[RANJ, torek, 23. 8.1983 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek 8fe 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 64 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slovenija se je včeraj poslovila od Miha Marinka Veroval je v delavca in delo V petek je v Ljubljani v 83. letu starosti umrl Miha Marinko, narodni heroj, rudar iz revirjev, predvojni komunist, sodelavec predsednika Tita, borec za delavske pravice in graditelj povojne Jugoslavije in Slovenije — Včeraj dan žalovanja — Preddvor je bil zadnja leta njegov dom, kjer je bil vesel vsakega obiska Smrt ne izbira, posega po življenjih, deli krute udarce. V petek se je za vedno poslovil veliki sin jugoslovanskih narodov in narodnosti, sooblikovalec in organizator predvojnega jugoslovanskega komunističnega' in delavskega gibanja, voditelj socialistične revolucije in narodnoosvobodilne borbe, slovenski državni in partijski voditelj, narodni heroj, odločen delavski zaveznik, sin rudarskih revirjev in na Gorenjskem, kjer je zadnja leta domoval, tako priljubljeni Miha Marinko. Za vedno je odšel tja, kamor so pred njim mnogo prekmalu odšli velikani naše revolucije Tito, Kardelj, Le-skošek ... Bogato življenje je živel Miha Marinko, človek jasne in odločne besede, nasprotnik puhlega besedičenja, človek dejanj, nemirni revolucionar, katerega glavni življenjski smisel je bila borba za delavca, za njegove pravice, za njegovo odločujočo besedo, ki prihaja do veljave le v sistemu socialističnega samoupravljanja. Ponosni smo Gorenjci, da je živel v naši sredini, da se je vedno zanimal, kako delamo in živimo, da je bil vesel vsakega našega obiska. Radi smo ga obiskali, ga vprašali za svet, z njim po-kramljali in se poveselili v njegovem domu v Potočah. Številne odgovorne dolžnosti je opravljal Miha Marin- ko. Marsičemu se je moral v življenju odpovedati, marsikaj prestati, pretrpeti. Prvi komisar slovenske partizanske vojske je bil, dolga leta član slovenskega in jugoslovanskega centralnega komiteja, udeleženec pomembnih posvetovanj v najusodnejših trenutkih naše zgodovine, predsednik slovenske ljudske skupščine, predsednik naše vlade, predsednik SZDL, član sveta federacije, pa soorgani-zator ustanovnega kongresa slovenske partije na Čebinah. Jeklenil se je v trboveljskem spopadu z Orjuno, ru-daril v Franciji, odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je bil na komunistični univerzi, se vrnil domov, bil ujet, pa je pobegnil. Njegov mladostni sen o svobodi se je uresničil. Globok smisel za učinkovito politično delo je imel Miha Marinko. Vedel je, da se je treba stalno bojevati za delavčeve pravice, da revolucija po zmagi revolucije še ni končana. Veroval je v bratsko skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije, terjal osebno odgovornost tudi v sistemu kolektivne odgovornosti, cenil pridnost in delo. Javnost dela vseh, tudi funkcionarjev, je bila zanj posebej pomembna. To je resnično zmogel in znal le človek, ki je zrasel iz delavstva, ki "svojih korenin ni nikdar pozabil, ki je veroval v človeka, njegovo znanje, moč in poštenost. Slava junaku Mihi Marin-ku! J. Košnjek V SREDIŠČU POZORNOST! Kako se bomo pozimi greli Poletje se je krepko prevesilo v drugo polovico, dnevi so krajši, jiara sveža. Če nam je bilo še pred tedni tako vroče, da .smo mislili Te na ohladitev v bližnjem kopališču ali poiskali pno senco in se hladili s tedaj še »poceni« pivom, se nam sedaj pletejo po glavah že povsem drugačne skrbi. Kmalu se bodo odprla šolska vrata in otroci potrebujejo nove knjige, zvezke, hlače... Denarnice pa so zavoljo dopusta in zadnjih skokov cen vse bolj tanke. Vse bolj pa mislimo tudi na zimo. Kako se bomo greli? Stara ljudska modrost pravi, da za vročim poletjem pride mrzla zima. da se mora pač vse izravnati. Torej bodo zimski dnevi mrzli in peči bodo morale biti seveda temu ustrezno zakurjene. Kakšni so torej energetski obeti? Premoga in drv bo to zimo.dovolj, nikogar he bo zeblo, obljubljajo gorenjski trgovci s premogom. Pravočasno so si zagotovili dobave, (dede na izkušnje lanske zime jim lahko verjamemo, saj so lani za skrajno silo uvozili celo izredno kakovostni poljski premog, ki je bil zavoljo tega seveda tudi dražji. Kupcem so ga ponujali še tja v letošnje poletne mesece, zato lahko sklepamo, da so bila gospodinjstva že oskrbljena z domačim premogom. Kako bo z elektriko? V prvem polletju zadreg pri oskrbi ni bilo in slovenske elektrarne so lahko 20 odstotkov pridobljene električne energije poslale v druge republike in v izvoz. Bolj napeta je oskrba te dni, ko so v rednem popravilu nekatere elektrarne, pone-ko so razen proizvajalcev \ dukcijski verigi posebej ne občinske skupnosti skupaj z republiško. St\\ morala ukrepati tržna in Vse občine, ki niso dogovora o ceni kruha, ir\\\ ne vrniti na dogovorjeno Pri osnovnih vrstah kruh* dogovora še držali, pri; vrstah kruha pa velike Kruh bi se smel podrah!; za 20 odstotkov, ne paza^| se je marsikje dogajalo. Evi pri pivu, predelanem lenjavi. Tu so najpogo^, skusj zlorab. Posebej v terja ostre ukrepe zoper1 dogovorjenega. Pojavljajoči meri zviševanja cen pred cul vijo skupnosti za cene Nv morali proizvajalci čtkl | po obvestilu skupnosti IEK, 23. AVGUSTA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN O L, A 8 obri proizvodni, slabi finančni rezultati »venske elektrarne so v letošnjem prvem polletju pridobile za Sro četrtino več električne energije kot v lanskem prvem polju — Kar 20 odstotkov razpoložljive električne energije so za-lahko poslale v druge republike in v izvoz — Navzlic temu je vensko elektrogospodarstvo polletje zaključilo z 2,6 milijarda-dinarjev izgube Slovenske elektrarne so v letoš-»m prvem polletju pridobile 732 telijonov kilovatnih ur električne srgije več kot v lanskem prvem Jetju, kar pomeni, da je bila leto-aja polletna proizvodnja za 27,6 od-cov večja. Krepko so presegle tu-i načrte, saj so začrtali, da bodo prisile 4.233 milijonov kilovatnih ur, •jansko pa so pridobile 4.898 milijo-kilovatnih ur električne energi-t, s čimer so za 15,7 odstotkov pre-načrt. Proizvodni rezultati slo-skih elektrarn so bili torej odli- Zasluge gre pripisati predvsem sofijski toplotni elektrarni, ki je v jti izkoristila svoje proizvodne logljivosti. Ukvarjala se je namreč li z dodatno predelavo premoga v »ktrično energijo tako, da je v za-»njavo za premog iz drugih repu- blik z električno energijo pomagala premoščati pomanjkanje električne energije v drugih republikah. Polletni načrt je krepko presegla tudi jedrska elektrarna v Krškem. Računali so, da bo pridobila 728 milijonov kilovatnih ur, dejansko pa je pridobila 1.227 milijonov kilovatnih ur električne energije (za Slovenijo seveda), s čimer je bila 23,3 odstotno udeležena v polletni proizvodnji vseh slovenskih elektrarn. V Sloveniji je poraba električne energije, tudi zavoljo varčevanja, malce upadla in bila je za 4,4 odstotke manjša kot je napovedoval načrt. Veliko električne energije, ki so jo pridobile slovenske elektrarne, je bilo zato lahko na voljo drugim. V druge republike in v izvoz je bilo tako iz Slovenije dobavljeno kar 20 od- stotkov vse razpoložljive električne energije. Navzlic odličnim proizvodnim dosežkom naših elektrarn pa je slovensko elektrogospodarstvo prvo polletje končalo s kritično slabim finančnim rezultatom. Poglaviten vzrok je seveda v ceni električne energije. Po ovrednoteni elektroenergetski bilanci bi morali v prvem polletju za prodano kilovatno uro dobiti okroglih 3,8 dinarjev. Če pogledamo izdane račune, je kilovatna ura znesla le 2,36 dinarja, če plačane račune pa komaj 2,31 dinarjev. V slovenskem elektrogospodarstvu tako v prvem polletju izguba znaša nekaj več kot 2,6 milijard dinarjev. Če dodamo še izgubo v premogovnikih, kjer je znašala 625 milijonov dinarjev, znaša izguba celotnega slovenskega elektrogospodarskega sistema 3,25 milijard dinajev. Seveda so se v vseh elektrogospodarskih organizacijah že lotili obravnave in sprejemanja posebnega programa ukrepov za odpravljanje vzrokov izgube. Sicer namreč grozi, da se bo izguba ob koncu leta povzpela na okoli 7,5 milijard dinarjev. rage šolske torbe Koliko je danes še resnice v dej-da je pri nas šolanje brezpla-ao? Starši morajo za vsakega šolar-^ še preden jeseni prestopi šolska ►«*ta, odšteti nekaj novih tisočakov. jL endar so to še vedno le stroški za \ ajnujnejše — za zvezke, učbenike i delovne zvezke. Šolar pa poleg te-a potrebuje še toliko stvari — vse d šolske torbice in risalnega bloka 11 »svinčnika in radirke. Sploh pa — m |e je konec otroških želja — vsak si lw Hi imeti lepše in boljše, kot ima so-tih Mec. Otroškim željam torej ni kon-iX i, družinski proračun pa je vse pre-k& tro izčrpan. h« Starši kranjskih osnovnošolcev le\ orajo letos za učbenike in delovne h\| rezke, katerih učenci ne bodo dobili tijV loli, odšteti približno: 800 dinarjev y prvi razred, 350 za drugi, 250 za jsk *tji, 350 za četrti, 1000 za peti, 1100 0|W i šesti, 1800 za sedmi in 1600 dinar-i vy V pa za osmi razred. Za prvi letnik aii (merjenega izobraževanja znašajo mi roški za vse potrebne učbenike in «v Bkrvne zvezke približno 4700 dinar-v, za drugi in tretji letnik pa so troski za učbenike in delovne zvez-* skupnega programa približno 100 dinarjev. Vsaka usmeritev po-"QM| H tega potrebuje še več kot deset eky Ičbenikov s povprečno ceno 200 di- Kdo in koliko staršem pomaga zmanjšati te stroške, ki jim jeseni kar krepko stanjšajo denarnice? Pomoč zaenkrat nudijo le šole (seveda s pomočjo sredstev, ki jih dobijo od izobraževalnih skupnosti) in je največkrat omejena le na učbenike. Le ponekod šole krijejo tudi del stroškov za delovne zvezke. Kar se tiče gorenjskih osnovnošolcev, je položaj kar spodbuden. V vseh občinah (razen v kranjski) dobijo učenci vseh razredov vse učbenike v šoli in zanje plačajo le skoraj simbolično odškodnino oziroma iz-posojevalnino. Kranjski osnovnošolci sicer tudi dobijo veliko učbenikov v šoli, nekaj pa si jih le morajo kupiti sami. V vseh občinah si mora večina šolarjev sama kupiti delovne zvezke, ker ti lahko služijo le eni generaciji. Usmerjeno izobraževanje se žal ne more pohvaliti s tolikšnim nadomestilom stroškov za učbenike. Nekaj je temu verjetno res krivo, pomanjkanje učbenikov (še sedaj ni vseh za drugi letnik, za tretji pa sta menda izšla šele dva), veliko pa verjetno pomanjkanje sredstev. Srednje šole se morajo več ali manj same znajti, zato je število učbenikov, ki jih lahko posojajo dijakom, od ene do druge različno. Še najbolje je v kranjskem usmerjenem izobraževanju, kjer dijaki dobijo večino učbenikov v šoli. V drugih občinah imajo to srečo v glavnem le prvi letniki. Sredstev za višje žal povsod ni dovolj. Sicer pa v knjigarnah, kjer najbolj neposredno občutijo mrzlico okrog kupovanja učbenikov, pravijo, da marsikaj sploh ni tako drago, kot si mislimo. Preprosto zato, ker tega ni moč kupiti. Omenila sem že učbenike za drugi in tretji letnik usmerjenega izobraževanja. Nekatere menda še pišejo. Poleg njih pa v knjigarnah manjka tudi navadnih velikih zvezkov. Nečesa torej ni moč dobiti, ostalemu pa se je moč izogniti. Tako si morda pravijo dijaki zadnjih dveh letnikov šol usmerjenega izobraževanja. V knjigarnah prodajo bolj malo učbenikov za ta dva letnika — menda jih »dijaki-veterani« kaj neradi kupujejo. Draginja je povsod in tudi učbeniki niso izjema. O tem, kako jo premagati, pa so mnenja očitno različna. T. Jurjevec Vročevod je cenejši Na Jesenicah bi vročevod iz železarne za ogrevanje stanovanj lahko še bolj izkoristili, ko bi imeli dovolj denarja za nove naložbe * Neizkoriščene možnosti tržiškega kmetijstva V tržiški občini bi lahko povečali hektarske pridelke in izboljšali gospodarnost kmetovanja, že bi zložili zemljo v Zvirčah, na kriškem polju in v okolici Brezij, izsušili travnike v Seničnem in Novakih ter opravili agromelioracijska dela na nekaterih kmetijskih zemljiščih — Neobdelane zemlje ni, je le nezadostno izkoriščena Tržič — Kmetijci ugotavljajo, da v tržiški občini ni neobdelanih kmetijskih površin. So le nezadostno obdelana polja in slabo izkoriščeni travniki in pašniki. V primerih, ko gre za malomarno kmetovanje, bi morali dosledneje izvajati določila zakona o kmetijskih zemljiščih in preveriti, ali vsi, ki imajo status kmeta, zemljo tudi dejansko obdelujejo. Družba, ki se zavzema za 85-odstotno samooskrbo ne bi smela dovoliti — menijo v Tržiču — da imajo nekateri zemljo le za raznovrstne špekulacije. V občini se podobno kot drugod v Sloveniji ne izvaja tudi tisto določilo zakona, po katerem bi morali nekmetje presežke zemlje in gozdov predati kmetijskim in gozdarskim organizacijam. To je toliko bolj nerazumljivo, ker na drugi strani ugotavljajo, da bi lahko kmetje z razpoložljivo kmetijsko mehanizacijo in zmogljivostjo gospodarskih objektov pridelali še znatno več hrane. Le \ječ zemlje bi morali imeti. V zadnjem desetletju sta kmetijska zemljiška skupnost in kmetijska zadruga uveljavljali predkupno pravico v vseh primerih, ko je bil naprodaj nekoliko večji kos kmetijskega zemljišča. Na ta način so nakupili 20 hektarov zemlje, ki jo zdaj dajejo v zakup tržiškim kmetom. Na teh površinah uveljavlja zadruga pravico, da glede na družbene potrebe odloča o tem, kaj bo kmet na določeni njivi sadil ali sejal. Odškodnina od uporabe zemljišča pa se zbira v skladu za nakup novih polj in travnikov. Kako hitro se spreminjajo razmere v našem kmetijstvu, pove že to, da pred desetimi leti nihče od kmetov ni hotel v najem družbene zemlje, danes pa je v občini neutešljiv glad po kmetijski zemlji. V tržiški občini so v zadnjem desetletju dosegli velik napredek v pridelovanju krme in poljščin. Bržčas pa bi z izboljševanjem rodovitnosti tal, z zložbo in z izsušitvijo nekaterih območij dosegli večje hektarske pridelke in bolj smotrno in gospodarno kmetovanje — pridelovanje krompirja, zelenjave, prirejo mesa in mleka. V tem srednjeročnem obdobju je predvidena zložba 30 hektarov zasebnega in družbenega kmetijskega zemljišča v Zvirčah. Za enak korak bi se morali pozneje odločiti tudi na kriškem polju in v okolici Brezij. V minulih petih letih so v občini izboljšali rodovitnost tal na 20 hektarih zemlje, na pri-stavškem polju in trasi nekdanje železniške proge ter na zasebnih kmetijskih površinah. Letos zahtevajo kmetje izvedbo agromelioracijskih del na 15 hektarih, vendar za vse verjetno ne bo dovolj denarja. Kmetijci tržiške občine so v zadnjih petih letih uspešno varovali kmetijska zemljišča, če iz splošne ocene izvzamemo pol hektara pozidane rodovitne zemlje v Snakovem. Preprečili so pozidavo pristavške-ga polja in skupaj z urbanisti dosegli, da se je gradnja umaknila