareze za dvojno dlan velika, široka odprta, globoka v ./mišičevje segajoča .raztrganina. Ob prihodu je bila. okolica rane nekoliko' zatečena , •temperature, s.ubf ebrilna, 1,4 dni po prihodu nenaden porast vročine, in ■ poslabšanje splošnega počutja. Pri reviziji rane in uda sem.našel tipično sliko malignega edeme,ki je segal že na "trup,zaradi česar je bila .amputacije, opuščena. Exitus letalis v 24 urah po 1 ugotov'iöd..«
3« Tov, M, ran jen,, v drugi/polovic i marca 1943 od avionske bombe: "Diagnoza: V.Ab'omb,.extremltatls' i\f .dex..fractur.a complicata. femoris . dezi- '* ■ Na zadnji s -rani ddsne krače za žensko dien velika "rastrgani -n ki sega v mišičevje in široko zija. V. sredin, cesnaga stegna 3 približno z.a dinarski novec-velike■ raztrganine,ki, segajo do kosti. V isti višini drob-cast prelom stegnenice. Stegno srednje zatečeno,koža navadne ' barve. Sredn je moč^n homatom* -Serozno gnojna sekrecija ran. Poškodbe so bile lege artis' oskrbljene. 14 dni po prihodu začne nenadno tožiti o neznosnih bolečinah t krači. Revizija ude pokaže da je rana. na krači -umazana,obrobi jena "s hsmolitič-nim robom. Iz rana se izceja svojstveno smrdeč,uma-
psäetdf izloček., V okolici se čuti pivsketön'je pod t ti pa joč imi prs t i, koža rjavkasto vi jcličsste bar,; v.e. Prsti-in noga. do tane. mizi i in bledi.\&ödiaga-. no pmbutf-lic je odklonil. Exitus letalis v 48 urah po zs četku.	i'	.'""''' _ _
i-.- Po v. ranjen v začetku acgusta 1943 od mit ral jeza'v zgornje polovico levega stegna. Diagnoza;-Y*ferneris'sin.,frsetura femoris sin.complicata.■ Sprejet na oddelek 7 dni po poškodbi skoraj brez bi la„ Ugotovil sem'plinasto flegmcno, ki je segala že visoko na trup. Rane so bile nabite črvov. -Sxitps / letalis 12 ur po prihodu,,' , . ■	.",	' 'J .
p. ."oL.'ranjen Istotakc v. začetku avgusta 1945 v 000 spodn;k. < ks trend to ti od drobcev mine. DI agnoza. .Vvt bomb .-.ext remitatuia utriusque, Sprejet na oddelek p dni po. poškodb:!. . Splošno, stan je . izredno slaboj visoka.vročinabruhanje.rumenkasta bleda koža oVrr za in-telesa«. Pri pregledu sem; ugotovil več. od pol dinarskega 'novca čo 5*0 dinarskega novca velike . raztrganine po obeh spodnjih udih,ki so'bile nabite črvov. Desni spodnji ud.hladen,močno.zatečen,ž znaki plinaste. tiegmone, ki je segala.že na trup. 3xi-tüs letolis v 24" urah po prihodu. "	,
Tov, ranjen v začetku avgusta 1343 od .na-. gazne mine v- ude In vrat. Diagnoza;	bomb«colli J . .
fractiira complikata ulnaö siru. 7 v. bomb. ext remi t'a-, tum utriusqüe» t pisti b'c-m- le rano,ki je bil- ognji- . IČe za putridno infekcijo. Ea zunanji strani le^e krače ¿.a* d"e moški dlani velika raztrganina ,ki sega : io pok.es tnice in T7 mišičevje, Hišičevje delno razes_ fre-nd, iniers tiči ji- nabiti kamenja. Deset.dni po ;pcŠ k od bi sem opazil' pil popoldanski v iz 1 ti .. 1 a r m-' -line . znake splošnega počutja. Revidiral sem. rane, ki sem jih sicer vsak dan prevezoval, ter ugotovil olinastö; ilegmono leve krače,ki je segal;, le še do kolena.Iz:.'.; vršil sem tako j amputccijo - uda visoko v ;bedru, Ämpu taci jeko* rano sem pustil od-ort o. Pr"I, dan po :amputa ciji padec vročine in splošno . zboljšanje. :I?asledn ji. dan porast. vročine, sni o.šno poslabšanje,iz amputacij ske rane tipičen smrdeč izloček. Exitus letalis 72 ur po amputaciji.
7. Tov. I., ranjen v drugi polovici septembra 194-3 v levo kračo od brzostrelke., Diagnoza: V,sclcp eruris sin. cum corpore alie-no, Sprejet na o'o d osi o k 3 dni po poškodbi z visoko vročino,sicer pa še prece dobro splošno stanje. Levi spodnji ud vse-do glute-jev in trebuha močno edematczno natečen,kož a vi joli často marogasta, Prsti in noge do sredino krače mrz tII. Na zunanji strani tik pod kolenom za. % parski no.veb velika rana , ki hemoragično seoernira /tipičen ' duh. ; Oed.ema malignum. Na isti strani nad k- lenom v spodnji polovici stegna se tipi je zrne brzostrelke v podkožnem tkivu, Odstranil sem tu jek,naredil širo ke-incizije,, .Exitus letalis v 48 urah .po prihodu,
'Tsi omenjeni plimeri. so bili tuni zdravljeni s sulramidniäi preparati
Vsi štirje primeri,ki sem jih videl konsilijar--nOjso- bile plinaste flegmone, V dveh primerih je' bi la narejena amputacija» .žel- že v bolnem tkivu. Vsi štirje s.o. umrli. Časovno sem videl dva primera v po let ju,dva pa pozimi (februarja). Dva sta bila ranje na od mine, eden od puške, eden pa od revolverja.,
Na podlagi svojih opazovanj in na podlagi pripo vedovanja svojih tovarišev zdravnikov.sem prišel do sledečih zaključkov:
1-. Plinaste flegmone in maligni edemi so se začeli pojavljati pri nas spomladi 194.3- leta v večjih merah, ko je sovražnik začel uporabljati proti nam topništvo in. minornetalce, Pred tem časom sam ni sem opazil nobenega primera,po pripovedovanju tovarišev pa mi je znan le en primer,ki ga pa po svojih izkustvih smatram za navadno gangreno,ki je pozneje sekundarno prešla v navadno putri dno vnetje. Ta pri mer je bil tudi rešen z amputacijo,
2. Prevladujejo plinaste flegmone nad malignim edemom.
3-. Časovno so se pojavljali naši primeri skozi vse leto,tudi pozimi, Največ primerov smo opazovali spomladi in v poletju.
