Dosežki našega združenega dela Zaključni račun za leto 1984 Celotni prihodek Doseženi prodaji naših izdelkov, storitev, trgovskega blaga in drugih dohodkov, za kar smo tudi prejeli plačilo, pravimo celotni prihodek. Doseženo prodajo, za katero plačila nismo prejeli, ne moremo všteti med celotni prihodek. Po zaključnem računu za leto 1984 je ponovno porasel obseg neplačane realizacije, največ zaradi višjega tečaja tujih valut pri deviznih terjatvah, pri domačih terjatvah pa zaradi višjih prodajnih cen. Največji porast je dosežen pri TO Tomaž Godec zaradi izvoznih terjatev, pri TO Mojstrani pa se je stanje znižalo zaradi drugačne oblike izvoza (kompenzacija Madžarska). Stanje 31. 12. 1984 v primerjavi s stanjem koncem leta 1983 je sledeče: (v tisoč din) 31. 12. 1983 31. 12. 1984 Tomaž Godec 50.493 133.537 Rečica 36.284 74.867 Mojstrana 17.290 3.515 Podnart 17.197 19.417 Trgovina 384 564 DSSS 24 — LIP skupaj 121.672 231.900 Doseženi celotni prihodek v razmerju do leta 1983 in do plana za leto 1984 izgleda tako (v tisoč din): TO doseženo v 1984 indeks v razmerju do 1983 plan 84 Tomaž Godec, B. B. 1.660.157 148 104 Rečica 1.591.549 164 98 Mojstrana 280.477 186 97 Podnart 251.367 138 105 Trgovina 564.675 156 97 DSSS 150.315 139 101 LIP Skupaj 4.498.540 155 101 Delež izvoza v celotnem prihodku je v letu 1984 manjši kot v letu 1983. Vendar to ni rezultat nazadovanja izvoza v letu 1984, temveč bolj zaradi visokega izvoza v letu 1983, ko so bile prodane tudi zaloge opažnih plošč iz leta 1982. Primerjava izvoza je sledeča (v tisoč din): doseženo v 1984 indeks v razmerju do iqqq plan 1903 1984 % izvoza v celot, prihod. 1983 1984 Tomaž Godec 890.317 120 103 65,7 53,6 Rečica 405.092 132 91 31,8 25,5 Mojstrana 47.847 96 96 33,0 17,1 Podnart 68.026 223 110 16,8 27,1 LIP skupaj 1.411.682 125 99 38,9 31,4 Drugi prihodki, ki ne izvirajo iz rezultata proizvodnje in prodaje, so v letu 1984 močno porasli, največ zaradi večjega dohodka iz obresti. Ugodna likvidnost in velik delež avansov od kupcev za opremo sta omogočala odkup menic ali občasno kreditiranje drugih, kar je pri razmeroma visokih obrestih prispevalo tudi k razmeroma visokemu deležu dohodka od obresti. Primerjava drugih prihodkov je sledeča: obrest, SkUPzn,Ü0dek tečajne razlike 1983 1984 1983 1983 1983 1984 Tomaž Godec 36.329 153.866 240 576 11.958 7.661 Rečica 20.882 59.236 483 911 8.566 — Mojstrana 767 5.979 23 52 3.431 26 Podnart 1.655 10.047 70 146 3.768 6 Trgovina 1.716 2.774 40 90 — — DSSS 128 244 — — 27 19 61.477 232.146 856 1.775 27.750 7.712 Porabljena sredstva Porabljena sredstva so stroški za izdelavni material in druge materialne stroške (režijske stroške), ki so bili porabljeni v proizvodnji za proizvode, ki so bili prodani. Za poslovni uspeh je odločilen delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku. Primerjava celotnega prihodka s porabljenimi sredstvi izkazuje gospodarnost (ekonomičnost) poslovanja v posameznih letih. Za delovno organizacijo v celoti je stopnja gospodarnosti v letu 1984 za 1 % boljša kot v letu 1983, po TO pa je slika različna, saj je pri TO Tomaž Godec za 7 % slabša, pri TO Rečici za 6 % boljša, pri TO Mojstrani za 12 % boljša, pri TO Podnart za 6 % boljša in pri TO Trgovini za 1 % slabša. Poslabšanje kritja v razmerju do leta 1983 (to je razlika med celot, prihodkom in porabljenimi sredstvi) pri TO Tomažu Godcu je delno zaradi boljšega rezultata v 1983 zaradi prodanih zalog iz leta 1982, delno pa zaradi počasnejšega prilagajanja tečaja dinarja, posebno v prvem polletju 1984 in pa zaradi zamrznitve cen opažnih plošč ob (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) istočasnem večjem povečanju nabavnih cen materialov. OD TO, ki so izboljšale kritje, je posebno pozitivno pri TO Mojstrani, kjer se je po več letih položaj normaliziral. Investicija, ki je bila v letu 1984 v najpomembnejšem delu zaključena, je tej TO omogočala dvig proizvodnje in primerno tehnološko organizacijo proizvodnje, kar je ob normalnih tržnih pogojih v letu 1984 ugodno vplivalo na doseženi rezultat. Primerjava % pokritja, to je primerjava celotnega prihodka s porabljenimi sredstvi je v zadnjih treh letih sledeča: 1982 1983 1984 Tomaž Godec 164 166 159 Rečica 143 139 145 Mojstrana 130 135 147 Podnart 145 140 146 Trgovina 108 108 107 LIP skupaj 143 145 146 Dohodek Dohodek je razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, kar pomeni novoustvar-jeno vrednost, doseženo v temeljni organizaciji. Dohodek pomeni tudi najpomembnejše merilo družbene storilnosti in uspešnosti poslovanja, čeprav ni edini, je pa dohodek najosnovnejši cilj poslovanja TO. Doseženi dohodek v primerjavi z letom 1983 in planom za leto 1984 je sledeč (v tisoč din): doseženo v 1984 1984 1983 1984 plan 1984 Tomaž Godec 613.102 138 104 Rečica 493.336 180 115 Mojstrana 89.192 228 106 Podnart 79.504 154 103 Trgovina 38.380 145 108 DSSS 93.313 144 101 LIP skupaj 1.406.827 156 107 Pravo vrednost dohodka lahko ocenimo, če ga primerjamo z drugimi, posebno če primerjamo dohodek na delavca. Največji del dohodka je namreč namenjen za posredne in neposredne potrebe delavcev in je zato od dosežene višine dohodka na delavca največ odvisno tudi pokrivanje teh potreb. Primerjava dohodka na delavca je sledeča: doseženo v 1983 1984 1984 1983 Tomaž Godec 948.464 1.304.472 138 Rečica 873.035 1.556.265 178 Mojstrana 610.047 1.143.487 187 Podnart 688.840 1.046.105 152 Trgovina 1.055.360 1.535.200 145 DSSS 704.848 992.691 141 LIP skupaj 867.161 1.327.195 153 Podatke o dohodku drugih še nimamo, vendar pa po podatkih periodičnih obračunov med letom 1984, je naš dohodek višji kot povprečno v lesni industriji Slovenije in tudi višji od lesne industri-jev SOZD GLG Bled. Obveznosti iz dohodka Iz doseženega dohodka je predvsem potrebno pokriti obveznosti iz dohodka, ki so dogovorjene s samoupravnimi sporazumi ali pa so predpisane z republiškimi ali občinskimi zakoni in odloki. Obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka, se obračunavajo od raznih osnov, največ pa od osnove osebnih dohodkov, nato od dohodka, pa tudi od poslovnega sklada (invalidsko pokojn. za-var.) in drugih osnov ali dogovorov. Delež obveznosti iz dohodka je v letu 1984 manjši kot v letu 1983, kako in koliko po posameznih prispevkih, pa je razvidno iz tabele v nadaljevanju. V celoti se je povečal delež za invalidsko-pokojninsko zavarovanje, in to od 1,2 % na 1,6 %, kar je od vseh prispevkov največ. Največ se je zmanjšal delež dohodka za obresti od kreditov, čeprav so se bančne obresti v letu 1984 močno povečale. Ugodno likvidnostno stanje vseh TO je vplivalo na zmanjšanje kreditov, predvsem likvidnostnih med TO. Od internih obveznosti v delovni organizaciji se je zmanjšal tudi delež stroškov delovne skupnosti za 1,3 %. Pri temeljnih organizacijah se je delež prispevkov zmanjšal pri vseh TO, razen pri TO Mojstrani, kjer se je največ povečal delež za obresti od kreditov za 2,7 %. V letu 1984 so v TO Mojstrani zaradi povečane proizvodnje porasle zaloge in s tem tudi potreba po likvidnostnih kreditih. Obresti so povečane tudi pri TO Tomaž Godec, v glavnem zaradi povečanih obrestnih stopenj pri banki za izvozne kredite. Delež (v %) obveznosti iz dohodka: vrsta prispevka Bohinj Rečica Mojstrana Podnart Trgovina DSSS LIP 83 84 83 84 83 84 83 84 83 84 83 84 83 84 SIS za izobražev. 1,1 1,1 1,1 1,1 U 1,1 1,1 1,1 1,4 1,4 1,1 1,1 1,1 1,1 Znan. in kultura 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 Stanovanj. SIS 0,5 0,5 0,5 0,4 0,5 0,5 0,6 0,6 0,5 0,5 1,0 1,0 0,6 0,5 SIS za zdravstvo 3,0 3,2 3,1 2,6 3,6 3,2 3,4 3,5 2,2 2,5 5,5 5,9 3,2 3,2 Pokojn. inv. zav. 1,0 1,6 1,6 1,7 1,2 1,5 1,4 1,8 1,8 1,9 0,5 1,0 1,2 1,6 SIS za zaposlov. 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 10,2 0,1 0,1 Varstvo okolja 0,2 0,1 0,2 0,1 — — 0,1 — 0,5 0,6 0,2 0,1 Članarine 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 Družb, samoz. 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Zavarov, prem. 1,5 1,5 2,2 1,6 3,4 2,7 2,2 1,9 1,7 1,2 0,5 • 0,5 1,7 1,6 Bančne storitve 0,5 0,4 0,2 0,2 0,4 0,3 0,4 0,4 0,6 0,8 0,2 0,1 0,3 0,3 Obr. od kred. 7,6 8,5 5,3 1,4 3,3 6,0 4,2 0,8 8,5 3,9 0,3 0,1 6,0 4,7 Za gozd. c. in neg. 5,6 3,3 3,3 3,8 0,3 — 7,2 5,9 — — 4,3 3,3 Krit. str. ŽTP 1,0 1,3 1,3 1,0 1,0 1,0 1,2 1,2 1,6 1,2 1,0 U Prisp. za izv. — — 0,3 0,3 — — 0,4 — 1,2 1,5 _ 0,1 Davek iz doh. — — — 0,1 — — 0,1 — 1,4 1,1 1,3 0,9 0,2 0,1 Za mest. zemlj. 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,2 _ 0,1 0,1 0,1 Za požar. varn. 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 Za komun. obj. 0,3 0,3 0,3 0,3 0,6 0,5 0,3 0,3 0,3 0,3 0,5 0,6 0,3 0,3 Za kmetij, zem. 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 Za štipendije 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,8 0,7 0,2 0,1 Za energetiko — 0,3 — 0,2 — 0,1 — 0,2 — 0,3 - - - 0,2 Skupaj prispevki 24,0 23,8 21,3 16,1 17,3 18,5 24,4 19,5 23,4 18,7 13,4 13,4 22,2 19,7 Za str. DSSS 11,4 11,7 13,6 9,9 7,6 10,8 14,3 11,6 22,6 11,8 1,8 2,2 11,7 10,4 Čisti dohodek Ostanek dohodka po odbitku prispevkov iz dohodka je čisti dohodek. Čisti dohodek je namenjen v največjem delu za osebne dohodke in skupno porabo, nato za poslovni sklad in rezervni sklad. Razporeditev čistega dohodka po zgoraj naštetih namenih ureja samoupravni sporazum in pravilnik o delitvi čistega dohodka ter letni plan. Pri razporeditvi čistega dohodka moramo upoštevati tudi resolucijsko določilo in družbeni dogovor za SR Slovenijo o razporeditvi dohodka za osebne dohodke in skupno porabo. Doseženi čisti dohodek v letu 1984 v primerjavi z letom 1984 je naslednji (v tisoč din): TO doseženo v 1984 1984 1983 1984 plan 84 Tomaž Godec 330.722 137 101 Rečica 315.897 221 129 Mojstrana 49.642 209 103 Podnart 45.829 184 102 Trgovina 25.112 182 120 DSSS 70.342 143 100 LIP skupaj 837.544 170 111 Doseženi čisti dohodek na delavca je dosežen tako: TO doseženo v 1983 1984 1984 1983 Tomaž Godec 512.155 703.664 137 Rečica 454.315 996.520 219 Mojstrana 371.094 636.436 172 Podnart 332.320 603.013 181 Trgovina 552.880 1.004.480 182 DSSS 536.413 748.319 140 LIP skupaj 476.167 790.136 166 Razporeditev čistega dohodka na osebne dohodke in skupno porabo je v skladu z resolucij-skim določilom, po katerem mora pri razporeditvi