I N F O R M A TOR l A KONCERN GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN I |QQ(,0r\]O RAZVOJ, FINANCE MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE | Letom. Številka 23 Gorenje Notranja oprema Posodablja proizvodnjo pohištva doben stroj je italijanskega izvora, na njem pa je možno hkrati Pfavljati več operacij, od čelnjenja, vrtanja, zabijanja moznikov rezkanja. Pri poskusnem delu je mizar Peter Puperger. Regres za letni dopust V skladu s tem pravilnikom ter v skladu s sindikalno listo za prejemke sklada skupne porabe je bila predlagana enotna vrednost točke za regres, ki naj bi bil izplačan pred kolektivnim dopustom. ^e9res za letni dopust naj bi izplačali v naslednjih zneskih: ' zahtevnost del in nalog do grupe dela 13 200 točk 2.500,00 din o zahtevnost del in nalog od GD 14 do GD 20 170 točk 2.130,00 din ^ Zahtevnost dela in nalog od GD 21 do GD 30 stv/ca za izplačilo regresa /j, efr>' dopust je tudi letos ob-kom'ana v -skladu s Pravilni-tlerl ° °snovah in merilih za V Predstev za osebne do-in skupno porabo. D6|, zahtevnost del in nalog od grupe dela 31 Oalje 140 točk 1.750,00 din 110 točk 1.380,00 din ®ycu pripada še dodatno število točk za: Ekonomsko nesamostojnega otroka do 7 let, k' je zavarovan po delavcu 40 točk 500,00 din ekonomsko nesamostojnega otroka nad 7 let, k' je zavarovan po delavcu 50 točk 630,00 din ekonomsko nesamostojnega otroka do 7 let, je roditelj samohranilec in, če je otrok zavarovan po njem 50 točk 630,00 din ekonomsko nesamostojnega otroka nad 7 let, Ce je roditelj samohranilec in, če je otrok zavarovan po njem 60 točk 750,00 din Kmalu novo podjetje Že ob otvoritvi video projekcijskega centra septembra lani so v Gorenju Servis bežno napovedovali tudi ustanovitev studia za proizvodnjo oziroma snemanje video filmov za različne gospodarske in tržne namene. To napoved so v Gorenju Servis že povsem udejanili. S sovlaganjem kapitala še dveh podjetij so oblikovali in zelo sodobno opremili video produkcijski studio, ki bo v bližnji prihodnosti prerasel v novo mešano podjetje. Dejavnost studia oziroma podjetja za video produkcijo je proizvodno-storitvenega značaja in bo v prvi vrsti namenjena potrebam podjetij koncerna Gorenje in seveda tržišča. V novem podjetju bodo pripravl- jali video filme o novih izdelkih in za njihovo promocijo na domačem in tujem tržišču, filme za izobraževanje serviserjev, prodajni-kov, izvoznikov in ostalih delavcev v Gorenju, reklamne in propagandne filme o podjetjih Gorenja ter njihovi dejavnosti. Video filme bodo pripravljali oziroma snemali tudi za druga podjetja oziroma naročnike. Delavci podjetja za video produkcijo v ustanavljanju se bodo, po besedah Marjana Verdeva, vršilca dolžnosti direktorja podjetja, prizadevali kakovostno konkurirati tovrstnim firmam doma, saj imajo za to ustrezno najsodobnejšo opremo in usposobljene delavce. D. Z. Drobne, a pomembne izboljšave V Galvani Gorenja Gospo- ce, saj jo med valja naprave vle-dinjski aparati so pred letom če motor, ki je s frekvenčno redni dobili nov sodoben računal- gulacijo sinhroniziran s celotno niško voden stroj za Izdelavo napravo. Izkoristek je boljši, od-žičnih elementov Rebimat, motavanje poteka brez zastojev, pred kratkim pa so ga Izpopol- obraba dragega orodja je mini-nili še z odvijalno napravo za malna in valja služita le še za žico. merjenje dolžine žice. Pri dosedanjem klasičnem delu Povedati je tudi še treba, da so so se pojavljale določene