Smučarski
sejem
17. , 18. in 19. decembra
stran 12
Katarina Šoln
gimnazijka, ki je izdala knjigo
stran 15
GLASILO OBCINE DOMŽALE
3. december Letnik L, št. 14
Razpisi
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
stran 23
Intervju
Rudi Križanič, legenda slovenske filmske produkcije
stran 4
DOBRODELNO-IZOBRAŽEVALNI PROJEKT USPEŠEN TUDI V NAŠIH VRTCIH
Med slovenskih čebelagev za zajtrk vseh naših otrok
Čebelarsko društvo Domžale, ki počasi, a zanesljivo stopa proti svojemu 100. rojstnemu dnevu, se je tudi letos, že četrtič, vključilo v
dobrodelno-izobraževalni projekt Med slovenskih čebelarjev za zajtrk vseh naših otrok, v katerem vselej sodeluje tudi Občina Domžale. Kot
nam je p^ovedalJanezMihelič, predsednik Čebelarskega društva Domžale, so čebelarji kljub težavam, skupaj z medom, ki so ga dobili od
Čebelarske zveze Sloveni
zbra-
li dovolj medu, da so ga dobili vsi otroci, ki jih je skoraj tisoč petsto v vseh vrtcih v Občini Domžale.
stran 5
Simfonični orkester Domžale-Kamnik
JUBILEJNI 40. NOVOLETNI KONCERT
Sobota, 18. december 2010, ob 20. uri. Dom kulture Kamnik
Ponedeljek, 27. december 2010, ob 20. uri. Hala komunalnega centra Domžale
SoUstki: Rebeka RADOVAN, sopran Mirjam KALIN, mezzosopran
Povezovalec večera in solist: Tilen ARTAČ
Dirigent: Simon KREČIČ
Predprodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik Turistična agencija Kompas, Ljubljanska 82, Domžale (poleg Loterije)
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in
župnijska karitas Domžale vabita na '
Predšolski otroci domžaiske občine bodo obdarjen
MIKLAVŽEV] VEČER ^
v Hali Komunalnega centra Domžale
v nedeljo, 5. decembra 2010 ob 16.00 uri
v Hali Komunalnega centra bo za vse dovolj prostora, tudi za odrasle obiskovalce.
Prireditev je omogočila Občina Domžale in domžalske krajevne skupnosti.
Zveza prijateljev mladine Domžale za lepši praznični december
DOBRODOŠLI V PRAVLJIČNI DEŽELI
Zveza prijateljev mladine Domžale vabi, da skupaj preživimo prijeten praznični december.
Predstavo MAČEK MURI si učenci prve triade lahko ogledate v Kulturnem domu Groblje: 13. decembra, ob 10. 30, 14. in 15. decembra, ob
8.30 ter ob 10.30.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili vsi otroci in skupaj z nami uživali v prazničnih prireditvah.
ZPM Domžale
mm 22 36
2a hph t\m9 ia pm^d
w
PVC OKNA IN VRATA AKCIJA	-11%
Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba.
041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
Vabilo k sodelovanju
Občina Domžale vas vabi, da s svojo stojnico postanete del ŽIV ŽAVA in obiskovalcem ponudite zimske dobrote ter pričarate praznično vzdušje v ustvarjeni Zimski vasi.
V kolikor bi želeli imeti postavljeno stojnico, nam, prosim, pišite na
urad.zupana@domzale.si ali pokličite na telefon 01 72 20 100.

Se Ytdímo Y petek, 331 decembra 2010!
2
iz urada župana
3. DECEMBER 20I0
Dragi bralci, drage bralke!
Te dni ste si zagotovo že rekli: Pa ga imamo! Kaj? Sneg! Eni z navdušenjem (predvsem najmlajši), spet drugi pa z obupom, žalostjo in jezo, ko morate v snežnem vremenu na ceste. Te dni nam jo je resnično zagodel, čeprav smo ga pričakovali in so ga napovedovali kar nekaj dni vnaprej. A kot vedno nas ujame »nepripravljene«. Vendar pa, ko zvečer po dolgem dnevu v službi in raznih obveznostih sedete ob okno in opazujete kako počasi naletava
sneg,
ledate belo idilo ob
jem domu, si morate priznati, da vam postane toplo pri srcu. In še posebej, ko se s svojimi najdražimi za konec tedna, ko si končno lahko vzamete prosto, lahko odpravite ven, zimskim športnim aktivnostim naproti, čeprav je to le kepanje ali pa sankanje na bližnjem griču. December prinaša tako prijetne trenutke, kot tudi grenka spoznanja. Ker pa so grenka spoznanja tista o katerih neradi pišemo in govorimo, se bomo tokrat posvetili prijetnim trenutkom, ki jih v naše mesto prinaša decembrsko vzdušje. Naša občina zadnja leta dobiva organizacijsko zelo prijetno predpraznično podobo. Poleg že tradicionalnega drsanja, sankanja na bližnji Postovki in drugih aktivnosti, nas vsako leto obiščejo trije dobri možje, najbližji že te dni - Miklavž, ki mu bosta ob koncu meseca sledila še Božiček in Dedek Mraz. Ob tem pa se pripravlja tudi pravo pravcato Ziv Zav rajanje v Zimski vasi, ki se bo tudi tokrat odprla v našem mestu. Ob koncu leta pa tista češnja na vrhu smetane - silvestrovanje. Tudi letos bo na prostem. Ob vsem tem, glavnem dogajanju, pa se obetajo še številne prednovoletne zabave, srečanja, otroška obdarovanja, majhne pozornosti, topli objemi in prijetni nasmehi. Dajte, bodite tudi vi letos tisti, ki boste kakšno osebo več toplo objeli in se ji prijetno nasmehnili. Predvsem pa bodite tisti, ki boste, kljub slabim neprijetnim dogodkov, kot je snežno stanje, ko se z avtom odpravite na pot, znali najti v vsaki grenki izkušnji nekaj dobrega ^
Mateja A. Kegel
Zveza prijateljev mladine Domžale za lepši praznični december
Dobrodošli v pravljični deželi
Zveza prijateljev mladine Domžale vabi, da skupaj preživimo prijeten praznični december.
Predstavo MAČEK MURI si učenci prve triade lahko ogledate v Kulturnem domu Groblje: 13. decembra, ob 10. 30, 14. in 15. decembra, ob 8.30 ter ob 10.30.
22.	decembra 2010, ob 16. uri, vabimo v Kulturni dom Franca Bernika Domžale vse predšolske otroke na predstavo MUCA COPATARICA, obisk žonglerja in praznične delavnice.
23.	decembra 2010, ob 16. uri,
pa ste povabljeni v Domžalski dom, kjer se boste veselili s čarovnikom ter uživali v ustvarjalnih delavnicah.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili vsi otroci in skupaj z nami uživali v prazničnih prireditvah.
ZPM Domžale
TISKOVNA KONFERENCA
Deponija na območju Gmajna na Viru pri Domžalah
Tiskovno konferenco je odprl župan Občine Domžale Toni Dra-gar, ki je povedal, da jo je sklical predvsem kot odgovor na članek, prejšnji teden objavljen v enem od državnih medijev. Članek sicer ni izzval vznemirjenja javnosti, vendar je z naslovom Ekološka bomba na Viru potreboval pojasnilo z Občine Domžale. Kot sogovornika sta bila prisotna še podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc, in direktor občinske uprave, Edvard Ješelnik. Besedo je nato prevzela Andreja Pogačnik Jarc in povedala nekaj o sami zgodovini tega območja. Kamniška Bistrica je v preteklih letih meandri-rala in na svoji poti odlagala gramoz. V šestdesetih letih se je začelo območje Vira pozidovati in večina hiš, ki so tam nastale, je koristila gramoz iz navedenega in obravnavanega območja. Tam so na ta način nastale številne gramoznice, ki so jih občani in industrije s tega območja zasipavali s komunalnimi in industrijskimi odpadki. »Vedeti morate, da je bilo organizirano odlaganje, zbiranje in odvoz odpadkov urejeno šele v poznih šestdesetih letih, do takrat pa so se po vsej državi odpadki odlagali sicer legalno, vendar nekontrolirano,« je dejala Pogačnik Jarčeva. »Kasneje so se te polne jame prekrile s plastjo zemlje, po študijah debele od 10 cm do 40 cm. Te študije so bile naročene v pripravi zazidalnih načrtov, opravljene pa so bile za velik del tega območja. Med odpadki so bili najdeni tudi odpadki, ki jih je potrebno sanirati po določenem postopku, za njih pa pripravljeni ukrepi, ki naj bi jih upoštevali bodoči investitorji. Zelo jasno pa je bilo sporočilo, da v stanju, v kakršnem to območje je, ni škodljivih emisij v zrak ali v območje pitne vode,« je
še dodala Pogačnik Jarčeva. To območje ni vodozbirno območje, pitno vodo redno analizira komunalno podjetje Prodnik d.o.o., ki ne zaznava, da bi deponija vplivala na kakovost pitne vode, opozarjajo pa na bistveno večjo nevarnost, ki jo povzroča nekontrolirano kmetijstvo. V tej vodi se namreč pogosteje zaznava prisotnost nitratov in fitofarmacevt-skih sredstev. Emisij, ki bi jim lahko pripisovali izvor s tega območja, pa pri analizi vode ne zaznajo. Možno je, da se izcedki počasi spuščajo v Kamniško Bistrico, vendar vsebnosti težkih kovin ni zaznati, kakovost Kamniške Bistrice pa se iz leta v leto celo izboljšuje.
Zupan je nato povedal nekaj več o sprejemanju zazidalnega načrta oziroma OPPN-ja kareja ob Kamniški Bistrici. Stališča do pripomb je takratna županja, Cveta Zalokar-Oražem, podpisala junija leta 2000 in ena od zahtev je bilo tudi naročilo ničelnega stanja območja ureditvenega načrta V-4, kot se imenuje ta predel. To je bilo izdelano konec avgusta istega leta. Ugotavljamo tudi, da bo odkup zemljišč za bodoče investitorje zapleten, saj so bila vrnjena v postopkih denacionalizacije. Upravičenci, ki so dobili povrnjeno zemljišče, npr. niso imeli urejenih postopkov dedovanja, Kamniška Bistrica se je v svoji zgodovini zelo premikala in parcele so tako spreminjale svojo velikost, česar pa v denacionalizacijskem postopku niso upoštevali.
Ocena sanacije območja je vrednotena na več kot 1 mio EUR in iz tega razloga dosedanji investitorji ne bi imeli zagotovljene ekonomsko upravičene investicije. Vsi potencialni investitorji so bili o stanju na tem območju obveščeni, nekateri pa
Odstranitev železniške postaje Rodica
Ob koncu leta 2009 je Občina Domžale pričela z aktivnostmi glede sanacije železniške postaje na Rodici. Z namenom sanacije je leta 2009 izvedla odkup zemljišča, na katerem stoji železniška postaja, in s tem tudi železniško postajo. Grobi pregled objekta je pokazal, da je objekt resnično v slabem stanju. Z željo po ohranitvi je v mesecu februarju 2010 naročila strokovno mnenje o gradbenem stanju omenjenega objekta, na podlagi katerega naj bi se odločili o sanaciji oziroma o rušitvi. V mnenju je bilo ugotovljeno, da je objekt star dobrih 75 let in je bil zelo slabo vzdrževan. Nosilna konstrukcija že navzven kaže znake dotrajanosti, saj so konstrukcije objekta podvržene zunanjim vplivom, to pa se odraža na propadajočih nosilnih konstrukcijah in strehi. Iz razpok v zidnih konstrukcijah je možno sklepati na slabo nosilnost temeljev. Iz tega naslova je zapisano, da sanacija objekta do stanja, ki bi, skladno z namenom, omogočal varno uporabo, ni smiselna niti ekonomsko upravičena.
Omenjeno mnenje je upošteval tudi krajevno pristojni Inšpektorat RS za okolje in prostor, ki je 22. februarja 2010 izdal odločbo št. 06122310/2010/3-4202, s katero je bila Občini prepovedana uporaba ter naložena odstranitev oziroma ruši-tev objekta. Na podlagi omenjene odločbe je Občina pridobila tudi ustrezno soglasje k rušitvi s strani služb Slovenskih železnic d.o.o. Po pobudi s strani skupine občank in občanov Občine Domžale o po-
so naredili celo svoje študije. Zaključek je bil vedno enak. Investicija v sanacijo bi bila predraga. Toni Dra-gar je poudaril: »Na tem kareju nikakor ni bilo možno vložiti zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, saj urbanizem na tem kareju ni sprejet, dodatno pa so zemljišča v polovični ali manjši lasti občine. Ostalo so individualni lastniki. Zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče vložiti, v kolikor se celotno zemljišče investicije ne obvladuje.« »Navedenih industrijskih odlagal-
cev ne moremo izpostaviti, saj dokazov o tem nimamo. Možna so le ugibanja, ne pa tudi obtožbe. Povemo lahko le, da vsakemu povemo o potrebni sanaciji območja, v kolikor bi tam želeli kaj početi. Dokler ni investitorja in lastništvo ni zloženo, bo cona ostala v enakem stanju. Takšnih in še veliko hujših »ekoloških bomb« je v Sloveniji še nekaj tisoč. V Domžalah smo pristopili k maksimalnemu ločevanju, zbiranju, sežiganju in deponiranju odpadkov. Posebej zbiramo tudi nevarne odpadke in ves sistem funkcionira tako, da v tem trenutku kaj takšnega, kot je to odlagališče, ni več možno,« e še povedal Dragar.
a vprašanje zahtev in komuniciranja občine z MOP-om je župan odgovoril, da MOP denarja za takšne sanacije, kot so sanacije deponij po Sloveniji izpred več deset let nazaj, nima. Z MOP-om je župan v svojem štiriletnem mandatu sicer sodeloval, vendar ne v zvezi območja Gmajna na Viru pri Domžalah. ARAO, Agencija za radioaktivne odpadke v skladišču Beričevo, v kratkem pripravlja dan odprtih vrat, župan pa se takrat namerava sestati z odgovornimi MOP-a in se pogovoriti ter izmenjati informacije o
jNe
starih in novih okoljskih bremenih. Naslednje vprašanje se je nanašalo na svinec, ki je bil v študijah presežen. Dragar je povedal, da samo področje ni na območju vodnih virov. Te izcedne vode gredo v Kamniško Bistrico nizvodno in se v velikih količinah vode porazdeli, ne pozna in ni nevarno za naše občane. Za konec je Dragar poudaril, da »ekološka bomba« v naših očeh pomeni marsikaj. Po Sloveniji jih je ogromno. Zal je to posledica prejšnjega ravnanja občank, občanov in podjetij z okoljem, vendar je danes situacija popolnoma spremenjena.
Tiskovna konferenca je bila na koncu odprta še za ostala vprašanja, ki pa so se nanašala na sestavo koalicije v novem mandatu. Zupan je povedal, da pogovori sicer potekajo, vendar bodo stvari potrjene v prihodnje, da pa lahko že napove, da bo na podžupanskem mestu ostala sedanja podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki bo imela tudi vsa pooblastila. Po statutu sicer obstajata še dve podžupanski mesti, vendar pa še nič ni končno dorečeno.
Teja Lapanja
COMENIUS REGIO: BIBLIOPREVENTIVA
Obisk v Lodžu na Poljskem
novni oceni stanja objekta in želje po ohranitvi objekta je Občina pri drugi, neodvisni instituciji, naročila izdelavo ločenega strokovnega mnenja o stanju objekta in ga v avgustu 2010 tudi pridobila. Novo izdelano strokovno mnenje je potrdilo predhodno ugotovljena dejstva, pri čemer še navaja, da objekta, katerega stroški sanacije znašajo več kot 60 % stroškov novogradnje, ni smiselno sanirati. Pri predmetnem objektu bi zagotavljanje sedaj veljavnih predpisov o zagotavljanju bistvenih zahtev mehanske stabilnosti in trajnosti, varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite, varnosti pri uporabi, zaščite pred hrupom ter varčevanjem z energijo in ohranjanje toplote, preseglo omenjeno mejo. Objekt v obstoječem stanju predstavlja nevarnost za življenje ljudi. S strani inšpektorata RS za okolje in prostor je bil 24. avgusta 2010 izdan sklep o izvršbi odločbe št. 06122310/2010/3-4202, s katerim je bila naložena odstranitev objekta, ki pa bo predvidoma izvršena do konca tega leta. Objekt bo podrt skladno z inšpekcijsko odločbo. Občina Domžale bo v prihajajočem obdobju postavila novo moderno nadstrešnico. Pri oblikovanju je sodelovala skupaj s Slovenskimi železnicami, ki so izvedle razpis za oblikovne predloge nadstrešnic na železniških postajah. Končno obliko in določene detajle bo uskladila tudi s predstavniki krajevne skupnosti, ki jih je že povabila k sodelovanju.
Teja Lapanja
Biblioterapija oz. bibliopreventiva se vedno bolj uveljavlja kot pomembna oblika pomoči pri razreševanju notranjih in zunanjih konfliktov posameznikov, kakovostna literatura pa kot edinstven terapevtski oz. preventivni pripomoček. K razvoju biblioterapije oz. bibliopreventive veliko prispevajo tudi srečanja strokovnjakov in praktikov na mednarodnih konferencah v okviru projekta Comenius Regio.
Od 12. do 18. oktobra 2010 se je skupina predstavnic (Andreja Pogačnik Jarc in Taja Batista - Občina Domžale, Sabina Burkeljca in Tjaša Grobin - OŠ Rodica in Lili Jazbec - Center za mlade Domžale), ki sodeluje v projektu Comenius Regio: bibliopreventiva odpravil na tretje srečanje projektne skupine, ki je potekalo v Lodžu na Poljskem. Vsebina našega obiska je bila bibli-oterapija oz. bibliopreventiva, kakor smo svoj skupni projekt tudi poimenovali in v katerem smo institucije iz Domžal partnerji s poljskimi institucijami iz Lodža. Formalno traja naš projekt od leta 2009 in ga bomo zaključili v juniju 2011. Za začetek smo si udeleženke ogledale knjižnico Tehniške univerze v Lodžu, ki nas je presenetila s sodobno opremo za člane knjižnice in visoko moderno tehnologijo, ki omogoča študentom in raziskovalcem sodoben način iskanja informacij. Bela tovarna iz Lodža je muzej tekstilne industrije, v katerem so predstavljeni stroji in orodja, ki so jih uporabljali pri izdelavi tekstila, v zgornjih prostorih pa je »umetniški del«, kjer so razstavljene umetnine iz tekstila iz celega sveta. Ob osrednjem delu muzeja je tudi muzej na prostem, kjer smo si ogledale bivalne prostore nekdanjih delavcev, ki so delali v tekstilni industriji, poleg tega smo si ogledale še prikaz ročnega izdelovanja papirja. Posebno doživetje za nas je bil obisk v Nacionalni filmski šoli, kjer se šolajo svetovno znani filmski ustvarjalci. V kinodvorani so posebej za nas predvajali kratki film znamenitega režiserja Romana Polanskega Dva človeka in omara iz leta 1958, in risanko, ki je nastala v studijih filmske šole. Na znamenitih stopnicah šole, na katerih je menda velikokrat posedal znani režiser, smo se tudi me ovekovečile.
V	kraju Murzyce smo si ogledali etnografski muzej na prostem, kjer so nam pripravili prikaz izdelovanja tipičnih poljskih vzorcev, ki so krasili notranjost poljskih domov, občudovale smo prekrivanje s slamo krite strehe, staro orodje in bivalne prostore v neokrnjeni naravi.
V	tipičnem poljskem mestu fcowi-cz smo si ogledali trg, mestno hišo, katedralo in se sprehodili po starem
evropskih projektov za lokalno skupnost s poudarkom na aktualnem
mestnem jedru. V kraju Nieborów pa smo si ogledali palačo Rad-ziwilla, v kateri je dandanes muzej. Osrednji in najpomembnejši del našega srečanja je bila mednarodna konferenca o biblioterapiji z naslovom Vpliv biblioterapije na vedenje učencev, v kateri je tudi vsaka izmed nas prispevala svoj del. V uvodnem predavanju je dr. Ma-riola Antczak z Oddelka za bibliotekarstvo in informatiko Univerze iz Lodža govorila o podobnostih in razlikah med dramo in gledališčem z vidika biblioterapije. Podžupanja Domžal Andreja Pogačnik Jarc je predstavila pomen ojektov z s poudarkom projektu - bibliopreventivi, direktorica Centra za mlade iz Domžal, Lili Jazbec, pa natečaj Knjiga v kadru, ki ga je organiziral Center za mlade.
Pawel Pachnowski in Tjaša Gro-
bin sta spregovorila o biblioterapiji v okviru sodelovanja v e-Twinnin-gu med obema šolama, OŠ Rodica iz Domžal in Gimnazijo št. 16 iz Lodža.
Pedagoška knjižnica iz Lodža je
predstavila biblioterapijo v delih te knjižnice in njen pomen za bralce knjižnice. Vse partnerske inštitucije (Tjaša Grobin, Taja Batista, Aneta Pçczkowska, Piotr Szeligowski) iz Poljske in Slovenije smo predstavile analizo anket in svoje zaključke o odnosu anketirancev do branja. Več o tem si lahko preberete na spletni strani projekta www.project-biblio-prevention.eu, kjer najdete tudi vse ostale predstavitve referentov. Po konferenci so se odvile enourne delavnice. Sabina Burkeljca sem v diskusiji z udeleženci prikazala pouk književnosti v Sloveniji, v katerega sem vpela biblioterapijo. Prav posebna je bila delavnica »bibliote-rapija s psi«, ki jo je vodila Malgor-zata Waczynska. S pomočjo dveh prijaznih psov je pripravila praktič-
no predstavitev tega, kako psa pomagata otrokom premagovati strah pred izražanjem stiske in omogočata zaupanje vase in v druge. Tretjo delavnico o drami (v konferenčnem delu smo poslušali teorijo) je vodil Samuel Warpechowski. Naslednji dan smo si ogledale še izredno zanimiv in domač muzej kinematografije, v katerem je predstavljena zgodovina kinematografije, animacije in lutk. V tropskem vrtu pa smo občudovale tropske rastline, drevesa, nasade, med njimi je precej eksotičnih, tudi kakšna mesojeda je bila med njimi. Gotovo je bilo posebno doživetje obisk ogromnega judovskega pokopališča zjutraj zadnjega dne našega bivanja v Lodžu. Jesen se je sprehajala med nagrobniki in našimi mislimi, med temno, grozovito, nerazumljivo zgodovino Judov na Poljskem in risala usode neznanih ljudi, ki so bili preganjani zgolj zato, ker so Judje. Listje je pokrivalo s hebrejskimi besedami pisane nagrobnike in v nas zbujalo temnejše tone. Po obisku pokopališča smo se od Lodža poslovile, tokrat obogatene z bolj poglobljenimi izkušnjami kot po našem prvem obisku v februarju, kajti zdaj smo bili z Lodžani že »stari znanci« (komuniciramo po internetu, v maju so bili Poljaki pri nas Med nami so se spletle prijateljske vezi in znanstva, ki presegajo okvire strokovnega sodelovanja, povezujejo nas medčloveške vezi in prepričana sem, da njihovo povabilo, da smo pri njih dobrodošle, kadarkoli bomo prišle v Lodž, drži. Zagotovo se bomo vsaj po Pi-otrkowski še kdaj sprehodile. Pred zaključkom našega dveletnega sodelovanja s Poljaki nas čaka še eno srečanje, tokrat zadnje, v Domžalah, ki bo predvidoma v aprilu 2011.
Sabina Burkeljca OŠ Rodica
SLAMNiK JE GLASiLo oBCiNE DoMZALE, ilHAJA v NAKLADi 12 000 izvoDov iN GA RREJEMAJo vSA GoSRoDíNJSTvA BREIRLACNo. • oDGovoRNA uREDNícA TiNA DRolc, TEL.: 031 831 500 • RoMoCNicA oDGovoRNE uREDNícE MATEJA A. KEGEL, E-NASLov: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.CoM • ClANi UREDNiŠTvA JANEZ STiBRiC, RoMANA KARNER, JANEZ ERZeN, TiNA ZAJC, MARiJA RUKL, vERA voJSKA iN DoMiNiK JANEZ HERLE • TEHNiCNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKToRiCA NATAŠA v. JERiC • UREDNiŠTvo GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 v DomZALAH • UREDNiŠTvo HELENA URŠiC TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DoMZALE.Si • URADNE URE: oD RoNEDELJKA Do RETKA oD 9. Do 13. URE, ob SREDAH TUDi oD 14. Do 16. URE. • RRiRRAvA ZA TiSK: iR iMAGE D.o.o., MEDvEDovA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., vevŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - RoLJE. • RRiRRAvA RRiSREvKov: RRiSREvKE v DiGiTALNi oBLiKi JE RoTREBNo oDDATi v DoC ZARiSiH, DiGiTALNE FotoGRAFiJE RA LoCeNo v JRG FoRMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DRi. To JE RoSEBEJ RoMEMBNo ZARADi KvALiTETE TiSKA FotoGRAFiJ. RRiSREvKi, NATiSNJENi NA RARiRJU, MoRAJo BiTi ZARADi oRTíCNEGA RRERoZNAvANJA BESEDiL RRiNTANi v ARiAL ALi TiMES NEW roman RokonCNíH FoNTiH vELiKoSTi 12 (Do MAX 16) RT.
3. DECEMBER 20I0
občina Domžale
3
OBČINSKI SVET
Novi stari župan in občinski svet nastopila svoj mandat
V ponedeljek, 15. novembra 2010, je bila ob 16. uri v sejni dvorani Občine Domžale konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Domžale. Predsednik Občinske volilne komisije, Peter Primožič, je predstavil poročilo o izidu rednih volitev v Občinski svet Občine Domžale, ki so bile 10. oktobra 2010, in rednih volitev za župana, 24. oktobra 2010. Imenovana je bila začasna mandatna komisija za potrditev mandatov članov Občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana v sestavi: Joško Korošec kot predsednik in Robert Hro-
vat ter Roman Lenassi, kot člana. Mandati so se potrdili naslednjim članom in članicam Občinskega sveta Občine Domžale: Peregrin Ste-gnar (NSi), Roman Lenassi (NSi), Peter Verbič (Lista za Domžale), Metod Marčun (Lista za Domžale), Danijela Horvat (Lista za Domžale), dr. Robert Ferko (Lista za Domžale), mag. Florjan Zabret (Lista za Domžale), Uroš Breznik (SD), Marija Majda Zevnik (SD), Robert Rutar (SMS), Marija Pukl (DeSUS), Janez Svoljšak (DeSUS), Cveta Zalokar-Oražem (Zares),
Rok Ravnikar (SLS), Robert Hro-vat (SDS), dr. Gregor Virant (SDS), Urška Kabaj Pleterski (SDS), dr. Mihael Brejc (SDS), mag. Lovro Lončar (SDS), mag. Majda Pučnik Rudl (SDS), Jure Dokl (SDS), Aleš Juhant (Lista obrtnikov in podjetnikov), Toni Dragar (LTD), Andreja Pogačnik Jarc (LTD), Joško Korošec (LTD), Stane Kovač (LTD), Damjana Korošec (LTD), Maksimiljan Karba (LTD), Kamal Izidor Shaker (LTD), Anton Preskar (LDS) in Vera Vojska (LDS). Z nastopom mandata novoizvoljenih članov Občinskega sveta je prenehal mandat dosedanjim članom Občinskega sveta, članom nadzornega odbora ter stalnim in občasnim delovnim telesom Občinskega sveta, kot tudi osebam, ki jih je Občinski svet imenoval v občinske organe in organe javnih zavodov in javnih
podjetij.
Na podlagi poročila Občinske volilne komisije ter poročila začasne mandatne komisije je bil sprejet ugotovitveni sklep, da je bil za župana Občine Domžale na rednih volitah 24. oktobra 2010 izvoljen Toni Dragar. Po sprejemu ugotovitvenega sklepa o izvolitvi župana je novi, stari župan Toni Dragar slovesno prisegel kot novi župan. Toniju Dragarju je kot novemu županu Občine Domžale predčasno prenehal mandat člana Občinskega sveta iz razloga nezdružljivosti občinskih funkcij. Mandat je prešel na naslednjo kandidatko na listi LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije pod zaporedno številko 8, Marjetko Kristan.
Seja je bila predčasno prekinjena zaradi nesklepčnosti občinskega sveta.
Teja Lapanja
Naslednja številka glasila
Slamnik izide v petek, 17. decembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek,
9. decembra 2010, do 12. ure. prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Projekt
pokopališča Krtina v zadnji fazi
Pokopališče Krtina je bilo že dlje časa prezasedeno, s tem pa tudi prostorske možnosti za pokopavanje izredno omejene. Iz tega razloga je Občina Domžale pričela s postopki za razširitev imenovanega pokopališča in na samem začetku izvedla določene aktivnosti, predvsem v smeri iskanja lokacije za širitev pokopališča in ureditev mrliških vežic, ki jih to pokopališče in sam kraj nima. Potrebno je poudariti, da je Občina Domžale v tem projektu tesno sodelovala z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predvsem zaradi spomeniške zaščite pokopališkega obzidja. ZVKDS je imel pogoje, pod katerimi smo morali določena dela izvesti, da smo lahko projekt, predvsem mrlilških vežic, sploh vmestili v prostorsko zelo omejen prostor. Leta 2007 je Občina Domžale pridobila gradbeno dovoljenje. Projekt je bil zasnovan v dveh fazah. Prva
faza je pomenila grobo zunanjo ureditev in gradnjo mrliške vežice do III. gradbene faze. Vrednost omenjenih del je znašala okoli 85.000 EUR.
V proračunu za leto 2010 so bila nato temu projektu dodeljena dodatna sredstva, namenjena za dokončanje pokopališkega prostora (grobnih parcel in dokončanje zunanje ureditve) in mrliških vežic. Na javnem razpisu je bil izbran izvajalec, to je podjetje PAM d.o.o. iz Novega mesta, s katerim smo za navedena dela, sklenili pogodbo v višini 83.000 EUR. Izvajalska pogodba je bila podpisana konec meseca oktobra 2010, z deli pa so pričeli v prvem tednu meseca no-
vembra. Predvidoma bodo dela, v kolikor ne bo izrednih vremenskih razmer, zaključena okoli 15. decembra 2010. V nasprotnem primeru bodo morala biti določena dela opravljena v naslednjem letu. Problematično je sicer le asfaltiranje dostopnih poti do posameznih pogrebnih prostorov. S prenovo bo imelo pokopališče Krtina sedaj urejenih kar 44 žarnih in 90 klasičnih grobnih prostorov, hkrati pa dolgo pričakovane mrliške vežice in lično zunanjo ureditev.
Ureditev poti ob Kamniški Bistrici se nadaljuje
Pomemben projekt, Rekreacijska Zelena os Kamniška Bistrica, je z urejeno peš potjo, počivališči, otroškimi igrišči in fitnesom med občankami in občani naše občine, kot tudi med prebivalci v okolici, zelo zaživela. Občina Domžale je ena redkih slovenskih občin, ki se lahko pohvali s tako dolgo in prometa prosto urejeno traso, kot je pot ob Kamniški Bistrici. Da pa bodo pešci, kolesarji in tekači s čim večjega dela občine imeli omogočen lažji dostop do reke, se projekt nadaljuje v smislu ureditve peš in kolesarskih poti ob Kamniški Bistrici ter dostopnih poti z vasi in naselij.
Omenjeni projekt je sicer v veliki meri že izveden, vendar pa še ostajajo deli, kot so brvi in ureditve pešpoti, ki bi dokončno povezovali vasi in naselja v Občini Domžale s potjo ob Kamniški Bistrici. V zadnjem tednu novembra so bila dokončana dela
I. faze pešpoti na odseku od mostu pri Stadionu Domžale do avtoceste, levo dolvodno. Pot, ki je sicer že obstajala, je bilo potrebno razširiti in utrditi. Za prihodnje leto je v načrtu
II. faza ureditve pešpoti od avtoceste do mostu v Študi. Ker je šlo le za obnovitev peš poti, sama vrednost investicije ni bila tako visoka, kot bi bila sicer v primeru večjih posegov.
Ureditev pokopališča Domžale pri koncu
V Nožicah tri ceste urejene s površinsko prevleko
V naslednjih nekaj dnevih in ob ustreznih vremenskih razmerah se bodo zaključila načrtovana dela na pokopališču Domžale. Ureditev pokopališča vključuje ureditev vhoda na pokopališče z zasaditivijo, ureditev prostora za raztros pepela, ureditev travnatih »otokov« za počitek obiskovalcev pokopališča, ureditev šestih komunalnih odtokov in drevesno zasaditev na ce-
lotnem pokopališču. Prostor za raztros pepela je namenjen vsem, ki na določenem pokopališču ne želijo imeti pokopanih svojcev v grobu oziroma ne želijo nositi stroškov najema za določen grobni prostor, kljub temu pa bi se od njih želeli dostojno posloviti in imeti na voljo prostor, kamor bi lahko položili sveče in cvetje. Namenjen je tudi vsem, ki
bi pokojnega želeli pokopati v stiku z naravo ali v anonimnosti in tistim, ki dejansko nimajo več svojcev. Protokol pogreba je popolnoma enak, kot če se pokojnega položi v grob, razlika je le v tem, da se v tem primeru pepel raztrosi po delu zelenice. Kdorkoli se odloči za raztros pepela, tudi ni vezan na dolgoročne stroške najema grobnega prostora, svojci običajno plačajo le minimalen strošek za eno samo leto, vezan na vzdrževanje prostora za raztros pepela. Ime pokojnika se vpiše na stoječo spominsko tablo, ki deluje kot skupni spomenik pokojnim. Na pokopališču Domžale je predvidena še ureditev prostora za vhodom na pokopališče, postavitev dveh nadstre-šnic, v katerih bodo kioski za prdajo sveč in cvetja ter sanitarije. Predvidena pa je tudi nova sprejemna pisarna. Navedeno bo Občina Domžale, ob zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev, realizirala v naslednjih proračunskih letih.
Ureditev križišča v Dragomlju
Dokončana je bila ureditev križišča v Dragomlju, projekta, ki je bil načrtovan predvsem zaradi varne šolske poti čez glavno magistralno cesto iz novega, še nastajajočega naselja. V ta namen se je preko omenjene ceste uredil prehod za pešce z obojestranskima pločnikoma in »bičem« oziroma čezce-stnim svetlobnim prometnim znakom, ki označuje prehod za pešce. Dodatno se je na območju novega križišča zgradila še nova osvetlitev javne razsvetljave, izvedena pa je bila tudi izgradnja novega elektro stikališča za javno razsvetljavo za celotno vas Dragomelj. Prižiga-lišče ali stikališče je bilo namreč kot priklop iz elektro omrežja na javno razsvetljavo, zaradi vse več dodanih javnih razsvetljav, na meji obratovanja. Investicijo je v celoti izvedlo podjetje Lavaco d.o.o. iz Ljubljane.
Zaradi zniževanja stroškov vzdrževanja makadama in hkrati zaradi neprestanega prašenja stanovanjskih hiš ob samih cestah, so se v letošnjem letu v Nožicah s proti prašno zaščito uredile tri ceste: dva odseka Gostiče-ve ceste in Pionirska ulica. Dela na obeh odsekih Gostičeve ceste so bila sicer zaključena že v mesecu maju in avgustu, v preteklem mesecu pa so se zaključila še dela na Pionirski ulici. Makadamske ceste zahtevajo nenehno vzdrževanje, še posebej v času velikega deževja in v zimskem času. Takrat so neprestana nasipavanja in visoki stroški neizogibni. Da bi dolgoročno zmanjšali stroške vzdrževanja, smo se odločili, da ta problem v okviru rednega vzdrževanja rešimo s površinsko prevleko na makadamskem cestišču oziroma t.i. proti prašno zaščito, ki je primerna za prometno manj obremenjene ceste. Skupna vrednost vseh treh investicijsko vzdrževalnih del je znašala nekaj manj kot 85.000 EUR. Meseca maja je bil urejen del Gostičeve ceste, kjer sta bila poleg površinske prevleke urejena tudi vodovod in javna razsvetljava. V mesecu avgustu je bila nato na drugem delu Gostičeve ceste urejena površinska prevleka, pripravile pa so se tudi že cevi za javno razsvetljavo, v kolikor bo ta v prihodnje potrebna. V preteklem mesecu pa se je uredil 150 metrov dolg pas na Pionirski ulici.
Rekonstrukcija dela Bolkove ulice v Homcu
V soboto, 20. novembra 2010, so bila dokončana še zadnja dela na Bolkovi ulici v Homcu. Rekonstrukcija ceste, ki je bila predhodno makadamska, je vključevala še novo javno razsvetljavo, ureditev odvodnjavanja meteorne vode preko osmih ponikovalnic. Vgradila sta se dva hidranta za zagotavljanje požarne varnosti, po-vozne površine pa so se utrdile z novim tamponskim drobljencem,
grobim in finim asfaltom. Vrednost del, katerih izvajalec je bilo podjetje Lavaco d.o.o. iz Ljubljane, je znašala nekaj manj kot 60.000 EUR.
4
intervju
3. DECEMBER 20I0
RUDI KRIZANIC
Od 40 zelenih slonov do kraškega ovčarja
Domžalčana Rudija Križaniča ljudje v zadnjih letih poznajo kot organizatorja ene največjih športnih prireditev Domžalah, Teka prijateljstva in sodelovanja za Zeleno os Kamniške Bistrice, ki je združil mlado, staro in športna društva. A to je le en majhen delček v mozaiku bogate življenjske poti človeka, ki se je podpisal pod številne filme, nadaljevanke, serije, videospote in druge zvrsti v filmski produkciji. Z Rudijem Križaničem, o katerem so pred nekaj meseci na RTV Slovenija posneli tudi dokumentarni film za oddajo Legende velikega in malega ekrana, smo spregovorili o njegovem delu in njegovih strasteh. Rudi Križanič je dolgoletni in še danes aktiven Domžalčan, ki je poskrbel tudi za to, da so se naši kraji večkrat pojavili na nacionalni televiziji.
Tokrat pogovora ne bova pričela s klasičnimi vprašanji, ampak anekdoto o začetkih Rudijevega prihoda v naše mesto.
Ko sem se preselil v Domžale, me je ustavil sosed in mi rekel: »Tovariš Rudi, slišal sem, da ste montažer na televiziji. Bi mi mogoče lahko TV-anteno montirali na streho?«
Pa ste se pogosto srečevali s tem, da ljudje niso vedeli, kaj pravzaprav počnejo montažerji slike in tona?
Če govorim iz lastne izkušnje, sem od svoje rane mladosti vedel, kaj je režija, kaj je kamera, kdo je napisal glasbo. Niti pod razno pa mi ni bilo jasno, kaj je to montaža. Film je bil zame to, da so nekaj prenesli v projektor in potem smo to občudovali.
Kaj pa vaš pogled na televizijo v mladosti, ko še niste bili del te zgodbe?
Televizijo smo zagotovo doživljali veliko bolj kot današnja mladina, ki je zasičena z računalniškim medijem od zibelke naprej. Spomnim se prvih črno-belih televizij in ko smo doma kupili barvno folijo ter imeli občutek, da je slika že skoraj barvna.
Prvič ste sodelavec televizije postali kot gimnazijec, v okviru obvezne prakse.
Po drugi gimnaziji sem šel na redno šolsko prakso in imel srečo, da so me napotili na RTV, tam pa v foto-filmsko službo. Opravljal sem sicer nestrokovna manipulativna dela, a fascinirali so me metri filmov in ljudje v belih haljah, ki so to pripravljali. Del sestave fotofilmske službe pa je bila tudi montaža, ki je bila le en hodnik stran. Kot mulca me je dajala zvedavost in ko sem odprl vrata montaže, sem imel veliko spoštovanje. V glavnem so bile takrat gospe montažerke, moških takrat še ni bilo, v belih haljah in belih roka-vičkah, eden ali dva sodelavca, in vsi so strmeli v ekranček, neki trakovi so se vrteli. Zame so bili to posvečeni prostori. Znotraj montaže se je namreč odvijal svojevrsten ciklus in tisti, ki zraven sodelujejo (režiser, novinar), pomenijo pravo zaverovanost v tisto, kar prihaja v naslednjem kadru, da minute in ure kar tečejo. Tudi kasneje, ko sem se sam začel ukvarjati s tem, mi je čas izredno hitro stekel.
Pa vas je potem ravno ta izkušnja obvezne šolske prakse pripeljala k
ljubezni do filmskega ustvarjanja?
Iz sredstev takratne prakse sem si kupil kamero S8, privatno sem snemal dedke, babice, rojstne dneve in tako smo imeli svoje projekte, vključil sem se v amaterski kino klub in tam smo posneli tudi lastni mini film. Sicer pa sem se leta 1969 po gimnaziji najprej zaposlil na PAP-u, podjetju za avtomatizacijo prometa Nato sem po šestih mesecih zasledil, da je na voljo prosto delovno mesto v TV- dokumentaciji. Po letu in pol dela v TV-dokumentaciji, kjer je bila tudi montažna miza, sem naključno prišel do perfotraka Elvisa Presleyja
-	Are you lonsome tonight. Imel sem ostanke posnetkov borovcev, narave, osamljene ženske, ki gre v cerkev in moli. V prostem času sem vse to skupaj zmontiral v film. To je bila moja prva montaža, kajti ton in slika sta nerazložjivo povezana, in takrat sem začutil, kje je moje mesto. Po letu in pol dokumentacije se je sprostilo delovno mesto v montaži, nato pa se je začelo pa zares. Takrat si moral biti najprej asistent, potem leto ali dve na piljenju pri TV-Dnevniku, vmes pa sem naredil še kakšen dolgostrezni program in tako se je vse skupaj začelo.
Prvi moški med samimi ženskami v montaži. Kako so vas sodelavke sprejele?
Zakaj so bile takrat za to delo predvsem ženske in ne moški? To je bil sad socrealističnega razmišljanja o fizičnem in nefizičnem delu. In montaža se je razporejala v nefizič-no delo, zato so novačili večinoma ženski kader. Kako so me sprejele? Moram reči, da zelo lepo in tudi spoštljivo.
Kaj pa spomini na sodelovanja z različnimi avtorji oddaj in režiserji?
Veliko sem sodeloval z Mirom Pribelo, Pavletom Gržinčičem in Iztokom Torijem. Če ostanemo pri Pribeli, sva začela s Pisanimi svetovi za mladinsko redakcijo, redaktorica je bila takrat Katarina Lavš. Delala sva znanstvene oddaje in spomnim se tudi zanimive serije Sedem stopnic do glasbe. To je bilo glasbeno izobraževanje za otroke do 7. leta, kjer je bila za vsako epizodo posebej pisana glasba, posebej risane ilustracije, od starejših igralcev pa je nastopila Mila Kačičeva. Jože Spacal je za vsako oddajo naredil novo sceno. Zahtevnejši in boljši je bil projekt, bolj si bil zasvojen z njim, tako da se mi je zgodilo, da mi je žena zvečer večkrat rekla, zakaj še nobene nisem rekel. Jaz pa sem že razmišljal o novih predlogih za naslednji dan. To je tisto, ko te nekaj prevzame.
Zagotovo se večina bralcev in bralk spomni ene najbolj poznanih serij
-	40 zelenih slonov. Ta projekt ste soustvarjali skupaj s še enim Dom-žalčanom, Zoranom Lesičem.
Ta serija je bila za tiste čase in takratno slovensko razmišljanje o vzgoji otrok rahlo šokantna. Bilo je dogajanje znotraj družine, kjer očeta, ki ga je igral Rifle, zanimajo slike, mati je tipična godrnjavka, žena, ki se bolj ukvarja z možem in ga sekira, kot z otroki. Otroka sta igrala Cavazzeva dvojčka. Omeniti moram še, da je snemal Janez Kališnik, igrali so tudi Ulaga, Miklavec, Souček, glasbo je dodal Črt Škodlar, risbe, ki so bile zelo pomembne, je dodal Marijan
Režiser Janez Drozg, eden največjih avtorjev slovenske televizije po številu igranih projektov, je bil vaš sodelavec pri filmu Ljubezen po Kranjsko.
To ni bila najina prva izkušnja, že prej sva skupaj delala kar nekaj dokumentarnih oddaj. Pri njem si se moral 100-odstotno prilagoditi. Tudi če se s kakšno zadevo nisi strinjal, si moral to zadržati zase. Potem si našel trenutek, ko se je malo odprl, in si mu na hitro podtaknil idejo, ci si jo že ves čas nosil v glavi. To se je potem slišalo po celih hodnikih. Ekipe so se kar tresle pred njim, vse je lahko enostavno delal brez megafona.
Manček, znameniti slikar, vse skupaj pa je napisal Franček Rudolf. Ta serija je prinesla v slovenski prostor razmišljanja o vzgoji, da otroci pač ne smejo biti samosvoji. Moram reči, da je bila s strani vzgojiteljev nadaljevanka sprejeta super. Ko je šla ta serija na mednarodni festival, so televizijske postaje cele Evrope serijo vzele v izmenjavo.
Zagotovo ste se s sodelavci v montaži tudi kdaj sporekli, ko so se mnenja razhajala?
Seveda pride do umetniškega nemira. A temu nikoli nisem mogel reči prepir, ampak prepričevanje. Dejstvo je, da je nekdo, ki je na terenu, prežet z občutki, z vsem, kar je videl, monta-žer pa je prvi gledalec. Jaz tako nisem bil obremenjen s tem, da je nekdo stal na dežju pet ur in čakal dober kader. Mene samo zanima, ali je v kontekstu, ali je dober ali ni dober.
Kaj pa igrani film Pod sinjim nebom, režiserja Dušana Prebila? Sodelovali ste tudi pri njegovem ustvarjanju.
Noro dobra izkušnja. Izkušnja pa tudi zato, ker je bilo snemanje filma že na terenu živa improvizacija. Dogajalo se je na laškem gradu, studio pa je imel nalogo narediti projekt, ki bo uspel. Določeni ljudje so igrali same sebe: Anton Marti, Barl - znameniti Kekec, Boštjan Hladnik, Jelka Cve-težar, Zobec, Derganc ... Najbolj zanimivo pa je bilo po snemanju, bil je deževni ponedeljek, ko so prinesli goro materiala. Dušan Prebil je rekel, da bo to malo uredil. Jasna pri tem filmu sta bila samo začetek in konec, vmes pa so se zgodbice le dogajale. V principu film govori o iluzijah, ki jih mi prodajamo ljudem, znotraj tega pa sami pademo vanje. To se mi zdi izredno dobra poanta tega filma, ki ima na koncu samokritiko. In glede na to, da je ves projekt potekal dosti samostojno z moje strani, je na koncu, tako kot nekaterim na terenu, tudi meni režiser priznal soavtorstvo.
V začetku 80 let ste delali kar nekaj projektov s takrat mlado režiserko Jasno Hribernik. Med drugim tudi dokumentarec o zgodovini Idrije, Arhimedove točke, Ljubljanski krog. Predvsem slednja je bila za tiste čase povsem netipična ^ Z Jasno Hribernik sva se ujela zelo dobro. Jaz sem imel dvajsetletne izkušnje, ona pa je bila mlada in nabita z novimi pogledi. To se nama je zelo dobro ujelo in sva rada sodelovala. Pri Ljubljanskem krogu je bil pristop za tiste čase kar malo šokanten, kakor tudi tema, ki je v principu še danes aktualna. Oddaja je govorila o viziji urbanističnega razvoja Ljubljane brez vojašnic.
Čeprav ste v svoji dolgoletni karieri na televiziji menjavali različne zvrsti in žanre - od dokumentarcev, filmov in podobno, pa je bilo vseskozi potrebno opravljati tudi tekoča dela, TV-Dnevnik, redne tedenske, mesečne, otroške, mladinske in politične oddaje. Je bilo težko preklopiti z ene na drugo?
Tukaj je bil problem miselnih preskokov. Ko si znotraj nekega projekta, ne moreš narediti rez in ga ni več. Moram reči, da so bili včasih ti preskoki rahlo težki. Potreboval si tudi do 2 dni, da si stari projekt odmislil in šel v novega. Ko pa se je pojavila nova elektronika, se je tempo še bolj pospešil.
Film je že po specifiki dopuščal malo več časa, elektronika se je začela planirati po sistemu »naj bo narejeno že včeraj«. Elektronika je med filmskimi montažerji dobesedno naredila preplah. Takrat sem bil predsednik RG-12, tehnične komisije za JRT, in smo se dogovorili, da naredimo tečaj v Splitu za usposabljanje montažerjev. Tako smo večkrat poslali skupine po pet ljudi na tedensko usposabljanje.
Kaj pa vaša zasebna zgodba, predvsem vaše avtorsko delo?
Govoriva lahko kar o projektu Slovenija, domovina kraškega ovčarja. Samo idejo mi je dal moj kraševec in vse tisto, kar sem slišal o tem, da je od vseh 100.000 kužkov, ki obstajajo v Sloveniji, kraških ovčarjev le okoli 1.000 ali še manj. To je lahko dolgoročno zelo problematično, ker vzgojitelji nimajo potem več želje do mladičkov in taka pasma lahko na hitro izumre. Film sem dejansko delal sam, scenarij, režijo, montažo, vse kar spada zraven. Janez Hvale mi je napisal krasno avtorsko glasbo, Gojmir Lešnjak - Gojc pa je posodil glas kraškemu ovčarju, tekst je bil namreč v prvi osebi. Narejena je bila tudi angleška verzija, v Sloveniji je bil film predvajan praktično po vseh televizijah, angleška verzija je šla po klubih vzrediteljev kraških ovčarjev v Nemčiji, na Švedskem, v Italiji, narejena je bila tudi italijanska verzija.
Šlo je za osveščanje ljudi, naj ne zamenjujejo našega psa s šarplanin-cem. Kjerkoli sem se namreč spre-
Kaj pa je s seboj prinesla elektronika?
Šlamparijo. Pri filmu, preden si sploh začel snemati, so morale biti narejene snemalne knjige. Naenkrat pa smo dobili 10 kaset. Pojdimo na snemanje, v postprodukciji pa ozka luknja
Najtežje je bilo za snemalce, ker so morali snemati vse, brez koncepta, v drugi fazi pa za montažerje. Kaj je bilo najhujše? Še vedno trdimo, da je za montažo osnovni zakon »rez«. To je pika, klicaj, vejica vsakega izrazoslovja. Na elektroniki pa si imel takoj prisotne vse mogoče trike. A trik sam zase, če ni funkcionalno uporabljen, ne po-
hajal, so ljudje rekli, da imam lepega šarplaninca. Ne vem, zakaj, ampak ti so bili v Jugoslaviji veliko bolj znani kot naši kraški ovčarji. Verjamem, da sem mnogo ljudi s tem animiral in če danes vedo, kaj je kraški ovčar, sem naredil veliko.
Tinina izbira je zgodba o nenavadnem projektu, ki ste ga producirali na TV-Slovenija, nastajal pa je prav v našem mestu, v Domžalah.
To je v principu projekt, kjer sem slučajno prišel do ideje, ko sem na Krumperku spoznal kolega Bogdana. Ukvarjajo se s konji, preskakovanjem ovir ipd., predstavil mi je svojo hčerko Tino, ki skače s konji, in v pogovoru sem ugotovil, da vozi tudi »šleparja«. Nenavadno za žensko. Naredil sem predlog projekta, ga predal mladinski redakciji, Zoran Lesič je prevzel režijo in potem so stvari stekle kar same od sebe. Po preliminarnih pogovorih z dekletom je sledilo dokumentarno snemanje o tem, kaj se dogaja na konjskih hrbtih ter kaj se dogaja na hrbtih »šleparjev«.
Znano je, da ste velik ljubitelj narave, zato ni nenavadno da vam je precej pri srcu projekt Velike planine.
Z družino ali s kužkom sem šel velikokrat na sprehod in kadar sem se sprehajal med Malo in Veliko planino, sem dobil navdih moči, umirjenosti, vsega tega, kar v dolini ne čutimo. V hribe hodimo počivat, tako fizično kot miselno. Dokumentarni film sem pripravljal skozi štiri letne čase, spremljal osnovne stvari, ki se dogajajo, najtežje pa je bilo posneti nov sneg. Snemal je Marko Smole, zelo lepi motivi so mu uspeli in imel sem to možnost, da sem imel snemalca na klic. Na vrhu gondole smo imeli tedaj dogovor, da nas takoj, ko zapade sneg, pokličejo, in naslednje jutro že lahko snemamo, da ujamemo kristalčke, kajti ko nastanejo, so vidni, potem pa jih ni več. In to se je tudi zgodilo, gondola je samo za nas štartala ob 6. uri zjutraj, da smo ujeli čudovite prizore.
Montažerji ste ustvarjalci posebne vrste, a v tem vašem avtorskem
opusu ima posebno mesto projekt, kjer lahko začutimo tudi bolečino ob stvareh, ki so se dogajale na Balkanu, in predvsem o trpljenju otrok.
Začetki projekta so bili enostavni. Jerca Mrzel je imela takrat pesem Otroški križarski pohod. V času vojne na Balkanu v letu 1993 sem naredil scenarij, ki govori o otrocih, ki pa se na koncu izgubijo, preživi samo pes. V bistvu kličejo na pomoč za vse ostale otroke, da se jim to ne bi zgodilo. Z montažo mi je iz posnetkov na Mengeškem polju nekako uspelo narediti Sibirijo. Istočasno sem uporabil materiale iz dokumentacije, kjer so asociacije lačnih, ranjenih otrok, ki nastradajo v svetu odraslih, ko se ne znamo nič več miroljubno pomeniti. Mislim, da je ta močna slika, Brechtov tekst in Jerčino izvajanje, večna.
Znano je, da ste v zadnjih 15 letih avtorsko podpisali tudi kar nekaj glasbenih spotov. Med vsemi, ki ste jih naredili - kaj vse ste morali kot avtor urediti, narediti? Konkreten primer je v videospotu Stare device, ansambla Requiem. Problem je dobiti šest harley da-vidsonov, največji problem pa je bil, kako jih spraviti na cesto. Šli smo od Mengša do morja, po stari ma-gistralki. Za vse smo morali dobiti dovoljenje, morala je biti napisana točna ura in datum, jaz pa sem potreboval asfalt, ki žari. Prevzel sem riziko, šli smo brez čelad, ker morajo lasje valovati, in tako je ta videospot, kot še trije drugi, osvojil prvo mesto v oddaji Roka Rocka.
V zadnjih letih ste delali tudi na projektu Razgledi slovenskih vrhov. Kaj lahko poveva o tem projektu?
Imel sem veliko srečo, za razliko od mojih kolegov, ki so naenkrat ostali samo na elektroniki. Zahvaljujoč avtorju Igorju Likarju, ki me je povabil, da bi z njim delal serijo Razgledi slovenskih vrhov na filmu. To je dobro, ker je filmski trak ohranitev dediščine. Ta ne bo odvisen od različnih nosilcev, ki danes ali jutri ne bodo več kompatibilni. Delno se take stvari danes rešujejo s presnemavanji, a pri tem izgine ogromno dogodkov, ljudi in časa. Film pa bo ostal še najmanj 100 ali 200 let. In pri tej seriji moram reči, da sem izredno užival, ker se je delalo na pravi filmski način: najprej naj govori slika, potem pa jo bomo podprli s tekstom in pisano glasbo.
Ko razmišljate o svojem življenju, kaj vam je delo na televiziji, v montaži in ustvarjanju v filmskem svetu prineslo, morda kaj odneslo? Ali je pozitivno ali negativno vplivalo na vaše življenje?
Zelo pozitivno. Spoznaš ogromno imenitnih sodelavcev, ogromno se naučiš, njihovega spoštovanja in vidiš tudi, kako te oni spoštujejo. Če bi se še enkrat rodil, bi bil zopet montažer.
Hvala za
pogovor.
Mateja A. Kegel
Režiser Slavko Hren o Rudiju Križaniču
Zakaj ste se odločili za pripravo portreta Rudija Križaniča v oddaji Legende malega in velikega ekrana?
Rudi Križanič je kot montažer in osebnost izjemno zanimiv človek. In take v seriji LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA izbiram za portretirance. Bil je prvi moški, ki so ga gospe pred desetletji sprejele v svoje vrste, čeprav ne dvomim, da jih je bilo več, ki so to poskušali. Montažer mora imeti kar veliko značajskih lastnosti, široko znanje, sposobnost vizualnega gledanja na svet, veliko potrpežljivosti, natančnosti in obrtne spretnosti. Mnogi so prav slednjo lastnost uspešno pridobili z leti, a če niso imeli prirojenih najprej naštetih, so ostali samo dobri obrtniki. Rudi pač ni bil iz tega testa. Izkazal se je že kot filmar-amater in potem z delom pridobival izkušnje. ..n zato v svoji karieri dobival vedno težje naloge. Od začetniških preprostih dnevniških vestičk, kjer je bilo treba smiselno povezati nekaj kadrov, ki so vizualno pokrivali kratek dnevniški dogodek ali poročilo, do najtežjih nalog v igranem programu. V stavku zveni enostavno, je pa to silno dolga pot, na kateri je trnje, dnevi in dnevi vrtenja filmskega traku, iskanje smiselnih povezav, tudi »reševanje«
zgodb, ko ekipi na terenu iz najrazličnejših razlogov ni uspelo posneti vse, kar so načrtovali ali pa so celo posneli stvari, za katere smo radi rekli, da »ne gredo skupaj«. Ker pa je filma zmanjkalo, saj je bil strogo odmerjen, denar in snemalne kapacitete pa porabljene, je bilo treba oddajo narediti. Mnogokrat je bil rešilni obroček vržen v montažo in mnogokrat je bil Rudi med skritimi, tihimi reševalci, saj gledalci nikoli niso zvedeli, kako je kakšna oddaja nastala.
Rudi še danes ostaja zanimivo povezan z montažo. Pridobil je licenco za ocenjevanje mladih, nadebudnih monta-žerjev, ki želijo pri Nacionalni poklicni komisiji pridobiti status. O tem delu pripoveduje s takim žarom, da ga je veselje poslušati. Še vedno je odgovoren, zavezan poklicni etiki, poštenosti, natančnosti in skrbnosti - prav takšen, kakršen je bil, ko je montažersko delo opravljal v redni službi. Po službeni dolžnosti, kot radi rečemo. Vselej sem bil prepričan, da je bilo pri njem vedno nekaj več, kot samo službena dolžnost. Zavezanost idealu, ki ga je spremljal od samih začetkov, ko je kot amater lepil prve kadre super osmičke in ob tem neizmerno užival. Če to slast imaš v sebi, ti ostane do konca življenja. In Rudi jo ima. Prav zanima, kaj bo še
»zakuhal«, da bo spet sedel v montažo in sestavljal sličice, kot takrat pred tremi, štirimi desetletji ^
Po opravljenem portretu ste Rudija dokaj dobro spoznali, kako bi ga vi opisali?
Rudija nisem spoznal šele sedaj, ko sem ga portretiral. Spoznaval sem ga prej - tri desetletja. Se z njim srečeval skoraj vsakodnevno. Včasih mimogrede, včasih, ko je v vlogi vodje skupine poizvedoval, kaj pripravljam in s kom, s katerim montažerjem me bo povezal. Znal je prisluhniti mojim željam, saj me je razumel, da je izjemno pomembno, s kom bom potem mesec ali dva »rojeval« filmskega otroka. Včasih
novi časi, v deželo je prišel kapitalizem, Križaničevi pa še kar po starem. Gostoljubno, veseljaško, dobrohotno, kot da je treba izkoristiti sleherno možnost za obujanje lepih spominov, prijateljsko druženje in prijazno gledanje na vsakdan, kakršen že je ^ Pa še nekaj. Letošnjo serijo sem montiral večinoma z enim montažerjem - Gorazdom Todorovičem. Fantom, ki je prišel v službo na RTV v času, ko je bil Rudi njegov šef. Spoznal sem, kakšno spoštovanje je Rudi izgradil v očeh fanta, ki po skoraj 15 letih vselej izjemno lepo govori o svojem nekdanjem šefu, ki ga je mentorsko vodil korak za korakom krivnostih montažerskega poklica.
pToo
pa sva skupaj tudi sestavljala prispevke in oddaje. O gledališču, filmu ali kakšne druge kulturne oddaje. Ob
tokratnem snemanju pa sem spoznal Rudijevo družino. Izjemno prijazno soprogo, ki mi je pomagala sestaviti mozaik fotografij iz preteklih časov, ki so še kako bogato dopolnile podobo mladega moža, ki je s kamero v roki osvojil njeno srce. O tem, kako se je gospa vtisnila v spomin članom moje ekipe, ki jih je gostila, kot bi bili na kakšni veselici, ne bom pisal ^ Menda je v starih časih tako bilo ob vsakem snemanju, najmanjšem obisku filmske ekipe v slehernem okolju. Zdaj pa so take razkošne pojedine samo še rariteta in prej izjema kot pravilo. Poznajo se
oli ikšna prijaznost in podoba odnosa šef-podrejeni, kakršne skorajda nisem več vajen. Spoštljiv odnos, objektivno vrednotenje opravljenega dela in tudi razumevanje eventuelnih slabosti. Kateri šef pa jih ni imel. Ampak Gorazd me je znal goreče prepričevati, da je pač tako bilo prav in je Rudi v vlogi šefa pač moral ravnati, kot je že ravnal ^ Vsak šef bi si lahko želel, da bi vsaj v večini spomina svojih podrejenih ostal tako zapisan, kot je Rudi v očeh Gorazda. In zato je bila tudi montaža oddaje - portreta o Rudiju, montažerju prijetno obdobje, ki bo ostalo v lepem spominu.
Mateja A. Kegel
3. DECEMBER 20I0
domžale
5
DOBRODELNO-IZOBRAZEVALNI PROJEKT USPEŠEN TUDI v NAŠIH VRTCIH
Med slovenskih čebelarjev za zajtrk vseh naših otrok
nadaljevanje s strani 1
»Največ medu sta za najmlajše ljubitelje medu in medenih izdelkov darovala čebelarja Franc in Francka Peterka iz Preloga pri Domžalah, za kar jima gre še posebna zahvala. Zahvala gre tudi vsem ostalim čebelarjem članom ČD Domžale, ki so skupaj darovali kar trideset kg medu. Zahvaljujemo se Čebelarski zvezi Slovenije, ki je uspela zagotoviti med za akcijo ki je pomembna tudi zaradi promocije slovenskega medu,« je povedal predsednik. Osrednji medeni zajtrk, ki sta se ga udeležila župan Toni Dragar in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc s sodelavci, je bil letos v Vrtcu Češmin, kjer je goste in še posebej čebelarje - predsednika društva Janeza Miheliča ter člane Marjana Kodermana, Maksa Karbo, Willi-balda Krušnika ter Rada Remšaka - pozdravila Antonija Doberšek, ravnateljica Vrtca Urša, ki je poudarila pomen skrbi za zdravo hrano otrok, med katero spada tudi med, ter se zahvalila vsem sodelujočim za
Darovalci medu za akcijo medeni zajtrk - 2010
gMo
Za enote vrtcev Urša in Domžale so med darovali: Janko Ko-kalj, Drago Mrdjenovič, Peter Svetičič, Roman Krištof, Franc in Francka Peterka, Marjan Zi-rovnik, Rado Remšak, Milan Burja, Marjan Košak, Marjan Koderman, Ludvik Lap, Dra-o Lesičar, Stane Rener, Janez ihelič in Adolf Zupanek. Za enoti Vrtca Domžale - Preserje in Radomlje - pa so med darovali: Vera in Ludvik Lap, Ludvik Jenko, Dušan Skok, Janez Urba-nija, Igor Šarc, Franc Zajc, Franc Sušnik in Edo Rems.
Vsem iskrena hvala!
sodelovanje. O dobrodelni izobraževalni akciji je govorila podžupanja
Andreja Pogačnik Jarc ter se posebej zahvalila zaposlenim v vrtcu, ki si prizadevajo za zdravo prehrano, katere pomembni del je prav med, hkrati pa poudarila pomen vzpodbujanja staršev, da med uporabljajo tudi doma. Zahvalila se je tudi čebelarjem za sodelovanje. V kulturnem programu so otroci zaigrali pravo igrico o čebelah, slišali smo znano Zupančičevo Ciciban in čebela,
predvsem pa smo bili zadovoljni, ker so otroci sami pripovedovali, kako tudi doma jedo med - najraje ga imajo v palačinkah. Sledila je krajša predstavitev, tudi z lepimi fotografijami, čebel, njihovega življenja in dela, predvsem pa smo slišali veliko o pomenu medu za zdravje. Otroci so bili nad predstavitvijo navdušeni in so povedali marsikatero izkušnjo s srečanj s čebelami in ogledi čebel-
njakov. Prijetno srečanje so otroci zaključili s Pesmijo prijateljstva ter medenimi srčki, ki bodo vse prisotne še dolgo spominjali na medeni zajtrk, na katerem se spet dobimo prihodnje leto, vmes pa želimo, da vsi pojemo veliko medu slovenskih čebelarjev in tudi tako poskrbimo za svoje zdravje.
Vera
NA ljubljanskem GRADU
Slovesna podelitev priznanj MEPI
V ponedeljek, 22. novembra 2010, je v popoldanskem času na Ljubljanskem gradu potekala svečana podelitev zlatih priznanj Mednarodnega priznanja za mlade (MEPI). Slovesna podelitev zlatih priznanj je potekala v okviru kulturnega programa, prejemniki pa so sodelovali v MEPI irogramu srednjih šoLGimnazija Domžale, Gimnazija Ško fja Loka, Gimnazija Kranj, Tehniški šolski center Kranj in Škofijska gimnazija. Častna gosta prireditve sta bila redsednik republike Slovenije dr. "anilo Tiirk in veleposlanik Zdru-
pDr
ženega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, gospod Andrew Page. Prireditve se je kot posebna gostja udeležila tudi podžupanja Občine
»Je življenje življenje po
jem in je vmes pa je
Domžale, Andreja Pogačnik Jarc pred MEPI-po MEPI-ju, seveda MEPI. Gibanje za ljudi, ki jih zanima sto stvari. Gibanje, ki vas nauči narediti stvari in ne le sanjati o njih. Ko si zastavljaš pomembne življenjske cilje in jih uresničuješ sam ali ob pomoči vestih prijateljev, ti ne pride na misel, da bi ob prvi težavi odvrgel puško v koruzo. Zavrtiš se v ples možnih rešitev in odigraš na prave note, ki te pospremijo tudi čez najtežje ovire,« so bile uvodne besede ene izmed dobitnic zlatega priznanja v preteklih letih.
Program MEPI mladim omogoča, da odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti, se naučijo zastavljati in dosegati želene cilje ter doživeti nepozabne izkušnje, ki jim dajejo pomembno popotnico za življenje. Vse znanje in izkušnje kasneje pomagajo tako v zasebnem življenju kot tudi ob vstopu na trg delovne sile. Program vzpodbuja razvoj socialnega kapitala mladih, kar pomeni, da razvija vključenost mladih v družbo. Ze samo razvoj socialne mreže lahko kasneje pomaga pri iskanju službe. 45 mladih je 18 mesecev pridobivalo pomembne življenjske veščine in sledilo jasno zastavljenim ciljem. Učili so se sprejemati odločitve, prevzemati tveganja, razvijate veščine vodenja in komuniciranja, skupinskega dela, organizacije in načrtovanja. Postali so samozavestnejši, bolj vključeni v svojo skupnost. V preteklih mesecih so stremeli k doseganju osebnih ciljev in razvijanju svoje osebne kvalitete, kot so zavzetost, iniciativnost in aktivno državljanstvo. V okviru MEPI programa se dijaki Gimnazije Domžale vključujejo v različne športne aktivnosti, obiskujejo tečaje tujih jezikov, prostovoljno pomagajo v domu starejših občanov ali pa v knjižnici. V program se vsako leto vključuje več dijakov. Do sedaj jim je bilo skupaj
Priznanja je podeljeval predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk.
podeljenih že 42 bronastih priznanj, 36 srebrnih in 19 zlatih. Tokratni dobitniki zlatih priznanj so bili:Tjaša Derstvenšek, Jaka Košak, Jure Košir, Luka Kovačič, Nataša Narat, Neža Peterka, Neža Sever, Neža Vesel in Samo Zabret. Posebna zahvala gre tudi mentoricama Metki Karlovšek in Nuši Fujan, ki sta jih ves ta čas vzpodbujali in jim stali ob strani, ter inštruktorjema za MEPI odprave: Saši Kukič in Mihu Karlovšku. Neda Kajfež, nacionalna koordi-natorka programa MEPI, je vsem dobitnikom zlatih priznanj iskreno čestitala. Izrazila je veselje, da so sledili svojim ciljem, uspeli premagati vse ovire in uspešno prišli do konca. Z enkratnim znanjem slovenščine je vse goste nato nagovoril veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Andrew Page. Tudi sam je med šolanjem sodeloval v MEPI programu in izvajal raznovrstne dobrodelne aktivnosti, obenem pa se udeleževal različnih odprav skupaj s svojimi prijatelji. »Navdušen sem nad tem, kako lepo se MEPI program izvaja v Sloveniji,« je dejal Page. Predsedniku Slovenije dr. Danilu Turku se je zahvalil, da je prevzel častno pokroviteljstvo in tako pripomogel k razširitvi programa v najbolj oddaljene kotičke države. »Te pozitivne prostočasne dejavnosti in prostovoljno delo daje mladim moč za sprejemanje lastnih odločitev in razvijanje veščin, ki so ključnega pomena za uspeh v današnji družbi. Vera vase, načrtovanje, timsko delo, vodstvene sposobnosti. K temu pripomore MEPI,« je še dejal Andrew Page. Britanski delodajalci to zlato priznanje zelo cenijo, saj pomeni, da so ljudje ne le sposobni, temveč voljni pomagati, česar v današnjem času manjka. Cilj je razširjenje programa med vse več mladih in uveljavitev pomena pri delodajalcih. Tudi sam je osebno čestital prejemnikom zlatih priznanj in jih povabil, da se še naprej učijo ter vključujejo v dobrodelne aktivnosti. Prejemniki priznanj so se pridružili družini mladih v 132 državah sveta,
Dobitniki zlatega priznanja MEPI iz Srednje šole Domžale
gr
M
ki so s trdim delom in trudom zadostili merilom mednarodnega priznanja, uresničili svoj potencial in se pripravili na življenje. Predsednik Republike Slovenije Dr. Danilo Turk, častni pokrovitelj prorama MEPI, je povedal: »Program EPI je eden najbolj celovitih programov, ki omogoča razvijanje različnih možnosti in sposobnosti mladih ljudi na športnem, kulturnem, raziskovalnem in še posebej humanitarnem področju. Je odlična kombinacija intelektualnih in vsakodnevnih praktičnih sposobnosti. Pomembna značilnost programa je tudi netekmovalnost. Udeleženci praktično tekmujejo sami s seboj in s svojimi preteklimi izkušnjami in znanji. To je dobro, glede na to, da
smo vsak dan vedno bolj izpostavljeni prestižu, nenačelnemu tekmovanju, egoizmu in drugim pojavom, ki ne zagotavljajo trdne skupnosti in osebnega zadovoljstva. Presenetilo me je tudi povezovanje in mreženje ljudi.« Pohvalil je učitelje, vzgojitelje, mentorje in starše, ki otrokom pomagajo v tem programu. ^o končani prireditvi je sledila pogostitev, nekateri pa so se udeležili diskusijske kavarne, v kateri so se mladi in posamezniki iz družbeno visokih položajev iz sfere gospodarstva, politike in javne uprave pogovarjali o razvoju socialnega kapitala. Diskusijske kavarne se je udeležila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc.
Teja Lapanja
Priznanja je podeljeval veleposlanik Združenega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, gospod Andrew Page.
Včasih spremljam pogovore ljudi o vsem mogočem, pa tudi o hudih težavah današnjega delovnega ljudstva
Ne mine dan, da se ne bi slišalo o ljudskih protestih (stavke), ki opominjajo kako zares težko življenje preživljajo delovni ljudje. Vse slovenske nekdanje tovarne op. podjetja so razsuli in ljudi poslali na ceste. Vendar nekateri še vedno kujejo velike dobičke, zato jim marsikdo nadene ime tajku-ni. Kam se je zgubila nekdanja slovensko-jugoslovanska Titova skupna dežela-ica, ki je bila vsem narodom v ponos in ko je vsak imel službo, s katero si je krojil lepšo prihodnost? Zakaj ni še danes tako kot takrat v nekdanji skupni deželi, ko si je sosed sosedu brez strahu lahko segel v roko in trdil, skupaj bomo marsikaj še lahko dosegli!?
Na to temo pa bi bila primerna pesem, ki jo je nekdaj spesnil Mile Klopčič.
Verjeli davni so rodovi, da mine suženjstvo nekoč, da padli bodo rok okovi, če združi ljudstvo svojo moč.
Bilo je žrtev brez števila za vsak uspeh za vsak korak, v enotnosti bila je sila, ta nas vodila je do zmag.
Svobodo si priboril, naš delovski je rod. Svobodi večna slava, oblast in čast povsod.
Nov svet svobodni si gradimo po svoje s svojimi močmi, sami postave si krojimo, sami si volimo poti.
Borili, zmagali smo družno, da več ne klonimo nikdar, nikoli več ne bomo sužnji zdaj ljudstvo tu bo gospodar.
Svobodo si priboril naš delovski je rod, svobodi večna slava, naj postane socialna vsem država.
Ta pesem je ravno pravšnja za vsesplošno krizo, ki jo živijo delovni ljudje.
Mnogi med nami so že ostali brez služb in brez vseh možnosti, da se ponovno zaposlujejo za nedoločen čas. Vzeli so jim možnosti nadomestil za delo, regres in vse delavske pravice, zato pa vse skupaj konec koncev potisnili ob zid. Res je bilo včasih boljše, imeli smo tri razrede ljudi po izobrazbi oz. sloje ljudi. Danes obstajata le dva: samo bogati in revni sloj. Države to sploh ne zanima, kot je ni zanimalo, kadar so bili oškodovani ljudje ob naravnih nesrečah. A sedaj se govori o delavnem razredu. Tudi tu vsi državni voditelji nimajo posluha zanje. Z vlade v vlado je slabše. Če ljudje ne morejo odplačevati kreditov, jim vzamejo še tisto malo, kar jim ostane, seveda, marsikomu ne preostane drugega, kot da se zateče v brezdomno zavetišče in seveda še tukaj ni priljubljen, ker nima ničesar dati. Kam nas to pelje - to se lahko vpraša samo tisti, ki to osebno podoživi ali je ob takšni situaciji tudi sam prisoten.
Ivi Bohorč
prostovoljno gasilsko društvo dob
Gradnja gasilskega doma
V mesecu juniju je Prostovoljno gasilsko društvo Dob praznovalo častitljivo obletnico svojega obstoja, in sicer 120 let. Ob tem praznovanju smo postavili temeljni kamen našega novega gasilskega doma. Vsak krajan namreč ve, kako nam je prepotreben in da stari že dolgo ne zadošča operativnim
trebam gasilstva.
zdajšnjem domu ni pravega prosto-
po
V
ra za opremo, s katero posredujemo ob nesrečah, bodisi ob poplavah ali požarih. Zelo dobro opremljena in usposobljena operativna enota je vedno pripravljena na izvoz na intervencijo, ko dobi poziv. Problem je, ko se po končani intervenciji vrnemo v dom in ni pravega prostora, kjer bi opremo očistili, pregledali, posušili, kjer bi se moštvo okrepčalo in poskrbelo za
svojo higieno. Da ne bo pomote: vse to naredimo tudi doslej, vendar z veliko pomočjo sosedov, ki se jim zahvaljujem, ker so nam vedno pripravljeni odstopiti sanitarije. Hvala, Ciril. Ob tem je težko najti besede, s katerimi bi opisal, kako je, če imaš vrhunsko opremo, gasilce, ki vedno priskočijo na pomoč, nimaš pa primernih prostorov, kjer bi se naša mladina dobivala z mentorji, kjer bi se člani lahko izobraževali ali zgolj brez improvizacije opravili analizo po intervenciji. Ni niti prostora, v katerem bi veterani ob pripravah na tekmovanje lahko po-kramljali o preteklih časih. Novi prostor bi članskim ekipam omogočile
trening, ki ga morajo sedaj opravljati v Centru požarne varnosti na Koli-čevem. Ob tem - hvala vam, kolegi, poklici gasilci, ker nesebično odstopite prostor za trening našim fantom in dekletom, takrat ko ga potrebujejo. Res iskrena hvala.
Hvala pa tudi vsem, ki nam pomagate pri projektu, ki smo si ga zadali. To je izgradnja novega gasilskega doma. S ponosom zapišem, da se je prva faza gradnje, ki smo si jo zadali v letu 2010, klet s ploščo in temelji s ploščo v garaži ter ograja, več kot uspešno zaključila. Z vašo pomočjo, krajani, ki ste nam jo nesebično namenili vsako leto. Ob koncu leta bomo vaši gasilci zopet
potrkali na vrata in prinesli koledar za leto 2011. Izkoristite to priložnost za pogovor o gradnji, predvsem pa vedite, da gradimo za vse vas krajane našega prelepega Doba, za katerega vsi potihem upamo, da gasilcev zares ne bomo nikoli potrebovali. Če pa jih bomo, želimo, da so temu primerno opremljeni in usposobljeni, kar pa dobski gasilci brez dvoma smo, saj to nenehno dokazujemo na vajah in na gasilskih olimpijadah, s katerih smo se vedno vračali z najžlahtnejšimi odličji, in to kar s šestih olimpijad. Sokrajani, še enkrat iskrena hvala za vaše dosedanje prispevke k razvoju gasilstva v Dobu. Upamo tudi na
uspešno leto 2011. Skupaj nam bo uspelo zgraditi dom, vsem v ponos, z dvorano, v kateri se bomo lahko dobili in sproščeno pokramljali. Dom bo od ljudi za ljudi. Hvala ter srečno 2011.
Luka Pušnik Predsednik PGD Dob
6
društva
3. DECEMBER 20I0
t ň


