'Sit-UStaH KRIŽNICA CELJE VSEBINA Izdajatelj Premogovnik Velenje Ureia uredniški odbor Božena Steiner, Diana Janežič, Dragica Marinšek, Ivo Hans Avberšek, Aca Poles, Peter Pušnik, Boris Potrč, Jože Kožar. Glavna urednica Diana Janežič Kako smo poslovali lani, kako načrtujemo delo in poslovanje za letos? 6. aprila je vlada Republike Slovenije potrdila elektroenergetsko bilanco Slovenije in s tem je tudi Premogovnik Velenje dobil osnove za letni načrt proizvodnje. Ta predvideva odkop premoga 3,850 milijona ton. To je več kot lani, žal pa je vlada z isto bilanco sprejela nižjo ceno premoga, kot smo jo imeli lani. Novinarka in lektorica Dragica Marinšek Oblikovanje Ivo Hans A vberšek V postopku lastninjenja smo mali delničarji Premogovnika Velenje, d.d., ki imamo približno 3-odstotni lastniški delež, skladno z zakonodajo z interno razdelitvijo postali lastniki delnic razreda B in z notranjim odkupom lastniki delnic razreda D, izdanih v nematerializi-rani obliki. Delnice Premogovnika Velenje bodo prenosljive po 20. maju 2000, ko poteče dveletni rok neprenosljivosti. Grafična priprava NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje Tisk Grafika Bizjak Velenje Naklada 4000 izvodov Naslov RUDAR, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. (03) 5 871-465 int. 18-15, fax (03)5 869-131, E-mail Diana. Janezic@rlv. si, lvo.Avbersek@rlv.si Člani sveta delavcev in člani zbora sindikalnih zaupnikov so se seznanili s poslovanjem podjetja in razvojnimi načrti. Svet delavcev je na svoji seji razpisal tudi volitve za člane novega sveta delavcev, sindikat pa je začel postopke za evidentiranje kandidatov. V podjetju smo se že leta 1998 odločili za uvedbo sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. V aprilu in maju prehajajo aktivnosti za pridobitev certifikata ISO 14001 v zaključno fazo, saj naj bi certifikat pridobili letos poleti. Glasilo Rudar je brezplačno. Prihodnja številka Rudarja izide konec maja. Prispevke zanjo lahko pošljete v uredništvo najpozneje do 19. maja 2000. Naslovnica 1. MAJ foto: Diana Janežič V zadnjih dveh mesecih je bilo na različnih sestankih slišati vprašanja v zvezi z upokojevanjem delavcev, ki delajo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Zato tokrat znova pojasnjujemo, komu ostaja benefikacija in pravice, vezane na njo. OSREDNJA UVODNIK Ob I. maju Zateženo se bom lotili zadeve - pa naj bo, kar bo, modrujem ob nedolžni belini prazne strani, ki kliče k delu. Malo grajanja, potem posipanja s pepelom in za posladek še hvalnica napihnjeni zgodbi o uspešni akciji sindikalne organizacije, brez katere bi se podrl svet, in uvodnik bo pri kraju ... Toda, za božjo voljo, koga pa to sploh še zanima? Torej poskusimo drugače. Bližnji velikonočni prazniki nas bodo spet enkrat posadili za mize v okoljih, katerim smo tradicionalno zavezani; v prejšnjih in sedanjih časih. Prisegajoč na zvestobo družini in združevanju ljudi s podobnimi ideali si bomo privoščili razkošje občutka dostikrat pogrešane varnosti. Malce otožni bomo zaradi odsotnosti nemara napetega pričakovanja, saj to ne bo več obujanje na nek način in v nekem obdobju nezaželene tradicije, a brez tega bomo že zdržali. Bomo pa ob obloženi mizi nemara podrobneje obdelali tisto in tiste, ki niso na dosegu roke, in ki zato vsaj ne bodo oporekali. Kaj bo najbolj hvaležna tema? Recimo, začnimo tam, kjer služimo denar, in to kar pri najbolj vročem vprašanju, kje je te dni vsaj del regresa, ki smo ga lani v tem času že imeli na svojih hranilnih knjižicah? Kaj sploh dela sindikat? Potem bomo stresli jezo na omejene možnosti pri udeležbi v programih preventivne rekreacije. Z več posluha za preudarno besedo se bomo zatem lotili skrbi za našo usodo v okviru organizacijskih sprememb v podjetju, da bi lahko še z večjo ihto planili po sindikatu, ki ne preprečuje travmatičnega položaja delavcev. In plače. O njih je škoda izgubljati besede: za plačilo položnic, najnujnejšo hrano in obleko še zadoščajo, notranjost gostiln pa smo ob njih že zdavnaj pozabili. (Tudi tiste z brhko točajko za prvim vogalom, kjer točijo najcenejše pivo...) Res je, življenje postaja vse bolj drago in od nikogar ni pričakovati pomoči. K sreči v teh dneh vsaj otroci uživajo. S potovalko hrane in pijače, nekaj fičniki v žepu so jo ucvrli proti morju. Da le ne bi staknili prehlada! Nas pa v podaljšanih praznikih čaka spomladansko beljenje stanovanja, morda še skok na kurjenje kresa in, če ne bo kaj posebnega, 1. maja tudi pot na Graško Goro. Med svoje in k tistim, ki jim kaže vsaj malce zagreniti praznovanje z vprašanjem, kaj so storili, da nam bi šlo bolje! Ampak, glej ga, zlomka, kako se napadalni nameni nekam hitro izjalovijo. Zares pride tisti dan: po jutranjem kolebanju in zvitem pogledovanju skozi okno, ali na obzorju nemara ne grozi slabo vreme, čeprav bomo seveda šli na pot ob vsakem vremenu, se bomo zapodili proti Graški Gori, Paškemu Kozjaku ali kam drugam, kjer bo tega dne tradicionalno delavsko srečanje. S posebnim žarom v srcu in težko opredeljivim hrepenenjem, ki ga bo malce prikrilo navdahnjeno razkošje pomladanskega dopoldneva, se bomo podali na pot dobrih misli. Tako pač je vsakega 1. maja, ne da bi si znali dodobra pojasniti, kaj nas razoroži, naredi spravljivejše, prijaznejše do sebe in drugih. In v hribu nad Plešivcem - naj mi bo dovoljena enostranska izbira poti med svoje - spet enkrat na drugačen način uzremo najmlajše člane družine, ki še rabijo starše, in zakonca, ki razbremenjen vsakdanjih spon deluje osvežujoče, kot mamljiv obet iz nekih drugih, še ne povsem pozabljenih časov. Tudi zato brezčasnost radostnih občutij vsako leto nanovo požene na isto pot tako zelo veliko ljudi. Spokojnost ob dotiku s pomniki neke svetlejše, z daljšo veljavo zapisane zgodovine zabriše razlike med ljudmi in vsaj za nekaj časa prikrije podobe razslojevanja, ki so zlasti spodaj, v dolini, že v polnem teku. To je bržčas osrednje gonilo vsakdanjega pehanja za vedno novimi dobrinami in obenem posledica nikoli povsem presahnjenega vrelca nezadovoljstva nad doseženim. To je obenem tudi objektivna okoliščina za razumevanje sicer obžalovanja vredne defenzivnosti, ki jo pripisujemo sindikatu; zlasti takrat, ko si naložimo več, kot zmoremo nesti. Res pa je, da nam standard pada; leporečju poprečnih plač navkljub! Seveda delavci, ne le v premogovništvu, ne živimo od poprečkov, ampak tudi od daleč pod poprečje segajočih zneskov, s katerimi plačujemo čedalje dražje življenje. Zato stresamo nejevoljo ob vsakem potencialnem znaku za zmanjševanje s trudom priborjenih pravic. Ampak o tem bomo spet po praznikih. Tako kot vsak dan posebej, vedno znova! Do takrat pa nas loči nekaj drugačnih dni; vsakemu posebej in vsem skupaj privoščim, da bodo kar najlepši. Predvsem pa naj bodo prežeti z občutji, ki jim v pretežni meri namenjam svoje tokratne misli. Jože Kožar, predsednik sindikata Premogovnika Velenje Nadzorni svet Premogovnika Velenje obravnaval poslovno poročilo za leto 1999 Uresničevali poslovno strategijo IZ Premogovniku Velenje smo lani odkopali 3,804 milijona ton premoga, kar je bilo v skladu z načrtom. IZ TE Šoštanj smo prodali skoraj vso odkopano količino, natančneje 98,9 odstotka, kar kaže, da je prodaja premoga za široko potrošnjo skorajda zamrla. Pridobili smo 23,4 milijarde tolarjev, od tega 20,6 milijarde od prodaje premoga. Poslovanje v letu 1999 smo sklenili z 834 milijoni tolarjev izgube. Izguba je predvsem posledica za skoraj 300.000 ton manjšega odkopa premoga in manjše prodaje premoga v TE Šoštanj kot v letu 1998, ki lani zaradi remonta ni obratovala štiri mesece. Kar za 28,6 odstotka nižji kot v letu 1998 je bil tudi prihodek od prodaje komercialnega premoga. Med letom se je poleg tega večkrat spreminjala cena premoga za proizvodnjo toplotne energije, tako da je bila ta cena konec leta nižja kot pred uvedbo davka na dodano vrednost. Kljub izgubi je vodstvo podjetja s poslovanjem v letu 1999 zadovoljno, saj smo tudi lani uspešno zasledovali zastavljene strateške cilje, predvsem pri varnosti pri delu in ravnanju z okoljem. Poleg tega smo obvladovali stroške poslovanja, ki so bili realno za 2,3 odstotka nižji kot v letu 1998. Nadalje smo kar za 53 odstotkov povečali delež prihodkov, doseženih izven prodaje premoga in s tem zaslužili 2,7 milijarde tolarjev. Ob tem podjetje tudi ni zadolženo in ni imelo lani niti dneva blokiranega žiro računa. Premoženje podjetja je bilo ob koncu leta vredno 65 milijard SIT. Največji delež v strukturi stroškov je strošek dela, ki je bil lani 55,4-odstoten. Plačna politika je lani temeljila na zakonskih osnovah in veljavnih kolektivnih pogodbah. Povprečna neto plača je bila 134.781 SIT in se je v primerjavi s povprečno plačo v letu 1998 povečala za 8,71 odstotka, realno pa za 2,46 odstotka. Izplačila plač so bila redna. Ugotavljamo, da so plače v podjetju znova zaostale za plačami v gospodarstvu, posebej pa še za plačami v Elektrogospodarstvu Slovenije. Avgusta 1999 le 4,4 odstotna bolniška Lani je bilo v podjetju povprečno zaposlenih 3744 delavcev in med njimi 813 invalidov. V podjetje je bilo sprejetih 35 delavcev, od tega se jih je 13 vrnilo s služenja v Slovenski vojski, za opravljanje pripravništva pa je bilo sprejetih 20 štipendistov. Delovno razmerje je lani prenehalo 142 delavcem, med njimi je bilo 112 upokojenih. Lani smo delali 242 dni, kar je bilo 6 dni več, kot smo načrtovali. Opravili smo za 4,7 odstotka manj rednih ur kot v letu 1998 in kar za 18,5 odstotka manj nadur. Pomemben je podatek, da je bilo lani za 8,5 odstotka manj bolniških izostankov kot v letu 1998; v avgustu smo zabeležili celo najnižji odstotek bolniških izostankov v vseh letih, to je 4,4 odstotka! Sicer pa je bil lanski povprečen odstotek bolniških izostankov 5,97. Bogata izobraževalna sezona V podjetju smo lani podelili 38 kadrovskih štipendij in skupno imeli 216 štipendistov. Obvezno prakso je opravljalo 18 dijakov in 22 študentov, pripravniške izpite 42 pripravnikov, za zaposlene pa je bilo organiziranih več tečajev (iz hidravlike, pnevmatike, tehnike eksplozijske zaščite, za varilce, za delo na stružnici...). Na področju izobraževanja je bilo organiziranih in izvedenih več izobraževalnih oblik. 