4/ Pri opisanih .primerih se je razvila infekcija v dobi od 2. do I4 dneh,tore j v večini primerov precej pozno.
5»- Večina primerov je potekala fudrojantno, Vsi so bili izredno maligni»
6. Po vrsti orožja so bili trije ranjeni od avi jonske bombe,štirje od min in štirje od lahkega orožja.
7„ Naša mortaliteta je bila do sedaj loo^-na» Prav bi bilo,če bi tovariši .zdravniki,ki so epa zevali pri svojih, primerih plinaste flegmone In male gnega-edema značilnosti, ^opisali svoja opazovanja zaradi primerjave«,.
•:	'	• Dr„ Pintarie Ivan
.• Kako zdravimo prisadne, gnojne bolezni kože.
Ta sestavek ima namen, pokazati vsakomur, ki je zaposlen v zdrsvstveno-bclnicarski stroki,kako pravilno zdravimo razne gnojne .bolezni kože, pre'd'vs:em vse one,ki jih ljudstvo imenjuje prisadne- rake. gnoj ne mehurje, gnojne kraste., ture itd Pri načinu zdrav ljenja se upoštevana predvsem- cene jša , lažje' dostopna improvizirana sredstva in -pripomočki.
Gnoj.no kraste,ki jih imajo dojenčki in otroci o koli nosu,ust,za uhlji,po lrsišču itd, gnojni mehur ji in kraste,ki se jih nalezejo včasih tudi odrasli včasih celo vsi člani družine oz«, zajednice, večji in manjši turi, vse to so gnojne bolezni kože,' ki jih povzročajo večinoma streptokoki in stafiLofcokio Te^vrste infekcija se razširja v različnih plasteh keže,v povrhnji plasti (epidermis),pod njo,kakor tu di globlje v koži' in pod njo,v lasnem mešičku, v. kož nih lojnlcah itd. Od plasti kože,v kateri se razvije taksna streptokokna, oz» stafilokokna inf ekci j--, je pdvisno pojr-v-1 jrnje te ali one vrste gnojnega kožne ga obolenja v Pri infekciji epidermis a nastanejo- v njem manjši ali večji mehurčki,v katerih-je V zeget .ku motna tekočina, ki pa postane prav finala, gnojne« Mehurčki se odpre sami ali pa jih odrgnemo z. obleko oz, s praskanjem. Gnoj- in gnojna spkrvlSna - vsebina .mehurčkov se posuši,nastane jo rumenkaste, kraste,pod katerimi pa ostanejo ognojeni defekti epidermisa .a-
li. globljih plasti kože s kaplico gnojavi se- da iz t i Sili t i (impetigo simplex,impetigo contagioea)...
V nekaterih primerih pa se razvijejo že takoj'v začetku; večji gnojni mehurji, ki se navadno kip.alu spuste ob .robovih pa so pod ebidermisofti zbira gnp.i in se ta gnojni kolobar siri po koži naprej. Koža o koli gnojnega mehurja ali gnojnega kolobarja je vne ta (rdeča,zatečena,boleča). Iz osušonega gnoja nastanejo tudi v teh primerih k'raste:,pod katerimi razjeda nabrani gnoj kožne plasti, tako.da nastajajo pod .krastami, gnojne rane(impetigo circinata,impetigo staphilogenes") .K tem infekcijam zanesemo s pras-kanjem^z obleko in različno nesnago, še sekundarno infekcijo,ki. povzroča še močnejša gnojna vnetja,kože, tako da zatečejo regionarne limfne bezgavke (na vratu,.-pod čeljust.jo, okoli uhlja, v pazduhah, v đim-1 jah] in se včasih tudi. og.noje.
.Ce se stafilokokna infekcija naseli v lasnih'me šišših ali. v lojni c ah 4 nastanejo tud i (toliku! i t ide, furunkuli.jkarbunkli ,.ko.zni abscesij. če je turov rano go In.se- vedno'znova pojavlja jo še novi, govorimo o turavici ali furunkulozi. Vse te strepto in stafilo. kokne infekcije kože skupa.r, posebno če je gnojni proces, zelo razširjen na posameznih' delih telesa,!^ menujemo piodermi jo (pyodermia}.
■: Vsako gnojno obolenje kože 1ahko povzroči tudi resne jšd „komplikaci je: vnet ia gh:o jen ia in degener'a'ci je -v. riotra.n jih organih ' -(.ledsi'ć^h¿sar.cu; jetrih;,kosteh! ih pa tud i splošna.zastrupi jen ja krvi_(sepsa,pieml-ja )•.
Gnojna vnetja kože nastajajo predvsem na mestih ki so izpostavljena mehaničnim insuitom. Tako nasta jajo in se širijo turi. želo radi na tilniku,kjer dr gne kožo ovratnik suknjiča ali srajce in vta.re v ma le kožne razpoke in praske povzročitelja .gnojenja. Prav tako se zelo rada inficira macerirana koža med stegni, v pazduhah, med prsti , pri . ženskah, pod pc.veše-nimi 'dojkami,! pri debelih dojenčkih ,v gubah kože na vratu, za uhl ji itd. Bazen tega najdemo, kožni.:prisad različne oblike, skoro 'v vseh...primerih srbečih kožnih obolenj/Pri.-praskanju z nohti ali pri obdrgnjš
nju. kože s..perilom,obleko, postel jnino,si ebdrgnemo kože i iti vtaremo v ranjeno no vrlino plast kože bakterije in povzročamo na tak način sekundarno Infekcijo srbečega e.li pekočega kožnega lišaja (ekcema }ali srbeče kožt^ki so se v njej ali na njej,ali v obleki naselili različni paraziti (garje,uši,bolhe,stenice Navadno lahko že s sigurnostjo trdimo, da je ta ali oni dobil gnojni prisad,samo zaradi tega,ker ima uši ali garje,kajti na^ešče najdemo gnojna kožna ^obolenja prav na tistih mestih, kjer se najraje drze uši os. garje in je tam. videti tudi največ sle dov turov,praskanja,prisadnin itd.