na manj kakovostna zemljišča. Nerodovitne ali slabo rodovitne zemlje pa je v občini dovolj (nad Krizami, v smeri proti Podljubelju in po vaseh). Zato ne bi smeli dovoliti, da bi za ceno cenejšega kvadratnega metra stanovanjske površine iskali rešitve na plodni kmetijski zemlji. Še vedno namreč velja: hektar izgubljen, ne vrne se noben! C. Zaplotnik Jesenice — V mestu Jesenice so vsi novejši stanovanjski objekti priključeni na vročevodno omrežje iz jeseniške Železarne, želijo pa si, da bi v prihodnje priključili na vročevod tudi vse ostale družbene objekte, ki so v neposredni bližini trase vročevoda. Vendar pa bi morali v železarni zgraditi dodatne vire. Vročevodno omrežje je zdaj izkoriščeno s 60 odstotki. Stroški ogrevanja se za dobavitelje v končni ceni ogrevanja iz leta v leto zmanjšujejo, zaradi nezadržne rasti primarne energije. Vendar pa dobavitelji nimajo vpliva na pogoje gospodarjenja in zato se ogrevanje iz leta v leto draži. To je še posebej problematično pri višini amortizacije vročevodnega omrežja. Na veča- nje stroškov amortizacije v kalkulaciji dobavitelja pa vplivajo zakonsko določene višine amortizacijskih stopenj, zakonsko določena višina revalorizacije in povečanje omrežja v določenem obdobju. Če pa k temu dodajo še stalno večanje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja samo ti stroški za porabnika pomenijo precejšnje breme. Zadnje čase postaja vedno bolj problematičen razkorak med cenami energetskih goriv in cenami daljinske toplote. Nerazumljivo se Jeseničanom zdi stališče, da se z nizkimi cenami ščiti v Sloveniji le 5 odstotkov prebivalstva, ki ima visok ogrevalni standard in zato plačuje okoli 70 odstotkov nižjo ceno daljinske toplote glede na toplotno vrednost. Na Jesenicah pa je nekoliko drugače, saj toplotna energija železarni ne predstavlja večjega stroška. Želijo si, da bi daljinsko ogrevali veliko več stanovanj, a žal nimajo dovolj denarja za nove naložbe. Nadaljnji razvoj bi bil sm6tern zaradi tega, ker sedanje zmogljivosti niso povsem izkoriščene, ogrevanje pa ) \ bilo ekonomičnejše kot iz sedanj .n virov. Kljub temu pa bodo vsa nadaljnja prizadevanja Biroja za urbanizem, temeljne organizacije združenega dela vzdrževanje, ki skrbi za vročevod usmerjena v nadaljnjo izgradnjo vročevoda, v povezovanje manjših ogrevalnih enot v večje sisteme v večjih urbanih sredinah, tako v Kranjski gori, Mojstrani in na Hru-šici. Ne nazadnje želijo znižati izredno visoke stroške ogrevanja tistih stanovanj, ki imajo sedaj kot vir goriva kurilno olje. D. Sedej Pred srečanjem gorenjskih tekstilcev [V Suknu krepko povečali izvoz V zapu&kem Suknu so v letošnjem prvem polletju za 10 odstotkov presegli izvozni načrt in tako izvozili štiri in pol krat več kot v lanskem prvem polletju — Vendar so nekateri tuji kupci slabi plačniki, saj bi sicer dohodek v Suknu porastel za [ 40 odstotkov, tako pa je le za 25 odstotkov, težave pa imajo zato seveda tudi pri { uvozu surovin Zapuže — V tovarni volnenih izdelkov Sukno . Zapužah so v. rezultati dela v letošnjem m polletju zadovoljni. Posebej zavoljo teta, ker je v prvih mesecih slabše kazalo, tja do izteka šestih mesecev pa jim je uspelo obseg proizvodnje približati lanskoletni. Seveda k to zahtevalo dodatne napore celotnega ko-lektiva. Delali so tudi popoldne, ob prostih so-botah; nekaj časa tudi ponoči. Delavcem v ■'.<)(\u\\ so pomagali tudi delavci iz-režij sikih služb. V prvih mesecih je proizvodnja zastajala zaradi slabe oskrbo s surovinami, ki se je nato predvsem z uvoženimi surovinami izboljšahi. Imeli pa so veliko naročil domačih in tujih kupcev, zato so se odločili za delo tudi v prostih sobotah. Za letos so načrtovali, da bodo uvozili za 95 milijonov dinarjev, doslej so za 37 milijonov dinarjev, torej okoli 40 odstotkov. Manjkalo jim je namreč deviz, večino so jih dobili na podlagi združevanja s konfekcionarji, slabši pa je bil devizni priliv od lastnega izvoza. Tako na tujem kot na domačem trgu so se cene surovin krepko povečale, na domačem je tudi ponudba surovin slaba. Da bo proizvodnja s surovinami čim bolje oskrbljena imajo v skladiščih veliko domače volne in volnenih rege-neratov, kar seveda veže veliko obratnih sredstev. Dobave surovin pač niso vselej pravočasne in da se proizvodnja ne bo ustavljala, so si pač morali narediti večje zaloge. Največji izpad proizvodnje so v prvih mesecih imeli pri česani preji, nakar so proizvodnjo do izteka polletja krepko povečali, vendar pri česani preji še niso dosegli lanske ravni. Računajo, da jim bo to uspelo tja do konca septembra. Čeprav brez problemov pri organizaciji dela, spoštovanju dogovorjenega in delovni di sciplini med delavci vendarle ni šlo, se je kakovost izdelkov izboljšala, bani so imeli 4,7 odstotkov izdelkov nekakovostnih, letos le 3,8 odstotkov. Tudi .s prodajo, izdelkov so v Suknu zađo voljni. Večina njihovih izdelkov je .šla V .nadaljnjo predelavo konfekcijam, nekaj mikane in česane preje so prodali tudi našim dekorativnem in trikotažarjem. Zelo uspešni pa so bili pri prodaji na tuje. Načrtovali so, da bodo v prvem polletju za izvoz naredili za 720 tisoč dolarjev izdelkov, dejansko so jih narediti za dobrih 796 tisoč dolarjev, h tujim kupcem pa je odpotovalo že"za 695 tisoč dolarjev izdelkov. Izvozni načrt so torej presegli za 10 odstotkov, v primerjavi z lanskim polletjem pa je bil izvoz kar za 4 in pol krat večji. Delež izvoza v celotni proizvodnji tako znaša 21 odstotkov, kar je eden glavnih ciljev letošnjega in srednjeročnega načrta. Izdelke so prodali v Zvezno republiko Nemčijo, v Irak, Iran, Jordanijo in Alžirijo. Predvsem tkanine, odeje in česano prejo. Zal pa so kupci iz Iraka, Irana in Alžirije slabi plačniki in celotni devizni priliv je v Suknu znašal le nekaj%več kot 184 tisoč dolarjev. S tem se seveda odpirajo problemi pri odplačilu tujih dolgov, nakupu surovin na, tujem, seveda pa se to pozna tudi pri denarnih stimulacijah na ustvarjeni izvoz. Zavoljo tega so seveda tudi finančni rezultati poslovanja slabši kot bi bili lahko. Dohodek je tako v prvem polletju porastel za 25 odstotkov, če bi imeli predvideni priliv in stimulacije od uvoza pa bi bila lahko njegova rast 40 odstotna. M. Volčjak O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 23.AV6U Slovesno v Smledniku Krajevna skupnost Smlednik«je v soboto, 20.. avgusta, v spomin na streljanje talcev v Baronovem bor-štu leta 1941 proslavljala krajevni praznik. Različne prireditve v njegovo počastitev so se sicer vrstile že ves teden pred sobotno osrednjo proslavo, vrnunec praznovanja pa bo v petek, 26- avgusta, ko nameravajo izvesti že tradicionalni tek dvojic po stezah partizanov. Tako obširno praznovanje so Smlejčani sicer organizirali že šestič, a letos je bilo še bolj slavnostno, saj praznujejo tudi dvajsetletnico ustanovitve krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti sta o delu, o načrtih, o problemih in o življenjskem utripu petih vasi, ki sestavljajo krajevno skupnost Smlednik, spregovorila predsednik sveta KS Franci Zor in predsednik skupščine KS Ivan Ciglarič. Franci Zor, predsednik sveta KS Smlednik: Kot zadnjo veliko pridobitev krajevne skupnosti sta omenila lansko leto zgrajeni Dom krajanov v Mo-šah, ki je bil zgrajen s samoprispevkom vseri petih vasi ter s sredstvi, ki so jih prispevale delovni organizaciji Color in Donit ter Kmetijska zadruga Medvode in s pomočjo okoli 4000 ur prostovoljnega dela. V domu je tudi zbiralnica mleka za vasi Dra-gočajna in Moše, kar je za celo krajevno skupnost izrednega pomena, saj je to kmetijska krajevna skupnost z v proizvodnjo mleka usmerjeno živinorejo. Podobno zbiralnico že imajo v Hrašah, načrtujejo pa izgradnjo tretje, ki bo namenjena Val-burgi in Smledniku. Tako kot so zgradili dom v Mošah, krajani uresničujejo tudi ostale potrebe. Sredstva zbirajo sami v vseh petih vaseh (skupščina občine Šiška prispeva delež, ki je enak že zbranim sredstvom v krajevni skupnosti) in vložijo ogromno truda in prosto- Karlu Misjaku Množično smo se poslovili od sodniKa Karla Misjaka. Besede slovela mu je izrekel predsednik sodišča Ivan Košir in ga orisal kot vzornega sodnika, mentorja mladih, ekspeditivnega, skromnega, natančnega, kot komunista, ki je znal prisluhniti ljudem, pomoli potrebnim. Prijatelj Niko Slapar je o njem dejal, da je bil proletarec, socialist, humanist, Dolenjec, šaljiv in grenak obenem, je godbenik in dober pevec. V Novem mestu je igral pri godbi- ki jo je vodil njegov oče. Karloma družina je glasbena družina §e danes. Poslovil se je tudi v ime^u društva upokojencev. V imenU krajevne skupnosti Center pa je spregovoril Mitja Velenčič. Vzore" komunist in human človek je bil, je dejal. Karel Misjak počiv** v grobu, zraven pred leti umrlega sina, s katerim sta si bila tak-° prijatelja in tako podobna. Ti* je sodnik Karel našel svoj mir. i Sla*'!* pokojniku, posebnežu. Niko Slapar Ivan Ciglarič, predsednik skupščine KS Smlednik voljnega dela. Tako so gradili in obnavljali domove v ostalih vaseh (tre-nutno^urejajo tistega v Hrašah), urejali omrežje javne razsvetljave in asfaltirali ceste. Tudi pri reševanju že nekaj časa glavnih problemov krajevne skupnosti (ureditev kanalizacijskega omrežja, izsuševanje zemljišč, razširitev pokopališča) se bodo morali opreti predvsem na lastne sile in sredstva. Kot že rečeno — »občina« primakne toliko dinarjev, kolikor jih krajani sami zberejo. Stalna sredstva komaj zadoščajo za najnujnejše vzdrževanje objektov krajevne skupnosti in za nemoteno delo njenih organov. Iz stalne finančne stiske se morajo torej reševati krajani sami. Omembe in pohvale vredno je, da so • vse vasi solidarne do tiste, v kateri se gradi ali urejuje določen objekt in prav tako prispevajo svoj delež. Tako lahko vsaka vas vedno »računa« na pomoč ostalih štirih. Krajeyni skupnosti največ »sivih las« trenutno povzročajo problemi v zvezi z načrtovano razširitvijo pokopališča, ki sicer ni le krajevnega značaja in ki je že povsem izkoriščeno. Težave so nastopile zaradi lastnika zemljišča, na katero se načrtuje razširitev. Ta namreč zemljišča ni pripravljen odstopiti pod sprejemljivimi pogoji. Življenje v krajevni skupnosti je torej razgibano tako tudi drugače: nobena komisija ali organ KS ne obstoja le »na papirju«, delegacije dobro opravljajo svojo funkcijo, družbenopolitične organizacije se aktivno vključujejo v življenje in delo krajevne skupnosti, le osnovna organizacija ZK je »opešala«, odkar so se formirale osnovne organizacije v delovnih kolektivih krajevne skupnosti in je ostalo v osnovni organizaciji v KS le šest članov. V Smledniku deluje tudi 14 društev, ki so vsa zelo aktivna in zajemajo različna interesna področja. Smlejčani torej živijo s svojim krajem in si stalno prizadevajo uresničiti številne zastavljene naloge. Njihova medsebojna pripadnost, prizadevnost in vsestranska aktivnost so se odražale tudi na sobotni osrednji prireditvi v počastitev praznika, kamor so povabili svojce ustreljenih . talcev in predsednico skupščine občine Šiška. Slavnostni govornik je bil Drago Vobovnik, predsednik krajevne konference SZDL. T. Jurjevec ■■■mmwm>6,<;...wi:~mmr wsm ~* ^* ---- Na osrednji proslavi v počastitev praznika so bila podeljena priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam. Priznanja je izročil predsednik skupščine KS Ivan Ciglarič. * VAŠA PISMA SKRBETI ZA TURIZEM Škofjeločan Martin-Ti ne Dolenc, ki živi v Švici, nam je poslal pismo v katerem prikimava Lo-čanu, ki je pisal o zaprtem lokalu sredi turistične sezone, piše pa tudi tole: »Dne 6. avgusta je švicarska televizija prikazala jadransko obalo z dopolnilom, da je na njej kar 25 odstotkov prostih mest za preživljanje počitnic. To me je spravilo v nejevoljo. Kako je mogoče, da je v tem času toliko nezasedenih hotelskih kapacitet, ko je vendar glavna sezona? Kako je sploh mogoče, saj je bilo zadnja leta na tej obali vse polno turistov in kaj je vzrok za to, saj tako vendar ne bi smelo biti. Daje stabilizacijsko leto v domovini, da je boj za pridobivanje deviz, boj za vračanje dolgov v tujini to po mojem mišljenju ne bi bila ovira, da ne bi prišli tuji turisti na naše lepo jadransko morje. Če pa manjka nekaterih živil, je seveda za to odgovorno gospodarstvo, kajti če smo se že pripravili na turistično sezono, naj bo tudi preskrba dobra. Slabo sliko bo odnesel tujec, ko bo videl, da ni moč dobiti željenega in zgodi se lahko, da ne bo prišel več, s tem pa smo izgubili veliko. Take napake je treba čimprej odpraviti^ da gostje ne bi odnesli slabih spominov.« nh^! ~ , Jese7}icah s° Vred dvema letoma sklenili, da bodo nrZl^n?™ pot,?;si'ne' ^ jih je zaraščal plevel, spremenili v zelene "tuki. Delo ze poteka ni do sedaj so uredili že precej vrtičkov. 13 in 7^i^;;;%;o^^s^a771 prispevali k lepH ure~ —« Nov lokalček Jelovice — Na Bledu so v zadnjem času odvrli h ^ manjših, a izredno lepo opremljenih lokalov, v katere tuici Hi jajo ali posedijo na terasi pred njimi. Tako je tudi pod Jelov fe, ki so ga poimenovali Bata, v nekdanjih prostorih prodaj* \ Foto: F. Perdan Dober obisk Šobca Avtokamp Šobec, ki ga upravlja TD Lesce, je gotovo eden najbolj urejenih kampov ne le v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Leski turistični delavci s~Sr v začetku skeptično pričakovali letošnjo turistično sezono, toda avgustovski podatki o obisku tako tujih kot domačih turistov vlivajo nekaj več optimizma. V kampu je precej tujih, pa tudi nekaj domačih gostov. Zanimiv je podatek, da je bilo v soboto 14. avgusta v kampu 1.039 gostov, kar je za polovico več kot lani istega dne. Avgusta pa se število gostov še povečuje, kar bo zagotovo pripomoglo k pomembnemu porastu števila letošnjih nočitev v primerjavi z lanskimi. Čeprav je največ gostov iz Nemčije, velja omeniti, da ti bivajo v kampu le povprečno tri dni in pol, medtem, ko naprimer gostje iz Nizozemske prežive v kampu v povprečju šest dni. Šobec je v letošnji sezoni obiskalo tudi precej gostov iz Danske, Belgije, Anglije, Avstrije, Italije in tudi Španije. Večina gostov je z urejenostjo in bivanjem v kampu zadovoljnih. Najbolj prijetna ni le voda, ki je polna cvetečih alg. Gostje pa so zadovoljni z urejenostjo sanitarij, z založenost-jo samopostrežne prodajalne leske Murke in storitvami restavracije v Kampu. Uprava v kampu skrbi tudi za sprotno informiranje gostov o kul- Harmonikarji, vabljeni v Ljubečno Ljubečna pri Celju — V Ljubečni pri Celju se bodo letos 3. in 4. septembra že., tretjič srečali harmonikarji, vešči igranja na diatonični harmoniki. Prireditev ima mednarodni značaj, imenuje pa se Zlata harmonika Ljubečne. Organizator prireditve je KUD Ljubečna skupaj z.Novim tednikom iz Celja in Radiom Celje. Razen naših harmonikarjev bodo nastopili tudi godci iz Avstrije in Italije. Ker pričakujejo organizatorji številno udeležbo, bo predtekmovanje na Frankolovem, finalno tekmovanje pa v Ljubečni. Za prireditev še sprejemajo prijave. Poslati jih je treba na naslov KUD Ljubečna, 63211 Škofja vas. Vsak nastopajoči harmonikar bo prejel praktično nagrado, najboljši trije pa denarno, zmagovalec pa še pokal Zlata harmonika Ljubečno. turnih, zabavnih, športnih prireditveth v kampu in ] krajih. Prirejajo tudi izle^ in daljno okolico. Še bolj pa je spust po Savi z gumi nom, ki ga vsak dan, ra ljah, organizirajo člani iz Ljubljane. V kampu seveda ne bi dobro*$k>skrbrjeno za gost« v njem delali požrtvovalni večkrat ne poznajo de! Predvsem njim gre z« gostje vedno vračajo v čne borove gaje. Sod, prijetna senca i* H Tpfrda^** i*|3 inovak SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in mfc| DELOVODJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še: — da ima srednješolsko izobrazbo (gradbena tehnična i. vodska šola) in izpit iz varstva pri delu, — da ima 3 leta delovnih izkušenj v gradbeništvu, — da ima družbeno naravnan odnos do samoupravljalai . man odnos do ljudi. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom po pravilnika. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih p kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Splošno podjetje Tržič, Komisija za delovna razmerja, Blejska česa IREK. 23. AVGUSTA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS rize remagujem delom galeriji na loškem gradu si te lahko ogledate razstavo umetni-■fotografije Stojana Kerblerja. >es je Stojan Kerbler prav gotovo vodilnih osebnosti slovenske in joslovanske fotografije. Eden red-je, ki svoje kamere na obrača od i. S fotografijo pripoveduje Ibo o človeku, o Halozah in ži-iju na Ptujski gori, kjer se je ro-kamor se vedno vrača. Čeprav klicu inženir elektrotehnike in .^oslen v Tovarni glinice in alumi-nA ija v Kidričevem, je velik del življe-:oX ja in dela posvetil fotografiji. jA, »Svoj prvi film sem posnel na dru-\f inski aparat, ki sem ga dobil od mate. To je bilo leta 1953, ko sem bil tar petnajst let. Še istega leta sva s \ Dšolcem, v temnici Foto-kino ama-trškega kluba Ptuj, izdelala prve fo-)grafije. I>eta 1960 je bila v Beogra-u razstavljena moja piva fotografi-Prvič sem bil nagrajen na drugi ibski razstavi fotokluba »Akadem-ko'.egij«, katerega član sem bil, iroma na prvi razstavi študentske >grafije v Skopju. Leta 1963 sem na prvi republiški razstavi mladinske fotografije v Ljubljani dobil prvo nagrado za kolekcijo. Ti začetni uspehi so mi dali veliko spodbudo za nadalnje delo.« Danes še vedno veliko delate, fotografirate, razstavljate. Kaj vas vzpodbuja k tako marljivemu delu? »Pravzaprav je to težko odgovoriti. Veliko ljudi se danes ukvarja s fotografijo, če pa se s tem pričneš ukvarjati poglobljeno te delo prevzame. Danes bi bil brez fotografije revnejši. Pri mojem delu je značilno in bistveno, da fotografiram na ozkem področju ptujske občine. Poznam kraje in ljudi, oni poznajo mene. Zato me pri fotografiranju vodijo čustva, ljubezen do rodnega kraja in ljudi na robu Haloz.« Veliko ste tudi razstavljali, ter dobili mnogo nagrad in priznanj. »Razstavljal sem na skoraj šeststo razstavah v raznih krajih Jugoslavije, ter na nekaj manj kot sedemsto mednarodnih razstavah. Zadnja razstava v Škofji Loki je enainšestdese-ta samostojna razstava. Za svoje de- — polkvalificiran ali nekvalificiran delavec, — poznavanje higienskega minimuma. Prošnje pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Jezikovno razsodišče (114) Povedati in reči »Dobro bi bilo, da kdaj spregovorite o pomenski razliki med glagoloma reći in povedati. Posebno mlajši rod teh dveh besed pogosto ne razlikuje. Pripadniki starejših generacij pa ju večinoma razlikujemo. Razliko pu vidimo v temle: Tisto, kar kdo reče, je lahko resnično ali pa tudi ni. Nasprotno pa je glagol povedati v sorodu z glagolom vedeti in za'o tisto, kar nam kdo pove, večinoma je resnično.« Osnovni pomen glagola reči bi lahko opisali kot .izgovoriti besedo, stavek'. Zgledi za tako rabo »0 naslednji: reci črv, te besede nisem rekel, otrok že reče mama. Ve moremo pa reči npr. povej črv in podobno. Glagol povedati izraža dejstvo, da komu posredujemo neko miselno vsebino, to, kar kdo ve, kar je kdo doživel. Njegov osnovni pomen bi torej opisali kot .doseči, du kdo kaj izve. se s čim seznani', npr. povedati ime, povedati komu za pot, povedali vam bomo, kdaj pridemo, v članku je povedal1 dosti novega. Ne are pa npr. reči ime Glagola reči in povedati sta zamenljiva, ko pomenita, da se kaka miselna vsebina prenese komu z govorjenjem Tako npr. rečemo in zapišemo: o tem ne morem reči/povedati dosti novega, rekel/povedal sem že, da ne grem. zakaj mi nisi rekel/povedal, daje tista ženska tvoja žena. V pomenu .prenesti miselno vsebino z govorjenjem' sta združeni osnovni pomenski sestavini glagolov povedati in reči, zato je večkrat od sobesedila in namena sporočila odvisno, katerega od obeh glagolov bomo izbrali. Tako npr. s stavkom »Rekel je, daje tista ženska njegova žena« izrazimo zgolj dejstvo, da je bilo o ženski nekaj izrečeno, s stavkom "Povedal je, da je ti-<;ta ženska njegova žena« pa sporočimo podatek o ženski. Ta pomenska značilnost obeh glagolov se da izrabiti tudi za izražanje odnosa govorečega ali kake skupnosti do tistega, ki kaj sporoča. V časopisnih poročilih o izjavah predstavnikov kake države, stranke lahko včasih beremo, da je kdo kaj »samo« rekel ali pa povedal. Z glagolom povedati je doseženo to, da bralec sprejema izjavo kot nekaj, kar je bolj povezano z dejstvi, resničnostjo. Glagola reči in povedati sta sicer pomensko'sorodna, zamenljiva pa samo v nekaterih sobesedilih, v drugih ju je treba znati ločiti. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. lo na področju umetniške fotografije sem prejel skoraj petsto priznanj. Med njimi: zlato ptico 1971, naziv mojster fotografije FZJ in odličnik Mednarodne organizacije za fotografsko umetnost EFIAP 1972, red zaslug za narod 1975, zlato plaketo »Boris Kidrič« 1976, nagrado Prešernovega sklada 1979, veliko oljenko kulturne skupnosti Ptuj, nagrado »Tošo Dabac« 1981, ter veliko prvih nagrad na raznih razstavah.« In težave? Ob tako obsežnem delu vas najbrž velikokrat spremljajo? »Največja težava je, da imam vedno premalo časa. Fotografija je postala del mojega življenja. Ne le fotografiranje. Pred več kot dvajsetimi leti sem začel zbirati fotografsko literaturo in dokumentacijo. Danes imam že obsežno uporabno dokumentacijo o slovenskih in jugoslovanskih fotografih, oziroma o jugoslovanski fotografiji nasploh. Postal sem stalni sodelavec Kabineta slovenske fotografije. Z dokumentacijo in nasveti pomagam tudi študentom fotografije oziroma umetnostne zgodovine pri izdelavi seminarskih nalog in diplomskih nalog. Od ustanovitve leta 1976 sem tudi mentor Foto-sekcije pri Svobodi Ptuj.« V. Primžič Naklanski slikar samouk Naklo — Slikar samouk Franc Markovič iz Žej pri Naklem je svoja dela že razstavljal v klubskih prostorih družbeno-politi-čnih organizacij Naklo. Maja letos je imel samostojno razstavo v PTT srednješolskem centru v Ljubljani. Od 15. do 31. avgusta razstavlja v Družbenem domu, Staničeva 41, Ljubljana. Zatem pa bo svoja dela predstavil še kolektivoma Petrola iz Ljubljane in Donita v Medvodah. Markovičeva dela so prijetna za oko, saj iz njih veje živa narava gorenjske krajine, ki jo najrajši upodablja. Slika predvsem v oljni tehniki pa tudi akvarel. J. Č. Mirna Pavlovec w Festivalni dvorani na Bledu Svetlobe in sence Kadar se srečujemo s krajinami in tihožitji akad. slikarke Mirne Pavlovec, jih ne ocenjujemo kot bolj ali manj uspele odmeve naravne resničnosti, temveč predvsem kot izraz sklenjenih avtoričinih likovnih raziskovanj in želje po poglobljenosti slikarske govorice. Njena dela nas presenetijo s svojo preprosto kompozicijsko gradnjo, včasih komaj nakazanim slikarskim prostorom in s svojo zadržano barvitostjo. Prav ta oblikovalna skromnost v še večji meri odpira vrata vsebinski poglobljenosti slike, saj v njej ni ničesar, kar bi motilo njen meditativni značaj. Na razstavi na Bledu se slikarka predstavlja s tihožitji in krajinami. Ker so potopljene v mračen kolorit, v slikah komaj razločimo njihove sestavine: oblikovitost tal v krajini, cvetove in plodove, pladnje in vaze ali podstavke za rože pri tihožitjih, ki se malodane stapljajo s temnim ozadjem. Bolj kot s težavo spoznavamo zastrti svet slikarki-nih motivov, bolj postaja odprt naši notranji zaznavi. Ta temačni svet se odpre in razsvetli šele v nas, ko ga gledalec počasi vsrkava vase. V zadnjem času temni toni na slikarkinih platnih preraščajo v svoje nasprotje: oblike, ki so se nekdaj izgubljale v temi, zdaj izginjajo v svetlobi. Z naporom se iz beline luščijo komaj zaznavni obrisi krizan-tem, drobna stebla ciklam, pladenj s sadjem ali pokrajina s kozolcem, ki je pomaknjen na stran, a ga kljub temu hitro opazimo, saj mu svetloba ni mogla do kraja izprati odporne črne strukture, ki seva skozi tenke nanose bele barve. Izginjanje predmetov v temi ali luči je sicer soroden proces, občutje pa, ki se ob tem budi v gledalcu je vendarle drugačno. Osojni bregovi in temni cvetovi nekdanjih Mirninih videnj vnašajo v nas drugačno razpoloženje kot v belo iskrivost potopljene kompozicije slikarkinih zdajšnjih iskanj. Prav ti razponi in nasprotja jia široko odpirajo vrata slikarkinim bodočim izraznim možnostim in s tem tudi gledalčevim poustvarjalnim željam in hotenjem. Cene Avguštin Ali slikarji ne žele tudi kaj prodati Bled — Vsak dan že ponavljamo, da si domači in tuji gostje želijo na dopustu vse več možnosti rekreacije in razvedrila, izvirnega seveda. Resda se je v zadnjih letih marsikaj popravilo, na Bledu je vse več kulturnih prireditev, posebej likovnih razstav. Na Bledu zadnja leta likovne razstave prirejajo na več mestih. Omeniti velja, da jih je nekoč v Vili Bled — ko je bila nekaj časa odprta — pripravljala Narodna galerija, na resnično visoki kakovostni ravni. Pozneje je pobudo prevzelo blejsko kulturno društvo KUD Bled, ki ga vodi prizadevni in delavni slikar Janez Ravnik. Kakovostna raven razstav res ni več tako visoka, toda v času glavne turistične sezone se v Festivalni dvorani vrstijo razstave, od srede junija tja do konca avgusta. Letos so najprej svoja dela predstavili člani domačega radovljiškega društva likovnih umetnikov. Sledile so razstave del Darka Slavca, Jožeta Volariča, Franca Vozla, te dni pa so na ogled slike škofjeloške slikarke Mirne Pavlovec. Sledila bo razstava del domačega slikarja Poldeta Oblaka. Zelo zanimiv blejski razstaimi ambient je graščina Grimšče, ki jo je prenovila radovljiška tovarna pletenin Atmira. V graščini Almira predstavlja svoje izdelke iz domače Nova razstava v galeriji »Otok Bled« Goran Horvat na blejskem otoku volne in pot do graščine postaja vse bolj pogosto sprehajališče blejskih gostov. Almira je dala prostor tudi umetnikom. Tako je usnjene tapiserije, pregrinjala in oblačila razstavila domačinka Ana Sfiligoj-Švabič. Poskus je dobro uspel in veselimo se lahko bodočih razstav. Zelo obiskan razstaviščni prostor je seveda blejski otok. Na pobudo Toneta Svetine — tam ima stalno razstavo svojih kovinskih plastik — so osnovali »Galerijo Otok«, kjer razstavljajo domači, obetavni likovni umetniki. Razstavo del Zorana Kristana iz Pivke je prav te dni zamenjala razstava del mladega umetnika Gorana Horvata iz Rečice ob Savinji. Koliko je tamkajšnje gostil? če primerno za likovne razstave, naj povedo umetniki sami. Malo umetniško galerijo pa imata zakonca Svetlič v hotela Park. Le ta je odprta vse leto in edino tam je moč tudi kaj kupiti. Blejci se sprašujemo, zakaj toliko razstavišč in zakaj si umetniki ne izberejo skupni prostor, kjer bi lahko tolmačili svoja dela in kjer bi gostje lahko tudi kaj kupili. Prav na Bledu bi moral biti smisel razstav tudi prodaja del, saj bi marsikateri gost, posebej večkratni obiskovalci Bleda, kdaj tudi kaj kupili in odnesli domov delček naše umetnosti. Zamisli verjetno ne bi bilo težko uresničiti, saj ni moč verjeti, da umetniki v današnjih časih ne bi želeli tudi kaj prodati. Božo Benedik Risbe in slike mladega umetnika Gorana Horvata so likovni izdelki tiste vrste, ki zahtevajo tudi določen intelektualni napor pri dojemanju in razbiranju umetnikovega sporočila — čeprav nas lahko s svojimi dina mičnimi formami, spačenimi liki lr> udarnimi barvami pritegnejo že na prvi pogled. Goran Horvat, ki ga v likovnem delu zanima predvsem fantazijski, nekontrolirani podsvet, je znal s tekočo ali nervozno prekinjeno risbo ter z močnimi barvami izraziti like iz podzavesti. Gre za stalno soočanje s svetom, ki ga nosi v sebi vsakdo od nas. V tem soočanju pa ima umetnik vendarle veliko prednost — s tem, da strahove podzavesti identificira in upodobi, jim da že tudi nov pomen in izrazito poetične dimenzije. Hkrati pa njegove upodobitve podzavesti niso spontan odziv na dogajanja v človekovi notranjosti — marveč tudi svojevrstna umetniška pretveza, ki nudi ustvarjalcu možnosti za izražanje vtisov (iz zunanjega sveta), ki so se nakopičili v njem. Zato so njegove slike in risbe tudi izrazito intelektualistične stvaritve — v njih zasledimo prekvašene formalne vplive iz Dalijevega sur-realizma, spomine na njegova otro- ška doživetja v ateljeju svojega očeta, znanega slovenskega slikarja Jožeta Horvata-Jakija pa spet zavestno izbrane vplive iz baročne grafike, močno pa je čutiti tudi hotenje, da bi s svojo specifično likovno govorico odmeval v našem času, v naši sodobnosti in vsakdanjosti. Zato ne bo odveč, če lečemo, da je pomembna sestavina njegove 'ikovnosti tudi hoten aktualizem, ki se izraža v angažirani izpovedi, polni spontane mržnje do nasilja, do sprevrženih idealov in do sistemov, ki vklepajo človeka v okove strahu in bolečine. Likovna analiza njegovih del nam po eni strani pripoveduje, da gre za mladega slikarja in risarja, ki je poln energije, ki ves mrzličen* preskakuje od teme do teme, ki se podzavestno boji, da bi izgubil dragoceni trenutek dela, po drugi strani pa ob vsej mrzličnosti vidimo, da zna potezo postaviti na tisto mesto, ki ji gre in da je med sporočilom in likom (ki je nosilec sporočila) logična zveza in odvisnost. Zato so njegove slike kljub vsemu trdno zgrajene kompozicije, ki obetajo, da bo mladi slikar svojo izpoved in likovno govorico poglabljal in dvigal. dr. Ivan Sedej Stari grad sameva — .Stan grad nad Smlednikom so pred leti začeli obnavljati, vendar so zaradi pomanjkanja denarja z delom prekinili. V spomin je ostala opeka, ki počasi propada, izgledov za nadaljevanje del pa ni. Iz Smlednika do Starega gradu je le dobre četrt ure peš hoje. V bližini Starega gradu je tudi okrepčevalnica, ki pa je precej slabo obiskana, (fr) REPORTAŽA O LAS 6. STRAN_— Borci in aktivisti so se zbrali na Črnem vrhu nad Cerkno m Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS: Ne odrekanje, aktivni razvoj je naš izhod TOREK. 