Posamezna Številka 10 vinarjev.
siev. 125.
v LMail, v sredo, 31. mam 1916.
Lfilfl XUV.
Velja po pošti: —
Za celo leto naprej . . K 2B-— za en meseo „ . . „ 2'20 sa liemčijo oeioletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . E 24'— aa on meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman msscčno „ 1-80
~ Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemčijo celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka lu 3 ir.m visoka ali njo
prostor) za enkrat . , . . po 3) v za dva- tn večkrnt . . £5,, pri večjih naročilih primeren popust po do;ovon\.
^^^ Poslano:-----
Enostolpna pctitvrstnpo 00 vin.
Izhaja vsak dan, lzv emši 110-delje ln prazniko, ob 5. uri pop.
Redna letna prilona vozni rel
rts" Uredništvo je v Kopitarjevi uUol štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma so ne — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi St. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrBke 26.511, bosn.-h.erc. št. 7563. — Upravniškefla telefona št. 188.
U Asaiso in Arsiero. - Bolgari prodiralo na srsbo ozemlje.
zahodno od Moze.
Kmečki slan po vojni.
Avstrijski kmet je svojo dolžnost med vojno vestno izpolnil. Ni dal samo krvi, ampak tudi živil, da smo vzdržali.
Vojna uči, cia moramo kmečki stan tako okrepiti, da bo lahko sam, neodvisno od tujine, preživljal r.rmado in prebivalstvo. Zato moramo zavračati in pobijati zahtevo socialnih demokratov, da naj se Avstrija popolnoma industrializira in živila kupuje cd tujine. Interesi države in mest bi trpeli, če se zmanjša število kmečkega prebivalstva. Ustaviti bo treba beg iz dežele, urediti bo treba vojno preskrbo na deželi, ustvariti vojne domove, na poljedelskih šolah upeljati tečaje za invalide itd. Sedaj obdelano zemljo moramo izrabiti kolikor se da, in dobiti nove zemlje s komasacijo, clrenažo in sedanjimi lovišči. Umetna gnojila moramo rabiti v večji meri, Eno najvažnejših vprašanj pa bo po vojni: Kako dopolniti in dvigniti našo živinorejo. Posebno bo treba skrbeti za kmetijsko šolstvo, Za naše kmetijstvo bodo odločilne važnosti bodoče trgovske in carinske pogodbe. Kmetje ne zahtevajo, da se jih s carino ščiti enostransko, ampak splošno, Avstrijski kmet odločno ugovarja, da bi ga smel izkoriščati agrarni špekulant iz tuje dežele, toda ne boji se konkurence v kvaliteti, ki bo ravno nasprotno njemu najboljša učiteljica. Tudi carinske zveze z Nemčijo se ne boji, če se določi primerno prehodno dobo. Posebne važnosti bo kmečko zadružništvo. Sedaj naj kmet varčuje in plačuje hipotekarne dolgove. Kmečke denarne zavode je treba bolj tesno zvečati, da začno boj proti oderuškim vele-bankam. V prvi vrsti pa: skrbimo za pametno in krepko stanovsko organizacijo kmeta.«
Zgorajšnje misli je razvijal nižjeav-strijski nemški krščanski socialec Wol-l e k, Mi jih podajemo tudi našim kmetom v branje in razmišljevanje, ker je dosti zdravega v njih. O slovenskem kmetu in njegovem bodočem delu pa kmalu še kaj in več nego dozdaj.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. maja. Uradno se poroča;
Včeraj je padla oklopna utrdba Punta Gorbin v naše roke.
Zahodno od Arsiera so naše čete izsilile prehod čez potok Posina in se polastile južnih obrežnih višin. Štiri ljute napada Italijanov na našo postojanko južno ocl Beitaie smo odbili.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
XXX
Utrdba Punta Gorbin leži natančno vzhodno od zapore Časa Ratti, nasproti vzhodnemu bregu Astico na višini 1096 metrov.
Laško uradno poročilo.
28. maja. V dolini Lagarina je pomnožil sovražnik včeraj svoje napore, ki so ga stali velike izgube, a mogel ni čisto nič zmajati trdnega odpora naših hrabrih čet. Zvečer 26. t. m. smo odbili ljut napad na naše črte južno od Rio Cameras. Ponoči na 27. t. m. in drugo jutro smo istotako odbili tri napade, ki so jih izvedli po vrsti. Na ostali bojni črti do Astico je v prvi vrsti delovalo topništvo; naši topovi so razkropili na več točkah sovražne čete, ki so se zbirale, in oddelke, kateri so korakali. Odbili smo dva napada na naše postojanke ob Posini. Sovražnik je močno pritiskal včeraj dalje v odseku Asiago, vzhodno od Val d'Assa in Val Calma-ratta. Neznaten napad sovražnika smo odbili v dolini Sugana v kotlini Strig-no. Število ujetnikov, ki so jih vzeli al-pinci sovražniku v boju 26. t. m. vzhodno Masso, se je povišalo na 157 mož. Popolnoma smo razbili bataljone 8. ogrskega polka in ogrskega polka 100, ki so napadli; na bojišču so popustili nad 300 ujetnikov in popoln oddelek
I.
Kdo, posebno izmed Dolenjcev, nc pozna praznika sv. Martina! Čeravno ni cerkveno zapovedan praznik, vseeno pri nas hudo drže nanj. Kakor ob vseh večjih praznikih, tako mora tudi ta dan oziroma predvečer priti kaj dobrega na mizo. Kjer nimajo gosi, mora pa najbolja kokoš žrtvovati svoje življenje, da se ta: praznik dostojno počasti. Potem pa pride najimenitnejše, bistvo praznika: Krščenjc vina. Božji blagoslov dobre ali slabe vinske letine se do sv. Martina imenuje mošt; šele na praznik tega svetnika dobi svoje častitljivo ime: vino. Kako se ta krst vrši, ne bom opisa-val; da se mnogo govori, še več pa pije, Lega še omenjati ni treba. Ravno tako tudi tega čuda nc, da novokrščencc mnogokrat svoje botre t ko obvlada, da jih kar noge ne drže. Popisati pa hočem, kako smo ta, prejšnja leta tako veseli praznik, lani na Oslavju obhajali.
Oslavje, ti nesrečno Oslavje! Nekdaj raj na zemlji priljubljena točka goriškim izletnikom, domovina sladkega vinca, ki ga rodc le'slikovita, solnčna Brda, ovito z zelenjem, obraščeno z vedno zelenimi oljkami in Javorjem! Kakor zemlja po izvirnem grehu, tako si ce tudi izpremenilo v tej vojni! Iz raja si postalo kraj smrti in razdejanja, Kdor ie bil enkrat tu, pripozna,
da je ni točke na svetu v sedanji vojni, kjer bi se bilo s tako zagrizenostjo, kakor ravno tu. Tukaj je svet najbolj odprt, tukaj je najpripravnejša in najbližja pot v Gorico, v mesto, ki je središče, krog katerega se vrte vse misli Cadornove; kraj, kamor bi polentar tako rad, in ki mu je že tako biizu, pred nosom, ki tako izzivajoče gleda gor na Števerjan in njegove brloge, kot bi se mu roga!. Pa ga zadržuje to nizko gričevje oslavsko! Ni čuda, da zliva dan na dan svojo onemoglo jezo nanj, zato pa ta nedolžni kraj — da se po naše izrazim — tako »gor plača« in šc več junaki, ki morajo tu vztrajati.
Večine drugih naših postojank Lah še ni imel v roki; nasprotno je Oslavje že parkrat držal v svojih krempljih; že je stal na višinah nad Pevmo, torej še en sunek, pa bi bil v Gorici. Toda nobenkrat se ni dolgo veselil svoje zmage; s strašnimi izgubami jc moral spel nazaj v svoje brloge, odkoder je bil prišel, Vem in sam sem skusil, da je tudi v drugih krajih grozno; lahko si vsak misli, kako izgleda črta, na kateri se že deset mesecev vrše krvavi boji. Tukaj hočem podati svoje vtise in doživljaje, ko sem bil prvikrat na Oslavju.
Ker so italijanski letalci metali nad Gorico listke, da morajo na vsak način mesto vzeti za kraljev rojstni dan, to je svetega Martina dan 11. novembra, so nas kot rezervo poklicali v Gorico, rb priskočimo na pomoč, če bi bilo treba. Kot rezerva pa nismo dolgo časa ostali v mestu; treba je bilo izmeriti po mnogih hudih bojih utrujene dalmatinske leve, in tako so nam že drugi dan po prihodu v mesto, 9, 110-
strojnih pušk, ki smo jih kmalu nato obrnili proti sovražniku. V odseku gore Sv. Mihaela smo z razstrelbo porušili obširen del sovi'ažnih postojank vzhodno od Petovelj. Posadka je padla, ko je bežala, v ognju naših topov in pušk.
XXX
Namen naše ofenzive proti Lahom dosežen.
30. maja. Vojni poročevalci pišejo z odobrilom vojnega tiskovnega stana: Med utrdbami obeli važnih laških utrjenih skupin, Arsiero in Asiago, so naši zopet vzeli eno oklopno utrdbo, ki leži severnovzhodno od Arsiero. Namen naše ofenzive, da se prežene sovražnik iz važnih delov južne Tirolske in da se premagajo močno trdnjave, ki so vedno ogrožale naše meje, je dosežen. Pri Arsiero in Asiago je padla ena utrdba za drugo vsled občudovanja vrednega nastopa naših čet. Krvavo smo odbili štiri krepke italijanske napade pri Bettale na naše nove postojanke. Uspeh ofenzive je posebno z ozirom na kratko dobo za sovražnika naravnost strašen. Naši so vrgli sovražnika, ga pregnali iz več obrambnih črt in mu vzeli skoraj 300 topov ter skoraj 30.000 ujetnikov. Laški pritisk na Trident, je končan; ob obletnici vojske je čutil sovražnik, da je življenjska moč monarhije popolnoma nedotaknjena.
Šestina laških topov zaplenjena.
Baselj. »Baseler Anzeiger« javlja: Nič manj, kakor šestino vseh laških topov je zaplenil dozdaj zmagovit sovražnik, 100 strojnih pušk in drugi zaplenjeni material niti ne šteje._
Nevtralna sodba.
Bern, 30. maja. Polkovnik Stegemann piše v »Bund-u«: Iz italijanskih poročil se razvidi, da italijansko vojno vodstvo, kakor se je pričakovalo, spravlja rezerve iz Beneškega. Železniški progi Verona—Pa-
vembra povedali, da zvečer gremo. Srce je nam vsem močno bilo, ker vsak se je želel enkrat skusiti se z izdajalskim po-lentarjem in mu pokazati, kaj znajo Slovenci, katere hoče on kar meni nič tebi nič podjarmiti.
Popoldne tistega dne dobimo povelje, da mora od vsake stotnije iti nekaj častnikov in podčastnikov gledat postojanke, kamor pridemo zvečer. Med njimi sem bil tudi jaz. Tisti dan sem prvič v življenju videl Oslavje ... Po vojski pač poromam enkrat tja, če dočakam ,.. Na mesto samo sovražnik tisti dan ni streljal nič. Sploh se jc mestu takrat le še malo poznalo, da je skoraj v bojni črti. Seve Italijani so ga čuvali, saj so živeli v trdni veri, da ga vzamejo. To, da so Italijani sedaj mesto razbili, jasno kaže, da so izgubili slednjo na-do, da bi se ga kdaj polastili.
