MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In uprav« i Maribor, Ooapaska Mb II / Tolafoa aadnBlv* 3440, uprav« 3408 Uhaja razaa nedelj« Hi'praznikov vsak dan ab 10. uri / Valja naaatae prajaman v upravi al pa potil 10 Din, doatovljan na do« 13 Din / Ogla«! po eanlka t Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani t Pettel tokovni račun «. 11.409
JUTRA
99
Konec italijanske koncepcije na Balkanu
ZVEZA BOLGARIJE, GRČIJE IN TURČIJE POKOPANA.
50 j0. .,las*lm smrti Aleksandra Stain-Dolit'V S ^ e S a se 3e b°lgarska zunanja stran Pr'^a vedno bolj naslanjati na zio ■	6 s^up‘ne> ^ propagira revi-
°Prek'1Zem in 3e °^enem tudi najbolj v kg*. -1 s Francijo ter malo antanto. Ne-so jm’ ,.z*asti m a k e d o n s t v u j o č i, ki uient ve(tno uplivne prijatelje v parla-si0nitU in vladi, so forsirali popolno na-delrm?V na 11 a 1 i j o, in to se jim je vsaj žariiV Udi posrečiI°- Da pa Italija Bol-Pormi 111 PO(tjarni'la s svojo politiko tako sko jnoma’ kakor je Albanijo, Madžar-kriv„n,V zac^nJeni času tudi Avstrijo, je in v N?an.10 to, da je hotela na Balkanu doj-v ali Aziji požreti prevelik kos. Iz Vze]„e Političnih vzrokov se ni zaderi fSa,m<> za Bolgarijo, marveč v enaki Kien 1 za Grčijo in Turčijo. 2ve7rinA!i1,lei1 3e ustvariti na Balkanu čjja i,-k- k n’Ja’ Grčiin. Bolgarija inTur-dvem * -i . naperjena v prvi vrsti proti 8os'i,a-. ?nicama male antante, proti Ju-
2	a,!1',n. Romuniji!
raj0 v T^'30.3e šla stvar gladko, saj mo-kaže n- ani_ storiti samo to, kar jim u-uijo in r’ t.?zje Je P‘a bilo združiti Alba-Bolgari; ?iJD’ Grčijo in Bolgarijo ter razhaiain "I Turčijo. Albanci in Grki se bansV; f e Epira, ki ie polovico al-ne jjj j Po‘°vlco pa grški; toda tudi to ne 5; i.a n°t>ena ovira za sporazum, če riJo », ■ VeIikega problema, ki ga tvo-
Basi r n rčl,e ,n TurčJJe z Bo,gar,j°!
neke ani!r*i° makedonstvujoči zase bari Pravice, do delov rtaŠe vardarske tab «"16, ostali Bolgari pa ne morejč po-b uti na bolgarsko Dobrudžo, ki je v vomuniji, so vendar te revindikacijene-Q lpierno manjšega pomena, kakor so in e-nanašajoče se na južno Macedonljo ‘racijo v Grčiji ter na O d r i n Porečje Marice v Turčiji. Carigrad
m
Uteč »l30^ pesniš^‘ sen’ pa ie vendar iužn ,gari še vedno živ. Bolgarska sta k i- ”^ace(tonija in Tracija v Grčiji Prav i^e pred 10 let' skoraj čisti, to se njeno s.° tam Bolgari bodisi str-Pa bii|laSeljeni ^rez pr'n,es' Grkov ali so covlaiJ naprani Grkom, Turkom in Ku-za 2an0tl1-v ve^ini- P° Pogodbi s Turčijo GrkiVetlJavo naroc^n'tt manjšin, so pa dl te Pr,fv'F lz Male Azije vse svoje Iju-Ma/ ‘"J1 naselili pretežno v južni sn e u oni ji in Tračiji, od koder in S| 00 Pregnali desettisoče Bolgarov s*0rliiVansR3B Macefloncev. Da so to Dn» ,}.,namenoma, da bi tl dve pokrajini g5®. le razumljivo.
Grk- aV ** dve sec^a* *n s Poselitvijo °v D- Male Azije precej pogrčenl po-
krajini pa zapirata Bolgariji Izhod na Egejsko morje, katerega so po balkanski vojni že imeli. Ta izhod je bolgarska zahteva, ki je niso in je nikoli ne bodo opustili. Če se je torej Bolgarija nekaj časa spuščala v pogajanja za blok Bolgarija, Grčija, Turčija, katera so vodili Italijani, je to storila z namenom doseči na prijateljski način revizijo meje z Grčijo in Turčijo In dobiti Izhod na Egejsko morje. Toda o tem niso hoteli ničesar slišati v Rimu, še manj pa seveda v Atenah in Ankari. Bolgarsko-grško-turško bratstvo je toraj slonelo na čudni podlagi, toda v Sofiji so še vedno upali, da bo T u r č i j a stala na bolgarski strani. Tako si moramo razlagati tudi nenavadno bolgarsko uslužnost napram Turčiji. Turškega zunanjega ministra Rudžija bega je pričakoval letos spomladi, ko se je peljal skozi Bolgarijo, sam kralj Boris in tudi potem se je zatrjevalo, da Bolgarija ne more zavzeti v zunanji politiki nobenega dokončnega stališča, dokler ne obiščeta Sofije turški ministrski predsednik Izmet paša in zunanji minister Rudžl beg. Obisk se je napovedoval za september.
Med tem časom se je pa zgodilo nekaj. kar je zadalo italijanski koncepciji na Balkanu smrtni udarec. Med Grčijo in tisto Turčijo, od katere je Bolgarija največ pričakovala, je bila še pred prihodom turških ministrov v Sofijo sklenjena nenapadalna in prijateljska pogodba, ki garantira obojestransko sedanje meje. To pomeni, da mora porečje Marice ostati turško, za kar garantira Grčija, Tracija pa mora ostati Grška, kar zopet garantira Turčija. Da je ta pogodba naperjena proti Bolgariji (proti komu naj bi sicer bila?) je bilo Bolgarom takoj jasno. Zato so sprejeli turško in grško povabilo, naj bi se pogodbi pridružila tudi Bolgarija, kot ironijo. To bi pač pomenilo odreči se za vse večne čase aspiracij na izhod na Egejsko morje! Odklonilnega stališča Bolgarije nista mogla spremeniti tudi ne Izmet paša in R u d ž i beg, ki sta te dni prišla v Sofijo. Tako se je ta obisk, ki naj bi bil največjega pomena, spremenil v velik polom. Turška državnika sta se vrnila domov rebus infectis. Italijanske koncepcije je k o n e c in Bolgarija bo sedaj prisiljena ostati popolnoma izolirana, ali pa se bo morala nasloniti na malo antanto in Francijo. Morda kaže zadnji sestanek kralja Borisa in kralia Aleksandra ter obisk raznih bolgarskih društev v Jugoslaviji na to, da se bližamo temu pomembnemu dogodku! Upa j m d.
Poslanica Otona Habsburškega
Obrobnosti o leoitimističnih svečanostih v heinu pri
ST. PČLTNU V AVSTRIJI.
Šnii^AJ, 26. septembra. Predvčeraj-uu so bile v vasi Heinu pri St. Polt-btllijfj n,onarMsUčne svečanosti ob Ha
proglasitve Otona Habsburške-stac"* ^.astne*ta občana. Na tej manife-Pra *e v°ivoda Hohenberški, sin 0tonea Ferdinanda, prečita! pismo Hlag13 Habsburškega, v katerem na-ne a’ da je njegova izvolitev za čast-revm °bčana protest proti krivičnim burJp(disk!m zakonom. Oton Habs-iev 'menuje sebe naslednika cesar-in naglaša krivico poli-kneii avstrHskega preobrata, ki so pre či|j .n^eK°veRa očeta in mu onemogo Dra’d a bi se povrnil v zemljo svojih na„.®dov. Ostro se izraža tudi proti Avst°!'^!10'8oc®ab8dčiiemu pokretu v F|ii in ga imenuje izdajalskega ter
trdi, da stremi za popolnim uničenjem avstrijskega naroda. Oton Habsburški izraža nadalje željo, da bo sedanja avstrijska vlada gotovo razumela težnjo, ki se Je pojavila V tolikih občinah in bo ukinila vse sramotne zakone, ki ne delajo časti Avstriji v tujini. Omenjene manifestacije so se udeležili številni avstrijski legitimistl, a navzoč je bil tud! zastopnik okrajnega glavarja iz St. Poltna.