Tudi sifilis in tuberkuloza lahko povzročate, gnojna, kožna obolenja prav različnih oblik. Razen tegs se pojavljajo gnojna kožna vnetja tudi .pri sla dkorni bolezni (diabetes), vendar to ne spada v ok- ■ vir naše razprave.
^ Impetiginozne, piodermična obolenja, ki smo jih našteli in opisali,r^znašemo in širimo po.telesu to rej s praskanjem,obleke,perilom.posteljnino,glavnikom, ob priliki britjq, umivanja itd. Na isti način se bolezen širi tudi na druge osebe (v družini,v e-dinici),"ki žive skupaj. Zaradi tega so kožna obolenja te vrste: nalezljiva,
ZDRAVLJENJE:
Najvažnejša je snaga. Snaga telesa,obleke,stanovanja. in higijenske življenske prilike sploh. Nohti na j bedo vedno kratko porezani,roke umite po možnosti s tople vedo in milem. Obleka in perilo snažna, zlasti ovratnik, če se po vratu radi spuščajo turi ali če moramo nositi obleko ose^e,ki je'temu podvržena. Redna kontrokače nimamo uši. ali garij.Poseb no je treba paziti,da se ne okužimo, če stanujemo z osebami,ki imajo gnojne kraste,ture ali gnojni pri-, sa.d kake. druge vrste. V tem sluča ju- je potrebno, od-ral3eno umivanje v posebni posodi,, s- posebnim .'milem.. ln brisačo. Obolelega dela telesa ne. smemo .'.umivati z "°do-,ker voda,ki odteka raznaša ..poizročitel ja gno jenir se na zdrave dele kože« . P.ra'v tako ga :lahko razna samo pri otiranju z brisačo.,: Oboleli. S.at,..:te,te~. ^
je treba čistiti z'rutico namočene v žganju,špi--ritu ali benzinu»	j
Gnojna vnetja kože je treba zdraviti sistematič nc,sicer jih je zelo težko zatrsti* V7s.sk gnojni mehurček ali večji mehur je treba odpreti,oz» pbreza-ti s škarjicami, ki smo jih poprej kukali 10 minut. Gnoj, ki se pocedi iz mehurja, previdno obrišemo s •čisto rutica ali vato namočene v žganju,. V.se kraste pod katerimi je koža vnet"' in kjer se da izpod kraste iztisniti, gnoj, je treba odluščiti s rinceto oz? s škarjicami,gnoj obrisati,rano nato.namazati z mazilom in jo pokriti s čisto (prekuhan^ in' vroče zli ka.no hidrofilno gr;zo ali pa če te ni,s čisto platna :no rutico iz mehkega hodnega platna,, stare frotirke ali sploh :s tkanino,ki ni pregostp tkana in čim bol popije gnoj in sokrvico, ki se cedi iz rane. Še brije je,Se z mazilom namažemo, tkanino,toliko kolikor je velik? rana in jo previdno-položimo! na rano. Ke razmetavaj pri'tem mazila» Slazilo zajemaj in -raz maži z ročajem žličke ali čiste trščice; paziti pa je treba, da ne okužiš z žličko mazi.la, ki je še v lončku,Se si se z njo dotaknil r^ne, Zdrave kože ne kaže pokrivati z mazilom,ker v^ko mazilo kožo razmahe a j macerira posebne če je namazana na debelo in pokrita s slabo propustno tkanino« Poškodovana, koža je bolj sprejemljiva za 'okužite v„	. '	.
" ..Ko so vse kraste skrbno očiščene in.pokrite, je treba tisti del'telesa povezati z povoji 'ali platne no ruto,povrh pa še pričvrstiti s.trakom ali vrvico de-se obveza ne izmika in se rane lahko v miru celi jo o Tako je treba oskrbeti prav_ vsr»ko krasto, vsako prisednico in:vsako gnojno rano posebej» Če tega ne storimo .si bolnik v s prnju "-s praskanjem samo.še. raz širi bolezen;■tako da je potrebno za/zdra vi jenje še ■več materijala in časa»
. Lir zilr , ki "jih uporabi jamo-za zdrr^l jen je takšnih' impetiginoznih bolezni,so sestavl jena iz' maščob ki jih primešamo snovi5ki dezinficira jo,to je u niču jejo streptokoke , sta r'ilokoke in druge povzročitelje bolezni. (Kako mešamo mrzila,gle j članek v Pa rt», zdr? vs t trenem vrstniku št, 1»str .3.0-2,1» j«
Snovi, ki dezinficira jo, je cele vrsta. Omenili bomo predvsem važnejše, med njimi takšne, ki jih bo mogoče še tu In tam dobiti. Maščobi primešamo: 1 % rivanola ali pa
5 - 10 belega živosrebrnega preclpltata ali 1 % cinobra (lig sulfuratum rubrum) ali •	•
5 - 10 % - 15 žvepla ali 5 - 10 '¡o ihtijola.
Gnojenje pod krasto,ki je trdovratno in se noče zlepa očistiti In zaceliti, lahko pomažemo,potem ko je osnaženo z 2-p.i laplsove raztopine, aH pa kar z lapisovim kamenčkom. Pomažemo ga lahko tudi-večkrat z jodovo tinkturo,ki smo jo močno razredčili s špiritom ali žganjem,ali nasu jemo na gnojn rano prahu zdrobljenih sulfamidnih tablet (Front os i 1,. strepto-sll,tioseptal itd.) ali pa namažemo rano s sulfamid nimi mazili. Kanj priporočljiva je•sublimatna mast, ker je ne prenašajo vsi in se pojavi pri nekaterih zaradi nje kožno vnetje.
Ce je krast mnogo, posebno pa če so kraste čvrsto zlepljene z lasmi (n. pr.na glavi,kjer so včasih vsi lasje zlepljeni kot oklep), moremo, kraste- najprej ra zmehča t i, preden jih lahko temeljito odstranimo.Ma' zanje mazil po krastah povrh las aH povrne zle nI je-nil i dlak in kocin nima nik^kega smisla, ker mazilo ne dospe do sedeža bolezni, ampak ostane na krasti oz. ga popijejo obveze, pod krasto, pa se gnojni proces. širi naprej.