Šli smo po lepi cesti Via ponte nuovo« čisto brezskrbno. Čisto blizu Soče smo si šc v izvrstno založeni trafiki nakupili cigaret in kmalu smo bili pri onem zloglasnem mostu čez Sočo. Tu pa so se pokazali sledovi vojne! Vse hiše okrog razbite. Ko smo posamezni hilrih krač poskakali čez most — počasi hoditi tam ni priporočljivo — smo se zbrali pri neki hiši, ki nosi v spomin prejšnjih zlatih časov šc zdaj ime Tratoria (krčma); seve, zdaj hiša že dolgo ni več tratoria«, temveč podrtija, in edini gosti v njej so zdaj miši in podgane, če že tudi te niso zbežale.
Nato smo šli posamezno v velikih presledkih naprej. Čez razbito Pevmo nas Lah ni preveč nadlegoval, menda nas ni opazil. Nekdaj lična vasica, s s«mo slovenskimi
dova—Benetke in Verona—Vicenza—Treviso sta preobloženi. Dokler Avstrijci ne pridejo čez doseženo črto, se da vse, v kolikor gre za defenzivo popraviti; treba je pa pri tem pomisliti, da je od Schia do Padove komaj 60 km, do morja pa komaj 80 km. Iz tega se vidi, kako nevaren je sunek avstrijskih čet, ki gre od severa proti jugu, za soške armade, ki se bore okoli 200 km daleč proti vzhodu. Edinole silen in uspešen protinastop bi mogel Italijane rešiti iz sedanjega težkega položaja.
Italijani izpraznjujejo Viccnzo.
Lugano, 30. maja. Ker je ogrožena železniška proga Schio-Vicenza, so Italijani že pričeli prenašati arhive, arzenale in banke iz Vicenze v Mantovo.
Pristanišči Genova ln Neapelj po vojski ogroženi.
Lugano. Razglasili so, da sta pristanišči Genova in Neapelj ogroženi vsled vojske. V vseli mestih ob obrežju so uveljavili 26. majnika poostrena določila.
Izjalovljene nade Lahov.
Lugano. Povišanje nadvojvode Leopolda Salvatorja za generalnega polkovnika vsled velikanskih uspehov topništva, ki mu poveljuje na Tirolskem, nudi Lahom priliko, da lahko doženejo, da topništvu tam ne poveljuje, kakor so sodili, Kovesz, marveč da je ostal na Balkanu, kjer se nahaja Valona še vedno v nevarnosti. Lahi in Francozi, ki tako radi tolažijo Lahe, so veliko upali, ker so mislili, da Kovesza ni več na Balkanu; a zdaj že znajo, da so se njih nade izjalovile.
Begunci v Rimu.
Lugano. Za begunce pripravljajo stanovanja v več južnih mestih in celo v Rimu,
Oberdankovo slavlje v Florenci.
Curih. V Florenci so slo vesno o tvorili bronasti spomenik v Trstu obešenemu napadalcu na našega cesarja Viljemu Ober-Štmku.
Begunci iz južne Tirolske.
Lugano, 30. maja. Kakor izjavljajo v Milan došli begunci iz južne Tirolske, jih
napisi, ki so še zdaj deloma ohranjeni — kot n. pr. oni pri vodnjaku —, je bila vsa razbita, mrtva. Le tu in tam si opazil kakega vojaka. Na nasprotni strani civilnega pokopališča smo opazili vojaško. Voščili smo mrtvim večni mir in pokoj in hiteli dalje ... Ko smo šli više po bregu nad vasjo, nas je jel Lah precej živahno pozdravljati. Seveda se za to nismo zmenili mnogo, saj granat in šrapnelov smo bili navajeni kot vsakdanjega kruha ... Kolikor višje smo prišli, toliko bolj grozovite stvari so se kazale našim očem. Cesta vsa razkopana od granat, posamezne hiše, raztresene po bregu, po vinogradih vse križem ležeče puške, nahrbtnii i, mrliči... Nikoli nc pozabim prizora, ki sem ga videl tisti dan gori pri prvih oslavskih hišah. PZoleg ceste je ležalo stotine mrtvih Italijanov, Videl sem že prej v Galiciji kupe mrličev, a toliko skup šc ne. Neki Dalma-tinec mi je razložil, da so to Italijani, ki so pred par dnevi jurišali in prišli celo do tukaj, a so morali s krvavimi izgubami nazaj . ., Naši so mrtve pobrali in znosili skup, da jih zvečer prepeljejo dol na pokopališče v Pevmo.
Tistikrat sem prvič videl pred seboj italijanskega vojaka, čeprav mrtvega. Njihova uniforma jc naši skoraj popolnoma podobna. Ravno taka siva obleka, gamaše in obutev, le kapa se nekaj loči od naše, ker je bolj podolgasta in ima raven >šild«. Pa pod vratom ima na večinoma večbarvnem našivu vsak vojak pelerooglato veliko belo zvezdo, znak Italije. Šaržne znake nosijo na levem rokavu in sicer črne trakove, po številu kot je več šarža. — Ko
Stran 2.
Slovenec, ane si. maja me.
je italijansko orožništvo prisililo, da so
morali tekom dveh ur po razglasitvi ukaza zapustiti svoje kraje. Vzeti so smeli seboj samo to, kair so mogli nositi. Živino so morali prepustiti vojaštvu. Njih vozovi so ostali na meji. Med transportom so vsi zelo trpeli.
Dva transportna parnika zaplenjena pri Tarentu.
Genf. V Tarentskem zalivu sta se potopila dva transportna parnika, ki sta došla iz Bata vije.
Koiko skrbi Italija za ranjence in za svojce padlih vojakov,
Curih. »Neue Ztiricher Zeitung« iz Lu-gana: Italijanska vlada dozdaj ni še odgovorila na 70.000 prošenj za podporo ranjev-cev in na 14.000 prošenj svojcev vojakov, ki so padli na bojišču.
Usoda ujetih »neodrešencev«.
Lugano. Odbor neodrešencev (ireden-te) v Milanu je brzojavil Salandru, naj takoj ukrene, kar je potrebno, da v zadnjih bojih po sovražniku ujetih neodrešencev, katerin je veliko, ne bodo ustrelili.
. Vojska z Italijo izključno zadeva Avstrije.
Dunaj. »Fremdenblatt<< izvaja: Inozemski listi so zadnje $ase ponovno javljali, da poveljuje ps južnem Tirolskem Mackensen. Najbrž,,se je to širilo zato, da bi inozemstvo mislilo: Italijanom nasproti stoje tudi, nemške čete. Italija torej zopet poizkuša, da vara javno mnenje inozemstva. Opozarjati moramo vsled tega na to, da se na južnozaliodnem bojišču ne vojskujejo nobene nemške čete. Mackensen je vrhovni poveljnik na Balkanu, operacije na južnem Tirolskem vodi nadvojvoda Evgen. Vojska z Italijo je izključno zadeva Avstrije; Italijani širijo take laži le zato, da bi jim poslali zavezniki armade na pomoč.
Italijanski ministrski svet.
Lugano, 30. maja. (K. u.) Italijanski vojni minister general Marone se je vrnil z bojišča v Rim. Včeraj zgodaj zjutraj se je razgovarjal dve uri s Salandrom. Sonnino sc je včerja zjutrajtudi posvetoval z več uglednimi člani ministrstva. Popoldne je zboroval ministrski svet, ki se je pačal, kakor so poročali listi, s položajem na bojišču in v zbornici, z vprašanjem, kako naj preskrbe begunce in o gospodarskem posvetu v Parizu. •O ;>U
y Prepovedani shodi v Rimu. er Curih. V Italiji se boje, da ne bi »pričeli socialisti prirejati velikih cle-srnonstvacij. Za čas, ko bo zborovala -iZbojmica. so prepovedali v Rimu v pmlkrajih vse shocle.
y Italiji prepovedali vse časopisje vseh nevtralnih držav.
Lugano. 27. maja so prepovedali jiv9£ vseh nevtralnih časopisov v Ita-
ob besarabskl bojni črti in v Voliniji. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. maja. Veliki glavni stan:
Nemški oddelki so prodirali južno od Lipska proti Ščari, kjer so porušili neko rusko utrjeno stražnico.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 28. maja. Uradno: V noči na 27. maj so Nemci po silni artiljerijski pripravi napadli naše strelske jarke južno od Drisvjatskega jezera. S koncentričnim ognjem našega topništva in pehote smo prisilili Nemce, da so se umaknili in poskrili v svojih jarkih. Na ostalem bojišču streljanje s puškami.
Sovražni letalci so preleteli več odsekov bojišča. Enega je zadel naš ogenj in se je moral za mestom Illukst spustiti na tla.
RUSKI NAPADI V BESARABIJI.
Dunaj, 30. maja. Poročevalci so poročali iz vojnega tiskovnega stana: Rusi so se torej, kakor kaže, le odločili, da poskusijo z napadi na našo severno bojno črto. Vsa znamenja so taka, da se pripravljajo na napad bojne črte armade generala Pflan-zer-Baltina v Besarabiji. Zdaj se na več krajih približavajo s podkopi in s strelskimi jarki naši bojni črti, a naši topničarji so jih vselej pregnali. Bodočnost nas pouči, če so si izbrali tak način napada ali zato, da čuvajo ljudi in če bodo sledili tem poizkusom večji napadi pehote. Stoji pa, da so naše čete tudi na severu v svojih trdnjavam podobnih postojankah pripravljene na vsako možnost.
' t VOjSlE i Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. maja. Uradno se poroča.; Živahnejši topniški boji posebno
V BESARABIJI IN VOLINIJI.
30. maja. Vojni poročevalci pišejo z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana; V Besarabiji in Voliniji postaja zopet živahnejše. Topovi, ki so pred kratkim le malo delovali, zdaj močnejše streljajo. Ruske patrulje in poizvedovalne čete se tu in tam približavajo našim črtam. Sovražne tehnične čete izvajajo približevalna dela; praske manjših oddelkov nastopajo pogosteje.
SRBSKE ČETE NA EESARABSKEM BOJIŠČU.
Bukarešt, 30. maja, 14.000 v Rusijo pobeglih Srbov so v Odesi vojaško or- , ganizirali in opremili z ruskimi unifor- i mami. 5000 teh vojakov straži od srb-;i. ske vlade v Rusiji kupljeno žito. Osta- j le čete, ki so popolnoma izvežbane, sta i pregledala Pasič in car, in gredo zdaj i na bukovinsko mejo, kamor so poslali tudi ruske čete iz Benderja, katere je ■ pravtako pregledal car.
POLETNA VOJSKA RUSIJE.