JUGOSLOVANSKO NABREŽJE V GDINJI.
VARŠAVA, 26. septembra. Minister trgovine je sprejel predlog pomorske u-ptave, po katerem se bo neko novo nabrežje v Gdrnji imenovalo >Jugoslovansko nabrežje«.
VČERAJ SO SE POSVETOVANJA NADALJEVALA, DANES PA SE BODO ZAKLJUČILA. KONČNI KOMUNIKE. DR. BENEŠ BO ODPOTOVAL
V RIM K MUSSOLINIJU.
SINAJA, 26. septembra. Včeraj so se vršile v proslavo SOIetnice romunskega dvorca Peleša, ki je v tesni zvezi z zgodovino romunske dinastije, velike svečanosti. Ob tej priliki je romunski kralj Karol imenoval Nj. Vel. kralja Aleksandra za maršala romunske vojske, odlikoval pa je jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Jevtiča z najvišjim romunskim odlikovanjem, z lento za zvesto službo.
Romunski tisk prinaša obširne članke o konferenci male antante, ki se vrši na gradu Pelešu in naglaša, da si je naš zunanji minister dr. Jevtič pridobil velike zasluge za zagotovitev miru v Evropi. Listi tudi naglaša-jo, da ima konferenca poleg vprašanj gospodarskega značaja razpravljati tudi vprašanje sodelovanja držav male antante v srednji Evropi, pri čemer bo odločno odgovorila na izzivanje Budimpešte in Berlina. Obravnavala pa bo tudi več političnih vprašanj. Delo konference je razdeljeno na pet sku pin in spada v prvo skupino vprašanje, ki je v zvezi z razorožitveno kon-
ferenco; v drugo skupino vprašanja, ki so v zvezi z zbližanjem Francije in Italije, s posebnim ozirom na položaj v Avstriji; v tretjo skupino spadajo vprašanja, o katerih bo razpravljalo na sedanjem zasedanju Društvo na rodov; v četrto skupino spadajo problemi, ki zadevajo Balkan, s posebnim ozirom na omiljenje napetosti, ki se je pokazala med Francijo in Italijo po podpisu pakta štirih; v peto skupino pa vprašanja glede odnošajev držav male antante do Rusije.
SINAJA, 26. septembra. Zunanji ministri držav male antante so včeraj popoldne nadaljevali posvetovanja in izdali zvečer obvestilo, da bodo zborovali še danes, na kar bo objavljen obsežen komunike o rezultatih. Po pariških informacijah je bilo že doslej sklenjeno, da bo dr. Beneš odpotoval po zasedanju Društva narodov v Rim, kjer se bo v imenu male antante pogajal z Mussolinijem o vseh aktualnih zadevah. Ob tej priliki bo najbrže obiskal tudi papeža.
Sto milijonov dinarjev škode po poplavah
VODE SE POVSOD ODTEKAJO. KOMISIJE UGOTAVLJAJO POVZROČENO ŠKODO. URADNA KOMISIJA V CELJU.
LJUBLJANA, 26. septembra, Ker le deževje včeraj in danes prenehalo, se povsod opaža padanje vode. Splošno se pričakuje, da se bo voda že danes toliko odtekla, da se bodo mogli ljudje vrnili v svoje domove. Iz dosedaj zbranih podatkov je razvidno, da je bila to ena največjih poplavnih katastrof, kar jih pomni zgodovina Slovenije. V vseh prizadetih krajih poslujejo že komisije, da napravijo popis škode. Jasna slika o celotni škodi še ni dobljena, vendar pa dosega s tem,
da so porušeni mnogi mostovi, železniški nasipi, cestišča in javne zgrad be, najmanj 50 milijonov dinarjev. Enako vsoto bo dosegla škoda, povzročena z uničenjem zasebne lastnine, pohištva, orodja, živil, živine itd. V Celju se je sestala danes iz zastopnikov banske uprave, železniške direkcije in mestne občine sestavljena komisija, da prouči vprašanje zgraditve novih mostov in nasipov. Vlada je za prehrano prizadetega prebivalstva nakazala že 200.000 dinarjev.
Zasedanje Društva narodov
ŽENEVA, 26. septembra. Včeraj je bila prva seja 14 zasedanja Društva narodov. Dosedanji predsednik Mo-winkl je imel daljši govor o delovanju in o situaciji. Njegov govor je bil prežet z zelo pesimističnimi mnenji. Naglasa) je, da lani ni bil dosežen noben napredek, uspelo je Društvu narodov rešiti le neke malenkostne južnoameriške spore, dočim je veliki konflikt na Daljnem vzhodu ostal nerešen, in prav tako so ostala nerešena vsa vpra šanja razorožitve. Sledile so nato volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika jesenskega zasedanja s 30 od 53 glasov južnoafriški delegat Te Vater. Njegov mehiški nrotikandi-dat, ki je mislil, da bo izvoljen, je dobil samo 20 glasov.
Konkordat s sovjetsko Rusijo?
CITTA DEL VATIKANO, 26. sept. Nekateri računajo, da je možnost obnovitve diplomatskih zvez med Sveto Stolico in med Sovjetsko zvezo mogoča. Vatikanski krogi naglašajo, da se Sveta Stolica nikdar ni vmešavala v vprašanje ustav posameznih držav, .niti v oblike njihovih vladavin. Radi tega forma režima v sovjetski Rusiji ni nobena ovira, da bi se z Rusijo ne
sklenil konkordat pod pogoji, da bo Rusija priznala svobodo verskega pre pričanja. S svoje strani pa bo Vatikan naročil svojemu kleru, da naj se ne vmešava v politična vprašanja Rusije.
ITALIJANI PROTESTIRAJO.
RIM, 26. septembra. Vladni komisar, ki je postavljen propagandističnemu društvu Dante Alighieri, je protestiral proti preganjanju Italijanov na Malti. V svojem protestu je izrazil željo, naj bi Anglija že uvidela potrebo, da bi se z Italijani na Malti boljše postopalo in da bi se priznala legitimna pravica italijanskega jezika. (Ni pa protestiral v Rimu radi barbarskega preganjanja Slovencev v Italiji!) Op ur.)
POPLAVE V ITALIJI.
RIM, 26. septemba. Tudi Italijo so prizadele velike poplave, povzročene po strašnih nalivih, obenem pa divja tudi barja. V Benetkah je bil poplavljen celo Markov trg. Vihar je odnesel več čolnov in jadrnic. V Trstu je napravila burja mnogo škode tudi na hišah. Soča, Piava in Pad so prestopile bregove.
AMERIŠKE ČETE NA KUBI.
HAVANA, 26. septembra. Včeraj so se izkrcale na Kubo prve ameriške čete, od* kar je tu izbruhnila revolucija.
Dnevne vesti
Vsem društvom, ki objavljajo svoje stvari v »Večerniku«, namreč take, ki so v zvezi z oglasnim davkom in so plačljive, sporočamo, da jiii bomo objavljali doslej le te.cfaj, če bodo takoj poravnala davek in objavnino. Do tega nas sili dejstvo, da mora hoditi naš inkasant potem navadno po desetkrat od Poncija do Pilata, ne da bi mogel inkasirati davek in objavnino. Ce objav brez denarja ne bomo natisnili, naj se zato nihče ne vznemirja.
Občinska seja. Prihodnja občinska seja bo v četrtek 5. oktobra ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je županovo poročilo in poročila posameznih odsekov.
Važna seja krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj. Drevi ob 20. uri v
Curkovi gostilni v Frankopanovi ulici važna odborova seja, ki se je morajo u-deležiti brezpogojno vsi odborniki. Na dnevnem redu je tudi razprava o volitvah v Delavsko zbornico in priprave za občinske volitve.