hitreje naraščati delež za akumulacijo od deleža za osebne dohodke in skupno porabo. Razporeditev čistega dohodka po namenih je naslednja (v tisoč din): TO za osebne dohodke 1984 1983 za skupno porabo 1984 1983 za akumula- cijo 1984 1983 Tomaž Godec 222.455 141 33.457 157 74.810 122 Rečica 171.433 176 25.462 182 119.002 381 Mojstrana 34.947 188 5.713 258 8.982 306 Podnart 32.197 154 4.624 246 9.008 436 Trgovina 14.214 165 2.296 154 8.602 221 DSSS 61.643 147 8.419 151 280 16 LIP skupaj 536.889 155 79.971 173 220.684 214 Celotna akumulacija, ki je povečana tudi za amortizacijo nad predpisano stopnjo je dosežena tako (v tisoč din): TO poslovni sklad rezervni sklad amortiz. nad predp. stopnjo akumula- cija skupaj 1984 1983 Tomaž Godec 50.354 24.456 64.443 139.253 129 Rečica 99.269 19.733 49.224 168.226 251 Mojstrana 5.414 3.568 13.400 22.382 264 Podnart 5.828 3.180 8.990 17.998 205 Trgovina 7.067 1.535 1.557 10.159 203 DSSS 280 - 8.452 8.732 118 LIP skupaj 168.212 52.472 146.066 366.750 179 Jože Lipnik Kakšni so pravi poslovni koraki? Koliko časa bomo dvigovali cene ne samo našim izdelkom, temveč tudi po vseh ostalih organizacijah združenega dela po Jugoslaviji? Vsi dobro vemo, da poslovnih uspehov in uspešne prodaje ne bomo rešili s povečevanjem cen, kajti kupna moč iz dneva v dan pada. Vse nas ogroža inflacija. S smotrnim izkoristkom delovnega časa in zmanjšanjem administracije bi bili naši poslovni koraki bolj gotovi. Zaposlujemo pa vedno več režijskih delavcev, ki zmanjšujejo uspešnost poslovanja. Naše časovne in normativne rezerve so velike. Vpra- šajmo se, kako dolgo bomo v poslovanju reševali probleme s povišanjem cen? Potrebno je, da v temeljnih organizacijah začnejo misliti na nove možnosti do uspehov dinarskega ali deviznega dohodka. Moramo pa zadolžiti delavce v prodajnem, nabavnem sektorju ter sektorju za propagando, da naše izdelke prodajajo po dejanski kvaliteti. Ce hočemo mi v tujini kupiti stroj npr. iz Zahodne Evrope, nam prodajalci postavijo ceno in če nanjo nismo pripravljeni, se nočejo pogovarjati dalje. V današnjem času je vse večja proizvodnja in manjše povpraševanje. Ob zadnji podražitvi (18. II. 85) smo na domačem trgu postali »predragi« in kupna moč je padla. Kreditni pogoji so za navadnega občana prehudi oziroma nedostopni. Vsi bi morali vedeti, da bomo naše poslovne uspehe lahko izboljšali samo s kvaliteto izdelkov, pa naj si bo na domačem trgu ali izvozu. Ni pravi odgovor: kar bo — pa bo. Sedanja svetovna trgovina upošteva in daje prednost tistemu proizvajalcu, ki se drži dobavnih rokov, pri nas takšnega prepričanja še ni. Rad bi povedal, da ne mislim dolžiti le izvoznega oddelka za slabo kritje naših izdelkov. Vsi vemo, da dela- mo za izvoz z negativnim kritjem. Rešitev je torej v kvaliteti izdelkov, to bi se moral vsak zavedati. Zlaganje desk v kope Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (6. 3. 1985) I. DS je pregledal poročilo volilne komisije o izidu glasovanja in izvolitvi delegatov v TO Filbo v samoupravne organe DO LIP Bled. Komisija je ugotovila, da so bile volitve izvedene zakonito. 2. V izvršilne organe in komisije DS DO je iz TO Filbo imenoval člane: v odbor za organizacijo, kadre in stanovanja Krsta Milakoviča, v odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje Ireno Kemperle, v odbor za gospodarjenje Marto Odar, v uredniški odbor Glasila Tomaža Šolarja in v komisijo za VZD Krsta Milakoviča. V komisijo za VZD je bil iz TO Rečica imenovan Stojan Ulčar — namesto Lovra Legata. 4. Sprejel je plan za leto 1985; plan SSP se poviša za 200.000 din. 5. Obravnaval je zaključni račun za leto 1984. Ugotovil je, da je delitev opravljena v skladu z družbenimi usmeritvami in našimi samoupravnimi akti. 6. Sprejel je samoupravni sporazum o neposredni svobodni menjavi dela na področju zdravstvenega varstva. Obveščen je še bil, da bo obratna ambulanta za celovito zdravstveno varstvo pričela obratovati 1.4. 1985. 7. Obravnaval in sprejel je dopolnitev 51. člena pravilnika o varstvu pri delu. Drugi odstavek se dopolni s stavkom: Obvezni periodični pregledi pa so v rednem delovnem času. Določilo o pregledih velja od 1.3. 1985 dalje. 8. Sprejel je dopolnitev meril za leto 1985, ki govori o nagrajevanju novega sektorja za prodajo in projektivo. Merila veljajo od 1.3. 1985 dalje. 9. Sprejel je nove višine dnevnic za službena potovanja, stroškov prenočevanja, kilometrine, cen uslug za prevoze s kombijem, kamionetom oz. gasilskim avtom. 10. Sprejel je ugotovitveni sklep o veljavnosti ocen v TO Rečica (oddelek krila), ki veljajo od 1.3. 1985 dalje in ocen v sektorju za prodajo in projektivo, ki veljajo od 1.2. 1985. V sprejem samoupravnim delovnim skupinam v DSSS je posredoval spremembo ocen dela komercialnega referenta izvoza in deviznega referenta; zborom v TO Rečica pa spremembe ocen dela vratarja, gasilca čuvaja in gasilca. II. V javno obravnavo je posredoval dopolnitev sam. sporazuma in pravilnikov o osnovah in merilih za razporejanje ČD ter razdelitvi sredstev za OD. 12. Sprejel je samoupravni sporazum o trajnem združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje z Mercator, TOZD Contai. 13. Pregledal je poročilo o stanju popisov kontinuirane inventure in ga vzel na znanje. 14. Pregledal je stroške službenih potovanj v inozemstvo v času september—december 1984 in ga potrdil. 15. Sprejel je informacijo o novi lokaciji poslovnih prostorov za SOZD ter sprejel sam. sporazum o združevanju sredstev za nakup prostorov. 16. Sprejel je dogovor o razporejanju družbeno priznanih reprodukcijskih potreb za leto 1985 in samoupravni sporazum o utvrdjivanju i rasporedjivanju dela deviza za društveno priznate reprodukcione potrebe u 1985. godini. 17. Obravnaval je reklamacije vrat za izvoz in sprejel sklep, da soglaša z odpisom. 18. Sprejel je sklep o povišanju nadomestila za topli obrok. 19. Ugodno je rešil prošnje OŠ Boh. Bistrica, Bled, Gorje in Mojstrana za pomoč pri nakupu računalnikov. 20. Joža Marolta je imenoval za delegata v zbor delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (1. 3.1985) 1. Ugotovil je, da znaša kvota stanovanjskega posojila za leto 1985 666.300 din. Vsem prosilcem iz lanskega leta je dodelil razliko posojila do kvote. 2. Sprejel je sklep o razpisu posojila za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj v zasebni lasti za leto 1985 v skupnem znesku 21.000.000,00 din. Razpis bo objavljen v Glasilu. Vloge s potrebno dokumentacijo bomo sprejemali do 10.4. 1985. 3. Sprejel je sklep, da za ureditev centralnega ogrevanja v stanovanjih, last LIP Bled ne bomo dodeljevali posojila. 4- Antonu in Anici Golja je dodelil 1/2 kvote letošnjega posojila (zaradi izpraznitve stanovanja) za dobo 6 let in 6 % obrestno mero. 5. Srečku Šlibarju je dodelil 430.000 din stanovanjskega posojila, s tem pa je dokončno izkoristil pravico do stanovanjskega posojila. 6. Sprejel je povišanje honorarja za predavanje v okviru LIP Bled (PK, oddelek poklicne šole, preizkus iz varstva pri delu); cena za uro predavanja je 350,00 din neto. 7. Sprejel je sklep o organiziranju seminarja za člane delavskih svetov (DO, TO SOZD), predsednike odborov DS DO, ki bo v soboto, dne 16. 3. 1985 v Republiškem sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (27. 2. 1985) 1. Zaključni račun za leto 1984 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. 2. Potrdil je poročilo o uveljavljanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1984. 3. Potrdil je mnenje razširjene seje osnovne organizacije sindikata oziroma ocene dela direktorja v letu 1984. 4. Potrdil je poročilo o poslovanju obratne okrepčevalnice v letu 1984 Cena malic in kosil ostane zaenkrat nespremenjena. 5. Potrdil je drugi del letnega plana 1985 v predlagani obliki. 6. Novelirani obrambni načrt TO je potrdil v predlagani obliki. 7. Predlog začasnih normativov za postelje in omarico »Bela« ter masivna sobna vrata v obratu pohištvo je potrdil v predlagani obliki. 8. Potrdil je nabavo stroja PSM 230, firme STEHLE, za izdelavo profilov za nože, ki se uporabljajo pri stružnem stroju MATISON v obratu pohištvo ter za brušenje krajših sko-belnih nožev za stroj GUBISCH, WEINIG itd. Osnovno sredstvo se vključi v plan investicij za leto 1985, predračunska vrednost pa znaša 38.450.— DM. 9. Potrdil je nabavo osebnega avtomobila GOLF — DIESEL, v vrednosti ca. 900.000,00 din ter istočasno odprodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 101. Osebni avto ZASTAVA 101 se odproda na licitaciji najboljšemu ponudniku z izklicno ceno 100.000,00 din. 10. Potrdil je odprodajo treh ur za žigosanje kartic TO FILBO Boh. Bistrica. Ure se odprodajo po nabavni ceni 76.265.— din/kom ali v skupni vrednosti 228.795,— din. 11. Vlogo Jožeta Žena in Martina Sodje za ponovno ocenitev del in nalog »strojno krpanje« v obratu pohištvo je odklonil, z ozirom na to, da je enaka vloga za ocenitev teh del in nalog že v preteklem letu bila obravnavana in zavrnjena s strani komisije za vrednotenje zahtevnosti dela ter DS DO. Iz vloge pa se ugotavlja, da so nepravilnosti v odločbah in zato tudi nastopajo razlike pri osebnem dohodku, do katerih pa ni nihče upravičen. V zvezi s tem je zaprosil sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize DO, da pregleda usklajenost odločb v zvezi s sistemizacijo del in nalog ter obračunavanjem osebnih dohodkov. 