Lugano, 30, maja. »Secolo« poroča iz .. Petrograda, da se ruski vojaški kritiki te- j meljito pečajo s splošnim vojnim položa- j jem in udeležbo Rusije pri ofenzivi. Izjav- j Ijajo, da pozna pomlad ovira vojne akcije, j vendar se je Rusija ognjevito pripravila za [ poletno vojsko. Kot vodje napadalnih ope- j. racij se imenujejo generali Judenič, Brusi-lov in Ivanov. Posebno priljubljen je gc- 1 neral Ruski, ki je svoj čas vodil prodiranje v Galicijo. Iz zdravstvenih ozirov je
nato odstopil, pred kratkim je pa bil zopet poklican v Carsko selo. Sodi sc, da bo zopet dobil visoko poveljstvo.
CAR V ODESI.
Kodanj. »Russkoe Vedomosti« so pisale glede na potovanje carja v Odeso: Zavezniki izvedejo veliko vojsko. Na nevtralno obotavljanje Rumunije se ne nameravajo več ozirati. Tudi drugi časopisi v Petrogradu so pisali, da pomenja dohod carja v Odeso viden izraz novega načrta vojske, ki naj bi končno obrnil srečo ' v vojski.
RUSKE DOMIŠLJIJE.
Bukarešt. Korespondenca »Sever-Jug je poročala iz Petrograda: Znani publicist Menčikov je pisal v listu »Novoe Vremja«: Ameriški Poljaki so obljubili, da pošljejo v Rusijo 150.000 vojakov, če se proglasi neodvisnost Poljske.
SAZONOV ZA NADALJEVANJE VOJ-SKE.
Ruski cilji.
Berlin, 30. maja. Kakor poročajo »Times«, je Sazonov rekel: Ascpiithova izjava, da vlada med rusko in angleško vlado popolno soglasje, je oznanjeval-ka novo dobe v svetovni zgodovini in diplomaciji. V vojski sklenjeno zavezništvo ostane za večno. Pravo prijatelj-■ stvo med Rusijo in Anglijo zagotavlja našim otrokom in vnukom svetovni mir. Kristaliziralo se ,ie trdno prepri-. čanje, da Francije, Rusije in Anglije ni mogoče odtujiti ene drugi, in to nam jamči, da sta osrednji sili igro izgubili, čeprav z velikimi žrtvami in napori dan za dnem odlašati s priznanjem, • da sta podlegli. — Rusija nima agresivnih namenov. Če ji je južno vzhodi-šče zajamčeno, tedaj jc zadovoljna s svojo mejo, in slovanski sorojaki so gotovi, da se njihove zahteve uresničijo in ruski nameni so tako najboljše izpolnjeni. Trditev o slovanski nevarnosti za Evropo je izmišljotina sovražnikov. Glede Poljske se popolnega programa sedaj, ko stoji Rusija v vojski, ne more zahtevati. Poljaki dobe pravično in obsežno avtonomijo.
Voditelj kadetov grof Miljukov je v Londonu rekel, kakor poroča »Man-
St. 125.
chcster Guardian«: Cilj naše vojske jo posest Carigrada. Rusija lioče imet i tudi Bospor in Dardanele in pravico, da tamkaj zgradi utrdbe iu zapre vojnim ladjam prehod.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. maja. Veliki glavni, stan: Nemške in bolgarske vojne sile so zasedle, da gc zavarujejo proti presenečenjem, ki so jih očividno nameravale čete četvero-sporazuma, v tem oziru važno ožino Kupci ob Strurni. Naša pramoč je prisilila slabe grške straže, da so se umaknile. V ostale® so se čuvale grške vladarske pravice. Vrhovno vojno vodstvo.
Bolgari prekoračili grško mejo. Berlin. Reuter je poročal iz Soluna o prodiranju Bolgarov v dolini Struma: Grško mejo je prekoračilo 25.000 bolgarskih vojakov, ki so zasedli prelaz Rupel in zavzeli kolodvor in most čez Strumo. Bolgarski častniki so se predstavili grškemu poveljniku utrdbe. Pozvali so ga, naj jim utrdbo izroči, da se more levo bolgarsko krilo braniti proti napadom sporazuma. Svojo zahtevo so utemeljevali z razlago v Atenah glede na grško nevtralnost. Poveljnik je brzojavil v Atene, kjer so mu dovolili, da sme izprazniti utrdbo, če rnu zagotove, da jo pozneje zopet vrnejo Grkom. Brez vsakega ugovora so nato prepustili Grki Bolgarom utrdbo.
Prodiranje Bolgarov, Solun, 30. maja. Bolgari so poleg {črta Rupel zasedli še štiri druge utrjene kraje, med njimi Dragotin, Bolgari hitro prodirajo proti Kavali. Seres je žc zaseden. Poroča se tudi, da so Bolgari zasedli mesto Demirhissar, katero so Grki izpraznil^.
Bolgari zasedli Demir Hissar, Rotterdam. Londonski listi so poročali: Bolgari so zasedli kolodvor Demir Hissar in del mesta. Ljuto obstreljevanje se je pričelo na levem bregu Nestos in na desnem bregu Vardarja; boji med prednjimi stražami postajajo vedno ljutejši in živahnejši.
a3BliEE3EBfflmBS«*ilUMI lll"i I»I il i 'I I HI l»WWM
K dogodkom pred Solunom.
smo pustili za seboj še nekaj razbitih hiš, smo prišli do najnevarnejšega mesta cele poti, do naših postojank. Napis ob cesti v treh jezikih nas je opominjal, da »tiho in oprezno naprej«. In res, od tu naprej nas vidi sovražnik iz mnogo višjega Šte-verjana čisto natanko, pa tudi strelja na vsakega posameznega moža, ki ga zapazi. Par hitrih korakov, pa smo bili v rezervnih pozicijah.
Tu pa smo osupnili. V Galiciji smo bi'i posebno zadnji čas navajeni lepim, snažnim pozicijam, v zadnjih smo imeli še celo vsa pota posuta z belim peskom. In tu? Vse okrog razmetano, blatno, razstreljeno. Vse okrog polno razmetane vojaške opreme, poruto drevje in trtje, puške, mrliči... In zemlja vsa razruvana od gratnat. Pred par dnevi je bil tu juriš ... In prebivalci teh podzemskih brlogov — levi Dalmatinci: Blatni, zdelani... Še bolj pa smo se spogledali, ko smo prišli v naisprednejšo vrsto, kraj, katerega smo imeli mi zasesti. Najnevarnejši odsek; od nekdanje cerkve, od katere se sploh ne pozna, kje je stala, ker je le šc kup kamenja in je zaznamovana le še na kartah, in do nekdanje Pav-linove gostilne, ki jo je doletela enaka usoda. Ta odsek je imela zasesti naša stot-nija.
Ko smo sc vrnili, ni bilo časa veliko pripovedovati, ker se je pričelo mračiti in smo se jeli vsi skupaj pripravljati na odhod. Brez posebnih izgub, čeravno med precejšnjim streljanjem smo prišli gori in zamenjali uboge zmučene Dalmatince. Naše nahrbtnike smo pustili zadaj v rezervnih postojankah, le s puško, patrona-mi in ročnimi granatami oboroženi smo se podali v prvo vrsto. Pa če ie izmenjava v
navadnih postojankah nevarna stvar, jc bila tu še stokrat težja. V teh razbitih, neprehodnih brlogih razvrstiti ljudi, voda in blato do pasu in pri tem še temna noč! Razen tega pri najboljši pazljivosti ni mogoče preprečiti ropota, ki nastane med prerivanjem sem in tja, In gorje potem! Granate in šrapneli začno ropotati kot toča ... Počivali seve nismo cclo noč. Eni so stražili, drugi so pa popravljali razbita kritja, metali vodo vun in drugo navlako, poteptano v blato. Lah je nam dal še precej mir.
Drugi dan, ko se je jelo danili, smo se umaknili bolj nazaj v kaverne, le straže smo pustili v jarkih. To je sploh tukaj navada, ker podnevu vsled neprestanega streljanja artiljerije ni mogoče vzdržati notri. Italijanu je tukaj lahko, ser ima cilj tako lepo pred seboj. Zato, da posadka ne trpi preveč, sc umakne nazaj, in če straža naznani, da Lah kaj poskuša, skoči hitro na svoja mesta.
Noč je potekla, kot rečeno, precej mirno. Zato je pa bilo toliko hujše drugi dan. Komaj se je zdanilo, so sc tudi žc oglasili laški topovi tem izza Števerjana in pokali ccli ljubi dan kot za stavo. Naši so seve tudi pridno odgovarjali da sc jc kar kadilo po Števerjanu in po bregu pod njim. Vendar le ni bilo preveč izgub, Lah je streljal tja nekam zad in čc je žc zadel, je bilo navadno* v prazno kritje.
In tako se jc približal dan sv. Martina, dan, na katerega jc hotel italijanski pritlikovec na vsak način vkorakati v Gorico. Vedeli smo, tla nas ne čaka nič c.o-brega, vendar smo ga pričakovali z mirnim srcem. Kar pride, pride.
Toplo jesensko solnce se je prismejalo tam izza kranjskih hribov in obetal se nam je krasen dan. Komaj smo od nočnega dela prišli nazaj v kaverne in smo hoteli popih kavo, ki so jo nam ponoči donesli, že nas straža alarmira, da Lah naskakuje. V naglici smo pustili svoj borni zajutrek in hiteli v postojanke. Ker so bili prekopi (Laul-graben) zasuti, smo kljub žvižganju krogel stekli kar po vrhu vsak na svo]e mesto. In res smo zapazili Lahe, kako posamezno, tu eden, tam eden lezejo proti nam. Otvorimo najhitrejši ogenj, kar je le bilo mogoče, in Lahi so se kar naenkrat izgubili v svoje luknje. Ravno tako so se par-krat poskusili, pa so bili vselej z lahkoto
odgnami.	. . ..
Kar pa ni mogla pehota, ]c poskusila
artiljerija. Ko je videla, da smo mi spet v naših podrtijah, je začela bruhati na nas od vseh strani. Tam izza Števerjanskega hriba, izza Kalvarije, od povsod, od koder se da streljati na Oslavje. Menda ;e bil cel artiljerijski ogenj osredotočen na nas, lopovi vseh mogočih kalibrov so sipali na
nas vse, kar
kar je moderni človek
iznašel
Treskalo ie povsod na vsem našem odseku. odspredaj, v postojanke, in zadaj; menda ga ni b'lo koščka zemlje na Oslavju da nc bi ga bil Lah preoral tis i i dan. Tudi naši mu niso cttal? dolžni odgovora in pokali so m vso moč. vr-e je letelo v zrak: kamenje od razsutih hiš, deske, zemlja, orožje, ljudje . . . Slišali nismo več drug drugega, tudi nismo imeli več nobeno zveze med seboj, ker je bil jarek na mnogih mestih zasut in razstreljen. Mi smo nemi sedeli na svojih mestih in čakali... lam doli pa nas je tako milo gledala Gorica in ntp krona, nonosni črad. kot bi nas hotela
prositi, naj vztrajamo in je naj ne prepustimo sovražniku...