Kandidati naeionalne liste za volitve v Delavsko zbornico. Za volitve v Delavsko zbornico bodo vložene 3. liste. Na kandidatni listi nacionalnega delavstva, katere nosilec je socialni referent Rudolf Juvan, so med drugimi tudi: Anton Bajt, uradnik OUZD, občinski svetnik in izdajatelj nacionalnega glasila »Borba«; lanko Koc. tkalec v Mariboru; Leopold Pregelj, ključavničar; Anton Blažek, uradnik v Ptuju; Jurij Cikulnik, vratar v Guštanju; Josip Stibilj, ključavničar v Mariboru; Alojzij Župevc, dninar v Rogaški Slatini; Karel Fras, delavec v Mariboru; Ivan Siabnik, zidar v Guštanju in Marija Vistalerjeva, tkalka v Mariboru. Za namestnike so postavljeni: Štefan Beribak, šofer v Mariboru; Jakob Lah, delavec v Ptuju; Ivan Jelenič, strojni delavec v Mariboru; Avgust Mahne, delavec v Mariboru; Jurij Dobrajc, mizar v Rogaški Slatini; Franjo Kranjc, tkalec v Mariboru in Ivan Divjak, delavec na Sladkem vrhu. Listo nacionalnega delavstva je vložila Narodna strokovna zveza. Na njej so reprezentirani vsi delavci, ki hočejo, da bo postala Delavska zbornica resnična voditeljica za socialne zahteve vsega delavstva, obenem pa oporišče zdrave nacionalne politike. .
Težave našega šolstva. Mariborsko društvo »Šola in dom« priredi jutri v sredo ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu zanimivo in aktualno predavanje o težavah našega šolstva. Predaval bo vpokojeni šolski inšpektor g. dr. Leopold Poljanec. Starši in učitelji ter prijatelji šole naj se predavanja udeleže v čim. večjem številu. Oni učitelji in starši pa, ki imajo kake predloge, naj jih napišejo in izroče pred ali po predavanju g. predavatelju, da bo mogel o njih takoj razpravljati.
Popis tujcev. Po nalogu naše banske uprave popisujejo sedaj policijske oblasti vse tujce, ki so zaposleni v dravski banovini. Delodajalci morajo v določenem roku pnjaviti vse pri njih zaposlene tujce, neoziraje se na kakovost zaposlitve. Vsi delodajalci, ki tega ne bi storili, bodo kaznovani. Podatki o teh tujcih bodo res zanimivi in bodo nedvomno prava slika današnjih socialnih razmer. Predstojni-štvo mariborske komisije že delj časa popisuje tujce in bo imelo prav gotovo precej posla, preden bo zbralo vse potrebne podatke.
»Trboveljski slavček« bo koncertiral v soboto 7. oktobra v »Unionu«. Naslednjega dne ponovi zbor koncert za šolsko ml a drno. Ker se uporabi čisti dobiček koncerta v korist rudarskih otrok, prosi vodstvo zbora, da se izogne stroškov za prenočišča, vse one ugledne mariborske družine, ki bi bile pripravljene prenočiti enega ali dva izmed mladih pevcev (pevk), da sporočijo svoje naslove prof. V. Schweigerju na drž. klasični gimnaziji.
Otvoritev dramske šole bo v nedeljo, 1. oktobra ob 10. uri dopoldne. Priglase sprejema dnevna gledališka blagajna ali pa g. Jože Kovič, Gregorčičeva 26. Prijavljena se lahko oglase tudi na dan otvo ritve. Šola bo ob nedeljah od 9. do 13. ure, da se lahko prijavijo tudi okoličani.
Ban v od povodnji opustošenih in razdejanih krajih. Včeraj dopoldne se je naš ban g. dr. Marušič podal v poplavljene pokrajine. Prebivalstvo vseh krajev, ki jih je obiskal, ga je zaprosilo za nujno pomoč. Izdal je tudi nalog, da se sestavijo po občinah komisije, ki bodo proučile vzroke poplave in nastalo škodo. Po nekaterih občinah so komisije že včeraj pričele z delom.
Prva pomoč poplavijencem. Kot prvo pomoč za poplavljence je ministrski svet sklenil nakazati znesek 200.1)00 Din.
Podivjane vode vpadajo. Po poročilih, ki prihajajo iz vseh poplavljenih krajev, so pričele vode naglo vpadati. Slike, ki jih nudijo nekateri od katastrofalne povodnji prizadeti kraji, so naravnost o-bupne. Škoda bo presegala več 100 milijonov. Nesreča, ki je zadela slovenske kraje, ne bo tako kmalu izbrisana.
Redek delavski praznik. V Beogradu bo 8. oktobra redka in značilna delavska slavnost. Nacionalni delavski sindikati bodo pri svečanostih sodelovala vsa vitve. S proslavo bo vezan tudi oblastni sindikalni kongres delavske zveze ter bodo pri svečnanostih sodelovala vsa delavska, strokovna in prosvetna društva v Beogradu, povabljena pa so tudi vsa delavska društva iz vseh banovin. Udeležencem je ministrstvo dovolilo polovično vožnjo po železnicah.
draiski
kino Od danes sijajna opereta
avalska roža
Martha Eggerth, Svelislav Petrovič, Fidesser
Naši peki zborujejo v Beogradu. V Beogradu že traja dva dni konferenca pekov iz vse države. Doslej so razpravljali med drugim tudi o vprašanju cen kruha in o tolmačenju paragrafa 150 obrtnega zakona. Številni zastopniki so izjavili, kar je konferenca tudi soglasno potrdila, da je v današnjih razmerah zelo otežkočeno vzdrževanje pekovskih obrtov. Zato zahtevajo, da se merodajne oblasti, ki po odredbah omenjenega paragrafa in po zakonu o pobijanju draginje vrše kontrolo, spoznajo predvsem s pekovskimi .kalkulacijami. Vsi delegati so soglasno zahtevali, da se mora pekom zagotoviti vsaj 10% čistega dobička. Obširna pa je bila zlasti debata o vprašanju maksimiranja cen kruhu. V to debato je posegel tudi predsednik mariborskega pekovskega združenja g. Jakob Koren. Sprejet je bil tudi sklep, naj se mesi kruh na kose in naj bo njegova prodajna cena 4 Din. V primeru, da bodo oblasti nato pristale, bo imel črni, polbeli in beli kruh eno in isto ceno. Razlika v kvaliteti pa bi-se na-
domestila s težo. Tudi so zastopniki pekov na svoji konferenci, ki bo trajala še dalje, sprejeli sklep, da pristojne oblasti izdajo tolmačenje paragrafa 150 obrtnega zakona, ker so mnenja, da oblasti nimajo pravice maksimirati cen kruhu. Dolga je bila debata tudi o davku na poslovni promet. Delegati so zastopali stališče, da bi bilo treba to dajatev prevaliti na mlinarje.
Prodaja plemenskih bikov. Od plemen-
skih bikov, ki jih je naša država kupila
v Švici, jih je 30 simentalske pasme, 8 pa rjavih švicarskih bikov. Sejem bo od 6. do 9. oktobra na Božjakovini. Prednost pri nakupu teh plemenskih bikov bodo imele živinorejske selekcijske zadruge, druge kmetijske zadruge ali družbe in njih člani. Biki se bodo prodajali po 10.000 Din. rjavi švicarski pa od 4000 do 4500 Din. Biki se bodo izročili kupcem na kraju prodaje. Prevozne in vse druge stroške morajo plačati kupci sami, imeli pa bodo na državnih železnicah polovični popust.
Srečke državne razredne loterije za 4. razred 27. kola dobite zopet v upravi »Ju tra« in »Večemika« v Mariboru, Gosposka ulica 11.
Ker je v Savinjski dolini nekaj mostov porušenih, je izlet Tujske prometne zveze preložen na poznejši čas. Radi številnih prijav se je Tujsko-prometna zveza odločila prirediti v nedeljo in ponedeljek, 1. in 2. oktobra še en izlet v Marijino Celje. Odhod bo v nedeljo ob 5. izpred hotela »Orla«, vrnitev v ponedeljek zvečer ob 21. Potni stroški znašajo z vizumom vred komaj 210 Din. Udeležbo je prijaviti čimpreje »Putniku«, tel. 21-22.
Trgatev »Drave« bo v soboto, 30. sept. v gostilni Sluga, Studenci.