Najprej je treba poskušati porezati lase s krastami vred,kolikor je mogoče,če pa ne gre,pa prepojimo kraste z oljem ali raztopljeno mastjo, ki smo ji primešali 5fb sali čila (salicllna kislina), če i-mamo vodikov prekis,lahko zmešamo olje z enakim delom 5% vodikovega prekisa. Cez lasišče povežemo pla tnene rute,povrh pa še manj propustno tkanino. Taks no -kapo- pustimo na glavi čez noč ali do 24 ur in je če je še' treba naslednji dan obnovimo,dokler niso kraste dodobra razmehčane in jih lahko očistimo z gl ave s kamilčnim ca jem,hipermanganom ali ksr s pre kuhano vodo. Nato poreženo še preostala lase in se-
daj šele namažemo na obolelo,a očiščeno kožo na gla vi,ma'zilo.
Prevezovati je treba vsak dan.
Pogostcma izginejo gnojenja in kraste že v par dneh. Ko se obolela koža že začne sušiti lahko uporabljamo tudi cinkovo mazilo, ki adstringira, to je suši in celi.
Posamezne manjše gnojne kraste ali prisadnice na obrazu je le težko dobro zavezovati,zato za lostu je, da jih samo namažemo po dva ali trikrat na dan in pazimo,da ostanejo vedno namazana. Ponoči pa na vežemo na obraz'platnann masko,tako da pokrije nama zana obolela mesta, pa se mazilo bolje prime kože, mu primešamo dinkovega mamila ali pa pudra.
Če gre za obsežnejša,trd obratna in močno zanema rjena gnojenja n.pr.če je večji del stegna poln pio dermičnih afekcij,poskušajo s s ubil mani mi obkladki. Najprej je treba očistiti, kolikor je mogoče kožo od krast,odstraniti s krastami zlepljene kocine,obreza ti vse gnojne mehurje ter očistiti od gnoja in krvi Nato pokrijemo obolela mesta s platnenimi rutami,ki jih namočimo v sublimatni 'vodi (v 1 litru vode raztopimo 1-?- sublimatne tablete). Povrh povežemo ' man J propustno tkanino. Ovitek obnavljamo vsakih 6 ur, 2 ali 3 krat zaporedoma. Sublimat tako močno desInficira, da so v tem času navadno vse rane že očiščene In se,namazane s 51° precip.itat.nl m, mazilom v cinkovi pesti v par dneh zaceli jo.	ci z mokrimi obklaš
ki morajo mirovati, prav tako'tudi bolniki, ki se zdravijo zaradi večjega števila■gnojnih krast,poseb no na rokah in.nogah.
Saj pa je tudi bol je,da - se zdravijo par dni sistematično, da mirujejo in hitro ozdravi jo,kot pa da se le neredno maže jo, trosi jo dragoceno'mazilo, ne oz dravljo pa po vec mesecev In še stalno okužu je jo' svojo okolico.
Sublimatna. voda naj-bo v zaprti ' steklenici na kateri mora biti označeno - • STRUP. Pri obsežnih gnojenjih kože si pomagamo tudi s kopelmi obolelega dola telesa. Kopljemo (ali oblivamo) ga. z vodo, ki smo ji primešali Vlemingosove žveplane raztopina
ki sicer služi za zdravi jen je garij (3e-4u gr.na skledo vode)..Ne obsežna gnojenja polagamo lahko tu di ob kl a d ke., ki jih večkrat prelijemo s špiritom ali žganjem., kraste in 'mehurje, morajo biti tudi vtem primeru že preje odstranjeni.'..
če je bila prvotna (primarna) bolezen,iz katere je nastalo zaradi sekundarne infekcije gnojno obole nje kože, garjavost ali .ušivest, moramo takoj ko je ozdravljena gnojna okuži tev. kože, temeljito zdraviti se garje oz. uši vos t. Zdravljenje turov, tura^ic in gnojnih mozo1 jev.
Zdravljenje večjih turov,ksrbunklev itd. premi-sčajmo raje zdravnikom, ker bi napačno zdravljenje prav lahko povzročilo nesrečo in tudi smrt. Manjši turi pa se najboljše zdravijo kar sami. Vsak tur je treba posebe j obvezati , kakor pri prisadnicah. Prav posebno pa to vel ja za mesta na ..yratu, ali drugod kjer rob obleke vtira kužni gnoj.iz turov v zdrave predele kože. Prav majhne ture lahko'zatremo.če jih ze takoj v začetku, vb odemo in izžgemo z žarečo ifeio bioer pa jih namažemo z ihtijolom (čistim ali odmevnim z. mastjo). dele ko se ne vrhu tura pokaže ■ gno j, ali če je na vrhu že suha krastica,-jo odtrgamo in pokri jemo tur. nato z Ihti jr-iom.borovim, žveolenim ali I;« karbolnim mazilom. Pri večjih turih pospešujemo zorenje z vročimi obkladki' (prekuhana voda In žganje) In ihtijolovim mazilom. Nikdar ne smemo turov stiskati. Ce stiskamo: tur. da bi Iztisnili iz n,]eso stržen (gnojno nekrozo), ki se še ni samo dodobra odluščil,nehote vtisnemo.kužni gnoj v okolico tura in s tem lahko povzročimo komplikacije. Posebno pa je prepovedano stiskati ture na obrazu predvsem na ustnicah.
, Sarnp P-i turih, ki so že odprti In je. stržen že zrahljan,smemo s prav lahkim pritiskom'od daleč 'pes pesi t i izločitev stržena. Gnoj' nalahko obrišemo prav tako.kot pri prisadnicah. Okolico večjih turov je treba vsak d ari narriazati s ci nkovim mazi 3 bm . ki mu primešali 5% žvepla,ali pa z jodovo tinkturo V" sublimstnim spir j tem ali. na s taninski m' sni -v-r
l.dor trpi za turovico (furunkulozo} se mora prav tako sistematsko zdraviti kakor smo opisali to pri zdravljenju prisadnic* Kaj pazi na redno prebavo,naj uživa mnogo sveže zelenjave in sadja,v ostalem pa preprosto in lahko hrano.