Krog poldne zapazimo, da je ena naših granat zadela municijsko skladišče na Števerjanu. Črni dim se je pokazal, počilo je, pa je šla hiša v zrak. — Italijan je malo potihnil, menda je osupnil, ko je videl grozno škodo. Pa kmalu je jel spet in £e močnejše kot dopoldne, menda iz maščevanja. Ne bom popisoval podrobno, saj ni mogoče. Same težke! In ni še ena dosegla svojega cilja, že je tulila druga. Svetlo solnce so nam zastrli oblaki dima in smradu smodnika ni bilo več prenašati.
Slednjič se je nas vendar usmilila noč in grom topov je potihnil. Mi smo se v varstvu teme hitro raztegnili na vso črto; oficirji so dali kratka povelja in z nasajenimi bajoneti smo čakali, kdaj se prikaže pehota; ker po tako strašni artiljerijski delavnosti smo zagotovo pričakovali napada. Pa razen par patrulj je nas Lah pustil v miru; gotovo so mu tudi naši mož-narji zrahljali kosti in pregnali veselje poskušati martinovati v Gorici, Pač pa so nas proti polnoči prišle zameni! nove sveže čete. Zdelani in blatni od pet do glave, cla se iz nesnage nismo videli, podali smo so na potrebni počitek nazaj v Šempas.
Tako se je končalo za nas martino-vanje. Grozno je bilo, a vzdržali smo k'. Laiki pritlikovček, ki je žrtvoval ogromne žrtve nedolžnih ljudi in za milijone streliva zmetal na nas, da svoj rojstni dan proslavi z zavzetjem Gorice, je dobil — dol^ nos. Deh i ic račun — a brez nas.
\
Nemci obstreljujejo Potheles.
Geni. »Tempsu« so poročali iz \ten 30. maja: Nemci obstreljujejo kraj Potheles, ki leži južno od Doirana.
Operacije v vzhodni Macedoniji.
Frankobrod, 30. maja. »Frankfurter Zeitung« je pisala: Reuter je poročal, kar pa še ni potrjeno, da so ^edliBolgan sporazumno z vlado v Atenah tudi utrdbo Goje, ki nadvladuje izhodu iz doline m ze-leznico. Če je to poročilo resnično, se nahajajo v naših rokah strategično važne postojanke ob izhodu iz doline, kar je, ce se jc res zgodilo, največje važnosti za ves strategičen položaj v vzhodni Macedoniji in tvori protiutež utrdbi Devetepe, katero so zasedli Francozi. To bi pa ne bilo le važno za nas, marveč tudi za grški zbor pri Seres-Kavalla, ki je, ker so se razširile čete sporazuma in ker je železnica razkosana, zelo stisnjen. Dalje je tudi poročal Reuter, da so delovali Nemci in Bolgari tudi pri Xanthis, severovzhodno od Kavalle. Potrjuje se pa, kar je poročal Reuter, da se pripravljajo čolni, da se premosti mejna reka Nestos.
Napovedan napad sporazuma v Macedoniji.
Berlin. Zastopnik »Tageblatta« iz Lugana javlja: Grožja z ofenzivo sporazuma v Macedoniji je velika goljufija, ker šteje tam cela armada 240.000 mož. Odšteti se pa mora: 20.000 bolnikov, 40.000 mož pri trenu, 30.000 Avstralcev in Novo Zeland-cev, ki so jih poklicali zadnji čas v Francijo. Kar jih jc še ostalo, niso posebno sposobni za boj, ker jih slabo hranijo, ker bolehajo in ker so demoralizirani.
Francoze nastop Bolgarije razburil.
Geni. V Parizu so dogodki v dolini Struma duhove zelo razburili. »Temp« je poročal iz Soluna, na niso Bolgari zasedli le več grških obmejnih utrdb, marveč da popravljajo tudi mostove, ki jih je razstrelil Sarrail. Bolgari, kakor vse kaže, pripravljajo dve akciji: proti Seresu in proti Ka-vali.
Diplomatskih zapletljajev z Grško ne pričakujejo.
»Az Estu« se poroča iz Sofije: Ne boje se. da bi operacije povzročile diplomatske zapletljaje. Bolgarska vlada namreč zavzema stališče, da Grška ne namerava napasti, marveč se le braniti proti napadom čet četverosporazuma, ki delujejo na Grškem, vsled česar je postala Grška vojno ozemlje.
XXX
Grška demobilizacija,
Frankobrod, 30. maja. »Matin« izve iz Aten. da je demobilizacija 7 letnikov (1893
do 1900) sklenjena stvar.
Vcitiselos in njegovi.
Sofija, 30. maja. Na nekem zborovanju Venizclosovih ljudi v Patrasu je prišlo do krvavih pobojev. Enega po-: . anca so vrgli z govorniškega odra. — V zbornici se zbira skupina, ki hoče to-i Venizelosa, cla jc samo on kriv, da : > pri:-lc tuje čete na Grško. Prav isti i klanci iščejo na otoku Kandiji dokazov, da jo Venizelos pripravljal upor proti kralju.
@rška in Mali|a„
Sofija, 30. maja. Zadnje čase je bilo več spopadov med italijanskimi in v "skimi rednimi četami. Italijani so hoteli zasesti nekaj važnih točk na gr-škem ozemlju, pa so jih Grki vedno pregnali. Italijanski poslanik je protestiral, toda v imenu vlade mu je Gu-naris odgovoril, cla bo vlada protest najbrž zavrnila, ker jc to njena najvažnejša dolžnost, da brani nedotakljivost grškega ozemlja. Sploh stoji grška vlada na stališču, da sc morajo vse tuje čete' odstraniti.
XXX
Eursmnske čete odšle z naše meje.
Kodanj, 29. »Ruskoe Slowo« poroča: Več znakov govori za to, da se Rumunija približuje osrednjima silama. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, cla je vlada oclpoklicala čete od avstrijske meje. Rusofilni listi pišejo, da se je to zgodilo na podlagi dogovora z Avstrijo in Bolgarijo. Tudi bolgarske čete so zapustile rumunsko mejo in odšle na fronto proti Solunu.
Ententina nota Rumuniji.
Bukarešt, 29. maja. Kakor se sliši, bodo zastopniki entente rumunski vladi izročili kolektivno noto. Prejeli so ž-' tozadevna navodila.
Rumunski poliiik potuje na Dunaj.
Budimpešta, 30. maja. »Adeverul« poroča, da jc odpotoval na Dunaj znani liberalni politik in bivši vseučiliščni vektor Konstantin Stere.
Rusi proti Rumuniji,
-"črnovice. Rusija je zopet poostrila jnejno zaporo proti Rumuniji. Zaprla je nekaj rumunskih trgovcev. — Po Besarabiji m^ tudi ostali Rusiji širijo živahno javno in lajno agitacijo proti Rumuniji. Ruski na-
rodni list »Večernaja Vremja« piše, da se Rumunija živi od ruskega žita, svoje pa prodaja Avstriji in Nemčiji. To mora voditi do katastrofe. List zahteva primernih odredb proti Rumuniji.
Boji oo zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. maja. Veliki glavni stan:
Živahni boji s streljanjem so se vršili na bojni črti med pekopom La Bassee in Arras, obstreljevan je bil tudi Lens in njegovi predkraji. Pri Sou-chez In južnovzhodno od Tahure so se izjalovili slabi sovražni napadi. Živahnejši so postali boji v odseku višine 304 do Moze. Južno od gozdov Raben in Cumieres so vzele nemške čete vse francoske postojanke med južnim vrhom »Mrtvega moža« in vasjo Cumieres.
Neranjenih ujetnikov so privedli 35 častnikov (med njimi več štabnih) in 1313 mož.
Odbili smo dva protinapada na vas Cumieres.
Vzhodno od Moze smo izboljšavali s krajnim pritiskom črto, ki smo jo pridobili v gozdu Thiaumont.
Naši letalci so napadli z uspehom, kar smo opazovali, sinoči sovražno uničevalno skupino pred Ostende. Angleško dvokrilno letalo je padlo po boju v zraku pri St. Eoi na tla, uničil ga je ogenj naših topov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
29. majnika ob 3. uri popoldne. S topovi so ponoči na obeh bregovih Moze zelo streljali. Zapiralno streljanje s topovi in puškami je sinoči okoli 7. ure odbilo napad Nemcev, ki so vdrli iz gozda Corbeaux. Istotam okoli polnoči izvedeni drugi napad se je tudi ponesrečil. Na desnem bregu Moze je bilo ponoči primeroma mirno, izvzemši pri trdnjavi Vaux, kjer so zelo streljali na obeh straneh s topovi.
Služba letalcev. Včeraj so se udeležili francoski letalci 15 bojev, dve nemški letali sta bili premagani. Prvo je padlo goreče ob robu Argonskega gozda na tla, drugo pa severno od Berry-au-Bac. Med poizkušnim poletom je napadel francoskega letalca nemški Fokerjev aparat, ki je nad tisočkrat ustrelil nanj. Letalo so sicer krogle preluknjale, a posrečilo se mu je le, da se je izkrcal v naših črtah. Pri Bourgogne jo padci njegov zasledovalec na tla. Na levem bregu Moze. sta dva avtomobilska topova sestrelila dve nemški letali. Prvo je padlo na tla severno od Avocourt, drugo pri Forges.
29. maja ob 11. uri ponoči. Na levem bregu Moze je sovražnik cel dan ljuto obstreljeval z najtežjimi topovi naše prve in druge črte med Avocourt in Cumieres. Nemci so ljuto napadali ob 3. uri popoldne naše postojanke pri višini 304. Sovražnik, ki smo ga odbili z velikimi izgubami zanj, je ponovil napad ob pol (j., a je bil zopet krvavo poražen. Ker se je poročalo, da zbira sovražnik čete zahodno od vrha 304, so streljale na nje naše baterije in jih razkropile. Naš zapiralni ogenj je zrušil močan napad sovražnika na prostor med Mrtvim možem in Cumieres, ki se je razvil v Corbea.ux. Sovražniku so je posrečilo le na eni točki, da se je ustalil-na bojni črti približno 300 metrov v najsprednejšem jarku severno-zahodno od Cumieres. Ljuti boji s topovi na desnem bregu Moze vzhodno in zahodno od utrdbe Douaumont. Z ostale bojne črte se nič važnega ne poroča, izvzemši navadnega, obstreljevanja na obeh straneh, ki je bilo posebno živahno v gozdu Apremont.
Angleži o svojih operacijah na Francoskem.
London, 30. maja. (Kor. ur.) Reuter: General I-Iaigh je brzojavno poročal o operacijah v času, odkar jc prevzel vrhovno poveljstvo: Sovražnik je podvzel edino večjo ofenzivo v tem času proti našim francoskim zaveznikom pri Verdunu. Zavezniki so zahtevali enkrat samkrat, podporo, s popolnim uspehom so se zamenjale francoske čete na delu njih obrauimc bojne črte. Angleške sile so novo došli oddelki iz domovine in z bližnjega vzhoda odpoklicane čete močno pomnožile, vsled česar jo bilo mogoče, da so zamenjali čete s francosko armado med bitko pri Verdunu. Odkar so je poročalo zadnjič, so zapustili Indijci Francijo, da služijo na Orientu.
Francoske železniške baterije pri Verdunu.