23.AV6USH Mi preprostem mecesnouem spomeniku so vžgana imena enot IX. korpusa, ki so se s Črnega vrha prebijale skozi sovražnikov obroč proti Poreznu in Blegošu. Med njimi sta bili tudi 158. Brigata Garibaldi »Antonio Gramsci« in Brigata d' Assalto Garibaldi Triestina — Foto: D. Dolenc Črni vrh — Čez tisoč nekdanjih borcev in aktivistov, med njimi tudi Garibaldincev, krajanov Gorenjske in Primorske, predvsem mladine, se je v nedeljo, 21. avgusta, zbralo na Črnem vrhu nad Cerknom, da počaste spomin na najhujše dni 22., 23. in 24. marca 1945, ko je sovražnik z zadnjo ofenzivo sklenil obroč okrog njih in so se enote, ki so se takrat zbrale prav tu na Črnem vrhu, z velikimi žrtvami prebijale proti Poreznu in Blegošu. V spomin na tiste dni, je zdaj na vrhu Črnega vrha postavljeno skromno leseno obeležje, ki bo pričalo o tistih dneh. Zbranim je spregovoril predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj. V začetku svojega govora se je spomnil pravkar preminulega junaka naše revolucije, narodnega heroja Mihe Marinka, ki je bil eden najbolj gorečih borcev za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Letos mineva 40 let od zgodovinskega sklepa AVNOJ-a v Jajcu, da se Primorska priključi Jugoslaviji in 40 let od ustanovitve IX. korpusa, ki je skupaj s IV. armado izbojeval hude a zmagovite boje v osvobojevanju naše Primorske. Več kot dvajset let je bila Primorska odtrgana od nas, ljudje pa izpostavljeni močni raznarodovalni politiki in pritisku fašizma. Prav narodnoosvobodilna borba je^ bila zadnja zgodovinska priložnost, da se ta del Slovenije spet priključi Jugoslaviji. In IX. korpus je bil oborožena pest teh krajev, razplamtel je boj z vso silo, pritegnil vse tlačeno primorsko ljudstvo in ga povedel v boj in zmago. S Primorci vred so se tod borili tudi italijanski partizani, Garibal-dinci, ki so marca 1945 z našimi borci ua Poreznu delili isto usodo. Ko smo izbojevali svoj boj s sovražnikom, nas je čakal nov boj z zavezniki, ki niso kazali prav nobenega razumevanja, da bi bili Istra in Primorska priključeni Jugoslaviji. Tod so imeli oni svojo računico. A le prav odločni boj primorskih Slovencev je bil odločilen: nenaklonjena mednarodna komisija je morala upoštevati tako odločno zahtevo. Eno pa je gotovo: če bi naša vojska ne osvobodila vse Primorske, z Gorico in Trstom vred, bi se ne končalo tako. Hitlerjeva vojska je ob koncu vojne krčevito držala svoje položaje. Ne le zato, da bi omogočila umik svojim vojskam na jugu, temveč je hotela naši borbi prizadati kar največ udar- Na Suhi bo zabrnel telefon Ob koncu septembra bodo v petih hišah na Suhi dobili telefonski priključek, v ostalih pa potem, ko bo na Visokem zgrajena nova telefonska centrala — Krajani so s prostovoljnim delom položili poldrugi kilometer kabla od Milj do Suhe in s tem prihranili okrog 500 tisoč dinarjev Suha — »Petindvajset let si krajani želimo telefon in to je bil tudi razlog, da smo se enotno in s skupnimi močmi lotili reševanja perečega krajevnega problema,« je v četrtek popoldan, ko je bila v vasi zopet delovna akcija, pripovedoval Marjan Kovač, predsednik gradbenega odbora. »Suha je verjetno edina vas v bližini Kranja, ki nima niti enega telefonskega priključka ali javne govorilnice. Vas je pretežno kmečkega značaja. Kmetom bo telefon veliko odvrnil. Prihranil jim bo marsikatero pot do živinozdravnika, do skladišča z gnojili, do trgovine s škropivi, krmili, nadomestnimi deli in kmetijskimi stroji, do zadruge in Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske ... Po tem, ko smo v državi uvedli bencinske bone, je bilo želja po telefonu še več. Že na zboru vaščanov so krajani pokazali pripravljenost, da tako kot pri asfaltiranju cest pomagajo z udarniškim delom. Doslej so že prispevali po 30 tisočakov, še deset bodo. Poleg tega so opravili še 1950 udarniških ur. Na roke, s krampom in lopato smo kopali kanal za telefonski kabel od Milj do Suhe. Teren je bil kamnit in le bolje utrjeni so jo odnesli brez žuljev.« Na Suhi so prvo lopato za telefonske priključke zasadili na praznični dan, 22. julija. V manj kot enem mesecu so položili poldrugi kilometer kabla. Predno bodo v celoti končali gradbena dela, jih čaka še 500 udarniških ur. Po desetem septembru naj bi v vas prišli delavci poštnega podjetja in ob koncu meseca naj bi v vasi zabrnelo prvih pet telefonov. To bo praznik za Suho in Sušane. Dva priključka bosta v zgornjem koncu vasi, dva v spodnjem in eden na sredi. Uporabljali pa jih bodo tako ali tako vsi. Drugače tudi ne more biti, saj so vsi kopali kanal in vlekli kabel, vsi tudi zasipali.- »Pričakovali smo, da bomo glede na vloženo delo in sredstva, dobili več priključkov. S petimi telefoni bomo delno rešili problem, povsem pa šele potem, ko bo telefon zabrnel tudi v ostalih 37 hišah. To bo takrat, ko bo na Visokem zgrajena nova trgovina in postavljena nova telefonska centrala z večjo zmogljivostjo. Takrat pa bo končana tudi naša akci-• ja,« je pribil Marjan Kovač. Napeljava telefonskega omrežja na Suhi bo veljala okrog dva milijona dinarjev, če ne upoštevamo prostovoljnega dela, katerega vrednost bo 500 tisoč dinarjev. Poleg krajanov so denar za telefon prispevali še Zavarovalna skupnost Triglav (100 tisoč), Gorenjska kmetijska zadruga (10 tisoč), krajevna skupnost Predos-lje (50 tisoč) in skupščina občine Kranj (350 tisoč). Složno in s skupnimi močmi, tako kot so letos polagali telefonski kabel, bodo na Suhi prihodnje leto obnavljali gasilski dom, čez leta pa uredili tudi strugo potoka Belice. C. Zaplotnik Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINK] IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE 0BČ| Zali log s svojimi modrikastimi strehami — skrilno kritino Baročna V četrte/c popoldan so na Suhi položili zadnje metre telefonskega kabla. Foto: C. Z. Slavnostni govornik na slovesnosti na Črnem vrhu v nedeljo je bil predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj — Foto: D. Dolenc cev. Prav zadnja ofenziva je to pokazala. Največja tragedija je bil prav Porezen, kjer je padlo 145 borcev Kosovelove brigade, Gorenjskega vojnega področja in drugih enot IX. korpusa. Tod so našli smrt junaki, kot so bili Andrej Žvan-Boris, Miro Perc-Maks, Jakob Štucin-Cvetko, Oto Vrhunc-Blaž Ostrovrhar, Eugen Matejka-Pemc in drugi. V zadnjem času z zaskrbljenostjo gledamo na nov pojav nacizma in fašizma v sosednji Italiji in Avstriji. Obsojamo dejavnost tržaških neofa-ši,stov, koroških heimatdienstovcev, posebno še, ker je njihovo delovanje tako slično predvojnemu. Ne ogrožajo le dobrih sosedskih odnosov, temveč groze z novimi, širšimi sovražnostmi. Gospodarske težave nas tarejo. Toda pozabljamo na dosežke, ki smo si jih pridobili v letih po vojni, je poudaril tovariš Avbelj. In kritiziramo, kot bi čisto pozabili kako je bilo pred vojno, kakšno revščino smo trpeli, po vojni pa zgradili porušeno domovino in zgradili toliko novega. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Tako razvita družba, ko smo danes mi, gospodarski potencial, s katerim razpolagamo, daje vse možnosti, da prebrodimo te težave. Toda splavali ne bomo z omejevanjem, z odrekanjem, temveč le z aktivnim razvojem, z aktivnim delom, s prizadevanjem slehernega delavca na njegovem delovnem mestu. Nikoli ne smemo kloniti. Vse premalo se zavedamo, kakšne žrtve smo žrtvovali za to, kar danes imamo. K premagovanju težav nam lahko največ pomagajo vrline, kakršne so imeli borci, katerih imena so danes vklesana po spomenikih tod okrog, je zaključil svoj govor tovariš Avbelj. V kulturnem programu so sodelovali pihalni orkester Eta Cerkno, pevski zbor »Peter Jereb« in recita-torji. Po proslavi pa so se nekdanji borci in mladina pri planinskem domu na Črnem vrhu zbrali na prtjet-no partizansko srečanje. D. Dolenc ZALI LOG No, naj že stopim iz teh lahkotnih besednih iger na trdna tla sicer ozke doline še tako mlade Selške Sore. Ki se ji še pred Po-dro.štom pridruži Zadnja Sora z vodami izpod Porezna. Da, ozka dolina, skoraj tesen. Ki pa je vendarle privabila prve tirolske naselnike iz više ležečega Mi-cheltala v Grobljah (1086 m) da so se spustili nizdol, k vodi. Novo naselje — današnji Zali log — so Nemci prvotno imenovali Ka Stuben. Na strmih Grobljah pa so sedaj le še zaloške senožeti. Lahko bi celo govorili o zaloški dolinici, ki ima skoraj natančno smer vzhod-zahod. Vhod vanjo iz Železnikov ovinkarsko vodi pod Sušo. Dolinico zapirajo s severa Groblje in Bintek (1262 m) z južne strani pa Žbont (891 m) in davški Kovki. Zali log ima tudi nekaj manjših zaselkov na vseh plateh: tu je Bi-držna, Pri vrtih, Pri Šurku, in Pri Žagi. S kake višine ali pa le od daleč je podoba Zalega loga zares lepa: z modrikastim skrilom, ki posebno po dežju bleste kot srebro, prekrite hiše, gospodarska poslopja in kozolci (le-ti imajo zidane stebre!) dajejo Zalemu logu prav posebno obeležje. Sloveč kamnolom zaliloškega skri-lovca, ki se je nahajal pod Bintekom, precej visoko v hribu nad levim tokom Sore, je več stoletij oskrboval s kritino za strehe in zvonike vso Selško dolino. Šele leta 1957 je dokončno prenehal z delom. Kako naporno in zamudno je bilo pridobivanje te kritine, sem spoznal pred leti v Nemiljah pod Jelovico, kjer so imeli svoj manjši skrilolom. Morda se bom-le kdaj utegnil vrniti k besedi o tej izumrli kmečki obrti. Kmetovanje na Zalem logu skoraj da ni mogoče — zemlje je v tesni soteski premalo. Bolj uspeva gozdare-nje in pašna živinoreja. Imajo pa Za-ložani (vseh je kar precej — 250!) svojo trgovino in gostilno »Slavec«, ki po svoji ureditvi, postrežbi in snažnosti zasluži vse priznanje. Saj ima celo posebno sobo, ki je urejena kot nekak mali krajevni muzej. - Pogrešal pa sem v njem slovite zaloške »berklje« za nošnjo sena s strmih senožeti v dolino (vsaj v miniaturi). cerkev Marijini bovzetja ima stropno h znanega slikarja Janezal tarna podoba pa je delo slovečega Janeza Wolfa. ANTON HRIBAR-K0R1% Štirideset let je v župnikoval pesnil bar, nenavadno < mož. Po rodu Dolenjec (roj. v Malem Korinju nad Krko)^v renjskem Zalem logukar^v reninil — od 1. 1913 do snu* je živel med svojimi Zaloz^ vega pesnika in dobrega" vsi radi imeli. Tembolj, ko so zvedeli,k, čen epski pesnik je in koliU nih pesnitev je že napisal^ je tih in preprost. Pod Ajp vplivom rastočega pesnika^ na struja odklanjala. Zatoj^ utihnil. Vsekakor bo o Ht stekla beseda. PODPOREZEN Ne bilo bi prav, pre;r> J hodnejše naselje svJ občine. Kraj (le 50 su£3 bivalcev) sodi v povirje Za in se upravno naslanja naL^, mor pošiljajo tudi otroke »2 porezen je raztreseno nas«!; ženo na višini med 685 m tj nadmorske višine. Njivi« < kmetij, sicer pa gozd m seijj hodki kmetov, ki pa živo ^| motno, le od lesa in živine tudi od razvite ovčjereje. Zgodovina trdi, da so kra;; ta, 1600 poselili posloven^ škorutarji iz okolice Podtip pozna še pri hišnih iraer..^ svojski izgovarjavi šummko^ listine imenujejo nasel^ Eckgh, kmetije pa nosijo »5,, imena: Pahman, Plašajtar, ^ itd. Nerad prestopam meje so le občinske, izkušnje ima čem zaradi Leš — todapk ško goro Porezen pa le mor omeniti, saj nekako zapira: dolino proti zahodu. Nipravv naš partizanski Porerer, 1622 m meri v višino — MjL z njegovega vrha seže tja v ^ Jadranskega morja. KDO DELA »KRAVAL?« »Včeraj popoldne sem šla mimo disco-kluba Pibemik na Bledu, vendar pa so sredi belega dneva gorele vse luči zunaj na vrtu. Dnevno pa opozarjajo po radiu in na TV, da naj varčujemo z elektriko, tam pa jo lahko trosijo tudi podnevi. Ne vem, ali s tem že privabljajo goste za zvečer, saj tako ni miru po cele noči paradi disco kluba in to se celo pritožujejo tuji gostje, ker ne morejo spati. Ko pa zapuščajo proti jutru disco, je vse pijano in delajo kra-val z vriščem in brenčanjem z av-tomobi1 Ne vem, (tli se res ne more nu krepati proti temu?« -— nam piše G. M. iz Radovljice. Pa smo tam. Pibernik »zribta« lokal na otoku, da je čudo, a ga že ob otvoritvi ignorira ves Bled; Pibernik »zrihta« imeniten, Pariza ali Londona vreden disco \>. večjem zatišju Bleda, pa «^ ne dajo m uru. Vsaka zaroka mu zasveti podnevi pred ^ lom, prizadene našo emm' bilanco, vsak avto, ki se pow& le kdaj naj bi se sicer? - »akti bla« ob cesti, dela neui%' hrup, da .tuji gostje ne 1% spati. Lepo vas prosim, taji m prenočujejo hudo daleč nobenega hrupa disca niti \ v njah ne slišijo. Pojdite srn, Krim, Park, Toplice ali Lo\« sobo na cesto obrnjeno, pa V« videli in slišali, kako ob )fl zjutruj hrumijo mimo tovoniM s Pokljuke! Da so vsi pip*! spet bosa — ta mladi, ki hmf tja, ne delajo nobenega kr»%| če pa bi ga, jih daleč naokoli 0 bi nihče slišal, ker nikogar ko mirnega disca daleč n^v ni in le pohvalo lastniki wk v jo, ker skrbijo za tak red. Nasploh kritizirati je UU oblatiti tudi, a zavedajmo«! ni vsak lokal, ki je ponoči ^1 — zaradi turizma samo poh\%v[ — razbijaški, razbojniški sploh takoj za zapret! 23. AVGUSTA 1983 REPORTAŽA , ZANIMIVOSTI 7. STRAN GLAS ndustrija se že aveda pomena alega gospodarstva fogovor s predsednikom odbora za malo gospodarstvo dobeinski gospodarski zbornici za Gorenjsko inž. Jankom jačnikom inj — Kadar govorimo o ma-gospodarstvu ali tudi o drobnem fospodarstvu, imamo v mislih go-■odarjenje v malem obsegu. Ven-pr pa danes že lahko govorimo, ta-10 pri nas kot v razvitem svetu, tudi pomembnosti deleža . narodnega Ohodka, ki ga ustvarja malo gospo-/o. O tem je tekla beseda v po-)ru z inž. Jankom Pogačnikom, isednikom odbora za malo go-iarstvo pri Medobčinski gosposki zbornici za Gorenjsko. !4 'v »Pri nas takoj po vojni ni bilo pra- |rih pogojev za razvoj malega gospodi/ brstva. Večje obrtne delavnice so Nle nacionalizirane, manjše pa ^jjtdružene v obrtne zadruge. Vendar reč je bilo v njih novega priokusa, fečje obrtne delavnice pa so prerade v združeno delo oziroma v podje-a. Tok razvoja obrtništva je bil ta-zavrt. Razvijala pa se je industri-ki je pogosto manjkajoče sesta-e dele za svoje proizvode uvažala, er je bila nit rednih proizvajalcev alih stvari prekinjena. Šele zadnja leta, tudi po uveljavi-zakona o združenem delu (pred-m pa obrtnega zakona), so se poji za malo gospodarstvo izboljšali, usklajeno davčno politiko med ob-nami in z več svobode vlaganja bnih sredstev za proizvajanje so stvari izboljšale. Tako zdaj že lah-govorimo o uspehih teh pogosto i zasebnih naložb.