13. Za odgovornega za izdajo mnenj za uveljavljanje socialno varstvenih pravic DS TO imenuje vodjo oddelka za splošne zadeve Antona Koncilijo, v sodelovanju s predsednikom osnovne organizacije sindikata in članom sveta za socialno politiko in družbeni standard pri konferenci OOS LIP Bled. V tem mandatnem obdobju sta to Stare Anton in Iskra Ljuba. (nadaljev. na 4. str.) Priučevanje v lesarstvu Po zakonu o usmerjenem izobraževanju je potrebno enotno urediti tudi izobraževanje za priučenega lesarja. Tako je po javni razpravi v delovnih organizacijah in uskladitvi pripomb na predlog strokovnega sveta program sprejela skupščina Izobraževalne skupnosti za lesarsko usmeritev v SR Sloveniji na seji v januarju 1985. Usposabljanje po tem programu je namenjeno zaposleni mladini s končano osnovnošolsko obveznostjo, ki niso nadaljevali izobraževanja po programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, po programu se bodo usposabljali tudi delavci, ki se doslej niso priučili za noben lesarski poklic. Usposabljanje po tem programu lahko organizira in izvede lesarska delovna or- ganizacija sama ali v sodelovanju z lesarsko srednjo šolo, ki ima izpolnjene pogoje, določene s programom. Po končanem programu za usposabljanje dobi delavec potrdilo, ki navaja poklic (priučeni lesar), za katerega se je usposobil; potrdilo ima značaj javne listine (družbeno verificirana in veljavna v vseh delovnih organizacijah). Predmetnik za usposabljanje omenjenega profila je naslednji: Predmet število ur Skupne vsebine 109 ur Slovenski jezik 28 ur Samoupravljanje in organizacija dela v OZD 20 ur Varstvo pri delu 15 ur Uporabno računstvo 10 ur Materiali in tehnologija dela 30 ur Kakovost 6 ur Izbirne vsebine po 10 do 20 ur Proizvodno delo — izbirne naloge 427—437 ur Smotri izobraževanja po programu Udeleženci: — se usposabljajo za strokovno komuniciranje in osvojijo osnove jezikovne kulture — spoznavajo neposredne pravice in dolžnosti, obveznosti delavcev v OZD oz. TOZD — utrdijo in razširijo znanja iz uporabnega računstva, ki so potrebna za strokovno komuniciranje — spoznajo tehnološke lastnosti surovin in materialov, ki jih uporabljajo v poklicu — naučijo se funkcije in uporabe strojev in naprav v poklicu s poudarkom na vzdrževanju in varnem upravljanju — pridobijo osnovna znanja iz varstva pri delu — pridobijo spretnosti in izkušnje, ki so potrebne za opravljanje del in nalog poklica. Praktični del usposabljanja se opravi v delavnici. Organizira, vodi in spremlja ga inštruktor praktičnega usposabljanja — dela. Za izvedbo in spremljanje praktičnega usposabljanja potrebujemo dokumentacijo, ki jo uporablja inštruktor proizvodnega dela za učence Ul na proizvodnem delu. Program za usposabljanje izvaja delovna organizacija samostojno, ali pa se povezuje z drugimi sorodnimi delovnimi organizacij ami ali izobraževalno organizacijo srednje lesarske šole. Teoretični del programa naj se praviloma obravnava na začetku, najprej skupne vsebine, nato pa izbirne. Izbirne vsebine se lahko obravnavajo vzporedno s proizvodnim delom. Proizvodno delo se izvaja v neposredni proizvodnji ali v delavnicah s po predpisih zavarovanimi delovnimi sredstvi. Udeleženci pri delu uporabljajo predpisano osebno varovalno opremo in sredstva. Ob zaključku usposabljanja dokaže udeleženec znanje s preizkusom znanja pred komisijo. Pri tem se smiselno uporabljajo ustrezna določila Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih v gospodarstvu. Komisija ustrezno preverja znanja iz skupnih in posebnih teoretičnih vsebin; uspešnost proizvodnega dela oceni inštruktor. Ocena je »uspešno« ali »neuspešno«. Udeleženec, ki je uspešno končal program usposabljanja, dobi potrdilo, v katerem je naveden poklic — priučeni lesar, za katerega se je usposobil. Potrdilo je javna listina. Udeleženec, ki je bil na prvem preizkusu neuspešen, lahko ponovno opravlja preizkus znanja. Kandidatom, ki se vključujejo v program usposabljanja in imajo že več let delovnih izkušenj v stroki, se skrajša proizvodno delo za tiste vsebine, ki jih obvladajo. Kandidatom, ki se vključujejo v program tedaj, ko so že osvojili del splošnoizobraževalnih in strokovnoteoreti-čnih znanj v skrajšanih ali v srednjem programu srednjega izobraževanja, se znanja priznajo. Kot ugotavljamo bo po tem programu v bodoče usposabljala tudi naša delovna organizacija, namesto dosedanjega načina za pridobitev PK, ki je bil samo internega značaja. Usposabljanje bomo predvidoma začeli v jeseni 1985. Vključili bomo vse novospre-jete delavce in tiste zaposlene, ki so še brez vsake kvalifikacije. Blaževič \jì)o/lù?ujfe j ---------------------- s Sklepi samoupravnih organov (nadaljevanje s 3. strani) 3. Potrdil je plan celotnega prihodka in njegovo delitev, Skupna disciplinska komisija je izrekla naslednje ukrepe: V TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica Javni opomin — Zdravku Kitiču V TO REČICA Javni opomin — Gabrijelu Gogali Prenehanje delovnega razmerja — Rajku Zemvi (pogojno za 10 mesecev) — Branki Mitrovič — Samo Božiču (pogojno za 8 mesecev) V TO MOJSTRANA Prenehanje delovnega razmerja — Stanetu Bratini (pogojno za 4 mesece) — Miroslavu Zagorcu (pogojno za 7 mesecev) Delavski svet TO Podnart (27. 2. 1985) 1. Preklical je sklep z dne 30. 1. 1984, da se Mladinskemu servisu Radovljica-Jesenice nakažejo denarna sredstva v višini 3.000,00 din, ker je v okviru DO LIP Bled prejel materialno pomoč. 2. Obravnaval je zaključni račun za leto 1984 in istočasno dal v potrditev zboru delovnih ljudi delitev dohodka in čistega dohodka, ki je usklajen z usmeritvami družbenega dogovora, našimi samoupravnimi akti in z letnim planom. v__________________________________________ Varstvo pri delu v letu 1984 V lanskem letu se je v naši delovni organizaciji ponesrečilo 107 delavcev, od tega 71 moških in 36 žensk. Glede na skupno število zaposlenih se je poškodoval vsak deseti delavec, oziroma 10 %. Zaradi nesreč pri delu v letu 1984 je bilo izgubljenih 12.550 ur. V primerjavi z letom 1983 se je število nesreč povečalo iz 104 ur na 107, število izgubljenih ur pa se je znižalo iz 13.599 ur na 12.550 ur. Nesreče po TO Tomaž Godec Rečica Mojstrana Podnart Skupaj 54 36 M, 18 Ž 28 12 15 M, 13 Ž 12 M 13 8 M, 5 Ž 107 71 M, 36Ž Število nesreč proti letu 1983 se je povečalo v TO Tomaž Godec za 9, v TO Mojstrana je število nespremenjeno, v TO Rečica in TO Podnart pa se je število znižalo. Izgubljene ure zaradi nesreč po TO Tomaž Godec Rečica Mojstrana Podnart Skupaj 7.416 2.798 728 1.608 12.550 Porast izgubljenih ur v primerjavi z letom 1983 je samo v TO Rečica. Nesreče po kvalifikaciji NK PK KS K VK SS Skupaj 30 35 7 29 3 3 107 Nesreče po mesecih I II III IV V VI VII Vili IX X XI XII Skupaj 8 8 8 7 8 11 8 18 9 8 5 9 107 Nesreče po mesecih se iz leta v leto bistveno ne spreminjajo. Tokrat prevladuje mesec avgust, kar pa ni običajno za poletni mesec. V avgustu se je samo v TO Tomaž Godec ponesrečilo 15 delavcev. produktivnost po SM za plan 85, plan del po sistemizaciji, plan uvoza, investicijskega vzdrževanja, sredstev varstva pri delu in požarnega varstva, izobraževanja, sklada skupne porabe v predloženi obliki. 4. Potrdil je nove cene za žagovino, lesene ostanke in topli obrok in veljajo od 1. 3. 1985 dalje. 5. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembo strukture dela hlodar-viličar in spremembo ur pri delu vzdrževalec-mehanik iz 2200 ur na 4400. 6. S 1.3. je uvedena nova relacija za prevoz delavcev na delo po Upniški dolini za dopoldansko izmeno, s 1.6. pa se bo prevoz na tej relaciji vršil tudi za popoldansko izmeno. Delavci, ki se vozijo na relaciji Ribno—Bled in Jamnik— Kropa nimajo možnosti javnega prevoza v dopoldanski izmeni, zato se jim povrnejo stroški za prevoz v višini, ki jo potrdi DS DO. 7. Sprejel je samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za leto 1985 in za podpisnika tega sporazuma imenoval predsednika DS TO. Delavski svet TO Rečica (28. 2. 1985) 1. Po zaključeni javni obravnavi je posredoval nove oz. spremenjene opise del in nalog v obratu vrata v dokončni sprejem na zbore delavcev. 2. DS je obravnaval rezultate zaključnega računa za leto 1984 ter ugotovil, da je delitev celotnega prihodka v skladu s planom, zakonskimi predpisi, našimi samoupravnimi akti ter sprejetim planom za leto 1984 in ga posredoval v dokončni sprejem na zbore delavcev. 2. Potrdil je še drugi del plana za leto 1985 v predloženi obliki. 4. Tehnološko pripravo je zadolžil, da preveri normativ za narez lesonita na večlistni krožni žagi. J Poškodovani deli telesa roke prsti noge prsti glava oči telo skupaj 65 24 7 6 5 107 Nesreče po viru nastanka ^tbankT’ stroji in ročno orodje tujki, j • J j • naprave in strojčki iveri udarci, padci ^ J na poti skupaj 57 22 12 9 7 107 Iz podatkov je razvidno, da se je ponovno največ nesreč zgodilo pri transportu, prenosu in dviganju materiala, padcih predmetov in oseb ter raznih udarcih. Ne glede na izboljšanje delovnih pogojev, zamenjavo zastarelih in nevarnih delovnih naprav in priprav z novimi in sodobnejšimi se je število nesreč na strojih in napravah povečalo. S prizadevanji za varno delo v letu 1984 nikakor ne moremo biti zadovoljni. Če podrobneje analiziramo posamezne vrste vzrokov in nastankov nesreč, lahko zaključimo, da bi z ustreznimi varnostnimi in drugimi ukrepi in ob pomoči vseh, ki so zadolženi za varstvo pri delu, število nesreč bistveno zmanjšali. V prihodnje bo treba posvečati veliko več pozornosti problemom kot so: urejanju delovnih mest, pregledu strojev in naprav, izobraževanju ter brezpogojnemu upoštevanju in izvrševanju vseh predpisov in navodil za varno delo. M. J. Dragica Čadež-Lapajne, akademska kiparka je izjavila: Les je snov, ki jo človek nehote odkriva . . . snov, ki se mu razkriva skozi neštete znane lastnosti, snov, ki se mu z mnogimi nemara še prikriva . . . snov, ki jo pozna skozi lepoto in uporabo, ki ji obliko dajejo njegove zahteve in delo . . . je snov, ki se spreminja v to, kar človek hoče — pod njegovimi rokami, ki je v njih vklesano znanje in spoznanje... Nesreče po dnevih v tednu poned. torek sreda četrtek petek sobota skupaj 20 17 28 18 19 5 107 Problematični tedna — petek. dnevi so ponedeljek, sreda in pa konec Nesreče po urah 1 2 3 4 5 6 7 8 na poti skupaj 13 14 12 8 19 9 16 9 7 107 Peta ura prisotnosti na delu ne glede na predhodni polurni počitek oz. malico je za marsikoga kritična. Delovne organizacije občine Radovljica so tudi lansko leto veliko izvažale. V odstotkih izražen presežek nad izvozom iz leta 1983 je 6,4. Precejšen delež presežka ima tudi naša TO Podnart, ki se uvršča med tiste, ki so se najbolj obnesle. Dodajmo še podatek, da je radovljiško gospodarstvo že leta nazaj med najbolj ugodno izvoznimi na Go- renjskem, saj znaša količnik pokrivanja uvoza z lastnim izvozom še vedno 2,1, na konvertibilno območje pa zavidljivih 2,1! Priznati pa velja tudi, da je naše gospodarstvo kar krepko preseglo uvozno vrednost, ki je lani znašala 18,8 odstotkov več kot leto prej. Od vsega uvoza odpade na konvertibilno področje 86,4 odstotke. Delo disciplinske komisije ni lahko To, da so funkcije v samoupravnih organih sila nehvaležne, vemo več ali manj prav vsi. Še posebej pa to velja za člane disciplinske komisije, saj ti delavci pogosto odločajo o tem ali naj njihov sodelavec ostane še naprej v delovnem razmerju ali pa naj mu le-to preneha. Velikokrat je slišati pripombe drugih neprizadetih delavcev, ko pravijo: »Če je kršil delovno obveznost, če je torej kriv, naj nosi tudi posledice svojega ravnanja.