V prostranem trdnjavskem ozemlju med Verdunom in Toulom, kjer je razpredeno izvrstno železniško omrežje, uporabljajo Francozi železniške topove, Na močnem nlošonM^m	•»r-t«
stoji Schneiderjev top težkega kalibra, zavarovan z varnostnim ščitom. Temu vozu se priključuje večji vagon, v katerem je spravljena municija; obenem je voz oprem-"jen z opazovalnim stolpom, ki se more poriniti do 15 m visoko. Z vrha je napeljan telefon k topu, V notranjosti je železna estva, na vrhu sedež z mizico in stojalom za daljnogled, ki kaže predmete 70 krat povečane. Kakor poročajo nevtralni vojni dopisniki, morejo ti opazovalci z višin ob ^lozi pregledati ozemlje do južnih fortov Metza. Vsak topniški vlak je sestavljen samo iz dveh voz, ki jih vleče majhen parni stroj; dva taka vlaka tvorita baterijo. Topovi so seveda zelo okretni in jim skoraj ni mogoče do živega, ker neprestano menjajo svoje stališče. Samo z razrušenjem proge se ustavi njihovo delovanje.
Francoske izgube pri Verdunu. Curih, 30. maja. Švicarski listi cenijo francoske izgube pri Verdunu od 300,000 do 350.000 mož.
Proti Joiireju.
Curih. »Ziiricher Morgenzeitung« javlja, da so pričeli močno nasprotovati francoskemu vrhovnemu poveljniku Joffreju. Izključeno ni, da bo morebiti moral odstopiti. Predsednik francoske armadne komisije je pozval ministrskega predsednika in vojnega ministra, naj takoj poročata o operacijah pri Verdunu. Dolgo časa so se po svetovali v navzočnosti Brianda in razpravljali, če ostane Joffre še vrhovni poveljnik ali naj ga nadomesti Castelnau. Odločili se še niso,
Pariška gospodarska konferenca.
Fariz, 29. maja. (K. u.) V »Matinu« piše Cruppi o programu gospodarske konference, ki se začne 14. junija v Parizu. Odredbe se tičejo časa med in po vojski. Med vojsko jc treba poostriti odredbe, ki prepovedujejo trgovino s sovražnikom. S temi prehodnimi odredbami hočejo pred vsem popraviti škodo, ki so jo napravili Nemci v Belgiji in severni Francoski, kjer so »uro-pali« vse izdelke in stroje, in končno tudi znatno izgubo zajetih in potopljenih trgovskih ladij. Konferenca mora tudi zabraniti, da se preveč ne razširi podjetni nemški duh. Zato se nasvetu-jejo na primer v prekomorskem prometu prometne pisarne. Konferenca hoče že med vojsko doseči trajen sporazum med zavezniki. V ta vprašanja spada razvoj industrije v ententinih deželah. Rusija zahteva zase razvoj prometnih sredstev in proste luke v Črnem morju. Ententa skuša skupno ustanoviti kemično industrijo, ki je bila doslej v nemških rokah. Ravno tako bo treba v obširnem obsegu oživeti belgijsko in francosko kovinarsko industrijo. Konferenca pa ne sme biti samo komedija, kjer se sliši samo napit-nico in utopijske ideje. Združ. države ne pričakujejo ocl nje samo napovedi gospodarske vojske osrednjim silam, ampak metodično, upravičeno brambo, ki naj prinese brezobzirno praktičnih uspehov.
(Od vojnodopisnega stana odobreno.)
Tekom sedanje vojne se je že večkrat slavilo vprašanje, ali stalne utrdbene zgracl be: forti, trdnjave itd. izplačajo svoje gradbene stroške in ali morejo vršiti določeno jim nalogo. To vprašanje se vsiljuje zopet sedaj, ko se je našim četam posrečilo tekom malo dni v jurišu osvojiti italijansko utrdbeno verigo na visokem gorovju Astico in na planoti Asiaga. Utrdbe, ki so pod legle navalu naših, so bile vseskoz modelne zgradbe. Njihov ustvaritelj ni nihče drugi nego generalštabni načelnik Cadorna, ki je svojčas grozil celo z odstopom, ako mu zbornica ne dovoli v to svrho potrebnih kreditov.
Tožba, da ima Italija »odprte« meje in se mora bati avstrijskega vpada, je bila že stara. Že Crispi, ki ga sedaj radi predstav ljajo kot prijatelja trozveze, ki se je pa v resnici redno gibal v krogu irredentistič-nih idej, — se je leta 1877. oglasil pri Bis-mareku v Gasteinu, da bi s pomočjo Nemčije dobil kompenzacijo za avstro-ogrsko okupacijo Bosne in Hercegovine — Tri dentinsko, katero je bil bojda leta 1866. »osvojil« Garibaldi. (Tu se vidi, kako davno je že strašila po glavah italijanskih državnikov »kompenzacijska teorija«, ki se je pojavila zopet leta 1914.!) Crispijeve nade se seveda niso izpolnile. Oficielna Italija je sklenila nato kot demonstracijo proti Franciji, ki je jela ogrožati italijansko kolonialno politiko, — trozvezo z Avstro-Ogrsko in Nemčijo; tožbe o »odprti meji« je prepustila irredenti, katere početje je vlada rada videla, četudi jc na zunaj njeno delo in njen pomen vsikdar utajila. Ir-redentistična misel je pa napolnjevala tudi vojaštvo, ki je vsikdar videlo v naši monarhiji svojega bodočega sovražnika, Cela T<-I:!„ -----u..^ .......it- • < ,
in Sočo vrivajoča se Benečija se je izpre-menila polagoma v velik vojaški tabor, tako da je kmalu nastalo hudo nesorazmerje med našimi in italijanskimi vojaškimi močmi v obmejnih ozemljih. Saj je imela n. pr. Italija leta 1900 ob meji 71 bataljonov, 48 škadronov in 48 jezdečih in poljskih baterij, dočim je imela Avstro-Ogrska ondi samo 46 (z domobranstvom 53) bataljonov, 6 škadronov in 12 baterij. Vsak poizkus našega vojnega vodstva, da bi izravnaio to nesorazmerje, so pa smatrali Italijani za provokacijo, za napadalno grožnjo in naš zunanji urad se je zato vedno energično upiral vsem odredbam našega vojnega vodstva, ki so stremile za gornjim ciljem. To je bila tista politika največje popustljivosti nasproti Italiji, ki se je izvajala do dni balkanskih zmed,
Cadorna se pa ni zadovoljil z zbiranjem čet v zgornji Italiji. Njegov strate-gično-politični program je bil, kakor zna-, no, napadalna vojna proti Avstro-Ogrski, na Napoleonovi osnovi temelječa ofenziva preko Vipave in Ljubljane. V to svrho je pa smatral Cadorna — previdnejši nego Napoleon — za potrebno, da zavaruje levo krilo proti ogrozitvi iz Tirol z zgradbo močnega utrdbenega sistema v kotu Adiže in Brente. Zbornica je odobrila Cador-nove načrte in Ma 1906. dovolila zadostne kredite, s katerimi so se nato zgradile italijanske utrdbene naprave na Astaški in Asiaški planoti, ki naj bi služile kot bramb-ne naprave proti mogoči avstro - ogrski ofenzivi, obenem pa tudi kot opirališče za astne ofenzivne operacije.
Globoka zareza Astiškc doline je sa-maposebi razdelila italijanske utrdbene naprave v dve skupini: v utrdbeni sistem ar-sierski (Arsan) zapadno od Asttca in v utrdbeni sistem asiaški vzhodno od reke, Arsierskim utrdbam je stala nasproti naša utrdbena skupina na folgarijski visoki planoti. Potek meje je pa odkazaval prevladujoče višine Italijanom, ki so zgradili na celi višinski črti od Mte. Torraro (1899 m) čez Campomolon (1835 m), Coston d' Arsiero (1779 m) do vrha Tonezze (1696 m) sistem utrdb, baterij, opirališč itd., ki jc bil dovršen tik pred vojno ter oborožen z najmodernejšimi dalekonosnimi topovi. Široka vojaška cesta je bila v mnogih ovinkih veleumetno izpeljana iz Astiškq doline na vrh Tonezze ter se vila odondyJ<rija po grebenu, dalje čez Campomolon n^Mte. Torraro. Ob cesti, ki vodi po Astiški dolini proti Arsieru, se je potem pri Barca-roli ob obeh straneh reke zgradila lnočna cestna zapora: na vzhodnem bregu na Pt. Corbin (kota 1096) oklopna utrdba,!'ki je zvezana z dolino po vzpenjači, in na za-padnem bregu na pobočjih gozdnega1 > Mte. Vimone (1230 m) naprave z močninp. baterijskimi postojankami, ki so mo^te obstreljevati celo Astiško dolino do obmejnega kraja Casotto. Tudi ob ccsti, Ki vodi od zapada po Posinski dolini proti Arsib-ru, so se zgradile močne cestne zapore, ene južno od Castane s strelno smerjo proti zapadu, druge severnozapadno od Arsie-ra s smerjo proti sovražniku, ki bi prihajal navzdol z Mte. Seluggia in Mte. Tor-mena. Istotako močno sc jc utrdilo tudi pogorje med Posinsko in Leograško dolino, katera se razteza proti Schiu, ki se radi svoje velike volnene industrije imenuje italijanski Manchester. Z Mte. Forni Alti (2026 m) čez Colle di Xomo (1056 m), Mte. Alta (1219 m), Mt. Cogolo (1656 m), Campedello (1427 m) in čez visoke planote Novegna (1552 m) se vlečejo utrdbene naprave do kote 987. Vse te baterije so obrnjene proti severu. Cesto po Leogra-ški dolini sami zapirata dva forta pri S. Antoniu ob vznožju fugaškega prelaza in utrdbene naprave na Mt. Enna nad Torre-belvicinom, ki je zvezan s Schiom po stra-tegični železnici. — Na Asiaški planoti so Italijani predvsem močno utrdili Mte. Ve-reno (2019 m), ki prevladuje naše brambne naprave pri Lusernu za 500 do 700 metrov, ravnotako južno ležeči Campovec-chio (1705 m) in Campolongo (1710 m). Tudi tu se je zgradila čez višine oboroževalna cesta, ki vodi preko Mt. Eria, odkoder se je zgradila nad 5 km dolga vspenjača preko globeli Asse do železniške postaje v Asiagu. Vzhodno od Asse, ki v velikem loku obteka Mt. Vereno, je stala tudi na hrbtu, ki se vleče od Kempelberga proti jugu, na koti 1845 nad Meato permanentna utrdbena naprava, s katere se je mogla obstreljevati cesta po Assaški dolini. Prava cestna zapora se pa nahaja nekoliko dalje ob reki navzdol, približno 5 km pred Asiagom na višini in na pobočjih Mte. In-terrotta (1401 m). Sklenjena vrsta utrdbenih naprav, ki se razteza z Mt. Balda (1681 metrov) proti vzhodu, je imela potem, v zvezi z močnimi zaporami na obeh straneh Priinolana, na Mt, Lisser (1636 m) in C. di Campo (1517 m), — nalogo, da zadrži sovražnika, ki bi korakal po dolini Brente. Vse tc utrdbe so opremljene z 12 do 15 cm topovi, med njimi mnogo modernih, ki nesejo do 11 km daleč, dalje z br zostrelnimi topovi in z mnogoštevilnimi strojnimi puškami.