težave se v Galvani odločili za domače-pri odvijanju žice, ki sta jo v nap- ga dobavitelja in s tem prihranili ravo vlekla valja. Nastajalo je kar nekaj deviz. Odvijalno napra- večje trenje in orodje se je hitro vo so v celoti izdelali v Gorenju obrabljalo. Z odvijalno napravo Procesna oprema, so v celoti izboljšali odvijanje ži- h. J. Računalniško vodeni stroj za Izdelavo žičnih elementov so izpopolnili z odvijalno napravo, ki so jo izdelali v Gorenju Procesna oprema Uresničevanje operativnega delovnega načrta za maj 1990 100 % GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD Štedilniki TOZD Pralno-pomivalna tehnika TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika Obrat Zamrzovalne omare J Obrat Zamrzovalne skrinje GORENJE NOTRANJA OPREMA .\\\v.y.v;vXvXvX.v.v.v. XyXvXy:;:; 100 99 100 100 mrnimmiiiiimtm Obrat Hladilniki , 100 mmmmrnmm 99 100 100 98 101 100 102 104 WM obrat Pohištvo 90 140 obrat Embalaža i 124 •!»V»V»V*V.V.\V.v.».«X»X»NV»V.V.V.».'.'.»X«M«NV« obrat Keramika 104 108 GORENJE PROCESNA OPREMA 89 GORENJE ELEKTRONIKA GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 100 103 GORENJE SERVIS LEGENDA Proizvodnja skupaj Proizvodnja za izvoz Podatke o odstotku doseganja mesečnih pianov proizvodnje v pogojnih enotah so nam posredovale službe za plan in analize Nagrada in spodbuda Prejšnji teden so v Zagrebu zaprli vrata še enega mednarodnega sejma, BlAU-a, na katerem se je od Gorenjevih podjetij s svojimi orodji in programom strojegradnje predstavilo Gorenje Procesna oprema. Poleg vodstvenih delavcev, komercialistov in prodajnikov so si dosežke s teh področij prejšnji četrtek ogledali tudi udeleženci spomladi končanega seminarja za vodje neposrednih delovnih procesov. Ogled tega specializiranega sejma, na katerem je bilo razstavljenih veliko kakovostnih naprav, priprav, postrojenj, ustrezne spremljajoče elektronike, je bil zanje nekakšna nagra- Preje H smo... da po uspešno zaključenem dopolnilnem izobraževanju. Gorenje Procesna oprema Ob tem pa so si nato ogledali še tovarno Prvomajska v Zagrebu, kjer izključno za znane kupce izdelujejo stroje za obdelavo kovin. Kljub ne najsodobnejši tehnologiji so njihovi izdelki kakovostni in vredni ogleda, sicer pa lahko nekatere pri njih izdelane stroje vidimo tudi v Gorenju Procesna oprema; z njihovo pomočjo namreč nastane veliko pri nas izdelanih orodij in naprav. D. R- Novo priznanje kakovosti naših pralnih strojev Na naslov Gorenja je prispelo še eno izmed pisem, ki hvali kakovost naših pralnih strojev. Tokrat se je oglasila družina Christe in VVolfganga Himmel-reicha iz Glienickeja v NDR. Z zadovoljstvom sporočajo, da so ob božiču leta 1972 v Beogradu kupili pralni stroj PS 664 Bio S in od takrat naprej z njim perejo skoraj vsak dan. So štiričlanska družina in perila je bilo vedno dovolj. Sedaj, ko sta otroka že zrasla, perejo tudi njuna delovna oblačila, ki so zmeraj umazana. V pismu izražajo zadovoljstvo nad kakovostjo tega pralnega stroja, ki je doslej služil brez po; pravila. Tudi lakirani in emajlirani zunanji deli so takšni, kot so bili novi in na njih ni najti niti sledu rje. Gorenjevi likovniki v Amsterdamu Iskrena umetnost, umetnost srca, ne pozna meja. Gorenjevi likovniki so pokončno prehodili dosedanjo ustvarjalno pot in si z iskrenimi likovnimi pričevanji utrli pota v svet. Z razstavo svojih del v Zagrebu so si nepričakovano odprli svetovljansko okence, in vzpostavili pomembne stike in vezi, ko je njihova