14. SREČANJE GASILCEV IN GASILK VETERANOV GASILSKE ZVEZE DOMŽALE
Ponosni na srčne in aktivne veteranke in veterane
Vodstvo Gasilske zveze Domžale je tudi letos v Domu krajanov v Ze-jah pripravilo tradicionalno, že 14. srečanje gasilcev in gasilk veteranov, ki delujejo v okviru zveze. Prijetno slovesnost je vodil Franc Pirnat, predsednik Komisije za veterane Gasilske zveze Domžale, domače Prostovoljno gasilsko društvo Že-je-Sveta Trojica pa je poskrbelo za nemoten potek tekmovalnega dela srečanja, prijeten kulturni program ter pogostitev.
Srečanja so se udeležili gasilci - veterani vseh prostovoljnih društev, še posebej prisrčno so bile pozdravljene veteranke, ki so pokazale še več znanja, kot njihovi moški kolegi. Zupana Občine Domžale Tonija Dragarja je zastopal Darko Jenko, ki jim je prinesel županove pozdrave, zahvalo za opravljeno delo in želje za dobro zdravje. Prisotne je pozdravil Marjan Slatner, častni predsednik Gasilske zveze Domžale, ter poudaril pomen
vključevanja veteranov v dejavnosti društev ter se jim zahvalil za njihove prispevke v delo društev in zveze. Rajko Novak, predsednik Gasilske zveze Domžale, pa je poleg pohval in iskrene zahvale veteranom posebej poudaril, da ima gasilstvo tudi zaradi zgledov veteranov veliko mladih gasilcev, tako da se za prihodnost ni bati. Prisluhnili smo tudi dobrim željam Marjana Ručigaja, predsednika Komisije za veterane regije Ljubljana III. Posebej je čestital veteranom PGD Študa, ki so na slovenskem prvenstvu veteranov osvojili prvo mesto, ter ekipi PGD Jarše-Rodica, ki je odlično tekmovala na gasilskem pokalu. Med udeleženci je bil tudi častni član dr. Velimir Vulikić. V vseh pozdravih smo slišali, da so veterani in veteranke kljub letom še zelo aktivni in nadaljujejo svoje gasilsko poslanstvo ter s svojimi zgledi vabijo mlade v gasilsko organizacijo. Posebej je bilo poudarjeno, da Gasilska zveza
Domžale zelo lepo skrbi za veterane in veteranke, ki so nesebično vse življenje s svojim zgledom, aktivnostjo, tovarištvom, predlogi in pobudami posameznim generacijam gasilcev pomagali pri organiziranosti in ve-iko prispevali k podobi današnje gasilske organizacije, katere skrb za starejše člane in članice bo tudi v prihodnje pomembna naloga, s katero se bodo skušali oddolžiti svojim starejšim tovarišem za srčnost in vso pomoč, ki so jo in jo še razdajajo. Tradicionalno tekmovanje v spajanju cevi na trojak, navezovanju roč-nika in metanju torbice je potekalo v pravem tekmovalnem vzdušju in zapisati je treba, da so se veterani resnično potrudili, da bi v čim krajšem času opravili naloge. Pri tem so pokazali tako strokovna znanja, kot kljub letom zavidljivo hitrost pri opravljanju nalog, pri katerih je včasih pomagala tudi sreča. Med petnajstimi ekipami sta prvi mesti
zasedli ekipi PGD Jarše-Rodica, dekleta so bila prva, fantje pa drugi, tretje so bile veteranke PGD Rova, PGD Študa je bilo četrto, peto mesto pa je pripadlo PGD Studenec. V kulturnem programu so sodelovali: recitatorki Eva in Tina Ravnikar, harmonikarja Ema Smolnikar ter
Miha Cencelj, organizatorji pa so prijetno presenečenje pripravili tudi najstarejšim veterankam in veteranom, in sicer: Mariji Rape, Mariji Koderman in Rozaliji Petrič ter Jožetu Rapetu, Francu Urbaniji in Janezu Lobodi.
Veteranke in veterani so bili tudi letošnjega srečanja iskreno veseli, saj jim je bilo priložnost za obujanje spominov na dolgoletno delo v gasilski organizacijami, izmenjavali so izkušnje in si ob željah za zdravje želeli predvsem, da se še velikokrat srečajo.
Vera
Strokovna ekskurzija Gasilske zveze Domžale
Vsako leto ob koncu meseca požarne varnosti Gasilska zveza Domžale organizira strokovno ekskurzijo za člane Upravnega odbora in člane posameznih komisij. Letošnja strokovna ekskurzija je bila organizirana v soboto, 6. novembra. Zbor vseh udeležencev je bil pred Centrom požarne varnosti na Količevem. Ekskurzijo je s strani gasilske zveze vodil g. Pavlič, ki nas je na uvodu seznanil z vsebino ekskurzije. Prvi cilj je bil muzej Vojaške zgodovine v Pivki. Ogledali smo si del artileri-je, ki je po besedah vodiča »kraljica bojišča«, še posebno na terenih, ki so težko dostopni. Z zanimanjem smo prisluhnili zgodovinskemu razvoju, še posebno tankovskega dela. Pred odhodom smo na vhodu v muzej
naredili še gasilsko sliko, ki nas bo spominjala na obisk v Pivki. Osrednji cilj ekskurzije je bil v Ilirski Bistrici - pri naših tovariših v PGD Ilirska Bistrica. Domači gasilci so predstavili delovanje samega društva, ki deluje že 124 let. Ogledali smo si gasilski dom in opremo ter vozni park. Med ogledom nas je pozdravil tudi predstavnik GZ Ilirska Bistrica. Izmenjali smo si medsebojne izkušnje ter si zaželeli, da se ob podobnih srečanjih srečamo tudi v naši zvezi. Ob odhodu se je domačim gasilcem zahvalil predsednik GZ Domžale Rajko Novak in jim izročil priložnostno darilo. Kulturni ogled prelepega okolja Ilirske Bistrice smo zaključili v muzejski zbirki Hodnikovega mlina. Mlin
je deloval do leta 1970, nato pa je bil preurejen v muzejsko zbirko. V okolici mlina smo si z zanimanjem ogledali potok Sušec, ki v soteski skriva svoj čudovit izvir v obliki penastih slapov.
Z mislijo, da sploh ne vemo, kako lepo deželo imamo, smo se v poznem popoldanskem času z lepimi vtisi vračali proti iztočnici ekskurzije.
Florjan Zabret
kokosnje pri Moravčah Ličkanje po starem običaju
civilna zaščita
Enota za reševanje z višin
Enota za reševanje z višin, ki deluje v okviru Štaba civilne zaščite v občini Domžale, je v letu 2010 posodobila svojo ekipo. Novi komandir enote je postal dolgoletni član enote, Aleš Janžekovič. V stalni sestavi ekipe je osem izkušenih alpinistov, kot variabilni sestav pa še dva alpinistična pripravnika. Vsi člani enote so tudi člani alpinističnega odseka Planinskega društva Domžale. Za utrjevanje in predvsem usklajevanje vrvne tehnike pri posameznih manevrih je enota v letu 2010 izvedla dve praktični vaji. Prva je bila junija v Kamniški Bistrici - v Kurji dolini na balvanu Mali knof. V lepem vremenu je bilo poletno popoldne prav prijetno in predvsem koristno izrabljeno, člani enote so se posvetili izdelavi sidrišč, vrvnim ograjam ter izdelavi žičnice s spustom ponesrečenca. Druga vaja je
bila novembra v Ospu pod Veliko steno. Skoraj deževno vreme je alpiniste malo skrbelo, a je nekaj strehe nad glavo nudila previsna stena. Člani enote za reševanje z višin so za potrebe tradicionalnega plezalnega memoriala Janeza Jegliča - Johana, ki ga organizira PD Domžale in je bil letos izpeljan že trinajstič, za moško in žensko preizkušnjo v dveh smereh uredili novi sidrišči. Poleg tega so obdelali še uporabo standardnih reševalnih pripomočkov kot sta Petzlov trikotni reševalni sedež in reševalni sedež Gramminger. Enota deluje homogeno, saj jo sestavljajo člani, ki se med seboj dobro poznajo ter so tudi drugače prijatelji, soplezalci in vajeni drug drugega, tudi iz kakšnih včasih celo kočljivih situacij.
Andrej Stuchly Foto: Dušan Cerar
Pred desetletji je ličkanje koruze sodilo med najpomembnejša jesenska kmečka opravila. Ob tem je bila prava zabava po opravljenem delu za staro in mlado. Zbrali so se iz vasi. Bil je lep, družaben običaj, ki je na kmetijah lepšal jesenske večer in druženje. Tega se radi spominjajo starejši. Kmetje so pospravili koruzo z njive, jo pripeljali domov. Pripravili so jo v velik kup za »ličkovce«. Va-ščani vasi so se vsako leto zbrali ob kupu, si pripovedovali različne zgodbe, pripovedovali šaljive zgodbe, pa zapeli, koncu pa še zaplesali, ker je remljala< L vzdušju
nje zelo dobro od rok - v pare povezane koruzne storže so dajali na kup za sušenje v kozolce. Skrbne gospodinje so že prej pripravile domače dobrote in pijačo. Kot se za ta običaj spodobi, je po »liko-fu« sledilo veselo druženje ob zvokih
harmonika »spremljala« te običaje. Ob sproščenem vzdušju je šlo lička-
harmonike pozno v noč. To delo še vedno opravljajo na kmetiji pri Celarjevih, pri Francu Peterki v Kokošnjah pri Moravčah. Ob tem zanimivem opravilu jih je obiskal avtor tega prispevka.
Ličkanje sta na dvorišču kmetije opravljali 90-letna Jožefa in snaha Pavla Peterka. Jožefa je vdovela pred 40 leti. Zivi vseskozi sama, v stari kmečki hiši. Še vedno rada in z veseljem pomaga pri lažjih kmečkih opravilih. Povedala je, da rada pomaga pri delu, kar seveda zmore. Kljub visoki starosti je ne tare osamljenost. Vsak dan znova čuti, da je na kmetiji njena pomoč potrebna in pomembna. Tako vsa družina Peterka opravlja kmečka dela, kar druži prijetno s koristnim, saj je to njihova dolgotrajna tradicija.
Jože Novak
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 17. decembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 9. decembra 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
12. DECEMBER 2010, OB 17. URI -NOVOLETNI VIDEOMEH
Ob 20-letnici v Domžalah
Boris Kopitar, znanec s slovenskih televizijskih ekranov in z domžalskih ulic, sicer pa doma iz Ihana, se nehote sprašuje ^ je res že dvajset let od prvega pravega slovenskega srečanja glasbenikov narodnozabav-ne glasbe v Vinski Gori, ki je takoj dobilo ime Novoletni Videomeh? Res je. Čas beži, zato sva z vsem znanim Borisom izmenjala nekaj besed.
Vinsko goro je po dolgih letih zamenjal Kamnik, dvakrat Mengeš, letos so na vrsti Domžale. Zakaj?
Rekli so mi, da tudi zato, ker je iz Domžal v Kamnik prihajala množica obiskovalcev, ki ji bo gotovo bolj pri roki, da bo prireditev v hali. Prepričan sem, da bodo tako kot do sedaj obiskovalci prireditve prišli iz vse Slovenije, kot tudi nastopajoči. Vesel sem, da so se povabilu odzvale domžalske ljudske pevke, ki jih vodi neutrudna pevovodkinja gospa Mara Vilar. Zapele bodo v živo, kakor bo potekal celotni koncert z imenom Novoletni Videomeh.
Koga si še povabil v Domžale na "svojo" 20-letnico?
Ponudba nastopajočih je velika, zato sem prepričan, da bo dobri dve uri dolg koncert navdušil mnoge. Pride Lojze Slak z ansamblom in Fanti s Praprotna, Adi Smolar, Tanja Žagar, Modrijani in harmonikarski orkester Roka Švaba, ansambel Toneta Rusa, Veseli Begunjčani z otroškim zborčkom Aljažki, jodlar-ka Tina Drole iz oddaje Slovenija ima talent ob spremljavi Gregorjev, pride novi ansambel Stanka Petri-ča, iz Horjula Čeponi in poln avtobus navdušencev, ki prisegajo nanje in na domače viže. Svoj, verjetno za nekaj let zadnji humoristični nastop, je na Novoletnem Videomehu že pred nekaj meseci obljubil kamniški župan Marjan Šarec, ko to še ni bil. Obljubo bo držal. Nekaj krepkih po Štajersko bo v Domžale, kjer ga že nekaj časa nismo videli nastopati, prišel povedat tudi veseljak Jaka Šraufciger.
Predstava bo prvič v zgodovini Vi-deomeha v nedeljo, 12. decembra popoldne, ob 17. uri. V nadaljevanju tradicionalne veselice ne bo, bo le koncert. Zakaj? Tako so predlagali, sam pa nisem
imel nič proti. Izkušnje z uspešnimi prireditvami z naslovom Zametne vrtnice so nam pokazale, da ljudje radi zahajajo tudi na koncerte, kjer v miru uživajo ob dobri glasbi in humorju. Takih je veliko, zato si bo treba vstopnice priskrbeti čim prej, saj ima domžalska Hala komunalnega centra omejeno število sedežev. Kdor bo čakal do zadnjega, bo lahko prepozen. Vstopnice obiskovalci lahko naročijo po tel.: 031/222-444, na voljo pa so tudi v blagovnici Vele, v Mercatorjevem centru v Domžalah, na poštah, bencinskih servisih Petrola in vseh prodajnih mestih Eventima.si.
Želim ti, naj koncert dobro uspe v zadovoljstvo obiskovalcev.
Na vseh dosedanjih Novoletnih Videomehih, kot na televiziji, kjer se bomo že tretjič videli tudi na silvestrovo, se zavedam, da me brez podpore zvestih obiskovalcev, mnogih pokroviteljev, ki vztrajajo recesiji navkljub, ne bi bilo, zato se vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujem za dolgoletno zvestobo in pozitivno energijo, ki kroži med nami. To velja tudi za uredništvo domžalskega glasila Slamnik, katerega dolgoletni sodelavec sem. Se vidimo 12. decembra.
Se vidimo!
Vera
Letošnjega NOVOLETNEGA VIDEOMEHA, 12. decembra 2010, v Hali komunalnega centra Domžale, se bosta na povabilo Borisa Kopitarja udeležila izžrebana bralca, ki sta pravilno ugotovila, da s Koroške pride Adi Smolar:
1.	Vera Šmid, Radomlje
2.	Pavla Zibert, Domžale
Vstopnice pridejo po pošti. Čestitamo!
jns^LtUZETASUKA SMOUR
mTONHARySA TAKJA ŽAGAR MOPRUAAIl
íitSÍWfflAPĚTRiiA IWaTlWDiîÛli
IS*' if -f* iTP* um™:
ins. GREGORJI
■jÉmimm
Ceponi
hsitvuMdoMr
ROKA àVABA
MKAËfUU^Cm
KONCERT v ŽIVO
HALA KOMU NALNEGA CENTRA
3. DECEMBER 20I0
društva
7
RAZSTAVA OB 20. ROJSTNEM DNEVU
Cvetlicama Slovnik v Ihanu presenetila
Kdor se je 20. in 21. novembra 2010 vozil po Breznikovi ulici v Ihanu, je bil najbrž kar malce presenečen nad novoletno okrašeno Cvetličarno Slovnik, ki na omenjeni ulici štev. 56 deluje že 20 let. Slovnikovi, predvsem gospod Boštjan in gospa Ditka, pomaga jima sin študent Aljaž, so se namreč odločili, da ob 20. rojstnem dnevu cvetličarne pripravijo razstavo različnih, predvsem prazničnih aranžmajev, povezanih z decembrskimi prazniki.
Na pravi umetniški razstavi - v cvetličarni in ob njej, za katere primerno razsvetljavo je poskrbel Andrej Počivavšek s sodelavci, ni manjkalo adventnih venčkov, večine iz naravnih materialov, posebej lepi in kar malce dragoceni so bili posuti celo z kamenčki Swarovski. Obiskovalcev vseh generacij, ki jih v cvetličarni tudi sicer ne manjka, največ pa pridejo iz bližnje okolice, je bilo veliko, vsi pa navdušeni nad več kot sto čudovitimi božično-novoletnimi aranžmaji, božičnimi
STUDIJSKA TURA ZA VODNIKE SRCA SLOVENIJE
Obiskali smo Domžale
Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik je v soboto, 6. novembra, organizirala nadaljnje izobraževanje turističnih vodnikov, ki so pridobili licenco za vodnika na območju Srca Slovenije. Tokrat smo si ogledali Domžale. Program vodenja je v sodelovanju s Komisijo za turizem Občine Domžale pripravila Jožica Polanc. Po krajši predstavitvi Domžal, s poudarkom na slamnikarstvu, smo se peš sprehodili do Kulturnega doma Franca Bernika, ki je letos slavil 100-letnico. Sledila je pot do Menačn'kove domačije, kjer so nas pričakale šivalka slamnikov, oskrbnica domačije ter ljudske pevke. Hiša je bila zgrajena tik pred koncem 19. stoletja kot bivališče in delavnica za krojača ter njegovo družino. Ohranjena in obnovljena hiša je primer tipične arhitekture tistega časa na tem območju.
prisrčna druženja ob učenju lepe pisave
S kaligrafijo do čudovitih prazničnih voščil
Kaligrafske delavnice, ki so sedaj že stalnica v kavarni Veronika v Kamniku, navdušujejo vedno več obiskovalcev. Potekajo vsako drugo soboto dopoldan v mesecu, vodi in pripravlja pa jih oblikovalka in kali-grafinja Katarina Rojc iz Domžal, ki je ta trenutek ena najbolj uveljavljenih kaligrafij pri nas. Kaligrafija je čudovita umetnost lepopisja, ki v moderni dobi računalništva ni prav nič zapostavljena, prav nasprotno. Svojo pot si vztrajno utira v svetu umetnosti. Lepa pisava je tudi pokazatelj osebne kulture, še
Zanimiv je bil ogled Godbenega doma ter razlaga zastorske slike, kot je bila zanimiva predstavitev galerije Marine Lenček - unikatne oblikovalke iz lecta in kvašenega testa ter avtorice knjige Kruh ljubezni - Biti dober kot kruh.
Ob ogledu cerkve Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah nas je prevzela zanimiva predstavitev fresk umetnika Franca Jelovška. Cerkev se uvršča med naše najimenitnejše spomenike baročne umetnosti. Zaključek ogleda je bil v Železni in Babji jami, ki se nahajata ne malo stran od Domžal, v neposredni bližini Jamarskega doma. Ogled Domžal je bil zanimiv in predvsem zelo poučen. Občino smo spoznali z vidika, ki nam je bil vsem do sedaj malo poznan.
Nuša Lisjak Vodja programa izobraževanje turističnih vodnikov
zvezdami in drugimi lončnicami, svečniki, drevesi, aranžmaji za okrasitev prostorov in še kaj bi se našlo. Ob tem so se lahko prepričali, da z malce domišljije, te pa Slov-nikovim, menda predvsem gospodu Boštjanu, ki mu gospa Ditka in sin Aljaž pravita »mojster, midva pa sva asistenta«, nikoli ne zmanjka. Slovnikovi so se za tovrstno razstavo odločili letos prvič. Najprej zato, ker praznujejo 20. rojstni dan cvetličarne, drugič, da popestrijo dogajanje v Ihanu, in tretjič, da obiskovalcem pokažejo čudovite možnosti in priložnosti, s katerimi si lahko polepšajo praznični čas in jih je mogoče dobiti v cvetličarni, ne pa v trgovskih centrih, kjer so morda sicer cenejše, ne pa narejene s toliko ljubezni. Zato na vprašanja, ki jih često postavljajo kupci, ali boste še dobili take aranžmaje, Slovnikovi odgovarjajo: »Seveda, saj vam jih bomo naredili sami - kot boste želeli, če bo le v naši moči.« Spremljajo novosti, se jim prilagajajo, upoštevajo želje kupcev. Za konec novembra so se odločili, ker se sedaj praznično
okraševanje začenja že novembra. Sicer pa cvetličarna že dve desetletji opravlja vse »cvetličarske posle«. Največ povpraševanja je po rezanem cvetju, aranžiranju daril, poskrbijo za cvetlične aranžmaje ob porokah in jubilejih, uredijo cvetlična korita, pa tudi manjše vrtove, če si to želite. Izdelujejo pa tudi vence in poskrbijo za vse, povezano s pogrebi. »Delamo vse, kar se pričakuje od cvetličarne, in vselej skušamo ugoditi obiskovalcem«, pravijo Slovnikovi (tel. 721 24 58) in vas vabijo, da se sami prepričate o kakovosti, pestrosti pa tudi ugodnosti ponudbe. Dela ne zmanjka, v obdobju, ko je njihovega dela posebej veliko, na pomoč priskočita tudi hči Anja in sin Aljoša, oba študenta. Radi sodelujejo na različnih prireditvah, v njihovi cvetličarni pa je tudi ena od VARNIH TOČK. Vse najboljše, ob 20. letnici vaše cvetličarne, spoštovani Slovniko-vi, in naj tudi v prihodnje iz vaše cvetličarne odhajajo z rožicami in vsem drugim le zadovoljni kupci.
Vera
zlasti podpis, ki o osebi veliko pove. Če si želite polepšati svojo pisavo, se naučiti napisati lepo čestitko ali vabilo, se nam pridružite na brezplačnih delavnicah kaligrafije v kavarni Veronika, vsako drugo soboto v mesecu, od 9. do 11. ure. V prazničnem mesecu, ki je pred nami, vabljeni 11. decembra, za lepo napisane voščilnice vam bo ostalo ravno dovolj časa. Več informacij o delavnicah in dogajanju v kavarni Veronika si lahko ogledate na naši Facebook strani.
Katarina Karlovšek
policijsko veteransko društvo sever domžale sporoča
Odkritje spominskega obeležja Gasilski brigadi
Ljubljana
»V osemdesetih letih so se v Sloveniji pospešeno odvijali procesi osamosvajanja, v katerih je sodelovala tudi policija. Dogajanja so dosegla svoj vrh 1. decembra 1989 z akcijo SEVER.
Že takrat je bila v dejavnosti vključena tudi Gasilska brigada Ljubljana, kasneje pa še mnoge druge gasilske enote, ki so sodelovale na barikadah ter intervencijah na samem bojišču.« S temi besedami je začel svoj slovesni govor Emerik Peterka, predsednik policijske veteranske organizacije ter v nadaljevanju dejal, da so pripadniki Gasilske brigade
Ljubljana, kot mnogi drugi, lahko ponosni na svoj prispevek v boju za samostojno Slovenijo. Hkrati je poudaril, da si bo še nadalje prizadeval, da bi takratni udeleženci dobili status vojnega veterana. Ob govornikih so številni udeleženci prisluhnili Orkestru Slovenske vojske ter zaploskali ob odkritju spominskega obeležja v parku pred stavbo Gasilske brigade Ljubljana. Med udeleženci so bili številni gostje, gasilci in člani Združenja Sever, med njimi tudi člani domžalskega pododbora.
T. Habjanič
20 let manevrske strukture narodne zaščite
Že leta 1968 so bile v nekdanji Jugoslaviji ustanovljene republiške enote Teritorialne obrambe. V Sloveniji so bile enote TO najbolje organizirane in opremljene, tega se je zavedala tudi Jugoslovanska ljudska armada. Kmalu po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji leta 1990 je JLA 15. maja izdala zloglasen ukaz SZ 625/1-90, na podlagi katerega je bila TO RS razorožena. Že leta 1945 se je zgodilo podobno, takrat je bila razorožena slovenska partizanska vojska. Tokrat se je 16 štabov TO, ob podpori občinskih oblasti, odločno uprlo. Republiška oblast se je zaradi neenotnega stališča do tega dejanja oglasila šele dva dni kasneje, 17. maja 1990, in prepovedala nadaljnjo oddajo orožja. Za mnoge je bilo že prepozno, sploh pa za tiste štabe TO, ki so orožje in opremo hranili v vojašnicah JLA.
Slovenska javnost je bila ogorčena nad dejstvom, da je JLA orožje, ki je bilo last slovenskih občin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, iz njihovih skladišč premestila v svoje vojašnice, kjer je bilo praktično nedostopno našim republiškim obrambnim strukturam. Iz tega spontanega odpora je v nekaj mesecih nastal izjemno dobro organiziran projekt MSNZ (Manevrska struktura narodne zaščite). V najstrožji tajnosti je bilo potrebno zbrati in usposobiti obrambne sile, ki bi skupaj z milico vojaško zavarovale demokratične spremembe v Sloveniji. Začelo se je obdobje, ko tistim, vpetim v sistem MSNZ, ni bilo lahko, saj so opravljali razne tajne in nemalokrat tudi zelo tvegane naloge. A vendar so globoko v srcu čutili, da delajo prav, da delajo nekaj velikega za Slovenijo. In kako je bilo v Domžalah pred dvajsetimi leti? V tedanji domžal-