332 nadzornikov se je udeležilo vsakoletnega seminarja in preverjanja znanja, različne skupine delavcev pa seminarjev in učnih delavnic različnih vsebin (tuji jeziki, računalništvo, poslovna komunikacija, ekologija, letni razgovori, ekonomija, vodenje, notranje podjetništvo...). Šolnino za študij na višji strokovni šoli za rudarstvo in geotehnologijo smo podelili 22 sodelavcem, osmim za podiplomski študij in polovično šolnino 22 sodelavcem. 350 sodelavcev se je udeležilo izobraževanj v zunanjih institucijah na različnih strokovnih in interdisciplinarnih področjih. Hčerinska podjetja se osamosvajajo Lansko leto so z dobičkom sklenila vsa hčerinska podjetja Premogovnika Velenje. Tako so v Kamnolomu Paka imeli 47 milijonov SIT dobička, v Gostu 20 milijonov SIT, v PLP in Habitu po 4 milijone SIT, v ERICu 2,7 milijona SIT in v Telkom sistemih skoraj dva milijona SIT. Skupno so hčerinska podjetja ustvarila 2,5 milijarde tolarjev prihodka in v povprečju 50 odstotkov poslov opravila izven matičnega podjetja. Lani je bil na matično podjetje z 80 odstotki poslov zanj najbolj vezan PLP, najmanj pa Kamolom in Habit, ki opravita za Premogovnik Velenje le nekaj več kot 10 odstotkov poslov. S tem so hčerinska podjetja uresničevala strategijo, da naj se vsako leto povečuje delež ustvarjenega prihodka zunaj Premogovnika Velenje. Nadzorni svet: "Nadaljevati z uresničevanjem poslovne strategije!" S poslovanjem Premogovnika Velenje so se konec marca seznanili člani izvršilnega odbora sindikata in sveta delavcev, v petek, 31. marca, pa tudi nadzorni svet podjetja. "Na žalost je bila uresničena napoved z začetka leta, da bo finančni rezultat poslovanja izguba. Ta je posledica za okoli 6,4 odstotka nižje proizvodnje premoga kot v letu 1998. Izguba je nastala kljub ukrepom za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje stroškov pridobivanja premoga, dela in materialnih stroškov," je po seji dejal predsednik NS Matjaž Cero-vac. Struktura celotnega prihodka vrsta prihodka v mio sit delež v odstotkih prihodki od prodaje premoga 20.653.392 88,2 - od premoga za električno energijo 19.721.938 84,2^ - od premoga za toplotno energijo 664.782 2,9 - od komercialnega premoga 266.672 1,1 prihodki od prodaje proizvodov in storitev 2.114.400 9,0 prihodki od financiranja 206.614 0,9 izredni prihodki 453.388 1,9 skupaj 23.427.794 100 STRUKTURA ODHODKOV 1999 4,1% Nadzorni svet je sicer poslovanje Premogovnika ugodno ocenil in sklenil, da je treba izgubo pokriti iz rezerv podjetja ter v naslednjem letu nadaljevati z uresničevanjem sprejete poslovne strategije Premogovnika Velenje. To je z zmanjševanjem vseh stroškov, predvsem stroškov dela, s prezaposlovanjem delavcev v hčerinska podjetja, z ustvarjanjem čim več prihodka podjetja na zunanjih trgih ter ustanavljanjem novih hčerinskih podjetij. Diana Janežič V LETU 1999 JE BILO V PRIMERJAVI Z LETOM 1998: - število rednih ur manjše za 4,7 odstotka. - število nadur manjše za 18,5 odstotka, - število ur plačanega dopusta manjše za 8,5 odstotka. - število ostalih ur manjše za 21,4 odstotka. - število ur bolniških izostankov manjše za 8,5 odstotka. - število vseh ur manjše za 6,3 odstotka. PROIZVODNJA JANUAR - MAREC 2000 OBRAT PROIZVODNJA + VIŠEK -PRIMANJ. ODSTOTEK DOSEŽEN POVPREČEK osn. nač. mes. nač. doseženo na osn. nač. na mes. nač. na osn. nač. na mes. nač. PRELOGE 642.140 618.500 588.340 -53.800 -30.160 91,62 95,12 9.339 PESJE 71.300 11.500 42.330 -28.970 30.830 59,37 368,09 672 ŠKALE 206.380 215.000 210.050 3.670 -4.950 101,78 97,70 3.334 PRIPRAVE 45.780 49.400 46.780 1.000 -2.620 102,18 94,70 743 PREMOGOVNIK 965.600 894.400 887.500 -78.100 -6.900 91,91 99,23 14.087 Kako bo letos potekalo odkopavanje premoga? Enakomernejši delovni ritem V četrtek, 6. aprila, je vlada Republike Slovenije potrdila elektroenergetsko bilanco Slovenije in s tem je tudi Premogovnik Velenje dobil osnove za letni načrt proizvodnje. Ta predvideva odkop premoga 3,850 milijona ton. To je več kot lani, žal pa je vlada z isto bilanco sprejela nižjo ceno premoga, kot smo jo imeli lani. Ta je 5,64 DEM/GJ (lani je bila 6,14 DEM/GJ) pri zamrznjeni vrednosti nemške marke na dan 1.1.2000. Kako bo potekalo odkopavanje premoga v letu 2000, smo se pogovarjali s tehničnim direktorjem podjetja mag. Marjanom Kolencem. Mag. Marjan Kolenc Rudar: "V prvih treh mesecih leta je bil odkop premoga manjši od predvidenega. Zakaj?" Mag. Kolenc: "V prvih treh mesecih smo imeli v obratovanju sorazmerno neugodno odkopno fronto. Vsi trije odkopi so bili v slabem premogu; odkop v jami Skale je odkopaval praktično v talnini, obratoval je zadnji odkop v severnem krilu jame Preloge k.-85, kjer je bil slab premog, srečevali smo se z velikimi težavami pri odkopavanju v južnem krilu Jame Preloge, kjer so bili v sloju premoga številni vložki. Zato je bilo veliko odstopanje od načrtovane toplotne vrednosti premoga, kar je, seveda, povzročalo težave pri prodaji premoga v TE Šoštanj. S tako slabimi izhodišči smo načrtno omejevali odkop premoga v severnem krilu in tako poskušali vplivati na zmanjšanje težav v termoelektrarni. Toplotna vrednost tega premoga je bila samo 8.800 K J/kg, kar je več kot 10 odstotkov manj, kot imamo zapisano v pogodbi s TE Šoštanj. Že v začetku aprila se je stanje pri odkopavanju premoga popravilo. Ob koncu marca je pričel obratovati odkop v jami Pesje, ki bo po naših ocenah glavni odkop za celotno letošnjo proizvodnjo premoga. Odkop je v boljšem delu premogovega sloja in kakovost premoga bo zato bistveno boljša. Ob tem je v boljše odkopne razmere prišel tudi odkop v južnem krilu. Zadnji vzorci premoga v aprilu so pokazali, da je njegova toplotna vrednost več kot 10.000 KJ/kg in približno takšna bo tudi še naprej." koliko se je zmanjšala deponija TE Šoštanj, pokurili pa smo tudi dobršen del zalog premoga, ki smo ga nakopali lani. Zaloge našega premoga iz lanskega leta je še okoli 50.000 ton. V TE Šoštanj naj bi ga pokurili v aprilu, ko v Premogovniku obratujemo sorazmerno malo delovnih dni. Ker bo proizvodnja električne energije v TE Šoštanj v aprilu in maju zaradi remonta in vgradnje uparjalnikov v Nuklearni elektrarni Krško dokaj velika, moramo v teh dveh mesecih tudi pri nas zagotavljati dokaj visok odkop premoga. Zato smo vključili v delo odkope v soboto, 8. aprila." Rudar: "Kakšni so načrti pri odkopavanju premoga do konca leta, predvsem v zvezi z odpiranjem novih odkopov?" Mag. Kolenc: "Glavne aktivnosti pri montažah in demontažah odkopne opreme smo za letos že opravili. Od aprila, še bolj pa od maja naprej pričakujemo enakomernejši delovni ritem, saj bodo vsi trije odkopi, ki sedaj obratujejo, obratovali do konca leta. Tako bo odkopavanje premoga, če ne bo prišlo do kakšnih izrednih razmer v jamah, potekalo po načrtih. V maju in v juniju bomo sicer odkopavanje še nekoliko povečevali zaradi večjih potreb po premogu, v poletnih mesecih in jeseni pa naj bi imeli celo nekaj "rezerve" in bomo zato razmeram na deponiji, v TE Šoštanj in pri nas tudi ustrezno prilagajali delovni koledar." Diana Janežič Rudar: "Koliko premoga je na deponiji in kakšne količine na njej načrtujemo do konca leta?" Mag. Kolenc: "Deponija se je v prvih treh mesecih letos precej zmanjšala. Poraba v termoelektrarni je bila visoka. 