« V razpravah in ugotavljanju raz-tr v malem gospodarstvu pri nas josto slišimo za primerjave o tem svetu? »Lahko rečem, da je malo gospo-irstvo nujna družbena in gospodar-ca potreba celotnega gospodarstva. Japonska je dosegla svoj gospodar-ci čudež prav na račun svojega maja gospodarstva. V njihovih malih, »lo pogosto slabih delavnicah, so se itro razvijali novi izdelki, ki so bili jsneti v razvitem svetu ali pa so jih lede na potrebe razvili sami. Japonska ima v primerjavi z Jugoslavijo petkrat do šestkrat več zaposlenih v malem gospodarstvu. V Jugoslaviji jih je od celotnega števila zaposlenih 9 odstotkov v malem gospodarstvu, v Sloveniji 9,95 odstotka in na Gorenj- pri skem okrog 10 odstotkov (podatki iz 1981. leta). Po vzoru Japonske gre danes tudi Zahodna Nemčija, kjer veliko vlagajo v pridobitev kadrov. V poklicnih šolah imajo kar 700 tisoč učencev, ki se usmerjajo v 126 poklicih v 25 panogah. Na Gorenjskem je v petih občinah 61 delovnih organizacij, ena pogodbena organizacija združenega dela in 2260 zasebnih obrtnikov. Organiziranost celotnega malega gospodarstva je vedno boljša. Imamo pet občinskih obrtnih združenj, tri obrtne zadruge in odbor za malo gospodarstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici. Komiteji za družbeno planiranje in gospodarstvo v občinah pa imajo referente za malo gospodarstvo. Gorenjsko malo gospodarstvo danes ustvari okrog 8 odstotkov družbenega proizvoda. V primerjavi z industrijo je vanj vloženih zelo malo družbenih sredstev. Vse bolj se veča kooperantska sposobnost z industrijo. Tudi prostorska porazdelitev je dokaj primerna in zato blaži socialne probleme. Ker zasebne obratovalnice še vedno niso izkoriščene, so v njih velike možnosti za novo zaposlovanje. Za malo gospodarstvo je nadalje značilno, da dobro usmerjene naložbe vedno prinašajo dohodek, zmanjšujejo uvoz, pospešujejo izvoz, spodbujajo k inovacijski dejavnosti, sposobno se je hitro prilagoditi potrebam trga in novim izdelkom in nenazadnje tudi usmerja kadre v strokovne poklice.« Katerim vprašanjem bi za izboljšanje stanja v malem gospodarstvu pri nas morali posvečati večjo skrb? »Eno takšnih vprašanj je prav gotovo število delavcev. Posamezne dejavnosti, recimo servisi, ne zahtevajo večje število zaposlenih od šest oseb. So pa dejavnosti, kjer je za op-timalnost dela to število premajhno; na primer zaključna dela v gradbeništvu, delo, kjer v ekipi nastopa več delavcev .. ■ Prav bi bilo, da bi o številu zaposlenih lahko odločale medobčinske gospodarske zbornice in občinski komiteji za gospodarstvo, ker le-ti najbolj poznajo opti-malnost in potrebe posameznih dejavnosti v svojem prostoru. Podatki kažejo, da v gorenjskem malem gospodarstvu na eno obratovalnico ne pridejo niti trije delavci. Torej so možnosti za pridobivanje novih delovnih mest oziroma dodatno zaposlovanje delavcev še dokaj velike, ne da bi bila zato potrebna večja vlaganja v osnove delovnih mest. V sedanjem težavnem gospodarskem položaju je to še posebej pomembno v zvezi z zaposlovanjem mladih. Ob tem je treba le spodbujati sposobnost za upravljanje v malem gospodarstvu. Prav te sposobnosti pa pri naših ljudeh ne manjka. Celotna družbena politika v zadnjem času vse bolj spoznava, da se z razvijanjem in spodbujanjem malega gospodarstva najhitreje da doseči stabilizacijo celotnega gospodarstva. Tega se že zelo zaveda tudi industrija na Gorenjskem, kar se kaže v kooperantskih odnosih, inovacijskih pobudah, sodelovanju pri razvijanju posameznih elementov, ki se potem ugrajujejo v končne izdelke namenjene za izvoz. Ob tem pa menim, da bi morali posebno skrb posvetiti mladim kadrom in njihovemu usposabljanju. Ocenjujem, da sedanje usmerjeno izobraževanje daje prevelik poudarek filozofiranju, premalo pa eksaktni znanosti oziroma uporabnemu delu. Skratka, usmerjeno izobraževanje ni prineslo pričakovanega premika pri vzgajanju potrebnih strokovnih kadrov. V prihodnje bo zato prav temu treba posvetiti veliko več pozornosti. Če namreč izhajamo iz resnice, da so mladi kadri naša bodočnost, potem je temu primerno treba urediti tudi izobraževalni sistem.« A. Žalar Da bo tudi za otroke nekaj veselja - Znano je, da otroci ne morejo biti dolgo pri miru. Tudi takrat ne, ko pridejo s starši v gostilno. In ko jim vtišijo zadnji košček mesa s krožnika, poližejo sadno kupo, odrinejo od mize. Navadno je pri gostilnah tako, da se res nimajo kam dati. Na Kokrici pri Jeršinu pa so poskrbeli tudi za otroke. Peskovnik so uredili za najmlajše, gugalnice, zdaj so pa s Primorske pripeljali še ogromen, blizu tisočlitrski sod, ga doma na dvorišču sestavili in položili na posebej zanj zgrajene temelje na koncu gostilniškega vrta. Sod tu ne bo le simbol gostinstva, temveč bodo vanj postavili mizo in klopi, da se bodo v njem igrali otroci med tem, ko se bodo starši v gostilni lahko mirno predali svojim pogovorom. In mimogrede, gostilna »Pri Jerneju« na Kokrici je nedavno tega dobila pri ocenjevanju gorenjskih gostiln v kranjski občini največ točk. — Foto: D. Dolenc Pri Zinki na Sedmerih jezerih Malo prostora, a veliko volje Z vseh strani smo se zgrinjali h koči. Od Prehodavcev, Hribaric, Zasavske koče, od Bogatina, Krna, Komne, čez Tičarico ... Nekateri, ki so prišli pred nami, so se že martin-čkali pred kočo, posedali ob jezercih, večina se je pa drenjala v koči. Ob šanku se je vse trlo, pri mizah je bilo vse zasedeno. Menda ni bilo planinca, ki bi si ne privoščil domače juhe iz kuhinje. Za 5 jurjev si že nabereš novih moči in soli, ki si jo v soncu in strmini izcedil menda do zadnjega kristala. Dekleta hite streči. Same mlade prijetne študentke. Nekatere prihajajo sem že po pet, šest let. Vedno znova jih pritegne planina in planinci. Tista v rjavem puloverju in snežno belem predpasniku, ki jo vidiš zdaj v kuhinji, zdaj za šankom, zdaj na stopnicah v sobe, pa spet med ljudmi, pri mizah, je Zinka Kostanj-šek. Že enajst let je oskrbnica koče pri Sedmerih jezerih. Iz Šoštanja je doma. Prijazna Štajerka, bi rekel profesor Zoreč. Precej planincev ljubljanske Matice je poznala že prej. In ko se je z enim od teh, z dr. Eri-gom, slučajno srečala v Radencih, jo je ta prepričal, da je prevzela kočo pri Sedmerih jezerih. Preizkušena gostinka je. Dvanajst let je delala v restavraciji v vili šoštanjske elektrarne. Nikoli ni mislila, da bo ostala toliko let v gorah. Lani je povsem resno mislila spreči. Pa so jo spet pregovorili. In ko je z dekleti to poletje spet prišla na Sedmera jezera, so jo že prvo soboto obiskali vsi stari prijatelji planinci. Zares, veliki prijatelji. In odreči takšnim prijateljem — saj res ne more. Ko si enkrat tu, si vprežen. Od jutra do poznega večera. Z dekleti in kuharicami vred. Vsi imajo polne roke dela. Najhuje je, kadar slabo vreme natepe v kočo ljudi z vseh vrhov, ti pa jih prenoči kakor veš in znaš. 110 ležišč imajo, včasih pa hoče ležišče tudi po 300 planincev naenkrat. Takrat je čudna. Nikogar ne moreš pustiti zunaj. Tu so tudi družine z otroki. Ti imajo prednost. Vse ostale poleže kamorkoli pač je še možno. Tudi v kuhinjo, po hodnikih, da o dnevnem prostoru ne govorimo. Vse klopi, vse mize so takrat polne. Pa če pridejo v suhem, še nekako gre, toda, če jih prižene dež, nevihta, takrat pa koča kar puhti od vlage. Pri najboljši volji se ne morejo vsem posušiti oblačila. Pa če so ljudje potrpežljivi, še gre. Toda dobiš vmes take, ki se prav nič planinsko ne obnašajo v gorah. Zćidnjič je eden od petdesetih, ki so še zunaj stali v vrsti za prenočišče, vpil, naj raje zaprejo, če nimajo prenočišča za vse. Take pripombe žalijo, kajti Zinka, receptor Janko in njena dekleta store vsakič vse, kar je v njihovih močeh, da bo vsem planincem kar najbolj ustreženo, pomagano. Sicer pa, mirnih ovčic gre veliko v en hlev in tudi v njihovi koči se je še vedno našel prostor za vse. Res pa je, da koča nujno potrebuje prizidek. Drugo leto, ko bo Kredarica gotova, bo po vsej verjetnosti na vrsti njihova koča. Za 50 ležišč naj bi pridobili novih prostorov. Potem bo veliko bolje. Kajti, nihče ne ve, kako hudo je takole tlačiti ljudi v desetkrat premajhno kočo... Pa še nekaj že dolgo let grebe Zin-ko: elektrika. Zdaj imajo v koči električni agregat, ki daje dovolj moči le za luč. Nimajo ne zamrzovalne skrinje, ne hladilnika. Pa oboje bi tako Zinka Kostanjšek, oskrbnica v koči pri Sedmerih jezerih. nujno potrebovali. Meso, ki ga prinesejo konji, morajo takoj predelati, sicer se vname. Le toliko moči je še, da v pralnem stroju spirajo perilo, kuhati ga pa že ne morejo in to opravljajo vse v kotlu. Prav ta dan sta prišla na Sedmera jezera dva strokovnjaka, ki sta pregledala vse možnosti, kako bi iz najbližjih jezer speljali vodo tako, da bi ta poganjala turbinico, ki bi dajala dovolj elektrike za najnujnejše, kar rabi koča. Elektrika, razmišlja Zinka, bi bila po njenem na prvem mestu. čeDrav prizidek ni nič manj potreben. Veliko dela imajo. Menda je ni koče, ki bi bila bolj na udaru kot prav koča pri Sedmerih jezerih. Koliko je planincev, ki pridejo iz doline le do tu, da se naužijejo planinskih lepot in zraka. Pa tudi nihče ne bo šel na Triglav ali z njega, da bi ne šel tod mimo. Saj so Sedmera jezera kot nekakšna nagrada za ves trud, ki ga žrtvuje planinec v gorah. In koča mora sprejeti vse. Kot bi bili na barikadah, je pripomnila ena od vrlil planink, ki tudi nikoli ne obide Sed merih jezer. In res je tako! Ob nedeljah dopoldne je najhuje. Po čajih štejejo planince. Tudi po petsto čajev gre tako dopoldne. To soboto dopoldne, pripoveduje Zinka, je bil štedilnik poln vsega. Pa je vse šlo. In popoldne so morale začeti vse na novo kuhati. Kuharica ji je pred dnevi zbolela. Zaradi same preutrujenosti. Po petnajst ur je pri štedilniku. Nič čudnega. Tile dnevi do konca avgusta bodo še hudi. Potem bo bolje. Ampak letos je neverjetno veliko ljudi tu gori. Tudi starejših. Kot da so se vsi zaro-tili, da ne bodo hodili več na morje, ampak samo še v hribe. Septembra je tu najbolj lepo. Takrat prihajajo le pravi planinci. Ni otrok. Ni gneče. Le lepi dnevi in kar je glavno, takrat je koča vedno dovolj velika. Nobenega strahu ni, da bi koga ne mogli prenočiti. Danes bo pa spet hudo. Popoldne okrog četrte ure je in Zinka s strahom pogleduje na nebo, če se ne bodo od kod pritepli črni oblaki, ki bodo pognali planince z vseh steza in stezic v njeno kočo. Tamle jih gre devet. Šteje jih. Zadaj je spet slišati večjo skupino. A tile bodo še lahko prišli do Komne, če bo treba ... Vprašam jo po zaslužku nje, deklet. Pa se mi smeje. »Ne hodite v planino po denar. Tega je tu malo. Vse je trdo zasluženo. Dekleta nimajo na dan niti pol ure prosto. Veste, v planine naj gre le tisti, ki ima planine resnično rad.« Zinka jih zagotovo ima. D. Dolenc Sirarstvo in mlekarstvo v Bohinju ter njegova zgodovina V Julijskih Alpah je sirarstvo zakoreninjeno globoko v prazgodovini. V mlekarskem izrazoslovju se je ohranilo dovolj izrazov, ki edline kulture in jezika prvotnih naseljencev. Povsod v Julijskih Alpah imenujejo »trnać« pripravo za mešanje sira, z besedo »cgan«pa poimenujejo napravo za obešanje kotla; obe besedi sta usedlini iz jezika staroselcev, ki sta se vrasli v današnji čas. Izrazi pinja — posoda za izdelovanje masla, matuda — mlečna tekočina, ki ostane v pinji, ko se iz smetane izloči maslo, beseda skuta, s katero poimenujemo še vedno določeno vrsto sira, so furlanskega izvora in dokazujejo, da so se Slovenci kasneje učili sirarstva in mlekarstva tudi pri svojih sosedih. V prvi dobi po naselitvi v Alpah so se Slovenci učili sirarstva od ro-maniziranega prvotnega prebivalstva. Nekaj pa so k njihovi snovni kulturi in imenoslovju prispevali tudi kasnejši stiki naših prednikov z Romani na jugu. V zvezi s furlanskimi izrazi je treba upoštevati tudi dejstvo, da so skozi ves srednji vek italijanski, določneje furlanski pastirji gonili svoje črede na planine, ki mejijo s Kranjsko, in iz urbarjev je znano, da so furlanski vlahi iz okolice Ogleja prihajali s svojimi čredami tudi na bohinjske planine. Pisana sporočila o bohinjskem sirarstvu segajo v sredino 13. stoletja. To so zgodovinske listine, v katerih je zapisano, kakšne so bile dajatve, ki so jih morali podložniki iz Bohinja oddajati zemljiškemu gospodu. Tedaj so mu morali podložni kmetje dajati vsako leto eno ovco" z jagnjetom pa sir in maslo. Dajatve v siru so tudi v kasnejših stoletjih bremenile podložnike radovljiškega in blejskega gospostva, ki sta imeli svojo posest tudi v Bohinju. Pogosto in dolgo so v urbarjih omenjene dajatve v siru, ki so jih morale oddajati gospodu posamezne srenje za užitek planin. Iz Zoisovega sporočila vemo, da je bilo v 18. stoletju za gospodarstvo bohinjskega kmeta zelo pomembno pridelovanje masla. Takrat je bilo v Bohinju 700 gospodarstev, od katerih se jih je 400 ukvarjalo s predelavo masla za prodajo. V drugi polovici 18. stoletja je bila trgovina z maslom najpomembnejši vir dohodkov za bohinjskega kmeta — iztržek je bil večji, kot ga je prinesla trgovina s teleti ali lesenimi izdelki; v Bohinju je bila namreč v preteklosti razvita škafarska obrt in s škafi so trgovali na Goriškem. Po Richterju, ki je pisal o bohinjskem maslarstvu na začetku 19. stoletja, je bila za Bohinjce »od nekdaj« pomembna prodaja »masti« — s tem izrazom je poimenovano kuhano maslo — v Trst. Leta 1802 je bilo v bohinjskih vaseh 4000 krav, 3000 telet, pridelali pa so 700 centov »masti«. V Trstu so ustanovili za pravo skladišče in namestili so poslovodjo, ki je skrbel za prodajo. Maslo so izdelovali v poglavitnem iz kravjega mleka. Vendar je iz arhivskih virov razvidno, da je bila v prvi polovici prejšnjega stoletja v Bohinju precej razvita tudi ovčereja in kozjereja. Razen kravjega mleka so predelovali tudi mleko drobnice. V arhivskih virih iz prve polovice 19. stoletja se posebej omenja ovčji sir, ki so ga izdelovali največ za prodajo, imel pa je svoje mesto tudi v domači prehrani. Domačini ne vedo več, da bi kdaj v Bohinju izdelovali ovčji sir, zelo živo pa je še vedno izročilo o tem, da so predniki po gorah mnogo bolj »maslarili«, izdelovali maslo, ga kuhali in prodajali. V izročilu so se ohranila tudi imena nekaterih domačinov, ki so trgovali z maslom in ga z voz-mi vozili v Trst: Ožbalč iz Češnjice, Žmitek in Slamnik iz Stare Fužine pa trgovec iz Srednje vasi. Po štirinajst dni so bili vozarji na poti. Razen tega so Bohinjci tudi sami nosili prodajat maslo. Samotež so ga nosili čez Bačo do Podbrda, ga oddali trgovcem, ki so poskrbeli naprej za prodajo. Medtem ko je maslo prinašalo domačinom pomemben dohodek, so revnejši s svojim pridelkom komaj zadovoljili potrebe na domu; »komaj so čakali, da je prišlo maslo s planin, saj zaseke niso imeli.