« Tako mišljenje je čisto pravilno in primerno, dokler ne slišimo tudi druge strani medalje: ko obdolženec v disciplinskem postopku navede celo vrsto dejstev, ki so vplivala na to, da je do kršitve prišlo; ko ugotoviš, da mu je resnično žal, da je storil disciplinski prekršek ali še zlasti, da ima doma dva ali celo več nepreskrbljenih otrok in morda še celo nezaposlenega zakonca. Člani disciplinske komisije se sicer dobro zavedajo, da delovna organizacija ni nobena socialna ustanova, kljub temu pa se v takem primeru najdejo med dvema nakovaloma. Od njih in njihove odločitve je odvisen nadaljnji obstoj delavca in njegove družine. Izkazalo se je, da so se delavci po prestanem disciplinskem postopku, čeprav jim ni bil izrečen naj strožji disciplinski ukrep, pogosto zelo popravili, tako da je bila odločitev članov komisije povsem pravilna. Prav zaradi teh in podobnih okoliščin se člani komisije večkrat zatekajo k temu, da izrekajo delavcem pogojne disciplinske ukrepe, čeprav bi jim ob upoštevanju zgolj pravnih predpisov lahko izrekli tudi naj strožji disciplinski ukrep, to je prenehanje delovnega razmerja. Člani disciplinske komisije vedo, da njihova naloga ni le kaznovanje sodelavca, ampak je predvsem vplivanje na sodelavca, da v bodoče ne bi več kršil delovnih obveznosti. Če le v nekaj primerih s tem uspejo, mislim, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Jelka $ Ugotavljanje delovnega učinka v žagalnici V TO Podnart uporabljamo za razrez hlodovine tračno žago. Razrez sam in celotna tehnologija žaganja se bistveno razlikujeta od razžagovanja s polnojarmenikom. Med drugim je potreben tudi drugačen pristop do časovnih normativov, saj delavec, ki upravlja tračno žago sam in sproti odloča kako bo posamezni hlod razžagal. Hlodovina namreč prihaja v žagalnico nesortirana tako po debelini kot tudi po kvaliteti. Doslej smo uporabljali dva načina obračunavanja normativa: 1) obračunavanje na podlagi količine razžagane hlodovine. Slabost tega načina je, da vzpodbuja ostro žaganje, saj je mnogo hitrejši kot prizmiranje in omogoča visoko preseganje normativov oziroma ob visoko postavljenem časovnem normativu onemogoča prizmiranje. 2) obračunavanje na podlagi tekočega metra reza. Pri tem načinu je potrebno ob koncu vsake izmene prešteti vse nažagane Sortimente, kar je izredno zamudno in dostikrat netočno. Tako kot prvi način tudi ta destimulira prizmiranje. S stališča nadaljnje manipulacije in predelave žaganega lesa smo zainteresirani za čimvečjo količino prizem. Zaradi tega smo uvedli nov način ugotavljanja delovnega učinka, ki temelji na treh kriterijih oziroma parametrih, in sicer: povprečnem premeru hlodovine, razžagane v osmih urah, količini razrezane hlodovine in številu nažaganih prizem. Na podlagi podatkov v preteklosti smo določili osnovno ali izhodiščno vrednost posameznega parametra in ga točkovali. Osnovne vrednosti znašajo: premer 29 centimetrov (14 točk); količina razžagane hlodovine 26 kubičnih metrov (16 točk) in število prizem 150 (70 točk). Vsota točk vseh treh osnovnih vrednosti je 100. Točke za količino razrezane hlodovine in število prizem so v premem sorazmerju z doseženimi rezultati, za povprečni premer pa v obratnem (manjši premer več točk). En centimeter manjši premer kot osnovni pomeni več 1,5 dodatne točke, dva centimetra tri točke, itn. Obratno velja za količino žaganega lesa in število prizem. Vsak kubični meter nad osnovno vrednostjo pomeni 1,5 točke, vsaka prizma nad osnovno vrednostjo pa 0,2 točke. Na primer: Če je povprečni premer v izmeri 28 centimetrov, količina razžagane hlodovine 27 kubičnih metrov in število prizem 160 je vsota točk 15,5+17,5 + 75=108 oziroma 108 % delovni učinek. V negativnem smislu pa pomeni vsak centimeter višji premer 0,5 točke manj od osnovne vrednosti in vsak kubični meter manj razžagane hlodovine 0,5 točke odbitka. Pri številu prizem pa tudi navzdol velja, da je vsaka prizma vredna 0,2 točke. Primer: Povprečni pre- mer 30 centimetrov, količina razžagane hlodovine 25 kubičnih metrov, število prizem 140; pomeni 13,5+15,5 + 65 = 94 točk oziroma 94 % delovni učinek. Vmesne vrednosti enostavno določimo z interpolacijo. Omenil sem že, da ima naj večji vpliv na končni rezultat število prizem. V praksi to pomeni, da mora dela- vec na hlodarki za enak učinek nad 100 % Ostro razžagati dvakrat več hlodovine kot s prizmiranjem. Na prvi pogled izgleda nov način ugotavljanja učinka precej kompliciran, zaradi česar je bilo ob uvajanju nekaj pomislekov. Danes, po Letošnji pogoji gospodarjenja po eni strani prinašajo nekatere novosti v zvezi z večjo samostojnostjo organizacij združenega dela (odločanje o cenah, oblikovanje politike osebnih dohodkov), po drugi strani pa bodo nekateri sistemski ukrepi to samostojnost omejevali oziroma zaostrovali položaj (devizni sistem, pokrivanje tečajnih razlik, dosedanji rezultati pri razbremenjevanju gospodarstva so relativno majhni, pa še te je izničilo kopičenje zalog in počasno obračanje sredstev). Temeljna usmeritev za delovanje sindikalnih organizacij in organov letos je zato: a) nadaljnje uresničevanje samoupravljanja, dograjevanje samoupravne organiziranosti z vidika krepitve združevanja dela in sredstev ter razvijanje dohodkovnih odnosov v pogojih gospodarske stabilizacije; b) takšno gospodarjenje, ki bo omogočilo zaustavitev padca realnih osebnih dohodkov in standarda, kar je vse povezano z ekonomsko motivacijo ter dograjevanjem sistema nagrajevanja; c) prizadevanja za optimalno razmerje med delovnim in obratovalnim časom z vidika čimvečje izrabe proizvodnih sredstev. Kar zadeva prvo nalogo morajo sindikalne organizacije in organi napraviti več za oblikovanje lastnih mnenj o samoupravni organiziranosti, uresničevanju samoupravljanja in dohodkovnih odnosih. S tem v zvezi je posebej pomembno krepiti vlogo delavskih svetov, uveljavljati prava razmerja med tozdi in delovnimi skupnostmi skupnih služb in ob tem tudi ustrezno dopolnjevati samoupravne splošne akt$ s tega področja. Glede druge usmeritve je treba povedati, da je z resolucijo predvidena rast družbenega proizvoda za 2,5 %, na tej podlagi pa 10 % zaostajanje rasti osebnih dohodkov in skupne porabe. Izračuni pa so pokazali, da padec standarda lahko zaustavimo, če dosežemo 3,5 % večji družbeni proizvod, kar praktično pomeni, da je treba znižati delež materialnih stroškov v celotnem prihod- polletni uporabi pa lahko rečemo, da se je že povsem uveljavil. Seveda bi se dalo vpliv posameznih parametrov tudi natančneje določiti, vendar bi bila za to potrebna obsežnejša analiza. Za praktično uporabo pa opisani način in vrednosti povsem zadostujejo. Prepričan sem, da bi se dalo podoben način ugotavljanja delovnega učinka uporabiti še za marsikatera dela in naloge, na katerih delavec sproti odloča o načinu in kvaliteti dela. Jure R. ku najmanj za 1 % ob 1 % rasti zaposlovanja. V sindikatu moramo v okviru svojih pristojnosti narediti vse, da v večini ozdov in dejavnosti to dosežejo. Nekateri dobri primeri kažejo, da je mogoče, in sicer so možnosti za boljše gospodarjenje še pri zmanjševanju zalog, boljšem obračanju in angažiranju finančnih sredstev, hitrejšem združevanju dela in sredstev, učinkovitem investiranju, zniževanju stroškov režije in motivaciji za boljše delo ter gospodarjenje. Kar zadeva dograjevanje sistema delitve naj povemo, da bo letos treba sredstva za osebne dohodke oblikovati na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti, dogovor pa velja samo za tiste ozde, ki sporazumov niso sprejeli. Na dohodek pa seveda vplivajo tudi cene. Kot že rečeno, pristojnost odločanja o cenah je prenesena na organizacije združenega dela. Vendar pa zakon pravi, da ni možno nobeno povečanje cen, dokler organizacije združenega dela v svojem samoupravnem aktu ne opredelijo postopkov in kriterijev za določanje cen. Tudi spremenjeni zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (»obračunski zakon«) je prinesel novost, in sicer omogoča ozdom, da stroške obroka med delom pokrivajo iz »drugih poslovnih stroškov«, višino in pogoje za tako financiranje pa je treba določiti v samoupravnih splošnih aktih, ki morajo biti usklajeni z zveznim družbenim dogovorom. Torej, spet delo za sindikat. V zvezi s tretjo usmeritvijo pa je treba povedati, da zakon o združenem delu nikjer ne predpisuje, da delovni teden ne more biti krajši kot 42 ur in hkrati določa, da delovni teden traja najmanj 5 dni. To pomeni tudi, da je že na podlagi veljavne zakonodaje mogoče iti v skrajševanje delovnega časa delavcev, ob istočasnem podaljševanju obratovalnega časa strojev in naprav, to pa mora postati strateška usmeritev sindikata. _ . Informacije RS ZSS S čim se bo letos ukvarjal sindikat? Ob letošnjih slej ko prej težjih pogojih pridobivanja dohodka smo tudi v sindikatu, na podlagi doslej znanih pogojev gospodarjenja, sprejeli okvirni program sindikalnih aktivnosti. Dodatek k članku --------— ■> Inovacijski dosežki v LIP Bled v________________________________________________ V letu 1984 je bil prijavljen tudi inovacijski predlog BRUNA HIKLA iz TO Rečica, ki je predlagal, da na liniji za izdelavo podbojev na vrtalki PERSKE odpade faza dela. Strokovna komisija je ugotovila, da je bilo s tem koristnim predlogom doseženo enostavnejše odlaganje obdelovan-cev na stroju PERSKE in na naslednji delovni operaciji, ki sledi po zaporedju. Ker gospodarske koristi ni bilo mogoče izračunati, je izračun višine odškodnine narejen po 38. členu (izračun nekorigirane odškodnine) sam. sporazuma o inventivni dejavnosti naše DO in znaša 7.260,00 din. Inovacijski predlog se že izvaja v proizvodnji SM podbojev v TO Rečica. Za koristni predlog STANETA KOBILICE je strokovna komisija ugotovila, da nastopi prihranek pri materialu in času. Zato je izračun odškodnine narejen po 29. členu sam. sporazuma o inventivni dejavnosti in znaša 22.130,50 din. Za inovacijski predlog MIRKA ZUPANA je strokovna komisija ugotovila, da so se s tem koristnim predlogom odpravili zastoji na stroju Lehbrink zaradi nečistoče lepila. Gospodarske koristi ni mogoče izračunati, zato smo uporabili 38. člen (izračun nekorigirane odškodnine), katerega višina odškodnine znaša 15.209,00 din. Koristen inovacijski predlog TOMAŽA PUCA je omogočil, da se je število nekvalitetnih pokončnikov zmanjšalo. S tem pa so bili odpravljeni tudi zastoji pri stroju. Gospodarske koristi ni mogoče izračunati. Zato je višina odškodnine izdelana po 38. členu sam. sporazuma o inventivni dejavnosti in znaša 8.640,00 din. Vse te izračunane višine odškodnin predlagajo strokovne komisije v obravnavo odboru za gospodarjenje, le-ta pa v sprejem DS TOZD. Ana Šifrer Na podlagi 44. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP, lesna industrija Bled in sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja z dne 1. 3. 1985 se objavi RAZPIS za dodelitev posojil za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj v zasebni lasti za leto 1985 v skupnem znesku 21.000.000.— din. I. RAZPISNI POGOJI Pravico do stanovanjskega posojila pod pogoji, določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in v pravilnikih posameznih TO in DSSS imajo vsi delavci, ki so v delovnem razmerju v eni od temeljnih organizacij oz. v delovni skupnosti skupnih služb za nedoločen čas. Delavec, ki prosi za kredit, mora biti kreditno sposoben. Posojilo se dodeljuje za: 1. izgradnjo ali nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja (novogradnje) 2. za izboljšanje pogojev bivanja v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju (adaptacija) Stanovanjsko posojilo je dolgoročno posojilo z obveznostjo vrnitve do 20 let glede na višino dodeljenega posojila in s 4% obrestno mero. Ostale splošne in posebne kreditne obveze v zvezi z vračanjem in zavarovanjem kredita bo določala kreditna pogodba. II. DOKUMENTACIJA Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dodelitev posojila predložiti naslednje dokumente: — zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. o pravici uporabe zemljišča — gradbeno dovoljenje — kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja — dokazilo o višini lastne udeležbe, ki ne sme biti nižja od 20 % vrednosti trosobnega standardnega stanovanja. III. OSTALE DOLOČBE 1. Vlogo, s potrebno dokumentacijo za dodelitev posojila je potrebno vložiti najkasneje do 10. 4. 1985 in poslati na naslov: LIP, lesna industrija Bled, splošni sektor, 64260 Bled, Ljubljanska 32 2. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale, prav tako tudi ne vloge tistih prosilcev, ki jim je bilo posojilo že prej dodeljeno do najvišje vsote, ki je veljala v času, ko jim je bilo posojilo dodeljeno. 3. Delavci, ki so vloge za posojilo vložili pred objavo tega razpisa, morajo le-te dopolniti z zahtevanimi podatki in dokumentacijo iz II. točke tega razpisa. 4. O izidu razpisa bomo udeležence obvestili z objavo sklepov na oglasnih deskah TO oz. DSSS in z vročitvijo sklepov vsem prosilcem, s pojasnilom in rokom možnosti prigovora. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja Raje preprečujmo kot gasimo! Brez dvoma smo krajani in še posebej zaposleni v tovarnah, ustanovah zadovoljni, če imamo v svoji sredini dobro izurjene gasilske enote. Še bolj pa bomo zadovoljni, če tem enotam ne bo treba gasiti požarov, ker bomo samozaščitno in brez izjeme vsi preprečevali požare z zavestjo, da obvarujemo naše imetje pred uničenjem. Prav je, da zberemo dovolj sredstev za nabavo gasilske opreme, da organiziramo izobraževanje zaposlenih v smislu preprečevanja in uspešnega gašenja požarov. Gasilske enote v krajih, tovarnah, ustanovah naj bodo številne in dobro pripravljene. V lesni industriji obstaja še posebna nevarnost za na- stanek požara (velike lesne zaloge, kupi lesnih ostankov, prahu, embalažnih papirjev, hitro vnetljivih premazov in podobno). Zaradi trenja na strojih, napravah, pregretja ali iskrenja lahko pride do požara. Nemalokrat je vzrok požara slabo vzdrževana električna napeljava. Zaradi nepazljivosti in nepripravljenosti za takojšnje gašenje nastane požar pri popravilih strojev in naprav (varjenje, brušenje kovinskih delov), pri kurjenju ostankov lesa v odprtih prostorih in iskrenja skozi dimnik pri krojenju ostankov v pečeh. Za nastanek požarov je največkrat kriv človek zaradi površnosti, z nestrokovnim in nediscipliniranim obnašanjem doma in pri delu. Torej smo Gasilska enota na vaji Vaja za vse zaposlene. Vsi moramo vedeti, kje so gasilni pripomočki, kako je treba z njimi ravnati LIP, lesna industrija Bled RAZPISUJE za šolsko leto 1985/86 naslednje štipendije: za TO Tomaž Godec Boh. Bistrica — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 4 — vzdrževalec strojev 1 —- lesarski tehnik 1 za TO Rečica — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 4 — vzdrževalec strojev 1 — lesarski tehnik 1 za TO Mojstrana — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 2 — lesarski tehnik 1 za TO Podnart — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 1 — vzdrževalec strojev 2 — lesarski tehnik 2 za TO Filbo Boh. Bistrica — oblikovalec kovin 5 za DSSS — dipl. inž. strojništva 2 Prijave na obrazcu 8,40 DZS in zaključno spričevalo sprejema splošni sektor LIP Bled do 30. 6. 1985. v stalni nevarnosti, da nastane požar. To nevarnost pa bomo omejevali, če bomo napake na strojih in napravah sproti odstranjevali, skrbeli za red in disciplino, še posebej na ogroženih mestih, kjer je nevarnost požara večja. Velikokrat je prav cigaretni ogorek ali nedolžna igra z vžigalicami vzrok ogromnim škodam, ki jih povzroči požar. Kadilci kljub nenehnemu opozarjanju kadijo na prepovedanih mestih. So primeri, da tudi pisarniški delavci stresajo pepel in cigaretne ogorke kar v koš za zavržen papir. Najdemo tudi korenjake, pa naj bo delavce ali direktorje, ki kadijo na mestih, kjer je nad njimi od-sesovanje lesnega prahu. Vsa opozarjanja nič ne zaležejo. Marsikaterega od teh pa imamo večkrat priliko videti kot gasilca v lepi paradni uniformi na vaški proslavi. Različna mnenja in želje so izražene na občnih zborih gasilcev: tu je premalo aktivnih članov, tam ni ženske gasilske enote. Povsod pa je premalo sredstev za nabavo bolj ali manj potrebnih gasilskih pripomočkov. Vsesplošna je ugotovitev, da je premalo vaj in sodelovanja z enotami krajevnih skupno- sti, oziroma vaškimi gasilskimi enotami. Torej, v bodoče naj bi imeli veliko dobro izurjenih gasilcev, z najboljšo opremo. Člani gasilskih enot in tudi drugi državljani naj pridno hodijo na vaje, na izobraževalne tečaje in na proslave. Z gašenjem pa naj bi imeli čimmanj opravka. Za preprečevanje nastankov požarov pa bomo morali poskrbeti vsi krajani — doma in kjer smo zaposleni — z upoštevanjem reda, samozaščitne discipline, z osveščenostjo, da z vsemi sredstvi in znanjem zavarujemo družbeno imovi-no pred uničenjem. Tand Gasilci so pregledali svoje delo V TOZD Podnart V soboto, 23. 2. 1985 so se člani IGD Podnart sestali v jedilnici TO na rednem občnem zboru. Osrednjo pozornost so posvetili pregledu dela v preteklem letu in se dogovorili za delo v letu 1985. Občnega zbora so se udeležili Niko Legat, predstavnik Občinske gasilske zveze Radovljica in sektorja Radovljica, Ciril Rozman, predsednik sveta KS Podnart, Mirko Faganel, predsednik skupščine KS in CZ, zastopniki sosednjih gasilskih društev Dobrava, Ljubno, Kamna gorica, Kropa in predstavnika IGD TO Mojstrana in TO Tomaž Godec. Udeležba naših članov na občnem zboru je bila skromna. Iz poročila, ki ga je podal predsednik društva Franc Sitar je razvidno, da je bilo delo društva uspešno in da so bile zadane naloge zadovoljivo opravljene. Orodišče je urejeno, kjer so nameščeni regali za delovne obleke in opremo. V stavbi še ni elektrike, kar je treba letos urediti. Gasilska prikolica je predelana, hidranti na skladišču in krlišču so obnovljeni, precej pa je bilo narejenega tudi na zajetju vode ob Savi. Dva člana sta naredila izpit za podčastnika, dva pa preizkus znanja za strojnika. Članstvo se ni zmanjšalo. Upada pa zanimanje za gasilsko dejavnost, posebno pri članih izven delovne organizacije. Predsednik je izrazil željo, da bi vsi člani kolektiva bolj resno gledali na gasilsko dejavnost, saj bomo lahko le s skupnimi močmi, kakor tudi z operativo in z znanjem o gašenju lahko intervenirali ob morebitnih nesrečah. Poveljnik je navzoče seznanil s podatki o operativnem delu. V prvi polovici leta so bile izvedene suhe vaje, mokri pa v mesecu požarne varnosti, s sodelovanjem CZ KS Podnart in gasilcev iz Ljubna. Izveden je bil preizkus hidrantov in prikaz gašenja, kjer so sodelovali člani kolektiva. Udeležili so se tudi gasilskega kongresa v Mariboru, proslave ob 100-letnici gasilstva v Bohinjski Bistrici in 90-letnici GD Gorje. Poveljnik je pripomnil, da z operativnim članstvom ne more biti zadovoljen, kakor tudi ne z udeležbo na vajah. Po pregledu blagajniškega poročila je nadzorni odbor ugotovil, da so sredstva IGD porabljena za dogovorjene namene ter v skladu s finančnimi predpisi. Iz razprave je bilo razvidno, da mora biti sodelovanje CZ KS Podnart z IGD TO še tesnejše, da se mora v KS pričeti z usposabljanjem mladih gasilcev in misliti na izgradnjo požarnih bazenov na dostopnih mestih in seveda gasilskega doma. Nadalje je bilo ugotovljeno, da premalo sodelujemo s sosednjimi gasilskimi društvi, prav tako z IGD v okviru DO LIP Bled. Predsednik društva se je nazadnje vsem lepo zahvalil za udeležbo, za kakršnokoli pomoč in strokovne nasvete in vse povabil na skromno zakusko. Anki Janez Milonik, poveljnik V TOZD Mojstrana V petek, 22. 2. 