Oprti na ta utrdbeni sistem so korakali tedaj Italijani minulega junija v Su-
t
prostovoljno izpraznile, in začeli z napadom na naše utrdbe na Folgarijski in La-varonski visoki planoti. Razsipnost z mu-nicijo, ki jo je tedaj ljubila italijanska artiljerija, ji je dovolila, da je posipala naše utrdbe z dežjem izstrelkov. Dan za dnem so prasketali nanje najtežji kalibri. Toda naše utrdbe so držale. Niti ene naših utrdb ni zmogla italijanska artiljerija, nasprotno so pa naše utrdbe prizadejale italijanskim težko škodo, posebno potem, ko se je bilo posrečilo, spraviti na višinske postojanke tudi 30-5 cm možnarje. Campomolon, ki začetkom vojne Še ni bil popolnoma dovršen, je očividno posebno trpel; saj se je že jeseni opazilo, kako so posadko premestili na Torraro. Vsekakor so utrdbo tekom mesecev zopet popravili, zato je pa sedaj tudi kot prva padla v roke naših naskakujočih čet, ki so potem prodirajoč po vojaški cesti hitro zavzele tudi Tonezzo in Torraro. Glavni delež na brzi osvojitvi močnih sovražnih gorskih trdnjav, ki so se smatrale za nezavzetne, ima seveda zopet naša artiljerija, ki je delovala 7. občudovanja vredno natančnostjo in gotovostjo. Držala je sovražne postojanke pod silovitim sipajočim ognjem, p«>d katerim je kmalu zamrlo protiučinkovanje so-vražne trdnjavske artiljerije. Po cele ure so pokrivali sovražne postojanke oblaki dima in prsti. Na obrazih ujetnikov so se še mogle čitati strahote našega bobnečega ognja. -Imamo vojake, ki so neprimerljivi in ne gledajo na svoje življenje,'. — piše vojni poročevalec Corriere della Sera'- —• sa celo oni niso mogli vzdržati v tem brezkončnem peklenskem viharju. ; — Skoraj vsa poročila so edina v tem, da verdunske strahote ne dosezajo sile našega napada. Skozi oboke, ki varujejo pred bombami, so prodirale naše granate; kar ni ostalo mrtvo pod razvalinami, ie iskalo rešitve z begom. Vojaki so se vsedli na svoje plašče in se po strmih snežnih pobočjih popeljali na-\zdol, v vrste naših. Ujetništvo jim je bila rešitev. Oficiozni opis > Agenzie Štefani« pravi o našem ognju, da je mejil na fanta-stičnost ter da je delovalo nič manj nego trideset 305 cm možnarjev.
Na rešitev tudi le mobilnih topov na baterijskih postojankah ob hitrem umikanju Italijanov pred našimi naskakujočimi kolonami ni bilo misliti. Mnogokje si niso vzeli niti časa, da bi topove uničili ali napravili nesposobne za rabo. Pripravljeni na strel z velikimi množinami municije so nam padli v roke in večkrat jc bilo mogoče topove obrniti in z lastno artiljerije obstreljevati Italijane. Z običajnim občudovanja vrednim elanom so nastopale naše čete: vojaki malone vseh narodov monarhije, cesarski lovci in deželni strelci, kombinirani zbor prestolonaslednikov s Solno-gradčani in Zgornjimi Avstrijci, Nemci in Slovenci iz alpskih dežela tretjega zbora, ki je cele mesece stražil na Dolomitih, in Hrvatje in Ogri, ki so se že na drugih bojiščih obnesli. Oficielna rimska poročila sama jih imenujejo ;>elitno armado«, najboljše bojne čete, s katerimi razpolaga Av-siro-Ogrska. Neugnano so silile naprej, vendar je bilo treba časih radi težavnega transporta težkih topov v visokem gorovju, v katero svrho so morali naši pionirji večkrat šele delati pot, nekoliko potrpeti. Načelo našega vodstva je namreč bilo, da se izvedejo operacije s kolikor mogoče velikim prizanašanjem človeškemu materialu in da se izvrše pehotni napadi kolikor mogoče vselej šele po uspešni artiljerijski pripravi. Temu se je pridružilo še precizno skupno delovanje posameznih oddelkov, načrt cele akcije, popolno izkoristenje terena, ki je sovražnika večkrat primoralo, da je izpraznil že prej pripravljene postojanke, ker mu je pretila nevarnost, da bo od strani obkoljen, odrezan. Tako je bilo mogoče akcije, ki so nam donesle tako bogat plen, v gorovju, na katerega višinah je še mnogokod ležal sneg, kjer so se ponoči plazile patrulje v belih plaščih kakor strahovi, — izvesti z razmeroma majhnimi žrtvami, kakor je že naglasilo uradno poročilo našega generalnega štaba.
Zbor prestolonaslednikov, ki je udri naprej s Folgarijske planote, je razbil najprej verigo utrdb z vrha Tonezze do Mt, Torrara in prodiral potem dalje v široki fronti čez Mt. Tormeno, Cima dei Laghi in Mt. Majo proti kotu Astico—Posina, v katerem leži Arsiero. Tretji zbor, prihajajoč z Lavaronske visoke planote, je vzel Vereno in Campolongo in šel potem čez Mt. Erio proti dolini Asse. Istočasno je prestopila neka druga skupina na Mt. Kemplu grmado Cima dodici in očistila v ljutih bojih, podpirana po krilnem ognju naše artiljerije z Mt. Verene proti jugu padajoči greben. S tem so prišle naše čete od severa in zapada sem neposredno do Mt. Inter-rotta, na katerem imajo Italijani močne naprave v brambo približno 5 km oddaljenega Asiaga. Prestolonaslednikova skupina je pa prodirala, ogibajoč se kolikor mogoče cest&, ki leže v smeri topniškega ognja baterij in utrdb, od severozapada sem proti zapiralnim utrdbam pri Barcaroli, jih osvojila in pregnala nato v poldnevnem boju sovražnika iz njegovih postojank na gozdnatem Mt. Cimone.
Na večer enajstega dne ofenzive so videli naši vojaki z višine Cimone, ki se dviga neposredno nad Arsierom, dol na strehe mestnih hiš, na ulice in ceste.
(Najnovejše vesti, katere prinašamo na drugem mestu, poročajo o nadaljnih uspehih naših čet.)
Dnevne novice.
-f Junak iz Slovenske Štajerske. Eno
ime je danes vsem na ustnicah, vsem v ustih. Nositelj tega imena je bil pred par dnevi še priprost, skromen in skoraj nepoznan nadporočnik — danes je junak! Albin Mlakar, osvojitelj oklopne utrdbe Časa Ratti, si je že zagotovil ime v svetovni zgodovini in svoje mesto v panthe-onu svoje domovine. Italijani, ki so jih plačani pesnikovalci ali podkupljeni državniki slepili z neresničnimi poročili o »Austria fini ta«, so morali danes, po enem letu žrtvovanja svojih najboljših moči spoznati, da dežela, ki ima srečo, da poseduje take junake, kakor je Albin Mlakar, še davno ni »finita«. Nas Avstrijce je svet radi naše prevelike skromnosti večkrat napačno sodil, toda mi smo našim sovražnikom v tej nadčloveški svetovni borbi dokazali, da vrše naši vojaki, četudi so preprosti in skromni, vendarle na nepopisno hraber in smrt zaničujoč način svojo dolžnost v naj-polnejši meri. To je pravzaprav naš sijaj, naš ponos--in kakor izpolnjuje Najvišji vojni gospod v Schonbrunnu in člani njegove presvetle hiše na skromno-priprost način svojo dolžnost, učinkuje ta plemeniti zgled tudi na vsakega vojaka, ki se za domovino bori in zmaguje! Neko danes došlo poročilo trdi, da je ta vrli junak Slovenec. Albin Mlakar da je Slovenec, ki se zaveda, da je sin domovine slovenske! Albin Mlakarjev oče ima vilo v okolici Ptuja. Tam je Albin Mlakar pred meseci kot rekon-valescent preživel nekaj dni. Albin Mlakar je bil namreč v bojih že v Galiciji, kjer je bil ranjen v nogo. V Ptuju, kakor trdi danes došlo poročilo, Albina Mlakarja dobro poznajo, vedno je ljubil svojo domačo govorico, redno je zahajal v ptujsko Čitalnico, Kadar je bila Drava najbolj deroča, takrat je večkrat v malem čolničku krotil njene besneče valove — nihče bi si tega ne upal tako kot on. Vsekakor bi želeli več podatkov o Albinu Mlakarju. Prosimo zanje!
+' Viteški križ Franc Jožefovega reda jc podelil cesar rudarskemu svetniku pri rudarskem ravnateljstvu v Idriji gospodu Jaroslavu Šotola.
—	Naloge uradništva po vojni. »Beamten Zeitung« piše: Država, ki se jc razvila iz policijske države v pravno državo, se bo razvila v državo socialne preskrbe in ta bo dobila nov tip uradništva, ki bo s svojimi nazori v nasprotju s konservativnim, v »tradicijah« živečim uredništvom, in bo nositelj reformne misli. Pri novi ureditvi uprave bo treba začeti z reformo vsega uradništva, ker samo to jc predpogoj in poroštvo za resnični uspeh velike reforme. Uradništvo prinaša s seboj za prihodnjo preuredbo uprave pošteno voljo in bogate zmožnosti in tudi potrebno umovanje za njeno potrebo. Gotovo bo tudi ono pripomoglo, da zahteve časa proderejo tudi v upravi.
Za župana v Karlovcu je izvoljen poslanec Gustav Modrušan.
—	Izplačevanje IV. vojnega posojila potom poštne hranilnice. Dunaj, 31. maja. (K. u.) »Wiener Zeitung« je objavila odlok trgovinskega ministrstva sporazumno s finančnim ministrstvom z dne 21. maja 1916 glede na izpačilo kuponov IV. avstrijskega vojnega posojila.
Pliberk. 21. majnik je bil lep praznik za Pliberk. Prejšnji dan se je pripeljal škof Adam. Dva lepa slavoloka so ga pozdravljala, eden v Dreveši vasi, v okoliški občini Libuče, drugi tik pred mestom. Tu so bili pozdravni nagovori in predstavljanje. Vse mesto je bilo okrašeno in v zastavah. Posebno lepo okinčana je bila cerkev. Vsa čast dekletom, ki so jo tako skrbno pomile in očedile ter okrasile s šopki in venci! Po sprejemu je bilo v cerkvi izpraševanje otrok iz mestne in štirih okoliških šol. Otroci so se dobro postavili. Zvečer po šmarnicah je imel knezoškof lep nagovor. Drugi dan se je trlo ljudi, ki so prihajali z vozmi in peš v mesto. Predno je odšel škof v cerkev, so ga pred dekanijo še enkrat pozdravili štirji šolarji z deklamacijami v obeh deželnih jezikih. Birmancev je bilo 770. Ko je odzvo-nilo poldne, je bila birma končana. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in ob krasnem vremenu.
Orožnik aretiral dva ubegla Rusa.