« Velike spremembe v gospodarjenju Bohinjcev je prineslo »umnejše sirarstvo«, ki so ga tu uvedli natanko pred sto desetimi leti. Anka Novak (Nadaljevanje prihodnjič) O LAS 8. STRAN Med vožnjo — Željko Čuk iz Dupelj. — Foto: M. Jenkole Avtomoto šport Rendulič in Cuk na pripravah v Lenartu Lenart — Domače .avtomoto društvo je pripravilo enotedenske priprave za obetavne .mlade tekmovalce v motokrosu. Od Gorenjcev sta se jih udeležila Robi Rendulič in Željko Cuk iz Dupelj, oba člana kranjskega avtomoto društva. Treninge je vodil nekdanji tekmovalec Slavko Vese-njak. Na skupnih pripravah so tekmovalci nabirali kondicijo in se učili tehniko vožnje. Zadnji dan priprav je domače'društvo priredilo tekmovanje v motokrosu ter v skokih z motorji. V kategoriji do 80 kubičnih centimetrov je zmagal domačin Vin-diš pred Renduličem. Čuk, ki je vozil z motorjem prostornine 50 »kubi-kov«, je bil peti. V skokih je zmagal Raj ko Čuš. Na drugo mesto se je s pet centimetrov krajšim skokom uvrstil Rendulič, tretji je bil Željko Čuk. TEŽAVE Z VPLINJAČEM Ptuj — Na prvi dirki za državno prvenstvo v kartingu — bila je v Hajdošah pri Ptuju — sta od gorenjskih tekmovalcev nastopila le Dejan Dober nastop v Grčiji Kranj — Prejšnji teden se je iz Serresa v Grčiji vrnila mladinska atletska reprezentanca Jugoslavije, ki je na troboju z Grčijo in Egiptom osvojila drugo mesto, za Grčijo. Jugoslovani so od 18 možnih osvojili 5 prvih mest. Med H reprezentanti iz Slovenije, ki so tudi tokrat bili med najuspešnejšimi v naši izbrani vrsti, so se dobro odrezali tudi trije reprezentanti iz Kranja: Rudež je bil tretji v teku na 100 m z 11,05 sek., Kabič in Mencinger pa sta v metu kopja zasedla tretje oziroma peto mesto z daljavama 60,18 in 55,74 m. I. Kavčič Majkič (AMD Kranj) in Vladimir Rerce (AMD Bled). Majkič je bil v kategoriji do 100 kubičnih centimetrov 15.; Borce pa v razredu do 125 prostorninskih centimetrov 13. med 30 tekmovalci iz 12 društev. Oba sta im^la med vožnjo težave z vplinjači na motorjih. M. Jenkole Počitniška regata na jezeru — Na blejskem jezeru organizirajo znamenite državne in meddržavne veslaške regate, a te dni je najbolj zanimiva počitniška regata številnih izposojenih čolnov, v katerih se po gladini prevažajo in preizkušajo svoje veslaške moči turisti. — Foto: F. Perdan ŠPORT IN REKREACIJA Smučarski skoki Jagodic drugi in Knafelj tretji v ZRN REIT IM VvINKEL - na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju V smučarskih skokih na dveh plastičnih skakalnicah v znanem športno-turističnem centru Reit im VVinklu v Zahodni Nemčiji, je letos nastopilo kar 135 skakalcev iz Avstrije, Norveške, Zahodne Nemčije, Španije in Jugoslavije. Medtem ko so prve štiri dežele zastopali najboljši skakalci od pionirjev do članov, pa so za jugoslovansko ekipo nastopili mladi skakalci kranjskega Triglava, in sicer le v mladinski in pionirski konkurenci. Med člani je zanesljivo zmagal Norvežan Ruud pred dvema Avstrijce ma Koglerjem in VValnerjem. V konkurenci mladincev je bil najboljši letošnji svetovni prvak Franc VViegele iz Zahomca. Kranjski mladinci so dosegli naslednje uvrstitve: Česen je bil osmi, Šilar deseti in Slatner dvanajsti. Med starejšimi pionirji je bil Mubi osmi in si je zaradi padca v prvi seriji zapravil prvo mesto. Še najbolj uspešna sta bila Jagodic, ki je bil drugi in Knafelj s tretjim mestom med mlajšimi pionirji. J. Javornik Rekord radovljiškega kopališča Radovljica — Julija so v radovljiškem kopališču prodali kopalcem 15.379 dnevnih vstopnic, kar je več kot 100 odstotno povečanje v primerjavi z lanskim julijem. Prišteti moramo še kopalce iz kampa, člane plavalnega kluba, kopalce z mesečnimi in sezonskimi ter sindikalnimi kartami. Seštevek vseh kopalcev krepko presega številko 30 tisoč, kar je rekord kopališča. Avgusta si takšnega obiska ne obetajo več, vsekakor pa računajo, da bo kopalcev toliko kot avgusta lani. V kampu je bilo julija letos prijavljenih sicer nekaj gostov več kot julija lani, vendar sb imeli manj nočitev. Prijavljenih je bilo 887 tujih gostov in 482 domačih, kar je skupaj okoli 30 več kot lani. Nočitev pa je bilo julija lani 3.346, julija letos 3.101. Največ nočitev med tujci imajo Nizozemci, ki jih je letos v radovljiškem kampu manj kot lani. Sicer pa se večina gostov radovljiškega kampa ustavi le za nekaj dni, na poti na morje ali nazaj. Pri krajevni skupnosti Radovljica, ki upravlja s kampom in letnim kopališčem zato ne tožijo, toda tudi povsem zadovoljni niso. Kopališče sicer nima nikakršnih podpor, vendar se samo le ne vzdržuje. Stroške s kopališčem namreč pokrivajo z iztržkom kampa. Pohvaliti pa moramo delo in skrb kopališkega odbora in vseh kopaliških delavcev, ki so se res krepko potrudili, da so bili številni kopalci in gostje kampa zadovoljni. JR TOREK, 23. AVGUSTA Novica za ljubitelje hokeja in drsanja Jeseniška ledena ploskev že nared Jesenice - Vesela novica prihaja z Jesenic: ledena nlo^« » a ni Podmežakla je nared. Letošnji začetek je zgodneiši W « l leta, česar so najbolj veseli hokejisti in ljubitelji drsania Rekreativci se bodo do konca avgusta lahko drsali v sroH„K 11. do 13. uro, v sobotah med 14. in 16. uro in v nedeliah SfiJ 19. uro. Vse ostale obratovalne ure drsališča pa so nam^nS^ ? cem-tekmovalcem in hokejistom Jesenic in Kranjske goro li ' tos obetavne načrte v državnem prvenstvu. lma Tudi prve hokejske tekme v letošnji sezoni se že bli*«*« Otvoritvena tekma bo jutri, v sredo, 24. avgusta nh ™i t čer Igrali bosta moštvi Jesenic, ki ga v tej sezoni spetTren^' Svetlin, in Kranjske gore, ki ga vodi Lilo Klinar. Za to sr**««,? nine ne bo! Druga tekma pa bo mednarodna. Na Jesenice nHhi ""^1 kejisti iz Gradca, člani prve avstrijske hokejske lige Tpkm« k?"10^ to, 27. avgusta ob pol osmih zvečer. Za odrasle bcT vstoDnTna^V> jev, za dijake in otroke pa 40 dinarjev. vstopnina 80 du^ Jeseničani bodo veseli vašega obiska ledene ploskve. --—----- -jk Lepe table ob vstopu v park - Tnglavski^rk^iseg^^r^^^^ ga planinskega in nižinskega s,veta in postopoma ga bodo takou& kot veleva zakon o Triglavskem narodnem varku Za letošnm <\ K čno sezono pa je bilo še posebej pomembno, da so pravočasno ob vstopih - tudi v Krnici in Rodovni - namestili lepe table fcion«^ jajo obiskovalce, da vstopajo v park. — Foto: D Sedei ' V Radovljici več gostov kot lani Radovljica — Po podatkih Turističnega društva Radovljica je bilo v letošnjem prvem polletju v Radovljici več gostov kot lani. Imajo 60 zaseb-* nih turističnih sob z okoli sto posteljami. V prvem polletju je bilo v njih kar 2.120 nočitev. Gostje so bili predvsem iz Hrvaške, Srbije in Vojvodine, tujcev je bilo malo, še manj kot lani. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je bilo nočitev za 27 odstotkov več. Večino nočitev so imeli junija, še boljši pa bodo rezultati julija in avgusta, ko skorajda ni bilo proste sobe. V Radovljici in bližnji okolici bi potrebovali več zasebnih turističnih sob. Žal v zadnjem času njihovo število nenehno upada. Turistično društvo Radovljica je letos poskrbelo za kulturno razvedrilo gostov. Organiziralo je nastop harmonikarskega orkestra Glasbe- ne šole in koncert komornega škega pevskega zbora A. T. lJ Radovljica. Obisk obeh pnW • posebej prve, je bil zelo dob^, potrjuje domnevo, da so gostje^ takšnih razvedril. . Sodelovanje turističnega kulturnega društva in kri skupnosti Radovljica je zelo ^ Vendar pa tudi to ne poraag\y zagotovili primerni prii^itvet^l stor za kulturne in druge jav^' reditve za turiste in domačine v Jj tni turistični sezoni. Radovlj^l naprej ostaja eno redkih ofc1 središč, ki ne premore druiiw. ali kulturnega doma. Vsa dobto lja in prpravljenost turisti^j kulturnih delavcev v takšnih r-ne zaleže dosti. Še sreča, da | no v tem pogledu zapolnijo mu*, galerija, ki dajejo kulturni utri^ stični Radovljici. Preplezali in presmučali Pik Komunizei Nov uspeh gorenjskih alpinistov Sredi avgusta se je iz sovjetskega pogorja Pamir vrnila 10-članska alpinistična odprava — Osem alpinistov se je povzpelo na najvišjo goro Sovjetske zveze, na 7495 metrov visoki Pik Komunizem, dvojica je osvojila še 7105 metrov visoki Pik Evgenije Korženevskaje, Luka Karničar in Matej Kranjc sta se kot prva na svetu spustila s smučmi z vrha Pik Komunizma, Andrej Štremfelj, Iztok Tomazin in Srečo Rehberger pa so opravili tretjo ponovitev 3195 metrov visoke stene Bezzubkin trov visoki Pik Komunizem. Medtem ko je Kranj — Pod vodstvom izkušenegu alpinista Tomaža Jamnika je 13. julija krenila na pot v Sovjetsko zvezo 10-članska alpinistična odprava, v kateri so bili še Marko in Tomo Česen, Matjaž Dolenc, Matej Kranjc. Peter Mar-kič, Andrej Štremfelj in Srečo Rehberger — vsi člani kranjskega planinskega društva, ter Iztok Tomazin iz Tržiča in Luka Karničar z Jezerskega. Sedem dni kasneje je bila celotna odprava že v baznem taboru na ledenikih Moskvin in VValter pod vznožjem Pik Komunizma. Prvi teden so alpinisti izkoristili za prilagajanje novemu okolju, razmeram in podnebju. V tem času so opravili več lažjih vzponov. Razen Jamnika, Marka Česna in Do lenca, ki so po nasvetu zdravnikov ostali v baznem taboru, so se ostali alpinisti že v prvih dneh povzpeli na 5691 metrov visoki Pik Vorobjev. Dva ni zatem je četverica — Štremfelj, Markič, Rehberger in Tomo Česen osvojila še 6399 metrov visoki PikiČetverjoh, kasneje pa je to uspelo tudi ostalim članom odprave. Matej Kranjc in Luka Karničar sta pri spustu z gore prvič preskusila nove Elanove smuči. Po enem tednu se je trojica alpinistov odločila za vzpon na 7105 metrov visoki vrh Pik Evgenije Korženevskaje, dva, Andrej Štremfelj in Iztok Tomazin pa sta tudi dosegla vrh gore. Predzadnji julijski dan je sedmerica članov odprave krenila proti Piku Komunizmu. Vsi so uspešno preplezali dva tisoč metrov visoko steno Borotkin in se povzpeli na višino 6300 metrov. Pri osvajanju vrha pa sta morala dva odnehati, ostali — Jamnik, Karničar, Kranjc, Markič in Tomo Česen pa so se 2. avgusta povzpeli na najvišji sovjetski vrh, na 7495 me- dvojica s tem dosegla cilj, se je za Jamnika, Karničarja in Kranjca boj na gori šele pričel. Strmina pod vrhom z naklonom od 40 do 45 stopinj ter trd in spihan sneg so po eni strani vzbujali spoštovanje, po drugi strani privabljali ... Luka Karničar in Matej Kranjc sta si že na vrhu nadela na noge meter in 90 centimetrov dolge Elanove smuči in se pričela spuščati. V eni roki sta držala smučarsko palico, v drugi cepin, da bi se pri morebitnem padcu obdržala na strmini. Na višini 6900 metrov, nad steno Dušanbe se jima je pridružil še Tomaž Jamnik. Smučanje odtod do Borotkina je bilo manj zahtevno, toda še vedno niti malo podobno sproščenemu, zabavnemu vijuganju! Spust v steni med kosi odlomljenega ledu je bili zopet pravo garanje. Dejansko najbolj naraven pa je bil spodnji del stene, kjer so alpinistom grozili ledeni plazovi. Zato so čimprej želeli na varno, v bazni tabor, kjer so njihovi podvig pozdravili tudi alpinisti ostalih odprav. To je bil namreč prvi spust s smučmi z vrha Pika Komunizma, prvič sta bili presmučani tudi obe zahtevni steni — Dušanbe in Borotkin. Ostali člani odprave, Andrej Štremfelj, Iztok Tomazin in Srečo Rehberger so se odločila za vzpon na najvišjo sovjetsko goro po zahtevnejši smeri, po Bezzubkinu. 3195 metrov visoko steno so plezali 48 ur. Prvi dan so se povzpeli 1750 metrov visoko, v steni bivakirali in naslednji dan nadaljevali s plezanjem vse do noči in še ponoči. Proti jutru so izplezali na varno. Ker je stena izpostavljena plazovom, je bila doslej preplezana le trikrat. Pred gorenjskimi alpinisti so jo zmogli le prvopristop- f ml Dva tisoč metrov visoka severna stena Pik Komunizma rotkin in levo Bezzubkin. desno smr\ niki ter za njimi še Cehi in Madžari. Plezanje Štremflja, Tomazina, in Rehbergerja je bila najlepša predstavitev kakovosti gorenjskega in jugoslovanskega alpinizma v pogorju Pa-mirja. »Odprava je bila uspešna, saj smo domala do potankosti uresničili načrt in dosegli cilje, ki smo si jih zastavili pred odhodom.« je po povratku v Kranj pripovedoval Tomaž Jamnik, vodja odprave. »Osem alpinistov je stalo na najvišjem vrhu Sovjetske zveze,"dvojica tudi na nekoliko nižjem Pik Evgenije Korženevskaje. Namesto prvenstvene smeri, ki smo jo načrtovali pred odhodom, so trije al- pinisti preplezali težavno smer Beia^, Dva alpinista sta se s smučmi spustila Pika Komunizma, trije pa prek DušanVv Borotkina. Menim, da so takšne in po%| odprave primerne predvsem kot pripravi kušenih alpinistov pred odhodom v hitsjj sko pogorje in za privajanje mladih na\^ Ne moremo pa na podlagi dosežkovvPm izbirati kandidate za odprave v HimaU,v baznem taboru pod vznožjem Pik KmM ma je bilo v primerjavi s himalajskimi r«! rami pravo udobje, vsega je bilo dovolj,^ tudi ni prišlo do kakršnihkoli nasprotovat C. ZiM KRONIKA 9. STRAN GLAS Žabnica — V nedeljo so lovci Lovske družine Sorsko polje razvili svoj prapor. Pokroviteljica razvitja je bila DO Mcrcator-Mednarodna trgovina TOZD Slovenija-Sajlje, denar za prapor pa so prispevali tudi številni darovalci. Čeprav LD Sorsko polje deluje že skoraj trideset let in iteje dvainpetdeset članov, je ena izmed zadnjih, ki je razvila svoj prapor, saj so ji to vedno preprečile nujnejše potrebe. Lovišče, s katerim upravljajo, meri 3920 hektarov, vendar že skoraj petino zasedajo bližnja naselja in cesta. Na lovišču je precej srnjadi, nekaj manj male divjadi, lovci pa so uspeli ohraniti tudi jerebice, ki so bile pred dvajsetimi leti že skoraj iztrebljene. V preteklih letih so na svojem področju zgradili veliko število krmišč in solnic, kamor v zimskem času nosijo krmo. Skoraj na vsakem gozdnem obronku stoji preža, ki je potrebna za lovsko pravičen odstrel. Lovci so ukrepali tudi, ko se je pojavila steklina, s stalnimi obhodi in nadzori lovišča pa uspešno zatirajo kri-volovstvo. V prihodnje načrtujejo tudi izdelavo remiz in krmilnih njiv, izpopolniti izpust za fazane, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom, ter zgraditi lovski dom. Na nedeljski slovesnosti so podelili tudi priznanja'Lovske zveze Slovenije, ki jih je dobilo šest njihovih članov, z družinskimi priznanji so nagradili sedem članov, s priznanji pa so se spomnili tudi sedmih ustanovnih članov LD, ki so še v njihovih vrstah. Tekst in foto: V. Primožič KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ z n. sol. o. Mirka Vadnova 1 Objavlja prosta dela in naloge v DS Skupne službe ČIŠČENJE SOB V SAMSKEM DOMU — 1 delavka Pogoji: — končana ali nepopolna osnovna šola, — poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe, Kranj, Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Gostišče Valerija na Jezerskem — Že enajst let je na Jezerskem znano gostišče Valerija, ki je odprto celo leto, lastnik pa je Ivan Konečnik. Njegov namen je, da bi sedanje število sob za goste z okrog 30 posteljami povečal na okrog 40 postelj in bi tako lahko gostišče sprejelo cel avtobus gostov. Sicer pa so že zdaj v gostišču v glavnem pensionski gostje; med njimi tudi iz Italije in Nemčije, od domačih pa radi pridejo iz Zagreba in Beograda. Gostišče je znano po domači hrani. Poleti so na Jezerskem v glavnem starejši gostje, ki jim prijajo mir, svež zrak, različni izleti in dobra hrana. Pozimi pa radi pridejo* na Jezersko tudi mlajši, ker je na Malem vrhu ugodna smuka. — A. Ž. Našli utopljenko Kranj — V soboto zjutraj so na produ reke Save našli truplo Rozine Oman, stare 69 let, iz Kranja. Pregledali so stanovanje, kjer je živela sama in ugotovili, da ne manjka ničesar, razen torbice in zdravstvene izkaznice. Truplo so iz vode dvignili kranjski poklicni gasilci, zdravnik, ki jo je pregledal pa ni našel znakov nasilja. Pomoč helikopterja Golica — V petek popoldne so s helikopterjem RSNZ pripeljali z Golice v jeseniško bolnišnico 64-letnega Staneta Koblarja z Jesenic. Tu so ugotovili, da ga je zadela kap in je v kritičnem stanju. Koblar je prostovoljno delal pri obnovi planinske koče. V. P. NESREČE NEPRAVILNO OBRAČALA Radovljica — V petek ponoči se je v Radovljici zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega obračanja. 