Mozoljevost obraza (acne iuveniles, a.vulgaris. comedones),za katero trpe pred vsem mladi ljudje,ki imajo obenem zelo mastno kožo, spada tudi deloma v skupino opisanih gnojnih obolenj, posebno če so mozolji gnojni in se obenem pojavljajo tudi turi.Vsak večer in tudi zjutraj se je treba umivati obraz s toplo vodo in mikom,ki dodobra razstopi in odstrani kožno maščobo. Nato pa si obolelo kožo dobro natre-ino s 5-1C^ žveplenim mazilom. Poleg tega si lahko mažemo kožo 1 ali 2 krat dnevno s ^iritom ali žganjem,ki smo v njem raztopili 2% sSličila.
Pri komplikacijah,več jih oteklinah,vnet jih bezgavk, hujših bolečinah, povišanju temperature,ki bi se pojavila v zvezi s opisanimi kožnimi boleznimi, mora. bolnika zdraviti zdravnik.
POMNI: Vsako gnojno obolenje,pa naj je samo pri sadnica,tur,gnojna krasta ali podobno,moramo zdravi ti skrbno in pazljivo in ga ne smero zanemariti.Iz obolenja, ki v začetku izgleda prav malenkostno,nastopi lahko nenadoma nevarna komplikacija, septično zastrupi jen je krvi, obsežna večja gnojenja,abscesi in flegmone ter različne nevarne notranje komplikacije. Tudi je vsako gnojno obolenje kužno in postane lnhko nevarno tudi za druge.
Dr.G.
BOLEZNI ZOB IN UST
V l.štev, Vestnika smo razpravljali o stanju, osebni in strokovni negi zob ter tudi o vnetjih, zob nih dlesen. Ugotovili smo,da je med glavnimi vzroki za pojav teh vnetij nez;kostna nega ustne votline.
Vzrokov je seveda še več zunanjih in notranjih, ki so med seboj povezani:zunanji dražljaji nezadost na nega,torej usedlina zobnega kamna in ostankov je
di, slabo izvršena-zoberska dela,tesnostoječi zobje^ motnje v notranji sekreciji,presnavljanju,posledice prestanih bolezni,n.pr.gripe,pljučnice; - enostranska, oz.pomanjkljiva prehrana in pomanjkanje vitaminov, posebno C. Končno naj omenim Še direktno okužbe s posebnimi bakterijami.
Vse bolezni v ustni votlini delimo v tri skupine. 1,) Bolezni zob,2.) bolezni zobnih dlesen in 3-bolezni ustne sluznice. ustne votline. Vs-^ka izmed teh skupin se deli zopet na več bolezni. Dotaknili se' bomo točneje s "¡m o onih, ki nam povzročajo največ težav in sicer:	,
1.	Bolezni' zob,n.pr, zobna gniloba,razna vnetja zobnega živca, vnet j'a zobne pokostnice in kombinacije 'med slednjima ter '.vnetji, .čeljustne pokostnice. Vse te bolezni -So po svo ji- naravi in težkoči nujac: navezane na stro-kovno pomoč, periodičen posvet,prevleči in de jonska*;', pomoč.	■ .
; 2. Bolezni zobnih, dlesen o katerih lahko trdimo da'so povzročene pretežno o^ zunaj- vsle^ poman jkl ji ve ga čiščenja zob in ust -ter odlašanja s plombiran-, jem gnilih zob, z'ruvanjem zob-in korenik, čiščen je. 15. zobnega kamna, vs'ied umetnih, zob ¿-protez,mostov, noten: vsled nez'dcstni-h zobarskib del- ter mehanične ranit v^lesni z zobno krtačko, zobotrebcem,kostmi , trdo ■hrano,udarcem itd.
Delimo jih v 5. vrst:
1») Navadno ' vnetje zobnih dlesen (gingivi.tis marginalis),ki se pojavi zaradi nezadostne ustne ne ge, nezadostnega samočiščen ja med .'mlet jem hrane,meha nične ranitve in-usediin .zobnega kamna;pa tudi zara Si anemije in kloroze.
Dlesni porde kasneje po temnordeče in celo li-vidne, edematozne 4n hitro, ranljive. Vnetje se razši ri pozneje tudi v mo.šnjicah dlesen-,k.jer opazimo belo oblogo.
Jo vnetje ozdravimo z odstranitvijo event.povzročitelja, s skrbnim mehaničnim čiščenjem (zobni ka-r men),z atomozerjem,izpiranjem s H2u2 in masažo z o-vitim in v alkohol namočenim prstom.
2.)	Vnetje zobnih dlesen,ki odstopajo od zob in
tra jno gine jo (gingiviiis atrophicans). Glavni vzrok vnetji in usihanja dlesen je zobni kamen.
Rob dlesen zdebeli in štrli od .zob,pod robom na vratu zoba pa leži črnikast zobni kamen.
S temeljito odstranitvijo zobnega kamne,-sr tuširanjem obolelih mest z razredSeno_karbolno_kislino
masažo vnetje odpravimo a lit-pa vsaj zmanjšamo in s tem-obvarujemo prizadete zobe .; prezgodnjega omajanja in izgube.
^ . Poseda.njO dlesen opažamo tudi pri starejših lju deh kot nujen starostni pojav,katerega pa ne spreia-Ija vnetje/''
3« ) Rr.f'rašganje zobnih dlesen kot posledica vne tja (gingivitis hyperplastica}Ta bolezenski pojav povzročajb "pomankljiva neg» ust in usedlin zobnega kamna, teshošio ječi zob je,pa tudi notranja' sekrecija (nosnost žene). Simptomacično je preraščanje sluznic in pogodte-krvpvitve iz robov dlesni. S pazljivo odstranitvijo zobnega kamna, masažo, tuširanjem (razredčena; karbolna kislina ali klorcink) skušamo zaustaviti preraščanje. Pri težjih slučajih je potrebna kirurška odstranitev izrastlin.
4«) Vnetje, ki nagiba k spontani krvavitvi (ging.haemorrhaglca)Poglavitni vzroki tega vnetja so hemoragična d late za leukemi ja,, skorbut, purpura ). Značilno, je spontana krvavitev iz dlesen. Potrebno je zdravljenje vzročne•bolezni.
5») Vnetje dlesen,ki ga povzroča svinec £ging. saturnina). Vzrok je kronično zastrupi jenje s svincem.