Sv. Križ nad Mariborom. Preteklo nedeljo je sklicala tukajšnja krajevna organizacija JNS občinske volilcc na javni shod v gostilni Verdenik. Odzvali so sc v tako obilnem številu, da so napolnili vse gostilniške prostore. Celo posestnik Jurek iz Zgornje Reke pod Zlem-berškimi ribniki je bil navzoč. Shod je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije JNS g. Jožko Hlade. Na kratko in jedrnato je obrazložil najvažnejše določbe novega občinskega zakona ter pomen združitve občin. Nato je poročal o vzajemnem delu in vztrajnem naporu za dosego samostojnosti in neokrnjenosti križanske občine ter izrekel zahvalo vsem činiteljem, ki so pripomogli do zmage. Zlasti se je spomnil g. narodnega poslanca Vekoslava Špindlerja, ki se je kot zastopnik tujega okraja z vso njemu lastno energijo zavzel za njih težnje, g. prof. Baša, poznavalca in iskrenega prijatelja kobanskih planin, kluba 'SPD »Meja« in Pohorca g. Ivana Robnika. Zadevna zahvalna pisma je prečital občanom delegat, tajništva okrajne organizacije JNS za okraj Maribor 1. br. g. Edo Verdonik. Ko se je poleglo odobravanje in vzklikanje navdušenja kot znak globoke hvaležnosti, je g. predsednik podelil besedo nekdanjemu dolgoletnemu križanskemu učitelju g. Ivanu Robniku, k: je v svojem predavanju govoril o pomenu občine kot stanovsko-gospodar-ske, kulturne in socialne zajednice ter o nalogah, ki jih ima kot naravna življenjska celica narodne države. Po dvournem trajanju je g. predsednik Jožko Hlade zaključil sijajno uspeli shod, ki je poglobil fizično združenje in duševno edinstvo kot naravno posledico večstoletnega sožitja občanov obmejnega, narodno zavednega Sv. Križa.
Za zamreženimi okni. Žalostna, vendar pa zanimiva je statistika o življenju za zamreženimi okni in zaklenjenimi vrati. V naši državi obsodijo sodišča vsako leto približno okrog 40.000 oseb. Med obsojenci pa je samo približno 4 in pol tisoč žensk, ki so prišli v konflikt z zakoni. Zanimivo je, da je med obsojenci največ kmetov, po šolski izobrazbi pa se razdele takole; nepismenih je okrog 31%, med pismenimi pa jih ima okrog 54% osnovno šolo, ostali odstotki pa razne višje šole. Naših državljanov je med obsojenci okrog 93 odstotkov. Velik del obsojencev se rekrutira iz mladeničev v starosti od do 30 let. V naši državi imamo 12 kaznilnic in vsaka izmed njih sprejme povprečno na leto 3 do 4000 novih jetnikov. Na svobodo odhaja na leto iz vseh kaznilnic po 2 do 3000 kaznjencev. Umre pa vsako leto v kaznilnicah povprečno 80 do 200 jetnikov. Za nadzorstvo nad jetniki in za vodstvo administrativnih poslov kaznilnic je bilo pred 3 leti v vseh kaznilnicah uslužbenih nad 800 uslužbencev, in se je za vzdrževanje kaznilnic porabilo na leto preko 32 milijonov Din. V zadnjih 2 letih pa so radi nezadostnih kreditov odpustili večje število jetnikov pogojno, da se bodo poboljšali v nadaljnjem življenju. Koliko od teh se jih je poboljšalo, pa nam številke še ne povedo.
Grajski kino. Od dar.es dalje ena najlepših in najboljših filmskih operet »Havajska roža«. Krasna prikupna'glasba. Martha 'Ggerth, Svetislav Petrovič, Hans 1 : le s.ser, Baby Grey v glavnih vlogah. Naš prihodnji film »Na povelje, gospod narednik«. Ralph Artur Roberts. Potem pride; »Goreča tajnost« z Willy Forstom.
Kino Union. Nepreklicno do srede re-mek-delo »Nibelungi« kot zvočni film, spremljan s krasno Wagnerjevo godbo. V glavni vlogi Paul Richter, Margareta Schon in Hanna Ralph. Sledi izredno prisrčna veseloigra »Amor na vrvici« z ljubko Magdo SchneMorievo in šarmantnim VVolfom Albachom Rettyjera.
Še ie čas, da se lahko abonirate v mariborskem gledališču. Abonentje prejmejo tekom sezone 12 dramskih in 8 glasbenin predstav ter odplačujejo svoj abonma v sedmih mesečnih obrokih, ki so primerni današnim težkim časom in zelo nizki. Prl' jave sprejema dnevna blagajna vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure. (U nedeljah in praznikih samo dopoldne.! Prvi obrok se lahko vplača šele prveg oktobra.
Otvoritvena predstava v mariborske# gledališču bo v nedeljo, 1. oktobra. UPr’ ■zorili bodo v režiji našega najboljše?1 režiserja dr. Branka Gavelle »Gospodi Glembajeve«, izredno učinkovito dramo zagrebškega pisatelja Miroslava Krletze» ki si je s svojimi, z bojem proti lažen} prejetimi deli, pridobil velik sloves tudi v tujini. Pni mariborski uprizoritvi tega dela sodelujejo Kraljeva, Starčeva, Grom. Skrbinšek, Daneš, Nakrst, P. Kovič, Fu' rijan, Harastovič, Blaž in drugi.
Pri hemoroidaini bolezni, zagaten/1}’ natrganih črevih, abcesih, sečnem pwf** sku, odebelelih jetrih, bolečinah v kriz*1’ tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanj11' napadih omotice prinaša uporaba naraV' ne »Franc Jožefove grenčica« vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdrav ljenje. Strokovni zdravniki za notraij bolezni svetujejo v mnogih primerih, d® naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj zvečer pol čaše Franc-Jožefove vode.
Angleški tečaji. Kakor že letaki ozt>a' njujejo, se prično v oktobru tečaji za angleščino. Začetniški tečaj bo vodil Pr^ dr. Kotnik, konverzacijske pa rniss Edi*.11 Oxley. Začetniški tečaj bo ob ponede'1' kih in četrtkih od 18. do 19. ure, nadalie' valni od 19. do 20. ure ob istih dnevft v realki. Konverzaeijski tečaj pa bo ob tof' kih in petkih od 18. do 19. ure v »Vesni*’ Tečaji bodo trajali od začetka oktobra konca junija. Učnina v začetniškem tečaP znaša na mesec 40 Din, za dijake 30 v nadaljevalnem pa 50 Din, za dijake ^ Din, v konverzacijskem 50 Din. Pisnie°e prijave za tečaje sprejema dr. Kotnik državni realki in istotam sprejema ustmene prijave vsak dan ob pol 11. u Prav tako sprejema prijave knjižničar * knjižnici v Vesni vsak torek od 17. do 1®’ ure ter nove člane društva. Članarina ša na leto 25 Din.
Pomočniški odbor prireja plesno Šo/° v mali dvorani Narodnega doma. Pfl.' četek v torek, dne 3. oktobra ob 20. ufl’ te: se nadaljuje vsak torek in petek. P°" učeval bo g. Simončič.
Dve nezgodi. V Draženvrhu pni
Marii1
Snežni se je pri deliu hudo ponesrečil & letni viničar Franc Vakaj. Ponesrečenega viničarja so prepeljali v maribors^0. bolnišnico. Tja so pripeljali včeraj 56-letno delavko Frančiišiko Ozmečevo, N so se ji nevarno ognojile rane na de®111 roki, ki jih je dobila pri padcu že nies^ marca.
Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka«a toplomer 10.9 stopinj C; minimalna tetl1’ peratura je znašala 10.7 stopinj; baronie' ter je kazal pri 16.9 stopinjah 742.5, reduciran na ničlo 746.5; relativna vlaga 9 \ vreme se je zjasnilo; vremenska napoV®~ pravi, da bo menjajoča se oblačnost n10' čno pojemala in da bo vreme postalo nekoliko topleje.
Amerikanci radi pijejo pivo. Po podal' kih Zveze ameriških pivovarn se k° zum piva naglo dviga. 2e prvi po ukinjeni prohibiciji so iztočili v Z dinjenih državah skoraj 2 milijona so čkov piva. V maju nad 3 milijone, v J ' liju pa že skoro 3 in pol milijona sončkov piva. V prvih 4 mesecih so P°P!
U in pol milijona sodčkov piva, tako, ameriški konzum že za eno tretjino Pr sega konzum piva v Nemčiji.
Doraščajoča mladina naj zavživa traj kozarec naravne »Franz-Josf grenčice, ki doseza vslcd svojega uc> j kovanja kot čistilo želodca, črev in K«*' zelo zadovoljive uspehe pri deklicah dečkih._________________________________  .
Šolske knjige za vse šole in šolske potrebščine v največji izbiri pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ulica V
Stran 3.
—HSS
Odlikovanje zaslužnih šoferjev
LEPA SLAVNOST AVTOMOBILSKEGA KLUBA V MARIBORU.