ski občini je bilo orožje v večjem delu premeščeno v vojašnico v Ljubljani, del pa so ga odgovorni posamezniki na OŠTO le uspeli prikriti in premestiti na tajne lokacije.
V drugi polovici leta 1990 je bilo na širšem domžalskem območju organiziranih sedemnajst tajnih skladišč. Posamezniki niso vedeli drug za drugega, edina vez sta jim bila Dominik Grmek in Milan Narat, ki sta bila zaposlena v štabu TO Domžale. Veliko orožja, streliva, minskih eksplozivnih sredstev in ostale vojaške opreme je bilo v tajna skladišča pripeljano v nočnih urah. Vozili so ga predvsem iz skladišča JLA iz Borovnice in Kočevske Reke. 4. oktobra 1990 je MSNZ prenehala obstajati kot tajna organizacija in je prešla v pristojnost TO RS. Orožje je na tajnih lokacijah ostalo vse do junija 1991, ko so bile postopno mobilizirane enote TO za obrambo samostojnosti. S sodobno oborožitvijo, za tiste čase, sta bila opremljena dva odreda in nekaj manjših enot.
Tajna skladišča na domžalskem območju so imeli:
-	Dominik Grmek, Domžale
-	Janez Hribar, Domžale
-	Stane Kovač, Domžale
-	Anton Smrekar, Domžale
-	dr. Franc Habe, Domžale
-	Alojz Pichler, Domžale
-	Marko Senica, Domžale
-	Karol Anžin, Prelog
-	Božo Cerar, TVD Partizan, Dob
-	Marjan Pohlin, Radomlje
-	Janez Stele, Radomlje
-	Tatjana in Ivan Kastelic, Kolovec Radomlje
-	Franc Semprimožnik, Homec
-	Marko Trampuž, Mengeš
-	Janez Pirnat, Mengeš
-	Martin Voglar, Trzin
-	Marjan Vesel, OS J. Kersnika, Lukovica
Pripadniki MSNZ - poveljniki enot:
-	Bojan Končan, Ljubljana
-	Milan Narat, Radomlje
-	dr. Janez Kušar, Trojane
-	Miran Kralj, Prelog
-	Darko Opara, Domžale
-	Franc Lipovšek, Rova
-	Franc Strukelj, Radomlje
-	Bogdan Zupan, Radomlje
-	Jože Narat, Dob
-	Miran Stopar, Lukovica
-	Tomaž Blejec, Mengeš
-	Tomo Marc, Radomlje
-	Janez Gregorič, Prelog
Zahvala gre torej tistim, ki so zmogli in si upali aktivno sodelovati v učinkoviti pripravi na vojno. Vojna za Slovenijo brez njih ne bi trajala le deset dni, lahko se tudi ne bi končala z našim zmagoslavjem.
J. Gregorič
8
iz naših vrtcev in šol
3. DECEMBER 20I0
Udeleženci pred Osnovno šolo Vidikovac
SREČANJE SLOVENSKIH, BOŠNJAŠKIH IN HRVAŠKIH UCENCEV V PUUU
Mladi smo za sodelovanje, ne za prepiranje
Od 11. do 13. novembra smo bili učenci in učitelji osnovne šole Rodica v gosteh pri vrstnikih iz Pulja. Tam smo se srečali predstavniki treh šol, ki smo skupaj v projektu »Keep trying (Vztrajajmo) v okviru mednarodnega programa ACES. Na Hrvaško nas je iz Slovenije odpeljalo 12 učencev in trije učitelji. V Pulju smo najprej šli na ogled znamenite rimske Arene. Naša vodička nas je še popeljala po mestu in nam pokazala glavne znamenitosti. Nato smo odšli na domove gostiteljev,
kjer so nas toplo sprejeli tudi njihovi starši. Drugi dan smo se razdelili v pet delavnic: igranje dramskih prizorov, risanje stripov, izdelovanje knjižnih kazalk, risanje velikega grafita in vrstniška mediacija. Nekateri učenci smo se udeležili še okrogle mize o nenasilnem reševanju sporov, kjer smo razmišljali, zakaj sploh pride do prepirov. Po odličnem kosilu smo popoldne preživeli pri naših gostiteljih, zvečer pa smo doživeli vrhunec vseh treh dni - šolski ples, ki mu pravijo »čajanka«. Plesali smo
»Biba se igra« v vrtcu Krtek, Ihan
Vrtec Domžale in enota Krtek vabita otroke, stare od enega do treh let, ki niso vključeni v vrtec , da se skupaj s starši z nami igrajo ob ponedeljkih popoldne!
Prosta mesta -vpis je se možen!
Igralne urice za otroke od enega do treh let, skupaj s starši, potekajo ob ponedeljkih, od 16.30 do 17.15. Otroci se tako v prijetni obliki druženja skupaj s starši prvič srečajo z vrtcem, kar posledično vpliva tudi na lažjo vključitev v novo okolje, ko je otrok v vrtec sprejet. Spoznavajo igre, igrače, se družijo z vrstniki, pojejo, plešejo, telovadijo ... skratka počnejo skupaj s starši vse tisto, kar bi v dopoldanskih urah počeli, če bi bili vključeni v vrtec.
Pra vlj iCn i
medvedki
Vabimo vas
v Solsko knjiZnico oS Dob na ur« pravljic
Kako je nastala boZiCna pesem
pripoveduje
Tatjana Koka^^ v Cefrfek, 9. 12. 2010, ob 17.00
TEKMOVANJE DRUŠTEV MLADI GASILEC
Državni prvaki Tilen, Klara, Zala in Luka
ob dobri glasbi in se dve uri zelo zabavali. Zadnji dan smo predstavili svoje delo v delavnicah, dobili smo tudi darila. Po predstavitvi smo si še ogledali morske živali v tamkajšnjem akvariju. Sprehodili smo se tudi do morja in se slikali za spomin. Ob slovesu nam je bilo kar hudo, a kmalu se bomo spet videli, tokrat pri nas.
Maša Marija Vrtačnik, Teja Škarja in Katja Vagaja
V petek in soboto, 1. in 2. oktobra 2010, je bilo državno tekmovanje društev Mladi gasilec iz osnovnih šol. Tekmovanje je bilo v Sečovljah. Šola Rodica se je tekmovanja udeležila z dvema ekipama - z ekipo starejših pionirjev in ekipo mlajših pionirjev. V predtekmovanjih je sodelovalo preko 300 ekip. Tekmovanje je sestavljeno iz teoretičnega znanja in gasilsko-tekmovalnih veščin.
Bil je turoben dan, ko smo se v jutranjih urah odpravljali proti Primorski. Čim bolj smo se bližali cilju, tem lepše je postajalo vreme. V Sečovljah so nas prisrčno sprejeli in po prijavi nas je že čakala malica. Najprej smo si ogledali okolico in tekmovalni prostor ki je bila posvečena 30. jubilejnemu srečanju društev Mladi gasilec.
Sledila je svečana otvoritev s kulturnim programom. Po otvoritvi so sledile delavnice, kjer smo obdelovali, izdelovali, raziskovali okolico solin in drugih krajev v okolici. Nastali so lični izdelki iz naši različnih delavnic in vse to smo prikazali ob slovesnem zaključku. Po kosilu je šlo zares; najprej smo se spopadli s teorijo, ki, moramo priznati, ni bila lahka. Ko nas je mentor vprašal, kako je bilo, smo imeli kar dober občutek in mu dejali, da mislimo, da smo teoretični del dobro opravili.
Popoldne smo si ogledali Sečovelj-ske soline, kjer so nam prikazali, kako se pridobiva morska sol. Po izletu smo se odpravili na domove svojih vrstnikov, kjer smo prespali, navezali smo stike z njimi in odlično preživeli večer.
V jutranjih urah smo se vrnili in se pripravili za drugi del tekmovanja. Tekmovanje je potekalo v sončnem dopoldnevu in vse znanje, ki smo ga pridobili na treningih, smo dobro izkoristili. Tekmovalni prostor smo zapuščali zadovoljni in upali na vse najboljše. Sledilo je kosilo in po njem zaključna slovesnost s podelitvijo pokalov in medalj. Predstavitev delavnic je bila zanimiva in pestra, saj je bilo vloženega tudi kanček našega truda in dela. Vsi smo že nestrpno pričakovali rezul-
tate našega dvodnevnega dela. Pri mlajših pionirjih ni in ni bila imenovana naša šola in ko smo slišali, da je šola Rodica druga, je bil močan vzklik in že smo prejemali medalje in pokal. Vedeli smo, da ne sanjamo. Ni se še poleglo veselje, že smo nestrpno čakali, kako so se odrezali starejši. Čakanje in glej: šola Rodica je bila prebrana zadnja in zopet vzklik, saj ni mogoče, pa je. Starejši pionirji so državni prvaki. Podelili so nam medalje in pokal. Veselje in radost je odsevala od vseh tekmovalcev, dejali smo, splačalo se je učiti in trenirati. Po končani slovesnosti smo se z ladjo odpeljali in si ogledali čudovito slovensko obalo. Domov smo se utrujeni in srečni vrnili v večernih urah.
Marjan Ručigaj
Angleška jezikovna kopel na OŠ Dob
Letos smo na šoli v Dobu začeli uvajati nov način poučevanja angleščine v prvem triletju. Gre za tako imenovano jezikovno kopel, ki jo izvaja profesorica angleščine, ki se ponaša z dolgoletno prakso, Marija Ogorevc.
Pouk angleščine se izvaja dvakrat tedensko po pol ure v vseh treh razredih prvega triletja. Pouk izhaja iz igre, zgodbe, pesmi, gibanja, iz-števank in še česa. Učiteljica vstopi v razred med rednim poukom, tako med slovenščino, matematiko, okoljem kot tudi med glasbo ali likovnim poukom, in nadaljuje delo v angleškem jeziku. Učenci se brez težav »potopijo« v tuj jezik ob prisotnosti svoje razredne učiteljice, ki v slovenskem jeziku kdaj pa kdaj pomaga prebroditi jezikovno bariero in učiteljice angleščine, ki ves čas govori angleško. Učenci osvajajo jezik kot celoto, v kontekstu z zgodbo, ki so jo morda, ali pa tudi ne, prej slišali v slovenščini, ali matematičnih nalog in kot samostojno nadgradnjo prejšnjega dela. Tuj jezik ni več razkosan na enote, besede, pravila, nič več ni učenja na pamet, ampak vključuje vse otrokove čute, zato učenci poslušajo, gledajo, ponavljajo, opazujejo, sodelujejo, pogosto poskušajo uganiti in se samostojno znajti. Tak način učenja vzbuja veselje in zanimanje. Učenci spoznavajo ne le jezik, ampak tudi kulturo drugega naroda, krepijo zavest o multikul-turnosti in medsebojni povezanosti. Otroci so velikokrat pohvaljeni, zato se krepi njihova samozavest, veselje do poskušanja, nastopanja, reševanja nalog. Komunikacija je ves čas spodbudna, prijazna, zato otrok razvija znanje, domišljijo in vztrajnost. Otrok se trudi razumeti, povezati prejšnje znanje, sliko ali predmet z besedo, pomenom, stavkom. Otroku ne ponujamo prevodov, ampak ga opogumljamo, da se poskuša znajti v neznanem tujem jeziku, ki mu postaja vedno bolj domače. Nekoč so rekli, da toliko veljaš, kolikor znaš jezikov. To velja še danes. Ob učenju tujega jezika na tak način se krepi tudi strpnost do drugačnosti, posluh za jezik in sposobnost vživljanja v druge.
Pol ure učenja angleščine zelo hitro mine. Kratke aktivnosti, hitro menjavanje, dinamika, zabava, humor in že se ura konča. Učenci komaj čakajo, da po ponedeljku pride spet četrtek.
Tatjana Kokalj
Učna ura o slamnikarstvu
Občina Domžale - Komisija za turizem - nam je na šolo prijazno poslala ponudbo, da popelje učence 3. in 5. razredov po učni poti sla-mnikarstva.
V četrtek, 18. novembra 2010, nas je pred šolo počakala gospa Jožica Polanec. Predstavila se nam je kot turistična vodička in nas popeljala na učno pot. Pot nas je najprej vodila do sedeža Občine Domžale, ki je bila v preteklosti slamnikarska tovarna, imenovana Nova fabrika. Tu smo imeli prvi postanek in gospa Polanec nam je povedala veliko zanimivosti o zgodovini slamni-karstva na Domžalskem. Z zanimanjem smo sledili začetkom in razvoju slamnikarstva od druge polovice 18. stoletja pa tja do srede 20. stoletja, ko je slamnik služil kot delovno pokrivalo
kmečkemu prebivalstvu in modno pokrivalo višjemu sloju družbene plasti.
Po uvodnem razgovoru nas je čakal ogled mest, kjer so nekoč stale slamnikarske tovarne ali pa stojijo še danes zgradbe, vendar služijo drugemu namenu. V bližini trgovskega centra Mercator in stanovanjskih stolpnic Krizant sta nekoč stali veliki Ravnikarjeva in Oberwalderjeva tovarna. Pot nas je vodila tudi mimo nekdanje tovar-
ne Univerzale in Polževe tovarne. Ogledali smo si še Ravnikarjevo tovarno in Kurzthalerjevo vilo. Na zaključku učne poti smo ugotovili, da so slamnikarske tovarne v Domžalah popolnoma spremenile zunanjo podobo kraja in povzročile njegov velik napredek in razvoj.
Učenci in učenke 5.c razreda in razredničarka Bojana Dorič OŠ Venclja Perka Domžale
Z vzpenjačo na Ljubljanski grad
V petek, 12. novembra, smo Oblački obiskali Ljubljanski grad. Z avtobusom smo se odpeljali v Ljubljano, kjer smo se nato peš odpravili do vzpenjače.
Sama vožnja z vzpenjačo na Ljubljanski grad je bila res posebna dogodivščina. Ko smo prispeli na grad, smo nekaj časa občudovali Ljubljano. Na gradu smo odkrivali zanimive prostore, občudovali razgledni stolp z zastavo in se sprehodili vse do grajskega griča. Naše male noge so bile že utrujene, zato smo se kar z dvigalom spustili v grajsko klet, kjer nas je čakala vzpe-njača, da nas odpelje nazaj v mesto.
Hiša otrok Mali princ Domžale, skupina Oblački (od 2. do 3. leta)
V Domžalah praznik kruha in potujoča razstava o zakladih krušne dediščine
V	okviru praznika kruha je Mer-catorjev center Domžale gostil potujočo razstavo Droži, kislo testo o najstarejših naravnih sredstvih za vzhajanje, ki je nastala v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije. V soboto so si obiskovalci lahko ogledali izdelavo tradicionalnih slovenskih pletenic, otroci iz vrtca Dominik Savio pa so na zabaven način spoznavali, kako nastane kruh. Mercatorjeva domača pekarna, Pekarna Grosuplje, širi zavedanje o kruhu kot pomembnem delu naše dediščine. S posebno potujočo razstavo predstavlja tradicijo uporabe droži in kislega testa kot naravnega sredstva za vzhajanje.
V	slovenskih pokrajinah, od Pomur-ja in Štajerske pa vse do slovenske Istre, so za pripravo kruha zamesili droži iz različnih vrst moke in vinskega oziroma jabolčnega mošta oziroma kisa in jih pustili počivati. Kruh so na podoben način pripravljali s kislim testom, ti postopki pa so v zgodovini človeštva znani tisočletja.
Kislo testo je danes še vedno v uporabi, predvsem v deželah z bogato krušno tradicijo, med katere sodi tudi Slovenija. Kruhu daje posebno
aromo, deluje kot naravni konzervans in izboljša njegovo prehransko vrednost. Za pripravo kruha številnih vrst ga uporabljajo tudi v Pekarni Grosuplje.
Obiskovalci Praznika kruha so lahko brezplačno poskusili kruh in pekovsko pecivo, poudarek pa je bil prav na hlebcih, izdelanih po dolgotrajnem postopku in z dodatkom kislega testa brez aditivov. Kvaliteto petih tako pripravljenih hlebcev Pekarne Grosuplje je Sekcija za pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Gospodarske zbornice Slovenije aprila tudi nagradila z zlatimi odličji za kakovost. Mojster pek iz grosupeljske pekarne je obiskovalcem v živo prikazal postopek izdelave tradicionalne pletenice, najmlajši pa so se zabavali ob predstavi Presenečenje peka
Matevža.
Razstava Droži, kislo testo je plod sodelovanja Poslovnega sistema Mercator s Tehniškim muzejem Slovenije, avtor razstave pa je Studio Kernel.
Praznik kruha in razstava Večni zakladi krušne dediščine - droži, kislo testo bosta do konca leta obiskala skupno 22 slovenskih krajev.
3. DECEMBER 20I0
mlojsi in strejsi
9
STUDENTSKI KLUB DOMZALE
Brucovanje v Domžalah -razprodano!
Energija polne dvorane Hale komunalnega centra Domžale in fantov skupine Big foot mama, ki že dve desetletji razvnemajo svojo zvesto publiko in vse, ki se jim na pestri poti pridružijo, je navduševala. Brucovanje je uspelo! Okoli 800 navdušencev je sinhrono skakalo, prepevalo v en glas in ustvarilo odlično vzdušje!
... Žur do zgodnjih jutranjih ur, kjer so brucke in bruci doživeli svoj študentski krst ...
Osemnajsto veliko Brucovanje v Domžalah je po nekaj letih spet ustvarilo tisto pravo vzdušje tudi po domžalskih ulicah, ki ga tako pogrešamo. Ljudje, predvsem mladi, so v večernih urah trumoma hodili proti mestu zločina. Res, Big foot mama, virtuozi melodij, ki jih že 20 let prepeva in staro in mlado in tudi tisti, ki so bili ob začetkih skupine mladi, pa so zdaj malo starejši, združuje in po duši boža prav vse. Tudi ta večer je bilo tako!
Brucke in bruci so bili za začetek študijskega leta nagrajeni s pravim študentskih žurom. Odlična skupina, polna dvorana, vedno zadeti srečelov, profesionalna izvedba tako organizatorjev, lučkarjev, tonskih mojstrov in vseh ostalih, ki so
koncert postavili v prave okvirje, pa bližina domačega doma - do tam smo te po končani prireditvi tudi brezplačno varno pripeljali -, srečanje s starimi prijatelji in novimi simpatijami in po dvorani rotirajoče slammer runde ^ Brucovanje je bila odlična uvertura nadebudnih študentov v novo ero življenja. Pred koncertom so na odru odlič-
no ogreli publiko mladi domžalski reparji, ki nastopajo pod skupnim imenom Studio Riba. Po videnem nastopu bomo fante zagotovo še videli. Po koncertu skupine Big foot mama je sledila še zabava za mešal-ko z ekipo Partytime, ki je poskrbela, da je mladina uživala vse do zadnjih bitov! Ko smo se morali posloviti ... a obljubili smo si, da se drugo leto spet vidimo! In takrat bo lahko na odru prav tvoja skupina; posrfaj po spletni strani studentski-klub. si, napiši nam svojo željo nastopajočih, mi pa obljubimo, da bomo tehtno razmislili o tvojem predlogu. Se vidimo!
Ana Strnad
ISKRENE ČESTITKE
KostanjVInoGlas-ba zabava v funky ritmih
Letošnja jesenska poslastica in prijetno druženje ob odličnem pečenem kostanju, kuhanem vinu in ob mi-lozvočnih plešočih ritmih Dolenjcev skupine Playfulness so dodobra ogreli precej mrzel jesenski večer. Okoli 150 obiskovalcev se je pozi-bavalo v funky melodičnih ritmih in se sladkalo s kostanjem. Pojedli smo ga kar 100 kilogramov! S polnimi trebuščki in kapljico rujnega smo tako otvorili jesensko pravljico pred klubskimi prostori in se imeli spet nepozabno! Tako kot prejšnja leta! Zaradi izrednega odziva se bomo
Miklavž piškote peče
V času obdarovanj in hladnih zimskih večerov sta Božo Rustja in založba Ognjišče izdala novo knjižico za najmlajše z naslovom Miklavž piškote peče. Verjetno se še spomnite, ko smo zrli v nebo in, če je goreče žarelo, dejali, da Miklavž piškote peče.
Tokrat ob pomoči Jana in njegove družine spoznavamo življenjsko pot svetega Miklavža od rojstva pa vse do škofa. Izvemo tudi, zakaj je postal zavetnik mornarjev in koliko še drugih dobrih del je naredil. Knjiga je v času prihoda in obdarovanja svetega Miklavža še kako primerna za branje, da spoznamo namen in dobrodelnost svetega Miklavža tudi v današnjem času.
Djd
Prvi GG EKSTREM: Kostanjev piknik in Šumberška gmajna
Četrti petek v oktobru nam je narava postregla z dobro mero sončka in prijetnega vzdušja. Kot pravi taborniki smo ga v celoti izkoristili in se podali na Sumberk. Naši mladi najstniki oz. gozdovniki in gozdovnice so se namreč pomerili v orientacij-
skem teku. S pomočjo orientacijske karte so, kar se da hitro, poskušali poiskati pet kontrolnih točk in na njih reševali test iz topografije, se pomerili v motoričnih spretnostih ter risali skico terena. Po enourni borbi s progo so se utrujeni vrnili
OSKRBOVANA STAN(ÔVANJA V KAMNIKU
tip površine kupnina v stanovanja stanovanja EUR z DDV
Garsonjera 29,87 m^ od 60.205,00 naprej
Investitor in prodajalec:
DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 E-pošta: tajništvo@dolenjgrad.si Internet: wvvw.dolenjgrad.si
Enosobno od 47,97 m^ od 90.084,22 naprej	naprej
Dvosobno od 56,52 m^ od 103.398,61 naprej	naprej
•	Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 Eur z DDV
•	Lokacija Je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik
Zlatoporočenca Lojze in Mari Prebil z Vira
tako tudi v prihodnje trudili, da bo neobvezen večerček postal naša in vaša stalnica, ki se je bomo vsi radi spominjali! Se vidimo torej naslednje leto!
Ana Strnad ŠKD
Luč miru iz Betlehema
Luč miru ponovno prihaja med nas. V Domžalah jo bomo sprejeli v četrtek, 16. decembra, ob 19. uri, na ploščadi pred Vele.
Naj bo to znamenje, da se znamo kljub zunanjemu hrupu in vsakodnevnemu hitenju tudi ustaviti in umiriti.
Vsi lepo vabljeni, da se nam pridružite, da z lučko ponesemo mir tudi v naše domove. Več nas bo, bolj nam bo toplo.
Domžalski skavti
na začetek trim steze, kjer smo jim prijazni vodniki spekli kostanj in postregli z odličnim čajem. To je bil letošnji prvi dogodek v okviru GG ekstrem akcije, ki bo potekala skozi celo leto. Tisti taborniki, ki se bodo udeležili večino GG ekstremov, bodo za nagrado dobili posebno rutko z motivom GG ekstrem. Letos pri tabornikih res ekstremno dogaja, zato hitro rutko okoli vratu in v akcijo!
Med srečneže, ki jim je usojeno, da se ozirajo na skupaj prehojenega pol stoletja skupnega življenja, sodita tudi Lojze in Mari Prebil z Vira, Jurčičeva ulica 3, ki ju je prav na dan njune zlate poroke, 19. novembra 2010, obiskal župan Toni Dragar in jima ob tako pomembnem življenjskem jubileju iskreno čestital in jima zaželel predvsem veliko zdravja. Ze dan prej so jima sosedje iz ulice postavili mlaj in ju obiskali, tako da je bila Jurčičeva ulica na viru tedaj najsrečnejša ulica v naši občini. Pobudnik slovesnosti Hinko Modlic je poskrbel za dva ptička, ki zlatopo-ročenca gledata z deske med dvema mlajema in jima želita SREČNO, ZLATOPOROČENCA. Zlatoporočenec Lojze Prebil je rojen 14. junija 1929 v številni družini Prebilovih v Zgornjem Prekarju. Pridna starša sta skrbela za šest fantov in eno dekle. Oče je hodil na delo, otroci pa so delili usodo kmečkih družin, kjer je bilo namesto igre delo. Mladost je prekinila vojna, v kateri je zlatoporočenec deloval kot partizanski kurir, ki jeveliko-krat nesel pošto čez Savo. Črn dan za Prebilove je bil 15. avgust 1944. Nemci so družino izselili v Nemčijo na Zgornjo Bavarsko, kjer so trpeli, kot vsi slovenski izgnanci. Pot peš domov je trajala dvanajst dni. Ko so se 24. aprila 1945 vrnili v rojstni kraj, jih je čakala požgana domačijo. Zasilno so stanovali pri stricih in tetah, nekaj časa tudi pod sosedovim kozolcem, pa v baraki, dokler niso obnovili hiše. Mladi Lojze se je izučil za tesarja in se zaposlil v Gradbenem podjetju Grosuplje. Zlatoporočenka Marija, bolj znana kot Mari, se je v družini Podobnik v Brinju rodila 8. novembra 1938. Oče je bil zaposlen, mama je delala na manjši kmetiji. Skupaj sta lepo skrbela za štiri otroke. Mari je po osnovni šoli kmalu začela voziti kmetijske pridelke na tržnici. Pri 21 letih pa nekaj časa ostala doma na kmetiji. Čeprav so domači želeli, da ostane doma, se je zaposlila v Sumi, kjer je delala čokolado. Kasneje je delala v Astri in Kemofarmaciji, povsod popoldne ali zvečer, da je lahko skrbela za otroke. Današnja zlatoporočenca sta se spoznala na enem od mladinskih plesov v Beričevem. Poročila sta se 19. novembra 1960. leta, civilno v Črnučah, cerkvena poroka je bila v Sentjako-bu, svatba na nevestinem domu. Ker so na domačiji gospe Mari živele kar tri družine, sta se mlada zakonca odločila za gradnjo hiše. Ze leto
po poroki sta kupila zemljo v Novih Jaršah in v letu 1963 končala z gradnjo hiše, za katero lahko rečeta, da sta jo zgradila sama. Hiša je postala dom, toplo gnezdo za njune tri hčerke: Jelko, Mojco in Natašo, ki si so ustvarile družine, tako da imata stara starša šest vnukov. Vse družine so zelo povezane, veliko se obiskujejo in skupaj praznujejo vse rojstne dneve ter pomembnejše praznike. Na Vir sta se preselila v letu 2000, ker je bil dom v Novih Jaršah po odhodu hčerk prevelik. Hiša na Viru, Jurčičeva ulica 3, jima je bila všeč že ob prvem srečanju in potrudila sta se, da je postala prijeten dom, še posebej pa se njuna skrb kaže v urejeni oko-
let tako hitro minilo,« pravita in že smo v pogovoru o tem, kdo ima »komando«. Na koncu ugotovimo, da sta življenje vodila oba in s tem se strinja tudi hčerka Jelka, ki mimogrede pove, da je ata predober, na kar se starša samo nasmehneta in sta vesela, ker ju Jelka, tako kot obe sestri, velikokrat obišče. Skoraj ni dneva, da ne bi katera prišla domov in starša sta ju vselej zelo vesela.
Zlatoporočenca sta člana organizacije borcev za vrednote NOB Vir, ata Lojze rad obiskuje spominske partizanske prireditve, dolgo časa je bil tudi praporščak. Srečamo ju v Društvu upokojencev Vir, kjer aktivnosti nikoli ne zmanjka, gospod Lojze je član Društva izgnancev Domžale. Rad se spominja svoje pionirske, mladinske in skojevske poti, še posebej
sodelovanja v partizanih, kjer je kot 12-letni kurir povezoval Slandrovo brigado, Zasavski bataljon in drugo Grupo odredov. Lepi so spomini tudi na druge funkcije, ki jih ni manjkalo. Posebej prijetno presenečenje so jima
lici, kjer nikoli ne manjka rož. Imata lepo urejen zelenjavni vrt, ne manjka pa tudi sadnih dreves. V glavnem delata sama, priznata pa tudi, da so jima hčerke in njihove družine v veliko pomoč. Na Viru živita rada. Povesta, da imata same prijetne sosede, s katerimi se razumejo in praznujejo življenjske jubileje, vedno pa lal hko računajo tudi na pomoč, posebej pohvalita najbližje sosede Modličeve in Miheličeve.
»Sploh ne moreva misliti, da je 50
pripravile hčerke, saj je zlatoporočenca konjska vprega s kočijo odpeljala z Jurčičeva ulice v čudovito okrašeno cerkev v Šentjakobu, kjer so se skupaj spominjali 19. novembra 1960, prijetno pa je bilo tudi v gostišču Soklič, kjer sta prejela lenti in se veselila z najbližjimi in prijatelji. Iskrene čestitke, draga zlatoporo-čenca Lojze in Mari Prebil. Stopajta zdrava po skupni poti in uživajta v družbi domačih in prijateljev.
Vera Vojska
ISKRENE ČESTITKE OB 75. ROJSTNEM DNEVU
Martin Juteršek
V	začetku novembra so na vrata Ju-terškovih v Dobu, na Bevkovi ulici 10, že drugič potrkali predstavniki Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina. Sredi junija je namreč 75. rojstni dan praznovala gospa Vida, 7. novembra pa je enak življenjski jubilej praznoval njen mož Martin, ki so mu zaželeli veliko zdravja in prijetnih trenutkov v družbi domačih in prijateljev. Gospod Martin Juteršek se je rodil 7. novembra 1935. Je pravi Dobljan, rojen mami Kati in očetu Karolu v Dobu, kjer se je po domače reklo Pr' Katrc. Oče je delal v Tosami, mama pa je doma skrbno, tudi ob njegovi pomoči, vzgajala pet otrok in po tedanji navadi hodila v tabrh, da je bilo življenje številne družine lažje.
V	Osnovno šolo Dob je hodil, dokler v drugi svetovni vojni ni bila požgana, »nato pa še nekaj časa v šolo pri Marcijanu,« pove in obuja spomine na težke čase vojne, v kateri sta bila dva brata v partizanih. »Po vojni sem se šel učit za ključavničarja k tedanjemu mojstru Francu Končanu v Domžalah,« je pripovedoval vedno razpoložen in vesel jubilant in se spomnil, da so mu sestre kupile kolo, znamke Prvi partizan, tako da mu ni bilo treba v Domžale hoditi peš. Obdobje med 1955 in 1957 je preživel v nekdanji JLA, potem si je hotel najti boljši kos kruha tudi v tujini in bil dve leti v Nemči-
ji. Krajši čas je delal v Induplati, pa pri Bonač, v nekdanji vajeniški šoli je bil učitelj praktičnega pouka, ob
delu nadaljeval šolanje, se zaposlil
nji Oljai do upokojitve delal v Leku.
nekdanji Oljarni - Sončnici, nato pa
Z ženo Vido imata tri sinove, veselita se šestih vnukov in jesen življenja preživljata v skrbi za dom in vrt. Dela nikoli ne zmanjka, saj rada pomagata tudi sinovom, ne nazadnje sta tudi varuha katerega od vnukov. Rada delata tudi v društvih, tako v Krajevni organizaciji borcev
za vrednote NOB Dob-Krtina kot v Društvu upokojencev Dob, Naš dom, srečamo ju pri izgnancih, jubilant pa je tudi član Prostovoljnega gasilskega društva Dob in je aktiven veteran. Pogosto obiskujeta različne prireditve in sta povsod priljubljena sogovornika. Pa še na nekaj ne smem pozabiti. Posebno skrb jubilant namenja zvesti psici Gali in skoraj ni dneva, da ju Dobljani ne bi opazili na krajšem ali daljšem sprehodu, včasih pa ga Gala spremlja ob kolesu. Gospod Martin ji pravi kar moja ljubica in Gala ga tudi ob našem obisku ni zapustila. Iskrene čestitke in vse najboljše, gospod Martin Juteršek, veliko zdravja vam želim in gospe Vidi, pa da se še velikokrat dobimo na kakšni prijetni prireditvi ali izletu.
Vera Vojska
10
domžale
3. DECEMBER 20I0
CVETA ZALOKAR - ORAŽEM
Referendumi -dost jih 'mamo
NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU MAG. jožici polanc
Moja nagrada za življenjsko delo je hkrati tudi nagrada mojim sodelavcem, zato sem je še posebej vesela
Že v eni prejšnjih številk Slamnika sem pisala o najvišji državni nagradi s področja vzgoje in izobraževanja, ki jo je letos za življenjsko delo prejela mag. Jožica Polanc, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Domžale. Med nami s svojo družino živi že več kot tri desetletja in je s svojim strokovnim in prizadevnim delom pomembno vplivala ne le na kvalitetno delo šole, ki jo je vodila, temveč na celotni razvoj vzgoje in izobraževanja, tako na osnovnošolski kot na srednješolski stopnji. Sledi njenega dela pa najdemo tudi na drugih področjih, saj je bila članica Občinskega sveta Občine Domžale in predsednica Sveta Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale, da drugih funkcij ne omenjam. V obrazložitvi sem prebrala, da je s svojim delom pomembno vplivala tudi na posamezna področja vzgoje in izobraževanja na državni ravni. Mag. Jožico Polanc, ki je leta 2000 za svoje uspešno delo prejela tudi srebrno plaketo Občine Domžale, sem zaprosila, da pove nekaj več o svoji življenjski in delovni poti.
Mag. Jožica Polanc, univerzitetna diplomirana pedagoginja, magistrira a je iz organizacijskih znanosti in ima naziv svetnice, se je rodila 6. februarja 1950 v Ravnah pri Krškem in je študirala v Ljubljani. V Domžale je prišla leta 1975. Zakaj? Izhajam iz delavsko-kmečke družine s šestimi otroki. Že kot majhni smo bili navajeni trdega dela, zato se mi ni bilo težko voziti s kolesom v 12 kilometrov oddaljene Brežice v gimnazijo, kjer sem si pridobila dovolj široko znanje za nadaljnji študij. Izbrala sem višješolski študij na Pedagoški akademiji (slovenščina in zgodovina), čeprav sem si na tihem želela študirati novinarstvo. Na tak način sem hitreje prišla do poklica in tudi študij mi je bil kasneje všeč. Takoj po končanem prvostopenjskem študiju je prišel sin, ki je bil še dodaten motiv, da sva z možem študij nadaljevala tudi ob delu; on do doktorata iz kemije, jaz pa do diplomirane pedagoginje na Filozofski fakulteti in kasneje do magisterija iz organizacijskih znanosti. Kadrovskih stanovanj takrat za najine poklice ni bilo, zato sva se morala odločiti za nakup, če sva hotela rešiti stanovanjski problem. Tako sva leta 1975 pristala v Domžalah, na sedanji Miklošičevi ulici. Čeprav mesta do takrat sploh nisva poznala, sva tukaj ostala, »pognala orenine« in sva danes Domžalča-
Na Osnovno šolo Domžale, nekdanjo OŠ Šlandrove brigade, si prišla leta 1978 in začela vodstveno delo na šoli opravljati 5. oktobra kot pomočnica ravnatelja. Že 1. marca 1979 pa te je tedanja Občina Domžale imenovala za v. d. ravnatelja, nato pa junija isto leto za ravnateljico. Bi morda lahko kaj več povedala o svoji pedagoški poti v naši občini?
Na šoli je bilo tedaj okrog 900 učencev in je bila po številu učencev in delavcev največja v domžalski občini. Na razredni stopnji je bil pouk organiziran kot celodnevna šola, kar je zahtevalo še posebej široko skrb za celostni razvoj otrok. Moram reči, da sem od prejšnjih dveh ravnateljev (Milan Flerin in Vinko Cedilnik) »podedovala« odličen kolektiv. Prav njihovo zavzeto delo mi je veliko pomagalo, da sem kot ravnateljica lahko šolo vodila v smeri vedno kvalitetnejšega pouka in številnih spremljajočih aktivnosti, ki so bogatile celotno dejavnost šole. Na šoli je bila že takrat dobro založena šolska knjižnica z vsebinsko bogatimi urami knjižnične vzgoje, prehranska vzgoja je bila sestavni del celotnega vzgoj-no-izobraževalnega procesa, učenci so v okviru tehnične vzgoje prikazovali svoje znanje na sejmih učil, se množično udejstvovali v športnih dejavnostih in še bi lahko naštevala. Vse to je bila zasluga številnih posameznikov, ki so v svoje delo vlagali veliko naporov. Da so njihove ideje postale širše podprta vsebina šole, pa je bilo potrebno sodelovanje celotnega kolektiva; pogosto ne samo učiteljev, ampak tudi ostalih delavcev. Vesela sem, da nam je to velikokrat uspelo, in da so od sodelovanja celotnega kolektiva imeli največ učenci, katerim je bilo vse naše delo v prvi vrsti namenjeno. Menim, da je bila prav zato naša šola vseskozi kvalitetna in da je dajala dobro osnovo za nadaljnje šolanje ali pa za vključitev v delo.
Z novo državo v devetdesetih letih se je spremenilo tudi šolstvo, predvsem z vidika financiranja, možnosti izobraževanja strokovnih delavcev, projektnega dela, bolj je poudarjena odprtost šole, predvsem kar zadeva sodelovanje staršev. Kot ravnateljica sem se vseskozi zavedala, da je temelj vsake šole strokovno usposobljen in osebnostno zrel učitelj, zato sem spodbujala in motivirala strokovne delavce za izobraževanje na njihovih predmetnih področjih in na področjih, ki so jim omogočala osebnostno rast, razbremenitev stresnih situacij, spoznavanje veščin komuniciranja itd. Učiteljem sem dajala svobodo pri izbiri izobraževalnih vsebin in opozarjala, da je ta svoboda obenem tudi velika odgovornost posameznika, ki mora najprej spoznati primanjkljaje pri svojem delu in nato izbirati tiste izobraževalne vsebine, ki bodo te vrzeli zapolnile. V času mojega ravnateljevanja je bilo zato na voljo veliko možnosti za izobraževanje in številni projekti, kar vse je prispevalo k višji strokovni ravni posameznikov in celotnega učiteljskega zbora. Šola se je povezovala s strokovnimi inšti-tucijami, in sicer z Zavodom RS za šolstvo (poskusno uvajanje devetlet-ke, mentorska šola za prvo in drugo triletje in podaljšano bivanje), , s Šolo za ravnatelje (večletno vključevanje v njihove projekte), s Pedagoškim inštitutom, s Centrom RS za mobilnost
V Sloveniji se v zadnjem času skoraj vsak dan napove in zagrozi z novim referendumom. Čaka nas prava referendomanija in državljani vse večkrat izražajo nezadovoljstvo, ker raje prelagamo odgovornost, tako da tisti, ki bi morali odločati in smo bili zato izvoljeni, ne sprejemamo odločitev. Svoje nezadovoljstvo najbolj pokažejo z neudeležbo in ta je bila v številnih primerih izjemno nizka. Naj spomnim na popolnoma neustrezne vsebine, ki so se znašle na referendumu: o odpiralnem času trgovin, o preoblikovanju železnic, pa zavarovalnic, o financiranju termoelektrarne Trbovlje, o pokrajinah, o izbrisanih ^ In udeležba v teh primerih praviloma ne preseže tretjine volivcev.
Vse bolj je jasno, da v Sloveniji institut referenduma ni ustrezno urejen.
Postaja orodje v rokah politike, interesov in kalkulacij, ki nimajo skoraj nič skupnega z osnovnim namenov, to je neposrednim izražanjem volje državljanov. Ti so prav z ne-udeležbo jasno pokazali, kdaj gre v resnici za pomembno državno zadevo - vstop v EU, NATO, arbitražni sporazum. Tudi primerjava z drugimi državami nam pokaže, da pri tem pretiravamo in smo posebneži med evropskimi državami, saj razen Švice nobena država nima tako neracionalno urejenega instituta referenduma. Zato smo v Zaresu že februarja 2009 pozvali k pripravi spremembe ustave (90. člena), s katero bi uredili nekatere preohlapne rešitve v zvezi z razpisom refenduma in skušali povečati odgovornost tistih, ki ga neodgovorno predlagajo. Velikokrat je tudi slišati ostre kritike na račun
stroškov, ki niso majhni (več kot 4,5 milijona tolarjev). Takrat prave podpore predlogu ni bilo zaznati, še posebej, ker je potrebno za spremembo ustave imeti dvotretjinsko podporo DZ.
Pred dnevi pa smo se v koaliciji odločili, da problematiko ponovno odpremo. Državljane bomo na posvetovalnem referendumu (ki ga bomo predlagali ob enem naslednjih že napovedanih referendumov, da se znižajo stroški) povprašali, ali ste za to, da se Ustava spremeni in pogoji za razpis uredijo tako, da se omeji vsebina referendumov, ki ne morejo biti razpisani za vsebine s področja obrambe, naravnih nesreč, izvrševanja proračuna, človekovih pravic ^ Prav tako bi bilo za zahtevi potrebo zagotoviti vsaj 2/5 poslancev (36, trenutno je dovolj 30 podpisov) in veljavnost referenduma bi vezali na vsaj 2/5 udeležbo, to je 40 % vseh volivk in volivcev.
Tako bodo tokrat državljani lahko jasno povedali, ali pričakujejo, da politika zbere več poguma in predvsem pameti in končno institut referenduma omeji in približa evropskim rešitvam, ki referendum v večini držav močno omejujejo.
Cveta Zalokar Oražem Poslanka Zares v Državnem zboru
robert hrovat
in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter drugimi. Kot pomembna dopolnitev izobraževanja in širitev že pridobljenih znanj so bile strokovne ekskurzije delavcev po domovini in tujini.
Za uspešno delo vsakega kolektiva pa je zelo važen stalni stik ravnatelja z vsemi delavci. Prav zato so bila vrata moje pisarne vedno odprta. Če je prišlo do problemov, njihovega reševanja nismo prelagali na kasnejši čas, ampak smo jih skušali rešiti takoj. Moj delovnik zato ni trajal osem ur, ampak pogosto veliko več. Za nobeno od teh »nadur« mi danes ni žal, saj so tako delavci in učenci čutili, da je na šoli ob vsakem času nekdo, ki jim lahko pomaga.
Odmevno področje tvojega dela je bila skrb za učence z učnimi težavami.
Že pred mojim prihodom na šolo so učiteljice razrednega pouka, ki so si pridobile dodatna znanja, nudile pomoč tistim učencem, ki so imeli specifične učne težave. To področje dela se mi je zdelo izredno pomembno, zato smo v letu 1987 v sklopu svetovalne službe sistemizirali delovno mesto defektologa. Skrb za otroke s posebnimi potrebami je bila takrat na drugih šolah še v povojih. Defek-tologinja je ob podpori svetovalne delavke izdelala individualni načrt za vsakega otroka, kjer je predlagala vsebine in metode dela z njim. Veliko dela smo posvetili sodelovanju s starši, kar je bila bistvena novost na tem področju. Starši, ki so doslej s strahom spremljali otrokov napredek, saj je bil ta neuspešen na številnih področjih, so vedno bolj dobivali zaupanje v to obliko dela in začeli s šolo bolj zavzeto sodelovati. Uspehe šole na tem področju sem večkrat predstavila tudi navzven v državnem in mednarodnem merilu. Prepričana sem, da je naša šola s svojo prakso mnogo prispevala k razvoju integracije in in-kluzije otrok s posebnimi potrebami, ki sta danes doživeli velik razmah v slovenskem šolstvu.
Veliko dela je bilo opravljenega ob uvajanju devetletke.
V letu 2000 smo začeli s pripravami na poskusno uvajanje devetletke v prvem triletju. Največ napora smo vložili v prepričevanje staršev za uvedbo tega projekta, saj je bilo uvajanje odvisno od njihovega soglasja. Ravno v tem letu pa je bilo javno mnenje ljudi v veliki meri usmerjeno proti tej novosti. Moram reči, da sem na številnih roditeljskih sestankih sama vložila zelo veliko truda, da smo pridobili pozitivno mnenje staršev in tako lahko začeli z uvajanjem devetletke v šol. letu 2001/2002. Prav zaradi vključitve v ta projekt smo postali mentorska šola v mreži šol pod okriljem Zavoda RS za šolstvo za učitelje prvega in drugega triletja ter podaljšanega bivanja.
nadaljevanje naslednjič
Agonija nekega (skoraj da že straho) vladanja
Starši so me od malega učili, da ni lepo lagati. In da je še manj lepo krasti.
In da je še najmanj lepo - biti brez srca.
Ko spremljam dogajanja v slovenski politiki na državni ravni, se pogosto spomnim teh naukov. Ljudje, ki jim je ljudstvo zaupalo vodenje najsvetejšega, kar to ljudstvo ima, svoje države torej, iz dneva v dan dokazujejo taistemu ljudstvu, da so - brez srca.
In brez vesti. In brez sramu. In brez pameti. To, slednje, je najhuje za ljudstvo; da o njegovi usodi tako ri-gorozno, tako brezobzirno, tako arogantno in tako samovšečno odločajo ljudje, ki niso neuki, o, ne, nikakor ne, temveč so tako do konca pokvarjeni, tako samozadostni, tako brez vesti in s tako nizkimi moralnimi standardi, da bi pred njimi zarde-vali celo kalibri tipa Al Capone in Dilinger.
Vsej svoji pregovorni strpnosti in tolerantnosti in nagnjenosti k konstruktivnemu dialogu navkljub si ne morem kaj, da ne bi izrazil iskrenega nestrinjanja s politiko vodenja naše države.
Gospod Potrč (Pahorjev SD soldat) me v »Odmevih« prepričuje, da je z mojim narodom nekaj hudo narobe, saj vse poteze trenutne Vlade prepoznava kot slabe, čisto vse. Njemu podobni (zanj osebno tega ne morem trditi!) nas vseskozi prepričujejo, kako ljudstvo ne razume, da nimamo za uskladitev pokojnin,
saj moramo pomagati ubogim Grkom in Ircem, kar pomeni, da to delamo v korist našega ljudstva. Ljudstvo ne razume, da bomo študentom vzeli pravico do zaslužka preko dela, saj to počnemo v njegovo korist.
Ljudstvo ne razume, da moramo ščititi »graditelje avtocest - milijonarje«, saj to delamo v korist ljudstva.
Ljudstvo ne razume, da moramo zamenjati vsa tista vodstva vseh tistih podjetij, ki še niso »naša«, saj to delamo v korist ljudstva. Ljudstvo ne razume, da moramo »zavzeti« nacionalno televizijo in radio, saj to delamo v korist ljudstva. Ljudstvo ne razume, da niso potrebne predčasne volitve, saj nismo še čisto do konca zavozili vsega skupaj, in vse to, kar počnemo, počnemo v korist ljudstva.
Ljudstvo ne razume, da se moramo, tu pa tam, malce zlagati, saj to delamo v korist ljudstva. Ljudstvo ne razume, da moramo, za vsako ceno, onesposobiti, diskreditirati in včasih tudi politično likvidirati vse, ki ne mislijo tako kot naš Borut Pahor, ali pa naš Gregor Go-lobič, ali pa naša Katarina Kresal, saj to počnemo v korist ljudstva. Ljudstvo ne razume, da ne smemo zdaj ustvarjati novih delavnih mest, ker bi to od nas zahtevalo prevelik angažma, preveč znanja in sposobnosti in bi nas na sploh preveč oviralo pri našem vsakdanjem ego-ko-ristnostnem grabljenju - čeprav vse
to počnemo v korist ljudstva. Ljudstvo preprosto ne razume, da moramo nekatere sodne obravnave ZAPRETI za ljudstvo, kot smo to počeli v času s strani ljudstva tako narobe razumljenih »montiranih procesov«, saj to počnemo v korist ljudstva.
In ljudstvo noče razumeti, da moramo denar namenjati socialnim transferjem in socialnim pomočem vseh vrst, saj je to bolje, kot pa če bi ljudem omogočili delo, in bi ti ljudje potem plačevali v državno blagajno iz svojega dela (preko davkov), in bi bili ponosni sami nase, saj bi bili zaposleni - vse to počnemo v korist tega nevednega ljudstva. Hja, ne bo druge, gospe in gospod-
I5o treba zamenjati ljudstvo! Nujno! Kdo pa bo vladal takemu ljudstvu, ki ne razume, da je samo 17-odstotna podpora trenutni vladajoči oligarhiji več kot zadovoljiv in zadosten dokaz o tem, kako ta Vlada naravnost briljira s svojim delom?!? Lepo vas prosim?!? Dajte, no. Ne se hecat!
Robert Hrovat Poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
romana Jordan cizelj
Evropa na poti k novi energetski strategiji
Dogajanje v Evropskem parlamentu ta mesec zaznamuje tudi področje energetike, ki je bilo v preteklosti bolj zapostavljeno in v senci drugih politik, danes pa zaradi sodobnih izzivov, kot so podnebne spremembe, finančno-gospodarska kriza in težave pri oskrbi s plinom, prihaja vse bolj v ospredje, saj smo vse bolj odvisni od energije. Na novembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu so poslanci sprejeli poročilo o dokumentu Evropske komisije »Na poti k novi energetski učinkovitosti za Evropo 20112020«, v katerem opozarjajo na slabo izvajanje trenutne zakonodaje, nedelujoč notranji energetski trg in slabe rezultate pri učinkoviti rabi energije. Hkrati pa poudarjajo pomen zagotavljanja varnosti oskrbe, spodbujanja energetskih omrežij in obnovljivih virov energije.
Ukrepi na tem področju pa niso pomembni le za energetski sektor, ampak tudi za gospodinjstva. V poročilu namreč Evropski parlament poziva tudi k uvedbi pametnih števcev za 50 % gospodinjstev do leta 2050. S t. i. pametnimi števci elektronsko merimo porabo energije, porabnik pa lahko sproti spremlja, koliko energije je porabil in koliko ga to stane. Statistike namreč kažejo, da se le malo ljudi odloča za zamenjavo ponudnika električne energije, posledično pa prihaja do pomanjkanja izbire ponudnikov in napak pri izstavljanju računov. Parlament je zato celo predlagal tudi uvedbo minimalnih standardov za račune porabe električne energije.
Na novembrskem plenarnem zasedanju je o izzivih na področju jedrske energije govorila tudi slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
dr. Romana Jordan Cizelj, ki je poudarila, »da je jedrska energija vedno bolj navzoča kot možen energetski vir prihodnosti tudi v EU. Na evropskem nivoju moramo poskrbeti za varno razgradnjo jedrskih elektrarn ter odlaganje radioaktivnih odpadkov v skladu z načelom »onesnaževalec plača«. Z učinkovitimi in transparentnimi postopki moramo zagotoviti gradnjo novih elektrarn v skladu z najvišjimi možnimi varnostnimi standardi. To bi lahko storili z uvedbo minimalnih evropskih standardov za odobritev in potrditev zasnov novih jedrskih elektrarn. Še več, na nivoju EU bi licencirali določene tipe jedrskih elektrarn. Tako bi izkoristili sinergijo znanja ter pomagali državam, ki jedrsko energijo šele uvajajo, in državam z objektivno manjšimi upravnimi organi. Ne nazadnje, v procese odločanja na jedrskem področju moramo vnesti več demokratičnosti. Jedrska energija je le eden od mnogih možnih virov energije, zato morajo biti postopki odločanja takšni, kot so za premog, obnovljive vire energije, plin in nafto. Evropski parlament mora dobiti pristojnosti soodločanja.«
Karina Medved, asistentka Pisarna dr. Romane Jordan Cizelj, slovenske poslanke v Evropskem parlamentu
3. DECEMBER 20I0
politične stranke
11
SOCIALNI DEMOKRATI
Kvaliteta življenja
Vse pogosteje beremo in slišimo, koliko storimo za najranljivejšo populacijo, to je otroke, invalide in starostnike. Pa je res tako! Že nekaj let vemo, da nismo med najbogatejšimi občinami v Sloveniji. Imamo podobne probleme kot druge občine, pa ne le zaradi nezaposlenosti. V šolah se trudijo, da na skupnih in razrednih sestankih pripravijo vzgojne teme za starše, ki pa so največkrat tesno povezane le z vzgojnimi problemi, manj pa je vsebin, ki bi ogroženim družinam pomagale pri lažjem preživetju. Občina