Iz Idrije se poroča: To nedeljo sc je vračal z našega kora po jutranjem opravilu c. kr. orožnik v svojo kasarno. Na potu vidi 2 sumljiva moža, katera ustavi in ker se ne moreta opravičiti, tira v orožniškn kasarno. Bila. sta dva ubegla Rusa, ki sta 3 ure daleč iz svoje postojanke ušla in tavala po gozdih. Gladnima so s kranjskimi žganci postregli. notem iih oddali zopet na svoje
mesto. Je lc dobro če je človek cerkveni pevec, ko bi bil orožnik takrat doma spal, bi ne bil ujel beguncev. Vsekakor je pa pokazal svoje junaštvo. Bil je brez puške in bajoneta in gnal je dva ubežnika le s svojo sabljo v zapor. Kranjski fant se vedno postavi in pogum pokaže ob pravem času!
Vojak pred nitko.
Pred nekaj dnevi sem čital v »Slovencu«, da vojak, ki stoji pred bitko, postane krotek kakor jagnje. To potrjujem iz lastne izkušnje. Ta trenotek se da primerjati skesanemu in spokorjenemu grešniku, ki ponižno posluša spovednikove nauke in svarila, kateremu potem svečano izpove, da se svojih grehov kesa in obljubi pobolj-šanje. Res je tako! Mnogi, mnogi so to že skusili. Človeka se polaste čudne misli, in marsikateri se zaveda, da je to mogoče njegova zadnja ura. Nestrpno pričakuje vojak povelja, ki ga pahne v smrtno nevarnost. Zaupa v poveljnika. Marsikateri se spomni v tem trenotku svojih dragih doma, žene, otrok, očeta, mater, ljubljene domovine. Marsikateri se spomni na Boga in na neumrjočo svojo dušo, obudi popolni kes in se tako pripravljen na drugi svet poda v boj. Na jeziku in v srcu ima veliko misel na Boga in Mater božjo. Kolikokrat v strašni bojni vihri zaihti: »Jezus, Marija! O moj Bog!« V smrtni nevarnosti veli-krat tako goreče nedolžno moli, kakor še nikdar poprej.
Iz lastne izkušnje povem tole:
Bilo je pred letom in dnem v Galiciji. Udeležili smo se strašnih bojev z Rusi. Mi smo bili v veliki manjšini proti sovražniku, ki je pritiskal na nas z vseh strani. Bili so to prvi boji pri Przemyslaniju. Grmelo in vreščalo je na vseh koncih in krajih. Rusi so nas potisnili v globoko kotlino, iz katere je bil težak izhod, v vas Goligon in v Lipovje. Noč je nastopila in nas našla vse zbegane in raztresene. Tu je bila zbrana skoraj cela naša bojujoča se armada, ki je imela nalogo na tem mestu Ruse potisniti nazaj. Okoli 10. ure zvečer — nikoli ne pozabim — začno leteti v kotlino krogle z več strani. Naše povelje se je glasilo: Tiho! Nič streljati. Marsikateri je tu prestal za vedno. Koliko jih je tu padlo. Konji, vozovi, vojaki — vse je ležalo po tleh razbito, polomljeno. Vojaki ranjenci so zdiho-vali, klicali na pomoč, da je človeku srce utripalo. In naše čete so se rinile skozi to nevarnost. Prišli smo mi na vrsto. In sedaj se nas je zbrala četa Slovencev. Šli smo po vrsti v božjem imenu. Še en spomin na naše kraje, še en zdihljej k Bogu in že smo bili sredi ognja. Moj tovariš vojak — tam blizu Ilirske Bistrice doma — je padel, zadet v sence. Niti besedice ni izgovoril. Molila sva za srečno rešitev iz tega pekla. In ravno ko je pokojnik končal: »...in ob naši smrtni uri,« je padel. Zaihtel sem. Mrtvega tovariša sem tam pustil, ga na čelu prekrižal in po poti molil za njegovo dušo. Ves raztresen sem bil — pa tako lcrotak in udan v voljo božjo, kakor na dan mojega prvega svetega obhajila. Materi božji na Sveti Gori sem obljubil, da poro-mam po vojski k njej in se ji prav srčno zahvalim za rešitev življenja. Odkrito izpo-vem: Ni mi bilo za moje življenje — in tudi danes mi ni — a misel na domovino, na soprogo in nedolžnega otročiča, to me je tako potrlo, da sem komaj še stal po koncu. — Še enkrat smo se z vso silo zagnali proti sovražniku, streljali na levo in na desno in se tako po velikih mukah rešili iz tega peklenskega ognja. Ko smo dospeli drugo jutro v mestece Przemyslany, smo se nekateri podali v cerkev in smo se solzami v očeh zahvalili Bogu in Materi Božji za rešitev življenja.
Da, res, veren vojak je udan Bogu in cesarju, izpolnjuje božje in cerkvene zapovedi. Zanesljiv, hraber vojščak za vero naših očetov in za ljubljeno domovino. Bog in cesar, Bog in domovina, to je geslo vsakega vernega vojaka junaka. In teh imamo — hvala Bogu — mnogo.
Skoro da ni vojaka, ki bi pred bitko ne molil ali pa vsaj vzdihnil k Bogu, Vsakdo se spomni na Boga! Ravno ta dan se je v mnogih tisočih razširjevala molitev pred bitko, ki se v slovenskem prevodu nekako takole glasi:
»Oče v nebesih! Ura se približuje, ko bom za cesarja in domovino, in ljudstvo in naše družine tvegal svoje življenje. Stori, da bom močan, iTi voditelj naše usode! Poglej, sovražnik je prišel, da meni ugrabi najdražje, našo lepo in ljubljeno domovino! Poglej, sovražnik je prišel, da nas prepodi iz naših domov in nas v revščino pahne. Poglej, sovražnik je prišel, da nam iz naših src iztrga vero ia ljubezen do Tebe. Ne dopusti, Oče v nebesih, da se to zgodi in usliši prošnjo mojo, moje žene in mojih otrok, ki se proti nebu vzdiguje. Usliši naše prošnje! Oboroži me s hrabrostjo in junaštvom za boj, da se potem srečen vrnem k mojim ljubljenim. Če je pa Tvoja volja drugače odločila in me za žrtev v rešitev naše ljubljene domovine namenila, naj bo! Jaz ne mrmram! Jaz umrjem za '-eliko reč, za lepo mojo domovino in najljublieneišega
vladarja, našega presvitlega cesarja. AH, eno prošnjo imam potem, Oče v nebesili, do Tebe: dopusti, da bo moje oko gledalo beg sovražnika in odloči naši vojski zmago! Potem bom vedel, da so moji dragi pod varno streho, potem bom vedel, da si ti, ljubljena moja domovina, velika in srečna! Bojni rog že trobi, orožje rožlja in grmenje pušk in topov se že razlega, preko bojnega polja. Na boj, torej! Za Boga, cesarja in domovino! Jaz nočem obupati in popustiti! Varuj me, Oče v nebesih! Cesarju moj pozdrav, en pozdrav dragi domovini in ljubljenim svojcem! Hura! Na boj, na zmago!«
—ič.
UiiffllflnsKe novice.
-r Sprejemna dneva g. deželnega predsednika sta do nadaljnega torek in petek med 10. uro dopoldne in 1. uro popoldne.
lj Nabiralni voz pride! Začuje sc trobenta na cesti. Vse, hiti k oknu. In kaj vidijo? Črnovojnika, ki od časa do časa trobi na svoj rog za njim pa težak vojaški provijantni voz, ves v zelenju in zastavah. Iz odprtih okenj mečejo lepo belo perilo, katero vojaško spremljevalno moštvo pobira in nalaga na voz. Vedno večji je kup v vozu: ranjeni in bolni bojevniki po ljubljanskih bolnicah bodo dobili marsikak dober kos perila. Nabiralni voz je to, ki vozi tc dni po ulicah našega mesta in sprejema vsako perilo, samo da je čisto. Darujte — njim, ki vas branijo!
li Šentjakobsko prosvetno društvo priredi na Vnebohod v četrtek 1. junija za društvene člane družabni večer. Začetek ob 7. uri zvečer.
lj Umetniška razstava. V nedeljo 28. t. m, so se sestali v umetniškem paviljonu umetniki, da presojajo in izbirajo vposlane umotvore. Nabralo se je namreč toliko del, da je bilo prebiranje nujno potrebno, ker bi sicer trpela razstava na preobloženosti in neubranosti. Razstava se otvori takoj, ko so odstranjene še neke zunanje zapreke.
lj Naznanitev zalog jajc. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z odredbo z dne 20. maja 1916, drž. zak. št. 146 zaukazalo splošni popis zalog jajc. Zalogo jajc. so dolžni naznaniti trgovci in obrtniki kakor tudi vse zasebne stranke, ki imajo na zalogi več kot en zabo.i jajc (1440 komadov), bodisi svežih ali na katerikoli način kou- | serviranih. Zaloge je naznaniti po stanju 1. junija 1916 mestnemu magistratu ljubljanskemu najkasneje d o 3. j u n i j a 1916. V bodoče je vsakokratno stanje zalog jajc naznanjati vsakega 1. in 15. v mesecu, če presega zaloga jajc označeno množino enega zaboja. Zaloge se naznanjajo z uradnimi naznanilnicami, ki se dobe v mestnem tržnem uradu, Mestni trg 27/111. Izvoz jajc izven deželne meje v navedeni množini je dovoljen samo z dovoljenjem mestnega tržnega urada Rc-kvizicijska pravica za jajca v okrajih: Krško, Litija in Novo mesto ostane nedotaknjena. Prestopki te naznanilne dolžnosti se strogo kaznujejo
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Trobec, hči železniškega sprevodnika, 9 let. — Josip Vehar, sin mizarskega pomočnika, 15 let. — Helena Sevšek, postrežnica, 77 let.
Rožne novice.
Pravi junak.V Kaniži se je v vojaškem vlaku v neki shrambi užgal ekrazit. Vse je bežalo v stran. Samo češki vojak stražmojster Vinko Ržehak je skočil v železniški voz in je vrgel gorečo posodo proč in je tako rešil ostali ekrazit. Goreči ekrazit je zunaj razpočil in je odtrgal Ržehaku roko, dva druga vojakai pa težko ranil. Ako stražmojster ne bi bil vrgel esrazitne bom* be proč, zletel bi cel vagon v zrak in zgodila bi se še mnogo večja nesreča.
—	Umrl je v Pragi predsednik Žlvno-stenske banke cesarski svetnik, član gosposke zbornice, založnik knjig, lastnik tiskarne, Jan Otto,
—	978 milijonov državnih podpor. Od začetka mobilizacije pa do 31. decembra 1915 je naša država izplačala 978,460.830 K 90 vin. podpor svojcem vpoklicanih.
Varčevanje z zdravili. Ker je razna zdravila in njihove sestavine le težko dobiti in so cene izredno poskočile, je treba omejiti porabo. Notranje ministrstvo je razposlalo zdravnikom in lekarnarjem posebno okrožnico, v kateri jih opozarja, s katerimi snovmi naj se posebno varčuje.
-f Slavni rusinski pesnik dr. Ivan Franko je umrl v Lvovu, star 60 let.