V nedeljo dopoldne je priredila mariborska podružnica Avtomobilskega kluba intimno proslavo, na kateri je Predsednik g. Ferdo P i n t e r odlikoval s posebnimi častnimi znaki in diplomami 11 šoferjev v področju ma-nborskega kluba, ki so 20, 10 ali 5 let nepretrgoma službovali pri istem go-bodarju. Prisrčne slovesnosti so se beležili tudi predstavniki civilnih Piastev, mestni župan g. dr. L i p o 1 d, g raHia glavarja gg. M a k a r in dr-,e n e k o v i č, obmejni policijski ko-lsar g. Krajnovič ter zastopniki dW društev.
^večanost je otvoril g. P i n t e r, v 1° Uv.°dorna pozdravil navzoče ter v kratkih, a jedrnatih besedah razlo-dni b°rnen slavnosti. Dejal je, da ga je §it ]•]? čredna čast, da je lahko izvr-'tar! Pna’ na3 pr^zna Pbrd poštene-•^i	.’ vztrajne službe in dovršeno-
č ^ izpolnjevanju dolžnosti, ki naj zv ?V' pe*’ deset in cei° dvajsetletno " ostobo do prevzetih nalog.
Pj ,reci?n ie odlikoval šoferje, je g. nter imel še daljši nagovor na odli-
tud-at1Ce‘	ie’	na3 priča ta znak
• bi lia zunaj o zaslužnem delovanju ni lz^e.Lel željo, naj bo znak spoštova-•p ’ ki so si ga odlikovanci zaslužili. ca ?nak Pa irna Pri šoferskem pokli-n nS-e sv°i P°seben pomen. Šoferski oklic je na ugledu mnogo trpel, ko f j. vsakdo, ki je v kakem drugem po-jtocu propadel, hotel postati šofer, ter je v ta stan nateplo toliko nespo-,?bnili, delamržnih in zanikernih lju-j1, ki mu niso delali časti. Vaša za-je — tako je naglasil g. Pinter k a ste zopet dvignili ugled šofer-stfVKa stanu- da ste ga s svojo zverini^0 ^?stavili zopet na realna tla in v,*	•	kakšen bodi šofer: pošten,
vztrajen in soliden!
Pinf.na j .evat,ju svojega govora je g. Sa k^h " dolžnost Avtomobilske-fa a . kraljevine Jugoslavije je bi-Pozir Pn'Zna šoferjem, ki so pokazali Lori'	s*ran’ zunanji vidni znak.
ral 3	znamenje naj ne bo sarno mo
.. Priznanje, temveč ima za posle-, bo praktično korist. Ako bi se zgo-ei k’ ^a nositelj častnega znaka iz-j b’1 službo radi krize, ker bi njegov blodajalec ne mogel več držati av-, Piobila, ali radi njegove. smrti, po-Sl\ima šofer, ki ima ta znak in je njk2bo izgubil, prednost pri vseh čla-slit	.tomobilskega kluba do zapo-
ni, da
e m so vsi člani moralno obveza-
v prvi vrsti nastavijo šoferje s
častnim znakom za zvesto službo. Želeti bi bilo, da bi nihče od odlikovancev več ne iskal službe, ampak narobe, da bi delodajalci iskali vestnih šoferjev. Ako bodo na eni strani delodajalci razumeli položaj šoferjev, ti pa bodo zopet svojo službo vestno vršili, potem mora postati iz službenega razmerja razmerje sodelavcev pri gospodarskem delu, ki ga vsi tako želimo in moramo vršiti. S to željo je na to predsednik g. Pinter poklonil častne znake in diplome naslednjim šoferjem:
Z znakom 201etnega nepretrganega službovanja sta bila odlikovana: Fran R i e g 1 e r, uslužben pri industrijcu dr. Fricu Scherbaumu in Martin S k a 1 e, uslužben pri veletrgovcu Dušanu Zanggerju v Celju. Z znakom za lOlet-no nepretrgano službovanje pri istem gospodarju so bili odlikovani: Jakob
Z e c h n e r, uslužben pri trgovcu Adolfu Bernhardu v Mariboru, Janez O e r i in Franc M a t a j, oba usluž-bena pri tovarnarju in narodnemu poslancu Josipu Benku v Murski Soboti, Ivan H e r b c r, uslužben pri grofu Attemsu v Slov. Bistrici in Franjo Tur k, uslužben pri tovarnarju inž. Oskarju Dračarju v Mariboru. Z znakom za 5letno nepretrgano službovanje pri istem gospodarju so bili odlikovani: Franjo Z e i c h e n, uslužben pri ravnatelju K. Kubrichtu v Majšperku, Janez Z g r i n, uslužben pri tovarnarju in narodnemu poslancu J. Benku v Murski Soboti, Matija Z u-p a n in Franc V e n i g e r h o 1 c, oba uslužbena pri industrijcu Gustavu Scherbaumu.
V imenu šoferjev se je nato zahvalil za čast in priznanje g. Franjo Turk ter zagotovil, da bodo tudi vnaprej vestno službovali. Predsednik gosp. P i n t e r je naposled povabil vse navzoče k zakuski. Ob 12. se je ta prisrčna slovesnost končala.
Vsedržavne strelske tekme v Beogradu
Mariborska ekipa se je ponovno častno odrezala. Najboljši strelec v državi in državni prvak je prof. Pero Cestnik, ki si je priboril kraljevo darilo.
Vsedržavne strelske tekme so trajale od 17. do 23. tm. v Beogradu. Udeležba je bila tako ogromna, kakor še nobeno leto. Oddanih je bilo nad 50.000 strelov. Tekmovalo je nad 1.000 strelcev iz vse države. Še nikoli ni bilo tako živahnega vrvenja v Beogradu, kakor to leto. Vreme je bilo lepo, samo proti koncu tekme je nagajal strelcem precej hud veter, tako da je bila borba ekip za kr 'jev pokal precej naporna. Pri vsem tem se je mariborska ekipa odrezala tudi to leto častno ter se plasirala med 22. družinami na 3 mestu.
Mariborsko ekipo so tvorili sledeči strelci: prof. Pero Cestnik, primarij dr. Hugon Robič, knjigoveški mojster Robert Vukmanič, puškar Dušan Hihič in viso-košolec Anton Majer.
Zmagovalna tarča: Na zmagovalni tarči je dosegel skupno največ točk prof. Pero Cestnik iz Maribora, ter si s tem pridobil naslov državnega prvaka s 452 točkami. Tudi v stoječem stavu je dosegel prvo mesto s 151 točkami. Drugi na tej tarči je Drag. Milovanovič iz Kragujevca s 446 točkami, tretji pa je lanski prvak, sodni kapetan Ivan Markovič iz Beograda s 437 točkami. Nadalje so se plasirali Mariborčani: Anton Majer s 377 na 12 mesto, dr. Hugon Robič s 370 na 13 meso, in Robert Vukmanič s 361 točka mi na 15 mesto. Vsak tekmovalec je od-
dal skupno 60 strelov na vsako tarčo, po 20 v vseh treh legah brez ponavljanja.
Splošna tarča: Na splošni tarči se je plasiral kot prvi Dragotin Milovanovič iz Kragujevca, drugi Ilija Markovič, tretji Perovič. Tudi Mariborčani so se na tej tarči dobro odrezali.
Brzostrelna tekma: Pri tem tekmovanju je moral oddati strelec'v 1 minuti 10 strelov in je dosegel prvo mesto Perovič iz Kragujevca, drugo Srečkovič iz Beograda, deveto mesto pa prof. Cestnik.
Tarča za malokalibersko precizno puško: Na tej tarči je bil prvi inž. Jocič iz Beograda, 2. dr. Hugon Robič iz Maribora. Od 400 dosegljivih točk je dosegel Jocič 384, dr. Robič 378. Napravila sta tudi rekordno število centrov, in sicer Jocič 24, dr. Robič pa 23 od 40 dosegljivih.
Malokaliberska tarča. Na tej tarči se je plasiral kot prvi prof. Pero Cestnik z 253 točkami, drugi kapetan Ivan Markovič z 249 točkami, tretji inž. Jocič z 247, četrti Robert Vukmanič z 231 točkami.
Precizni revolver:	Vsak	tekmovalec
je oddal na 50 metrov oddaljeno tarčo 30 zaporednih strelov. Rezultati: 1. general Todorovič, 2. polkovnik Miličevič, 3. prof. Cestnik, 4. Vukmanič. Osmo mesto pa si je priboril dr. Robič.