razstava in razstava šaleških likovnikov navdušila zagrebškega univerzitetnega likovnega pedagoga dr. Bauerja in uslužbenko nizozemskega ministrstva za prosveto in kulturo prof. Nado Pavleha Jagič, ki je kar predlagala razstavo del v klubu jugoslovanskih delavcev v Amsterdamu. Prvi stik z Amsterdamom bodo Gorenjevi likovniki in člani Društva šaleških likovnikov, skupaj s svojim mentorjem Alojzom Zavo-lovškom ustvaril neposredno in zanje dragoceno. V četrtek, 21. junija 1990, bodo na lastne stroške (le za organizacijo bodo poskrbeli v Gorenju Družbeni standard) odpotovali v Amsterdam, kjer si bodo najprej ogledali retrospektivo del Vincenta Van Gogha, postavili improvizirano razstavo lastnih del ter se dogovorili o organizaciji razstave v septembru. Pričakujejo, da se bo otvoritvene slovest-nosti v septembru v klubu jugoslovanskih delavcev udeležil tudi jugoslovanski ambasador na Nizozemskem Borut Bohte. Tako bodo tudi Gorenjevi likovni samorastniki ponesli svoje in ime Gorenja, ki bo vseskozi v ospredju, preko meja domovine. D.Z. 4 2. stran - informator gorenje 20. 6. 1990 - številka 23 Sgda/ se življenje šele začne v očeh dolgoletnega de-, Gorenja, s katerim je številne viharje In ,-nes- zaradi novih, odhaia Pr6dča, zaradi novih, odhaja ta hi~ano’ ima nek poseben nlP skrivnosten, za hip jasi; 'Za h/p pa otožen, žalosten Eve Zamernik, ki so se ji ne-kot pomladni dež stekle po misli"1 PrePlavi|e vse neizgovorjene la ' * 56 ie prvega junija poslavljate,, s*6vilnih in dolgoletnih sodelavce korenju Servis, je bilo videti Suši 6 orttenke, vse odseve burje v % ' odseve bitke z neprijazno "ostjo, za lastno pokončno držo, za častno samostojno izbiro. V triindvajsetih letih dela, kolikor je bila Eva v Gorenju, si človek pridobi številne izkušnje, znanje in si ustvari svoj pogled na stvari. Ko se jasnost pogleda zamegli, si človek poišče neko novo pot, okolje, nove drugačne obveznosti. Eva sama pravi, da bi še lahko delala, nihče je ni preganjal na predčasen odhod. Vendar slutiti je, da so ji življenjska zrelost in zavest velevali izpreči iz voza, v katerem se "vlečni konji" vse težje uveljavljajo, njihova prizadevanja pa vse manj vrednotijo. O svoji odločitvi, da se predčasno upokoji, je Eva, kot je dejala, presodila samostojno, razumno, saj je, navsezadnje že veliko mladih ljudi, ki čakajo na delo in jim je treba omogočiti da delajo. Ona bo že pametno izkoristila svoj prosti čas "Sedaj se življenje šele začne" so ji sporočili sodelavci. Vesela je, da si je kolikor toliko ohranila zdravje in da ji bo čas z vnučki povrnil dobro počutje. Seveda se bo svojih dolgoletnih sodelavcev, ki so tako kot ona zarisali prve sledi Gorenja Servis, spomnila s spoštovanjem in toplino v srcu. Ta toplina je izžarevala iz njenih oči, ki so s pogledom pobožale številne obraze sodelavcev ob slovesu. Dušanka Založnik kmalu nasvidenje s0dpfe,l *a upokojitev. Odločila se !Uaiaan pride v ekspedit Gorenja t)a 3 'isoč pisem in vsako je trete v* et' v roke; razdeliti pošto pa ,6j,Casih res težavno, ker je pač i pgi.c Priti do naslovnika. Vseh ^i1^'s katerimi se je Ančka Ži-I srjoi^aia v 17 letih dela v ek-devailu. ki ga je vodila zadnjih ! »Hov lel’ bil0 okro9 deset mili- 'tbni?' da bi se v Gorenju stanje *aPo 3,0 ter da bi mladi dobili slitev," je povedala potem, ko je zalepila in odpremila zadnja pisma. H. J. A Podobno kot v drugih delovnih okoljih Gorenja, so najbližji sodelavci Ančko Žižek pospremili s šopkom