5. aprila je bilo na deponiji 413.000 ton premoga. Ne- Med lastniki tudi KBM Infond Delnice malih delničarjev bodo prenosljive že po 20. maju letos. V postopku lastninjenja smo mali delničarji Premogovnika Velenje, d.d., ki imamo približno 3-odstotni lastniški delež, skladno z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih pridobili delnice našega podjetja na dva načina. V zameno za delnice smo vložili bodisi svoje premalo izplačane osebne dohodke bodisi lastninske certifikate in premalo izplačane osebne dohodke. Ker ima Premogovnik Velenje več kot 50 delničarjev, je bilo treba odpreti delniško knjigo pri Klirinško depotni družbi (KDD), čeprav ni bilo javne prodaje delnic. Zaposleni smo skladno z zakonodajo z interno razdelitvijo postali lastniki delnic razreda B in z notranjim odkupom lastniki delnic razreda D, izdanih v nematerializira-ni obliki. Kot delničarji Premogovnika Velenje smo marca letos prejeli izpis stanja na svojem računu vrednostnih papirjev pri KDD. Delnice Premogovnika Velenje bodo prenosljive po 20. maju 2000, ko poteče dveletni rok neprenosljivosti. Po tem datumu bodo vse delnice postale navadne in prenosljive, to je razreda G. Imetniki delnic, ki jih bodo želeli prodati, se bodo morali z izpisom stanja na svojem računu pri KDD obrniti na eno od borznoposredniških družb ali bank, ki so članice KDD. Če bo obstajal kupec teh vrednostnih papirjev, bo prišlo do prometa. Večinski lastnik Premogovnika Velenje je država Republika Slovenija, ki ima 76,61-odstotni delež. Država ima skladno s 13. členom statuta Premogovnika Velenje predkupno pravico do delnic Premogovnika Velenje. To pomeni, da je delničar v primeru prodaje dolžan ponuditi delnice v predkup državi, država pa ima pravico uveljavljati predkupno pravico do ponujenih delnic. Predkupno pravico države bi bilo treba vpisati pri KDD. Vendar je po 26. členu Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih pri KDD možno vpisati le prepoved in omejitev prenosljivosti nematerializiranih vrednostnih papirjev, če je za promet vrednostnih papirjev potrebno pisno soglasje nadzornega sveta. Nadzorni svet je zadolžil upravo Premogovnika Velenje, da od večinskega lastnika pridobi mnenje, ali še želi uveljavljati predkupno pravico. Če bo odgovor pritrdilen, bo potrebna sprememba statuta družbe ,v tistih določbah, ki zahtevajo predkupno pravico države, da se bo lahko ta dejansko uveljavila. Odgovor na to vprašanje bo znan v začetku maja, ko bo nadzorni svet obravnaval gradivo za skupščino delniške družbe Premogovnik Velenje. Struktura delničarjev Premogovnika Velenje delničar število delnic delež v % Republika Slovenija 2.089.068 76,61 PID Kmečka družba, d.d. 113.468 4,16 Kapitalski sklad PIZ 69.852 2,56 Slovenski odškodninski sklad 29.237 1,07 interna razdelitev 79.816 2,93 PID Infond Zlat 345.494 12,67 skupaj 2.726.935 100 Mag. Branko Pavlin: “Naložba je varna!” Med lastnike Premogovnika Velenje se je letos vpisala tudi pooblaščena investicijska družba KBM Infond. Sklad KBM Infonda - Infond Zlat je postal 12,67-odstotni lastnik Premogovnika Velenje. Direktor pida mag. Branko Pavlin je takole pojasnil odločitev za nakup delnic Premogovnika Velenje: "Naložba v Premogovnik Velenje je del izdelane strategije prisotnosti KBM Infond v energetskem sektorju. Naložbe v energetski sektor ocenjujemo kot varne in dolgoročno donosne, ki bodo čez čas prinesle ustrezne rezultate. Ker že imamo del sredstev investiranih v tej panogi, smo želeli naš portfelj zaokrožiti tudi z naložbo v Premogovnik Velenje. Zanj smo se odločili na podlagi analiz poslovanja podjetja in njegovega pričakovanega razvoja. V KBM Infondu ugodno ocenjujemo poslovanje Premogovnika in podpiramo napore vodstva in zaposlenih za doseganje dobrega poslovnega rezultata. Prepričani smo, da bomo z naložbo v Premogovnik Velenje dosegli zastavljene cilje, ki jih od nas pričakujejo delničarji sklada Infond Zlat." Svetu delavcev junija poteče štiriletni mandat. Za 6. junija razpisane volitve Volitve za člane sveta delavcev bodo v torek, 6. junija. ko sedanjemu svetu delavcev poteče štiriletni mandat. Nov svet delavcev bo štel 17 članov (sedanji jih 19), in sicer po tri iz Priprav in Strojne dejavnosti s Transportom, po dva iz Jame Preloge, Jame Pesje in Skale, Klasirnice in Strokovnih služb ter po enega iz Elektro dejavnosti. Praktičnega izobraževanja in Zračenja. Volitve bodo potekale ločeno po posameznih obratih. Kandidate za člane sveta delavcev lahko predlagata reprezentativni sindikat v podjetju in skupina najmanj 50 delavcev z aktivno volilno pravico. Izpolnjene obrazce z imeni predlaganih kandidatov bodo v tajništvu organov upravljanja sprejemali do petka, 12. maja, do 12. ure. Člani sveta delavcev so se na 24. redni seji sešli 29. marca in se lotili obsežnega dnevnega reda. Po pregledu zapisnika prejšnje seje so obravnavali poslovno poročilo za leto 1999, se seznanili z izhodišči za delovni načrt za letos in z organizacijskimi spremembami v podjetju, razpisali volitve za nov svet delavcev, obravnavali prioritetno listo prosilcev za stanovanja, izhodišča za praznovanje dneva rudarjev ter finančni načrt sveta delavcev. V razlagi in pri odgovarjanju na vprašanja članov sveta delavcev v treh točkah dnevnega reda so sodelovali tudi člani vodstva podjetja. Tako je direktor podjetja dr. Franc Žerdin najprej poročal o poslovanju Premogovnika Velenje v letu 1999 (podrobnejše lahko o poslovnem poročilu preberete na 4. in 5. strani) in poudaril: "Kljub izgubi, ki je bila pravzaprav pričakovana, saj smo zaradi štirimesečnega remonta v TE Šoštanj oddali kar za 300.000 ton premoga manj kot leto poprej, smo v vodstvu podjetja z lanskim poslovnim letom zadovoljni. To zadovoljstvo izhaja predvsem iz podatkov, ki kažejo, da smo uspešno zasledovali strateške cilje, predvsem glede varnosti pri delu in ekologije, obvladovali stroške in za 53 odstotkov več prihodka kot v letu 1998 ustvarili s posli izven prodaje premoga." Ko je govoril o izhodiščih za letošnji delovni načrt, je dr. Žerdin poudaril, da naj bi vlada Republike Slovenije potrdila osnove za izdelavo elektroenergetske bilance šele okoli 6. aprila (vlada je elektroenergetsko bilanco potrdila 6. aprila, op.p.). Zato smo načrtovanje našega dela v prvih treh mesecih naslonili na izhodišča, ki jih je pripravil pristojni odbor. Po njih naj bi letos v TE Šoštanj pridobili 3100 Gwh električne energije, v Premogovniku pa naj bi za to odkopali 3.650.000 ton premoga. Skupaj s premogom za pridobitev toplotne energije in komercialnim premogom naj bi tako letos odkopali 3,850 milijona ton premoga. "Manj ugodna, kot je količina premoga, pa bo gotovo njegova cena," je dejal dr. Žerdin. "Ta naj bi bila po predvidevanjih 5,64 DEM/GJ (takšna je bila tudi potrjena, op.p.). To za nas pomeni izdelavo in dosledno izvajanje temeljitega varčevalnega programa. Sicer pa se bomo morali navaditi na spremenjene pogoje poslovanja tudi zaradi odpiranja trga električne ener- gije. Najprej prihodnje leto za domače kupce električne energije, do leta 2003 pa tudi za evropske kupce. Zato bo treba izpeljati precej aktivnosti, od verifikacije odkopnih metod do preverjanja najoptimalnejše življenjske dobe premogovnika." Direktor je nato predstavil še organizacijske spremembe v podjetju in dejal, da so posledica izključno zagotavljanja trdnejše prihodnosti podjetja in prilagajanja zakonu o rudarstvu. Na vprašanje člana sveta delavcev, kam bodo razporejeni delavci študijskega oddelka, ki je ukinjen, je dr. Žerdin dejal, da bodo vključeni v druge oddelke in v konkretne razvojne projekte, del nalog študijskega oddelka pa bo prevzelo Praktično izobraževanje. V nadaljevanju seje so člani sveta delavcev razpisali tajne in neposredne volitve za člane sveta delavcev, ki bodo v torek, 6. junija, ko sedanjemu svetu delavcev poteče štiriletni mandat. Po razpravi so se člani odločili, da bo nov svet delavcev štel 17 članov (sedanji jih 19), in sicer po tri iz Priprav in Strojne dejavnosti s Transportom, po dva iz Jame Preloge, Jame Pesje in Škale, Klasirnice in Strokovnih služb ter po enega iz Elektro dejavnosti, Praktičnega izobraževanja in Zračenja. Volitve bodo potekale ločeno po posameznih obratih. Kandidate za člane sveta delavcev lahko predlagata reprezentativni sindikat v podjetju in skupina najmanj 50 delavcev z aktivno volilno pravico. Izpolnjene obrazce z imeni predlaganih kandidatov bodo v tajništvu organov upravljanja sprejemali do petka, 12. maja, do 12. ure. Diana Janežič Izbira kandidatov za svet delavcev Tudi zbor sindikalnih zaupnikov o poslovanju podjetja in razvojnih načrtih Organom, ki so se v podjetju v marcu in aprilu seznanili s poslovanjem podjetja v letu 1999 in z načrti za letos, se je 12. aprila pridružil še zbor Zveza svobodnih sindikatov sindikalnih zaupnikov. To je organ sindikata podjetja, ki se sestaja enkrat na Slovenije, leto ali po potrebi in ga sestavlja 35 članov sindikata. Območna organizacija Velenje Na zboru je direktor podjetja dr. Franc Žer-din najprej predstavil poslovanje Premogovnika v letu 1999, ob načrtih za letos pa komentiral tudi sklepe vlade o izhodiščih za poslovanje podjetij v sistemu elektrogospodarstva in premogovništva, sprejete 6. aprila. "Poleg določene količine premoga, ki jo je odobrila vlada in znižane cene