Značilna- je rjavosiva obloga na obodu dlesen. Potrebno je zlasti zdravljenje zastrupljenja in nega: izpiranje s kamilčnira čajem ter parkratno' tušira, nje z razredčeno karbolno kislino. •
Vsa ta vnetja so lažje vrste a najpogostejša. Če jih zanemarimo in omalovažujemo.postane jo lahko usodna za zobovje,potem ko se razvijejo in razširijo dal je. napzobno in čeljustno pokostnico. Pod njihovim vplivom začne zobnočeljugtni greben propadati in tako se vedno bolj zmanjšuje odpornost zob. (Pa-radentalna vnetja).
7 zvezi z drugimi, v prvi vrsti notranjimi vpli vi,se morejo ta vnetja razširiti tudi na druge dele ustne votline in povzročiti tretjo skupino ustnih boldzni: kataralno vnetje sluznice,skorbut,noma itd
Sedaj spomladi bo teh ustnih bolezni.gotovo še več posebno,ker trajajo težke prilike že tretje leto« Glavni vzroki za te -pojave so navedeni že zgoraj» Za zajezitev prevelikega razmaha je potrebno sledeče navodilo:
1,}	Izboljšanje hrane s tem, da se nudi tem bc-_J.ezni]ji podvrženim osebam več surove hrane: jabolk,
suhega sadja,repe,zelja,česna,čebule,limon in kruha
2.)	Oimvečja snaga ust,čiščenje ust in zobovja zvečer pred spanjem in ev.masaža na zgoraj orisani način, •
3„ ) odstranitev vsega,kar ta vnetja pos oe;šu je, a-li celo povzroča: čiščenje zobnega kamna, plombiranje gnilih in zdravljenje obolelih zob, ekstrahira-nje vseh preveč pokvarjenih zob in korenik,odstrani tev slabih zobnih nadomestkov.	*
4.) Pogostejša kontrola • nad vsemi, da bi se te bolezni zajezile že v začetku.
Jerič Janez
Pripomba_urednika£ Vnetja in razjede dlesan in druge" sluznice uit je med partizani pogosta in trdovratna bolezen,ki se je upirala zdravi jen ju -v marši kakem primeru tako,da je zdravnik:že obupal, Jeriče vo tuširanje z alkoholom razredčeno, karbolno kislino, se je" izkazalo tudi v takih primerih večinoma zelo uspešno. Tuširati je treba enkrat- ali par-krat.
KAJ V PARTIZANSKI MEDICINI PREMALO IZKORIŠČAMO
Ponavadi vse preveč tožimo o tem, česa nimamo, pri tem pa•pozabi jamo ne prednosti,ki nam jih parti zanska medicina naravnost vsiljuje,	.
Tako n.pr. premalo izrabl jamo na juni.ver žalne jŠe zdravilo - sveži zrak,čeprav vemo., da ni važen samo pri Pljučnih boleznih (pljučni jetiki, pljučnici- itd).
ampak, da je rtu jen pogoj za vsako uspešno zdravljenja sploh. Ko. je po prvi svetovni vojni na Angleš kem razsajala gripa, so bile že vse bolnice pre napol njene, novi bolniki pa -so prihajali drug.za drugim. Zato so se v peki bolnišnici odločili, da bodo dali najtežje slučaje, k jer .'ni bilo več upanja na okrevanje, kratkoinmalo na. prosto, čeprav je bil december in je deževalo'1/' samo tako so pridobili prostor za bolnike,pri katerih so še unslijda ozdravijo. Rezul tat: ravno candidati mortis, ki so v dolgih vrstah ležali na nosilih pred•bolnišnico,so večinoma okrevali, ker so imeli dovolj svežega zrake. V zadnjem času celo vse;b'.olj poudarjajo^ da je zrak izvrstno če ne najboljši /¿draviio-zoper sepso;' in še več: da sulfamidi in d..ruga . zdravila res učinkujejo šele, če ima septični bolnik dovolj svežega zraka. Pri .nas pa ravno težke septične bolnike često najdemo v zatohlih prostorihkjer morajo vdihavati izparine les t ni h in tujih ran,... Ti pacijenti sb seveda nepokretni in ravno zato ne pridejo na prosto,čeprfiv so zraka najbolj potrebni. In to pri takih zalogah sveže-, gs zraka,kbt jih imamo v partizanih!
Tbžave Z'leženjem na prostem so pozimi res veli ke (hud mraz,, debel sneg). V drugih letnih časih pa nimsmo'opravičila,-če težki ranjenci dobivajo premalo zraka. Tudi ni dovolj, če take pacijente nosimo ven samo čez dan,kadar je lepo vreme.' Poleg tega s stalnim prenašanjem zelo škodujemo zdravi jenju.prelomov (ki tvorijo glavni del težkih ranjencev); če. namreč zlomljeni" ud, ni". ■ res dobro fiksiran,se. pri prenašanju prelomki,tare jo med seboj, kar zavlačuje tvorbo kalusa, z.anaša bakterije .v tkivo itd. Septični ranjenci bi morali torej ležati v zračnih lopah dan in noč,v lenem in grdem vremenu!
Nevaren je lahko pri tem edino mraz, ki bi oviral krvni obtok v že tako in tako negibnem bolnem, delu telesa in s tem zavlačeval zdravljenje. Zato je treba,da so bolniki v takih lopah res dobra očeti, da jim po potrebi dajemo termoforje in toplih pi. jaS.Kadar so do zda j naši,-.ranjenci' uživali svež ' zrak so ležali po na vadi.v zasilnih pristrešklh,k jer .jim
je manjkala predvsem potrebna toplota.
Drugo, kar v partizanih premalo izrabljamo, je sonce. Vsi hvalimo finsena in Boliler-ja,na sonce se pa spomnimo kvečjemu pri kakšni kostni tuberkulo zi. Ha torpidne granule ci je razjede {ulcera)itd. pa da.jemo vse mogoče stvari,čeprav bi s preprostim son čenjem dosegli ponavadi uspeh hitreje in ceneje. Pa tudi kot sredstvo,ki zveča splošno odpornost,luč pre malo cenimo!
Težave so pravzaprav majhne. Treba je peč nositi nepokretne tovariše na sonce in rane eventualno razvezovati (ni vedno potrebno da obsevamo rano samo) .