rož. L ?0' 6' 1990 - številka 23 Srečanje na delovnem mestu Anita Lekše "Vsaka nova stvar, novo področje dela, zahteva celega človeka!" je dejala Anita Lekše in pogovor se je zasukal k njenim začetkom dela v Gorenju pred 22 leti. Če že obstajaš, si nekje moraš postaviti temelje. Odločila se je za Velenje in zapustila Mežiško dolino. Velenje je bilo novo, lepo in čisto mesto, v tovarni gospodinjskih aparatov pa je vsakdo videl svojo bodočnost. Zaposlila se je v komerciali in v prodajnem oddelku so delali "s polno paro", je naglasila Anita Lekše. Večkrat je bilo treba delati popoldne, seveda brez nadurnega plačila. Pa ji ni bilo težko. Zastavljali so si nove cilje in eden takšnih je bila tudi ustanovitev lastne trgovske mreže. Tako so leta 1973 ustanovili Maloprodajo, odpirati so začeli trgovino Gorenja po vsej Jugoslaviji. "Delali smo, resnično delali. Od nas so zahtevali popolno angažiranje, zato so bili rezultati kmalu vidni. Poslovali smo pozitivno in ponosni smo bili na naše Gorenje, ki smo ga gradili z mnogimi odrekanji. Pravzaprav smo kar zanemarjali osebno življenje, marsikaj smo postavili na stranski tir, tako na primer tudi izgradnjo počitniških objektov. Še danes slišim glas tedanjega direktorja, ko je govoril o tem, da se moramo odpovedati osebnim dohodkom, graditi pa da moramo tovarniške hale, da se bodo tu zaposlili nekoč naši otroci...” Leta 1978 je bila v Gorenju ustanovljena Interna banka in tudi Anita Lekše, ki je ob delu končala ekonomsko srednjo šolo, je prestopila prag računovodstva. "To delo je specifično, saj ti bistri um, hkrati pa postaneš telesno neaktiven. Zato izkori- 0 pozdravljanju Če bi hotela razčleniti, kam sodi pozdravljanje, ne vem, če bi vedela točno. Ali je to stvar oiikanosti, srčne kulture, del obveze, nivo civilizacijske kulture ali občutek za ljudi in njihovo spoštovanje? V tem prostoru, v Gorenju, nas je veliko - veliko različnih ljudi. Različnih po izobrazbi, poklicu, kulturi, jeziku, običaju. Skupen nam je pač deloven prostor. Eni se med seboj poznamo, smo prijatelji, kolegi, z drugimi se poznamo samo na videz, mogoče smo bili enkrat ali dvakrat v isti družbi. V zadregi smo, ali naj se pozdravljamo ali ne. Rahel občutek odtujenosti, neprijaznosti, odvečnosti, nosimo v sebi vsi. Moramo pa priznati, da nam droben nasmešek in pozdrav mimoidočega zelo veliko pomeni. Tako malo, a tako mnogo. Pozdrav mimoidočega, s katerim se pač ne poznamo tako dobro, ampak poznamo pa se. Ljudje, ki imajo veliko stikov z drugimi ljudmi, na primer vratarji, telefonisti. stim, v kolikor mi pač čas dopušča, vsako vrsto rekreacije. Računovodski posli so zanimivi. Same številke. Vsaka pa ti nekaj sporoča, zato moraš poznati to govorico številk. Vsak dan te spremljajo zakoni, ukrepi, predpisi, razni obrazci, novi izračuni. Vse to se je v zadnjem letu tako spreminjalo, da je bilo delo zelo otežkoče-no,” je menila Anita Lekše, ki se je že pred tem, preden je prišla med računovodske in finančne delavce, včlanila v njihovo društvo. Tu je aktivna že dolgo let, sicer pa je tudi v Gorenju kar uspešno delovala v raznih organih samoupravljanja. "Včasih so spomini tudi neprijetni, vendar jih je treba potisniti v pozabo!” In če smo se pri nas znašli kar v nekakšni politični in gospodarski agoniji, meni Anita Lekše, tudi v Gorenju iščemo izhod iz težav z različnimi potezami. Optimistična, kot vselej, polna volje do dela, marljiva, pa skromna sodelavka, je naš pogovor sklenila