Šumadija (kmečka tarča); Na to tarčo se je ddalo 21 strelov, po 7 iz vsakega
stava. 1. je bil na tej tarči mehanik Rožman iz Kranja. Iz tega je razvidno, da gojijo tudi podeželske in kmečke strelske družine prav pridno in z uspehom strelski šport.
Damska tarča: Že na tukajšnji okrožni strelski tekmi so pokazale naše dame veliko zanimanje za ta šport ter so nas * Beogradu na vsedržavni strelski tekmi s svojimi rezultati presenetile. Na tej tarči je odnesla prvenstvo ga. Vukmaničeva iz Maribora, kot 2. se je plasirala ga. Jocičeva iz Beograda, 3. mesto je dosegla ga. Kušarjeva iz Maribora, 7. mesto pa ga. Hiničeva. Na tej tarči je tekmovalo skupno 27 dam.
Tako so naši mariborski strelci dosegli Mariboru čast, za katero jim moramo biti iskreno hvaležni. Krepko dalje do še lepših zmag!
Ptuj
Razglas mestnega načelstva radi potnikov. V zadnjem času se vedno bolj množi število trgovskih potnikov, ki ne samo zbirajo naročila za blago, ampak ga tudi na prodaj nudijo pri zasebnih strankah. To ponujanje in prodajanje ni samo protivno določbam obrtnega zakona, ki dopušča trgovskim potnikom nabiranje naročil le pri trgovcih, ki so opravičeni zadevno blago prodajati, ampak je večkrat tudi v kvar kupcu samemu, ki za drag denar slabo blago kupi v domnevi, da je blago pri legalnem trgovcu dražje. Opozarjam prebivalstvo na ta pojav z vabilom, da ne kupuje in naroča blaga pri trgovskih potnikih in drugih neopravičenih osebah ter da vsak primer javi najbližjim varnostnim organom, ki imajo nalog, da to nelegalno trgovino nadzirajo in preprečijo. Mestni načelnik: L. Jerše, 1. r.
Mestno načelstvo je odredilo uradne ure za mestne urade od 8.—12. in od 15.-—18. ure. Ob sobotah se uraduje le od 8.—13. ure. Dosedaj se je uradovalo nedeljeno od 8.—14. ure.
Iz železniške službe. Novi načelnik ptujske železniške postaje g. Ferdo liga, ki je bil pred kratkim imenovan na to mesto, je prišel v Ptuj in prevzel posle.
Kino Ptuj. V sredo 27. in v četrtek 28. t. m., obakrat ob 20. uri se predvaja »Barkarola«, izvleček iz opere »Tann-hauser«. V glavnih vlogah Gustav Frohlich, Aleksa Engstrom in dr. Kot dodatek Ufin tednik. V soboto 30. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 1. oktobra ob 18.30 m 20.30 se predvaja »'Plačana ljubezen«. V* glavnih vlogah Greta Mosheim, Oskar Homolka, Kamila Hom, Hilda Hikie-brandt. Pavel Heidemann i. dr. Kot dodatek kulturni film ZKD m Foksov tednik.
°Ust3v Strniša:
Drava! Drava!
in ^>Inaž Rudfe leži v svoji ozki sobici keg-^hiišljuje. Na okno udarja dež, žu F tičejo debele kaplje in Tomaja t e dozdeva, da ga nekdo kliče, ne ^dami, s trdim, monotonim irka-nj ki ne odneha. In Rudč se spom-
R i • *e to sP°min* bika • ie že ljubil v življenju! Tako h ad ie še, vendar se posmehuje linij ni, kajti izživlja se v strasteh in ni tona se mu dozdeva lepota ljubez-^ zaljubljencev, ki streme še za ne-S? lepšim kakor je uživarie.
USr. ?z pa tolče po oknu trdo in ne-jtoUjejuj jp v •juj1 mladega Tomaža jyfrsto slike kakor v kinematografu. rada • 0 in toP° ljubico ima, ki ga ima sli kln vsa visl na ujem, on pa že mi-p0’*ako bi se je odkrižal. »Povodenj, sedenj! Drava narašča, povsod je varF Voctol<c začuje krik svojega to-Sa> ki spi v sosednji sobi in se je »p vrn>l domov. , nj6(y°y°denj, povodenj!« odjekne v R0]j?vi duši. Da, Drava, ta Drava! lovih - rat se le že kopal v njenih va-tic 10 plaval v čolnu s kako kraso-^ Po nemirnem, zelenem grebenu, j anes pa je zdivjala.
Tibr, sP°mnil se je svoje ljubice Milke. pa j sta veslala po Dravi. Bila je le-bij0 ^zelena, vsa z žarLi Posejana, in Va]:	le-	da se Milka staplja s temi
0 v samo blcstenje.
a £a je pa žalostno gledala.
»Prešlo bo in spet me boš zapustil. Poglej to lepo Dravo! Meni se zdi, da je kakor reka strasti. Dokler sije na njo solnce lepote in ljubezni, je vsa mila in božanska. A vi moški se prehitro razdivjate, vaše strasti vas zmagujejo: divja sila zapolje v vaših srcih. In že zmaga vihar poželjenja. Dalje in dalje morate, naj zatone solnce, naj izgine vsa lepota in se vtopi! Drava narašča, nevihta ji razbiča valove, preko bregov se poženo. Povodenj nastane, ki hoče vse uničiti.«
In zdaj misli Tomaž na tisto svojo ljubico, ki so jo potegnili iz vode potem, ko jo je bil zapustil. In nekaj tesnega začuti v svoji duši, srce mu nemirno zabije, ko se ozre v okno. Trenutno se mu zdi, kakor da je huškni-la mimo senca in so ga pogledale velike zelene oči, tiste čudovite oči njegove Milke, ki jih ni mogel nikoli pozabiti ....
Deževne kaplje so pa še vedno trkale na njegovo okno.
In spomnil se je svoje ljubice Ane, ki ga ljubi in sanja o njem, a on se ji smeje. Spomni se, kako je prišla na sestanek vsa mila in boječa, oškropljena od de?'1 in ga gledala z rjavimi, globokimi < mi, kakor plašna srna.
In čutil je. da je res v njem vihar. In vihar je v vseh tistih, ki nalašč ugonabljajo nežna dekliška srca, ki jim uničujejo poštenje in blatijo njih ljubezen.
Tomažu je bilo naenkrat tako čudno. Spoznal je, da je strašna povfidepj.
ki jo povzroča človeštvo, hujša kakor ta, ki razsaja zunaj, ruje drevje in odnaša živino, saj tista povodenj trga srca človeška ...
Dež je tolkel enakomerno po šipah, a Tomaž je čutil, da tolčejo trde kaplje na njegovo srce, da mu ne bude samo spominov, temveč mu hočejo vzdramiti tudi plemenita čuvstva, ki jih je že zdavnaj pozabil.
Tomaž leži in premišljuje. Drava pa tam zunaj narašča, podira mostove in hoče preplaviti svet...
Gledališki in koncertni večer igralske skupine „lstre“
Igralci skupine so, kakor dežela ki nosijo njeno ime, izrinjeni s poti naravnega dela in udejstvovanja. Dasi talentirani, so bili prisiljeni zateči se k potovanju, ta zaradi smole, drugi zaradi splošnih razmer, tretji ker je bila to edina pot dela. Z večjo srečo in drugačno življenjsko usmerjenostjo bi bili lahko dosegli večje uspehe. Sedaj potujejo kot edina slovenska igralska skupina po naši državi, a nameravajo tudi na češkoslovaško in Poljsko; če bo šlo seveda! Gmotni uspeh je povsod majhen in je bil tudi v nedeljo zvečer v našem gledališču. Vsaj primorski emigranti bi bili morali napolniti gledališče, saj jih je v Mariboru na tisoče.
Spored je obsegal vsakega nekaj. Najprej sta režiser g. Košuta in g. Strniša odigrala prizor iz Cankarjevega »Hlapca J e £0 e ia« g, zfeoiom za ku-
lisami. Ker smo videli »•Hlapca Jerneja« že v vseh mogočih priredbah in režijah, ni pomenil ta prizor nič bistveno novega, bil pa je prav efekten. Prav tako je bilo efektno deklamiranje ge. Koš atove, ki je ob spremljevanju godbe, groma in bliska podala Župančičevo »P o-mladno epistolo m Gregorčičevo »Soči«. Posebno poslednja je napravila globok dojem. Sredino programa je izpolnil koncertni nastop g. Angela Jarca, bivšega tenorista gledališč v Mariboru, Ljubljani in ‘Bratislavi. Zapel je več narodnih in umetnih pesmi ter opernih arij ter dosegel navdušeno ploskanje občinstva. Če bi bila g. Jardu sreča bolj mila, bi bil lahko tenor, kakršnega razen Šimenca nimamo. Večjer je zaključila Czinnerjeva groteska v enem dejanju »Maska satana«. V vlogi gledališkega ravnatelja je nastopil g. Košuta, v vlogi dramaturga g. Strniša, v vlogi igralke se je pa pokazala ga. Košu tov a. Najmočnejši je bil g. Košuta. Groteska je bila podana povprečno, a je s svojo efektnostjo navdašBa gledalce.