je še vedno pri vrhu po številu mladih prestopnikov (popivanje, kajenje, mamila). Kljub vrsti oblik, s katerimi naj bi na tem področju večje probleme odpravili, ugotavljamo, da ni pravih uspehov. Vsega Center za socialno delo Domžale s svojimi službami in ostale institucije res ne morejo rešiti. Res pa je, da bi morali uveljaviti take oblike dela, ki bi omogočile zaznavati probleme na terenu. Pisarniško delo to vsekakor ne zagotavlja.
Pred štirimi desetletji smo že imeli organizirano letovanje za šoloobvezne otroke v Izoli, kjer je bilo tudi prek tedanje sindikalne organizacije omogočeno letovanje celim družinam. Ugotavljali smo, da je več kot polovica otrok, ki je bila takrat z Zvezo prijateljev mladine Domžale na letovanju, prvič videla morje. Situacija pa se ponavlja v lanskem in letošnjem letu, ko letujemo na Krku. Vse več je namreč otrok, ki prav z ZPM prvič vidijo morje in dobijo priložnost, da se naučijo plavati. Skrb vzbujajoče ni le to, da še niso videli morja, temveč to, da imamo vse več otrok, ki imajo zdravstvene težave z dihali, da so v slabi telesni kondiciji in imajo slabe prehranske navade.
Iz dneva v dan prihajajo na vse humanitarne organizacije, na Center za socialno delo Domžale, na Občino Domžale in tudi na Zvezo prijateljev mladine vloge za denarno pomoč. Vsak nekaj da, pa se zbere za šolske potrebščine in oblačila, včasih tudi za plačilo najnujnejših položnic. Pri tem je potrebno opozoriti na problem neusklajenosti teh pomoči.
Nekateri trkajo na vsa možna vrata in pomoč tudi dobijo, nekateri pa za tovrstne pomoči sploh ne vedo ali pa predvsem zato, ker želijo ohraniti človeško dostojanstvo, pomoči sploh ne prosijo. Životarijo, ob koncu meseca jim navadno ne ostane več kot za skodelico mleka in košček kruha. S spremembo zakonodaje na področju socialnega varstva se ne bo dosti spremenilo. Počasi pa se bo spreminjalo, če bomo že v vrtcih otroke vzgajali in jim privzgojili pristen človeški in spoštljiv odnos do starejših.
Ema Škrjanc Ogorevc
Mednarodni projekt izpolnil pričakovanja
V mesecu novembru je v Sloveniji potekala izmenjava med dvema mladinskima organizacijama, Mladim forumom SD in Ligo društvene jednakosti iz Vojvodine. Na izmenjavi so bili prisotni tudi člani Mladega foruma iz Domžal, skupina 20 mladih je tako v dobrih sedmih dneh obiskala različne kraje po Sloveniji, prav tako pa smo razpravljali o različnih temah, ki jih združuje naslov izmenjave: Povezovanje mladih v politiki, kulturi in ideji. Poleg izobraževanja na temo medkulturnih razlik smo v času izmenjave obiskali tudi Urad RS za mladino, kjer nas je sprejel direktor Peter Debeljak, Mladinski svet Slovenije in Državni zbor RS, kjer smo se poleg
SDS DOMŽALE
(Tragi) Komedija zmešnjav^! (prosto po domžalsko)
Del evidentiranih članov in članic za novo vodstvo OO LDS Domžale.
LDS DOMŽALE
V pripravah na volitve
Lokalne volitve 2010, v katerem je LDS, Liberalna demokracija Slovenije, Občinski odbor Domžale, sodelovala tako na volitvah občinskega sveta kot župana Občine Domžale, vrsta naših članov pa je kandidirala tudi na volitvah v svete krajevnih skupnosti, so za nami. Delo in življenje domžalskega odbora se vrača v stare tirnice. Tako smo na posebnem sestanku posebej analizirali naše sodelovanje na letošnjih volitvah, obravnavali po-
razprave s poslancema Matevžem Frangežem in dr. Luko Jurijem srečali tudi z ministrom za šolstvo in šport, dr. Igorjem Lukšičem. Večji del izmenjave smo preživeli v Bohinju, kjer smo organizirali tudi dan Evropske unije in ob odličnem predavanju predsednika Kluba evropskih študentov spoznavali delovanje in inštitucije EU. Vse skupaj smo zaključili s podpisom Deklaracije o razumevanju in sodelovanju, ki bo obe skupini mladih med seboj še bolj povezala v želji izboljšati položaj mladih tako v Sloveniji kot Srbiji in širše. Projekt, ki je financirana s strani programa Mladi v akciji, je torej dosegel svoj namen.
Mateja A. Kegel
nujeni odstop sedanjega predsednika Antona Preskarja ter soglasno sklenili, da ga ne sprejmemo. Pod njegovim vodstvom se namreč delo LDS Domžale krepi. V tem okviru bomo v dneh do konca letošnjega leta posebno skrb namenili volitvam novega vodstva LDS Domžale. Izteka se namreč sedanji mandat vseh organov in zato je vodstvo že v oktobru začelo z aktivnostmi za volitve novih organov. Sprejet je bil terminski plan priprav, steklo pa je tudi evidentiranje kandidatov za
predsednika, podpredsednika, sekretarja in člane Izvršnega odbora OO LDS Domžale. V evidentiranju kandidatov je sodelovala večina članov in članic LDS. Ti so za kandidata za predsednika Občinskega odbora LDS Domžale v večini evidentirali dosedanjega predsednika in člana Občinskega sveta Občine Domžale, Antona Preskarja. Za podpredsednika bo predlagan Janez Novljan, naloge sekretarke pa naj bi tudi v prihodnje opravljala Darka Bitenc, s katere prihodom na to mesto se je organizacija aktivnosti bistveno izboljšala. Evidentirani so bili tudi kandidati za člane Izvršnega odbora LDS Domžale.
Dogovorili smo se, da se bomo člani in članice Občinskega odbora LDS Domžale sestali sredi decembra, sprejeli nov program ter izvolili novo vodstvo organizacije. Zadnji sestanek vodstva LDS Domžale je bil namenjen tudi poročilu obeh svetnikov, Antona Preskarja in Vere Vojska, o poteku konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Domžale, prisotni pa so bili seznanjeni tudi s predlogom sodelovanja LDS v občinskem svetu.
OO LDS Domžale
Telo, katerokoli že, mora delovati usklajeno, če je živo in ima namen preživeti. Za mrtva telesa pravkar navedena trditev seveda ne velja. Za živa pa. In to zelo hudo velja. Delovati usklajeno pomeni, da roke delujejo kot roke, noge kot noge, vrat kot vrat, prsni koš kot prsni koš, prebavni trakt kot prebavni trakt in glava kot glava, vključujoč možgane. Si predstavljate, kakšna zmešnjava bi nastala, če bi roke delovale tako kot vrat, prsni koš tako kot noge in glava tako kot prebavni trakt. To ne bi bila le zmešnjava, temveč vrhunska tragikomedija. S kančkom grenkobe. To je treba priznati. Grenkobe, ki je vsej smešnosti navkljub in vsej nenormalnosti navkljub navdajala vse tiste, ki so se udeležili prve seje novega domžalskega občinskega sveta.
SDS
Uvod je obetal. Resnost predsedujoče, ga. Marije Majde Zevnik (SD), je botrovala potrditvi novih svetnic in svetnikov in župana (potrdili so tudi novo svetnico ga. Marjetko Kristan, ki je zasedla mesto Tonija Dragarja). Potem se je pa začelo ... Komisije za volitve in administrativne zadeve (KVIAZ) nikakor nismo mogli skupaj spraviti. »Tonetovi« so se »prešteli« in ugotovili, da imajo premalo glasov, da bi lahko udejanili svojo vizijo KVIAZ-a (štel naj bi 5 članov).
Župan je predlagal formulo: prve štiri liste po volilnih rezultatih (LTD,
DESUS DOMŽALE
Kako naprej v Občinskem svetu?
Izvolili smo nove svetnike za Občinski svet naše občine. Občinski svet ima 31 svetnikov, ki se bodo prav gotovo vsak po svojih močeh trudili dobro opravljati svoje delo v naslednjem štiri letnem mandatu, oziroma bi se morali. V občinskem odboru DeSUS smo že po prvem krogu volitev razmišljali o podpori programskemu delovanju v občinskem svetu, brez zavezujočih koalicijskih povezovanj.
Pri tem smo izhajali iz dveh pred-)ostavk.
'rva, ima svojo utemeljitev v odgovornosti vsakega svetnika, ki mora svoje delo opravljati v dobro vseh občanov, ne glede iz katere liste je oziroma kateri opciji pripada.
Druga pa izhaja iz volilnih programov strank in list, ki so na mnogih področjih in točkah skoraj enaki ali pa vsaj podobni.
V svetniški skupini DeSUS bomo zagovarjali takšno metodo dela in podprli tiste programe, ki bodo prispevali k razvoju občine, ne glede na to s katere strani bodo podani predlogi. Istočasno pa delovali za uresničitev programov, ki smo jih predstavili volivcem ter so pomembni za našo stranko.
Torej, če bi se vsi skupaj odločili za programsko delovanje Občinskega sveta Občine Domžale, bi zagotovo ta mandat lažje izpeljali in mnogo več naredili za občane. Verjetno pa je to le želja, ki vsaj še nekaj časa ne bo uresničena, ker živimo v prepričanju, da se moramo medsebojno bosti, se boriti eden proti drugemu, ker sicer ne bi bili več to »mi«.
Torej je problem v nas samih, ker brez delovanja »mi proti vam« ne znamo predstaviti svojega dela in seveda svojih zaslug občanom. To pa je očitno izjemno pomembno. In
jVeej
če se ne znamo promovirati drugače, kot da sporočimo občanom, kako smo povozili predlog druge strani, je to seveda zaskrbljujoče. Res pa je, da nam tudi poslanci, torej najvišji predstavniki ljudstva, ne dajejo kaj prida dobrega vzgleda.
endar občani nam zagotovo niso dali svojega glasu za takšno delovanje.
Od nas pričakujejo, da bomo ravnali kot dobri gospodarji, kot pošteni dejavniki rasti in razvoja naše občine. Če nam uspe preseči dosedanje okostenele metode, bo na sejah občinskega sveta zanimivo slediti razprave, ker bi bili prispevki svetnikov usmerjeni v »graditev« in ne v »podiranje«.
Potek, že delno izvedene konstitutivne seje sveta, bi moral prispevati k temu, da bi se maksimalno potrudili in dosegli dogovor za trdno programsko koalicijo vseh svetnikov v Občinskem svetu, katere edini cilj bi bil: Vse za dobro občine in občanov!
Mija Pukl
Občinski odbor DeSUS Domžale
SDS, Lista Peter Verbič, SD) predlagajo po 1 člana, on, Toni Dragar, župan, pa še dodatnega. »Ostali« se s tem nismo strinjali in smo predlagali, da prvih pet list (LTD, SDS, Lista Peter Verbič, SD, NSi), torej po volilnem rezultatu, dobi v KVIAZ-u svojega člana. Župan je bil odločno proti, zato je sklical posvet vodij svetniških skupin v svojem kabinetu, kjer pa je v vsej svoji politikantski zveličanosti zasijala Cveta Zalokar-Oražem in vsem navzočim dodobra dala vedeti, kdo pri hiši »hlače nosi«. Predlog »ostalih« pa vehementno označila za pobalinskega. Zagrozila je celo z obstrukcijo seje, s strani vseh podpornikov Tonija Dragarja, če se ne bo priznala Dragarjeva formula. Grožnja zaman. »Ostali« smo vztrajali. Prepričani, da je volilni rezultat edino merilo za sestavo KVIAZ-a. In tragikomedija je doživela svoj vrhunec.
V dvorani Je sedelo 29 svetnic in svetnikov. Župan je predlagal prekinitev seje. Ob pregledu navzočnosti se je ugotovilo, da je le 15 svetnic in svetnikov pritisnilo na tipko, ki izkaže prisotnost v dvorani, kar je bilo premalo za dosego kvoruma, ki zagotavlja delovanje občinskega sveta. Farsa številka 1.
Pričakovati je bilo (vsaj taka je bila večletna praksa!), da bo predsedujoča ponovila preverbo prisotnosti v dvorani navzočih svetnic in svetnikov. Pa se to, na vsesplošno začudenje, ni zgodilo. Sejo je razglasila za prekinjeno!
Seveda se je vsul nanjo plaz nestri-njanj s strani »ostalih«, a to je, kljub 5-minutni prekinitvi (ki jo je, zelo verjetno, izkoristila za posvet z županom; mimogrede, ta je predsedujočo že prej pustil samo (čeprav je vedel, da ni ravno vešča vodenja tovrstnih sej!) in odkorakal iz dvorane), ni omajalo - sejo je dokončno prekinila.
Farsa številka 2.
In tako je v dvorani obsedelo po volji ljudstva izvoljeno svetništvo in se gledalo, tako, drug drugega, in se čudilo nastali situaciji, predvsem pa totalno neodgovornemu in skorajda sramotnemu vedenjskemu vzorcu predstavnikov »Tonetovih« (v katero sodi tudi »moštvo« LTD. Da ne bo pomote: pri tej listi, zaenkrat, ni ne duha ne sluha o kakršnikoli »politični neodvisnosti«!). Farsa številka 3.
Predsedujoča se nam je v svoji nebogljenosti dobesedno zasmilila. Res. »Padla je notr'«, potisnili so jo v nekaj, kar si zagotovo ni zaslužila. A kaj, ko nekateri, vsem nam dobro znani posameznice in posamezniki, še vedno (in vedno bolj!) razumejo politiko kot hojo preko trupel, kot poligon za zadovoljitev svojih lastnih ali pa ozko strankarskih interesov, za teptanje vsega, kar bi dišalo po dobrem za ljudi.
»Ne, ne boste! Če ne bomo mi zraven, tudi vi ne boste naredili nič. Pa čeprav bi bilo to dobro za ljudi!«, je njih geslo.
Uboge Domžale! In ljudje, ki v tej občini prebivamo!
SDS Domžale
NOVA SLOVENIJA
Volitve 2010 so za nami
Z rezultati so nekateri zelo zadovoljni, nekateri zadovoljni, mi bi bili bolj zadovoljni, če bi N.Si dobila enega svetnika več, kot jih je imela v prejšnjem mandatu. Novo-staremu županu želim sreče in zdravja, želim mu srečno roko pri izbiri ekipe, s katero bo v naslednjem obdobju za občino in občane naredil čim več dobrega. Prepričan sem, da mu bo nov razpored svetnikov v občinskem svetu pri tem v veliko oporo. Resno mislim! Osebno želim županu le, da kot nosilec liste LTD v politiki ne bi uporabljal
oranžnega sadja, ker ni tako priporočljivo kot v vsakodnevni prehrani. Zdaj pa pogled v N.Si! Nosilec vseh aktivnosti je bil volilni štab pod vodstvom Romana Lenassija, natančnega in vestnega člana. Štab je pripravil predvolilno strategijo, organiziral zelo uspelo prireditev pred Vele in tudi predstavitve na Homcu in Pre-serjah. Dnevno smo bili prisotni tudi na naši stojnici pred Vele, kjer smo predstavljali našega kandidata za župana Peregrina Ineta Stegnar-ja in listo N.Si. Po mojem mnenju smo uspeli sestaviti zelo kvalitetno listo, ki pa na žalost ni dovolj vžgala. Očitno tudi v kriznih časih ne gre brez »šova« in s tem povezanim razmetavanjem denarja za velike plakate, oglašanje v medijih itd. N.Si je porabila zelo malo denarja, ki smo ga pa skušali nadomestiti z osebno zavzetostjo.
Času je treba pustiti čas. Ine, kot ga kličemo privatno, je postal svetnik v aktualnem občinskem svetu. Je zelo razgledan in ima vrlino, ki bo vse bolj cenjena - je izjemen poštenjak. Ko ga boste v naslednjem mandatu spoznali iz poročilih sej občinskega sveta in dela odborov, si boste želeli,
da bi čez 4 leta ponovno kandidiral. Proti koncu moram spet malo pokritizirati našo volilno zavest. Z našo ne mislim le N.SI, mislim na vse občane naše občine in državljane Slovenije. Kako je mogoče, da na volišča pride manj kot polovica volivcev z različnimi izgo-
vori od lepega ali slabega vremena naprej? V pokojni Jugi je bila včasih udeležba tudi več kot 100 %. Takim dirigiranim volitvam smo po nastopu demokracije rekli ENOUMJE. Prebral sem, da če se demokratičnih volitev udeleži pol volilnega telesa, je to POLUMJE.
Če pa nisi zadovoljen z obstoječo oblastjo in njenimi ukrepi, na volitve pa ne greš, je to NEUMJE!!! Na svidenje na prihajajočih referendumih, ki naj ne bodo NEU-MJE!
Janez Vasle
Pokojninska reforma škoduje tudi mladim
V Mladi Sloveniji - podmladku N.Si se nikakor ne strinjamo z Mladim forumom SD in MLD, ki sta v izjavi za javnost podprla pokojninsko reformo. V podmladku N.Si smo prepričani, da pokojninska reforma ne škoduje samo upokojencem, ampak tudi in predvsem mladim, saj dvig starostne meje za upokojitev pomeni, da bodo mladi še težje prišli do prve zaposlitve. V Mladi Sloveniji - podmladku N.Si menimo, da bi morala vlada vzporedno s tem, ko pripravlja pokojninsko reformo, urediti tudi politiko za-
poslovanja mladih. Kot kaže pa leve podmladke in vlade mladi ne zanimajo.
Do sedaj Vlada RS ni predlagala nobene jasne in dolgoročne strategije zaposlovanja mladih.
In tudi pokojninska reforma je le kratkoročen cilj, kako zapolniti pokojninsko blagajno. Pri tem pa se vlada ne sprašuje, kaj bo z mladimi in njihovim vstopom na trg dela. Vlada ne naredi prav ničesar za zagotavljanje novih kvalitetnih (dobro plačanih) delovnih mest, preko katerih bi se izdatno polnila pokojninska blagajna. S prejemom pokojninske reforme je na kocko postavljena socialna država. Pokojnina je temeljna pravica, ki jo imajo upokojenci na podlagi svojega dela v preteklosti in te pravice jim vlada ne more
vzeti. Zato ne razumemo MF SD in podmladka LDS, ki trdita, da bo zavrnitev pokojninske reforme rušenje medgeneracijske solidarnosti.
Mladi forum SD in MLD pozabljata na koalicijsko pogodbo, v kateri je tudi zapisano, da bodo koalicijske stranke upokojencem z najnižjo pokojnino omogočile dostojno življenje. Mar je temu res tako? Najnižja pokojnina v Sloveniji pod levo vlado ni dovolj niti za osnovne življenjske potrebščine, kaj šele za dostojno življenje.
12
kulturni koledar
3. DECEMBER 20I0
Koledar dogodkov
Petek, 3. december 2010
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
Glasbeno lutkovna predstava Čarobna smrečica, ki jo pripravlja Glasbeno gledališče Melite Osojnik, je namenjena otrokom od 3. leta dalje. Zagotovite si brezplačne vstopnice. Vabljeni!
Torek, 7. december 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale Predšolske otroke od 3. leta dalje starosti vabimo na IGRALNE URICE.Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava! Vabljeni!
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
V Knjižnici Domžale nadaljujemo z nizom gorniških večerov Planinskega društva Domžale. V torek, 7. decembra 2010, ob 18. uri, vas vabimo na gorniški večer z naslovom Gore so parki. Gostja večera bo Mateja Keršič Svetel. Prireditelj: Planinsko društvo Domžale. Vstop je prost!
Sreda, 8. december 2010
KDAJ: ob 18. uri KJE: KD Bernik
Vabimo vas na 2. obletnico skupine Domžale. V Kulturnem domu Franca Bernika si bomo ogledali romunski film (satirična komedija) Ali smo imeli revolucijo ali ne? Člani skupine Domžale lahko kupijo vstopnice pri Mici od 1. decembra dalje, ostali jih lahko karte na blagajni Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah.
Četrtek, 9. december 2010
KDAJ: ob 16.15 in 17.15 uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo na delavnico izdelovanja novoletnih voščilnic, ki bo v četrtek, 9. decembra 2010. Za mlajše otroke (4-8 let) bo delavnica ob 16.15, ter za starejše otroke (9-15 let) ob 17.15. Zaželena je predhodna prijava! Delavnico vodi: Nives Podmiljšak.
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na potopisno predavanje Japonska, ki bo v četrtek, 9. decembra 2010, ob 19. uri. Japonska ni samo dežela samurajev in poslovnežev, na Japonskem ne obstajajo samo hoteli s kapsulami, Japonska hrana ni samo sushi... Popotnik: Martin Šala. Vstop je prost! Vabljeni!
Petek, 10. december 2010
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice, kot je npr. iskanje po katalogu COBISS in uporaba storitve Moja knjižnica. Naučite pa se lahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/724-12-04 in se prijavite - prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek. Vabljeni!
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na družinsko ustvarjalno-lutkovno delavnico MEDVEDEK POLDEK. Zaželena je predhodna prijava! Ustvarjalno delavnico vodita: Mirjam Štih in Nives Podmiljšak.
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na praznovanje sv. Lucije, švedskega praznika luči. Vabljeni!
Ponedeljek, 13. december 2010
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na pogovor s poslancem, karikaturistom, bivšim veleposlanikom in poročnikom Frankom Jurijem ob izidu nove knjige VRNITEV V LAS HURDES, ki bo v ponedeljek, 13. decembra ob 18. uri. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar- Oražem. V Knjižnici si lahko do 18. decembra lahko ogledate tudi razstavo njegovih karikatur
Torek, 14. december 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na tretje predavanje z naslovom PRIHODNOST KAPITALIZMA IN USODA ČLOVEŠKEGA (kako lahko osebnost preživi v kibernetičnem kapitalizmu). Predavatelj: dr. Dušan Rutar. Vstop je prost. Vabljeni!
Sreda, 15. december 2010
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na VEČER ZA STARŠE. Večer bodo oblikovale specialistke zakonske in družinske terapije: Nataša Bider Humar, Metka Mejač To-plišek in Barbara Novak. Prireditelj: Center za družinsko terapijo Kamnik Vstop je prost. Vabljeni!
Četrtek, 16. december 2010
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na predstavitev dvanajstega literarno-likovnega zbornika Društva LIPA. Ob predstavitvi bo razstava likovnih del, ki so v zborniku. Pripravile jo bodo članice likovnih krožkov. Razstava bo v dvorani Knjižnice Domžale na ogled od 15. decembra do 3. januarja 2011. Vabljeni! Vstop je prost!
Petek, 17. december
KDAJ: 17. december -31. december 2010 KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na razstavo Prizori iz božičnega in novoletnega življenja. Avtorji razstave: KD Vera Terstenjak; otroci od 8. do 14. leta starosti. Razstava bo na ogled od 17. do 31. decembra 2010.
Turistično društvo Jarše-Rodica vabi na
božično-novoletni koncert
KLAPE MALI GRAD
v soboto, 18. decembra 2010, ob 19. uri, v dvorani Kulturnega doma Groblje.
Prodaja vstopnic: Trgovina Vistra d.o.o., Papirnica Lipa Radomlje in dve uri pred koncertom. Cena vstopnic: 10 €. Rezervacija vstopnic in več informacij na tel.: 031/357-444
Vljudno vabljeni!
Naj ne mine dan brez knjige
Miklavž je že tu in z njim darila. In katero darilo je lepše kot knjiga? Preberite z menoj nekaj besed o dobrih knjigah in se odločite za Celovško Mohorjevo družbo. KONTANTIN NA BAZENU je
bogato ilustrirana knjiga za najmlajše bralce, ki jo je napisal Walter Wippersberg in ilustrirala Helga Demmer. Govori o mačku Konstantinu, ki je pameten in razumen, saj zna celo govoriti, a težava je v tem, da vse razume dobesedno. In nič čudnega, da se zaradi tega zaplete v mnoge pustolovščine, ki pa bodo zelo zabavale bralce. Knjigo je prevedel Peter Svetina. In še odlomek, ki naj vas privabi k branju: „Dober dan, dragi gospod. Bi mi lahko pokazali pot k bazenu?"„K bazenu?" je ponovil vprašanje gospod Zemlja in premi-šljeval.„Hm, prav enostavno. Greš dol po Murnikovi ulici Dlje ni prišel. „Ja, pa naprej?" je vprašal maček. Ampak obraz gospoda Zemlja je bil nenadoma videti, kot bi ga kdo posul z moko. Tako bled je postal. „Govoreči maček!" je izdavil. Potem se je z obema rokama zgrabil za glavo in zaječal: "To vendar ni mogoče!
Govoreči maček! Mislim ^ o, Bog, o Bog ^ bojim se, da sem bil predolgo na soncu. Sončarico sem staknil!" _
Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič sta avtorja slikanice
KAKO JE JAROMIR ISKAL SREČO. Glavni junak je zvezdo-znalec Jaromir, ki opazuje zvezde in verjame, da bo njegova sreča prišla kot komet. Ko Jaromirjeva pomočnica Jarmila odide na dopust in mu vreme ne omogoča opazovanja zvezd, upre teleskop v mesto ter na nekem oknu uzre silhueto dekleta, v katero se zaljubi. Pozneje ugotovi, da je dekle z okna Jarmila. Zgodba se odvija v Pragi, mestu, ki je pisatelju blizu, za nameček pa je mesto navdušilo tudi ilustratorja. Slikanica je polna humorja, prežeta z ironijo in samoironijo. LENI MAČEK JOZEF je delo
avtorice in ilustratorke Franziske Biermann. Govori o mačku, ki ima rad ima svoj mir, ki ga ima, dokler nekega dne ne stakne bolh. Ker je televizijsko izobražen, ve, da se nadloge lahko znebi, če najde novega gostitelja. Zdaj preostaja debeluhar-ju le eno: mora iti med druga bitja.
jVaj
Mačku Jožefu je vseeno kako, divje je odločen, da bo živel brez bolhe! Mačkove pustolovščine je prevedel Stanislav M. Marušič. V zbirki Kamenčki zgodovine izhajajo otroških slikanice Nika Kuppra.
slikanici KRALJ SAMO koroški avtor mladim bralcem na igriv način predstavlja vladarja prve slovenske države, ob tem pa nevsiljivo spregovori o nosilni vrednoti države, o slogi. Druga slikanica MODEST - GOSPOSVETSKI govori, kako so bili obiski pri starih starših za malega Sama vedno zelo zabavni. V veliki hiši ob jezeru sta mu ded in babica uredila celo lastno spalnico. Ded, upokojeni zgodovinar, mu je od nekdaj pripovedoval zanimive zgodbe iz preteklosti. Samo je bil navdušen nad zamislijo in je komaj čakal, kdaj bo lahko spet prišel na obisk k dedku in babici. Ni mu bilo treba dolgo čakati, saj so imeli konec naslednjega tedna njegovi starši nujne opravke ter so prosili stare starše, če bi spet popazili na Sama. »Ravno prav,« se je oglasil dedkov odgovor po telefonu, »saj bomo tako lahko prav 31. marca obiskali Gosposve-tsko polje.« Samo je bil nekoliko razočaran, ko so namesto na grad pripeljali do velike cerkve. Dedek mu je razložil, da Krnski grad, na
D.P.N.T.I.
Decembrske aktivnosti društva
V Društvu za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami imamo v mesecu decembru še posebej pestro dogajanje. Na dan prihaja kar nekaj aktualnih dogodkov in projektov, ki jih z veseljem delimo tudi z vami! Poleg akcije, ki smo jo imeli v mesecu novembru od svetovnem dnevu boja proti odvisnosti z naslovom Stop odvisnost!, pa bomo v decembru pripravili tako ustvarjalne projekte kot dobrodelne trenutke.
Izdelovanje voščilnic in okraskov
Ze ta konec tedna, v nedeljo, 5. decembra, ob 16.30, vas vabimo v Domžalski dom (bivša knjižnica), kjer bomo na delavnici izdelovali voščilnice in druge predpraznične izdelke. Sredstva vseh izdelkov, ki bodo nato prodani, pa bomo namenili v dobrodelne namene eni od domžalskih organizacij za pomoč otrokom. Upamo, da se nam pridružite in tudi vi postanete drobna lučka upanja za otroke v mesecu decembru. Prav tako bomo izdelovali lutke in živali iz blaga, izkupiček vseh prodanih pa bo prav tako namenjen za dobrodelne namene.
Z našo podporo izšla nova otroška knjiga
Ob tem pa vas obveščamo, da je konec meseca novembra luč sveta ugledala otroška knjiga Korenčk-ovi, pod katero smo se v društvu kot podporniki z veseljem podpisali, saj sta tako avtorica kot ilustratorka naši aktivni članici in ustvarjalki. Knjigo bomo predstavili tudi na uradnem dogodku, ki ga bomo pospremili z razstavo ilustracij, ki krasijo knjigo.
Več o sami knjigi pa v prihodnji številki Slamnika. Naj vam namignemo - morda se v knjižici najdete tudi vi z vašimi domačimi ^ prigode so namreč povsem vsakdanje!
Literarni večer na prostem
10. decembra 2010, ob 19. uri, pa se bo zgodil - literarni večer na prostem. V paviljonu parka pri občini Domžale se bodo predstavili mladi literati, avtorji pesmi, besedil, knjig, šolskih spisov, skratka del, ki so nastali po njihovi lastni ideji. Ob prijetni spremljavi spremljevalnih aktivnosti in ob soju bakel ste vabljeni, da se nam pridružite, tako kot gledalci kot tudi ustvarjalci. Več informacij na drustvo.dpnti@gmail.com.
Prednovoletne obljube
Sicer pa napovedujemo že tudi aktivnosti, ki jih v društvu pripravljamo za prihodnje leto. V mesecu januarju pripravljamo dve potopisni predavanji. Da ne bomo razkrili preveč, lahko povemo, da se bomo na enega podali s kolesom, drugega pa bo predstavila skupina mladih in sicer na prav poseben način. Dežele in kraji pa naj zaenkrat ostanejo skrivnost ^
Sicer pa ste vabljeni, da nas obiščete na naši facebook strani, kjer bomo od 5. decembra dalje zbirali ideje in vaše najbolj nore novoletne želje _ V facebook vtipkajte D.P.N.T.I. in nam zaupajte, kaj ste si pa vi zaželeli, kaj ste si obljubili? Najbolje ocenjeno idejo bomo ob koncu leta nagradili!
(mak)
Vabimo vas, da se nam v četrtek, 2. decembra, ob 8. uri, pridružite na jutranji telovadbi v Dobu (nogometno igrišče Dob, na koncu Doba). Skupina Dob praznuje 1. obletnico delovanja.
katerem so vladali karantanski knezi, ne stoji več.
V knjigi PO PRAVLJIČNIH STEZAH se avtor Niko Kupper in ilustratorka Cerjak Mojca odpravita na koroško pravljično pot. Otroci bodo z veseljem prebirali štiri nove zgodbe: Beli bik, Modrec iz Roža, Nenavadni labod ter Strup sovraštva.
Avtor Adelheid Dahimène in ilustratorka Heide Stollinger sta ustvarila duhovito slikanico OSLA. Stara osla sta se pripravljala na svojo srebrno poroko. Skupaj sta preživela že polovico svojega življenja in skupaj sta storila veliko oslarij. Ko sta se v mladosti prvič srečala, sta oba hkrati zarigala »ia« ter se takoj poročila. Otroci potrebujejo pravljice. Ne televizija in ne računalnik ne moreta nadomestiti pravljičnega sveta. »Domišljija je dragocen gradbeni kamen v zgradbi duha in duše,« beremo ob knjigi pravljic Hansheinza Reinprechta z naslovom NEKOČ JE ZIVEL ZMAJ. Ob tem je avtor
pripomnil: "Tega se veselim, kajti pravljice naj bi nagovorile vse ljudi, ne glede na njihovo starost. Podžigajo namreč našo domišljijo, to pa v našem popredmetenem svetu nujno potrebujemo."
Tatjana Kokalj
NATAŠA BARBARA GRACNER, TJASA ZELEZNIK, BORIS CAVAZZA, KLEMEN SLAKONJA, BRANKO ZAVRŠAN, NEZA DROBNIC in mnogi drugi vrhunski igralci v filmu režiserja JANEZA LAPAJNETA
Ssebna prtljaga
domžalska premiera
Kulturni dom Franca Bernika petek, 10. decembra ob 20.00
edini domžalski predstavi sledi pogovor z ustvarjalci filma
Q
Kulturni dom Franca Bernika
DimiaU
Smučarski sejem nove in j-abljene opreme bo potekal v Športnem parku Domžale:
•	17. decembra 2010, od 14. do 19. ure,
•	18. decembra 2010, od 9. do 19. ure,
•	19. decembra 2010, od 9. do 17. ure.
VLJUDNO VABLJENI.
SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE
3. DECEMBER 20I0
kultura
13
DRUGI KONCERT 13. SEZONE MODREGA, GLASBENEGA ABONMAJA V KULTURNEM Domu franca BERNIKA
Pevsko-klavirski duo naše mezzosopranistke Barbare Jemejčič Furst in litovske pianistke Gaive Bandzinaite
Tako kot je bil več kot obetaven že začetek letošnje nove, 13. (2010/11) sezone modrega - glasbenega abonmaja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je le nadaljeval tudi na 2. koncertu, ko sta v tradicionalni vokalno-inštrumentalni zasedbi, v duetu, nastopili naša pevska prvakinja, mezzosopranistka Barbara Jernejčič Furst, in njena zdaj že tradicionalna klavirska spremljevalka, v Litvi rojena in v Salzburgu delujoča pianistka Gaiva Bandzinaite. Na Lieder abned sporedu so bila
dela vokalno inštrumentalne miniature, torej samospevi letošnjih sla-vljencev: Roberta Schumanna (200 let rojstva), Huga Wolfa (150 let rojstva), Gustava Mahlerja (150 let rojstva in drugo leto 100 let smrti) in Marijana Lipovška (100 let rojstva).
V prvem delu je šlo za Schuman-nov ciklus, splet osmih samospevov, povezanih v naslov Frauenliebe und leben/Ljubezen in življenje žene, op. 42. Poustvarjalni crescendo obeh izvajalk se je pel od začetka do konca
in kjer sta praktično »šele« v sklepni pesmi (vse so na besedila poeta Adalberta von Chamissa) z naslovom Nun hast du mir den ersten schemrz getan/Prvikrat prizadel si me dosegli že prvo kulminacijo tega večera. Solistka B. Jernejčič Furst je namreč vsa nemška besedila pela v izvirnem jeziku. Pianistka pa je imela prav v tem delu na koncu obsežno klavirsko poigro, ki jo je izpeljala tako rekoč bravurozno. Sledil je ciklus (šestih) pesmi iz Wolfove zbirke Španska pesmarica (1891) na besedila dveh nemških pesnikov. Wolfov glasbeni jezik je za razliko od Schumannovega in Mahlerje-va (ki je neposredno sledil Wolfu) trši, bolj dramatski kot ne, zato tudi manj liričnih, ali če že hočete, tudi ženskih poudarkov v tem spletu. Vrhunca, ki sta sledila, sta bila morda kar dva, trije, štirje: najprej zadnji dve pesmi G. Mahlerja Erinnerung/ Spomini in Urlicht/Praluč iz zbirke Dečkov čudežni rog. Z vsemi tehničnimi pevskimi dispozicijami, v pevski nadgradnji in v skrajni simbiozi obeh izvajalk je izzvenel tale Ma-hlerjev fragment praktično kot višek večera. Sledil je ciklus M. Lipovška Sedmih samospevov na pesmi iz ciganske poezije. Večinoma temni
pra
(K
takti tega ciklusa pa so bili potem ravi kontrast dvema dodatkoma aj b' jaz tebi dal in Moj očka so mi rekli) iz povsem drugega Lipov-škovega ciklusa 12 ljudskih pesmi za glas in klavir. Sklep in posamični odseki tega recitala so bili po tistem, kar je naša B. Jernejčič Furst že odpela (med barokom in moderno, ne nazadnje tudi na dveh dokaj odmevnih cedejkah izmed številnih drugih: Samospevov Marija Kogoja in povsem svežega dosežka Dotiki z domala a cappella posnetki del L. Beria, L.Vrhunc, V. Globokarja, U. Pompe, B. Jež Brezavšček, A. Baul-da in C. Monteverdija) na vrhuncu podobnih večerov. Odlična jezikovna dikcija večine nemških besedil (Schumann, Wolf in Mahler) prve od dveh enakih in odličen izvajalski tandem je tudi tokrat nastopil »le« v Novi Gorici, Domžalah in Velenju. Na naslednjem koncertu istega (glasbenega) abonmaja pa se bomo že 7. decembra na istem odru srečali s tradicionalnim godalnim kvartetom in s tem z glasbo za 16 strun. Z glasbo skladateljev Beethovna, Ligetija in Mozarta pa bo nastopil mladi avstrijski Godalni kvartet
MINETTI.
Dr. Franc Križnar
TD JARSE RODICA
Oživlja se Kulturni dom Groblje
Turistično društvo Jarše-Rodica je eno bolj produktivnih društev v Občini Domžale, deluje že dvanajsto leto. Pohvalijo se lahko z uspešno promocijo kraja, tako doma kot v tujini.
Svoje prostore ima društvo v Kulturnem domu Groblje, kjer vsako leto organizirajo številne, tematsko različne prireditve; tradicionalni ribji piknik, kolesarski raily, pranje perila po starih običajih, kostanjev piknik, spuščanje ladjic na Gregor-
Božično-novoletni koncert Klape Mali grad bo 18. decembra v Kulturnem domu Groblje.
jevo, različne dobrodelne akcije ^ V letu 2008 so pripravili odmeven dogodek Pozdrav Evropi iz Slovenije, kjer so predstavili vse slovenske regije v kulinariki, pesmi in tradicionalno narodno nošo. V tem letu so
Letos, v prazničnem mesecu decembru, pripravljajo božično-novoletni koncert priljubljene Klape Mali grad, ki izvrstno izvaja dalmatinsko glasbo, pohvalijo pa se lahko tudi s skupnim nastopom z Oliverjem Dragoje-vićem. Koncert bo v soboto, 18. decembra 2010, ob 19. uri, v Kulturnem domu Groblje, v Jaršah.
bili člani društva povabljeni v Belgijo, na povabilo evropske poslanke Ljudmile Novak so uspešno predstavljali Slovenijo, tako v parlamentu kot tudi Slovenski hiši, nastopali so skupaj z ansamblom Stoparji in folklorno skupino Mengeš. V mesecu januarju naslednje leto bodo gostili vrhunsko monoko-medijo v izvedbi odličnega igralca Borisa Kobala Kdo vam je pa to delal?, Kulturno društvo Tuhinj pa se bo prav tako v mesecu januarju predstavilo v grobeljski dvorani s
predstavo Branka Đuriča Đura -Avdicija.
Društvo si želi z različnimi prestavami, koncerti in drugimi prireditvami oživeti dvorano v Grobljah, z izkupičkom od prodaje vstopnico bodo obnovili železniško postajo na Rodici, kjer bodo vzpostavili turi-stično-informativni center. Vljudno vabljeni, z udeležbo nam boste pomagali pri izvedbi naših zastavljenih ciljev in pripomogli k polepšanju našega kraja.
Vida Strajnar
www.avtomerkur.si
CITROËN C4 PICASSO
Dynamique VTi 120 KM
s kovinsko barvo ŽE ZA 16.730 €
OMEJENA KOLIČINA VRHUNSKO OPREMLJENIH VOZIL CITROËN C4 PICASSO
CREATIVE TECHNOLOGIE
Slika je simbolna. Poraba za vozilo iz oglasa: 5,9-10,00 1/100 km, emisija CO2: 174 g/km. Akcija velja do 31. 12. 2010 oz. do razprodaje zalog.