takole: "Tudi to pot bomo — moramo uspeti. Saj je naša bodočnost v Gorenju in v Evropi!” Hinko Jerčič tajnice, zaposleni v različnih usluž-nostnih dejavnostih, morajo imeti ta občutek za pozdravljanje še posebej razvit. Kaj pa mi ostali?! Zanimivo je, da imajo ta občutek za pozdravljanje razvit predvsem takoi-menovani "mali" ali "izjemno veliki ljudje". "Mali" zato, ker nosijo v sebi spontano, prisrčno kulturo pozdravljanja in se je ne sramujejo. "Veliki" zato. ker so že prehodili pot spoznanja, da je lepo samo enostavno in da je enostavno lepo Kaj pa mi, ostali? Mi smo pač obremenjeni s tem, kaj smo. kdo smo. zakaj bi, kako bi... In zato menim, da bi morala zapisati misel enega naših Gorenjevih psihologov, ki je prisrčen, kulturen, kultiviran in, ki pozna veliko ljudi (ker je pač dolgo v Gorenju) in tudi veliko ljudi pozdravlja, ne da bi čakal na pozdrav. Na pripombo kolegice, da je to preveč. ko pozdravlja kar vse po vrsti, je namreč odgovoril: "Nekatere po- zdravljam, druge pa učim pozdravljat. In nekatere tako učim že sedem let!" Komentar ni potreben. Pa dobro jutro, sodelavec! Stanislava Pangeršič 3. stran — informator gorenje Bolniški izostanki v maju 1990 % skupnega časovnega fonda 11.1 Maja so se v večini podjetij Gorenja zmanjšali bolniški izostanki, zlasti velja to za Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Servis, kjer so ta odstotek zmanjšali za 1,6 oziroma 1,7. V Gorenju Gospodinjski aparati ugotavljajo, da gre to zmanjšanje, ki smo mu priča zadnje tri mesece, pripisati tudi njihovi ambulanti prve pomoči. Medicinski sestri v tej ambulanti oskrbita mnoge manjše rane, vreznine ali odrgnine, prisluhneta številnim drobnim težavam in jih skušata omiliti, opravljata pa tudi preveze, dajeta predpisane injekcije, merita pritisk in sploh marsikomu prikrajšata pot in čas, ki bi ga sicer potreboval za obisk zdravstvenega doma. Ponovna uvedba laične kontrole Kljub vsemu pa v Gorenju Gospodinjski aparati niso zadovoljni. Junijski podatki namreč kažejo, da izostanki zaradi bolez- ni ponovno naraščajo. In to prav tam, kjer povečujejo proizvodnjo in sleherno prazno mesto za trakom pomeni manj pralnih strojev, štedilnikov ali zamrzovalnikov. Videti je, kot bi delavci, nezadovoljni zaradi prerazporejanja v druge organizacijske enote, skušali nekako "ubežati" v bolniško. Bojazen pred novim okoljem, kajti delo ostaja več ali manj enako, se tako kaže tudi v povečanju bolniških izostankov. In vendar vemo vsi, da rešitev ni v tem, ampak je rešitev v delu in to potrebnem delu. Navaditi se bomo morali, da bomo delali tam, kjer bo treba in ne le tam, kjer smo navajeni. V Gorenju Gospodinjski aparati, kjer jim ponovno naraščanje bolniških izostankov resno moti proizvodnjo in jih ovira pri doseganju načrtovanega, pa so prisiljeni ponovno uvesti laično kontrolo. Vse, za katere bodo kontrolorji ugotovili, da niso upoštevali zdravnikovih navodil, pa čakajo tudi strožje disciplinske kazni. B. G. Bolniški izostanki v maju v primerjavi z aprilom 1990 Gorenje Gospodinjski aparati štedilniki Pralno-pomivalna tehnika Zamrzovalna m hladilna tehnika Galvana Kondenzatorji Kompresorji Vzdrževanje Strokovne službe - o.bi-':' Gorenje Notranja oprema j + 0,1 Gorenje Procesna oprema - Q 7: :: Gorenje Elektronika - 0,4. Gorenje Mali gospodinjski aparati Gorenje Commerce - 0.6; Gorenje Raziskave in razvoj - 3,6 v.'; \ :: v. Gorenje Finance -J + 0.1 Gorenje Naravno zdravilišče - 1.5 ; Gorenje koncern - strokovne službe ••v:-.:; + o,s Gorenje Družbeni standard - 2,6; zmanjšanji' bolniških ./ostankov ♦ povečanje % bolniških izostankov Tenis osvaja svet Iz oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost smo prejeli razpis za začetni tečaj tenisa. Trajal bo od 21. do 27. junija na igriščih pri bazenu v Titovem Velenju, vsak dan od 18. do 20. ure. Tečaj je namenjen delavcem Gorenja in njihovim družinskim članom. Prijavite se lahko na igrišču. Pa še to: cena tečaja je 300,00 din, kar plačate učitelju na igrišču. Udeleženci morajo imeti svoje loparje. Na Obir Minulo soboto Obirja nismo videli, je bilo preslabo vreme, zato vas Planinska sekcija na ta dvatisočak vabi v nedeljo, 24. junija 1990. Program ostaja enak kot je bil objavljen v prejšnji številki Informatorja, (ne pozabite na potni list). Prijavite pa se kot ponavadi pri Rezki Vocovnik, II. ATC 142. B. G. Zmagal že na prvi tekmi Med delavci Gorenja je kar nekaj športnikov, ki dosegajo vidne rezultate na republiških, pa tudi državnih tekmovanjih. Eden med njimi je tudi Berto Camlek, avtomehanik v Gorenju Servis, ki je pred nedavnim na tekmi za državno prvenstvo zmagal med motociklisti-priko-Hčarji. Berto Camlek je stopil na pot očeta Huberta, ki je bil vrsto let najboljši voznik in spomin nanj živi med mnogimi delavci Gorenja in ljubitelji motošporta. Da jabolko ne pade daleč od drevesa, je Berto pokazal že na svoji prvi tekmi v Novem Sadu. S sovoznikom Igorjem Jelenom sta na motociklu znamke vvartburg, ki sta ga kupila 14 dni pred prvo preizkušnjo, pokazala svoje Alojz Stropnik Tvoja prisotnost na delu je f'13 vedno tako tiha, nevsiljiva, sto" rajda te nismo opazili, morda za-to, ker si bil vedno tako zanesli1-vo med nami. Nisi imel lahkega življenja, tvoja pota so bila osamljena, sam si s® prebijal čez prepreke kratkega življenja. Tvoji sodelavci mislimo, da s' med nami našel prostor, ki ti I® nudil v zameno za tvoje delo do-brine, zadovoljstvo, pomen* nost, da z nami uspešno opravl-jaš dane naloge. Ne bo te več med nami, ne boo’0 več uzdi tvojega temnega glob®-kega pogleda, ki je govoril narae-sto tvojih ust in izražal tvojo voljo- Dragi Alojz, za tabo je ostal sp0-min, spomin, ki je minljiv, kot je minljivo naše življenje. Sodelavci obrata Embalažnica znanje in 19 krogov 3,2 km proge prevozila v času 33 'Tl'n|l6 To je med 8 posadkami, zveo' iz Titovega Velenja, zadostov za prvi šampionski naslov. H-J Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Redna Goveji zrezki z gobami, svaljki, solata Prekajena rebrca, zeljna solata, breskve Prešana šunka, paradižnikova solata Polnjena paprika, pire krompir, ledolina Ragu, široki rezanci, solata Zelenjavna enolončnica, safalada, sadje Pečen piščanec, dušen riž, solata Dietna Goveji zrezki z gobami, svaljki, solata Rižev narastek, kompot Posebna salama, kajžarski sir Polnjena paprika, pire krompir, ledolina Ragu, široki rezanci, solata Zelenjavna enolončnica, safalada, sadje Pečen piščanec, dušen riž, solata INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Titovem Velenju ter renja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski sv Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Henrik Jerčič. Izhaja' densko. Naklada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskam? ( tovo Velenje, Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23-1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje. ji 20. 6. 1990 - števili 4. stran - informator gorenje