Splošno lahko rečem, da so v skupini talentirane sile, ki se pa ne morejo še izživeti popolnoma. Če gmotne skrbi te zaenkrat rahle stavbe ne bodo porušile, bomo dobili sčasoma dobro potujoče gledališče, ki ga potrebujemo zlasti za naše podeželske trge in mesta. Seveda se bo moral repertoar bolj zaokrožiti in razširiti. Kaj bi bilo, če bi poizkusili nekaj sličnega kakor »Sinja ptica«? To bi bil tudi program za tujno!	—c.
***»&§ 7 *itim&mme
Kom m-m o slrriv n o JM tfo >tik« proiJoiti
Nekaj krepkih rok je tedaj prijelo Celjana in Jafisa, in že sta sedela na ramah revolucionarjev, ki so krenili proti palifči Tuterlisovega ministrstva, ki je bila najprej dosegljiva. Od nekod so prinesli neke električnim bakljam podobne svetilke, s katerimi so si razsvetljevali pot.
Po vsem mestu' je bila nepopisna zmeda, ogromne množice revolucionarjev so se pomikale po ulicah in trgih, prepevale navduševalne pesmi, se suvale in kričale. Zdelo se je, kakor da so že popolnoma zagospodarile v Oceanopolisu, le kje pa kje je nastal manjši pretep ali spopad. Revolucionarji, ki so si svetili z elek točnimi bakljami, so lovili pristaše vlade, jih vezali in vlačili s seboj, nekatere so pa tudi pobili na tla ter jih pustili ranjene ali celo mrtve ležati tam, kjer so padli. Zdelo se je, da ni nikjer nobenega reda več in da je namah izginila iz tega podmorskega ljudstva tudi vsa kultura in civilizacija, ki je bila sicer tako visoko nad ono na površini zemlje. Revolucija je prebudila v prej tako mirnih ljudeh temne instinkte, ki so se svobodno izživljali in rastli v besne orgije podivjanosti.
Doljan in Jafis sta se sama zbala te-
ga kaosa, toda vedela sta, da je vendarle potreben, kajti samo množica,\ ki podivja, je pripravljena izvršiti vsako dejanje in '"iti v boj s slepim navdušenjem.
Besedila pesmi, ki so jih prepevali, so postajala nerazumljiva. Skupina je prekričala skupino. Le kdaj pa kdaj je bilo ^razločno čuti iz kaotičnega trušča r.avdu šene vzklike:
»Dol z vlado! Živel Doljan! Živel Jafis! Živela svoboda! Živela ljudska samovlada!«
Revolucija se je razbesnela. Zavohala je kri...
XLVWI.
Edina varnostna moč vlade Oceano-polisa je bila neke vrste straža, ki je nadzirala red v mestu ter stražila ministrstva in važnejša javna poslopja, toda vsa njena služba je bila bolj paradnega značaja in navadno tudi oborožena ni bila. Že dolga stoletja se ni nikoli primerilo, da bi bila morala nastopiti proti komurkoli. Šele v dneh, ko je vlada opazila, da se polašča ljudstva neki nemir, je straže pomnožila, a oborožila jih še vedno ni. Da tega ni storila, je bil v veliki meri vzrok tudi strah, da bi moglo orožje preko straže priti v roke nepo-
klicanih, ki bi na ta način spoznali, s kakšnim obrambnim sredstvom razpolaga. Iz vsega tega je bilo dovolj razločno razvidno, da se vlada vse do trenotka, ko so ugasnile luči, sploh ni zavedala resnosti položaja in nevarnosti, ki ji je pretila.
Ko so se v osrednji 'bolnišnici pripravljali zdravniki pod Stamolisovim vodstvom na spremenitev zunanjosti doktorja Danila Doljana, je bila vlada zbrana na seji, ki je razpravljala o važnih reformah ureditve podmorskega mesta in njegovega prebivalstva. Ministri so hoteli, če treba, tudi s silo z-atreti nezadovoljstvo, ki so ga čutili med množicami. Sestavili so bili najrazličnejše predloge, pa nobeden se jim ni zdel popolnoma uporabljiv. Dočim je bil eden preoster ie bil drugi premehek. Prav sredi razprave o vprašanju načelnega postopanja proti nezadovoljnežem, je nenadoma ugasnila svetloba, in senatorji so obsedeli v popolni temi. Sprva so mislili, da se je zgodila le kaka malenkostna napaka v centrali zji razsvetljavo, ki bo kmalu popravljena in se zaradi tega niso vznemirjali; polagoma pa so pričeli prodirati tudi do njih glasovi množic, ki so se zbirale po ulicah, prepevale uporne pesmi in dajale svojemu razpoloženju donska z raznimi vzkliki.
»Kaj je to?« je vzkliknil prvi predsednik Semiš Ramis.
»Dogaja se nekaj nenavadnega...« je rekel Menezis.
»Kaj prepevajo?«
»Vse dere na ulice.«
»To ni razburjenje zaradi nastale te' me,«
»Zdi se mi, da vzklikajo Doljanu iu še nekomu drugemu.«
»Jafisu«.
»Kdo je Jafis?«
»Ne poznam ga.«
»To je revolucija ...«	.
Tako so vzklikali senatorji in dreveii k oknom, da bi videli, ka se dogaja zunaj. In šele tedaj, ko so uvideli, da ie na nogah vse mesto in da vzklikajo množice proti vladi, so se senatorji z£er3 in odredili oborožitev vseh straž. Obenem so hoteli telefonirati v osrednjo bolnišnico, da bi izvedeli kaj je z Doljanom, toda aparati niso funkcionirali. izkusili so uporabiti druge, pa enako brez uspeha. Uvideli so, da so popolnoma odrezani od ostalega mesta. Tajniki in drugi uradniki so dobili nujna naročila, ki so jih pričeli takoj izvrševati. V nekaj trenotkih je bila palača predsedstva vlade izpremenjena v trdnjavo. Vsi stražniki so dobili posebno orožje, s katerim so mogli na precejšnjo daljavo omamiti in otrpniti vsakogar, ki bi se približal. Istočasno je pričela tudi delovati posebna centrala vlade za energijo, ki je bila nakopičena v ogromnih akumulatorjih. Hip nato so imeli tudi že telefonske zveze s palačami ministrstev $ domovi senatorjev. Edino z razsvetljevalo centralo in z ostalimi centralami, ki so bile v rokah vstašev, niso nrog" več dobiti stikov.
Šport
Po tekmi Jugoslavi]a:Švica. Jugoslovanski nogomet je v nedeljo na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo izpustil lepo priliko. Na lastnem terenu je moralo jugoslovansko moštvo pustiti švicarski reprezentanci eno točko, katere se Švicarji nikakor niso nadejali. Ako bi Jugoslavija zmagala, bi napravila prvi korak do velikega tekmovanja za svetovno prvenstvo v Italiji. Kakor znano je FIFA določila za svetovno prvenstvo Švico, Romunijo in Jugoslavijo v eni skupini. Najboljši team iz te skupine pride v tekmovanje za svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto v Italiji. Kvalifikacijske tekme, ki se morajo v ta namen odigrati, so: Jugoslavija:švica v Beogradu, nato Jugoslavija.-Romunija v Bukarešti, a končno Romunija: Švica v Curihr. V nedeljo so se sešli v Beogradu zastopniki treh prizadetih nogometnih zvez, ki so sklenili sporazum, da se do ločijo termini za tekmo Švica:Romunija 29. oktobra v Bernu, za tekmo Romunija: Jugoslavija pa 10. maja 1934 v Bukarešti. V tekmovanje za svetovno prvenstvo bosta prišli od teh treh reprezentanc oni dve, ki se bosta najbolje plasirali.