premoga v primerjavi z lansko, je vlada zapisala tudi, da moramo maso plač znižati za 5 odstotkov in za 8 odstotkov znižati materialne stroške. To pomeni, da bomo morali še poiskati rezerve in varčevati. Kljub na videz letošnjim slabšim pogojem poslovanja, kot so bili lani, smo lahko z njimi zadovoljni. Na podlagi teh izhodišč bomo izdelali plan za leto 2000, ki naj bi ga ustrezni organi potrdili v maju," je dejal dr. Žerdin. V nadaljevanju je direktor podjetja spregovoril o razvojni strategiji Premogovnika, ki bo oprta na življenjsko dobo termoenergetskih objektov v TE Šoštanj, vzroki za takšno opredelitev pa so v energetskem zakonu. Ta s 1. aprilom 2001 odpira trg električne energije za slovenske kupce, s 1. januarjem 2003 pa tudi za evropske. Po letu 2008 mora Slovenija tudi začeti izpolnjevati podpisano določilo iz Kiota o 8-odstotnem zmanjšanju emisij šestih toplogrednih plinov, ki so v večini posledica proizvodnje v termoenergetskih objektih in premogovnikih. "Začetni potezi prilagajanja vsem tem spremembam sta ustanavljanje hčerinskih podjetij in opravljanje čim več poslov izven programa pridobivanja premoga, s čimer je treba pospešeno nadaljevati," je poudaril dr. Žerdin. V nadaljevanju zbora so prisotni želeli pojasnila v zvezi z upokojevanjem delavcev z beneficirano delovno dobo in delnicami podjetja. Članka o upokojevanju in o delnicah lahko preberete v tej številki Rudarja. Zbor zaupnikov se je seznanil tudi z razpisom volitev za člane sveta delavcev. Kandidate predlagata reprezentativni sindikat in skupina najmanj 50 delavcev, zato je predsednik sindikata Jože Kožar pozval prisotne k razmisleku o možnih kandidatih. Vlogo in pomen sveta delavcev je pojasnil njegov predsednik Marjan Murn in med drugim dejal: "Prihodnja štiri leta bodo pomembna za razvoj podjetja in oblikovanje njegove razvojne strategije. Pri tem bo moral aktivno vlogo odigrati tudi nov svet delavcev, zato moramo dobro premisliti in izbrati ljudi, ki bodo tej nalogi kos. Torej naše sodelavce, ki aktivno sodelujejo v razpravah, pri odločitvah, ki razmišljajo in dajejo pripombe. Na prvem mestu so in bodo interesi delavcev, zato morata tudi vnaprej svet delavcev in sindikat dobro sodelovati." Ob tem je Jože Kožar poudaril, da se delo v sindikalnih organih in v svetu delavcev ne izključuje. Nasprotno, praksa, na primer, v organih upravljanja v nemških podjetjih kaže, da je več kot 80 odstotkov članov svetov delavcev tudi sindikalnih funkcionarjev. S temi napotki naj bi sindikalni zaupniki izbirali primerne kandidate za nove člane sveta delavcev, ki jih bomo volili 6. junija letos, kandidature pa je treba v tajništvo organov upravljanja oddati do 12. maja. Diana Janežič vas vabi na tradicionalno prvomajsko srečanje na Graško Goro v ponedeljek, 1. maja! Program praznovanja: - jutranje budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, Pihalne godbe Šoštanj in Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah, Ljubnem, Lučah, Gornjem Gradu in Solčavi, - ob 11.00 začetek prvomajskega srečanja na Graški gori; v kulturnem programu bodo nastopili godba, pevski zbor in recitatorji; slavnostni govornik bo Marjan Ferčec, sekretar Sindikata lesarstva in Sindikata gozdarstva Slovenije, - ob 11.30 polaganje cvetja k spomeniku Nošenje ranjencev, - ob 12.30 trim pohod z Graške Gore na Jesenjakov hrib, - od 11.30 do 17.00 ples, družabne in športne igre; za dobro razpoloženje bo igral ansambel Sredenšek, - ob 17.00 zaključek prireditve. Avtobusi bodo vozili: - iz Velenja do Graške Gore od 8. ure vsakih 30 minut s postaj Pesje, Gorica, Bevče, Nama, Prešernova, Tržnica, Rudarski dom, - iz Šoštanja do Graške Gore ob 9. uri z avtobusne postaje, - iz Mozirja do Graške Gore ob 9. uri z avtobusne postaje, - avtobusi bodo vozili v dolino med 15. in 17. uro. V primeru dežja prireditev odpade! Ljubitelji malega nogometa lahko v sredo, 26. aprila, od 19. ure do četrtka, 27. aprila, do 19. ure gledate maraton 24 ur malega nogometa na igrišču Vrbovec v Nazarjah. Območna organizacija ZSSS Velenje vam čestita ob prazniku dela, ob 111. obletnici praznovanja 1. maja in 10. obletnici delovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije! Prvomajski pozdrav in nasvidenje na Graški Gori! V podjetju smo se odločili za uvedbo sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 Kako ravnamo z okoljem Pred petimi leti smo se v podjetju spopadli s kakovostjo. Odločili smo se, da v skladu s standardom kakovosti ISO 9001 uredimo proces pridobivanja premoga in vse dejavnosti, ki so vezane nanj. Postopek smo uspešno sklenili in Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je 9. aprila 1998 izdal certifikat za sistem kakovosti ISO 9001 v Premogovniku Velenje. Slovesno je certifikat vodstvu podjetja predal tedanji minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja ob praznovanju 3. julija 1998. Okoljska politika in vplivi Premogovnika Velenje na okolje so predstavljeni v biltenu ZA OKOLJE. Hkrati pa smo že v letu 1998 začeli aktivnosti za pridobitev certifikata ISO 14001, ki se nanaša na ravnanje z okoljem. Da Premogovnik Velenje močno vpliva na okolje, se vsi v podjetju zavedamo in tega tudi ne zanikamo. Vemo tudi, da podjetje v pretežni meri negativno vpliva na okolje. Toda prav tako znano je, da je odnos Premogovnika do okolja pozitiven, da torej negativne vplive, ki jih povzroča, sproti in stalno odpravlja. Ta dejavnost - urejevanje odnosa do okolja - se ni začela z odločitvijo za pridobitev certifikata ISO 14001. Ravnanje z okoljem smo namreč že pred petimi leti zapisali kot enega od strateških ciljev podjetja, poleg tega pa že nekaj desetletij, na primer, deluje sklad rudarskih škod, ki med drugim skrbi za sanacijo poškodovane površine. Letos prehajajo aktivnosti za pridobitev certifikata ISO 14001 v zaključno fazo, saj naj bi certifikat pridobili letos poleti. V podjetju smo postavili sistem za vzdrževanje kakovosti okolja ter zmanjševanje vplivov naših dejavnosti na okolje. Področja, na katerih vplivamo s svojo dejavnostjo na okolje, smo razdelili v 11 okoljskih segmentov, in sicer: voda, zrak, odpadki, nevarne snovi, transport, energija, hrup, razvoj, surovine, površina in seizmika. Področji, ki podpirata te segmente, pa se nanašata na spremljanje stroškov izvajanja okoljskih programov ter na izobraževanje in komunciranje. Služba za organizacijo, nagrajevanje, izobraževanje in informiranje tako pripravlja in izvaja izobraževalne oblike za delo pri projektu uvajanja sistema ravnanja z okoljem, skrbi pa tudi za komuniciranje z zaposlenimi in drugimi javnostmi. Na izobraževalnem področju se je lani 207 sodelavcev udeležilo seminarja z okoljevarstveno vsebino. Udeležili so se ga vodje in člani projektne skupine za uvedbo sistema ravnanja z okoljem, vodstvo podjetja, notranji presojevalci in sodelavci z republiškim strokovnim izpitom. Letos je bila okoljska tematika vključena tudi v redno vsakoletno izobraževanje nadzornikov. Izobraževanje se bo zdaj nadaljevalo za tiste ciljne skupine sodelavcev, ki pri svojem delu morajo poznati osnove omenjenega standarda in ki konkretno delajo pri posameznih okoljskih segmentih. Aktivnosti pri pridobivanju okoljskega certifikata so v zadnji fazi. 4. in 5. aprila je v podjetju potekala notranja presoja. Njen cilj je bil ugotoviti, ali je sistem ravnanja z okoljem pripravljen do te mere, da se lahko prične certificiranje in ali so načini dela in postopki načrtovani tako, da ustrezajo našemu podjetju in jih bomo lahko uresničevali. Ocena zunanje sodelavke mag. Ane Priba-kovič-Bošner pri notranji presoji je bila zelo ugodna. Povedala je, da je bilo opravljenega že veliko dela, opozorila pa je na neskladnosti z zahtevami standarda ISO 14001, ki so jih nato vodje timov posameznih okoljskih segmentov s svojimi sodelavci odpravili. 17. aprila je bila zunanja predpresoja. Na njej je bilo opozorjeno še na zadnje neskladnosti in dana priporočila za zadnje popravke. 