Nevarnosti pe so pri tem že večje,kot pri samem ležanju na prostem. Posebno je škodljivo vsako preti ravanje. Vsekakor je treba začeti z majhnimi dozami po"neka j minut in to na majhno površino; postopo ma "povečujemo čas in površino. Tako ne bomo kože nikdar opekli.'Za bolnike s pljučno tuberkulozo^je pe sonce strup-! Tu ga sme uporabljati samo izkušen zdravnik in še ta previdno. Prav tako ni priporočljivo sončenje za pacijente z znatnejšo ali celo vi sokp vročino in za težke ranjence sploh, ff glavnem je to sredstvo za rekonvalescente in pa stare rane, ki se slabo celijo. Tu pa včasih dela čudeže ravno 'stari zdravnik Sonce",kot mu pravi De Kruif. Se na eno nevarnost je. treba opozoriti: na. avion. Ker se sončimo pač na planem in nas beli povoji še celo la hko izdajo,je treba na to nevarnost misliti; če z njo računamo,se je pač ni težko varovati.
Tretja "prednost5', ki je pri partizanih nismo u-mell izrabiti,.je pomanjkanje obvezil. Mislim na negovanje ran brez obvez. Tudi to načelo,kot prvi dve nI novo, čudno pa je, da ga še nismo uvedii,ker nas je varčevanje z obvezili naravnost sililo v to smer Sicer pa ni varčevanje razlog da bi uvedli ta princip, temveč uspehi pri zdravljenju, boler n.pr. tako le govori o njem: "Posebno dragoceno je zdravljenje ran brez obvez, kajti, če ga načrtno uporabi jamo,se nam ran sploh ni treba dotikati,rana ima res mlr.Ce dobi pacient vročino, lahko takoj vidimo, dali so v
rani ali okrog nje nestale kakšne spremembe» Vsak dan pri vsaki viziti vidimo,kako je z rano. Preobve zovanje, ki nam trati Čas in denar ter boli, ni več potrebno. Rane ne zavdarjajo,nič več ne "gnijejo izločki ran v obvezali., kar vidimo zlasti poleti vedno znova pri obvezanih ranah. Zato je mušja nadloge neznatna. Koža okrog rane ostane ponavadi normalna ne postane eksematozna in ma^erirana. To je posebno važno, kajti raacerirana koža je kotišče odkoder se rrne vedno znova inficira.jo. Suhih krast,ki se tvorijo na rani,ne smemo odstranjevati,kajti pod njimi se najlaže zbira vlaga,potrebna za zdravljenje rane Težki ranjenci izgledajo pri zdravljenju ran brez obvez in pri neprekinjenem miru večinoma cvetoče; izgubljajo namreč le raslo-' sokov in-ker- nimajo bolečin, sta apetit in spanje nemotena."
Tudi če se zdi fea sodba nekoliko optimistična, moramo priznati,da bo pri tej metodi volk sit in ko za. cela. Poleg prištednje na času in obvezilih je 'za nas važno,da odpade del pranja.
. :Težkoče so zlasti v tem,da vseh ran sploh ni mo goče zdraviti ne ta način.ker so na preveč neprikla dnih mestih, Mnogo ran pa lahko -pustimo brez obvez, če naredimo preko njih locnje •{ rebrn jeke) iz Grame r jeve žice ali leskovine. Ud s tr>ko zaščičano ranč lahko odenemo, ne da bi se rana dotikala odeja (pri pometanju, r-li pa, če ranjenca zebe). Z malo dobre vo Ije in iznajdljivostjo bomo gotovo'kmalu dobili smi sel za improviziranje takih rebrnjakov za razne dele telesa.	-■ ..
Nevarnost pri tem je morda le,da ,bi kdo (bolničarji medicinci) ta princip napak razumel, Zato povdarjamo, da ostane prva obvez'a, kompresi jska obveza;- prav tako mora biti obvezana rana, dokler ne pride-pacijent na stalno mesto, ker bi se pri transportu rana lahko okužila (tetanus). Pa tudi na stalnem mestu velja za sveže,'neinficirane rane, da jih nekaj dni zaščitimo-.s sterilno gazo,zlasti še,ko poberemo dre ne. Nato pa jih negujmo brez obvez,kakor okužene ra ne. Če bi se pojavile muhe, prepnemo rebrn jake s plastjo gaze.
Zrak, sonce, in. negovanje ran brez obvez lahko i-đealno kombiniramo»
Toliko v principu. 0 podrobnejši tehniki in uspehih pa naj poročajo naši praktiki» ..
Dr, Zupančič Andrej.
KULTURNO_-_§OCIALFI_KOTICEK
SPoŠTUjTjiO IN NBGUJKO SVoJO MATERINŠČINO!
V sedanjih osvobodilnih bojih imamo zdravniki največ posla z ranjenci. Ne bo napak,če se zedinimo v označevanju ran,opravkov okoli njih.in potrebščin zanje.	'
So ljudje,ki smatrajo tako sporazumevanje za pi koiovst'ro. Ra ni! Kdor hoče, da bodo pojmi jasni-če kje je potrebno, da so v zdravstvu, zakaj sicer je zmeda in nesreča-mora Imeti tudi jasne in nedvoumna oznake.
1)	Rane delimo po njihovi stopnji,pa tudi po o-rodju,ki■ jih povzroča. Tako poznamo: praske,odrgnine ali ogrebine (ogrebotine),odrtine,oplaznine oziroma obrsnine (kadar nas kaj oplazi aH obrsne) rez trgsnine, zmečkanine oziroma zmlinčnine (kadar nam kak ud zmlinči). Poleg teh pa tudi vrezne rane ali vreznine,vbodne ali vbodnine,strelne rane. Pri zadnjih razločujemo še posebej oplazni ali ob r sni- strel tangencialni, prestrel,žastrel oziroma obtičani ali tičeči strel, Strelni žleb je tudi vzdolž odprt, strelni tov sli kanal pa samo.na obeh koncih. Izstre lek nasploh zastrelekt U^«*.
2)	Rano, poškodovani ud,ranjenca obvežemo-napra vimo obvezo; rano, ud,ranjenca in obvezo razvežemo, kadar obvezo odstranimo; rano,ud^iranjenca preobveže mo,kadar-obvezo odstranimo in napravimo novo.