1985 so se gasilci IGD TOZD Mojstrana zbrali na občnem zboru. Poleg članov IGD Mojstrana so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki drugih gasilskih društev v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana ter delovne organizacije LIP Bled. V uvodnem govoru je predsednik IGD Jože Košir zelo kritično ocenil delo v preteklem obdobju. Pohvalil je nekatere člane IGD, ki vestno opravljajo svoja dela in naloge ter skrbijo, da so vsi hidranti in pot do bazena v zimskem času očiščeni. Velika prednost v TOZD-u je ta, da je v proizvodni hali poseben prostor za kajenje. Vendar pa vsi tega »ne vedo« in kadijo vsevprek. Ne upoštevajo upozoril in nočejo razumeti, da smo nove prostore s težavo pridobili. Orodišče je dobro opremljeno. Z novimi pripomočki pa postaja prostor iz dneva v dan bolj utesnjen, zato bo treba razmisliti o novem gasilskem domu. Število članov se povečuje, kar je še en dokaz samozavesti med delavci. Poudaril je še, da je sodelovanje med ostalimi društvi v krajevni skupnosti Dovje-Moj-strana zelo uspešno. Poveljnik IGD je posredoval podatke o tem koliko gasilskih vaj je bilo organiziranih in koliko gasilcev se jih je udeležilo. Ob razpravi na poročila je bilo poudarjeno, da je treba v bodoče še bolj dosledno izvajati naloge na področju družbene samozaščite in biti vedno prisoten na celotnem področju. Da pa bomo dosegali dobre rezultate, bo morala biti samozavest na višji ravni kot je bila doslej. Stremeti bo treba tudi, da bodo člani nenehno izpopolnjevali svoje znanje. Tudi povezovanje v okviru delovne organizacije LIP Bled bo moralo biti tesnejše, kljub temu da so nekatere temeljne organizacije lokacijsko precej odmaknjene. NOC Gasilska vaja v Mojstrani V dneh od 7. do 15. februarja letos so učenci osnovne šole Karavanških kurirjev NOB iz Koroške Bele razstavljali fotografije v avli LIP Bled DSSS na Bledu. V okviru slovenskega kulturnega praznika so izbrali tèmo »Prešernova domačija in delavci LIP TO Rečica«. Fotografije zajemajo motive iz naših proizvodnih procesov v temeljni organizaciji na Rečici, hkrati pa domači kraj našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Poti kulturne dediščine se prepletajo z delovnimi in ustvarjalnimi potmi našega delovnega človeka. Prešeren je že v prejšnjem stoletju opeval marljivo delo: »delovno ročico za doto, ki jo nima milijonarka«. Razstavni prostor je tako v prvi polovici meseca februarja ponovno zaživel, za to so poskrbeli mladi osnovnošolci iz Koroške Bele. Marljivo se ukvarjajo s fotografiranjem, ki je prijetna interesna dejavnost. Vesna ------ N Prešernovo nagrado Gorenjske je prejel prof. Janez Bole v____________________________) Prešernovo nagrado gorenjskih kulturnih skupnosti za leto 1985 je iz radovljiške občine prejel znani glasbeni in vokalno glasbeni pedagog prof. Janez Bole. Prof. Bole, ki je sicer doma z Brezij je vse svoje življenje posvetil zborovski kulturi. Na tem področju deluje že nad 35 let. Za svoje umetniške dosežke je prejel številna priznanja in visoke ocene domačih in tujih kritikov. Umetniško pot je začel v vodenju najbolj znanih slovenskih zborov. Bil je soustanovitelj in vodja Slovenskega okteta od ustanovitve do leta 1957. V letih od 1957 do 1960 je bil vodja Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Moški zbor slovenske filharmonije je vodil od leta 1960 do 1965, nato pa do leta 1970 slovenske madrigaliste. Od takrat naprej je bil dirigent in vodja Moškega zbora Alademije za glasbo. Zadnjih pet let je prevzel umetniško vodstvo kot dirigent moškega pevskega zbora Kulturnega društva Zasip. Čeprav daleč od večjih kulturnih centrov je uspel z zasipškimi pevci doseči zavidljivo umetniško raven, ki ta zbor uvršča med najboljše na Gorenjskem. Z izbrušenim programskim posluhom in prepričljivo poustvarjalno močjo je pokazal, da je moč tudi v majhni sredini doseči pomembne uspehe. Potrdil je tudi tezo, da pomeni umetniška moč dirigenta osnovo za dvig zborovskega ljubiteljstva. Prav tako pa je s svojim delom in izkušnjami dokazal, da zanimanje za slovensko zborovsko pesem v umetniški interpretaciji ima in dobiva vse več privržencev. Slovenska ljudska in umetna pesem sta strokovno neoporečni ter umetniško doživljeni, hkrati pa hranita in razvijata pravo podobo narodove biti. To dokazujejo tudi nastopi zbora iz Zasipa pod nagrajenčevim vodstvom, ki privabljajo vedno več zvestih poslušalcev. Prof. Bole je za svoje umetniške zasluge prejel že več državnih odlikovanj, leta 1983 pa tudi Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Kulturni praznik v Zasipu V soboto, 9. februarja letos je na povabilo kulturno-pro-svetnega društva Zasip izvedel samostojni koncert ženski pevski zbor LIPA iz Radovljice. Dvorana je bila nabito polna gledalcev oz. poslušalcev. Nasploh se prebivalci Zasipa radi udeležujejo kulturnih predstav in koncertov. Povsod po naši občini so bile proslave ob priliki Prešernovega dne oziroma slovenskega kulturnega praznika. V Zgornjih Gorjah je bila žal samo v osnovni šoli proslava. Nekaj besed bi bilo prav povedati o ženskem pevskem zboru LIPA iz Radovljice. Lani v decembru so praznovale že peto obletnico obstoja. Vadijo vsak petek v tednu pod vodstvom tov. Ošabnika v prostorih DU v Radovljici. Pevke so doma iz raznih krajev, v sedmih krajevnih skupnostih. Izvajajo narodne, partizanske in umetne pesmi. Na proslavi je med odmorom zaigrala na citre Potočnikova iz Slatne KS Begunje. Ženski pevski zbor sestavljajo večinoma starejše žene — upokojenke. Zbor je gostoval že tudi izven naše republike, v domu Ivana Cankarja in deluje na visoki ravni. J. Ambrožič Kajuhova nagrada generalpolkovniku Rudolfu Hriberniku-Svarunu Ob obletnici smrti priljubljenega partizanskega pesnika Karla Destovnika-Ka-juha, 22. februarja, podeljuje založba Borec iz Ljubljane vsako leto svoja naj višja priznanja — Kajuhove nagrade. Med tremi dobitniki te nagrade za leto 1984 je bil tudi general-polkovnik in narodni heroj Rudolf Hriber- nik-Svarun, ki stalno živi in ustvarja na Bledu. Nagrado je prejel za vojno kroniko o osvobodilni borbi slovenskega naroda v štirih knjigah pod skupnim naslovom Opredelitev. Knjiga zares zgoščeno a pristopno vodi bralca skozi ves viharni čas, od kapitulacije stare Jugo- slavije do osvoboditve. Redko privlačno literarno delo bo gotovo še marsikoga med nami spodbudilo k branju. Dodati moramo tudi plemenito gesto nagrajenca Rudolfa Hribernika-Svaruna. Ta je namreč celotno denarno nagrado namenil lačnim otrokom v Etiopiji! Dejavnost posebnega družbenega pomena Družbeno varstvo otrok je dejavnost posebnega pomena, ki izvaja organizirano družbeno varstvo ter skuša zajeti vse otroke v izvajanje programov male šole. V naši družbi pomeni otroško varstvo obliko pomoči, da se bo otrok tudi v družini razvijal v duševno in telesno razvito osebnost. V srednjeročnem obdobju (1981 — 1985) se je delo oziroma skrb za otroka in družino izboljšalo, saj se vsi problemi rešujejo v okviru otroškega varstva. Cilji in naloge po planu so bili v tem času skoraj v celoti uresničeni, so ugotovili člani odbora za svobodno menjavo dela in razvoj družbenega varstva otrok in komisije za razvoj otroškega varstva in materialnih pravic v mesecu februarju letos v Radovljici. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja je v tem obdobju odpadla vsa investicijska dejavnost. Načrtovane gradnje vrtcev so odpadle, rešitve v varstvu otrok skušajo najti v organiziranju varstvenih družin. Lani je WO Radovljica pristopila k izgradnji prizidka v vrtcu v Lescah, ki ga bodo realizirali iz sredstev amortizacije v letošnjem letu. Varstvo matere in otroka se izvaja po skupnem programu skupnosti otroškega varstva Slovenije in po načelu vzajemnosti. Konec lanskega leta je bila sprejeta sprememba samoupravnega sporazuma o nadomestilu v času porodniškega dopusta, ki bo omogočil preračunavanje nadomestila za porodniški dopust na povprečno višino osebnega dohodka v tekočem letu. Materam, ki rodijo težje prizadetega otroka ali več otrok hkrati, je porodniški dopust podaljšan na eno leto. Člani so na skupni seji govorili tudi o valorizaciji družbene pomoči otrokom. Z namenom, da bi ublažili po-slabševanje socialne varnosti družin, so pristojni republiški organi dali pobudo, da se zneski denarne pomoči upravičencem povečajo, in sicer: dohodek na mesec na družin, člana Znesek družb, pomoči na mesec: a) družbene pomoči otrokom delavcev, upokojencev do 4.900,- 4.000 nad 4.900 do 5.600 2.700 nad 5.600 do 6.000 1.600 b) družbene pomoči otrokom iz 1.500 kmečkih družin: c) povečane družbene pomoči — otrokom, ki imajo enega hranilca 700 — otrokom, ki so težje telesno ali 1500 duševno prizadeti Valorizacija denarne pomoči naj se opravi s 1. marcem 1985. Vsa poročila in predloge pa bodo obravnavali delegati na skupščini otroškega varstva, kateri bodo tudi dali oziroma zavzeli določene sklepe. Vesna OPRAVIČILO V 2. številki Glasila je v kroniki Po dolini reke Radovne nastala neljuba napaka v dveh stavkih. V Grabčah pred mostom na levo naletimo na kovačnico »Kapnek« (in ne Kapnik kot je bilo zapisano). Tu je koval Kapnekov Joža ... (in ne Kapnikov Janez). Za napako se opravičujemo. Ob 8. marcu Matere, žene in dekleta imajo svoj praznik. To je dan, ko jim sežemo v roke, razveselimo jih z darilom ali kako drugače počastimo. Mnogi pisatelji in pesniki po vsem svetu opevajo mater, žensko, njihovo dobroto in nesebično požrtvovalnost. Žena je v naši zgodovini odigrala pomembno vlogo. Mnoge so sodelovale v narodnoosvobodilni borbi, mučili so jih po zaporih, a narodne zavesti jim sovražniki nikoli niso odvzeli. Mnogim materam se je trgalo srce, ko so zvedele, da so sinovi, možje in hčere umrli za pravično stvar. Spomnimo se resničnih zgodb o partizanskih učiteljicah, ki so v težkih razmerah učile mladi rod materinskega jezika. Vzgajale so otroke v svobodoljubnem duhu. Dandanes je veliko žena zaposlenih, po delu v tovarni jih čaka vsakdanje delo za svojo družino. Zelo malo imajo prostega časa. Toda v našem socialističnem delegatskem sistemu ima žena enakopravno vlogo in mnoge veliko pomagajo pri razreševanju skupnih problemov. Res je, da prav še vedno ne znamo vrednotiti pomen praznika Dneva žena. Tedaj vlada veselje in vse polno pozornih besed jim izrečejo možje, prijatelji, svojci. Mine praznični dan, vsakdanjih ur pa je veliko v celem letu in ali ne bi bilo lepo, da bi jim sleherni dan naredili lep in vesel? Ne samo enkrat v letu, živimo z njimi in jih spoštujmo. To si zaslužijo, saj jih potrebujemo na vsakem koraku doma in v službi. Vesna REZULTATI Sindikalnega prvenstva LIP Bled, ki je bilo v Boh. Bistrici, 17.2.85 SMUČARSKI TEKI Ženske nad 35 let 1. Cerkovnik Ivanka — Filbo 7.20,92; 2. Ristič Albina - T. Godec 7.57,02; 3. Mencinger Cilka — T. Godec 8.58,96; 4. Smiljič Cveta — Mojstrana 9.35,20; 