10. in 11. maja bo zunanja presoja, ki bo dokončno ocenila stanje skladnosti s standardom ISO 14001. Diana Janežič Poskrbimo za svoj avto Katere čevlje obujete zjutraj, ko vas pred odhodom v službo prebudijo prvi znanilci pomladi? Ali greste v službo še v toplih čevljih z dobrim profitnim gumijastim podplatom, se morda odločite za elegantne čevlje z usnjenim podplatom ali za športne copate? In kaj obujete, ko je zjutraj zunaj poletna sopara in za čez dan napovedana prava poletna vročina? Takrat so topli zimski čevlji že davno shranjeni za mrzle dni, na vrsti pa so lahka športna obuvala, namenjena toplim dnem. Kako pa skrbite za svoj avto? Ste se že vprašali, zakaj pozimi potrebujemo zimske gume, ko zunaj ni ravno obilo snega in ko so običajne letne gume dovolj dobre tudi za zimske razmere? Kako bi se počutili sredi vročega poletja, obuti v težke zimske čevlje? Tudi svojemu jeklenemu konjičku privoščite času primerno obuvalo, saj vam bo le tako lahko nudil varnost in udobno vožnjo. Pnevmatike so namreč edini neposredni stik avtomobila s cesto in take nepozornosti si vaš avto res ne zasluži. Idealne pnevmatike, ki bi ustrezala vsem različnim zahtevam voznikov, ni. Osnovno je ločevanje med letnimi in zimskimi pnevmatikami. Kompromis med letno in zimsko pnevmatiko so celoletne pnevmatike. Po uporabnosti pa delimo pnevmatike še na standardne, visoko zmogljive, športne, komfortne, dežne; predvsem z namenom, da bi lahko zadostili zahtevam čim bolj različnega kroga kupcev in njihovih konjičkov. Kakšna je razlika med letnimi in zimskimi pnevmatikami? Tekalna plast letne pnevmatike pri nizkih temperaturah otrdi, zato je oprijem na cesti mnogo slabši, daljša je zavorna pot, večja je nevarnost zdrsa s cestišča. Za starejše pnevmatike je značilno, da se sčasoma utrudijo, k še slabši oprijemljivosti pa prispeva tudi obraba profila. Tekalna plast zimske pnevmatike je narejena iz mehkejše zmesi, ki zagotavlja odličen oprijem tudi pri nizkih temperaturah, boljšo vodljivost, manjšo možnost zdrsa, krajšo zavorno pot. Slabost zimske pnevmatike je v tem, da se pri visokih temperaturah asfalta mnogo hitreje obrablja kot letna pnevmatika. Vendar ne gre pretiravati s prezgodnjim menjavanjem, saj pomladansko sonce le počasi segreva cestišče, v zatišnih legah pa se na njem še rada zadržuje vlaga. Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu pnevmatik? Ko kupujemo nove pnevmatike, moramo biti pozorni na dejstva, ki jih zahteva proizvajalec avtomobila s tehničnimi navodili. Najprej so to predpisana dimenzija pnevmatike, najvišja dovoljena hitrost in masa avtomobila. Prepovedana je uporaba različnih pnevmatik na isti osi avtomobila, z izjemo začasne uporabe rezervne pnevmatike. Vse pnevmatike, ki se prodajajo na evropskem tržišču, morajo biti označene v skladu z evropskimi predpisi iz leta 1995 in morajo nositi oznako "E". Temu sledi številka države, ki je odobritev izdala. Druge potrebne oznake na pnevmatikah so blagovna znamka proizvajalca, dimenzijski opis pnevmatike, konstrukcija pnevmatike (D kot diagonalna, R kot radialna, ki mora biti v tem primeru postavljena pred oznako velikosti obroča), hitrostni indeks, indeks nosilnosti, oznaka M+S za zimsko pnevmatiko, oznaka "tubeless" v primeru, da pnevmatika ne potrebuje notranje zračnice, in oznaka "re-inforced" za močnejšo pnevmatiko z večjo nosilnostjo. Dimenzija pnevmatike je izražena s širino in presekom ter velikostjo platišča, na primer: 175/70 R 13. Pnevmatika mora biti narejena za najmanj take hitrosti, kot jih zmore vaš avtomobil. Če je maksimalna hitrost vozila npr.185 km/h, morate vozilo opremiti s pnevmatikami, ki dovoljujejo hitrost najmanj do 190 km/h. Kaj morate še vedeti ob nakupu pnevmatike? Poleg osnovnih tehničnih podatkov imate na izbiro široko paleto pnevmatik najrazličnejših proizvajalcev, različnih oblik in, seveda, različnih cen. Cena v veliki meri vpliva na našo odločitev pri nakupu, vendar je treba izbrati ustrezno razmerje med ceno in kvaliteto. Običajno so kvalitetnejše in visoko zmogljive pnevmatike dražje od standardnih. Različni proizvajalci ponujajo svoje izdelke po različnih cenah, ki so pri renomiranih proizvajalcih mnogo višje. Veliki proizvajalci vlagajo veliko denarja v razvoj novih, še boljših pnevmatik in so običajno korak ali dva pred konkurenco. Drugi, predvsem manjši proizvajalci, sledijo trendom, ki jih postavljajo veliki, zato so tudi njihovi izdelki običajno cenejši, ni pa nujno, da bistveno zaostajajo v kvaliteti. Odločitev vsekakor ni enostavna, zato se je mnogokrat najbolje posvetovati s strokovnjakom v specializiranem servisu, ki vam bo nudil strokovno pomoč in tudi kakšen praktičen nasvet. Le z nakupom pravih pnevmatik se boste vozili varno in udobno še mnogo kilometrov. To vam tudi želimo! Zakaj bi za svojega jeklenega konjička potrošili več, kot je potrebno? HTZ I.P., d.o.o. Lv/nosraaa V Strojnem remontu - HTZ I.P. d.o.o. smo v aprilu pričeli z vulkanizerskimi in servisnimi deli za vsa vozila v lasti Premogovnika Velenje in hčerinskih podjetij. Ker smo za večino teh avtomobilov menjavo gum že opravili, bomo v maju omenjeno storitev ponudili tudi vam. V remizi poleg tovornega vhoda urejamo sodobno delavnico, v kateri bodo naši strokovnjaki poskrbeli za vašega jeklenega konjička. Ker vemo, da so vaše proste ure dragocene in jih ne želite zapravljati s čakanjem v vrsti pred vulkanizerskimi delavnicami, smo se organizirali tako, da bomo to delo lahko opravili do konca vašega delovnega dne. Če boste avtomobil pripeljali med 5. in 6. uro, vam ga bomo preobuli v nove pnevmatike po vaši izbiri ali pa v tiste, ki jih boste pripeljali s sabo. Na zalogi imamo pnevmatike Sava, in to po konkurenčnih cenah. Plačate lahko takoj pri prevzemu avtomobila ali pa v več obrokih z odbitki od plače. Za zaupanje se vam zahvaljuje kolektiv Strojnega remonta -HTZ I.P. d.o.o. Komu ostaja benefikadja in pravite v zvezi z njo? Zavarovanci, ki so na dan 31. 12. 2000 zaposleni na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem in imajo NAJMANJ ali VEČ KOT 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe, imajo še naprej: POSTOPNO DVIGOVANJE POLNE STAROSTI ZA MOŠKE leto polna starost 2000 58 let in 6 mesecev 2001 59 let 2002 59 let in 6 mesecev 2003 60 let 2004 60 let in 6 mesecev 2005 61 let 2006 61 let in 6 mesecev 2007 62 let 2008 62 let in 6 mesecev 2009 63 let - pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem IN - pravico do znižanja starostne meje tako, da se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša skupno povečanje zavarovalne dobe. Ti delavci v celoti ohranjajo pravice vezane na beneficirano dobo po prejšnjih predpisih. To pomeni, da se njihova zavarovalna doba poveča glede na delovno mesto, ki ga opravljajo z določeno stopnjo povečanja. Za te zavarovanca pojasnjujemo način pridobitve pravice do starostne pokojnine po sedanjem zakonu, z naslednjimi primeri! Za rudarja, ki vso delovno dobo opravlja delovno mesto s stopnjo benefikacije 12/17, pomeni, da ima 28 let, 2 meseca in 14 dni zavarovalne dobe in hkrati 11 let, 9 mesecev in 17 dni beneficirane dobe. Njegova skupna delovna doba je 40 let. Ko ta zavarovanec doseže starost 58 let (-) minus (11 let in 9 mesecev - kar je njegova beneficirana doba v mesecih), to je starost 46 let in 3 mesece; z njo doseže izpolnitev starostnega pogoja za upokojitev. Starostna meja za upokojitev se mu torej zniža za toliko mesecev, kolikor znaša skupna beneficirana doba. S tem ta rudar izpolni pogoj za pokojnino brez odbitkov glede na starost, saj ima 40 let delovne dobe in je star 46 let in 3 mesece. Starost 58 let se mu je znižala za toliko mescev, kolikor znaša skupna beneficirana doba. Vidimo, da v navedenem primeru ni nobene spremembe glede na prejšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tisti rudar oziroma zavarovanec na beneficiranem delovnem mestu, ki ima poleg zavarovalne dobe in beneficirane dobe še dokupljeno dobo vojaškega roka (enako velja za dokup študija) in z njo doseže 40 let pokojninske dobe, mora za pokojnino brez odbitkov doseči še polno starost. Poudarjamo, da dokup vojaškega roka in študija ne štejeta v delovno dobo. Polna starost se za moške postopoma dviguje po tabeli (v levem stolpcu). Za primer vzemimo rudarja, ki je 28 let dela opravil na beneficiranih delovnih mestih s stopnjo 12/17. Ta ima 28 let zavarovalne dobe ter 11 let in 8 mesecev beneficirane dobe. Njegova delovna doba znaša 39 let in 8 mesecev. Z njo pogojev za starostno upokojitev ne izpolnjuje. Z dokupom vojaškega roka v višini 4 mesecev pa bo dosegel 40 let pokojninske dobe. Če bo te pogoje izpolnil v letu 2000, je v tem letu polna starost 58 let in 6 mesecev (glej tabelo). V tem primeru za izpolnitev starostnega pogoja odštevamo leta in mesece, kolikor znaša skupna beneficirana doba, od polne starosti. To pomeni 58 let in 6 mesecev (v letu 2000) (-) minus 11 let in 8 mesecev, kar znese 46 let in 10 mesecev. Za leto 2001 bi odštevali od 59 let in tako dalje do leta 2009, ko bomo odštevali od 63. leta starosti. Ko bo navedeni zavarovanec dosegel starost 46 let in 10 mesecev, bo v letu 2000 izpolnil pogoje za starostno upokojitev brez odbitkov za starost. Seveda znižanje starostne meje zaradi benefikacije velja tudi za tiste zavarovance, ki imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe in je starost, od katere se odšteva skupna beneficirana doba 65 let (ženske 63 let) ter za tiste, ki imajo 20 let pokojninske dobe in manj kot 40 let pokojninske dobe (ženske 38 let), pa je ta starost 63 let (ženske 61 let). Zavarovanci, ki na dan 31. 12. 