"Na rano devamo ali polagamo gazo (tančico),bato stanicevino (celičnino),vse skupaj povijemo s povojem,ki ga zavežemo z vozlom ali peti jo,pri razvezo-
vanju oziroma preobvezovanju pe^vozel odvežemo. Torej: rano,ud,ranjenca obvezemo,razvežemo, in preob-vežemo,povoj zaveŽemo in odvežemo. Razločujemo obve žo od preobveze, dočim sta obvezovplišče (kraj,k:jer obvezujemo) in obvezovplnica (soba) ter preobvezjfea lišče oziroma pre obve zoval ni ca bol j ali manj istovetna pojma.
Namesto preo-bvezoveti in obvezovališče rabijo nekateri tudi previjati in preVijališče,
Gazo (oznaka po mestu Ghszzah v Palestini (zložim: zložene gaza == zloženke3 oziroma batiram: bati rana gaza = batiranka. Kadar jo rabim okoli drena, je zarezana gaza = za reza niča. Gazo narežem,da delam iz nje gobice j, zloženke, batiranke, zarezanke.
3») Obvez poznamo več: navadne,škrobane,mavgeve (sadrene,gipsove). Povoj je kalikojev,mulov ali hid rofilen,škroban,mavčev. Rano,ud ranjenca obvežsmo z navadno, škrob eno z mavgevo obvezo (.ga umavčimo ali zamavoimo ter odmavčimo ali r^zmavčimo,kadar mu msv čevo obvezo snamemo). Povoj in obveza sta mavčeva = iz mavca; soba,kjer mavčimo,miza,na kateri mavčimo, škarje,ki jih rabimo za obrezovanje mavčeve obveze, vse to je mavčno, ker to pač rabimo pri mavčen ju,ni pa iz mavca!
4) Obvezila - ne pa "obvezilni material!" (v Št 1. PSV je tiskarski škrat napravil iz obvežilnega materiala "-obvezni material"!). Sem spadajo gaza a-li tančica , bata, staniče vina -ali celičnina, povo ji( ka likojev,mulov ali hidrofilni,škrobani,mavčev = sadreni = gipsov).
Za skupek obvezilski ga ima vojak za prvo silo, je pravšna slovenska oznaka "prvi povoj" in ne "prvi zavoj",ker pomeni pri ob ve zevanju "turo'': eirkular-na tura je krožni zavoj. Na rano obvezila denemo a-li polagamo,s povojem jih povijamo. Povoj nategnemo da je obreza trdna,in popuŠčamp ali ohlapimo (ohla-piti),da ne tašči,da potemtakem ohlapne (ohlapneti) obveza je potem ohlapna. Povoj navi jem ali zvijem z navijalnikom v zvitek (svitek je obroč za podlogo) pri obvezovSnju držim njegovo glavo v roki, rep pa malo odvijem in potem povoj, ovijam okoli uda. Kadar
se povoj uđu ne prilega,tedaj napravim obrst-renver se.
5)	Ovojnica je kapsula'pri organih (jetrih,vranici, ledvicah) ali mošnja 'iz gaze pri Mikuliczevem tamponu.
6)	Z gobico (iz gaze) kri in gnoj v rani brišem in pi jem.
7)	Žiloj slepičev štrcelj pedvežem (ligiram,napravim ligaturo) s podvežnjo (z ligaturo)» Ligatura pomeni torej dvoje: delo in nit,s.katero delo opravim, .V slovenščini je delo-podveza, nit-podvežnje. Slovenska kmetica si pod koleni nogavice podveze (slično -i krilo podbreca ali izpodbreca).
•	Odcpodveze in podveznje se razlikuje preveza in prevežnja, S prevežnja (Esmarchova prevežnja}, prevezam krvaveči ud,na udu torej napravim' prevezo.
■ Preveza in podveza je dvoje pojmov,ki ju moramo razlikovati j ker ju pač rabimo i
•	8) Poškodovani ud fiksiramo-g.a pritrdimo na o-pornice in Stabiliziramo- ga onegibimo,gS napravimo negibnega, Nekje sem bral za mobilizirati "ustaliti^ ,kar je neprikladno,ker ustali se razburkana tekočina ,čl ovek se z leti ustali,
9) Pri strelih imamo izstrelke,ki se razpošijo, ko zadenejo, to so eksplozivni ali razpočni streli, in take ki udarijo na organ in ga razrije jo,to so ekspanzivni ali razrivni streli, To so torej streli ki v organu zadenejo na kost,jo raztrgajo in s kost niffii drobci razrijejo organ. Podoben učinek nastane tudi, če ti izstrelki v svojem poletu smer spremene tako,da ne zadenejo s konico,marveč pošev. K ekspan zivnim ali razrivnim strelom spadajo tudi dumdumski streli,ki imajo svojo oznako po tvornici streliva v Dumdumu pri Kalkuti, kjer so jih na pobudo lovcev na indijsko veledivjad najprej izdelovali. Dumdumska krogla je ali iz dvojne kovine%zrno iz ene,plašč iz druge,ali pa iz enotne kovine,toda na koncu odsekana, izdolbena ali preklana« Za presojo, dali je rana povzročena iz dumdumske krogle,ni dovolj samo obli-ka rane,marveč je treba najti pri strelcu tudi dumdumske naboje,zakaj pri novodobnem smodniku razrije
ud tudi navadna krogla,kadar udari na kost.
: ^Strel je '¿Miza ali zdaleč. Strel iz neposredne bližine ima okoli vstrelne rane črno osmodo^kolobar od-smodnika in plinov. Izstrelna rana je mnogo večja ©d- vstrelne, zlasti še, če je izstrelek v telesu zadel na kost,ki je potem učinkovala razrivno,slično -dfumdumski krogli»
10) Kadar pri operaciji šivam, držim šivanko (s šivanko šivam,skozi iglo vbrizgavam!) z držalom. To ni «šivalnik. -zakaj šivalnik-šivalni stroj, ne samo tis-ti' za Šivan je obleke in perila,marveč tudi oni za kirurško šivanje pri resekciji želodca.
Držalo ima dve čeljusti, sklep in ročaj iz dveh krakov. Kadar- imata kraka pripravo z? zaporo, tedaj je to zaporno- držalo. Čeljusti sta narebrani (za" fascialne in kožne sivanke),za črevesne šivanke sta pa navadno zobčasti. (Zob je organ v človeških in živalskih čeljustih,zobec pa neživ« naprava•- bran-skl zobec. Kar ima zobe,je zobato,kar zobce pa zob-často).
Dr, Mirko Oernič