5. Praprotnik Anica — DSSS 9.36,60; 6. Mencinger Branka — T. Godec 10.34,90; 7. Kaiser Jasna — Rečica 10.36,90; 8. Bernard Jožica — Rečica 12.15,90. Ženske do 35 let 1. Ristič Jelka — T. Godec 8.21,50; 2. Jan Urška — Rečica 8.52,30; 3. Lavtižar Albina — Mojstrana 9.04,50; 4. Zupan Lidija — Podnart 10.51,20; 5. Debevc Adrijana — Mojstrana 11.29,50; 6. Lojevec Marjana — Mojstrana 11.33,80; 7. Rajbar Marija — Rečica 13.42,50. Moški nad 45 let 1. Lapajne Franci — T. Godec 13.59,7; 2. Pintar Jože — T. Godec 14.37,1; 3. Malej Metod — T. Godec 16.00,9; 4. Rozman Anton — Filbo 17.01.7; 5. Ažman Stanko — Rečica 18.08,2; 6. Perše Stanko — T. Godec 18.36,3; 7. Hodnik Joža — T. Godec 21.32.5; 8. Rozman Zdravko — Filbo 21.47,6. Moški od 36 do 45 let 1. Malej Janez - Filbo 11.49,2; 2. Zalokar Milan - Filbo 12.28,3; 3. Cerkovnik Anton — Filbo 12.36,0; 4. Korošec Janko — Filbo 15.32,1; 5. Vojvoda Lovro — T. Godec 15.39,9; 6. Tišov Franc — Filbo 16.39,2; 7. Soklič Janez — Filbo 16.56,9; 8. Svetina Franc — Rečica 17.24,2; 9. Rozman Franc — Filbo 17.28,3; 10. Pikon Janez — T. Godec 17.32,6; 11. Kitič Zdravko - Filbo 19.15,9; 12. Mencinger Franci — Filbo 19.55,1. Moški od 28 do 35 let 1. Rakuš Mirko — DSSS 12.15,4; 2. Grilc Alojz — Mojstrana 12.44,7; 3. Zalokar Zdravko — DSSS 13.06,6; 4. Stare Zdravko — T. Godec 13.32,8; 5. Kordež Matevž — Podnart 14.15,4; 6. Šmid Stane — Mojstrana 16.11,9; 7. Knaflič Marjan -DSSS 16.42,9; 8. Pikon Franci — Filbo 17.29,1; 9. Sedlar Pavel — Filbo 18.06,5; 10. Režek Vili -Filbo 18.13,6; 11. Šlibar Srečo — Rečica 20.09,6; 12. Kuhar Janez — Filbo 22.15,4. Moški do 27 let 1. Lapajne Mirko — Filbo 10.53,7; 2. Fajfar Janez — Rečica 11.04,9; 3. Teraž Mirko — Mojstrana 11.53,1; 4. Gomilar Brane — Rečica 12.19,3; 5. Džuričič Vojko — Mojstrana 15.04,9; 6. Ravnik Zdravko — T. Godec 15.19,4; 7. Tišov Branko — Filbo 15.25,7; 8. Stare Branko — Filbo 16.02,7; 9. Kovačič Janez — Filbo 16.20,7; 10. Repinc Matevž — T. Godec 18.36,5; 11. Smukavec Tomaž — Filbo 19.07,4; 12. Svetina Jure — Mojstrana 23.19,1. ekipno 1. mesto TO TOMAŽ Godec 46 točk; 2. mesto TO FILBO 42 točk; 3. mesto TO MOJSTRANA 31 točk; 4. mesto TO REČICA 30 točk; 5. mesto DSSS 16 točk; 6. mesto TO PODNART 12 točk. VELESLALOM I. ženske nad 35 I. Kraj ser Jasna — TO Rečica 47,02; 2. Urankar Marija — DŠSS 48,32; 3. Veber Anica — TO Tomaž Godec 49,12; 4. Pintar Darinka - DSSS 49,69; 5. Ristič Albina — TO Tomaž Godec 56,51; 6. Mencinger Branka — TO Tomaž Godec 1.07,15; 7. Godec Ivica — DSSS 1.17,81. II. ženske do 35 let 1. Zupan Lidija — TO Podnart 41,02; 2. Ristič Jelka — TO Tomaž Godec 42,74; 3. Šifrer Ana — DSSS 45,03; 4. Ravnik Jelka — TO Tomaž Godec 45,78; 5. Lebar Metka — TO Rečica 56,70; 6. Debevc Adrijana — TO Mojstra- na 1.17,55; 7. Mauko Jerca — TO Mojstrana 1.40.79. III. moški nad 45 let 1. Ažman Stanko — TO Rečica 39,91; 2. Rozman Anton — TO Filbo 41,68; 3. Pikon Franc — TO Tomaž Godec 45.57; 4. Hodnik Joža — TO Tomaž Godec 45,70; 5. Pintar Joža — TO Tomaž Godec 46,04; 6. Zupan Pavel — DSSS 47,15. IV. moški od 36 do 45 let 1. Stare Miro — TO Rečica 39,69; 2. Pikon Janez — TO Tomaž Godec 40,40; 3. Trojar Srečo — TO Tomaž Godec 41,11; 4. Oblak Alojz — TO Tomaž Godec 41,13; 5. Malej Janez — TO Filbo 41,52; 6. Žmitek Viktor — TO Tomaž Godec 41,56; 7. Mencinger Viki — TO Tomaž Godec 42,13; 8. Čufar Franc — TO Podnart 42.43; 9. Repe Jakob — TO Tomaž Godec 42,46; 10. Oblak Stane — TO Filbo 44,03; 11. Godec Tomaž — TO Tomaž Godec 44,38; 12. Kobilica Stanko — TO Rečica 45,50; 13. Žvan Martin — TO Rečica 45,85; 14. Koman Miha — DSSS 47,22; 15. Zalokar Milan - TO Filbo 47,59; 16. Smukavec Mirko — DSSŠ 48,25. V. moški od 28 do 35 let 1. Ravnik Jure — TO Podnart 37,41; 2. Zalokar Zdravko — DSSS 39,42; 3. Kosič Niko - TO Mojstrana 40,02; 4. Šimnic Franc —• TO Rečica 40.46; 5. Stare Zdravko — TO Tomaž Godec 41,19; 6. Grilc Alojz — TO Mojstrana 41,62; 7. Malej Pavel — TO Tomaž Godec 41,93; 8. Podgornik Bogo — TO Filbo 42,64; 9. Legat Lovro — TO Rečica 42,64; 10. Petrič Jani — TO Mojstrana 42,73; 11. Mauko Jože — TO Mojstrana 43,04; 12. Zupanc Janez — TO Filbo 45,73; 13. Robič Peter — TO Mojstrana 47,01; 14. Dolenc Matjaž — TO Rečica 47,27; 15. Knaflič Marjan — DSSS 47,70; 16. Knaflič Stanko Kljub veliki odjugi in pomanjkanju snega organizatorji niso odnehali in v izredno težkih pogojih dobro pripravili jubilejno prireditev, katere se je udeležilo preko 120 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Švice, Francije, Španije, ZRN, ČSSR, Madžarske, Velike Britanije, Avstralije, ZDA in Jugoslavije. Nastopila pa je v ženski konkurenci tudi domača trojica, tekmovalke domačega smučarskega kluba Bohinj Čopova, Markljeva in Lapajnetova. Organizatorji, ki jih je vodil kot predsednik organizacijskega komiteja Franc Bajt, so se resnično potrudili in izvedli tekmovanje v zadovoljstvo vseh udeležencev. Še enkrat so dokazali, da so sposobni organizirati tudi večja tekmovanja. Prva taka priložnost bo že prihodnje leto, ko bo Bohinj - DSSS 47,72; 17. Kočevar Franc — TO Tomaž Godec 48,78; 18. Rakuš Mirko - DSSS 51,22; 19. Gašperin Marko — TO Filbo 52,45; 20. Šlibar Srečo — TO Rečica 52,72; 21. Odar Franc — TO Filbo 53,12; 22. Kušar Štefan — TO Rečica 2.16,25 VI. moški do 27 let 1. Teraž Mirko — TO Mojstrana 36,70; 2. Ravnik Zdravko — TO Tomaž Godec 38,22; 3. Lapajne Mirko — TO Filbo 38,24; 4. Repinc Grega — TO Tomaž Godec 38,79; 5. Gašperin Matjaž — TO Filbo 38,88; 6. Štros Franci — TO Filbo 38,88; 7. Cesar Igor — TO Tomaž Godec 39,92; 8. Fujs Štefan — TO Tomaž Godec 40,37; 9. Zorč Marjan — TO Tomaž Godec 40,89; 10. Jensterle Dušan — TO Tomaž Godec 41,15; 11. Gomilar Brane — TO Rečica 41,60; 12. Arh Marko — TO Tomaž Godec 41,76; 13. Pfei-far Janez — TO Rečica 41,99; 14. Selan Blaž - TO Filbo 42,13; 15. Kusterle Darko — TO Tomaž Godec 42,41; 16. Zalokar Janez — TO Tomaž Godec 43,17; 17. Udir Roman — TO Tomaž Godec 43,61; 18. Korošec Silvo — TO Tomaž Godec 44,16; 19. Brane Franc — TO Tomaž Godec 44,44; 20. Ravnik Marjan — TO Tomaž Godec 45,32; 21. Čop Toni — TO Rečica 46,45; 22. Zupan Jože — TO Filbo 47,80; 23. Olip Boris — TO Tomaž Godec 47,81; 24. Svetlin Jure - TO Mojstrana Godec 48,12; 25. Stare Branko - TO Filbo 48,81; 26. Veber Janko — TO Mojstrana 49,08; 27. Dobravec Marjan — TO Tomaž Godec 54,80 EKIPNO 1. mesto TO Tomaž Godec 74 točk; 2. mesto TO Rečica 68 točk; 3. mesto TO Filbo 57 točk; 4. mesto TO Mojstrana 49 točk; 5. mesto DSSS 36 točk; 6. mesto TO Podnart 31 točk. organizator prvega tekmovanja v smučarskih tekih, ki bo štelo za svetovni pokal. Tekmovanje bo 15. in 16. januarja 1986 v Bohinjski Bistrici v moški konkurenci, s čemer bo prizadevnim bohinjskim organizatorjem končno le izpolnjena želja, da bodo nekoč tudi v Bohinju smučali najboljši tekači s celega sveta. Zanimanje za prireditev je veliko, saj je bilo vse dni veliko gledalcev domačinov in iz drugih krajev, predvsem pa šolske mladine. Vsa zasluga gre ob tem osnovni šoli dr. Janez Mencinger iz Bohinjske Bistrice in ravnatelju Andreju Šiljerju, ki je organizatorjem veliko pomagal, poskrbel pa je za množični vsakodnevni obisk šolske mladine, ki je še bolj popestril prireditev. Gledalci so letos prvič lahko sprem- Alpski pokal BOHINJ 85 V zadnjih dneh meseca februarja so marljivi bohinjski smučarji priredili jubilejno 30. mednarodno FIŠ tekmovanje v smučarskih tekih BOHINJ 85, ki je tudi letos štelo za Alpski pokal. Jani Kršinar — najboljši tekmovalec v smučarskih tekih BOHINJ 85 Skupina organizatorjev: Podlipnik Franc, Iskra Anton, Žvan Jože, Podlipnik Jože, Malej Tine ljali prireditev tudi preko električnega semaforja, ki sta ga upravljala TIMING MOJSTRANA in ISKRA DELTA računalniški sistemi. REZULTATI: Člani 15 km (30): 1. Kršinar, JUG, 38.41,0; 2. Klemenčič, JUG, 39.12,0; 3. Fur-ger, SUI, 39.13,2; 4. Kindschi, SUI, 39.14,8; 5. Runggaldier, ITA, 39.34,2. Članice 10 km (32) 1. Janouškova, TCH, 30.46,4; 2. Glanzmann, SUI, 31.38,5; 3. Kohlrusch, BRD, 31.42,8; Pozzo-ni, ITA, 31.42,8; 5. Nedomlelova, TCH, 31.46/); 6. Mlakar, JUG, 31.57,5; 24. Čop, JUG, 37.07,9. Mladinci 10 km (47) 1. Grajf, JUG, 25.30,7; 2. Remy, FRA, 25.41,1; 3. Blatter, AUT, 25.52,8; 4. Karlik, TCH, 26.02,3; 5. Riva, ITA, 26.12,9; Razglasitev rezultatov je bila pred Domom Joža Ažmana v Boh. Bistrici Mladinci Članice Člani Tekmovalki SK Bohinj: Urška Čop, Bernarda Markelj, trener Pavliha Tončka Lapajne Člani 3 X 10 km 1. Jugoslavija, 1.26.05,8; 2. Švica, 1.26.07,7; 3. Francija, 1.28.37,3; 4. Italija, 1.28.54,3. Članice 3x5 km 1. ČSSR, 49.07,6; 2. Italija, 49.27,6; 3. Švica, 50.12,3; 4. Jugoslavija, 54.15,4; 6. Jugoslavija, Bohinj 62.53,3. Mladinci 3 x 10 km 1. ČSSR, 1.27.58,6; 2. Italija, 1.28.12,7; 3. Jugoslavija 1.28.48,2; 4. Francija, 1.31.32,3. Na startu Vrstni red za Alpski pokal po 5. tekmovanjih: (27. 3. Gantrisch Švica) (30. 3. Langis Švica) Val di Sole (Italija); Furtwan-gen (ZRN); Le Revard (Francija); Saalfelden (Avstrija); Bohinj (Jugoslavija). Člani (38): 1. Sandoz. Švica, 40 točk; 2. Marchon, Švica, 35 točk; 3. Kindschi, Švica, 31 točk; 4. Poirot, Francija, 28 točk; 5. Rung-galdier, Italija, 28 točk; 6. Krši-nar, Jugoslavija, 26 točk; 11. Klemenčič, Jugoslavija, 20 točk; 25. Čarman, Jugoslavija, 4 točke; 36. Djuričič, Jugoslavija, 1 točka. Članice (30): 1. Pozzoni, Italija, 55 točk; 2. Jäger, ZRN, 50 točk; 3. Galland, Francija, 32 točk; 4. Kohlrusch, ZRN, 31 točk; 5. Desderi, Italija, 26 točk; 14. Mlakar, Jugoslavija, 17 točk; 26. Smrekar, Jugoslavija, 3 točke. Mladinci (22): 1. Bornetti, Italija, 67 točk; 2. Capol, Švica, 55 točk; 3. Remy, Francija, 50 točk; 4. Grajf, Jugoslavija, 45 točk; 5. Kuss ZRN, 30 točk. Ekipno: 1. Italija, 264 točk; 2. Švica, 249 točk; 3. Francija, 188 točk; 4. ZRN, 174 točk; 5. Avstrija, 146 točk; 6. Jugoslavija, 116 točk; 7. Španija, 3 točke; 8. Liechtenstein, 0 točk. 2j r -------------------—n Tekmovanje za memorial Lovra Žemve v______________________J V sredo 8. 2. 