PE BTC, SMARTINSKA 152, HALA 3, LJUBLJANA TEL. 01 547 20 00
PE SAMOVA, SAMOVA 14, LJUBLJANA TEL. 01/306 60 30
PE NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 91, NOVO MESTO TEL. 05/373 76 60
14
kultura
3. DECEMBER 20I0
KONCERT DOMOUUBNiH PESMi ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA STANE HABE DU DOMŽALE TER OTROŠKEGA pevsKEGA ZBORA GLASBENE SOLE DOMŽALE, DOMŽALCKÍ, ÍN KVÍNTETA PÍRNAT
Vsa zemlja je z nami zapela ...
Meslnî^ Oomžalr
Zanesljivo lahko rečemo, da je Občina Domžale med slovenskimi občinami ena od tistih, ki ima največ društev in skupin, med katerimi ne manjka niti vrste pevskih zborov, ki jim vsi po vrsti radi prisluhnemo. To se je pokazalo tudi ob koncertu domoljubnih pesmi, ki ga je Ženski pevski zbor Društva upokojencev Stane Habe pod vodstvom Marike Haler pripravil 12. novembra 2010 v Kulturnem domu Franca Berni-ka Domžale, saj je vstopnic takoj
zmanjkalo.
Tako bodo morali številni ljubitelji njihovih pesmi ter petja gostov: Otroškega pevskega zbora Dom-žalčki, pod vodstvom Jožice Vidic, kvinteta Pirnat, katerega mentor je Luka Pirnat, ter pianista prof. Mirana Juvana, na skupno prepevanje ljudskih, narodnih in partizanskih pesmi počakati.
Domoljubna pesem, povezana s podobnimi teksti naših pisateljev, ki nam jih je predstavljala povezoval-ka pevskega večera Dragi Jeretina Anžin, vzbuja pri malem narodu, kot smo Slovenci, ponos na košček zemlje, ki jo imamo iskreno radi in so ji številni pesniki in skladatelji, predvsem pa pevci sami, namenili številne pesmi, med katerimi sta tudi znani partizanski Koračnica ter Počiva jezero v tihoti, s katerimi je ženski pevski zbor, ki poje že več kot tri desetletja, začel koncert. Kaj ti je, Mojca, je bila namenjena spominu na zborovodja prof. Staneta Habeta, ki jih je vodil dve desetletji, že deset let pa pevke kvalitetno rastejo pod vodstvom Marike Haler. Nepozabni Rož, Podjuna, Zila je sledila Avseni-kova Slovenija, od kod lepote tvoje, ki so jo morale pevke ponoviti, pa ne le enkrat. V Pesmi o svobodi so pev-
ke združile svoje pomoči z mladimi pevci iz Otroškega pevskega zbora Glasbene šole Domžale, pod vodstvom zborovodkinje Jožice Vidic, in tudi tu ni šlo brez ponovitve. Po pesmih: Srečen je, kdor glasbo rad ima, Domovine in Nasvidenje, nas je s svojim odličnim petjem navdušil Kvintet Pirnat, ki je pod mentorstvom Luke Pirnata zapel Slovenec sem Oj, Triglav moj dom, Tam, kjer pisana so polja in Oj, Doberdob, nato pa smo spet prisluhnili dekletom, ki so zapele Komandant Stane, Pozdrav in svojo najljubšo Falo. Koncert domoljubnih pesmi se je končal s skupnim petjem Ženskega pevskega zbora DU Stane Habe, Kvinteta Pirnat in dvorane, ki se je pevcem in pevkam navdušeno pridružila pri znanih partizanskih: Na oknu glej, Ob tabornem ognju in Kovači smo ter zadnjo tudi po-
novila, pevski večer pa smo skupaj zaključili z Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje, kjer je kot solistka nastopila Jožica Vidic. Poslušalci in poslušalke vseh generacij so bili nad koncertom navdušeni. Ugajale so jim pevke in pevci, izbor pesmi, od katerih mnoge le redko slišimo, predvsem pa priložnost, da so nekatere pesmi zapeli skupaj. Bil je nepozaben večer, kakršnih si še želimo. Prepričana sem, da bi po tovrstnih koncertih imeli našo domovino še raje - tudi mladi, ki pesmi, kismo jih prepevali skupaj s pevkami Ženskega pevskega zbora Stane Habe Društva upokojencev Domžale ter njihovimi gosti morda premalo poznajo. Iskrene čestitke, spoštovane pevke in pevovodkinja Marika Haler, za res prijeten pevski večer.
Vera
NOVA KNJiGA DR. VEUKA VuLiKiCA
Gregor Ahčin, slovenski kiropraktik
Velika dvorana Knjižnice Domžale je bila 15. novembra 2010 mnogo premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti predstavitvi nove knjige dr. Velimira Vulikiča, Gregor Ahčin, slovenski kiropraktik, s katero še eden od pomembnih Domžalčanov dobiva mesto na knjižnih policah, kjer je že kar nekaj knjig omenjenega avtorja. Med njimi vrsto takih, v katerih ostaja zapisana zgodovina Občine Domžale, kot na primer: Senator s Svete Trojice, Bratje Pirnat, Glasbenik Stane Habe - Vrhničan v Domžalah, Ljudje izpod vrha Svete Trojice, Domžalska leta prof. Matije Tomca, posebej pomembno mesto pa ima dr. Vulikič na področju zapisovanja zgodovine slovenskega zobozdravstva in drugih področij. Knjiga Gregor Ahčin, slovenski kiropraktik pa ne prinaša le opisa zgodovinske in pomembne delovne poti glavnega junaka knjige, temveč nas obenem seznanja z življenjem cele družine, ob njej pa je popisana tudi zgodovina mesta, v katerem so in še živijo Ahčinovi. Pomemben del knjige je njen drugi del, v katerem je pod naslovom Carobnih rok so se spominjali avtor zapisal številne spomine hvaležnih ljudi, ki jim je Gregor Ahčin pomagal s svojimi čarobnimi rokami. Predstavitev knjige, ki jo je vodil Mitja Zupančič, je prinesla še nekaj novih utrinkov iz življenja glavnega junaka knjige, ki sta jih predstavila avtor knjige Veljko Vulikič in posebni gost predstavitve, Oto Gia-comelli, ki je v uvodu h knjigi med drugim zapisal: »Knjiga o Gregorju Ahčinu, ki jo je spretno napisal dr. Velimir Vulikič, je pričevanje o nenavadni in burni življenjski poti izjemno zanimivega in ustvarjalnega človeka bogatega znanja in izjemnih sposobnosti, predvsem pa širokega in čutečega srca«.
Prijeten literarni večer so s pesmijo polepšali bratje Pirnat. Za nagradni kviz z vprašanji iz slovenske literar-
ne zgodovine je poskrbel Gregorjev brat Andrej iz Švice, prisotni pa so lahko pozdravili tudi Gregorjeve sorodnike, med njimi ženo Darinko in hči Ano, ki sta si posebej prizadevali za izid knjige, ki jo je Ana tehnično uredila in oblikovala naslovnico. Avtor Velimir Vulikič začenja življenjsko zgodbo družine Ahčin v letu 1914 ter jo s prepoznavnim slogom pisanja razgrinja pred bralcem tako, da ob njej spoznavamo tudi zgodovino občine, posebej našega mesta in pomembnih posameznikov, ki so povezani z Ahčinovimi. Posebej nas že v uvodu opozarja na Ahčinove, ki so se pomembno vpisali v zgodovino slovenskega naroda: Vinko in Ivan sta bila teologa, Ivan še posebej znan politik, pisatelj in profesor; njun brat Franc pa oče številne družine, ki jo spoznavamo ob branju knjige, v kateri avtor razgrinja usodo družine, še posebej Franceta kot likovnega umetnika in kiparja; Gregorja, sprva priznanega modnega kreatorja usnjenih oblačil, nato pa prvega uspešnega alternativnega zdravilca in kiropraktika na Slovenskem ter bratov Janeza in Andreja, bratov treh domovin. Prve strani knjige so namenjene Ahčinovim v času prve svetovne vojne, nato pa jih spremljamo na življenjskih poteh, ki so bile zelo pestre in včasih tudi malce nenavadne, vseskozi pa zelo zanimivo opisane. Največ strani je namenil najmlajšim trem Ahčinovim: Gregorju (roj. 1930), Janezu (roj. 1933) in Andreju (roj. 1935), saj se njihove življenjske poti prepletajo, vseskozi pa izkazujejo veliko povezanost in jubezen do domovine, do slovenske pesmi. Spremljamo jih na poteh za boljšim kruhom v tujini, še posebej njihova leta v Argentini, kjer je zelo zanimivo opisano tudi Gregorjevo sodelovanje v gorskih odpravah, poseben prostor pa je avtor namenil tudi Andreju in njegovi bitki za slovensko dopolnilno šolo v Švici.
Na razpotju je prvo poglavje, ki ga je dr. Velimir namenil življenjski poti Gregorja Ahčina ter svetovnim uspehom na področju izdelave usnjenih oblačil.
Sledi poglavje Ljubo doma, ki je namenjeno njegovemu odhodu iz Argentine, slovesu od zveste doge Save ter novemu življenju, ki si ga je ustvaril s poroko z Darinko 28. decembra 1974 in katerega najpomembnejši del je alternativno medicinsko delo kot kiropraktika. V delu knjige Hišica v nedrih zemeljskega raja spoznamo vrsto njegovih prijateljev, med njimi tudi brate Pirnat. Posebej je opisan neprecenljiv prispevek k boljšemu počutju in večji uspešnosti smučarskih skakalcev in
drugih
nikoli ne bodo pozabi vega priznanega slovenskega kiro-
športnikov, ki pomoči pr-
praktika, katerega roke so dokončno obmirovale 4. maja 2005. Poseben pomen ima zadnji del knjige, ki ga je avtor dr. Velimir Vulikič naslovil Gregorja Ahčina in njegovih čarobnih rok so se spominjali.
V	njem beremo vrsto pripovedi in izjav, ki se spominjajo dobrega in iskrenega prijatelja vesele narave in dobrega srca, Gregorja, ki je bil s svojo pozitivno energijo vedno pripravljen za akcijo. Številne iskrene zahvale kažejo na neprecenljivo dobroto in pomoč Gregorja: »Najlepša hvala, Gregor, za vse, kar sem dobil - od zdravja do raznih nasvetov, ki mi še vedno pomagajo.« ali pa: »Je eden tistih ljudi, ki vstopijo v tvoje življenje kot dar in pustijo za seboj neizbrisen pečat ... «
Avtorju, dr. Velimirju Vulikiču, iskrene čestitke za 22. knjigo, ter ženi Darinki in hčerki Ani, ki sta z izdajo knjige možu in očetu postavili spomenik, bralcem pa so vsi trije približali delček naše zgodovine, ki tako ostaja za vedno med nami. Tako kot prvi slovenski kiropraktik, Gregor Ahčin, o katerem povedo veliko tudi besede, ki jih je ob koncu knjige napisala žena Darinka: »Njegove vrednote so bile: ljubezen, družina, zdravje, iskreno prijateljstvo ter pomoč drugim.
V	njegovih rokah je bila zdravilna moč, srce je bilo sočutno do trpečih, um pa poln dovtipov in šal, s katerimi je razveseljeval svoje bližnje, zdravljencem pa vlival optimizem v težkih trenutkih.«
Vera Vojska
2010
MESTNI fđNDCiOMŽALE vKuhunumdomu FnnaScmIkB Ûofniale
Hln^t^ ^ ikcfifflhcf
17h ÏEWINDfSUPUWKircMVlIF/TiJrBs'^WlK^edlMJCi<J^
fwv/f : nkt StiVi^er ) dctiiK^entâml illm
?ch HflWff parmi wsvFTWíĚíMffTi-i.iMa./Hafrvňjt-
liv Bnd lli£ D«aů*f Hollows; Part 1 / r Di^W VMh / dnnilíu^
PLdtokivSóna
« WrWTTHKr
IJh rtíMUff POTTER W SVFTINH SHffTl -1 EMl/HBfrv POf-tv and tlie D«iihy Halliïws: Part 1 f r. OMů YM« f diinilS(](islta fHJStotovSůna
JKHHlld^C^ fil ^HťfVlbír
ZCh Hm«KU/nF[icljnï/[iâriiklasHyiinkPiïhDg|dEtcr« ipri«inl|aw/film 1» riG VBrirïu sfiren^lal Mît^ He<ch«ibet| / u «bawu FlHSiai In DVEH
JKVI^ XUl
TOh OSEBNA PfnUAI5A/F:JansïLa[3dine/(lrâtnG/da(Tililsfa veTfůtrarpat/xfurtwlBĚt
sdlM*, 11. d«n4Hf_
17h ÏEIV1N□06UPU^VĎPtI^nwtlE/T1J^tfs:1lwlK^edltlieJl>;J^ r: HkK Stiínf« / dckmisefiLml tlim
irtůíj u, aetHTůef
3Gh ilwn/BriHhťB/r^JlTiSheiKlar^/ťPBrnB OdHkf AHHTTbH
iPí ůAHAIBA/ D«(Hc3Uë une / r P^ema CoTIni In Oira Renaud / a<ilmkBria dmiïutu pustoknrfćna^ shilvoN^Irana TOh UUflEZEM NIMA CENE/Hwà de prt«/rP(eriie5a^adůíl/ iïHnanUfria «omeđila
«jduulL^ I n
MmTij^i Uh BBHffmr
ZWi UUBEZEH NIMA ŒWE/Hm de Pfk/r Pierre saltfidm/ (omandCna tomeđlla
^wdcft'^ tfKCfvtbcr
17h lAZ^UHABA/DesUublËine/rPíHiiaCorinilniGiirls Renaud/ âfilmkdna druHnsha pustïXoviûnai iJ^hfOfU^đnD
tank, Z&de«tnb«r
17h C>U»W«5HE9l«yjuleniitlBi&f|HII/rih>rumai4lnKHa-ma U LH11 / pravl^^ i I nď» a^fan t ura
WOUND OMREŽJE/me SocuiKcTWQfi/rDaMldHrH^ dr^ma
sfedMft. deeembeř ^
17h CARf]BP»5HEgR0/hjlenatt.1BlH]ell/t:HMr|jthai4lnK^
<na ULVilti^/pravt^iftia ttuilPGb a^afitura
ïCh StXIMJTO OMMilF/me 500tí Mrtwork/rDwwnrichft'/
drama
iemek» 30, december _ _ ___I
Itíh WETJEmilllMH£3nEV5E5l(mmMVDSfli™yTTwWlí)ítd
ta BIJ aod Sakortnd Luria «loifH] tne Comer f r. Stefan Nanurdarev /drama
inFCHVMCUE
ME^I KIHO [XW.1ŽAi£se ntfi^ V KlLAirriGfnd«riu r-nouBemllu □Drnisle, Uub^fafula 61^ 1230 Doinlafc Blafi^a |e «jprta utati pol pred	ur usak D^ od IZ ut^ lA Eredafi titdido 17ure.
t. 711SQ SO, wwALteJ-dtimiahc.si
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje, v letu 2011 pa vam želimo veliko zdravja in uspeha.