2000 NISO ZAPOSLENI na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, vendar pa se jim je do uveljavitve tega zakona zavarovalna doba štela s povečanjem, ker so v preteklosti delali na takih delih, imajo: - pravico do znižanja starostne meje, predpisane za pridobitev starostne pokojnine in polne starosti za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba; - v prehodnem obdobju znižanje te starostne meje ne more biti nižje od najnižje možne starosti, navedene v posebni tabeli. OBVEZNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Zavarovanci, ki so do prenehanja uporabe predpisov o štetju zavarovalne dobe s povečanjem delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem in imajo na dan 31. 12. 2000 MANJ kot 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe, se obvezno vključijo v dodatno pokojninsko zavarovanje. Za te zavarovance zavarovalno dobo s povečanjem nadomesti obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Namenjeno je tistim, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela (npr. delo rudarja) ali pa taka dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati (npr. delo baletke). Prispevke za dodatno pokojninsko zavarovanje teh delavcev plačuje delodajalec iz svojega dohodka, najmanj v višini dosedanjih prispevkov za štetje zavarovalne dobe s povečanjem in imajo enak davčni status kot prispevki iz obveznega zavarovanja. Dosedanja delovna mesta, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem, so tem zavarovancem samodejno vključena v obvezno dodatno zavarovanje. Beneficirana doba, dosežena do 31.12. 2000, pa se tem zavarovancem upošteva po prejšnjem predpisu. PRAVICE IZ OBVEZNEGA DODATNEGA ZAVAROVANJA SO: - pravica do poklicne pokojnine; - pokojninski načrt, s katerim se določijo kriteriji za določitev višine in oblike poklicne pokojnine; - k dejanski zavarovalni dobi za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja se kot dodana doba upošteva četrtina obdobja vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, dodana doba se upošteva samo za izpolnitev pogojev delovne dobe, ne šteje pa za določitev odstotka za odmero pokojnine iz obveznega zavarovanja; - izplačevanje poklicne pokojnine v mesečnih zneskih za obdobje od pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine po pogojih določenih v obveznem zavarovanju; - izplačevanje znižane poklicne pokojnine v mesečnih zneskih za obdobje od upokojitve po pogojih, določenih v obveznem zavarovanju, do zavarovančeve smrti; - odločitev za drugačno obliko izplačila poklicne pokojnine (V primeru, da bo posameznik odložil začetek uživanja poklicne pokojnine, mu delodajalec ni več dolžan plačevati prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje); - za čas od poklicne upokojitve do upokojitve v obveznem zavarovanju je uživalec poklicne pokojnine zdravstveno zavarovan, vendar pa se mu prispevki za socialno varnost obračunavajo od mesečnega zneska poklicne pokojnine; - v primeru invalidske upokojitve ima zavarovanec pravico do izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu; - to pravico v primeru smrti zavarovanca pridobijo dediči. POKOJNINSKI NAČRT OBVEZNEGA DODATNEGA ZAVAROVANJA MORA VSEBOVATI ŠE: - način izračuna poklicne pokojnine; - minimalni zajamčeni donos za vplačane prispevke; - pogoje za pridobitev poklicne pokojnine; - oblike izplačila poklicne pokojnine; - investicijsko strategijo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja; - višino prispevkov za posamezna delovna mesta. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje izvaja vzajemni pokojninski sklad, ki bo oblikovan od 1.1.2001 dalje. Za pravice, določene v pokojninskem načrtu obveznega pokojninskega zavarovanja, jamči država. Do poklicne pokojnine bo zavarovanec upravičen ves čas od pridobitve te pravice do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja. Ta se bo izplačevala v mesečnih zneskih. Lahko rečemo, da je poklicna pokojnina določena oblika predčasne pokojnine, ki se bo upravičencu zagotavljala v prehodnem obdobju, dokler ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja. Za obdobje od pridobitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja do smrti uživalca pa se mu bo izplačevala znižana poklicna pokojnina. V primeru, da se bo posameznik odločil za odložitev uveljavitve poklicne pokojnine, delodajalec zanj ne bo več dolžan plačevati prispevkov za obvezno dodatno zavarovanje. V takem primeru bo izgubil lastnost zavarovanca obveznega dodatnega zavarovanja. V tem času mu bo pravica do poklicne pokojnine mirovala. Na njegovem osebnem računu zbrana sredstva pa se mu bodo tudi v tem času povečevala z donosi od naložb. V primeru, da bo pri zavarovancu nastala še pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev poklicne pokojnine invalidnost, ki bo imela za posledico pridobitev pravice do invalidske pokojnine, bo zavarovanec upravičen do izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, kakršna bo razvidna iz njegovega osebnega računa. V primeru smrti zavarovanca bo odkupna vrednost premoženja izplačana njegovim dedičem. Uživalec pravice do poklicne pokojnine bo v času uživanja te pravice tudi zdravstveno zavarovan. Prispevek za te namene bo plačeval iz pokojnine, ki bo obravnavana kot pokojnina iz obveznega zavarovanja. Od te pokojnine se obračunava le prispevek za zdravstveno zavarovanje zavarovanca. Od poklicne pokojnine bo upravičencu obračunana tudi akontacija davka po zakonu o dohodnini. Pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, način njenega izračunavanja, oblike izplačila, višino prispevkov, višino minimalnega donosa na vplačane prispevke in investicijsko strategijo tega zavarovanja bo določal pokojninski načrt obveznega dodatnega zavarovanja. Dokler tega načrta minister za delo ne sprejme, ne moremo pojasniti konkretnih pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine v dodatnem obveznem zavarovanju, niti njene višine. Pripravil: Dušan Zapušek Zdravje je največja vrednota Antioksidanti Antioksidanti so ime za močno kombinacijo hraniv in encimov, ki pomagajo ščititi naše telo pred kvarnim vplivom prostih radikalov. Številne, še vedno potekajoče, raziskave potrjujejo, da imajo antioksidanti pomembno aktivno vlogo pri preprečevanju prek 200 bolezni modernega sveta, kot so degenerativne bolezni, bolezni srca in rakaste novotvorbe. Mnogi so prepričani, da so antioksidanti danes enako pomembni, kot je bil penicilin v letu 1940. Antioksidanti namreč izboljšajo celično obrambo proti škodljivim prostim radikalom, s tem pa preprečijo nastanek cele vrste bolezni. Ste kdaj opazovali, kako postane jabolko rjavo, ko mu odstranimo olupek? Ali kako zarjavi železen žebelj? Ta proces staranja ali spreminjanja stvari na slabše je posledica oksidacije. Odvija se v trenutkih, ko vi- Prosti radikali so molekule kisika z neparnimi elektroni, ki prosto plavajo po našem telesu. V želji, da bi dosegli lastno stabilnost, želijo ukrasti manjkajoče elektrone zdravim celicam. Ta proces lahko sproži soka količina kisika reagira z izpostavljeno površino. Povsem enak proces se neprekinjeno odvija tudi v našem telesu. Z vsakim vdihom vnesemo v telo za življenje nujno potreben kisik, ta pa postane del ok-sidativnega procesa, ob katerem kot stranski produkt nastajajo prosti radikali. nevarno verižno reakcijo, ki povzroči pomor zdravih celic ter poškodbo tkiva. Pospešuje tudi procese staranja, kar se kaže v izgubi elastičnosti kože, utrujenosti mišic, tanjšanju las, slabšem vidu in izgubi sluha, izpadanju zob, oslabljeni imunski odpornosti ter pogostejšemu pojavljanju degenerativnih bolezni. Proste radikale, nastale ob oksidaciji imenujemo superokside. Ostali tipi prostih radikalov nastajajo zaradi vpliva onesnaženega ozračja, kajenja cigaret, pretiranega uživanja alkohola, ionizirp-jočega sevanja, fizične in psihične travme, bolezni, vnetij in določene hrane, kadar,ni povsem sveža. Antioksidanti varujejo zdrave^ celice pjfed škodljivimi prostimi radikali. Še preden bj, lahko napravili kakršnokoli škodo, jih onesposobijo. Antioksidantni encimi nastajajo v telesu. Neustrezna prehrana, siromašna z nujno potrebnimi živili, vodi do nezadostne tvorbe teh važnih spojin. Antioksidanti lahko pomagajo pri zdravljenju nekaterih primerov revmatoidnega artritisa. Nezadostna prisotnost antioksidantov omogoča prostim radikalom oksidacijo maščob v sklepni tekočini, ki tako postane kot mazivo neustrezna. Posledica je boleče vnetje in zmanjšana funkcija prizadetega sklepa. Pravočasno zdravo dodajanje antioksidantov lahko prepreči pojav takšne poškodbe. Če pa je do nje že prišlo, bodo ob dodajanju antioksidantov bolečine in posledice manjše. Raziskave kažejo, da se v industrijskih deželah, predvsem pa v velemestih, javljajo rakasta obolenja v večjem številu. Onesnaženo ozračje, revna prehrana in stres so glavni razlogi za pojav prostih radikalov v takšnih količinah, da jih telo z lastno proizvodnjo antioksidantov ne more nevtralizirati. Znanstveniki zaključujejo, da je kar 80-90 odstotkov rakastih novotvorb pri človeku posledica kancerogenov iz okolja. Napad prostih radikalov na naše telo je stalen, zato bi morali imeti vedno na razpolago dovolj veliko količino