1985 so marljivi učenci Lovra Žemva zopet pripravili tekmovanje ob baklah v smučarskih nočnih tekih na smučeh. Tekmovanje se je začelo na Dolgem Brdu ob 18.00 uri. Pokrovitelj tekmovanja je bila DO LIP Bled. Proga je bila zelo dobro izpeljana, pripravljena enako za vse tekmovalce. Po tekmovanju so dobili prvi trije iz vsake kategorije medalje, prehodni pokal ter praktična darila. Rezultati: Mlajše pionirke — 2 km: 1. Horvat Michela — Avstrija 7.57,6, 2. Musotisch Be-tine — Avstrija 8.11,2, 3. Popovič Betka — TVD Gorje 8.50.4, 10 tekmovalk. Mlajši pionirji — 2 km: L Tomaž Žemva — TVD Gorje 7.22,0, 2. Knafeljc Damjan TVD Gorje 7.52,0, 3. Erlah Jernej — SK Rateče 7.53.5, 12 tekmovalcev. Starejše pionirke — 2 km: 1. Mateja Kunstelj — TVD Gorje 7.18,0, 2. Mojca Koren - TVD Gorje 9.49,6, 2 tekmovalki. Starejši pionirji — 2 km: 1. Andrej Zupan — TVD Gorje 6.10,4, 2. Krasnitzer Gunther— Avstrija 6.30,9, 3. Ludvik Majcen — TVD Gorje 6.36,2, 10 tekmovalcev. Mlajše mladinke — 4 km: 1. Petra Zupan — TVD Gorje 16.22,9, ena tekmovalka Mlajši mladinci — 4 km: 1. Lado Smrekar — TVD Dol 12.25,0, 2. Uroš Kepic — Olimpija 12.31,2, 3. Fran Prevodnik - SK Triglav 12.34,5, devet tekmovalcev. Starejše mladinke — 6 km: 1. Ivi Bester — SK Triglav 20.14,2, 2. Jasna Kovač — TVD Dol 20.24,0, 3. Katra Kavčič — SK Triglav 20.41,1, pet tekmovalk. Starejši mladinci — 6 km: L Robert Kerštajn — SK Rateče 16.14,8, 2. Janez Klemenčič — SK Triglav 16.16,3, 3. Matej Kordež — SK Triglav 16.44,2, 13 tekmovalcev. Mlajši člani — 8 km: 1. Milan Katrašnik — SK Triglav 22.46,8, 2. Jože Cigler Mi in nase Okolje, ta velik del našega bivalnega prostora, se nenehno spreminja. Svojo novo obleko mu menjajo letni časi, kar štirikrat v 365 dneh. Spreminjajo ga še elementarne nesreče in človeška roka. Kaj vse lahko pokvari ali pa ustvari človek. Vsi, prav vsi bi morali skrbeti za čimlepše in bolj zdravo okolje. Civilizacija, nov način življenja, razvoj tehnologije in še bi lahko naštevala, največkrat klavrno vpliva na naravo. Še v prejšnjem stoletju, ko so ljudje živeli skromno, se hranili z domačo zdravo hrano, hodili peš, skrbeli, da so bila polja obdelana, njive pognojene s hlevskim gnojem, kurili v kmečke peči, je prav gotovo bilo dosti manj nevarnosti, da se okolje pokvari. Danes se vozimo z avtomobili, vdihavamo zrak, nasičen z izpušnimi plini, gnojimo z umetnimi gnojili, kurimo vse, kar lahko pogori. Pri tem pa le malokdaj pomislimo, koliko škode z nepremišljenim ravnanjem povzročamo prav sebi. Pisanje v - TVD Gorje 22.49,4, 3. Aleš Bratina — Olimpija 23.23,8, sedem tekmovalcev. Člani — 8 km: 1. Jože Klemenčič — TVD Dol 20.07,3, 2. Jani Kršinar — Olimpija 20.12,0, 3. Dušan Djuričič — SK Mojstrana 20,22,1, 12 tekmovalcev. Ekipno so zmagali: (Član, mladinec in ml. mladinec) L SK Triglav Kranj, 49.51,9, 2. Olimpija Ljubljana 49.57,7, 3. TVD Dol 50.32,6 in 4. TVD Gorje 52.06,7. Skupno je startalo 81 tekmovalcev. okolje dnevnem časopisju in opozorila po televiziji nas ne izučijo. Večkrat smo že bili priče velikemu pomoru rib, ki jih je prav zaradi nepremišljenega človekovega ravnanja doletela žalostna usoda. Nekaj podobnega se godi s pticami. Vse manj jih je, ki nam bi s svojim žvrgolenjem polepšale dom. Odkar sadjarji in vinogradniki tako pogosto škropijo svoje sadno drevje ali vinograde, je življenje za te živali postalo precej krajše. Prav tako pa se godi v gozdu z drevjem in živalmi. Za zdravo in čisto okolje moramo skrbeti vsi. Že vsaka najmanjša embalaža naj nas opominja, kam spada, kje je njeno mesto, da ne bo kvarila okolja. V ta namen tudi turistična društva vsako leto razpisujejo posebne nagrade za naj lepše urejen kraj. To je le nekaj stvari, ki nas morajo spomniti na to, da moramo imeti pravilen odnos do našega okolja, če hočemo živeti zdravo in lepo. Monika Rozman 8. b r. OŠ dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica Jože Ambrožič LIM STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1985 delavcev pripravnikov TOZD Tomaž Godec 432 5 TOZD Rečica 329 2 TOZD Mojstrana 85 TOZD Podnart 79 TOZD Filbo 104 TOZD Trgovina 27 DSSS 93 10 Skupaj 1149 17 ZAPOSLILI SO SE: - v TOZD TOMAŽ GODEC Franc MLAKAR, 1967, K, Zdravko SMUKAVEC, 1968, K, Olga STARE, 1963, SS - v TOZD MOJSTRANA David KOPAVNIK, 1963, NK - v TOZD PODNART Zvonko STANOJEVIČ, 1967, NK, Ivan ŠMIT, 1955, K - v DSSS Andrej CERKOVNIK, 1946, K, Marjan REBOLJ, 1956, SS, Marija MAGISTER, 1953, NS, Pavel SEDLAR, 1952, SS ODŠLI IZ DO: - iz TO TOMAŽ GODEC Franci DEBELJAK - JLA, Andrej KOROŠEC - JLA - iz TO MOJSTRANA Antonija STRAJNAR, NK, spor. prenehanje - iz TO PODNART Roman KRANJC, KS - JLA, Dušan DEBELJAK, PK -JLA, Olga STARE, SS — delo za določen čas - iz TO FILBO Štefan STANKO, Rudi LOTRIČ, Janko ARH, Andrej ZADNIKAR, Tomaž JENSTERLE (vsi JLA), Marjan REBOLJ, SS, Marija MAGISTER, NS, Pavel SEDLAR, SS, Andrej CERKOVNIK, K (vsi prerazporeditev v DSSS) - iz DSSS Andrej CVENKEL, SS - JLA RODILI SO SE: Lidiji Slak (TO Tomaž Godec) — sin, Milanu ROZMANU (TO Tomaž Godec) — sin, Elizabeti TORKAR (TO Rečica) — hči Odvečna teta Živi pri nas priletna, teta, ime ji ni ne Breda, Špela niti Meta. Nekateri so predlagali naj bo Lucija, a ob rojstvu so ime ji dali birokracija. Kaj moramo storiti, vedeli smo že lani, pravilnost odločitve bila je na dlani, a ker milijonov nismo porabili, na skalah inflacije so se pobili. Polh Moja najljubša žival je polh. Imam ga že skoraj tri leta. Moj oče ga je ujel na Jelovici. Takrat je bil zelo mlad, sedaj pa je že velik. Polh Sivko živi v kletki. Tu ima leseno hišico, katero pa je že do polovice pogrizel. Najrajši se hrani z lešniki in orehi. Tudi bukov žir ima rad, pa tudi piškote ne odklanja. Politanke so mu poslastica. Tudi sadju se ne more upirati. Sivko je dobil ime po sivi barvi, njegove očke se živahno iskrijo. Zadnje čase dremlje po ves dan in se pripravlja na zimsko spanje. Ponoči pa, ko vsi spimo, se zanj začne dan in razgraja kot mali razbojnik. Sivka ne bi dal za vse na svetu. Simon Beravs, OŠ Ribno, 4. r. Zadnji pogled pred rekonstrukcijo počitniškega doma Porušen je tudi najstarejši del ZAHVALA Postala teta z leti je počasna, ker pa gre ji dobro, tudi že oblastna, občani — ne pustimo ji živeti, ne smemo jo medse sprejeti. Akcija za zbiranje pomoči lačnim v Afriki Tudi v radovljiški občini uspešno poteka množična akcija zbiranja pomoči za prizadeto prebivalstvo, ki ga kosi smrt zaradi lakote v številnih državah osrednje Afrike. Akcijo vodi občinski odbor Rdečega križa skupaj s Svetom za zdravstvo in socialno varstvo pri občinski konferenci SZDL Radovljica, izvajajo pa jo. aktivisti Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilija, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. RK po krajevnih skupnostih in OZD ter otroci po osnovnih in drugih šolah. Organizatorji so načrtovali, da bomo v občini vsi skupaj brez težav zbrali okoli 500 tisočakov prispevkov. V ta namen so pri republiškem odboru RK naročili tudi ustrezno število bonov v tej vrednosti, žal pa so jih prejeli le v vrednosti 73.000 din? Bone je možno dobiti oz. odkupiti v trgovinah, otroci jih lahko kupijo v šolah, nekaj pa jih bodo odkupili člani obrtniškega združenja. Prepričani smo, da tudi med nami ne bo nikogar, ki ne bi oddvojil nekaj deseta-kov? Ne samo sočutje, pač pa človeška dolžnost nam veleva to! Ob prezgodnji, tragični smrti JANEZA PETERMANA se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji LIP Bled, članom kolegija in ožjim sodelavcem za darovano cvetje. Iskrena hvala prijateljem, domačim in tujim poslovnim prijateljem za darovano cvetje, ter gasilcem delovne organizacije LIP za spremstvo na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo ing. Bajtu za ganljive besede slovesa, ing. Debelaku za pomoč v težkih trenutkih in vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti v prerani grob. Sorodstvo in njegovi najbližji Gorje, 23. februarja 1985 Janezu v slovo V mesecu februarju je žalostno odjeknila vest, da je umrl Janez PETERMAN, upokojenec LIP BLED — DSSS, doma iz Višelnice v Zgornjih Gorjah. Zelo kratek čas mu je bil namenjen v pokoju, nekaj več kakor pol leta. Kako živo se spominjamo pustnega torka, ko nas je zadnjič obiskal v DSSS. Pripovedoval je, da ima tudi nekaj kmetije, da težko čaka pomladi, ko se bo zunaj začelo spomladansko delo in bo spet šel na vrt in polje. Toda pomladi ni dočakal, neizprosna smrt je mnogo prezgodaj obiskala Višelnico št. 14. Janez nam bo ostal v nepozabnem spominu, saj je zrasel skupaj z delovno organizacijo LIP Bled, pomagal je našemu gospodarstvu od temeljev pa do današnjih dni. Vesna Prijatelj Moj najboljši prijatelj je Pangerc Matej. Spoznala sva se že v prvem razredu. Že tedaj sva bila dobra prijatelja. Zelo dobro se razumeva. Matej obiskuje veliko krožkov. Med šolskim odmorom se vedno skupaj igrava. Zaupava si veliko skrivnosti. Dostikrat se po pouku obiščeva. Tedaj se igrava razne igre. Mateja imam rad zato, ker je tovariški in me razume. Simon Beravs, 4. r. OŠ Ribno Bela Naša Bela ima kosti, zato jih nobenemu ne pusti. Če jih kdo hoče vzeti, Bela zarenči in v roko ostre meče zasadi. Takrat je jok in stok, rdeča vrela kri po roki se cedi. Srečko Triplat, 4. r. OŠ Žirovnica Uspešno poslanstvo Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici V Sindikalnemu izobraževalnem centru v Radovljici, ki so ga ustanovili 1. septembra 1981 se vseskozi uspešno usposabljajo sindikalni in drugi družbenopolitični delavci in izpolnjujejo na strokovnem področju kadri iz gospodarstva in družbenih dejavnosti. V poročilu za leto 1984 je razvidno, da je center nudil storitve 89 organizatorjem družbenopolitičnega in strokovnega izobraževanja, ki so izvedli 176 raznih izobraževalnih oblik s 6.073 udeleženci. Našteti velja tudi šest enomesečnih sindikalnih šol, ki jih opravi v poprečju od 20 do 25 udeležencev. V primerjavi z letom 1983 je v letu 1984 naraslo število oblik za 11, število slušateljev pa za 5,3 odstotke. Center ima na voljo 63 ležišč in lahko nudi naenkrat do 200 obrokov hrane. Lani je bila poprečna dnevna zasedenost hiše 41 gostov, skupaj pa so našteli lani 10.250 pensionov s 30.750 obroki, kar predstavlja 68,2 % zasedenost spalnih zmogljivosti. Treba je povedati, da center nudi svoje prostore in storitve tudi drugim družbenopolitičnim organizacijam in društvom za razne oblike uposabljanja, zborov in srečanj, prav tako pa po dogovoru odstopijo prostor za potrebe delovnih organizacij. Po rezultatih sodeč, je Sindikalni izobraževalni center povsem opravičil svoje poslanstvo, zato upamo, da bo tako uspešen tudi v prihodnje.