LILA, trgovina s tekstilnim blagom Ljubljanska ulica 1, Dob tel.: 01 72 14 085 delovni čas: non-stop 8.00 - 19.00 sobota 8.00 - 12.00
L
3. DECEMBER 20I0
kultura
15
KATARINA SOLN
Za star zvezek in svinčnik se vselej najde prostor
Katarina Šoln, moja tokratna sogovornica, ima 17 let in je dijakinja 3. letnika Gimnazije Bežigrad. Katarina živi v Preserjah, obiskovala je OŠ Preserje pri Radomljah, v prostem času pa je običajna punca, ki rada igra košarko, ustvarja, riše, skrbi za živali in raziskuje nove kraje. Ima tudi mlajšega, 13-letnega brata Gašperja, s katerim preživljate proste ure na igrišču. Oba sta navdušena košarkarja. A Katarine ne predstavljamo zaradi njenih športnih uspehov, pač pa zato, ker je Katarina s svojimi šestnajstimi leti postala ponosna avtorica mladinskega pustolovskega romana Mreža. Kako lahko najstnica izda svojo prvo knjigo, kako je knjiga nastajala in kaj Katarina že pripravlja za bralce in bralke, mi je zaupala v pogovoru, ki ga lahko preberete v naslednjih vrsticah.
Zakaj si se odločila, da napišeš knjigo?
Knjigo z naslovom Mreža sem napisala med poletnimi počitnicami 2009, tj. na svojem prehodu med 1. in 2. letnikom. Ko sem začela s pisanjem, smo bili ravno na morju in ker sem vse svoje knjige pozabila doma, po nekaj dnevih brezdelja in ležanja na plaži pa mi je postalo dolgčas, sem sklenila, da jo pač napišem sama. Ošilila sem svinčnik in se prepustila navdihu. Ker pa me je zgodba nekako potegnila vase, s pisanjem nisem mogla prenehati, zato sem nadaljevala tudi, ko smo prišli domov. Tako je bila knjiga do začetka septembra napisana. Nato je sledilo dolgo obdobje pretipkavanja na računalnik,
celoten roman sem namreč na
pisala
ročno. Nekateri so me spraševali, zakaj ne pišem direktno na računalnik. Jaz pa sem jim odgovorila, da to pri meni preprosto ne gre. Pišem namreč ob boj neobičajnih urah; zgodaj zjutraj, pozno zvečer ali pa na krajih kjer računalnika nimam pri sebi - za star zvezek in svinčnik pa se vselej najde prostor. Zdi se mi tudi, da s pisanjem na računalnik ne bi mogla dovolj hitro zapisati vseh idej, ki se mi porodijo med ustvarjanjem.
Pa je bil to trenutni navdih ali je želja po lastnem knjižnem ustvarjanju že dlje tlela v tebi?
Že od vrtca sem si želela videti svojo knjigo na knjižnih policah. Tako
Sipki čas
Spleten v kito cvetja, dnevov, noči, iz mesecev spleta.
Odvečna leta prerano nasuje, kot da tkal bi jih iz sinjega nedra.
Že je tu jesen,
lase nam z modrostjo posrebri, nekdaj lepi obraz v brazde globoke spretno prepleta.
Dobro je, da se ne ve, kaj sipki čas čez leta obeta.
Nihče mu ne uide: ne mlad, ne star,
ne reven, ne bogat.
Sipki nas minljivi čas nikoli ne sprašuje, za vsak naš zakaj ima vedno odgovor -zato,
tako mora biti. Ne.
Brezbrižen je, a za vse ljudi enak.
Pravičen
Sipkasti čas
vsakemu izmed nas
dobro vedeti da,
zakaj nam dan ali noč,
ko pregorimo, v večnost ugaša ...
Nikoli več kite cvetja za nas ne spleta v leta. Nikoli več ne vpraša za leta boleča, prerano vzeta.
Jožica
sem svojo »prvo« knjižico napisala in ilustrirala v 4. razredu. Nato sem sodelovala na številnih literarnih natečajih, pa tudi domišljijski spisi mi niso delali pretiranih težav. A vsakič, ko sem sklenila napisati kaj daljšega, mi preprosto ni uspelo. Ideje so bile, a kaj, ko jih je bilo preveč, da bi jih uredila in napisala kakšno zaokroženo celoto. Potem so prišla zadnja leta osnovne šole in prvo leto gimnazije in časa je bilo še manj kot prej. Potem pa so prišle tiste usodne počitnice ... Zdi se mi, da se je od tistega poletja naprej nekaj v meni odprlo, sprostilo in zdaj brez »napora« napišem kako novo zgodbo. Ugotovila pa sem, da sebe ne moreš prisiliti, da napišeš zgodbo. Preprosto moraš biti dovolj star, imeti določene izkušnje in zvrhano mero vztrajnosti. Zgodbe ne napišeš ti, zgodba se napiše sama, brez prisile.
Niti polnoletna še nisi, a tvoje ime je že na zemljevidu slovenskih mladinskih pisateljev, kaj to pomeni zate?
Zdaj se s tem še ne obremenjujem preveč, živim normalno življenje, kot sem ga živela, preden je knjiga prišla v knjigarne. Seveda pa sem zelo ponosna, da se je moje ime znašlo med avtorji, ki jih tudi sama občudujem.
O čem pripoveduje tvoja prva knjiga - Mreža?
Zgodba govori o 13-letni Lani, ki poletne počitnice preživlja pri noni, ob morju. Skupaj s prijateljico Petro opazujeta skrivnostnega motorista Jerneja, odkrijeta podvodno jamo, doživita brodolom in se srečata z morskim psom. Seveda ne gre brez občasnih prepirov, ljubosumja in sestrskih težavic. Vse pa se spremeni, ko Petra nenadoma izgine. In javna plaža je vedno bolj prazna ... Je za to razlog plavut, ki se pojavlja ob rdeči kopališki mreži? In kdo je pobil vse rake, ribe in morske ježke? Roparji, tihotapci, gusarji? Letos je Lano čakalo poletje, polno dogodivščin.
Zakaj si se odločila za žanr mladinski pustolovski roman in od kod pravzaprav ideja za knjigo?
Za žanr se nisem odločala tako, da bi si npr. pred začetkom pisanja rekla - Prav. Zdaj bom pa napisala grozljivko. - tako ne gre. Najprej sem napisala zgodbo in jo potem poskušala uvrstiti v nek žanr. Mislim, da sem se za tako tematiko odločila, ker sem pred nekaj leti dobesedno požirala pustolovske knjige. Idejo za knjigo pa sem dobila na morju, ko sem opazovala valove, sončne zahode ... Na začetku sem dobila neko osnovno idejo, tisti glavni zaplet, potem pa sem začela pisati in zgodba se je razvijala sama. Tako na
začetku še nisem vedela, kakšen bo konec.
Je v nastajanju morda že druga, tretja?
Tudi letos (poleti 2010) so bile poletne počitnice kar dolge in spet mi je bilo dolgčas. Tako je tudi letos nastala nova knjiga (zgodba se dogaja ob koncu srednjega veka), ki je precej obsežnejša kot prva ... Zanjo sem porabila tudi kar precej časa -pisati sem jo začela junija in končala med oktobrskimi počitnicami. Zdaj pa me čaka še dolgotrajno pretipkavanje ...
Sicer pa ne le knjiga, kultura, zanima te tudi šport. Aktivna si v Šolski košarkarski ligi, kajne?
Da, svojega življenja si ne predstavljam brez športa. Ko sem bila mlajša, sem nekaj časa trenirala plavanje, pa tenis, rokomet ... Na koncu sem ostala pri košarki, ki sem jo resno trenirala 5 let. Zdaj mi na žalost, zaradi obilice dela, napornega tempa v šoli in oddaljenosti kluba ne znese, da bi še vedno aktivno trenirala. Zato sem našla drugo pot; zdaj treniram v šoli in igram v ŠKL-ju. Tudi moj mlajši bratec, ki je zdaj pravzaprav že brat, Gašper, se je vrgel v košarkarske vode. Tako lahko popoldneve preživiva na igrišču.
Lahko v prihodnje pričakujemo tudi kakšne druge zvrsti ali je tvoja sedanja želja ostati v mladinski literaturi?
Trenutno se najbolje najdem v mladinski literaturi. Mogoče bom čez leta prešla tudi v bolj resne vode, bomo videli ... V tem trenutku pa si ne predstavljam, da bi pisala nek resen roman za odrasle ali pa kak psihološki roman, kot je npr. Zločin in kazen. Za vsako pisanje namreč potrebuješ določene izkušnje, spoznanja, teh pa zaenkrat še nimam toliko. Če mi bo namenjeno, bo zgodba prišla sama. Že zdaj pa vidim, da se mi slog pisanja spreminja, verjetno bom z vsako knjigo malce odrasla in v vsakem novem romanu pustila delček sebe. Če pogledam nazaj, bi zdaj, ob pisanju Mreže, verjetno kaj spremenila, dodala, izpustila ... Ampak tako sem pač pisala, ko sem bila stara šestnajst let. Mislim, da ne bi bilo prav, da bi zdaj nekaj popravljala za nazaj - zdaj je čas za nove izzive.
Morda nasvet, ideja mladim, ki jih zanima, kako pridi do izdaje lastne knjige?
Najprej je potreben talent, nato veliko vztrajnosti in časa. Nekateri sošolci so me spraševali, kako mi ob vsem zahtevnem šolskem delu uspe najti čas in napisati knjigo. Nasmehnila sem se in rekla, časa nimam, ampak si ga preprosto vzamem. Pravzaprav ni toliko odvisno od tega, ali imaš ali nimaš časa; važno je, da si ob vsej naglici, ki nas obdaja, uspemo vzeti čas zase in stvari, ki nam veliko pomenijo. Svoj talent, slog, stil pisanja lahko mladi pilijo na raznih literarnih natečajih, na kakšnem literarnem krožku ali pa krožku kreativnega pisanja (tak krožek sem obiskovala
tudi sama, ko sem bila stara 10 let). Knjižni svet me je navdušil, ko sem med osnovnošolskimi leti obiskovala knjižni sejem, na katerega nas je vodila učiteljica Urška Zupančič. V roman Mreža sem vključila tudi svoje tri stare osnovnošolske spise, ker se mi je zdelo škoda, da bi ostali pozabljeni. Nauk: tudi svoje stare spise je dobro shraniti - nikoli ne veš, kdaj ti bodo prišli prav.
Potem ko sem že imela pred sabo celoten rokopis (ob koncu poletnih počitnic), se mi je zdelo škoda, da bi ležal nekje zaprašen v omari - zato sem stopila v »akcijo«. Tudi sama sem spraševala, kako najti založbo. Kako dobiti kontakt, kako vsa stvar poteka, je potrebno svoj izdelek avtorsko zaščititi ... Zdelo se mi je najbolje, da povprašam nekoga, ki je že dolgo aktiven na tem področju - tako sem vprašala gospoda Ivana Sivca, ki mi je še isti večer odgovoril in mi vlil veliko upanja za naprej. Če ima nekdo željo (pa naj bo to izdaja knjige ali pa postati glasbenik) in če bo sledil tej želji in poskušal vse, da bi jo uresničil, mu bo na koncu uspelo. Podobno je bilo tudi pri meni. Poslati sem morala veliko prošenj, da mi je na koncu - po srečnem naključju - uspelo najti založbo Educa, ki mi je knjigo v istem leto tudi izdala.
In kot pravi Katarina ^
^ zdaj imamo v šoli spet polne roke dela, tako da že komaj čakam naslednjih počitnic, ko bom v roke vzela star oguljen zvezek, ošilila svinčnik in se lotila pisanja novih zgodb.
Mi pa z veseljem čakamo nove knjižne uspešnice, ki bodo nastale izpod ošiljenega svinčnika in oguljenega zvezka Katarine Šoln.
Mateja A. Kegel
MIHELICEVA GALERIJA NA PTUJU
Polona Demšar razstavlja: Kosti, steklene skulpture
»Naš svet v temelju zaznamujejo spremenljivost, prehajanje odtekanje, fluidnost. Vidimo, kako vse stvari ves čas spreminjajo obliko, kako skozi čas nič ne ostane ena-
ko, ostajajo le sprememba sama. Naš obstoj je zaznamovan s pretokom stvari in novem element tega stanja ne ponazarja bolje kot voda. Voda je bistvene element življenja,
PREDSTAVITEV KNJIGE
Igralec ragbija
V domžalski knjižnici je bila v začetku meseca novembra zanimiva in obiskana predstavitev najnovejše knjige izpod peresa dr. Mihaela Brejca. Vodil jo je direktor založbe Nova Revija, Tomaž Zalaznik, pri kateri je knjiga tudi izšla. Roman Igralec ragbija, ki ga nekateri imenujejo tudi politični triler, preko glavnega lika mlade dame Lije in igralca ragbija Marka razkriva skrbno skrito skorumpiranost političnih veljakov komunistične oblasti. Ta je v zadnjem desetletju obstoja SFRJ velik del deviznih sredstev, ki so jih ustvarila slovenska podjetja, zadržala na računih v tujini. Znano je, da je del kapitala iz Slovenije prenesla na račune v tujini, ni pa znano, kako se je ta denar v preteklih dveh desetletjih uporabljal in kdo je upravljal in ali če še kdo upravlja s tem denarjem. Vsebina romana je širša, kot pove sam naslov, saj se preko Lijine zgodbe razkriva tudi sicer skrbno skrivana skorumpiranost političnih veljakov tedanjega komunističnega časa. Od tod pa do zgodbe o orjaškem in nadvse surovem lovu na razkrivalko kriminala ni daleč. V knjigi se že takoj
srečamo z Lijino malo pomembno nalogo: organizirati mora avtobusni prevoz tretjerazredne ekipe francoskih ragbistov; nato pa sledimo edinstveni ljubezenski zgodbi, ki se odigrava med to protagonistko in - francoskim igralcem ragbija. Vsekakor pa tematika romana tu zopet dobiva širši kontekst, kot ga nakazuje zgolj naslov: Lija, v romanu nekakšna svetovalka direktorja, za to svojo sicer nepomembno nalogo zasluti politično prevaro ... Po sami uvodni predstavitvi je potekal pogovor z avtorjem, v katerem je pojasnil in navedel nekatera dejstva, ki so ga navdihnila, da je napisal to knjigo. Z njo je želel opozoriti na anomalije nekdanjega komunističnega sistema, spregovoril je o vplivnih lobijih, odtekanju denarja v tujino in mrežah povezav, ki ta denar po njegovem mnenju koristijo še danes. Občinstvo je tudi zanimalo, kaj je s tem denarjem, ki je odšel v tujino ter čigav je (bil). Zgodb na tematiko, ki jo opisuje v knjigi Igralec ragbija, je še veliko. Dr. Brejc je v nadaljevanju opozoril tudi na lažno social-komu-nistično ideologijo. In še zanimivost: ob zaključku je s strani občinstva prišlo vprašanje glede glavnih junakov knjige - sta resnična? Dr. Brejc se je ob tem nasmehnil in dejal, da sta resnična ter da oba še vedno živita.
Janez Stibrič
Dr. Mihael Brejc, avtor novega političnega trilerja z naslovom Igralec
ragbija (foto: Janez Stibrič)
KULTURNO DRUSTVO DOMŽALSKI ROGISTI
Pred jubilejnim letom
je metafora našega obstoja. Skozi stoletja so filozofija, umetnost in religija vodi pripisovale pomembno vlogo v raznovrstnih duhovnih manifestacijah. Tako kot nekoč, se umetniki tudi dandanes ukvarjajo s tem elementom in ga na različne načine v različnih pomembnih kontekstih vključujejo v svoje delo,« je v povabilo na ogled razstave PLAVAJOČE PODOBE NESKONČNOSTI, ki si jo v Miheličevi galeriji na Ptuju ogledate vse do 15. januarja 2002 zapisala mag. Metka Županič, akademska slikarka in kuratorka. Med petimi umetniki, ki razstavljajo, je poleg Andreja Ostermana, Mirana Kreša, Jasne Hribernik ter Aleksandre Saške Gruden tudi naša kiparka Polona Demšar, ki živi in dela na Sveti Trojici in v Ljubljani. V svojih razstavljenih steklenih prozornih formah govori o čistosti vode, ki predstavlja vi življenja. Njeni skeleti so zamrznjene podobe neskončnosti, ki jih umetnica niza eno zraven druge. V njenem delu se prepletata mrtva in živa narava, večni cikel, ki predstavlja neizbežno za vsa živa bitja.
Umetnici, ki ima za sabo številne referenčne razstave doma in v tujini in je tudi prejemnica študentske Prešernove nagrade za kiparstvo, iskrene čestitke, bralcem in bralkam 3a povabilo, da si razstavo, če boste :je v bližini Ptuja, tudi ogledate.
Vera
V	letu 2011 Kulturno društvo Domžalski rogisti praznuje 20-letnico obstoja. Predsednik društva Gregor Otmar Rettinger, ki vse to obdobje zvesto piše kroniko, je zbral kar 720 nastopov. Največkrat so zaigrali v Sloveniji, njihovi glasbi pa so prisluhnili tudi na sosednjem Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Na tekmovanjih v Avstriji in na Češkem so osvojili kar deset zlatih in en srebrn rog ter tako vsa leta dokazovali svojo kvalitetno rast. Še posebej smo tovrstno glasbo spoznali v letu 2009, ko so bili skupaj z občinami Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter Lovsko zvezo Slovenije uspešen organizator 36. srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov ter v tem okviru pripravili kar pet koncertov, med njimi tudi najštevilčnejšega v hali Komunalnega centra Domžale.
V	letu 2010 so opravili 24 nastopov, med njimi tudi dva v tujini. Tako so junija 2010 gostovali v Karlovcu na 14. srečanju hrvaških lovskih pevskih zborov in rogistov. Zaradi poplav so bile celo edina slovenska skupina in organizatorji so jih zato zaprosili za kar več nastopov. Kot pravi predsednik Kulturnega društva Domžalski rogisti, Gregor Otmar Rettinger, imajo na nastop v Karlovcu zelo lepe spomine. Gostitelji so se zelo potru-
li in pripravili res enkratno vzdušje,
številni poslušalci pa so bili posebej navdušeni tudi nad nastopom prijateljskih glasbenikov iz Slovenije.
V	novembru 2010 so na povabilo Lovske zveze Italije - Sekcije Videmske pokrajine igrali v kraju Talmasons v bližini Palmanove. S Hubertovo mašo so nastopili na 18. tradicionalni slovesnosti, ki jo vsako leto pripravijo v drugem kraju. Nastopili so tudi na dobro obiskanem koncertu, kjer so, tako kot številni obiskovalci, občudovali sokolarje, ki so predstavili del lova z ujedami. Domžalski rogisti so bili prijetno presenečeni nad gostoljubnostjo, za dobro počutje pa je poskrbel tudi (prevajalec) zamejski Slovenec, Mario Leopoli. Domžalski rogisti so v teh dneh že pričeli s pripravami na praznovanje 20. rojstnega dne. Tako je v teku snemanje CD z lovskimi melodijami, za ljubitelje njihove glasbe pa bodo pripravili v letu 2011 tudi jubilejni koncert.
V	jubilejno leto Domžalski rogisti stopajo v naslednji sestavi: Ivan Ko-zarič (umetniški vodja), Jernej Hribar, Anže Korošec, Irena Keš-Gombač, Uroš Oražem, Drago Vuk, Klemen Zabret ter Gregor Otmar Rettinger (predsednik). Vabijo vas, da se jim pri praznovanju jubileja pridružite ter prisluhnete njihovi glasbi.
Vera
16
uredništvo
3. DECEMBER 20I0
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Povodenj, poplave -zakaj?
Letos je 19. septembra občane v Krtini, Dobu, na Viru in Podrečju, pa tudi drugod, presenetila katastrofalna povodenj, ki je poplavila travnata in kultivirana kmetijska zemljišča, bivalne hiše in druge objekte, ceste ter gospodarsko uporabne predmete. Obilno dalj časa trajajoče deževje in možnost poplav so vremenoslovci že nekaj dni prej napovedovali po radiu in televiziji, v vremenski napovedi po običajnih poročilih. Vodna ujma je prišla nenadoma, z udarno količino vode rek Rovščice, Radomlje, Rače in Drtiščice, ki so v sotoku z Račo močno prestopile bregove ter povzročile tudi visok dvig talne vode, občanom pa veliko skrbi in precejšnjo materialno in finančno škodo, ki v celotnem obsegu ni bila ustrezno zavarovana. Poškodbe na cestah doslej niso bile evidentirane. Razlog za veliko povodenj je bil vsestransko koordiniran, vendar prepozno dan nalog za nujno povečanje izpusta vode iz Gradiškega jezera pri Lukovici, ki ga je reka Drtiščica napolnila skoraj do vrha, kar je povzročilo nevarnost poškodbe in predrtja jezu. Do tega stanja so odločitve nekako razumljive, ker je znižani vodostaj v zadrževalniku Gradišče postal manj nevaren. Nepojasnjeno pa ob tem ostane vprašanje ali dejstvo, zakaj ni bil sprožen pravočasen ukrep za postopno povečano izpuščanje vodotoka iz zadrževalnika že takrat, ko se je gladina vode pričela hitreje
dvigati. Jezovna naprava v Gradišču je na pogled in v osnovi grajena kot vsaka dolinska pregrada za hidroelektrarno, vendar brez nekaterih naprav. Krona, to je vrhnji del jezu, ima v sredini široko znižano odprtino, ki zmanjšuje akumulacijsko kapaciteto zadrževalnika. Prelivne betonske površine in dodatna pretočna polja vode niso zgrajeni. Omenjene jezov-ne naprave lahko najbližje vidimo na Savi, v hidrocentralah Medvode in Mavčiče. Tudi tam se pojavljajo visoke vode!
Gradiški zadrževalnik na reki Drti-ščici ima pred jezom na dnu jezera
betoniran talni požiralnik in cevni izpust, kjer je najbrž mogoče zadovoljivo regulirati količino iztoka vode z mehanizirano zapornico. Verjetno je bil jezovni objekt zadrževalnika projektiran, enako kot v vodnih elektrarnah, na najvišjo vodo, ki na osnovi zbranih meritev ali po oceni hidrologov lahko nastopi v stotih letih. Za še večjo pretočno količino vode, ki se lahko pojavi v tisoč letih, pa jezovne naprave tudi po svetovnih merilih praviloma niso projektirane. Naj tedaj pač voda poplavi! Kažeta se vsaj še dva problema glede zadrževanja preobilice vode reke Rače z vsemi naraslimi pritoki. Mostova čez Račo v Dobu in na Podrečju ter struga do Bistrice so omejeno dimenzionirani, kajti ob neurju ne požrejo vsega vodotoka narasle reke. Neprijetne in nevarne posledice poplav so prizadeti prebivalci občutili že dvakrat v zadnjih petnajstih letih.
Razlogov za razmislek, kako doseči varne, ustrezne in koristne ukrepe, je dovolj. Končni cilj je odprava poplavne nevarnosti reke ter zaščita naravnih dobrin in imetja. Aktivno, strokovno in časovno intenzivno sodelovanje vseh odgovornih ter strokovnih struktur, oseb in prizadetih davkoplačevalcev pa mora brez eksperimentov pripeljati do odprave nevarnosti, da povodnji ne bo več.
Nikolaj Belšak, univ. dipl. ing. el.
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrajenci nagradne križanke številka 11 v glasilu Slamnik so: VINKO KUŠAR iz Radomelj, ki prejme brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC, DANA PRUSNIK iz Domžal, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, ROŽIČ TINCA iz Doba, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX in ŽIGA GUZELJ iz Medvod, ki prejme preventivni pregled vozila z meritvami.
Nagrade tokratne križanke podeljuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale srečni nagrajenci prejmejo 3 krat po dve vstopnici za ogled filmske predstave KD Franca Bernika.
Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 8. decembra 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
14	1230 Domžale.
Neizmerna lahkotnost sprenevedanja
V Domžalah imamo mestnega arhitekta, strokovnjaka, katerega naloga naj bi bila skrb za skladno urbano izgradnjo po merilih stroke in zahtevah prostorskih dokumentov. Iz njegovega videnja problematike gradnje netipičnih (nedomžalskih) stavb v občinskem prostoru, kot ga je razumeti iz komentarja, objavljenega v Novicah, pa je zaznati dobršno mero tolerantnosti in neodzivnosti na ta dogajanja. Vso odgovornost prelaga na upravno enoto, ki izdaja gradbena dovoljenja, pri tem pa ne pomisli, da je upravno dovoljenje samo povzetek projektnih rešitev in načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki jih izdelujejo projektanti arhitekti po določbah prostorskih načrtov. Prostorski izvedbeni akti, ki so po mnenju mestnega arhitekta nedorečeni, so temeljna naloga občine, ki jih pripravlja, sprejema in spremlja njihovo izvajanje. Tu pa je mesto občinskega arhitekta, ki mora sodelovati pri pripravi (zelo dorečenih) prostorskih aktov, predvsem pa se mora aktivno vključevati v njihovo izvajanje. Vsak načrt za pridobitev gradbenega dovoljenja k nameravani gradnji je namreč predložen tudi občinskim službam za izdajo prometnega soglasja ter za izračun komunalnega prispevka. Torej ima tudi mestni arhitekt možnost in dolžnost pregledati načrt in preverjati ustreznost oblikovnih rešitev ter skladnost z oblikovnimi merili prostora, v katerem bo objekt zgrajen. Upravni referent, ki izdaja gradbeno dovoljenje, ni in ne more biti gradbeni strokovnjak ter ne more kvalificirano presojati izpolnjevanja oblikovnih meril v načrtu.
Upam, da ne bo občinski mestni arhitekt še eden tistih, ki zagovarjajo mnenje, da so investitorju dopuščene pri poseganju v javni prostor tudi oblikovno sporne rešitve. Zgledovati bi se moral po pokojnem kamniškem mestnem arhitektu Bojanu Šleglu, ki je še kako dobro razumel svojo vlogo pri ohranjanju identitete mestnega jedra in dal Kamniku tudi svoj osebni pečat.
Jože Nemec
Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945
Krajevna organizacija Domžale
Bližajo se praznični dnevi, ki naznanjajo konec leta 2010 in nas vabijo, da razmišljamo, kaj pravzaprav nas čaka na drugi strani danes še zaprtih vrat leta 2011. Vabimo vas, da skupaj, kot že več kot dve desetletji, zaključimo leto 2010 ter si zaželimo vse dobro, predvsem pa veliko zdravja, v letu 2011,
v četrtek, 23. decembra 2010, ob 13. uri, v Gostilni Kovač na Količevem.
Dobrodošli!
TD JARŠE rodica
Izlet na Kras
Nekoč, nekje je bila pokrajina ^ tako edinstvena in posebna. Včasih neizprosna in neprijazna, vendar pa tako skrivnostna in očarljiva. Bila je pokrajina kamna in skrivnosti, temne zgodovine, vendar s svetlo prihodnostjo. Skromne možnosti so rodile bogat navdih in razvile spontano ustvarjalnost ter naredile človeka najboljšega prijatelja narave. Takšen je kraški človek še danes. Da bi si pobliže ogledali življenje kraških ljudi, pridelovanje znanega kraškega pršuta in terana, smo se v TD Jarše-Rodica 23. oktobra odločili za organiziran izlet po Primorskem krasu. Po krajšem postanku, kjer smo se dobro okrepčali z malico, smo si ogledali vojaški muzej iz 1. in 2. svetovne vojne Tabor Lokev, katerega lastnika in upravitelja sta družinski par Rože. Srečko Rože nas je pričakal pred muzejem in nas na kratko seznanil o nastanku in pomenu tega elitnega muzeja, pomembnega tako za Slovenijo kot Evropo, saj toliko tisoč različnih eksponatov ni v nobenem drugem muzeju. V dveh skupinah smo si ogledali razstavljene vojaške zbirke, ki so postavljene tako, da je obiskovalec postavljen na sredino med desno in levo politično usmerjenimi strankami. Muzej je bil odprt za javnost leta 1994 in odlikovan s 65 plaketami in priznanji, saj je lastnik za svojo požrtvovalnost pri zbiranju na tisoče eksponatov prejel priznanje NATA. Po končanem temeljitem ogledu eksponatov v dveh nadstropjih smo obiskali znamenito lokavsko cerkev, ki je zgrajena na mestu prvotne. V njej so freske znanega slikarja Toneta Kralja. Zlasti zanimiv je križev pot, ki rja trpljenje slovenskega ljud-
stva pod fašistično oblastjo v teh krajih. Lokev je prava kraška vas s skupaj povezanimi dvorišči, obdanimi z zidovi ter ozkimi potmi, ki se vijejo po vasi. Najstarejši cerkveni objekt je gotska kapelica Marije Pomočnice. Vas se je brez industrijskih obratov počasi razvijala.
Po ogledu njihove pršutarne s sušilnico kvalitetnih pršutov in suhomesnatih izdelkov smo pristali v Fabianovi muzejski trgovini, kjer smo obudili spomine na naše otroštvo, saj se je čas v njej ustavil kar za nekaj desetletij nazaj. Ta trgovina je v Fabianovi domačiji iz roda v rod delovala od leta 1869 pa vse do leta 1948. Po skoraj 60 letih v septembru 2007 pa je ta muzejska trgovina ponovno odprla vrata za širšo javnost. Pot smo nadaljevali do Dutovelj, kjer nas je sprejel predsednik TD. Seznanil nas je z njihovimi aktivnostmi preko celega leta in vsa ta predavanja so nam dala iztočnico tudi za naše delovanje. Njihov kraj je zelo ponosen na zlato medaljo za najboljši Pepin vrt na Hampton Court Flower Show leta 2009, ki smo si ga ogledali. Zidovi kraških hiš so debeli, zgrajeni iz apnenca. Okna so majhna, da ohranijo v hiši hlad v poletni vročini in to-
ploto v mrzli zimi. Kamen je glavni element, dosegljiv v naravi. Kraševec je preoblikoval krajino s pobiranjem kamenja in postavljanjem suhih zidov okoli svojih parcel. Tako si je ustvaril obdelovalno in pašno površino. Kraška vas je strnjena in zgrajena na način, ki omogoča zbiranje vode in varčevanje z energijo. Strehe hiš tvorijo zbiralno površino za deževnico, ki se po žlebovih steka v kamnite vodnjake, ki stojijo na dvorišču vsake domačije.
Po degustaciji terana in pršuta na Vinarstvu Marjan Tavčar smo se odpravili na našo zadnjo postajo k družini Mahnič, ki se ukvarja z vinogradništvom in osmicami v Grahovem Brdu. Osmica je oblika prodaje neustekleni-čenega vina z geografskim poreklom na drobno na podlagi dovoljenja, ki ga izda pristojni organ upoštevajoč določila zakona o vinu. Je krajevna
f astronomska posebnost, kjer domači metje dvakrat letno, po deset dni, na svojem domu ponujajo domače vino, jedi iz domačega okolja in le doma pridelane in predelane pijače. V kamniti kleti, skopani v skalo pod hišo, hranijo rdeče vino Teran. V preteklosti so družine gojile krave, nekaj ovac, prašiče in nekaj kokoši. Pridelali do dovolj za preživetje številčne družine, z deset ali več otroki. Kar je ostalo so prodali, da so lahko kupili blago, ki ga niso pridelali na kmetiji. Burja jim je pomagala sušiti meso-pršut, ki je bil poslastica za praznična kosila. Ljudje so si med seboj pomagali pri opravilih in sodelovali kot velika družina.
Takšna je tudi družina Mahnič iz Grahovega
Brda. Vsi, tako mladi kot starejši, si pomagajo med seboj v slogi in prijateljstvu, zato so vsakoletne osmice, ki jih prirejajo v novembru in v marcu maksimalno obiskane. Vsako leto se ljudje množično vračajo na ta druženja. Poleg domačega pršuta in terana poskrbijo za zelo dobro in okusno domačo hrano, saj so poznani po dobrih specialitetah. Sami smo se prepričali, da je hrana čudovita in obilna, saj bi morali ostati še en dan, da bi jo lahko vso zaužili. Poskrbeli so tudi za živo glasbo, ki nas je zabavala do našega odhoda. Zaključili smo s plesom in neverjetno, kako je glasba vplivala na naše počutje, saj smo se veselo zabavali.
Izlet, kjer smo ujeli šepet krajevnih legend in spoznali pomen življenja teh ljudi, nam bo ostal v lepem spominu, kot tudi samozavestni in gostoljubni ljudje. Nepozabni so nam ostali tudi naši vtisi na ta prelep košček Slovenije, zato priporočamo tudi ostalim društvom, da si ga ogledajo. Izlet je organiziral in uspešno vodil Jure Klopčič z družino.
Nevenka Narobe
Optika $kofic
LjubFíPinskq $7,
Tr OT 7J1 iCH»
tjRrovnt pnn^-pof." a-13 In îfi-1 fl
icrtîcir?!^ Í-1J
DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA ORGANIZIRA
Slovesno praznovanje ob 2. obletnici delovanja društva Šola zdravja v Domžalah,
v sredo, 8. decembra 2010, ob 18. uri, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
VABLJENI!
Program:
•	Predstavitev skupine Domžale
•	Aktivnosti v letu 2010
•	S čim se lahko pohvalimo
•	Vzpodbudne besede župana občine Domžale Tonija Dragarja
•	Ob 19. uri ogled romunskega filma (satirična komedija) Smo imeli revolucijo ali ne?
Vstopnina je 5 evrov. Vstopnice lahko dvignete pol ure pred začetkom proslave na blagajni v Kulturnem domu Franca Bernika.
PdMtt: ĚIH.ĚIÍMIM htl^ Œ	kilid, LAVAM« lit<ti|2 It pninU Bnn^lL, BM itHtta ^wn, in^w^ PIII«yU>S4minÉ n ihbi^ik«! inlmfi, midy « tunm nattfiKt d i^t*^ irJlVEUN>ptiriP4l «ï^pïAI «kap
3. DECEMBER 20I0
domžale
17
Hempi z družino med letošnjim dopustom v Kranjski Gori.
POGOVOR z ANDREJEM HAUPTMANOM
Danes kolesari le za dušo
Z najboljšim slovenskim kolesarjem vseh časov Andrejem Hauptma-nom smo se pogovarjali na nedavnem srečanju športnikov ob odprtju razstave fotografij Aljoša Rebolja v Calcitovem kamnolomu v Kamniški Bistrici. Domžalčan, ki z ženo Tejo, šitriinpolletno hčerko Klaro in enoinpolletnim sinom Jakobom živi v Radomljah, nas je presenetil s svojo odprtostjo, videti je bilo, da
se je tudi sam v družbi kolesarjev, ljubiteljev kolesarstva in športa nasploh dobro počutil. Naš pogovor je stekel okoli njegovega življenja po »kolesarski upokojitvi« in kolesarjenju, ki je v zadnjih letih v razmahu, tako da skoraj ni ceste, na kateri ne bi srečali kolesarjev, še posebej na »specialkah«.
Hempijeva biografija je zgodba o športniku, ki je v slovenskem kolesarstvu pustil velik pečat. Z bronom s svetovnega prvenstva v Lizboni 2001 in petim mestom na OI v Atenah 2004 je zagotovo eden najboljših športnikov Slovenije. Specialist za enodnevne dirke je nanizal še vrsto drugih pomembnih uspehov: tretji 2001 in četrti 2002 na svetovnih prvenstvih v Zolderju, dvakrat tretji v etapi na Giro d'Italia, četrti v etapi na Tour de France, peti na velikih klasikah Pariz-Tour in Hamburg, 14. v svetovnem pokalu, štiri zmage med profesionalci z največjo GP Fourmies v Franciji... Pred štirimi leti je dokončno razkril svojo odločitev, da zaradi zdravstvenih težav, prestal je namreč kar tri operacije ob srcu zaradi težav z nenadzorovanim srčnim utripom, zaključi bogato športno pot in obrne nov list v knjigi življenja.
Če se ozreva na tvojo kolesarsko )ot, kdaj se je začela in kdaj je colesarjenje postalo tvoj »poklic«, za katerega se je bilo vredno toliko naprezati?
Za kolesarstvo me je kot desetletnega fanta navdušil oče, ki je bil dober rekreativni kolesar. Skupaj sva si ogledala kar lepo število kolesarskih dirk v bližnji in daljni okolici. Še posebej me je navdušila Kranjska dirka oz. dirka po ulicah Kranja in še isto leto sem kolesaril v KK Hrast-Dob, takrat edinem kolesarskem rekreativnem klubu. Na vso moč sem si želel dirkati, zagnano sem treniral in me ni bilo moč ustaviti. Očitno so v meni opazili talent in vztrajnost, zato sem se z enajstimi leti pridružil ekipi KK Rog in leto pozneje v sezoni 1987 odpeljal svojo prvo dirko. Prva dirka je bila v Domžalski občini - republiško prvenstvo v ciklokrosu na Krumperku, kjer sem dosegel 3. mesto. Obiskoval sem OŠ Rodica, kjer mi je bil v veliko podporo učitelj športne vzgoje Marjan Tancik, ne samo na začetku moje
športne poti, pač pa vse do mojih največjih uspehov. Moj prvi trener je bil Domžalčan Janez Pavli. V mladinskih kategorijah sem dosegel kar nekaj zmag v Sloveniji in na svetovnih dirkah ter bil stalen član slovenske reprezentance. V kategoriji do 23 let sem dosegel 2. mesto na Sredozemskih igrah in bil peti na svetovnem prvenstvu. Zadnjo sezono preden sem postal profesionalni kolesar (leta 1998) sem zabeležil 10 zmag, zato sem iz italijanske ekipe dobil ponudbo za prestop med profesionalce. V največjih profesionalnih klubih sem kolesaril 8 let. Predvsem sem imel veliko ljubezen do kolesarstva. Na kolesu sem preprosto užival. Če neko stvar delaš rad, potem jo delaš rad tudi takrat, ko pride do krize. So me pa pri mojih začetkih zelo podpirali družina, trener in okolica.
Zaradi zdravstvenih težav sem leta 2006 predčasno zaključil kolesarsko pot. Še sedaj mi je hudo, ker moji vrstniki še vedno zmagujejo na svetovnih prvenstvih, kar je bila vseskozi tudi moja največja želja. Vendar sem po enoletnem bivanju v Kliničnem centru in po življenjski zmagi, da sem zaradi bolezni na črevesju sploh preživel, danes vesel, da se lahko vsaj rekreativno ukvarjam s športom.
Med tvojimi največjimi uspehi sta bronasta medalja s svetovnega prvenstva v Lizboni 2001 in 5. mesto na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004, odlične etapne uvrstitve, naziv slovenskega športnika leta, športnika Domžal in Bloudkova plaketa za izjemne tekmovalne dosežke. Kateri dosežki ti največ pomenijo?
Zagotovo me najbolj poznajo po bronasti medalji na svetovnem prvenstvu, saj je zaenkrat edina. V življenjski formi sem bil na OI v Atenah in mi je še vedno tesno pri srcu, ker mi je sreča obrnila hrbet in sem na koncu ostal brez medalje. Lep spomin imam na zmago leta 2000 v francoskem Fourmiesu, kjer sem prvič v velikem slogu premagal največje kolesarske velemojstre.
Težko si predstavljamo koliko naporov, treningov in vztrajnosti je vloženih za dosego dobrih rezultatov. Nam lahko na kratko opišeš življenje vrhunskega tekmovalnega kolesarja?
O tem bi lahko govoril kar nekaj časa. Dejstvo je, da delavnik vsakega vrhunskega športnika traja 24 ur na dan, vsak dan v letu. Če hočeš biti uspešen, je pomembna vsaka malenkost npr. počitek, trening, prehrana, masaža, raztezne vaje, organiziranost, iznajdljivost, potrpežljivost, motiviranost itd. Profesionalni kolesar na leto prevozi od 30 do 35 tisoč kilometrov, tekmuje na 70 do 110 tekmah, od doma pa je približno 250 dni na leto.
Kako pa ocenjuješ pogoje za delo z mladimi kolesarskimi potenciali pri nas? Imajo pogoje, primerljive z vrstniki po Evropi in svetu?
V cestnem kolesarstvu do kategorije 23 let imajo pri nas mladi kolesarji odlične pogoje za dosežek vrhunskih rezultatov, vse od trenerja do dobrih pogojev za tekmovanja. Kolesarji, ki pridejo v reprezentanco, vozijo najboljše dirke na svetu, in sicer svetovni pokal. Mislim, da imajo ogromne možnosti za napredek. Letos je slovenska mlada reprezentanca do 23 let zmagala svetovni
pokal. Dva mlada tekmovalca sta šla v najboljše klubske ekipe Protour na svetu. Na cesti držimo stik z najboljšimi in mladi imajo res super pogoje za to, da uspejo.
Kako pa gledaš na kolesarstvo v naših krajih, saj je od tu kar nekaj dobrih kolesarjev, res, da pretežno gorskih, ki se v zadnjih letih usmerjajo tudi v cestno kolesarstvo?
Kolesarski klub Energija iz Domžal, ki je eden izmed najuspešnejših klubov v Sloveniji, zelo dobro dela z gorskimi kolesarji, prav tako jih v Domžalah in okolici vedno veliko srečam. Trend kaže, da gre ogromno gorskih kolesarjev na cesto in da so tudi tam uspešni. Luka Mezgec je denimo tak primer, ko je lani iz gorskih prišel med cestne kolesarje in prvo leto dosegel zmago na svetovnem pokalu v Kanadi. Ne vidim razloga, zakaj se te dve disciplini ne bi sodelovali.
Pri katerih letih so fantje in dekleta najbolj dovzetni za napredek, treninge?
Kolesar naj bi začel redno trenirati pri 10. letih. Treba je paziti, da imajo mladi res strokoven kader, ki jih trenira. Pri vzdržljivih športih je zelo pomembno, da se športnika ne pre-trenira in vedno jim je treba vtepsti v glavo, da se zmage začnejo šteti šele v članski kategoriji in kasneje med profesionalci. Mislim, da je treba najprej mlade sploh navdušit za kolesarstvo, jim dati ljubezen do tega športa, potem pride vse samo od sebe v starejših kategorijah.
Za promocijo kolesarstva
Hempi ima kolesarjenje v krvi, zato je tudi njegova sedanja poklicna pot povezana s kolesarstvom. Danes Hempi svoje izkušnje profesionalca prenaša na nove rodove slovenskih kolesarjev kot športni direktor kolesarskega članskega moštva Radenska, ki v sezono 2011 štarta s povsem pomlajeno ekipo talentov. Poleg strokovnega dela v klubu Radenska usmerja svojo energijo
in ideje v promocijo kolesarstva in blagovnih znamk pri podjetju A2U bikes, med katerimi so cestna kolesa Willier, Bianchi, Fondriest in Ci-pollini, gorska kolesa Merida, otroška in mestna kolesa Torpado, kolesarska oblačila Santini, kolesarska oblačila po meri Soullimit in Gi-ordana, plašči in tabularji Veloflex, kolesarski čevlji DMT, kolesarske čelade Las in Cratoni ter trenažerji in valji Elite. Hempi je enega svojih največjih uspehov - 5. mesto na olimpijadi v Atenah, dosegel prav na kolesu Willier, v vrhunskih kolesarskih oblačilih Santini je kolesaril nekaj let, kolesarske čevlje DMT pa uporablja danes, saj jih prej ni imel priložnosti nositi.
Danes je podjetje A2U bikes sponzor ekip Sava Kranj in Radenska, kar pravzaprav ne preseneča, saj so ga leta 2004 ustanovili trije prijatelji iz ljubezni do vsega, kar je povezano s kolesi in kolesarstvom. Svojo prvo prodajalno koles in kolesarske
opreme so odprli leta 2005 v Tacnu pod Šmarno goro. Prav s pomočjo Andreja Hauptmana so začeli tržiti italijansko znamko koles Wilier. Sodelovanje s tem legendarnim izdelovalcem koles, ki v svetu uživa zelo velik ugled, je že v prvem letu doseglo dobre rezultate. V petih letih delovanja so postali prepoznavno podjetje na slovenskem kolesarskem trgu tako med tekmovalci kot med rekreativci. Hempi z veseljem svetuje, kako se je potrebno peljati s kolesom in kakšna oprema je primerna, da bi v kolesarjenju uživali.
Kolesarjenje za dušo
Odkar se je leta 2004 po desetih letih življenja v tujini vrnil domov, se Hempi aktivneje vključuje v življenje domačega kraja. Že od nekdaj je imel željo, da bi kot upokojen kolesar kolesaril za dušo. Ker na kolesu uživa in se rad druži, je na
predlog prijateljev ustanovil športno rekreativno društvo Protim. Glavna dejavnost društva je kolesarjenje in druženje v krogu prijateljev in somišljenikov, saj je ob današnjem tempu dela športno udejstvovanje na svežem zraku še kako pomembno in koristno, v dobri družbi pa je še toliko bolj prijetno. »Domžale in Kamnik z okolico predstavljata odlično izhodišče za kolesarske ture in želim si, da bi v tej smeri naredili korak naprej tako v smeri profesionalnega kolesarstva, predvsem pa rekreativnega vrtenja pedal v prijetni kolesarski druščini na tem koncu«, ugotavlja Hempi. Prekolesaril je dobršen del Evrope, a danes najraje kolesari v domačih krajih, kjer je veliko možnosti za odlične ture. Njegova najljubša je: Škrjančevo-Dob-Račni
gastrn-Lukovica-Zlato
-Tu-
vrh-Krtina-Vrhpolje-Moravče-Ne-
kovica-Zlat linjska doUna-Kamnik-Volčji Po-tok-Radomlje-Skrjančevo.
Anita Mejač
k-Vol°li
AVTO SET d.o.o.
BOGATA PONUDBA VELJA SAMO DO BOŽIČA!
Odpeljite novegaRenaultaz zimskimi pnevmatikami, zvključenim obveznim in kasko zavarovanjem', s podaljšano garancijo'in z zimskim paketom, na plačilo prvega obrokapa pozabite do pomladi 20ir. Bogata ponudba velja samodo božiča! Več nawww.renaulLsi
' Vključeno obvezno m kasko zavarovanje, odlog plačila m brezplačna podaljšana garancija velja ob nakupu z Renault Financiranj en
Prodaja vozil: 01 /56 27111,041 /648166, Servis: 01/5627 333,031/648166 Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 031 331 357 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
Dragomelj 26,1230 Domžale
DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
ŠPORTNI CENTER FIT FIT
Razmigajte in zabavajte se
Športni center Fit Fit v Domžalah že kar nekaj let uspešno zadovoljuje potrebe rekreacije in zabave željnih Domžalčanov. V letošnjem letu je center dobil končno podobo. Obiskovalcem so na voljo številne dejavnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa. Tako se lahko vsak dan razgibate v njihov fitnes centru. Fitnes z najsodobnejšo opremo in 400 kvadratnih metrov površin je namenjen tako zahtevnih strankam, kot tistim, ki so šele začetniki. Poskrbeli so tudi za posebno ponudbo osebnih treningov, ki jih izvajajo strokovno usposobljeni inštruktorji. Skupinska vadba je v zadnjih letih postala zelo priljubljena vrsta rekreacije. V centru Fit Fit vam ponujajo vadbe vseh zahtevnosti in za vse starosti. Izbirate lahko med programi:
Body pump, Zumba, Pilates, Joga, Fit Spinn, Zlata leta, 40+, Zlati mix in Fit mix vadbe. Pozabili niso tudi na nosečnice, mlade mamice in malčke. V času nekaterih vadb imajo urejeno celo brezplačno varstvo otrok.
Zelo zanimiva je ponudba, namenjena predvsem sproščenem vzdušju, zabavi za odrasle in praznovanju rojstnih dni za otroke, saj na področju celotne Domžalske občine in v bližnji okolici ni primerljive. Ena izmed popularnejših zabavnih iger je bowling. Na šestih stezah vam omogočajo sproščeno igranje za odrasle in otroke. Na voljo je tudi
moderno opremljena biljardnica, ki s šestimi mizami na 200 kvadratnih metrih ponuja prave užitke. V ločenem delu sta na razpolago še ročni nogomet in pikado. Dodatna dejavnost, ki jo športni center Fit Fit ponuja je tudi plesna šola. V sodelovanju s plesno šolo Urška organizirajo različne tečaje za odrasle in otroke.
V športni center lahko pridete samo na kavico ali na ogled kakšne športne tekme, saj imajo v svojem baru pripravljeno veliko platno. Ponudba Fit bar-a zajema bogato izbiro toplih in hladnih napitkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter pestro izbiro prigrizkov (pizza, toast, čips^). Prepričani smo, da se boste v športnem centru Fit Fit počutili prijetno, za kar bo poskrbelo prijazno osebje in odličen ambient. Športni center Fit Fit je namenjen vsem generacijam. Vljudno vabljeni! Center Fit Fit, Slamnikarska ulica 1, 1230 Domžale, tel: 729 22 33, www. fit-fit.net.
bouilinq
J FIT'BAfï
(-fhčJ ^
18
šport
3. DECEMBER 20I0
KOPIJASICA BERNARDA LETNAR
Z jasno začrtano potjo med najboljše evropske kopijašice
Pred dobrimi petimi leti je na atletski stadion v Domžalah stopila navdušena in zagnana športnica Bernarda Letnar. Prve atletske korake je naredila v vseh štirih metalskih disciplinah, visoko se je uvrščala na šolskih tekmovanjih v skoku v višino in sprintih, uživala je na mnogoboj-skih tekmovanjih - in se v nekaj letih iz vsestranske atletinje oblikovala v odlično kopijašico. Tako odlično, da se je 13. julija 2010 z metom 55,69 m v slovensko atletsko statistiko zapisala kot najboljša mlajša članica vseh časov v Sloveniji - državna rekorderka. »Moje prvo tekmovanje je bilo že po slabem tednu treninga, saj je bil na sporedu ravno klubski miting Domžale open,« pove Bernarda, katere prvi uradni rezultat v metu kopja je bil nekaj pod 20 metri. Berni je s treningi začela pri Danilu Ember-šiču, od leta 2009 naprej pa trenira )od vodstvom trenerja in kopijaša Roberta Terška. »Menjava trenerja je bila posledica razhajanja mnenj o treningu, trenutno pa so moji treningi usmerjeni predvsem v popravljanje tehnike, kjer imam še velike rezerve. Met kopja je izrazito tehnična disciplina, zato je potrebno »trenirati z
glavo«, drugače ni napredka. Število in tip treningov je odvisno od obdobja trenažnega procesa, trenutno pa to pomeni 1-2 treninga na dan.« Da je kopje res Bernardina disciplina, tako teoretično kot praktično^ maturantka Gimnazije Ljubljana Šiška in trenutno študentka ljubljanske Fakultete za šport potrjuje tudi s 1. mestom na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev gimnazijcev: »V gimnaziji sem naredila štiri raziskovalne naloge na temo športa, s katerimi sem zmagala na področnem tekmovanju. Ko sem bila v četrtem letniku, so področje »šport« uvedli tudi na državno tekmovanje, kjer sem z mojima raziskavama osvojila 1. in 2. mesto. Najljubša mi je bila prav raziskava, s katero sem osvojila 1. mesto, saj je bila opravljena na metalkah kopja. Na splošno me raziskave na področju vrhunskega športa zelo zanimajo.« Glede na to, da je Bernarda v svet atletike vstopila relativno pozno, ji motivacije za nadaljnje delo nikakor ne manjka. Z mnogobojskih tekmovanj, ki bi se jih z veseljem še udeležila, in zabavanja ob metu kladiva in diska ter suvanja krogle je vso svojo energijo usmerila v kopje. »Z metom kopja sem pričela šele kot mlajša mladinka in sem še vedno zelo motivirana, posebej zato ker vidim še veliko možnosti za napredek.« Bernarda iz sezone v sezono daljša svoj spisek reprezentančnih nastopov, »ki bi bil lahko še daljši, a sem zaradi poškodbe v 2009 zamudila nekaj priložnosti za večja tekmovanja«. Njen pogled je usmerjen v prihodnost, ko si želi osvojiti medaljo na velikih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, evropsko in svetovno prvenstvo. »Če pogledam samo v naslednjo sezono 2011, nameravam še izboljšati državni rekord za mlajše
dent
d.0.0.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
DO KONCA JANUARJA 2011 BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI
Leni detektivi svetovni prvaki
članice, čakajo pa me tudi evropski pokal v metih, evropsko prvenstvo za mlajše člane ter Univerzijada.« Dosedaj največje in najpomembnejše Bernardino tekmovanje je bil evropski pokal v metih marca 2010 v francoskem Arlesu, kjer se je članica Atletskega kluba Domžale z metom 50,97 m, v konkurenci mlajših članic uvrstila na visoko sedmo mesto. »Tekmovanje na evropskem pokalu je bila definitivno odlična izkušnja, saj so na njem potekale samo me-talske discipline atletike in sem tako imela priložnost srečati najboljše atlete v njih.« Sicer je Bernardin najdaljši dosežek v sezoni 2010 še precej daljši - znamko je postavila na 55,69 m. Še dodatne pohvale je vredno tudi dejstvo, da je navedeni rezultat tudi slovenski državni rekord za mlajše članice. »Veliko motivacijo mi pomeni še uvrstitev na osmo mesto na evropski lestvici mlajših članic v sezoni 2010, še posebej zato, ker sem naslednje leto še vedno v kategoriji mlajših članic.« V vsaki disciplini športniki lovijo magično mejo. Kopijašice (pionirke do pod 16 let mečejo 400-gramsko kopje, mlajše mladinke do pod 18 let 500-gramsko, starejše mečejo 600-gramsko kopje) na primer 20, 30, 40, nato 50, 60 metrov. Bernarda je v letu dni naredila velik rezultatski preskok, z 49,90 na 54,81m, kar na prvi tekmi v 2010! »Doseganje 50-metrske znamke mi pravzaprav ni prestavljalo velikega preskoka, so se pa cilji zaradi zares odličnega rezultata na prvi tekmi, razumljivo, takoj dvignili, pa tudi pod mejo 50 m sem se v letošnji sezoni spustila zelo redko. Odlični rezultati v letošnji sezoni so nedvomno odraz kvalitetnega treninga, pri katerem je poudarek predvsem na izboljšanju tehnike.« Letos druga slovenska kopijašica, takoj za letošnjo evropsko prvakinjo Ratejevo, na met kopja gleda kot na disciplino, v kateri je vrhunski rezultat možno doseči le