antioksidantov. V določenih pogojih je vnos antioksidantov s hrano, žal, premajhen. Očitno pomanjkanje je prisotno pri starejših ljudeh, ki ne jedo dovolj; pri mladini, ki ne uživa dovolj raznovrstne hrane; pri bolnikih, ki se zdravijo za kroničnimi boleznimi; pri športnikih in ženah v rodnem obdobju. Maščobna dieta, kajenje, alkohol, onesnaženost ozračja, stres, telesna aktivnost, intenzivno sončenje ter nekatera zdravila pa povečajo potrebo po antioksidantih. Antioksidanti lahko preprečijo tudi razvoj ateroskleroze. Že dalj časa poznamo glavne dejavnike tveganja: kajenje, visoka raven holesterola, debelost, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen. Oseba z nizkim vnosom selena lahko štirikrat pogosteje dobi koronarno trombozo oziroma srčni infarkt. Dokazano je, da prosti radikali spremenijo LDL- holesterol v žarkega. S krvnim tokom nato potuje po telesu in se nalaga v žilno oblogo. Proces nastanka strdka je močno pospešen in posledična žilna tromboza je neizbežna. Vitamini E, A, C, betakaroten, cink, mangan, selen, koencim Q-10 in amino kislini metionin in cistein so najvažnejši antioksi-dantni elementi, ki jih lahko vnesemo v telo, da bi preprečili negativne učinke prostih radikalov. Selen je element, ki je v sledovih nujno potreben za ohranjanje človekovega imunskega sistema. Predstavlja del encima, ki varuje celico pred poškodbo (oksidativni stres), ki jo povzročajo prosti radikali. Učinek selena se poveča ob kombinaciji z vitamini A, B6, C in E ter cinkom. Skupaj tvorijo antioksidantni kompleks. Člani kompleksa ne delujejo neodvisno, ampak si med seboj pomagajo ter tako dosežejo učinkovito obrambo pred prostimi radikali. Človeška celica potrebuje minimalne količine selena in cinka za normalne presnovne procese. Veliko selena lahko v telo vnesemo z uživanjem rib, jeter, ledvic in žit. Pomemben antioksidant so tudi flavonoi-di. Najdemo jih v listih nekaterih rastlin, v rdečem vinu in rdeči pesi. Izboljšajo pretok krvi prek možganov, povečajo aktivnost živčnih celic, izboljšajo funkcijo pomnjenja in ščitijo možganske celice pred poškodbami. Dokazano izboljšajo tudi pretok krvi prek okončin. Ob rednem uživanju se redkeje pojavljajo utrujenost, pozabljivost, depresije, glavoboli in šumenje v ušesih. Vitamin C je močan antioksidant, ki preprečuje spremembo nitratov v rakotvorne nitrozamine. Kadilci potrebujejo približno dvakrat več vitamina C kot nekadilci. Vse rastline so sposobne tvoriti vitamin C. Betakaroten, ki je pomemben antioksidant in predstopnja vitamina A, najdemo v korenju, špinači in brokoliju. Je eden najmočnejših antioksidantov. Pogosto je shranjen v koži, ki ji daje tudi specifično rumeno rjavo barvo. Študije kažejo, da poveča odpornost kože na sončne žarke in preprečuje sončne opekline. Vitamin E je pomemben antioksidant, ki v celični membrani ščiti polinenasičene maščobne kisline. Pomanjkanje vodi k hitrejši oksidaciji maščobnih kislin. Poleg tega vitamin E ščiti pred oksidacijo tudi ostale prehrambene produkte. Njegovo delovanje podpirajo selen, vitamin C in koencim Q 10. Q 10 je spojina, podobna vitaminom, ki ima v celici ključno vlogo pri proizvodnji energije in je tako nepogrešljiva za dobro počutje. Q 10 je univerzalen energetski dodatek, ki izboljša moč in vitalnost. Ob njegovi prisotnosti je presnova v celici učinkovitejša. Vpliva na zdravljenje periodontitisa, bolezni krvnega obtoka, motenj srčnega ritma in povišanega krvnega tlaka. Pomembno izboljša intelektualne funkcije, imunsko odpornost, zmanjša utrujenost in upočasni procese staranja. Le ob redni telesni aktivnosti, ki nam zagotavlja ustrezno telesno zmogljivost, moč in vitalnost ter ustrezni prehrani, ki vsebuje dovolj vitaminov, mineralov in antioksidantov, se bomo lahko uprli škodljivemu vplivu prostih radikalov ter dosegli daljša obdobja dobrega počutja in odsotnosti bolezni. Janez Poles, dr. med.- internist V deželi belih štrkov PLAItinSKD SEKCIJA V zgodnjem jutru nebo ni bilo obetajoče, prekrito je bilo čez in čez z dokaj črnimi oblaki. So se vremenarji zopet zmotili, ko so obetali suho vreme? Zadnji pogled v notranjost nahrbtnika me prepriča, da sta na dnu pelerina in dežnik. Po prvih pogovorih s planinci, ko smo čakali na avtobus, smo spoznali, kako malo pravzaprav poznamo severovzhodni del Slovenije, Goričko, kamor smo bili namenjeni. Nihče ne organizira izletov v to pokrajino. Škoda. Zato je bilo povpraševanje in prijavljanje precejšnje -največji avtobus je bil hitro napolnjen. Tam nekje po prihodu iz predorov na avtocesti smo prvič uzrli pramene sončnih žarkov izza razblinjajoče se gmote oblakov. To nam je potrdilo upanje, da zaščita proti dežju le ne bo potrebna in daje vremenska napoved točna. Vožnja je minila zaspano, kajti zasvojenci so bili deležni jutranje kavice šele v Radencih - prej so bili vsi lokali še zaprti. Onkraj Mure nas je pozdravil par štrkov, belih štorkelj. Stali sta v razkuštranem gnezdu iz vej na vrhu droga kot dve dami na tankih nogah, se ovijali in božali z dolgimi vratovi elegantno v spomladanski zaljubljenosti. In veter jima je nalahno meštral belo perje... Pravi prekmurski pozdrav! Dokaj hitro smo prispeli skozi Mursko Soboto v osrčje Goričkega, do malega kraja Ženavlje. Znane so po dramatičnem pristanku z balonom dveh belgijskih znanstvenikov, meteorologov. V avgustu 1934 sta se v Belgiji dvignila z balonom, veter pa ju je zanesel visoko v atmosfero. Vsa ozebla in popolnoma izčrpana sta se po nekaj dnevih toliko približala trdnim tlem, da sta spustila dolgo vrv iz košare in so ju ženaveljski kmetje potegnili na tla. V spomin na ta dogodek so pred nekaj leti na mestu pristanka postavili pomnik. To zgodbo nam je pripovedoval lokalni vodič, ki nas je tukaj pričakal in nas potem spremljal celo pot. Goričko je sicer gričevnat svet med Muro in Rabo. Najvišji vrh je Sotlinski breg (418 m), za planince rahla vzpetina, in Serdinški ali Rdeči breg (416 m). Podnebje je subpanonsko, precej suho, pade najmanj padavin na Slovenskem. Zemlja je slabo rodovitna, precej kisla, zato je dosti kmetij že opuščenih. Industrije ni, ljudje se zaposlujejo v bližnji Avstriji in si tako izboljšujejo socialni položaj. Večjih krajev ni, naselja pa so zelo razvlečena. V zaselku Trd kova, kjer tik ob cesti raste eden najdebelejših hrastov na Slovenskem, se nam je pridružila Micika, vodička, ki je govorila v pristni prekmurski slovenščini. Prijetno jo je bilo poslušati. Prepešačila je z nami celotno traso, približno 15 km, čeprav je izgledala v naši družbi, kot da je ona turist. Mi smo bili v planinski opravi z obveznimi gojzarji, ona pač bolj v "civilni". Turistična pot Tromejnik, kot so jo poimenovali domačini, se prične v kraju Kuzma, tudi za nas. Po ozki asfaltirani cesti smo prišli do mejnega prehoda Matjaševci, kjer smo zapustili asfalt. Mimogrede smo pozdravili skupino avstrijskih gasilcev, ki so se družno s cariniki dobesedno mastili z malico pred obmejnim poslopjem. Pot je speljana po razmejitveni črti, tako da je en rob na avstrijskih tleh, drugi pa na naših. Po slabih dveh urah povprečne hoje smo prispeli na tromejo. Na stičišču stoji piramidni spomenik, tromejnik, okrog njega pa je lepo urejen park s klopmi in paviljonom. Na našo stran imajo speljano učno pot do izvira potoka Lukaj, ki je zajezen. Na tej poti so z opisi označena drevesa in rastline, vrstijo se domiselni panoji, med njimi tudi eden, kjer se s pritiskom na tipko oglašajo razni ptiči, ki živijo na Goričkem. Zanimiva pot. V parku so nam za malico postregli s prekmurskimi dobrotami. Vsega je bilo dovolj. Ko smo bili že popolnoma siti, so gostitelji še kar nosili. Zadnji čas je že bil, da smo krenili še po meji z Madžarsko, ki je prehodna šele sedaj, v samostojni državi. Prej je bila namreč tu visoka žična ograja. Na koncu poti, v Kuzmi, nas je čakalo še obilno kosilo. Na povratku smo obiskali kraj Grad (nekoč Gornja Lendava), ki je z nekaj manj kot 1000 prebivalci največji kraj na Goričkem. Ime je dobil po največjem grajskem poslopju na Slovenskem. Grajsko dvorišče, ki ga obdajajo stolpaste arkade, obkroža peterokotni tloris obodnih traktov in je najmočnejša bioenergijska točka pri nas. Mi smo se poskušali napolniti. Grad je sezidal viteški red templarjev in je prvič omenjen leta 1275. Danes kaže po mnogih prezidavah baročno podobo. V gradu so ogromne kleti in ječe. Poslopje ima v več nadstropjih sob, kolikor je dni v letu in je zelo propadlo. Sedaj ga obnavljajo s pomočjo programa PHARE. Vodnjak v dvorišču je vklesan v živo skalo, kar je bilo nekoč zelo- pomembno, kajti grad je imel obrambno vlogo. Pred gradom je velik vrt z dvema ribnikoma. Žal so v vrtu posekali ogromno smreko, ki je rasla ob grajskem stolpu in mu je baje že nagajala. Premer na štoru je bil približno 160 cm. Po preštetju plastnic smo ugotovili starost med 130 in 140 leti. Grajsko stavbo obdaja obsežen park v angleškem stilu. V njem poleg domačih drevesnih vrst