Iz LNP. Iz službenih objav LNP v današnjem »Jutru« posnemamo: Ukinja se suspenz, izreečn nad igriščem Rapida v Mariboru, pač pa se kaznuje Rapid po čl. 4£> k. prav. JNS z globo 500 Din, kakor je razvidno iz zapisnika MO, sestavljenega v prisotnosti delegata Rapida in po njem podpisanega dne 5. septembra 1.1. ker ni prijavil tekme policijski upravi v Mariboru, tako da na igrišču ni bilo policijske straže. Dovoljuje se igranje vseh tekem
na igrišču Rapida, če predloži Rapid MO Maribor izjavo policijske uprave v Mariboru, da je pripravljena staviti na razpolago za tekmo na igrišču Rapida policijsko asistenco. Nadalje mora Rapid vedno k vsem tekmam na svojem igrišču postaviti potrebno število rediteljev. Za prvenstvene tekme določi število MO Maribor.
Medklubski odbor LNP, službeno. V
nedeljo 1. oktobra se bodo odigrale naslednje tekme: V Mariboru na igrišču SK Svobode ob 10. prvenstvena tekma SK Svoboda:SK Panonija (Murska Sobota), ob 8.30 prijateljska tekma SK Svoboda II, mladina:SK Železničar II, mladina. Službujoči odbornik g. Knez. V Murski Soboti: ob 15.30 prvenstvena tekma SK Mura:SK Ptuj. Službujoči odbornik gosp. Zamuda. V Čakovcu: ob 15.30 prvenstvena tekma Čakovečki SK:ŽSK Hermes (Ljubljana). Službujoči odbornik g. Keme-ny. Za 1. oktobra predvidena prvenstvena tekma Gradjanski (Čakovec): SK Drava (Ptuj) se ne bo odigrala, ker SK Drava še ni sprejeta v JNS. Novi termin se bo naknadno, določil. Tajnik.
Prvenstvene tekme 1SSK Maribor :SK Rapid, ki bi se morala odigrati v nedeljo 1. oktobra, zaradi sokolskega lahkoatletskega mitinga na igrišču ISSK Maribora, ne bo.
Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Seja upravnega odbora bo v četrtek 28. tm. ob 20. uri v hotelu »Orel«, Ul. nadstropje. Predsednik.
Mariborski smučarski klub obvešča člane upravnega odbora, da bo seja u-pravnega odbora v sredo 27. tm. ob 20. uri v kavami »Jadran«.
Sokolstvo
Iz župnega TO. Seja župnega TO bo jutri v sredo ob 19. uri v župni pisarni. Udeležba za člane župnega TO je nujno obvezna. Zdravo!
Vaje jahalnega odseka mariborske sokolske župe so do nadaljnega ustavljene. — Zdravo! — Hren.
Tihotapstvo trupel
Trgovina in grdi zločin.
Minilo je sto let, odkar jo sprejel angleški parlament Warburtonov zakon, ki je določal, da morajo javne bolnišnice pošiljati v anatomične institute trupla onih umrlih, ki jih ne zahtevajo njihovi sorodniki. S tem je bil storjen konec zlo glasnemu tihotapstvu trupel, zelo dobič-kanosni panogi zločinstva. Tihotapci tru pel, znani med ljudstvom pod imenom resurekcionisti ,so kradli trupla s pokopališč ter jih prodajali anatomom in medicinceni.
Pa ne samo to. Ker so šla trupla dobro v denar, so nekateri zločinci, med njimi zlasti zloglasna Burke ir. Hare v Edinburgu, šli tako daleč, da so izvabljali ljudi v krčme, kjer so jih upijanili in umorili, njihova rupla pa prodali. Burke je svoje žrtve davil z blazinami in od tega se je ohranil v angleščini izraz »to burke«, kar pomeni v parlamentarnih krogih »potlačiti umazano afero«.
Žrtve resurekcionistov so postali če-sto nedolžni ljudje. Zadnjo noč pred odkritjem zločinov je nesel Burke v vreči truplo neke žene na dom profesorja Man roa, ki se kot učenjak ni posebno odlikoval. V temi pa ni našel njegovega stanovanja in na nasvet nekega študenta
je odnesel truplo k profesorju KnoxU, K* je bil zaradi svojih uspehov mnogim k?' iegom trn v peti. Knox je truplo kup'1’ kar je bila v onih časih splošna navad3. Naslednjega dne pa so prišle Burkeie' ve grdobije na dan.
Zensko truplo so našli v Knoxove31 stanovanju in učenjakova usoda je bil® zapečatena. Obožen je bil stikov z m°r . ct; od vseh strani so ga pričeli napadaj' in žaliti, da je moral končno zapusti' mesto. Umrl je zapuščen in obuboža3, profesor Manro je pa postal »slaven an*' tom«, čeprav kot učenjak Knoxu niti liev na nogi ne bi mogel odvezati.
Maščevalnost žene.
Na policiji v Lichtenbergu v Nemčiji je pred dnevi zglasila neka žena delavk in prijavila, da njen motž tako grdo raY°* ž njo, da ne more več vzdržati poleg ga. Obenem pa je izpovedala, da je 7 leti skupno s svojim možem ubila 31 zakopala svoje leto dni staro dete. 3,3 podlagi njene izpovedi je bil aretirati di njen mož, ki je najpreje valil vso kriV' do na svojo ženo, po daljšem oklevanj pa se je vdal in priznal zločin. Nesreče3 mož je bil takrat odpuščen iz službe l3 je radi tega, da ne bi njun otrok stradal-spravil dete s sveta. Točno je vse P°P sai, kako je izvršil zločin. Žena. in on st* se podala z otrokom v neki gozd. že3* je pazila, da bi kdo ne prišel, mož pa 1® izkopal globoko jamo, udaril rodnega troka večkrat po glavi in ga zakopal v zemljo. Značilno Je to, da je žena sanj0 zato priznala zločin, da bi se maščeval® nad možem, ker je grdo ž njo ravna1; Vest pa, da je umorila lastno dete, J® n' pekla.
Mali o
Pasno
PISALNI STROJ
si želim izposoditi za 2 mesca proti odškodnini, ali ga pa kupim na o-broke. Ponudbe na upravo pod »Nujno delo«. 3602
SADNA DREVESA
in vinske trte nudi najpovol-nejše Banov, trsnica in drevesnica v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Zahtevajte ponudbo.	3561
MARTIN SAFRAN. sobo-črkosHkar, pleskar In ličar, Maribor. Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih izvršuje dobro in poceni.	3925
Stanovanle
DVE SOBI.
kuhinjo z balkonom, oddam mirni stranki. 15 minut od Glavnega trga. Cena 400 Din. Vprašati: Zrkovska cesta 3, Pobrežje.	3631
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
v centru mesta, južno ležeče, bližina parka, oddam s 1. novembrom 1933. Ponudbe pod »1100« na upravo. 3623
IŠČEM SOBO
s štedilnikom ali sobo in kuhinjo s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Večcrnika«. 6019
Soomnlte se CMD
Prodam
NOVO, FINO SUKNJO iz marenga. za srednjo postavo, prodam za polovično ceno. Vrazova u-Uca 9, vrata št. 5. 3628
Sobo odda
LISIČJO BOO.
lepo, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati od 12. do 14. ali od 17. do 19. ure v Prešernovi ulici 19, priti. 6018
Kupim
DVE MALI »ZEPHIR«-PEčI
kupim. Naslove pustiti v upra vi »Večernika«.	3629
V nalem
branjarijo
s stanovanjem oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«.	3630
DVE OSEBI
sprejmem na stanovanjc z upo rabo štedilnika. V Gradu. Grajska ulica 2. Arzenšek. 3634
PRIJETNO. OPREMLJENO SOBO,
s separatnim vhodom, eiektr. razsvetljavo, pri parku, se s 1. oktobrom odda eni ali dvem solidnim osebam. Vprašati Vrazova ul. 6, pritličje, levo.
LEPO OPREMLJENO.
zračno sobo z električno ra* svetijavo. z uporabo kopan1 cc, oddam boljgemu cospo?' Naslov v upravi lista.
Predno kupite za svojo deco
Oglašultal
šolske knjige in potrebščin
se oglasite v knjigarni In papirnici
Tiskovne zadruge v Maribor
Aleksandrova cesta
kjer boste vsled nizkih cen in bogate izbire gotovo
Maja konzorcij	v.UubUMU	««*»*	Izdajatelja^rednik-	RADIVOJ REHAR ».Mariboru. Tlaka Mariborska tiskarna d. d, »aadstavaik
STANKO DETELA, v Maribor« ---------------