TVD PARTIZAN DOMŽALE
Novost v fitnes vadbi
Vadba na fitnes plošči FLOWIN je nova iznajdbama vadbo celega telesa. Prihaja s Švedske, kjer so jo po nekaj letih testiranje in raziskovanja v letu 2006 predstavili javnosti. Naše
društvo se je s to novostjo seznanilo konec leta 2009 preko programa Zdravo društvo, ki ga pripravlja in vodi Šporna unija Slovenije. FLOWiN vadba izboljša stabilnost
trupa, moč, gibljivost, ravnotežje in hitrost. Osnovni princip vadbe je izvajanje vaj na drsni plošči z priloženimi drsnimi blazinami in bremenom lastne teže. Obremenitev zlahka kontroliramo z obremenitvijo drsnih plošč, ki z določenim trenjem drsijo po glavni drsni plošči. Tri osnovne kontrole, s katerimi si prilagajamo težavnost vadbe, so: točke opore, dolžina giba in hitrost izvajanja. Namen FLOWIN vadbe je trening celega telesa pri obremenitvi in vajah, ki vam najbolj ustrezajo. FLOWIN vadba je postala izredno priljubljena tako pri treniranih športnikih kot pri rekreativcih, uporabljajo jo tudi v programih krepitve zdravja in rehabilitaciji po boleznih. FLOWIN vadba je primerna za sa-
z »vsestransko pripravljenostjo, hitrostjo, eksplozivnostjo, gibljivostjo, koordinacijo ter odličnim obvladanjem tehnike. V prihodnosti si želim še napredovati v metu kopja, da se lahko popolnoma posvetim treningom in tekmovanjem.« Kot smo včasih navijali za Brigito Bukovec, Matica Osovnikarja, Alenko Bikar, Primoža Kozmusa in številne druge v različnih disciplinah kraljice športov, si je v zadnjem letu svoje mesto med »slovenskimi atletskimi disciplinami« pridobil tudi ženski met kopja. Večji del zasluge gre izjemno uspešni Martini Ra-tej, ki je v sami svetovni špici meta kopja. Šentjurčanka je v Sloveniji trenutno za razred boljša od kon-kurentk, tekmovanja pa so zagotovo bolj zanimiva tudi zaradi kopijašic, tudi Bernarde, ki ji vztrajno sledijo. »Ratejeve zaenkrat še ne smatram za konkurentko, saj je v samem svetovnem vrhu, katerega pa si želim v prihodnosti krojiti tudi sama. Veliko mojih konkurentk se je v letošnjem letu ukvarjalo s poškodbami ali posvetilo šolanju, zato so njihovi rezultati razumljivo padli. Zanimivo bo videti, kakšne rezultate bodo dosegale naslednje leto.« Zelja, talent, predanost in pridnost je veliko, a ni vse. Tega se zaveda tudi Bernarda, ki se ukvarja s podobnimi težavami kot veliko športnikov na dobri poti k vrhunskim uspehom: »Menim, da je najtežje uskladiti študij in treninge. Težko pa si je tudi zagotoviti finančno podporo, ki omogoča nemotene treninge, saj ob 8-umem delovniku preprosto ni mogoče vrhunsko trenirati. Da se prebi-ješ v evropsko in svetovno elito je namreč potrebno ves svoj čas posvetiti treningom in regeneraciji. Za čas in trud, vložen v treninge, se zahvaljujem trenerju, vesela pa bi bila, če bi se našel sponzor, ki bi se odločil, da mi pomaga na moji športni poti.«
Bojana
Od 28. do 31. oktobra je na Madžarskem, v mestu Pecs, potekalo svetovno prvenstvo v show dancu, ki se ga je udeležila tudi mala skupina iz plesnega kluba Miki Domžale. Skupina sedmih plesalk: Maja Gre-gl iz Domžal, Laura Potočnik in Lana Smolnikar iz Doba ter njihove soplesalke Monika Karnar, Lea Raz-potnik, Eva Smodiš in Eva Gorjup so v kategoriji Show Dance Groups Children osvojile prvo mesto in s tem naziv svetovnih prvakinj. V njihovi kategoriji je tekmovalo 26 ekip iz različnih držav in vsaka izmed njih je prikazala svojo plesno zgodbo. Slovenska ekipa iz plesnega kluba Miki je predstavila zgodbo lenih detektivov, ki poskušajo ujeti dva nepridiprava, dva roparja. Zgodba je zanimiva, glasba pa še popestri dogajanje na plesnem odru. Malo skupino trenira Maja Lavrinc, ki je s svojimi dekleti in zanimivo plesno točko z naslovom Leni detektivi osvojila laskave rezultate. Skupaj so osvojile naslov državnih prvakinj in drugo mesto na svetovnem pokalu v Zagrebu. Skupina se odlično razume, druži
jih veselje in želja po plesu, zato treningi ne pomenijo velikega napora, pač pa veselje in hkrati tudi zabavno druženje, kar je, kot pravi njihova trenerka, bistvo dobrega plesa. Laura Potočnik in Lana Smolnikar, državni prvakinji, obe iz Doba pri Domžalah, sta si s plesno točko Gasilki priplesali odlično drugo mesto v kategoriji Show Dance Duo Children, na Svetovnem pokalu v Zagrebu pa prvo mesto.
Dekleta so zelo vesela, presrečna tako velikega uspeha, zato se skupaj s starši zahvaljujejo vsem sponzorjem. Velika zahvala pa gre tudi seveda njihovi trenerki Maji Lavrinc, ki svojo skupino uspešno usmerja in vzgaja.
Mesto Pecs na Madžarskem je v letošnjem letu mesto evropske kulture. Vsekakor pa bo za vedno ostalo v srcih deklet male skupine iz plesnega kluba Miki najlepše in najprijetnejše.
Bravo, dekleta, bravo, trenerka Maja! Veliko plesnih užitkov in plesnega veselja vam želimo tudi v prihodnje!
Polona Gorjup
Smučarsko skakalni klub Sam Ihan
Poletna sezona na plastičnih skakalnicah je za nami. Prihaja mraz, sneg in z njim tudi nova zimska sezona smučarskih skokov.
V letošnjem letu smo se močno okrepili na trenerskem in tekmovalnem področju. Pridružila sta se nam zelo kvalitetna trenerja Simon Podreber-šek in Gaj Trček. Z njima je zavel nov veter. Postavili smo si visoke cilje, ki jih nameravamo uresničiti že to zimo. Pridružil se nam je tudi nov tekmovalec Jure Šinkovec, ki je z močno voljo in vztrajnostjo ter Simonovo strokovno pomočjo, že posjtal član slovenske B-reprezentance. Ze v poletni sezoni je nastopal in zmagoval na tekmah celinskega pokala. Po dolgih letih smo uspeli sestaviti tudi člansko ekipo, ki je že v poletni sezoni uspešno nastopila na držav-
nem prvenstvu in se uvrstila med deseterico najboljših. Juretov uspeh in volja dajeta zgled tudi našim mlajšim tekmovalcem, ki trenirajo z veliko zagnanostjo in željo doseči čim boljše rezultate. Ze-limo pridobiti čim več novih mladih nadobudnih tekmovalcev.
Zato bomo med novoletnimi počitnicami organizirali ŠPORTNI TABOR od 27. do 29. decembra 2010. Vabimo vse mlade, ki vas zanimajo smučarski skoki, sankanje, drsanje in ostale športne aktivnosti, da se nam pridružite. Dodatne informacije na tel.: 041/ 988-533 (Simon).
Skakalni pozdrav
SSK Sam Ihan
mostojno vadbo, skupinski trening ali krožno vadbo.
Flowin sekcija je izpolnila pričakovanja, saj je vadba, ki krepi predvsem »sredico telesa« - body core, za letošnjo sezono polna. Na voljo imamo 11 vadbenih blazin in dva certificirana vaditelja. Vadba traja 30 minut in je sestavljena iz ogrevanja, glavnega dela vadbe za celo telo. Glavni del izvedemo skozi šest vaj s tremi ponovitvami v treh različnih nivojih zahtevnosti, v 30 sekundnih intervalih, tako da si vsak izbere obremenitev glede na osebne sposobnosti. Na koncu pa še kratko raztezanje in Flowin vadba popolnoma izpolni skoraj vse vadbene želje!
Primož
POKAL »DOMŽALSKIH 50«
Končni vrstni red
Eden od udeležencev zelo dobro
ssprejete akcije POKAL »DOMŽALSKIH 50«, ki je polepšala tekaško leto 2010, me je opozoril na napačno zapisane skupne rezultate. Objavljamo pravilni vrstni red letošnjega tekmovanja in vabimo vse tekače in tekačice, da se Atletskemu klubu Domžale na njegovih atletskih poteh pridružite tudi v letu 2011:
Končni vrstni red najboljših desetih za Pokal »Domžalskih 50« 2010:
Moški absolutno:
1.	Anton DERGANC, Rekreativno društvo Revoz Novo mesto
2.	Jože TURNŠEK, Atletska šola Zivko
3.	Robert ŠPORAR, Telemach
4.	Branko VREČAR, Tekaški klub Šmarnogorska naveza
5.	Fredi ADLER, Atletski klub
Domžale
6.	Andrej TROJER, Planinsko društvo Domžale
7.	Jože ŠKODNIK, Tekaška šola Zivko
8.	Vid JELENC, KD Mengeš
9.	Dejan ŽOHAR, Tekaška šola Zivko
10.	Miran ZAJC, Tekaški forum
Ženske absolutno:
1.	Jana STRAHINIČ, Atletski klub Domžale
2.	Justina KOPRIVŠEK, Tekaški forum
3.	Nataša ALJANČIČ, Atletski klub Domžale
4.	Andreja KUŠAR, ŠCRM Kamnik
5.	Mateja TUŠEK, Domžale
6.	Irena VIDMAE ZORIČ, Domžale
7.	Polona GRAHEK, Kamnik Še enkrat iskreno čestitamo!
Vera
3. DECEMBER 20I0
šport
19
BALINARSKI SPORTNI KLUBU BUDNICAR KOLIČEVO
Leto 2010 - leto številnih uspešnih nastopov
Uspešno tekmovalno in organizacijsko delo Balinarskega športnega kluba Budničar se je tudi v letošnjem letu nadaljevalo z dobro organizacijo družabnih in športnih ter rekreacijskih prireditev, kronika leta 2010 pa kaže tudi obilico športnih uspehov, s katerimi budničarji s Ko-ličevega nadaljujejo več kot tri desetletja dolgo športno pot. Ker je preveč uspehov, ki jih dosegajo vse generacije balinarjev, za začetek napišimo, da je BŠK Budničar osvojil prvo mesto na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za prehodni POKAL OBČINE DOMŽALE. To je bil zelo lep uspeh, saj je sodelovalo 16 ekip, med njimi tudi italijanski in hrvaški balinarji. Ob tej priložnosti bi se zmagovalci radi vsem zahvalili za finančno in drugo pomoči, posebej še Občini Domžale ter Restavraciji Park Domžale.
Ob tem največjem tekmovalnem uspehu kluba pa posebej omenimo super uspeh na mednarodnem balinarskem turnirju v Lovranu. Na Maroniadi, 17. oktobra 2010, so
KOTALKARICE KDK DOMŽALE
Za Slovenijo osvojile tri medalje
t'

V oktobru so kotalkarice Kotalkar-sko drsalnega kluba Domžale nastopile z reprezentanco Slovenije na dveh mednarodnih tekmovanjih v umetnostnem kotalkanju ter z njih irinesle tri medalje.
ednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Evrope 2010 je potekalo v italijanskem mestu Catania na Siciliji, med 5. in 9. oktobrom. Za reprezentanco Slovenije sta nastopili dve kotalka-rici KDK Domžale. Chiara Mordej
pri
M
med domačimi tekmovalci ter ba-linarji iz Italije, Črne gore in Slovenije Brane Magerl, Robi Skok in Stane Žavbi ml., BŠK Budničar Količevo, zmagali in še enkrat več ponesli glas o uspešnih balinarjih tudi v druge države. Vsak nastop v 1. državni članski ligi, kjer so balinarji s Količevega osvojili četrto mesto in tako dosegli zastavljeni cilj, je bil pomemben, vsak uspeh pa lepo pozdravljen. Tekmovalci Domen Grašič, Uroš Markič, Aleš Žavbi, Grega Markič (letos je imel dvojno registracijo in je uspešno balinal tako za člane kot mladince), Cveto Lanišek, Darko Svetlin, Brane Magerl, Stane Žavbi, ml. - tudi kapetan ekipe, in selektor Jakob Zanoškar zaslužijo vse čestitke za borbenost in številne uspešne nastope. Čestitke pa zaslužijo tudi mladi balinarji, ki nastopajo v 3. ljubljanski območni balinarski ligi in so osvojili šesto mesto: Grega Markič, Grega Dolenc (v prihodnji sezoni bo z dvojno registracijo lahko balinal tako med člani kot mladinci), Blaž Cerar, Matej Jasenc, Franci
Hribar, Sandi Joger in kapetan Robi Dolenc
Posebej praznično je bilo letos na turnirju, na katerem so se letos že petindvajsetič pomerili gostinci iz občin Kamnik, Komenda, Mengeš, Lukovica in Domžale. Nastopalo je 16 ekip, ki so pokazale veliko borbenosti ter prijateljstva. Posebej pa sta bili iskrenih čestitk deležni ekipi balinarjev gostilne Škarja s Prevoj in Gostišča Marjanca iz Kamnika, ki sta sodelovali na vseh 25 tekmovalnih srečanjih. Po tekmovalni plati so bili prijetno presenečenje člani ekipe znanega gostišča Gašper s Prevoj, ki so osvojili prvo mesto, pred ekipo bifeja Scena, tretji so bili balinarji Pizzerije Kapra iz Doba, četrta pa ekipa bifeja Golišče iz okolice Jev-nice. BŠK Budničar je tudi tokrat na pokritem balinišču turnir organiziral za oceno odlično. Številni veterani in veteranke, ki so se na zaključku lige v septembru zbrali na balinišču na Količevem, so bili dokaz, da je balinanje še kako primeren šport tudi za starejše. Na turnirju je sodelovalo kar 24 ekip iz osmih občin. Vsak zase in vsi skupaj so bili zmagovalci ter so znova dokazali, kako pomembna je rekreacija v jeseni življenja in kako lahko tovrstna srečanja popestrijo njihova življenja.
Uspešno so balinarji BŠK Budničar nastopali tudi na spominskem turnirju na Duplici, saj so skupaj osvojili peto mesto, posebne čestitke pa zasluži Aleš Žavbi ml., ki je osvojil
prvo mesto pri bližanju v krog. Čestitamo!
Ob koncu sezone so najboljšim podelili priznanja oz. pokale, jim čestitali in si vsi skupaj zaželeli, da bi bilo tudi naslednje leto uspešno. Na posebnem prijateljskem srečanju so priznanja in pokale prejeli naslednji: med dečki je bil najboljši Grega Markič, pred Gregom Dolencem in Blažem Ce-rarjem. Največji pokal med veterankami je prejela Dani Ilijaš, za njo se je uvrstila Lojzka Hribar, Vera Lavrič je bila tretja, Rezka Zemljarič pa četrta. Največji pokal med veterani je domov odnesel Miro Slapar, takoj za njim se je uvrstil Jakob Zanoškar, tretje je bil Janez Vodlan, četrti pa Janez Kožar. Najbolj borbeno je bilo med registriranimi člani, kjer je tekmovalo 14 tekmovalcev, prvo mesto pa je osvojil Brane Magerl, pred Urošem Markičem, Romanom Borcem in Alešem Žavbijem. Vsem dobitnikom pokalov iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje veliko uspeha. Ob številnih balinarskih turnirjih in tekmovanjih ter redni rekreaciji za vse generacije pa je Balinarski športni klub Budničar tudi letos organiziral tradicionalno prvomajsko srečanje pod pokroviteljstvom Občine Domžale, ki je zelo lepo uspelo. Balinarskemu športnemu klubu Budničar iskrene čestitke ob koncu uspešnega športno-rekreativnega leta. Vsem bralcem Slamnika pa povabilo, da se jim pridružite na pokritem balinišču na Količevem!
Vera
Na črno-belih poljih
SONJA VASILJEVA
Iz dejavnosti ŠD Domžale - turnir Med zvezde
Prva članska liga zahod: Domžale četrte
V prvi članski ligi zahod je zanesljivo zmagala zasedba Šahovskega društva dr. Milan Vidmar iz Ljubljane, ki se je tako ponovno vrnila v Državno šahovsko ligo, iz katere je izpadla v
letu 2009. Pred drugo uvrščenim Koprom je imela pet točk naskoka, prav toliko tudi v meč točkah. Koper zmagovalca nikoli ni resno ogrozil, tretja je bila presenetljivo povečini mlada in bojevita ekipa Komende. Milan Vidmar je igral s stabilno zasedbo, trem mednarodnim mojstrom Barletu, Igorju Jelenu, Šolnu in mojstru Guidu, ki so odigrali vseh devet partij, pa je bilo le težko konkurirati. Tudi mojstrska kandidata Saradjen in Starčič sta igrala zelo zanesljivo. Šoln je oddal le točko, Jelen dve, Barle na prvi deski tri, Guid pa dve in pol točke, kar kaže, da je bila ekipa v visoki igralni formi. Za Koper je na prvi deski igral hrvaški mednarodni mojster Golubovič, na drugi pa velemojster Bogdanovski. Sledila je vrsta izenačenih mojstrskih kandidatov Jeras, Beletič, Sirnik, Vrčon in Bre-čevič, ki niso blesteli, so pa imeli solidne točkovne izkupičke. Še posebej velja omeniti mojstra Branka Masle-šo, ki je nedavno postal predsednik vrhovnega sodišča. V zadnjih letih ne nastopa preveč pogosto, vendar je na visokih deskah zbral pet točk in pol iz osmih partij. Zanj sta posebej značilna zagrizenost in bojevitost. Simpatična ekipa Komende je večidel tekmovanja držala v rokah tretje mesto: z Bojanom Hribarjem na prvi deski, pa mlado gardo Gantarjem, Debevcem, Kozarskim in izkušenima Borisom Skokom in Juhantom. Domžale so imele težave zaradi zasedenosti igralcev in niso uspele sestaviti zasedbe, ki bi igrala ves čas. Vseh devet partij (ekipe so štele
šest igralcev), je odigral le Plaskan, ki zbral štiri točke, Filip pa partijo manj, osvojil je pet točk in pol. Srbski mojster Mladen Milenkovič se je na prvi deski ekipi priključil šele v četrtem kolu, pa vendarle je zbral pet točk in pol iz šestih partij. Odlikuje ga izjemna zagrizenost in boj za zmago do zadnjih možnosti. Pravi čudež je, da Mladen še nima naslova mednarodnega mojstra, saj premaguje tudi igralce z omenjenim naslovom. Med Domžalčani velja omeniti še Rebernika, ki je ekipi priboril tri točke in Špelo Orehek z dvema točkama in pol, oba sta odigrala štiri partije, pa Bojana Osolina, ki je iz treh partij osvojil dve točki. Šemrl in Jeran sta odigrala pet partij in bila pod polovico možnih točk. Kapetan ekipe Vavpetič se je moral kar potruditi, da je sproti krpal ekipo. V njej se je v devetih kolih zvrstilo kar enajst igralcev. Tokrat je tekmovanje potekalo v treh vikendih in ne le v dveh, obremenitev je tudi bila, ker so igralci nastopali, dan poprej, v četrtek, tudi v Slovenski osrednji ligi. Domžale so izgubile z Milanom Vidmarjem, tesno s Komendo in visoko z vedno neugodnimi Jesenicami v sedem kolu, kar je bilo že skoraj odločilno v boju za tretje mesto. Premagale so Stari Mayr iz Kranja, Gorenjko Lesce, Trebnje BMP, Krko Novo mesto, v zadnjem kolu pa s točko naskoka Kočevje, neodločeno pa so v tretjem kolu igrale s Koprom. Komenda je v zadnjem kolu izgubila z dvema točkama razlike s Koprom, pa je še vedno zadržala tretje mesto. V drugo člansko ligo zahod se seli Stari Mayr Kranj. Vrstni red: Dr. Milan Vidmar 38.5, Koper 33.5, Komenda 30.5, Domžale in Gorenjka Lesce po 29.5, Trebnje BMP 26.5, Kočevje 24, Jesenice 21.5, Krka Novo mesto 20, Stari Mayr Kranj 16.5.
Jože Skok
Domžalska plavalka s prvo medaljo
mlajših mladink druga. Kotalkarice KDK Domžale so pod vodstvom trenerke Violete Mordej odločilno prispevale k skupnemu slovenskemu uspehu, saj je reprezentanca Slovenije na tem tekmovanju osvojila drugo mesto, za Nemčijo, tretja pa je bila Nizozemska.
KDK Domžale
Mlada Domžalčanka, učenka 4. razreda Osnovne šole Domžale, Sonja Vasiljeva se je odločila, da bo svojo športno mladost posvetila plavanju. Ker v Domžalah nimamo možnosti celoletnega udejstvovanja v plavalnem športu, se Sonja tako vsaj štirikrat tedensko vozi na treninge v Ljubljano, v plavalni klub Olimpija. Želja po aktivnem plavanju pa je že obrodila prve sadove, saj je Sonja pokazala močno voljo in bila za to nagrajena z medaljo. Ker je prav, da se mladi, uspešni športniki predsta-
Filipini se je med kadetinjami uvrstila na deveto mesto, Ajda Tič pa med starejšimi deklicami na enajsto mesto.
Trenerka Violeta Mordej z reprezentantkami Chiaro Mordej Filipini, Manco Hribar, Tjašo Kovačič in Nežo Pezdirc
Med 16. in 18. oktobrom je potekalo v belgijskem mestu Neerpelt mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Inter-land 2010. Med kotalkarji iz osmih evropskih držav so za slovensko reprezentanco nastopile tudi štiri kotalkarice KDK Domžale. Sloveniji so z uspešnim nastopom priborile tri medalje. Manca Hribar je zmagala v kategoriji starejših deklic, Chiara Mordej Filipini je zmagala v kategoriji kadetinj (v isti kategoriji je bila Tjaša Kovačič deveta), Neža Pezdirc pa je bila v kategoriji
Mesarstvo
Capuder-Brezje
Sveže domače meso Koline (krvavice, pečenice .
Domači suhomesnati izdelki, zaseka, ocvirki
Sezonska ponudba: vse za klanje, čreva vseh vrst, svinjske polovice in telečje meso.
Vsem strankam in občanom želimo prijetno decembrsko praznovanje in srečno 2011.
Delovni čas:
sre, čet.: od 9. do17. ure pet.: 9. do 18. ure sob.: 8. do 14. ure
Brezje 23, 1233 Dob tel.: 01 724 90 02 Gsm: 031 540 638
vijo širši javnosti, vam tokrat predstavljamo Sonjo Vasiljevo, morda prihodnji biser slovenskega plavanja, ki so poleg plavanja želi postati tudi pevka ali učiteljica.
Od vseh športov si izbrala ravno plavanje, kaj je bila tvoja motivacija, od kod navdušenje za plavanje?
Že od rojstva imam zelo rada vodo. Poleg tega pa sem tudi po horoskopu riba in mogoče prav zato tako rada plavam v vodi.
Si članica plavalnega kluba Olim-pija, kar pomeni, da se moraš na treninge voziti v Ljubljano. Kdo običajno poskrbi, da prideš pravočasno na trening? Običajno za to, da pravočasno pridem na trening, poskrbi kar moj očka, občasno tudi mamica. Ker sem zdaj v selekciji, bi morala imeti treninge vsak delovni dan, ampak poleg plavanja obiskujem tudi g as-beno šolo, zato en dan v tednu ne morem imeti plavalnega treninga.
Kaj pa plavalne discipline, katera je tvoja najljubša?
Sicer treniram v skoraj vseh plavalnih disciplinah, tako delfin, kravl, prsno, hrbtno. A med vsemi temi je moja najljubša disciplina kravl. V tem stilu sem tudi zel imam največ uspeha prav sciplini.
o uspešna in tej di-
Osvojila pa si že tudi svojo prvo medaljo.
Letos sem se prvič udeležila dr-
žavnega prvenstva, kjer sicer nisem osvojila nobene medalje, saj je bila konkurenca res huda. To pa ni bilo moje prvo tekmovanje, saj sem se že pred tem udeležila nekaj drugih tekmovanj. V tej sezoni pa sem že v prvem krogu za pokal Ljubljane osvojila prvo mesto v disciplini kra-vl na 50 metrov. Upam, da bom v tej sezoni osvojila še kakšno medaljo.
Najbrž ti je uspeh dal veselje do tekmovanja tudi naprej, kakšni so tvoji cilji v plavanju?
Moji cilji v plavanju so, da bi dosegla prvo mesto na državnem prvenstvu, osvojila pokal. Zavedam se, da je zato potrebno veliko trenirati, kar upam, mi bo tudi uspelo.
Imaš v plavalnih vrstah kakšnega vzornika?
Moji vzorniki v plavanju so trenerji našega plavalnega kluba Olimpija. Posebej bi rada omenila mojo trenerko Tjašo.
Sicer pa obiskuješ Osnovno šolo Domžale, si učenka 4. razreda podružnice v Ihanu, kaj še rada počneš poleg plavanja v prostem času?
V prostem času hodim v glasbeno šolo, saj igram kitaro, rada berem knjige, igram šah, rišem, se igram s svojim mlajšim bratcem ali se ukvarjam z računalnikom.
Te zanimajo tudi kakšni drugi športi ali le plavanje?
Zanima me tudi šah, obiskujem šahovski krožek v osnovni šoli in
občasno grem tudi na kakšno tekmovanje po Sloveniji. Poleti veliko kolesarim z očetom in mamo po okolici Domžal. Prav tako pa rada hodim v hribe.
Mladih nadebudnih športnikov imamo v domžalski občini zelo veliko, plavanje pa je eden izmed športov, ki za naše mesto ni vsakdanji, glede na to, da se plavalci in plavalke na treninge vozijo v druge bližnje občine. Sonji tako želimo še veliko plavalnih uspehov!
Mateja A. Kegel
20
šport
3. DECEMBER 20I0
POGOVOR s SPORTNiKOM: DAViD ORESNiK
»Namizni tenis mi pomeni zdrav način življenja«
^ TI 1
Čeprav v domžalski občini ne obstaja namiznoteniški klub (najbližji je v Mengšu), je namizni tenis v naši občini kar dobro zastopan. Imamo vrsto namiznoteniških sodnikov (tudi najvišjega ranga - mednarodni), funkcionarjev, trenerjev in igralcev. Na tokratni pogovor smo povabili Davida Grešnika, prvoliga-škega namiznoteniškega igralca (že 17. leto igra za Edigs Mengeš) ter tudi trenerja in sodnika.
David, kar k prvemu vprašanju: kaj te je pritegnilo k namiznem tenisu, ko si začenjal, in kaj te vleče sedaj?
Z mojimi začetki igranja je povezanih več dejavnikov, največ pa lepih spominov ob uspehih na tekmovanjih. Gče me je prvi seznanil z osnovami namiznega tenisa, za uspešno nadaljevanje pa so poskrbeli v klubu NTS Edigs Mengeš. V namiznem tenisu sem vztrajal najprej zaradi staršev, ki so se zavedali zdravega in vzgojnega vpliva, ki ga ima šport. Ko so z veliko volje in treningi prišli prvi rezultati in zmage, sem videl izziv v tekmovanjih. Občinskim in državnim tekmovanjem so čez nekaj let sledila mednarodna, kot je npr. evropsko prvenstvo. Prav gotovo je bila največja želja in čast igrati kot član slovenske reprezentance. Danes mi namizni te-
nis pomeni veliko več. Predvsem mi pomeni zdrav način življenja, druženje s prijatelji in možnost predajanja namiznoteniških veščin mladim nadobudnim igralcem.
Namizni tenis je znan kot šport, ki zahteva dobro predvidevanje, dobre reflekse in »igranje z glavo«, je tako?
Res je. Te veščine se med seboj
Erepletajo in dopolnjujejo. Težko i igrali samo z dobrim predvidevanjem, ko »prebereš potezo nasprotnika«, prav tako bi refleks bil premalo, če ne bi bilo prave tehnike in »glava« je seveda tista, ki te spremlja na treningih, tekmovanjih, ob odločilnih točkah ^ Večkrat opozarjam mlade tekmovalce, da sta za namizni tenis potrebna tako fizična kot psihična kondicija. Prav ta vsestranskost in razvoj, ki oblikuje celega človeka, je po mojem ena izmed glavnih pozitivnih lastnosti namiznega tenisa.
Katere pa so še ostale pozitivne lastnosti namiznega tenisa?
Veliko jih je. Najprej bi izpostavil družabnost in enostavnost. Kot vodja krožkov na šolah me vedno znova preseneča (pred)znanje, ki ga učenci o namiznem tenisu že