21-letna avstrijska državljanka Cacilija-Mariora Obsini-Rosenberg je vozila iz Podvina proti Lescam. Pri bencinskem servisu v Radovljici je obračala in zaprla pot voznici osebnega avtomobila, 29-letni Branki Eržen iz Ljubljane. Voznici sta ob trčenju ostali nepoškodovani, hude poškodbe pa je dobila sopotnica Erženove, 28-letna Irena Kramarič iz Kranja. Odpeljali so jo v jeseniško bolnišnico. TRČILA V KOZOLEC Pšata — V petek zvečer se je na lokalni cesti Cerklje—Pšata zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti in utrujenosti. Voznica osebnega avtomobila, 36-letna Angelca Podjed iz Pšate je peljala iz Cerkelj proti Pšati. V blagem levem ovinku jo je zaneslo v desno in po 25 metrih je s sprednjim delom avtomobila trčila v betonski steber kozolca. Pri trčenju je bila hudo poškodovana voznica in njen mož, 38-letni Rudolf Podjed. Oba so z rešilnim avtom odpeljali v Klinični center v Ljubljano. ZAPELJAL V CESTNO OGRAJO Žiri — V sredo popoldne je voznik kolesa z motorjem, 47-letni Franc Pivk iz Gorenjka vozil po regionalni cesti iz Žirov proti Rovtom. Zaradi prevelike hitrosti je zapeljal v obcestno ograjo in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga na Klinični center v Ljubljano. V OVINKU S CESTE Fužine — V nedeljo ponoči se je zgodila prometna nesreča, ki ji je botrovala prevelika hitrost. Voznik osebnega avtomobila Stanko Bajt, star 21 let, iz Podjelovega Brda je vozil iz Sovodnja proti Trebi-ji. V naselju Fužine je z veliko hitrostjo zapeljal v levi ostri ovinek. Ovinka ni mogel izpeljati in iz vozišča je zdrknil po strmini navzdol v globino, kjer se je prevrnjen zagozdil ob drevo. Hudo poškodovanega so odpeljali na Klinični center v Ljubljano. NEPREVIDNO ČEZ CESTO Kranj — V nedeljo popoldne se je v Kranju zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prečkanja ceste. 27-letni kolesar Janko Malbaša iz Novega Sada, ki začasno živi v Kranju, se je peljal s kolesom, v križišču na Primskovem je zavil v desno in ob robu ceste počakal, da bi prečka! cesto. Takrat je mimo pripeljal voznik motornega kolesa, 21-le-tni Igor Pust iz Ljubljane. Malbaša ga ni opazil in je zapeljal čez cesto. Zaletel se je v Pusta z bočne strani, tako da sta po nekaj metrih vožnje oba padla po cesti. Hudo poškodovanega Pusta so odpeljali na Klinični center v Ljubljano. V. Primožič Smrt pešakinje Jesenice — V nedeljo dopoldne se je na Jesenicah zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla pešakinja, botrovala pa ji je prevelika hitrost. Voznik osebnega avtomobila, 36-letni Branko Dragičevič iz Slavonske Požege, ki je začasno na delu v ZRN, je vozil od Hrušice proti Radovljici. Na Jesenicah je na prehodu za pešce zbil 79-letno Marijo Šoberle, ki je pravilno prečkala cestišče. Pešakinja je omahnila na pokrov avtomobila in po 50 metrih vožnje padla z vozila na cesto. Zaradi hudih poškodb je umrla na kraju nesreče. Odlomil se je priključek na traktorju Hraše — V petek dopoldne se je v Hrašah, pri gospodarskem poslopju Franca Legata, zgodila nesreča, ko so dovažali krompir v shrambo. Hudo se je poškodovala Slavka Legat, stara 46 let, iz Lesc. Franc Legat je s traktorjem, na katerega je imel vpetvprežni voz.pe-ljal krompir po dvignjeni dovozni poti v skedenj. Ko je s prvimi kolesi pripeljal v skedenj se je priključek odlomil na mestu, kjer je bil varjen. Voz je zdrknil nazaj in podrl Legato-jo. Hudo poškodovano so odpeljali na Klinični center v Ljubljano. Za večjo prometno varnost Faktor tveganja O tveganju v prometu znanstveniki razmišljajo takole: Če vo/.i človek, ki to počne z ljubeznijo, je mlad in zdrav, z dobrimi refleksi in hladnokrvnostjo, ima več možnosti, da se pripelje na cilj srečno, kot pa starejši človek, ki je lahko kratkoviden, raztresen, ne zanima se več zattO kako dobro deluje njegovo vozilo. Brez zadržkov lahko rečemo, da imajo starejši, bolj raztreseni ali utrujeni več možnosti, da se ponesre čijo ali povzročijo nesrečo. Kaj vse so torej faktorji tveganja? Prav gotovo je to starost, utrujenost, stanje avtomobila, vreme, nepoznavanji' ali neupoštevanje prometnih predpisov, lahko pa tudi značaj in še bi se dalo naštevati. Nekatere faktorje tveganja lahko merimo, drugih ne, večino pa jih ima le statistično vrednost. Za večino njih strokovnjaki določajo verjetnost, ne pa gotovosti. Človek velikokrat verjame, da je sreča na njegovi,.strani in se zato največkrat ne zaveda vseh tveganj v prometu in pa posledic*, ki jih spremljajo. Obvelja naj pravilo, da v prometu ne smemo nikoli in z ničemer tvegati, saj bomo le z previdnostjo poskrbeli za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. * Mrak Gorenjska nočna kronika OPOZORILO NI BILO DOVOLJ V bifeju kranjskega kina Center sta fanta toliko časa razgrajala, da so prišli miličniki. Enega so morali zapreti, drugi pa je miroljubno odnehal. Čez kako uro so miličnike klicali v drug bife, ker je že omenjenega minila vsa pohlcvnost. Da ne bi še kje naredil zdrahe, so ga zaprli v klet k tovarišu. OBRAČUN OČETOV .Sprri otroci običajno ne kuhajo dolgo zamere. V Tržiču pa je bila tako huda, da sta morala spor sinov reševati očeta. Odločila sta se za ista sredstva kot fanta — za pretep, le da sta vnela pozneje opraviti z milico. Z NOŽEM NAD TEKMECA Kaj drugega kot neuslišana ljubezen in ljubosumnost je bilo vzrok dogodku, ki se je pripetil trojici v Tržiču. I. B. je šel z dekletom mirno na sprehod, nenadoma pa ga je J. M. napadel z lovskim nožem. VES DAN TEŠILI ŽEJNEGA Iz gostilne v Dovjem so morali nekega večera minuli teden klicati miličnike, ker se ves dan niso mogli znebiti stalnega gosta. Lep čas je popival, kasneje pa tudi razgrajal in razbijal. Ker so mu v gostilni ves dan milostno tešili žejo, so bili nad nehvaležnim ravnanjem več kot ogorčeni. TEPEL DEKLE, PSOVAL MILIČNIKA Dekle je javilo, da jo M. K. pretepa in naj ga zapro. Sramotnega pripora na tržiški postaji milice se je surovež na vse kriplje otepal, zraven pa grdo žalil miličnika, češ naj se vrne, od koder je prišel in da tedaj še čevljev ni premogal. M. K. je noč odsedel, da bo v prihodnje do nežnega spola in mož postave kulturnejši. GORJANSKIPRETEP Moška druščina v gostilni »Frenk« v Gorjah je složno sedela pri kozarčku, ko sta pivsko idilo prekinila dva, ki sta se ga preveč nabrala. A pretep je bil hitro končan po zaslugi tistega izmed njiju, kije biboborožen : železno palico. Z njo je tovariša kresnil čez hrbet in ga onesposobil za nadaljnji boj. PRIKRIVAL ISTOVETNOST Na škofjeloški postaji milice so se zadnjič bodli z možakom, ki je nakresan prepeval po cesti, oviral promet in zmerjal miličnike. Bržkone je bil bdposlanec kake skrivnostne misije, saj je uporno branil svoj »ineognito«. Ne le da je bil brez dokumentov, tudi podatkov o istovetnosti ni hotel da- JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE SKLADIŠČNO TRANSPORTNE SLUŽBE v Škofji Loki Pogoj: — lesni ali ekonomski tehnik z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah. 2. SKRB ZA STROJNE NAPRAVE IN REZERVNE DELE v Preddvoru Pogoji: — strojni tehnik z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah. 3. VEČ MIZARJEV za delo v proizvodnih obratih v Škofji Loki in na montaži stavbnega pohištva na terenu Pogoji: — poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj. 4. VEČ DELAVCEV za delo v proizvodnih obratih v Škofji Loki in v skladiščno transportni službi Pogoj: — starost nad 18 let in dokončana osnovna šola. 5. ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV delo je samo v popoldanskem času Pogoji: — dokončana osnovna šola. 6. RAZDELJEVANJE HRANE IN ČIŠČENJE v Preddvoru, s skrajšanim delovnim časom (4 ure) Pogoj: — dokončana osnovna šola Za vsa prosta dela in naloge je določeno poskusno delo v trajanju treh mesecev. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, za kadrovsko službo, kjer lahko kandidati dobijo vse informacije o prostih delih in nalogah osebno, ali na telefon 61-361. Kandidate bomo obvestili o izboru v 30 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. GLAS 10. STRAN OBVESTILA — OGLASI TOREK, 23. AVGUSTA DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Organizira izobraževanje ob delu v šolskem letu 1983/84 v naslednjih oblikah: — osnovna šola za odrasle. Vpisujemo v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Šolanje je brezplačno. — izobraževanje po programu upravno administrativne šole (3. in 4. razred). Pogoj za vpis je končana poklicna administrativna šola. — izobraževanje po programu 4. razreda ekonomske srednje šole — tečaj računovodstva za funkcionalno usposabljanje delavcev brez ustrezne izobrazbe v računovodskih oziroma finančnih službah — tečaj administracije za delavce v administraciji brez ustrezne izobrazbe. Prnave in informacije na tel.: 60-888 ali osebno na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik 1 a, od 7. do 15. ure. CESTNO PODJETJE KRANJ Oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge 1. ZAHTEVNA SPLOŠNA DELA V ASFALTNI BAZI (en delavec) 2. MANJ ZAHTEVNA ASFALTERSKA DELA (4 delavci) 3. ČUVANJE KAMNOLOMA V KAMNI GORICI (en delavec) 4. SNAŽILKE (ena delavka) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: > pod 1. — kvalificirani asfalter, 1 leto delovnih izkušenj, polkvalificirani asfalter (6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj), osnovna šola in tečaj za varnostnika, potrjeno pooblastilo za nošenje orožja od oddelka za notranje zadeve občine Radovljica, pod 4. — zaključena osemletka, PK delavka. Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 8 dni po oglasu. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidatov bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 8 dni po izbiri. pod 2. pod 3. 4AActi/ SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in-naloge SNAŽILKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja lesarska šola.Kidri-čeva 59, Škofja Loka — komisija za delovna razmerja. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge UREJANJE ZADEV LO IN DSZ Za uspešno opravljanje del in nalog se zahteva: — višja strokovna izobrazba vojaške ali druge splošne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo, — poznavanje predpisov SLO, — sposobnost komuniciranja in hitrega odločanja. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika, Kranj, 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. 1 r— . ^^^t^........r.....■■■ '• ■■■■.....l--.......j...... 1 i ~ ^ ,., u; r.:t ABC POMURKA LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n sol Škofja Loka, TOZD JELEN, gostinstvo Kranj ponovno objavlja prosta dela oziroma naloge: 1. VODJE RESTAVRACIJE PRAJERCA V ŠKOFJI LOK. Pntrnii Pogoj: - VKV ali KV kuhar in 2 oziroma 3 leta prakse na podoh* delih, 2. VEČ KUHARJEV za delo v obratih v Škofji Loki in Kranju Pogoj: - KV kuhar, 3. VEČ NATAKARJEV za delo v obratih v Škofji Loki in Kranju. Pogoj: — KV natakar, 4. SNAŽILKE za delo v restavracije Frankovo naselje v Škofji Loki Delo se opravlja samo popoldne. Poskusno delo pod točko 1. traja 60 koledarskih dni nod 9 i t 45 koledarskih dni, pod 4. pa 30 koledarskih dni. ' K Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh do ohiavi «-u v kadrovsko službo podjetja ABC POMURKA, Loka n<5« čeva 53, Škofja Loka. • "*a DSSS, K* OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Tavčarjeva 41 Odbor za delovna razmerja razpisuje prosta dela 1. MANIPULANTA V SLUŽBI OBDELAVE 2. ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA (tainicel 3. SNAŽILKE Vinice) in nalo^ Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidat: • . še naslednje pogoje: J ana,datl »spolnje^ pod 1. — dvoletna poklicna administrativna ali soro^ - — znanje strojepisja, cana sola, pod 2. - srednja izobrazba, ekonomske, administmH cialneali druge ustrezne smeri, znanje strow'S ljene delovne izkušnje J strojepi— Delo se združuje pod točko 1. za določen čas, pod 2 in 3 določen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim nrS^ delom. Pismene prijave sprejema Osrednja knjižnica obči carjeva 41, 10 dni po objavi v Glasu. TRADICIJE KVALITETE MODE REK, 23. AVGUSTA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 11. STRAN GLAS ALI OGLASI tel.: 27-960 KODAM Prodam 20 do 150 kg težke PRAŠI-Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9. Škofja Loka 8107 Poceni prodam POLKAVČ, MIZICO, 2 FOTELJA, 2 OMARI. Bertoncelj, Novi svet 9, Škofja Loka 8188 Prodam dva PRAŠIČA za zakol ali nadaljnjo rejo. Sv. Duh 41, Škofja Loka 8189 Prodam smrekove DESKE in PLOHE. Potoće 9, Preddvor 8190 Prodam železna vrtna VRATA in drogove za mrežo. Telefon 25-088 8191 Prodam 1300 kosov cementne OPEKE folc, rabljene. Mlaka 52, Kranj 8192 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO za v dnevno sobo. Štern, Britof Jt 1. Kranj 8193 Prodam ZLATO za zobe in pozlačen JEDILNI PRIBOR. Telefon 23-559 zve-fer 8194 ŠOTOR za 3 osebe, nov, navlon, z dvojno streho, prodam. Telefon 22-991 8195 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Jagodic, Mlekarska 16, Čirče, Kranj 8196 Prodam 10 dni starega BIKCA frizij-ca. Zapoge 6, Vodice 8197 Prodam KABEL PGP 4 x 2,5, po dnevni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 8198 Prodam 120-litrski AKVARIJ in avto RENAULT 4 po delih. Janez Kalan, Se-nično 8. tel. 57-030 8199 Prodam ladijski POD, DESKE za »pobjon«, GAJBICE in ŠTEDILNIK. Koritno 39, Bled 8200 Prodam 6 in 7 m dolge ŠPIROVCE. Naslov v oglasnem oddelku. 