rastejo tudi platane, tulipanove!, gledičevke, cedre in druga zanimiva drevesa. Grad je bil skoraj ves čas v lasti raznih madžarski fevdalnih rodbin kot tudi celotno Goričko. Naseljen je bil še pred drugo svetovno vojno. Po vojni je bil zelo izropan. Bilo je že mračno, ko smo se poslovili od čudovitega gradu, parka in vodičke. Kako lepo mora biti to okolje takrat, ko je v polnem razcvetu! Kraja si sploh nismo utegnili ogledati. Prijetno utrujeni smo se pozno zvečer ustavili na avtobusni postaji in zaključili naše potovanje. Vendar Prekmurje pride na program zopet v naslednjem letu ob približno istem času. Pridružite se nam, rekreirajmo in izobražujmo se skupaj! Franc Maršnjak Športne igre 2000 Moški bodo tenis igrali v 1. in 2. ligi na zunanjih igriščih v TRC Jezero, ženske pa v 1. ligi na igriščih v Beli dvorani. Moški igrajo 4 igre posamezno in eno igro dvojic. Pri rezultatu 8/8 se igra tiebreak. Ženske igrajo 2 igri posamezno in eno igro dvojic. Tiebreak igrajo pri rezultatu 6/6. Moški 1. liga tekme bodo med 16. in 21. uro 1. krog - 3. maj ESD : Klasirnica, igrišče 1 Strokovne službe I : Jama Pesje, igrišče 2 Jamski transport : Zračenje, igrišče 3 2. krog - 10. maj Klasirnica : Zračenje, igrišče 1 Jama Pesje : Jamski transport, igrišče 2 ESD : Strokovne službe I, igrišče 3 3. krog - 17. maj Strokovne službe I : Klasirnica, igrišče 1 Jamski transport : ESD, igrišče 2 Zračenje : Jama Pesje, igrišče 3 4. krog - 24. maj Klasirnica : Jama Pesje, igrišče 1 ESD : Zračenje, igrišče 2 Strokovne službe I : Jamski transport, igrišče 3 5. krog - 31. maj Jamski transport: Klasirnica, igrišče 1 Zračenje : Strokovne službe I, igrišče 2 Jama Pesje : ESD, igrišče 3 Moški 2. liga tekme bodo med 16. in 21. uro 1. krog - 16. avgust HTZ I : Prakt. izobraž., igrišče 1 Jama Škale : HTZ II, igrišče 2 Priprave : Jama Preloge, igrišče 3 Strokovne službe II proste 2. krog - 23. avgust HTZ II : Priprave, igrišče 1 Prakt. izobraž. : Jama Škale, igrišče 2 Strokovne službe II : HTZ I, igrišče 3 Jama Preloge prosta 3. krog - 30. avgust Jama Škale : Strokovne službe II, igrišče 1 Priprave : Prakt. izobraž., igrišče 2 Jama Preloge : HTZ II, igrišče 3 HTZ I prosta 4. krog - 6. september Prakt. izobraž. : Jama Preloge, igrišče 1 Strokovne službe II : Priprave, igrišče 2 HTZ I : Jama Škale, igrišče 3 HTZ II prosta 5. krog - 13. september Priprave : HTZ I, igrišče 1 Jama Preloge : Strokovne službe II, igrišče 2 HTZ II : Prakt. izobraž, igrišče 3 Jama Škale prosta 6. krog - 20. september Strokovne službe II : HTZ II, igrišče 1 HTZ I : Jama Preloge, igrišče 2 Jama Škale : Priprave, igrišče 3 Prakt. izobraž. prosto 7. krog - 27. september Jama Preloge : Jama Škale, igrišče 1 HTZ II : HTZ I, igrišče 2 Prakt. izobraž.: Strokovne službe II, igrišče 3 Priprave proste Ženske 1. liga prvi dve tekmi bosta ob 17. uri, drugi dve ob 18.30 Viva : Spin Askeladden : S&Š Men : SONII BMK : MI3 Klik prosta 9. krog - 28. junij SONII : BMK S&Š : Men Spin : Askeladden Klik : Viva MI3 prosta 1. krog - 3. maj Askeladden : Klik Men : Spin BMK : S&Š MI3 : SONI Viva prosta 2. krog - 10. maj S&Š : MI3 Spin : BMK Klik : Men Viva : Askeladden SONI prosta 3. krog - 17. maj Men : Viva BMK : Klik MI3 : Spin SONII : S&Š Askeladden prosta 4. krog - 24. maj Spin : SONII Klik : MI3 Viva : BMK Askeladden : Men S&Š prosta 5. krog - 31. maj BMK : Askeladden MI3 : Viva SONII : Klik S&Š : Spin Men prosta 6. krog - 7. junij Klik : S&Š Viva : SONII Askeladden : MI3 Men : BMK Spin prosta 7. krog - 14. junij MI3 : Men SONII : Askeladden S&Š : Viva Spin : Klik BMK prosta 8. krog - 21. junij Mali nogomet Tekmovanja v malem nogometu bodo potekala v 1. in 2. ligi in ligi veteranov na igrišču TRC Jezero za mali nogomet. I. liga 1. krog - 9. maj Jama Pesje : Jama Škale ob 17.00 ESD : Strokovne službe ob 17.45 Klasirnica : Jamski transport ob 18.30 2. krog - 16. maj Jama Skale : Transport ob 17.00 Strokovne službe : Klasirnica ob 17.45 Jama Pesje : ESD ob 18.30 3. krog - 23. maj ESD : Jama Škale ob 17.00 Klasirnica : Jama Pesje ob 17.45 Transport : Strokovne službe ob 18.30 4. krog - 30. maj Jama Skale : Strokovne službe ob 17.00 Jama Pesje : Transport ob 17.45 ESD : Klasirnica ob 18.30 5. krog - 6. junij Klasirnica : Jama Škale ob 17.00 Transport : ESD ob 17.45 Strokovne službe : Jama Pesje ob 18.30 II. liga 1. krog - 8. maj HTZ I : Zračenje ob 17.00 Jama Preloge : HTZ II ob 17.45 Priprave : ESD II ob 18.30 2. krog - 15. maj Zračenje : Jama Preloge ob 17.00 Priprave : HTZ I ob 17.45 HTZ II: ESD II ob 18.30 3. krog - 22. maj Jama Preloge : Priprave ob 17.00 HTZ II : Zračenje ob 17.45 HTZ I : ESD II ob 18.30 4. krog - 29. maj Priprave : HTZ II ob 17.00 HTZ I : Jama Preloge ob 17.45 Zračenje : ESD II ob 18.30 5. krog - 5. junij HTZ II : HTZ I ob 17.00 Zračenje : Priprave ob 17.45 Jama Preloge : ESD II ob 18.30 Liga veteranov 1. krog - 4. maj Priprave : Prakt. izobraž. ob 17.00 Jama Preloge : Jama Škale ob 17.30 Jama Pesje : HTZ ob 18.00 Transport : Klasirnica ob 18.30 ESD prosta 2. krog - 11. maj HTZ : Transport ob 17.00 Jama Škale : Jama Pesje ob 17.30 Prakt. izobraž. : Jama Preloge ob 18.00 ESD : Priprave ob 18.30 Klasirnica prosta 3. krog - 18. maj Jama Preloge : ESD ob 17.00 Jama Pesje : Prakt. izobraž. ob 17.30 Transport : Jama Škale ob 18.00 Klasirnica : HTZ ob 18.30 Priprave proste 4. krog - 25. maj Jama Škale : Klasirnica ob 17.00 Prakt. izobraž. : Transport ob 17.30 ESD : Jama Pesje ob 18.00 Priprave : Jama Preloge ob 18.30 HTZ prost 5. krog - 1. junij Jama Pesje : Priprave ob 17.00 Transport : ESD ob 17.30 Klasirnica : Prakt. izobraž. ob 18.00 HTZ : Jama Škale ob 18.30 Jama Preloge prosta 6. krog - 8. junij Prakt. izobraž. : HTZ ob 17.00 ESD : Klasirnica ob 17.30 Priprave : Transport ob 18.00 Jama Preloge : Jama Pesje ob 18.30 Jama Škale prosta 7. krog - 15. junij Transport : Jama Preloge ob 17.00 Klasirnica : Priprave ob 17.30 HTZ : ESD ob 18.00 Jama Škale : Prakt. izobraž. ob 18.30 Jama Pesje prosta 8. krog - 22. junij ESD : Jama Škale ob 17.00 Priprave : HTZ ob 17.30 Jama Preloge : Klasirnica ob 18.00 Jama Pesje : Transport ob 18.30 Prakt. izobraž. prosto 9. krog - 29. junij Klasirnica : Jama Pesje ob 17.00 HTZ : Jama Preloge ob 17.30 Jama Škale : Priprave ob 18.00 Prakt. izobraž. : ESD ob 18.30 Transport prost NA OBISKU Štimung je bil res taprav! 3. tradicionalni ples udeležencev preventive in rekreacije Za vzbuditev skomin tistim, ki niso bili z nami v soboto zvečer, 8. aprila, v restavraciji Jezero na tretjem tradicionalnem plesu udeležencev preventivne rekreacije, naj v uvodu sporočim v imenu vseh prisotnih, da se je tudi tokrat zbrala skupaj "taprava" družba, ki je uživala in preplesala prijeten sobotni večer. Da je bilo plesišče polno, je poskrbel ansambel Roberta Goterja. Poleg dobre glasbe je neutrudno in neusmiljeno do plesalcev svoj glasbeni program potegnil kar tja do četrte ure zjutraj. Poseben glasbeni vložek je dodal Matjaž Ograjenšek s svojim Mlinarjem na Muri in pokazal, da še vedno obvlada glasbeno sceno in da zelo težko izpusti mikrofon, ko je ta enkrat v njegovih rokah. Tudi tisti, ki radi pojejo, so prišli na svoj račun. Brez karaok pač na takem srečanju ne gre. Kar nekaj naših sodelavcev je korajžno stopilo na oder, kjer pa so se eni znašli malo bolj, drugi malo manj. Peti je bilo treba namreč z orehi v ustih. Zmagovalec karaok je svoj nastop zaključil kar z petimi orehi v ustih. Deležen je bil tudi glasnega aplavza vseh tistih, ki smo karaoke poslušali in se pri tem do solz in od srca nasmejali. Smeh in navijanje je bilo slišati tudi pri plesu z bananami, kjer je imel par nalogo, da čim dlje pleše z banano v ustih. Za to zmago sta bila potrebna predvsem vztrajnost in občutek... Ja, resje bil ta večer nekaj posebnega. S svojim nastopom nas je počastila tudi "Helena Blagne" in s skladbami, med katerimi ni manjkal niti Mornarček, povzročila pravo evforijo na plesišču. Vse čestitke imitatorju! Po vsem tem pa še dolgo ni bilo konca valčkom, polkam in drugim plesom. Približno tak je bil scenarij omenjenega sobotnega večera, ki so ga pomagali oblikovati tudi Metka, Evgen in Drago. Verjetno mi ne bodo zamerili, če se v njihovem imenu zahvalim vsem skupaj za prijeten večer in končam tale zapis o srečanju udeležencev preventive z besedami, ki jih poje v eni izmed svojih skladb Janez Bončina Benč: "Štirnung je bil res taprav!" Dijana Žagar MUOlEJi 1?LEEK lQ EUV 'NUŽWJ\' Celje - skladišče D-Per 65/2000 5000008318, V TRGOVINA S SPOMINKI MUZEJU PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE COBISS Q vas bo rešila iz zadrege, ko boste iskali primerno darilo za poslovne partnerje, sorodnike, prijatelje in znance. Tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih boste lahko izbrali spominek na bogato kulturno in tehnično dediščino Šaleške doline. Koroška cesta - Stari jašek 3320 VELENJE Tel. (03) 58 70 997 http://www.rlv.si/muzej MUZEJ L1 LlBUOGOVNIČrm SLOVENILE