ošarke ali nogometom. Za vsem
JESENSKi DEL PRVENSTVA MLADiNSKE NOGOMETNE SOLE NK ViR
Opravljen z odliko!
Gbstoj nogometa na Viru v prihodnje zagotovo ni več vprašanje, saj Mladinska nogometna šola (MNŠ Vir) na Viru resnično ni več neznanka v naši občini. V šolo nogometa se vključuje vse več otrok in mladincev, ki zastopajo barve Vira tako v prvenstvu, kakor tudi na občinskih, državnih in, v zadnjem času, tudi mednarodnih turnirjih. MNŠ Vir že od samega začetka vodi Drago Kolenko, ki trenira selekciji U-10 (zasedajo 2. mesto na
prvenstveni lestvici) in mlajše dečke. Seveda mu pri tem zelo uspešno pomagajo še trije trenerji, Rok Cerar, ki trenira selekcijo U-9, Janez Pustotnik, ki trenira selekciji U-7 in U-8 ter Maksimiljan Mav, ki trenira selekciji U-S in U-6. Do zaključka jesenskega dela prvenstva letošnje sezone so mali nogometaši vseh selekcij odigrali preko 70 prvenstvenih tekem in preko 30 prijateljskih tekem ter sodelovali na 10 turnirjih.
(Ne) športne aktivnosti ŠD Vir
Vse aktivnosti so sicer potekale v »senci« praznovanja 30-letnice obstoja delovanja NK in ŠD Vir. Osrednja prireditev je potekala 11. septembra 2010, poudarek je bil seveda na športu in nogometnih turnirjih različnih selekcij in generacij. Največja aktivnost, če izvzamemo šport, je seveda vzdrževanje, obnova in novogradnja nogometnega igrišča ter ostalih športnih prostorov ter površin v Športnem parku na Viru. Tega se zagotovo v ŠD Vir zelo dobro zavedamo, zato so te aktivnosti zelo dejavne.
Glavno igrišče je eno bolj urejenih v S. SNL, vzdržuje se ga večkrat tedensko, urejenost pa nam zavida tudi marsikateri »višjeligaš«. Uredila se je tudi okolica igrišča, posebno
pozornost smo namenili obiskovalcem tekem, zato smo prenovili tudi glavno »tribuno« z novimi sedišči.
Največja pridobitev, ki še ni dokončana, je oz. bo pomožno travnato nogometno igrišče, ki je nastalo z vztrajnim prostovoljnim delom članov in članic ŠD Vir. Prav tako se je obnovila zelo dotrajana ograja okoli glavnega igrišča, v načrtu pa je še osvetlitev asfaltnega igrišča in tako bo to igrišče zaživelo tudi v večernih urah. Na mestu je torej zahvala Gbčini Domžale in njenemu Zavodu za šport ter KS Vir za njihovo pomoč
imajo. Osvojili so ga npr. med počitnicami na morju ali doma, ko so igrali s prijatelji, starši ^ Osnovni udarci pri namiznem tenisu so dovolj enostavni, da se jih lahko hitro naučimo in sodelujemo pri igri: tako posamezno kot v igri dvojic ali pri »lavfarju«. Rekreativni namizni tenis ni ravno drag način preživljanja prostega časa, v zameno pa imamo belo žogico, ki združuje mlado in staro, družabnost in tekmovalnost, prijetno s koristnim.
No, zagotovo drži, da je namizni tenis eden najbolj množičnih rekreativnih športov v svetovnem merilu, igra se ga skorajda povsod, celo na plažah ob morju. Vendarle pa je velika razlika med rekreativnim in vrhunskim igranjem - v čem?
Vrhunsko igranje namiznega tenisa ljivo z vrhunskim i
tem se skrivajo ure, dnevi in leta trdega treninga in piljenja tehnike. Tako se v vrhunskem namiznem tenisu skrivajo velike hitrosti, številne rotacije, dolge izmenjave natančnih udarcev, eksplozivno delo nog in nezmotljiva koncentracija.
Vrsto let si že namiznoteniški igralec in poznaš vse pasti ter tudi prijetne plati tega športa. Kaj bi svetoval mladim, ko se začnejo ukvarjati z namiznim tenisom, da ne bi prehitro obupali? V začetku je vedno potrebna »ljubezen na prvi pogled«, ko nam šport priraste k srcu. Sčasoma pa ta »zaljubljenost« popusti in takrat je potrebno delati. Dobra igra in zmage so največkrat plod marljivega treniranja, sistematičnega učenja in izkušenosti. Z velikim veseljem ugotavljam, da je takšnih mladih »namiznoteniških zaljubljencev« kar veliko. Moja dolžnost, ki jo imam kot trener, pa je ta, da igralca vodim in usmerjam k razvoju in uspehu. Zato vabim vse zainteresirane, da se nam pridružijo pri namiznoteniški vadbi: v okviru krožkov na osnovnih šolah in za tiste, ki bi želeli nekaj več v klubu NTS Edigs Mengeš, ki združuje tradicijo, vrhunsko znanje in odlično delo z mladimi (več informacij lahko dobite na internetu: sdmen.si, na Facebooku: NTS EDIGS Mengeš ali po telefonu: 031/S02-1S7 - David).
garaži, za kaj več pa je že bilo potrebno v klub. Brez podpore očeta, ki me je vozil na treninge in bil moj najglasnejši navijač, ne bi šlo. V klubu je bila konkurenca velika, zato se je bilo potrebno stalno dokazovati - tako na treningih kot na tekmah. Trenerji nas niso prosili; kdor ni delal je lahko šel domov. Ta »šola« mi je bila očitno pisana na kožo in rezultati so se iz-joljševali. Prve uspehe sem dosegel na občinskih - šolskih tekmovanjih. Sledile so regijske, državne in mednarodne zmage. V kategoriji kadetov in mladincev sem večkrat postal državni prvak v kategorijah posamezno, dvojice, mešane dvojice in ekipno. Več kot 6 let sem bil stalni član slovenske reprezentance, s številnimi uvrstitvami na stopničke v mednarodni konkurenci. Za največja uspeha si štejem zmago na MP Varaždina in 17. mesto na evropskem prvenstvu med kadeti. Visok nivo igre sem uspel ohraniti tudi v članski konkurenci, kjer z ekipo Edigs Mengeš nastopamo v 1. „slovenski ligi, tokrat že 6. sezono. Zelja in ciljev pa je kar nekaj: odsotnost poškodb, izboljšanje določenih tehničnih elementov igre, boljša psihična priprava ^ Kot igralec in kot trener imam še veliko izzivov.
Kot trener se precej ukvarjaš tudi z mladimi, predvsem v klu-
bu, nekaj pa tudi na nekaterih šolah (v okviru ŠŠD). Opažaš v zadnjem času mogoče kaj večje zanima pri mladih za ta šport?
Moram poudariti, da so krožki na vseh šolah izredno številčno obiskani. Vadbo obiskuje povprečno po S0 otrok na šolo. Ta izkušnja me je utrdila v prepričanju, da se mladi zelo radi ukvarjajo z namiznim tenisom. Vse, kar potrebujejo, je strokovno vodstvo, prostor in seveda namizno-teniške rekvizite. Vesel sem dejstva, da se je v zadnjih letih močno povečal interes samih šol za izvedbo namiznoteniške dejavnosti. Tako posamezne šole v domžalski občini, kot tudi Zavod za šport Domžale so postali pozorni na naš šport in ga pametno spodbujajo. Takšnega sodelovanja si želim tudi v prihodnje. Imeti namiznoteniški klub v Domžalah je trenutno le želja, ki pa ima vedno več pogojev za uresničitev.
Da počasi zaključiva - če bi se še enkrat odločal za ukvarjanje s kakšnim športom - bi si ponovno izbral namizni tenis?
Trenutno mi namizni tenis pomeni način življenja. Izbral sem si ga, ker me navdihuje, izpopolnjuje in osrečuje. Brez odlašanja bi se še enkrat odločil zanj.
Hvala za iskrene odgovore ter veliko uspeha še naprej.
Janez Stibrič
v
Aktivnosti Ženskega nogometnega kluba Vir
Zadnje dejanje jesenskih aktivnosti MNŠ Vir pa je bil letošnji KROS ŠD Vir, ki so se ga udeležili tudi starši otrok, ki v klubu predstavljajo nepogrešljivo podporo pri prav vseh aktivnostih MNŠ Vir, NK Vir in ŠD Vir, tako v smislu sodelovanja, kakor tudi v organizacijskem smislu delovanju celotnega ŠD Vir. Krosa so se udeležili tudi številni sokrajani in sokrajan-ke Vira, ter tudi drugi soobčani in so-občanke naše občine, vsi skupaj pa so se pomerili na 1, 2, 3, S in 7 km dolgih progah. Ob tekmovalni kondiciji so se vsi udeleženci in gledalci preizkusili tudi v tem, kako »srečno roko imajo«, saj je potekal tradicionalni srečolov, vsa sredstva pa so namenjena MNŠ Vir. Na mestu je seveda zahvala vsem sponzorjem za nagrade.
G. H.
»Oranje ledine« ženskega nogometa zagotovo ni lahko delo, še posebej, ker ženski nogomet žal ne dosega takšne popularnosti, kakor igra »njihovih slabših polovic«, pa vendarle tudi to na Viru dekleta in žene zmorejo.
Zenski nogomet se na Viru igra že drugo sezono. Zagotovo so tekme Virjank ene bolj obiskanih, še posebej sedaj, ko se »tradicionalno srečajo« z rivali, »sosedami iz Radomelj«, obe letošnji tekmi pa so bili izredni. Rezultat je v zmagah neodločen, zato z veliko nestrpnostjo pričakujemo naslednji »derbi«, ki ga sedaj, glede na videno doslej, poimenujemo kar »na vse ali nič«. Vzdušje na tekmah je fenomenalno, navijanja zagotovo nikoli ne manjka. Trenutno na Viru trenira 13 deklet, in sicer pod nogometno taktirko izkušenega trenerja Staneta Srše. Dekleta se tudi udeležijo vsakoletnih priprav na Kolpi, kjer se tudi seveda »spoprimejo« s tamkajšnjimi nogo-metašicami NK Kolpa.
Kapetanka ekipe, Branka Praštalo, je v enem zadnjih izjav za medije dejala, da je zanimanje deklet za igranje nogometa na Viru vse večje, prav tako pa so nogometašice 100-od-stotno pripravljene, da svojo formo v »zimskem premoru« še nadgradijo, zato obljubljajo, da bodo spomladi
vsem nasprotnicam »trd oreh«. Cilj v prihodnje je po besedah trenerja uvrstitev v 1. ZNL, v zimskem odmoru pa se bodo nogometašice z Vira posvetile predvsem kondicij-skim pripravam.
Dekleta in žene, če imate željo po aktivnem preživljanju časa in je v vas športno-tekmovalni duh, se pridružite Virjankam v najbolj popularnem športu na svetu.
G. H.
Veterani NK Vir s svojimi nastopi letos presenečajo!
»Najizkušenejši nogometaši z Vira«, ki igrajo v Veteranski ligi MNZ Ljubljana, tekmovanje se je pričelo 3. septembra 2010, imajo pred seboj zelo aktivno in naporno tekmovalno sezono, saj bodo v letošnji sezoni Veterani NK Vir odigrali kar 19 tekem. Jesenski del prvenstva so veterani z Vira odlično zaključili, zasedajo
odlično S. mesto in to kljub številnim poškodbam, ki »starejše kolege » z Vire pestijo že daljše obdobje. Letošnja sezona se bo za Virjane nadaljevala 2S. marca_2011, ko bodo na domačem igrišču v Športnem parku na Viru gostili veterane NK Komenda. Ker vemo, da njihove »boljše polovice« ob njihovih nastopih raje osta-
jajo doma, jim zato bodimo v veliko pomoč vsi ostali in jih še naprej glasno podpirajmo na njihovih tekmah še naprej!
Dogajanja v veteranski ligi lahko spremljate tudi na spletu in sicer http://veterani.orehek.net.
G. H.
pri uspešnem kreiranju našega športnega in ostalega delovanja v Športnem parku Vir.
V zaključku naj še enkrat povabim vse občane in občanke naše občine v Športni park Vir, ki je dom ne samo ŠD Vir in NK Vir, pač pa tudi dom športa vseh krajanov in krajank KS Vir, kakor tudi vseh ostalih občanov in občank celotne Občine Domžale, saj boste z vašo aktivno udeležbo na vseh aktivnostih in prireditvah ogromna podpora našemu skupnemu delu na Viru.
G. H.
USPESNO ZAKLJUCiLi JESENSKi DEL PRVENSTVA 5. SNL
Nogometaši NK Vir
Zaključek jesenskega dela prvenstva sezone 2010/11 nam tokrat prinaša pregled rezultatov, ki so nam jih v zadnjih mesecih prikazali nogometaši NK Vir.
Člansko moštvo NK Vir je prav v jeseni letošnjega leta dočakalo spremembo na trenerskem stolčku, nogometaši sedaj trenirajo in igrajo pod taktirko izkušenega trenerja Slobodana Geriča, ki je v svoji dolgi trenerski zgodovini vodil kar nekaj klubov.
Člansko moštvo bo do pričetka pomladanskega dela prvenstva letošnje sezone »prezimilo« na 4. mestu 5. SNL (Liga MNZ Ljubljana), zaključek pa je bil odličen, saj so Virjani s težkega gostovanja v Črnučah odnesli vse tri točke in vknjižili novo zmago, ta je bila še posebej sladka, saj je bila to zmaga proti neposrednemu tekmecu na lestvici. Vse upe po uspehu nasprotnika in v veselje Virjanov je na gostovanju v vsega dveh minutah
pokopal Denis Agovič, ki je dosegel dva gola.
Najboljši strelec v jesenskem delu prvenstva NK Vir je s štirimi goli Damjan Pipan, nogometašem NK
Vir pa tudi lahko čestitamo za pošteno in srčno igro, saj na »fair-play« lestvici lige MNZ Ljubljana zasedajo 2. mesto. Prvenstvo se bo nadaljevalo v mesecu marcu 20011, zato vsi navijači in navijačice NK Vir obiščite tekme članskega moštva v Športnem parku na Viru in spodbujajte Virjane novim zmagam naproti! Športni pozdrav in se vidimo v Športnem parku Vir! »Gremo Vir, dejmo Vir!«
Gregor Horvatič

G O S 1' IŠČE-

Vabljeni na prednovoletne zabave in praznovanja: rezervacije na 724 13 11 ali 041 710 750
ponedeljek in torek zaprto sreda-sobota 12.00 - 22.00 nedelja 12.00 - 20.00 Miran Juvan s.p., Ljubljanska cesta 124, 1230 Domžale
3. DECEMBER 20I0
domžale
21
KARATE DRUSTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMŽALE
ATOMovci ubranili naslov ekipnih prvakov Slovenije
Finalni turnir DP SKI Zveze Slovenije za vse starostne kategorije
v KIHON-IPPON KUMITEJU - posamezno in ekipno ter v DYU-IPPON KUMITEJU - posamezno in ekipno ter v YAKU-SOKU KU-MITEJU je po dveh kvalifikacijskih turnirjih le še potrdil premoč domžalskega ATOMa. Na podlagi točkovanja po kvalifikacijah bi bilo vse razen zmage presenečenje - in res so
ATOMovci ponovno stopili na zmagovalni oder. Čestitke karateistom in karateistkam ATOMa, ki so se 13. novembra 2010 v Mariboru borili in ubranili lanskoletno zmago! Rok Kurent, mladinci, rjavi in Dan pasovi - 1. mesto, člani, rjavi in Dan gasovi - 1. mesto;
Črt Hrovatin, mladinci, rjavi in Dan pasovi - 2. mesto;
Grega Teršek, mladinci, rjavi in Dan
AvtohlSa AHAC&COm d.o.o.^Domîate
Mala Laka 1230 Ocmial»
tel I O VS6 2710D gsnii 041/465 OQD
storitve:
-AVTOMĚHANIKA (Mrvltlrânwrti Mi^kí it)Hpf friřinihid clq>t4uTlll1vMi(lt] 3ví|. Ti	i*OWtl*tiOi grl^^Jl
aInHtIgItul -ítuků KMovciTne tnAtHldlt.huHjlc. Stnci paiAlůS^I servIsEiH sjťPďlaCHEťMLĚT.
'AVTDLIÍARSTVO InAVrœ^LEPARSTVClvwziitimlu In tipl ««biilh In ftaïBmIh will do
- putFaviSo loťp hwí Ijihli Ir^n
'inoncjíi ířUínlh KlUtiK í* we inatrtkttuifwvoiiiïui^iM hciïwlagHqjc
-mít^wa vflitFDbnn-slcIhJn aitillh ftfiïri (zalflriil all nGHttlnatilml nuiHlsill)
'PKdadi nm4t will CHE VRDUT ratitl«ilniirt1l
-II ííííwvlia/popíawia mïlila Mmiujditnobr^plaOw nftdonwiiliMwigaa
CenitevkaskoSkod za zavarovalnici:
ja	IHMUTU ^tif^iu tudom^^lriDVQ^
^ZLLii S S'Ëiïï^
7
DNEVNA BREZPLAČNA VSTOPNICA

Vïtopnk:« u ntrm. w dmpdmk« VHtte, ptIatH. ť^Eopnka pndhâït* lu	43b pfÁodu.
1* Oiïmit^M^itn*, vrtj« »	àni
ime in prí^rwlí:_^
Dauint prïioda: Sfeljavnoa do:,
pasovi - 3. mesto;
Patricija Vehovec, mladinke, rjavi in Dan pasovi - 1. mesto; Žan Podboršek, mlajši dečki, vsi pasovi - 1. mesto;
Žan Guček, mlajši dečki, vsi pasovi
-	4. mesto, starejši dečki 9. Kyu - 5. Kyu - 1. mesto;
Hana Kerić, mlajše deklice, vsi pasovi 2. mesto, starejše deklice 9. Kyu
-	5. Kyu - 1. mesto;
Lina Mecilošek, malčice vsi pasovi
-	4. mesto; mlajše deklice, vsi pasovi 8. mesto;
Karin Podboršek, malčice vsi pasovi
-	2. mesto;
Matjaž Kljun, starejši dečki 9. Kyu
-	5. Kyu - 3. mesto, mladinci 9. Kyu
-	5. Kyu - 1. mesto;
David Kardum je tekmoval v kvalifikacijah, v finalu ga je "premagal" njegov prehlad;
Ekipa mlajših dečkov/deklic: Žan Podboršek, Žan Guček, Hana Kerić
-	1. mesto;
Ekipa mladincev/mladink: Grega Teršek, Črt Hrovatin, David Kar-dum, Patricija Vehovec - 1. mesto.
Timotej Kokalj v S.K.I.F. reprezentanci Slovenije
Italijanski 2. S.K.I.F. turnir Evropa Cup Citta di Rivarolo je 20. novembra 2010 gostil 100 karateistov iz Madžarske, Italije in Slovenije. V druščini izbranih karateistov je bila tudi sedmerica Slovencev, med njimi tudi ATOMovec Timotej Kokalj. Reprezentanca Slovenije je nastopila uspešno, pohvala gre najviše uvrščenemu Timoteju, ki je v konkurenci članov v katah posamezno dosegel drugo mesto. V vlogi glavnega sodnika je bil na mednarodnem tunirju Lovrenc Kokalj.
Bojana
Seminar JKA -Yusuke Inokoshi, 3. Dan
JKA Slovenije je 13. in 14. novembra 2010 v Celju gostila japonskega prvaka v kumiteju iz leta 2009 in hkrati inštruktorja v JKA HQ_v Tokyu, senseija Yusuko INOKO-SHIJA. V dveh dneh se je seminarja udeležilo preko 100 karatek iz Slovenije, Italije, Madžarske in Nemčije. Iz Karate kluba Wankan Ihan se je seminarja udeležil naš inštruktor kluba Boris Grad. Prvi dan triurnega treninga se je mojster osredotočil na kihon in kato. Skozi tehniki Oi tsuki in Mae geri je mojster razložil pravilno gibanje, rotacijo bokov in prenos teže. V nadaljevanju pa je kvalitetno razložil kate Heian 1-5 ter Bassai dai in Enpi.
Drugi dan je bil namenjen kumiteju. Najprej je bilo razloženo gibanje na-prej-nazaj ter levo-desno. V nada-jevanju pa so bile skozi omenjeno gibanje razložene številne obrambne tehnike s protinapadi. Ob koncu triurnega treninga je mojster postregel še s številnimi vajami v skupinah, ki razvijajo dobro gibanje ter koordinacijo v prostoru. Celoten seminar je bil izveden na visokem nivoju in ga ne bi smel zamuditi noben tekmovalec v JKA karateju.
Karate klub Wankan Ihan
LEKARNA DOMŽALE - NASVET FARMACEVTA
Starostniki in zdravila
Kdo so starostniki?
pr
D
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so starostniki osebe, starejše od 65 let. Se zmeraj pa velja star slovenski pregovor, ki ravi, star si toliko kot se počutiš. elež starejše populacije se v razvitih državah povečuje, saj se je z boljšo medicinsko oskrbo, boljšim načinom življenja in ekonomskim razvojem podaljšala življenjska doba. Tudi v Sloveniji se delež oseb nad 65. letom povečuje. Danes je ta delež že več kot 15 odstotkov. Najpogostejši zdravstveni problemi starostnikov so bolezni srca in ožilja (ishemična bolezen srca, povišan krvni tlak, srčno popuščanje in zvišani lipidi v krvi), motnje spanja, depresija, demence, okvare vida in sluha, težave z zadrževanjem urina, pri moških bolezni prostate, osteo-poroza, bolezni kože in ostali geri-atrični sindromi kot so vrtoglavica, šumenje v ušesih, zaprtje, preležani-ne, kronična bolečina in izguba mišične mase. Kroničnim boleznim pa se pogosto pridružijo še infekcije.
Kaj mora starostnik vedeti o zdravilih?
Starostnik mora aktivno sodelovati pri svojem zdravljenju, to pa lahko le, če se dobro informira o svojih zdravilih. Poznati mora:
•	ime zdravila,
•	jakost,
•	za kaj se zdravilo uporablja,
•	kako naj uporabi zdravilo (ali mora zdravilo pogoltniti, ali se vstavi v črevo oz. se nanaša na
kožo^),
•	ali se jemlje zdravilo s hrano ali brez hrane,
•	kako pogosto in kateri del dneva naj zdravilo vzame,
•	kateri so možni neželeni učinki in kako ukrepati, če se pojavijo,
•	ali lahko vozi,
•	kje in kako shranjuje zdravilo (pri sobni temperaturi, v hladilniku, zaščiteno pred svetlobo).
Za lažje in uspešnejše zdravljenje z zdravili uporabljajte osebno kartico zdravil (seznam zdravil), kjer naj bo navedeno najmanj ime zdravila in odmerjanje. V lekarni vam bomo pomagali izpolniti seznam. Seznam vedno nosite s seboj, saj vsebuje pomembne informacije za vašega zdravnika, farmacevta v lekarni in tudi ob obisku nujne medicinske pomoči ali bolnišnice.
Naslednja številka glasila
Slamnik izide v petek, 17. decembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek,
9. decembra 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Težave pri zdravljenju starostnikov
Staranje vključuje mnoge fiziološke spremembe, ki pomembno vplivajo na zdravljenje z zdravili. Če želimo doseči varno, učinkovito in kakovostno zdravljenje, moramo zdravljenje z zdravili prilagoditi nastalim spremembam telesa. V starosti se spremeni prevzem zdravila iz prebavil v krvni obtok, porazdelitev, presnova (ker je zmanjšano delovanje jeter) in izločanje zdravila iz telesa (predvsem na račun zmanjšanega delovanja ledvic), zato je potrebno pri starostniku prilagoditi odmerek zdravila. Tudi neželeni učinki zdravil se pri starostnikih pojavljajo pogosteje kot pri zdravih odraslih. Zaradi sočasnega jemanja več zdravil je večja verjetnost medsebojnega delovanja med zdravili. Medsebojno delovanje zdravil (interakcije med zdravili) je pojav, ko eno zdravilo bistveno vpliva na delovanje in učinkovitost drugega. Nastopi lahko povečanje ali zmanjšanje pričakovanega učinka. V večji meri se lahko izražajo neželeni učinki. V interakcije z zdravili lahko vstopajo tudi prehranska dopolnila, zato se vedno preden se odločite za jemanje ostalih pripravkov posvetujte s
svojim farmacevtom o morebitnih nevarnostih kombinacije. Tudi hrana, alkohol in kajenje imajo vpliv na zdravila. V Lekarni Domžale lahko kadarkoli dobite informacije o medsebojnem delovanju zdravil. Pogoste napake starejših pri uporabi zdravil so, da sami spreminjajo odmerek, da opustijo jemanje zdravila zaradi izboljšanja počutja, da neredno uporabljajo zdravilo ali se sami odločijo, katero zdravilo je primerno zanje. Ne jemljite zdravil, ki so predpisana drugim osebam, isto zdravilo lahko vam škodi.
Na voljo je veliko informacij o zdravilih in zdravljenju. Zaupajte le tistim, ki vam jih podajo strokovnjaki s tega področja. Največ informacij o zdravilih in najzanesljivejše boste dobili pri svojem farmacevtu. V Lekarni Domžale imamo poseben prostor, namenjen zaupnemu pogovoru s farmacevtom - o vsem, kar vas zanima v zvezi z zdravili na recept in brez recepta, prehranskimi dopolnili, medicinsko-tehničnimi pripomočki ter izdelki za nego, povprašajte svojega farmacevta. Da zaključim, starost se ne meri zgolj v letih. Predvsem se kaže v tem, kako sprejemate in doživljate svoja leta in vse kar prinašajo s sabo.
Martina Ajd Bežan, mag. farm Lekarna Domžale
kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo
Avbelj Milan s.p. Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-7G GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si
22	objave	S^MMK 3. DECEMBER 20I0
		
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN
8. novembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi
Franc Ravnikar
iz Spodnjih Jarš
Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate, se ustavljate na njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
29. novembra mineva dve leti, odkar nas je zapustila naša žena, zlata mami, mama, prababica in tašča
Ivanka Jeretina
iz Radomelj
Iskreno hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in ohranjate lepe spomine na njo.
Vsi njeni
Spet bo pomlad na Tvoj vrt prišla in sedla bo na rožna tla. In čakala, da prideš Ti in jokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
25. novembra je minilo prvo leto žalosti, odkar ni več med nami naše drage žene, mami, mame, babi, prababi, sestre in tete
Silve Rihtar
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate svečko v njen spomin. Mama, pogrešamo te.
Vsi tvoji
Ko zasanjaš se v spomine, brez pomena so za vas razdalje, ker v naših srcih si in pot nas vodi tja, kjer živiš zdaj ti.
V SPOMIN
Pred tremi leti je odšel od nas naš oče in mož
Miro Grbec
Pogrešamo te. Vsi njegovi
Trdo delo in trpljenje spremljalo te je vse življenje. Dom je prazen, ker te več med nami ni.
V	srcih naših še živiš.
V	SPOMIN
11. decembra bo minilo leto dni, odkar si nas zapustil, moj dragi mož, oče, ata in dedi
Jože Flis
iz Domžal
Hvala vsem, ki se ga v mislih spominjate in mu prižigate svečko! Vsi njegovi
Življenje je igra - in ne glede na to, koliko jih v njej umre, so na koncu vsi živi!
V SPOMIN
27. novembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil
Janez Starin
iz Bišč pri Domžalah
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečo. Marjana in Barbara
Tja, kamor odšel si, ni več bolečin, tam teče le miren sen, nate ostal nam bo spomin.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil
Matija Bertoncelj
s Kokaljeve 8 v Srednjih Jaršah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denar. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, zvezi borcev, gasilskemu društvu, Društvu upokojencev Domžale, izseljenskemu društvu za izbrane poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Vrbančič.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije,
bolečine ne trpiš,
nam pa žalost srca trga,
solza lije iz oči.
Dom je prazen in otožen,
ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila
Ivanka Grašič
roj. Tomšič iz Nožic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za Cerkev in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
V SPOMIN
22. novembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil
Anton Rokavec
iz Domžal
Zahvaljujemo se vsem, ki prihajate na njegov prerani grob in mu prižigate sveče ali se ga kakorkoli spominjate.
Vsi njegovi
Delo, skrb, ljubezen in trpljenje, izpopolnjevali tvoje so življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla si svoje trudne oči. Čeprav spokojno spiš, z nami kot prej živiš.
V SPOMIN
2. decembra je minilo žalostno leto, odkar smo se zadnjič poslovili od ljube mame, stare mame in babice
Frančiške Lavrič
roj. Lajevic, z Vira
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Pogrešamo te! Vsi njeni.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 17. decembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 9. decembra 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Vinograd bo čakal, češnje cvetele in ptički peli -tebe pa ni in te ne bo. Nič več te ne bo prizadelo, nič več bolelo. Mirno spi. (M. Pavček)
ZAHVALA
V 70. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče dedek in pradedek
Mirko Maloprav
iz Domžal, Zupančičeva 9
Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče v njegov spomin ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in gospe Mari Logar za izrečene ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ostal bo v naših srcih.
Vsi njegovi
Obveščamo vse, ki ste jo poznali,
da nas je v 85. letu zapustila
naša draga mami, babica in prababica
Alojzija Pichler
iz Domžal, Rojska 3
Iskrena hvala vsem prijateljem, sosedom, še posebno pa dr. Mušiču, Lučki, Metki in Majdi, ki so se v času njene bolezni nesebično razdajali in jo podpirali.
Še enkrat iskrena hvala vsem.
In HVALA za vsako prijazno misel nanjo.
Vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša babi
Kristina Mazovec
roj. Jesihar
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče.
Hvala dr. Mojci Zajc Krašovec za dolgoletno zdravljenje, posebna hvala pa patronažni sestri Marjani Pavlič za dolgoletno obiskovanje na domu in lajšanje bolečin v zadnjih dnevih.
Hvala pogrebni službi Vrbančič za lep obred, gospodu kaplanu za cerkveni obred, zahvala kranjskim pevcem in Godbi Domžale.
Vsi njeni
Nikoli ne boš zares odšel. Kako tudi bi, ko pa bivaš v naših srcih. »Se vidimo, ko se spet srečamo,« si rekel. Tako bodi.
ZAHVALA
V 74. letu je po hudi bolezni svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož in ati
Stanislav Skubic
iz Domžal, Slomškova 11 a
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, še posebej bratom Tonetu, Janezu in Lojzetu ter družinama Leban in Hodžič za nesebično pomoč v času življenjske preizkušnje.
Iskrena hvala dr. Milanu Banku in dr. Poloni Burja za ves trud in podporo v času bolezni.
Hvala tudi gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lep pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegove: žena Ida Ljudmila, hčerki Sabina in Darija
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas,
ki celi vse rane, in je čas, ki ne mine, le zasanja se v spomine.
V SPOMIN
Tomaž Pestotnik
16. decembra bo minilo štiri leta, odkar te ni več med nami. Ostali smo sami. Zelo te pogrešamo.
Vsi njegovi
3. DECEMBER 20I0
objave
23
V skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), Občina Domžale objavlja
Javni razpis za oddajo tržnega prostora in stojnic v letu 2011
I.
Predmet javnega razpisa je oddaja v zakup tržnega prostora ter odprtih in zaprtih stojnic na tržnem prostoru v lasti Občine Domžale. Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup za prodajo:
•	vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja,
•	živil in pijač, za katere so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln,
•	suhe robe,
•	izdelkov domače in umetne obrti,
•	cvetja, gozdnih sadežev,
•	raznih sadik,
•	izdelkov, ki so namenjeni promociji Občine Domžale,
•	sveč,
•	galanterije in pletenin lastne proizvodnje,
•	drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo izdelkov od alinee a) do alinee i).
II.
Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen v primeru, če gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo izdelkov, navedenih pod alineo j). iz I. točke tega javnega razpisa, ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo. Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi.
podaljšanje časa prodaje na zakupljenih stojnicah do 20. ure oziroma uskladitev
z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžale.
Izredna prodaja se odvija na določene dneve pred prazniki, in sicer:
•	8. marec (prodaja cvetja) - največ teden dni pred praznikom,
•	25. marec - materinski dan (prodaja cvetja) - največ teden dni pred praznikom,
•	cvetna nedelja (prodaja oljčnih vejic, butaric) - največ teden dni pred praznikom,
•	1. november (prodaja cvetja in sveč) - teden dni pred praznikom,
•	božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic) - od 5. do 31. decembra.
V.
Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Obrazcu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila:
•	kmetovalci: izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID,
•	trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje kot tudi ostali trgovci: uradno veljavno dokazilo, da sami izdelujejo predmete, ki jih želijo prodajati
(priglasitveni list oz. dokazilo o vpisu dejavnosti v sodni register), • drugi posamezniki: uradno veljavno doka' ' elij
osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zapo-
ugi posamezniki: uradno veljavno dokazilo, da sami izdelujejo predmete, ki jih želijo prodajati (npr. potrdilo o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo
slovanja na črno).
VI.
III.
Zakupnik lahko najame istočasno več kot eno stojnico le v primeru, prodaja in najem stojnic trajala najmanj 4 dni tedensko. Skladiščenj' prodajnih proizvodov in opreme najemnika je v zaprtih stojnicah dovolj' primeru, da zakupnik najame stojnico za najmanj 3 dni tedensko.
da bosta ie lastnih jeno le v
Zakupnina za prodajni prostor za odprto stojnico znaša 5,1 € na dan, za prodajni prostor za zaprto stojnico pa znaša 8,1 € na dan. Prosilec mora poravnati akupnino pred začetkom prodaje lepa zakupna pogodba.
kupnino pred začetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se skle
IV.
Uporaba stojnic in tržnega prostora je praviloma možna od ponedeljka do sobote, in sicer od 8. ure do 17. ure, razen v času izredne prodaje, ko je možna tudi ob nedeljah. V času predprazničnih nakupov v mesecu decembru je možno
Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. V primeru, da bo prijavljenih več interesentov, kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost tisti, ki ponujajo kmetijske pridelke lastne proizvodnje. Ponudniki bodo pismeno obveščeni o izboru.
Izbranemu ponudniku bo izdano soglasje za prodajo zunaj prodajaln ter bo z njim sklenjena zakupna pogodba. Zakupna pogodba se sklene najdlje za obdobje enega leta.
VII.
Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali pa pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic.
Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na tel. 01 721-42-51.
OBČINA DOMŽALE
ŽUPAN TONI DRAGAR
Na podlagi določil 16.člena Statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št.10/2003) svet Zavoda razpisuje
Volitve
predstavnikov športne in rekreativne javnosti in šol v svet zavoda
1.	člen
Volitve predstavnikov športne in rekreativne javnosti in šol v svet Zavoda za šport in rekreacijo se opravijo dne 15. 12. 2010 (sreda), na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, prostorih sejne sobe - 1.nadstropje.
Volitve članov sveta Zavoda trajajo začnejo ob 14. uri in trajajo največ 5 ur.
2.	člen
Zainteresirana športna in rekreativna javnost so športna in rekreativna društva s sedežem in pretežnim članstvom v Občini Domžale in osnovne šole, katerih ustanovitelj je Občina Domžale.
Vsako društvo in šola ima en glas. Pravico zastopanosti na volitvah imajo samo tista društva, ki so registrirana za športno in rekreativno dejavnost na območju Občine Domžale, v registru pri Upravni enoti Domžale, na dan razpisa volitev.
Več društev lahko v skladu s svojimi pravili predlaga na kandidatno listo skupnega kandidata. Za volitve se izdela toliko glasovnic, kot je na seznamu registriranih športnih društev in šol.
3.	člen
V	svet Zavoda sta izvoljena kandidata, ki sta dobila največje število glasov.
V	primeru, da je več kandidatov prejelo enako število glasov, se opravi žrebanje za izbiro kandidata.
4.	člen
Volilna opravila začnejo teči z dne 25. 10. 2010. V obdobju od objave volitev do 10. 12. 2010 se na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, s pripisom »Predlog za svet Zavoda« pošiljajo predlogi kandidatov, ki morajo vsebovati naslednje podatke:
•	ime in priimek kandidata,
•	datum rojstva,
•	naziv športnega društva, ki predlaga kandidata.
Na podlagi prejetih predlogov se sestavi lista kandidatov po abecednem vrstnem redu predlaganih kandidatov, ki vsebuje podatke iz 1. odstavka tega člena.
5.	člen
Za izvedbo volitev skrbi volilna komisija, ki jo je imenoval svet Zavoda.
Domžale, 25. 10. 2010
Predsednik sveta Zavoda Stane Oražem, univ. dipl. ing.
Na podlagi določil 16.člena Statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št.10/2003) je svet Zavoda, na korespondenčni seji dne 25. 10. 2010 sprejel
Sklep
o imenovanju volilne komisije zavoda
V volilno komisijo za izvolitev predstavnikov zainteresirane športne in rekreativne javnosti in šol v svet Zavoda se imenujejo:
•	za predsednico: Maja Omahna, Bukovčeva 19, Vir, 1230 Domžale,
•	za članico: Marta Grilj, Žiče 13, 1235 Radomlje,
•	za člana: Miran Kralj, Breznikova 7, Prelog, 1230 Domžale.
Domžale, 25. 10. 2010
Predsednik sveta Zavoda Stane Oražem, univ. dipl. ing.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale Drsališče Domžale - sezona 2010/2011
Javni razpis za rezervacijo in odda o terminov za igranje rekreativnega hokeja v obdobju obratova-n|a drsališča - december 2010-marec 2011
Na podlagi Pogodbe o upravljanju, štev.: 47103-16/06-33, ter na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin objavljamo razpis za rezervacijo terminov za igranje rekreativnega hokeja na Drsališču Domžale v obdobju obratovanja drsališča v sezoni 2010/2011, ki bo trajala predvidoma od začetka meseca decembra 2010 do največ polovice meseca marca 2011.
Pogoji za prijavo so naslednji:
•	Drsališče se oddaja za igranje rekreativnega hokeja društvom ali organiziranim skupinam, ki imajo svojega uradnega zastopnika-vodjo, za obdobje december 2010-marec 2011.
•	Prednost pri rezervaciji terminov bodo imeli dosedanji najemniki, ki so nadomestilo za najem drsališča tekoče poravnavali, vendar pa morajo ta termin rezervirati podobno kot vsi drugi potencialni najemniki - prijavitelji na javni razpis. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti prijavljenci, ki bodo oddali prijavo za celotno razpisno obdobje.
•	Plačilo najema oziroma uporaba drsališča za igranje rekreativnega hokeja se realizira na naslednje načine:
-	vplačilo rezerviranih terminov za mesec dni naprej,
-	vplačilo rezerviranega termina pred vsakokratno uporabo,
-	enkratno vplačilo za celotno rezervirano obdobje.
•	Zavod bo vsakemu najemniku izdal uradni račun.
•	Vsak izbrani najemnik bo preko svojega zastopnika pooblaščenca pravico do igranja na podlagi potrjenega termina dokazoval z osebnim dokumentom in kopijo potrditve odobrenega termina.
•	Termini za igranje so praviloma naslednji:
-	od ponedeljka do petka od 19.15 do 22. ure (izjemoma tudi v dopoldanskem času po 9. uri, če je termin rezerviran najmanj 7 dni pred dnevom igranja,
-	sobota in nedelja od 7. ure do 9.30 ter sobota od 20.15 do 22. ure.
Opomba:
Natančni termini:
a/ od 19.15 do 20.15: 1 ura, od 20.30 do 22.ure: 1,5 ure; b/ od 19.15 do 20.45: 1, 5 ure, od 21. do 22. ure: 1 ura. V prijavi je potrebno termin natančno opredeliti!
Nadomestilo za igranje oziroma cene najema-uporabe drsališča za igranje rekreativnega hokeja so naslednje: v dnevnih (dopoldanskih terminih):
1 ura igranja - 50 EUR - društva, skupine Občine Domžale,
-	60 EUR - društva, skupine druge občine. 1,5 ure igranja - 60 EUR - društva, skupine Občine Domžale,
-	70 EUR - društva, skupine druge občine.
Komercialni najem (na podlagi posebnega dogovora): 1 ura igranja - 120 EUR
Prijava oziroma rezervacija termina je možna samo v pisni obliki na naslov Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale. Možna je telefonska rezervacija (tel.: 041/966 192) ali po elektronski pošti (janez.zupancic.zavod-sport@siol.net ali jzupancic@siol.net).
Prijava mora vsebovati naslednje podatke:
•	Naziv pravne osebe, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčna številka ali naziv organizirane skupine ter ime in priimek zastopnika te skupine, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčna številka.
•	Dan v tednu in termin igranja (od__.ure do__.ure) ter eventuelno
rezervni termin igranja (od__.ure do__.ure).
Razpis je objavljen tudi na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.zavod-sport-domzale.si.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale direktor mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale na svoji spletni strani www.za-vod-sport-domzale.si, objavlja javni razpis za oddajo bivalnega prostora v 1.nadstropju zgradbe na območju KOPALIŠČA DOMŽALE
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale.Tel.: 040/268-090
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722 78 97, 041/689-840
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. Tel.: 041/732-267
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica.Tel.: 040/550-040
Prodam GARSONJERO 26,4m2 v Preserjah pri Radomljah. Tel.: 041/717-974
Ljubljana, Domžale, okolica, parcelo, kmetijsko zemljišče, gozd KUPIM. Tel.: 051/383-396
Iščete KUPCA ali greste za PODNAJEMNIKA. Uresničimo vaše ideje. Soseska BISTRA; HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., Ul. Nikola Tesla 17, Domžale.Tel.: 040/41 41 41.
REPUBLIKA SLOVENIJA
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale t: 01 722 01 00, f: 01 721 47 73
Številka: 042-7/2010 Datum: 16. 11. 2010
Na podlagi 3. odstavka 28. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US), v povezavi z 38. in 41. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdajam naslednji
Sklep
o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi volišč in območij volišč
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bo v nedeljo, 12. decembra 2010.
V sklepu št. 042-7/2010 z dne 9. 11. 2010 se črta naslednje volišče: VOLIŠČE 4.10.950 - DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4.10.10 - AMD DOMŽALE,
Krakovska 18, Domžale, se določi za volišče dostopno invalidom, zato se sklep št. 042-7/2010 z dne 9. 11. 2010 v tem delu dopolni tako, da se na novo glasi:
VOLIŠČE 4.10.10 - AMD DOMŽALE
Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št.: 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica, volišče za invalide.
PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Peter Golob, univ. dipl. prav.
9
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale t: 01 722 01 00, f: 01 721 47 73
REPUBLIKA SLOVENIJA
Številka: 042-8/2010 Datum: 16.11.2010
Na podlagi 3. odstavka 28. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US), v povezavi z 38. in 41. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdajam naslednji
Sklep
o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi volišč in območij volišč
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bo v nedeljo 12. decembra 2010.
V sklepu št. 042-8/2010 z dne 9. 11. 2010 se črta naslednje volišče:
VOLIŠČE 4.11.950 - DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4.11.02 - GALERIJA DOMŽALE,
Mestni trg 1, Domžale, se določi za volišče dostopno invalidom, zato se sklep št. 042-8/2010 z dne 9. 11. 2010 v tem delu dopolni tako, da se na novo glasi:
VOLIŠČE 4.11.02 - GALERIJA DOMŽALE
Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št.: 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št.: 1, 1a, 1b, 1c, 1d,, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11, volišče za invalide.
PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav.
NOVO KO

DALI
LUCIANO
ff r\
^ 111 h D hS El h h V \ t
J
I í
MAVAiA

fn -'i-t ko-«'ink'p.h^ J
may
HTOV
L

HEiraxi
HÉhlfm^
Dobrodošli v novo odprti trgovini
na Savski ulici 47 v Domžalah. Odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 9. - 17. ure in ob sobotah od 9.30 - 12.30 ure.
www.posta.si
Praznična darila že na poštah
Adventne sveče
1,44 €
Da se boste na praznične dneve pravočasno pripravili, smo za vas na poštah že razširili ponudbo darilnih izdelkov. Čaka vas pester izbor daril, adventnih sveč, koledarjev, ročno izdelanih darilnih vrečk in voščilnic, darilne embalaže, knjig in raznih okraskov, vse po izjemno ugodnih cenah.
Obiščite nas!
Zanesljivo vsepovsod
KJ POŠTA SLOVENIJE
POŠTA IN FINANCE
brezplačna kontrola vida
merjenje očesnega pritiska
Svojim cenjenim strankam želimo vesel božič in srečno novo leto 2011.
Radomlje
Cesta borcev 5, t: 722 88 90, m: 031 635 801 ponedeljek-petek: 8.00-12.00 in 15.00-19.00, sobota: 8.00-12.00
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE D.O.O.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
□ 51/3 13-ngB
www.klane.si
Zastopnik Jomont d.o.o.
Prodajni saloni v Domžalah,
Ulica Nikole Tesle 18 tel: 059 924 849, gsm: 031 356 505 in Kamniku, Ljubljanska cesta 4j tel: 01 83 11 828, gsm: 041 314 316
m

□OSE
mu
OKNA - VRATA - SENČILA
wlSf*
W Jubilejna zimska akcija!
Srečno 2011!
S Triglav kaskom do snežne freze!
Sklenite zavarovanje v času od 1. 9. do 31. 12. 2010 in sodelujte v nagradnem žrebanju!
Več na www.honda-as.com Tel.: 01 562 33 33
triglav
HO^OA
Ml I I I I I'll I I I
^ Pokmt; ng brexpiiJUfQ itsvilk^ &B0 fVoriKíífl ^ejemamo	itan.
^^ Brezpiačnc in ekspresno Ntro dostavimo.
ir&ir^dfi» prikiapima in pfweeimû stai^ ^^ ťrůptíjavt.
A NAROÙn^ffRBZiRVmAJTË
br^zpiačna
i	Jï^v à ir nmEi iiriLEnE>iàif«ttiia
ta
1

Butan ptin J£VÉUKO¥ĚČ.