8201 Prodam komplet OSTREŠJE. Kranj, Stara cesta 9 8202 Prodam tritonsko traktorsko kiper PRIKOLICO »Ljutomer«. Okroglo 13, Naklo 8203 Prodam opremljeno otroško POSTELJICO. Marija Dolenc, Naklo 174, tel. 47-238 8204 Prodam KRAVO s teletom. Kranj, Jezerska c. 93 8205 Prodam dva tedna staro TELIČKO simentalko in suha DRVA. Jerala, Pod-brezje 111, Duplje 8206 Prodam rabljeno SPALNICO. Informacije po tel. 24-215 8207 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR korting, star 3 leta. Janez Troha, Zasip, Muže 10, Bled 8208 Prodam 2,5 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Kartnik, Brezje 17, p. Brezje 8209 Prodam 380-litrsko HLADILNO SKRINJO. Telefon 75-430 8210 Ugodno prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za spalni ali dnevni pro-»tor. Zupane, Štrukljeva 4, Radovljica 8211 Prodam 50 kg belega CEMENTA, 17 betonskih ROBNIKOV in 30 kv. m izrezov od vrat. Telefon 77-887 — Bled 8212 Prodam 4-točkovni NAKLADAČ »Leon« tip 400. primeren za vse vrste traktorjev. Tušek, Rovt 10, Selca, tel. 064-S5-O66 8213 Prodam manjšo količino STREŠNE OPEKE (sive), CEMENT in POLKNA za okna »HOJA«. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 22-459 popoldan 8214 5 kub. m smrekovih DESK, prodam. Jagodic, tel. 26-248 8215 Ugodno prodam nove gladke armirane betonske PLOŠČE 50x 50x4,5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 8253 Prodam GAJBICE. Demšar, Straži-ška 13, Kranj 8254 Prodam traktorski OBRAČALNIK favorit 1600. Burja, Za gradom 7, Bled, tel. 77-902 8255 Prodam MIKSAR stereo in OJAČEVALCE, Bešič, C. 1. maja 69, 7. nadstropje, Kranj 8256 Ugodno prodam leto star JOGI 160x200. Skumavc, Likozarjeva 25, Kranj. Informacije v torek in sredo od 18. do 20. ure po tel. 22-090 8257 KUPIM_ Kupim TRAKTOR do 35 KM po možnosti »SAME DELFINE« 35 ali »AURORA« 45, pogon na vsa 4 kolesa. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 8118 Kupim dva POGRADA. Telefon 28-733 popoldan 8216 Kupim suh obžagan LES ali HLODOVINO za ostrešje. Janez Košnik, Luznarjeva 19, Kranj, tel. 26-385 od 16. ure dalje 8217 Kupim 30 kv. m merkur PLETIVA za armaturo kombi fasade. Omejc, Bavdkova 11 ali tel. 25-223 8218 inovak VOZILA Prodam PRIKOLICO za osebni avto. .Česen Anton, Britof 332 A. OPEL ADMIRAL, dobro ohranjen, registriran do 12. 7. 1984 ter FORD 12 M, celega (primeren za dele), prodam. Telefon 064-28-427 8008 Prodam ZASTAVO 750, cena 20.000 din. Peter Urbane, Deteljica 2, Tržič 8219 Ugodno prodam 250 cem MOTO CROSS motor CZ, nevozen. Telefon 064-60-059 od 9. do 14. ure ali 18. do 23. ure 8220 Ugodno prodam ZASTAVO 750, MOPEDA avtomatic, ŠIVALNI STROJ, star 12 let, dobro ohranjen in KAVČ. Resman, Frankovo 52, Škofja Loka 8221 Prodam dve novi GUMI z zračnicama »Tiger« radial 165-13 in 6 mesecev staro plinsko napravo za osebni avto. Šilar, Virmaše 4, Škofja Loka 8222 Ugodno prodam MOTORNO KOLO elektronie 90, letnik 1976. Trata 22, Škofja Loka 8223 Prodam MOTOR TOMOS 14 M, letnik 1982. Predoslje 58/A 8224 Po delih prodam VW 1300 in AMI 8. Preddvor 50 8225 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Adolf Pufič, Hrastje 68 Kranj 8226 Kupim VW »HROŠČ«, lahko je ka-ramboliran ali nevozen. Šmidova 13, Kranj - Čirče 8227 Poceni prodam ZASTAVO 750:, pločevina obnovljena. Smrkolj, C. JLA 27, Kranj, tel. 27-566 8228 Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1967, vozen, registriran. Telefon 26-311 8229 Prodam VIVO WAUXHALL, dobro ohranjeno. Vid Gačeša, Oldhamska 1, Kranj 8230 Prodam ZASTAVO 750. Cirilova 10, Kranj - Orehek 8231 Ugodno prodam poltovorno, dobro ohranjeno VOZILO GMC - JAMES, letnik 1974, prevoženih 30.000 km. A. Markovič, Valjavčeva 10, Kranj 8232 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Stara Loka 28, Škofja Loka (popoldan) 8233 Prodam GOLF (bencinski) ter RENAULT 18. Naslov v oglasnem oddelku. 8234 MZ 150, ohranjen, prodam. Branko Škantar, Sebenje 43, Tržič 8235 Ugodno prodam VW 1300, letnik 1966, neregistriran. Jezerska c. 104, Kranj 8236 Prodam karamboliran R-4 TL, celega ali po delih, stroj 6.000 km po generalni. Sp. Besnica 91/A 8237 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Koželj, Vodice 77 8238 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1979, garažirano, prevoženih 31.000 km, dobro ohranjeno. Mravlje, Golniška 57, Kranj 8239 Prodam ZASTAVO 101 S. Telefon 26-147 8240 Prodam 126-P, letnik 1977, 73.000 km, garažiran, dobro ohranjen, z dodatno opremo. Franc Majer, Toma-žičeva 4/B, Kranj, tel. 25-889 po 16. uri 8241 V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila dobra sestra in teta ANGELA VIDMAR Od nje se bomo poslovili v torek, 23. avgusta 1983, ob 17. uri na pokopališču v Šenčurju. ŽALUJOČE SESTRE IN SORODNIKI Britof, Šenčur, 22. avgusta 1983 Sporočamo žalostno vest, da je v 83. letu starosti umrl JANEZ MEZEK-ANŽE Žagar drv iz Stražišča Pogreb pokojnika bo v torek, 23. avgusta 1983, ob 16. uri na pokopališče v Bitnjah. VSI NJEGOVI Kranj, 21. avgusta 1983 APN-4, prodam Telefon 42-366 popoldan . 8242 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do maja. Ivan Ambro/.ič, Krnita 12, Zg. Gorje 8243 STANOVANJA V stanovanjski HIŠI nedaleč od Kranja nudim STANOVANJE upokojenki za pomoč starejši ženski pri gospodinjstvu. Šifra: Na deželi 8049 jZamenjam 4-sobno STANOVANJE z vrtom z enakovrednim v Medvodah ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 8244 Dijakinja išče STANOVANJE s souporabo kopalnice. Nevenka Vrh, Mereče 5, Ilirska Bistrica 8245 Zamenjam trisobno družbeno STANOVANJE (69,5 kv. m), brez centralne in nekaj vrta za manjše dvosobno ali dvosobno s kabinetom, s centralno. Naslov v oglasnem oddelku. 8246 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE išče družina z enim otrokom v Kranju ali okolici. Ponudbe po tel. 061-443-550 vsak dan po 17. uri 8247 Zakonca z enoletnim otrokom vzameta v najem enosobno STANOVANJE ali SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice na relaciji Koroška Bela — Hru.šieu. Ponudbe po tel. 81-622 8248 POSESTI Na območju gorenjske vzamem v najem ali odkupim KMETIJO, lahko tudi zapuščeno. Ponudbe pod: Denar zagotovljen 8249 OBVESTILA_ Izvajam vse vrste TESARSKIH DEL. Informacije po tel. 064-26-211 NAJDENO_ 14. 8. sem našla staro PONY KOLO. Ziherl. Grenc 6, Škofja Loka 8251 OSTALO Nujno naprošam vse, če imajo PLE-TILNI STROJ empisal 323, da mi pomagajo z inštrukcijami, za kar se v naprej zahvaljujem, stanujem v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 8252 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta BOŽIDARJA REPOVŽA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sorodnikom za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem sindikalnim organizacijam za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Zahvala tov. Rotarju za tako tople besede ob zadnjem slovesu, pevcem in duhovščini za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Lesce, 16. avgusta 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega PETRA OMEJCA ! se zahvaljujemo dobrim sosedom, posebno Mariji Ko-- drič za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik ! za zdravljenje. j ŽALUJOČI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete MARIJE MOHORIČ Šoštarjeve mame z Dobravšpe se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali, cvetje in vence., Iskrena hvala pevcem, govorniku ZB za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: hče>ke Marica, Anica, Ivanka, Milka in sin Franc z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVAIA (Ob boleči izgubi našega dragega STANETA MAJSTROVIČA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vsem prijateljem in sodelavcem za pomoč v težkih trenutkih, Bolnišnici Jesenice in Kliničnemu centru za zdravljenje, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! Žena Danica, sinova Blaž in Uroš, mama brat, sestri z družinama in drugo sorodstvo Lesce, 15. avgusta 1983 ZAHVAIA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča in teta MARIJA ŽNIDAR roj. NAHTIGAL Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, vsestransko pomagali in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Jerajevi za lajšanje bolečin in sosedi Mariji Stare, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani. Zahvaljujemo se sodelavcem DO Sava Kranj, ZB Voglje in Trboje. Prisrčna hvala pevskemu zboru bratov Zupan. Hvala duhovniku iz Hrastja in župniku iz Trboj za pogrebni obred in zvonarjem. Vsem in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala za spremstvo na zadnji poti. ŽALUJOČI: hčerka Milena, sinova Janko in Stane z družinami ter drugo sorodstvo Hrastje, 10. avgusta 1983 GLASOVA ANKETA Edvanl Kardelj, Jos,p Bm-Tito m Miha Marinko na Vil. konjren ZKJ Ma 1958 v Ljubita Slovo od Mihe Marinka Včeraj popoldne smo se poslovili od preminulega revolucionarja, udeleženca ustanovnega sestanka KP Slovenije na Čebinah, graditelja naše države, narodnega heroja in družbenopolitičnega delavca Mihe Marinka. Pred grobnico narodnih herojev v Ljubljani so mu v zadnje slovo spregovorili predsednik mestnega komiteja ZKS Ljubljana Jože Smole, predstavnik federacije dr. Dušan Dragosavac in predsednik CK ZKS Andrej Marine. Po končanih pogrebnih svečanostih je bila grobnica z žaro s posmrtnimi ostanki preminulega heroja odprta ob častni straži do 21. ure. V nedeljo so se od preminulega heroja poslovili v njegovih rodnih revirjih. V skupščini SFRJ je bila žalna seja vseh organov in organizacij federacije, na kateri je o liku preminulega revolucionarja govoril predsednik predsedstva CK ZKJ Drago-slav Markovič. Žalna seja vseh zborov občinske skupščine Slovenije, predsedstva CK ZKS in delegacij družbenopolitičnih organizacij pa je bila včeraj ob 12. uri v veliki dvorani slovenske skupščine. Na njej je govoril predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner. Potem so svojci preminulega heroja, predstavniki krajevnih skupnosti Kolezija in Preddvor, mesta Ljubljane, JLA, delegacij socialističnih republik in pokrajin, predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKS položili vence v žalni dvorani. Razprodana razprodaja Druga polovica avgusta je čas, ko smo vajeni, da v trgovinah znižajo cene poletni garderobi. Če še nismo bili na morju, je to znižanje še toliko bolj dobrodošlo. Če pa so poletne počitnice že za nami, pa si lahko izberemo poletno obleko, haljo, čevlje, kopalke in ostalo poletno garderobo kar za doma ali pa morda, če nam ni toliko mar za modo, že za prihodnje leto. Včasih, posebno v prvih dneh, je izbira še precejšna, največkrat pa za razprodajo ostanejo le tisti izdelki, ki so bili prej zelo dragi ali pa modeli, ki so že zdavnaj zastareli in s prejšnjo ceno ne prepričajo kupca. žiču, toda do sedaj nisem šen^l sar našla. Razprodaje so'misii všeč, vendar je škoda, da :•; > j dan skoraj vsega zmanjka Y;J raj. je prijateljica še dobila danes nisem več dobila r...A I Pri razprodajah se mi zdi, dtJ tudi pomembno, da poznaš t:* ce, da kaj prihranijo zate.» Tito in Marinko, sodelavca in prijatelja. Za \Jilrinkom Kidrič V Nada Grošelj, prodajalka v Ko-krini trgovini Tina: »Kupci nas vedno že precej prej sprašujejo, kdaj bo razprodaja, kaj bo ceneje in koliko. Posebno se zanimajo za kopalke, pa tudi za poletne bluze, halje in drugo konfekcijo. Tako smo imeli prvi dan dela čez glavo, saj je bila tudi izbira večja. Na razprodaji tudi dosti manj izbirajo, le da je izdelek cenejši in je že vreden nakupa. Seveda pa se 40 odstotno znižanje pri ceni včasih res precej pozna. Razprodaja naj bi bila v drugi polovici avgusta in prvi polovici septembra, vendar pa prodajamo ceneje le toliko časa, dokler nam izdelkov ne zmanjka. Večino ponavadi v tem času prodamo, ostanejo le nekateri modeli za katere ni povpraševanja.« Lojzka Dežman iz Ljubljane je nakupovala v Astrini prodajalni čevljev: »Danes sem bila že v Tr- Prodaja KŽK KRANJ — HRASTJE Mojca Bešter iz Besnice konfekcijo na razprodaji le dovala: »Zdi se mi, da na rahjjj daji ni moč dobiti kaj posebr Morda je v prvih dneh še najti kaj, kasneje pa ne več nič takega, kar bi bilo \ kupiti. Seveda pa se v tetu-ko več denarja porabimo ia no in ostale nujne izdatke. ^ bolj zanimamo za razprodajo (l V. Primoi štm mm kombivak V Mošah pri Smledniku so krajani v pičlih dveh letih zgradili dom krajanov s katerim so pridobili prepotrebne družbene prostore, sodobno zbiralnico mleka ter shrambo za kmetijske stroje. Dom je veljal okoli 700.000 dinarjev, vanj pa so krajani vložili nad 4 tisoč prostovoljnih delovnih ur. - F. Rozman Zapora blejske promenade - Takole so za poletno sezono -c sko promenado, ob kateri so namestili nekaj stojnic Vsekakon pora umestna, postaviti sojo morali po vseh predpisih in da stvi di turističnega Bleda le ne bi bila tako predpisniško stroga so* stih nekaj roz. Za drugo leto in vsa naslednja pa bi bilonadvstl ko bi na odseku zaprte ceste zadostoval le znak. — Fow F Pen r Čeprav kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da bo letošnji pridelek poznih sort krompirja za četrtino manjši od načrtovanega, pa se je pred kratkim oglasil v uredništvu Janez Nahtigal iz Vogelj s tremi debelimi, nad kilogram težkimi gomolji. Med oranjem je »zvalil« s krompi-rišča tudi 1,30 kilograma težak krompir, vendar ga je gospodinja še isti dan vrgla v lonec. Sicer pa Janez pravi, da je letos krompir dobro obrodil in da bi bil zadovoljen, če bi bilo tako tudi druga leta. — Foto: I. Kokalj Obveščamo vas, da Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občin Gorenjske, s sedežem v Kranju, Trg revolucije 3, organizira strokovno ekskurzijo na Obvestilo delavcem in obrtnikom na Gorenjskem ZAGREBŠKI VELESEJEM in KRKO tovarno zdravil. Določeni so trije termini po 50 oseb in sicer: — 9. septembra (petek — enodnevna) — 9. in 10. septembra (petek, sobota) — 12. in 13. septembra (ponedeljek in torek) Dne 9. septembra je ogled samo velesejma, KRKA je vključena. dnevni ekskurziji. Odhod iz Kranja izpred hotela Creina ob 6.00 uri. PROGRAM 1. dan 2. dan ogled velesejma s kosilom v sejemski restavraciji innoč^, Dolenjskih oziroma Stupiških toplicah, ogled tovarne zdravil KRKE in po kosilu povratek domo\ Cena: za enodnevno ekskurzijo delavci plačajo 330.— din, obrk 1.100.— din; za dvodnevno ekskurzijo delavci plačajo 630.— din, obrtt^ plačajo polno ceno 2.100.— din. Rok prijav: do 2. septembra 1983 oziroma do zasedbe mest na S Obrtno združenje.