Zlato svatbo »Prodane neveste« so Čehi slovesno včeraj praznovali. Kdo ne pozna Smetanove opere »Prodane neveste«, ki si ni osvojila samo slovanskih src ampak cel svet. Človek bi jo zopet rad poslušal, pa slovenskega gledališča in opere nimamo.
— Oivoritev gimnazije v Belgradu. V Belgradu se otvori Se letos osemrazredna realna gimnazija kakor tudi internat s srb-sko-hrvatskim učnim jezikom,
Prepovcdaa list v Bosni. I/. Sarajeva se poroča: Deželna vlada je prepovedala širjenje perijodičnega. _ časo-oisa po Bosni in Hercegovini, ki izhaja v Avtofagasti pod naslovom »Jugoslovanska država«.
Drugi železniški tir na prog* Ze" mnn—Budimpešta mislijo položiti še tekom vojske, ker se jc promet na tej progi izredno povečal.
Brezpogojna prepoved alkohola na Norveškem. Pri prihodnjih volitvah v stor-ting (leta 1919) bodo norveške radikalne stranke postavile v svoj program brezpogojno prepoved alkohola. Te stranke imajo sedaj tričetrtinsko večino in ako zmagajo tudi pri bodočih volitvah, sc bo Norveška z enim mahom rešila ljudske more — alkohola.
Dunajski jedilni list nameravajo skrajšati. Po gostilnah naj bi se dobilo meso samo v ponedeljkih, četrtkih in sobotah m sicer po dve juhi, dve predjedi, dve mesni jedi in dve gorki močnati jedi. O teh in še nekaterih drugih omejitvah bo sedaj odločevalo namestništvo,
_ Vojni blagoslov. Reška tovarna za
strojila, last delniške družbe, ki v pred-idočih petih letih skozi, tri leta ni mogla dati delničarjem nobenih dividend, je leta 1915. napravila 1,265.000 K čistega dobička. Delniška družba je torej dobila v enem samem letu popolnoma povrnjen ves svoj delniški kapital v znesku 1,200.000 K in še 65.000 K povrhu. Dobiček znaša tedaj nad 100 odstotkov. Da bi pa dividenda ne vzbudila prevelike pozornosti, so jo določili le na 50 odstotkov, 650.000 K so pa odkazali rezervnemu zakladu. Delničarji so skoraj sami inozemci, ki so imeli pred vojno svoje bivališče v Milanu. Prvotno je. bila tovarna v Rosztoku pri Pragi, 1. 1914. se je popolnoma preselila v Reko, ker ji je ogrska vlada dala 26.198 K letnega prispevka,
Berlinčam bodo odslej razdeljeni v 30 kuharskih okrajev. Nihče ni sicer dolžan jesti ali kupiti kosila v skupni kuhinji, pač pa računajo, da se bo takoj v začetku oglasilo pol milijona ljudi, ki bodo za nizko ceno dobili gorko kosilo in večerjo. Seveda bodo to hrano večinoma šli iskat in jo nato požili doma.
Lokomotive v prekopih, Rusija je naročila 350 gazolinskih lokomotiv, s katerimi bodo po prekopih vozili v fronto mu-nicijo in hrano.
Konj-dirkač v luksus-avtomobilu. Zares zavidljivo življenje ima, kakor poročajo amerikanski športni listi, konj »Uhlan«, katerega je kupil nek milijonar za 250.000 mark. Da se konj ne zmuči preveč, ko mora od enega dirkališča do drugega, je dal dotični milijonar napraviti poseben avtomobil, katerega razkošnost in udobnost presega vse one, ki so jih imeli kdaj znameniti dirkališki konji. Jako obsežen voz ima hlev, prostor za slamo, seno in oves, in spalnico za konjske hlapce. Vse podrobnosti so napravljene iz trpežnega in dragega lesa. Voz teče na dveh kolesih in je pripet k trokolnici, ki ima samo motor in šoferjev sedež. Da ne trajajo ta potovanja preveč dolgo, ima voz motor od 40 konjskih sil. Če že konji imajo tako življenje, kako morajo pa imeti šele gospodarji njihovi.
L
O tem piše načelnik švedskega pomorskega letalstva, kapitan G. Unger: Ne gre se vezati na stalne odredbe v obliki obrambnih topov, žarometov in podobnega, marveč je treba pobijati dospelo sovražno zračno brodovje v njegovem lastnem elementu, torej v zraku. Proti obstreljevanju letala v zraku s tal vstajajo vedno veliki pomisleki, ako gre za veliko mesto. Predvsem je dosežnost topov omejena. Napada^-joče letalo se mora brez najmanjše težave obdržati v višini, v kateri ga topovi ne dosežejo. Pa tudi pri nižjih višinah je letalo zelo težko zadeti, ker se prebrzo giblje in ker ni lahko določiti oddaljenosti. K temu pride še okolnost, da se dobi izstrelek v tej ali drugi obliki nazaj. Ako ostane izstrelek cel, potem pade z veliko brzino navzdol in more provzročiti znatno škodo. Toda tudi kosi razletele granate, ki padajo na tla, morejo povzročiti velike izgube na ljudeh in stvareh, kakor se je to pokazalo v Londonu, V ostalem izjavljajo v Parizu in Londonu, da bi se lepo zahvalili, ako bi imel pasti sestreljen Zeppelin z zalogo razstrelil na kak del mesta. To bi morala biti strahovita katastrofa. Tako v Parizu kakor v Londonu se nagibajo k mnenju, da treba obrambo proti zračnim napadom na ta način urediti, da se odbije zračni napad potom bojnega brodovja. V tem oziru Pariz nadkriljuje London. V okolici Pariza so postavljeni tabori bojnih letal, ki imajo samo to nalogo, da ob nenadnem alarmu nemudoma vzlete in začno boj s sovražnikom. ,\sak dan je videti nad Parizom letati straž-
na letala v višini 2000 do 3000 metrov. Ponoči prinaša poročevalstvo brza obvestila o bližanju sovražnih letal. Brambna letala se nato nemudoma dvignejo in skušajo uvesti boj prej, nego dospe sovražni zrakoplov nad mesto samo. Močni reflektorji razsvetljujejo nočno nebo. — Motil bi se, kdor bi mislil, da skušajo na Francoskem in Angleškem v velikem obsegu zavarovati zgradbe z varnostnimi odredbami na strehah itd. To se zgodi le v posameznih slučajih. Tako je videti v Londonu nad palačo Buckingham, narodno galerijo, vojnim ministrstvom in nekaterih drugih mestih nad strehami razpeto mrežo iz jeklene žice in več vrst vreč s peskom druga vrh druge. Vendar so to le izjeme in v Parizu sploh ni najti kacih takih varnostnih odredb. Pač pa so na visokih točkah, kakor na slavolokih, Eiffelovem stolpu itd. postavljene baterije zračnih topov. Na podlagi svojih izkušenj prihajam končno k zaključku, da se branijo mesta proti zračnim napadom najbolje z brodovjem bojnih letal.
Prenos zemskih ostankov umrlega : stotnika, V Rihembergu so izkopali na ta- j mošnjem pokopališču pokopanega, lansko leto umrlega stotnika Pavla Paul in ga prenesli v njegovo domovino na Ogrsko.
Kje je niir?
Primorske novice.
Goriške zadruge in IV. vojno posojilo. V kolikor so došla doslej poročila Goriški zvezi gospodarskih zadrug na Goriškem, so podpisale včlanjene zadruge in njeni člani skupno 659.600 K IV. vojnega posojila. Na zadruge v neposredni bojni črti in takoj za fronto odpade 293.500 K, na goriško zaledje pa 366.100 K. Mecl drugimi je bilo podpisanih v področju hranilnic: Komen 10.000 K, Kostanjevica 4400 K, Na-brežina 11.000 K, Pliskovica 29.000 K, Šem-polaj 15.000 K, Štanjel 5100 K, Bilje 18.000 kron, Čepovan 31.300 K, Osek 18,200 K, Prvačina 3500 K, Renče 5200 K, Št. Peter 41.500 K, Vrtojba 2000 K, Bovec 200 K, Log pri Bovcu 16.200 K, Kanal 6000 K, Podmelec 22.000 K, Roče 4100 K, Cerkno 30.000 K, Hudajužna 154.000 K, Otalež 15.200 K, Šebrelje 7200 K, Črniče 21.100 K, Kamnje 28.000 K, Sv. Križ vipavski 8100 K, Rihenberg 2200 K, Lokve 1300 K, Rodik 16.800 K, Čevljarska zadruga v Mirnu 50.000 K, Zadruge same so prevzele 220.200 K, ostalo odpade na člane zadruge. Na vseh štirih posojilih so podpisale zadruge in nje člani na Goriškem 1,173.200 kron. Ta znesek je bil ob podpisih takoj v gotovini odplačan. Ni sicer velik, čc ga primerjamo s svotami, podpisanimi v drugih deželah. Kaže pa vso požrtvovalnost goriških zadružnikov, če si pokličemo pred oči dejstvo, da občuti mala goriška dežela vse groze vojske na domačih tleh, da je veliko goriških prebivalcev razkropljenih daleč proč od doma in da ne more nad polovico slovenskih zadrug poslovati, ker se nahajajo bodisi v od sovražnika zasedenem ozemlju ali celo v črti topovskega ognja. Kako prepričani pa so bili goriški zadružniki brezdvomne zmage naših junaških čet, se zrcali najbolj iz svot, ki so bile podpisane na posamezna vojna posojila. Goriške zadruge in nje člani doma in drugod so podpisali: I. vojnega posojila 124.800 K, II. vojnega posojila 55.900 K (izbruh vojske z Italijo), III. vojnega posojila 332.900 K in IV. vojnega posojila 659.600 K.
Kamnje. (Vip.) Starešinstvo v Kamnjah je imenovalo častnim občanom v spomin obletnice vojske z Italijo Nj. ekscelenco, g. c. in kr. gen. polkovnika S ve to zarja B o r o e v i č pl. Bojna zaradi njegove brez-primerno hrabre hrambe naše ljube slovenske domovine proti verolomnemu sovražniku — Italijanu. Nj. blagorodje g. c. in kr. stotnika Feliksa K u k o v i Č zaradi izredne delavnosti v korist občine, zlasti v znak hvaležnosti, da je po njegovi inicijativi in požrtvovalnosti dobila vas Kamnje nad vse potreben vodovod, — Ob enem se jc županstvo zahvalilo tudi drugim dobrotnikom in pospeševateljiem blagostanja v občini, namreč p. n.. gg. c. in kr. polkovnikom Antonu Mostl, Alfredu Mit-lacher, Elemeru Szederjei ter c. in kr. nad-poroeniku Sandoru Wossala in c. kr. poročniku Maryanu Ledezynski. Bog živi naše dobrotnike!
— K Mariji Tolažnici (Maria - Trost) pri Gradcu poromajo na Vnebohod graški begunci pod vodstvom begunskega kurata č. g. župnika Romana Bratuš.
Tolminski begunci v Potvorovu na Češkem, in sicer družine Čujec, Kaca-fura, Bajt, Fon, Jug i. dr. se tem potom obračajo do svojega poslanca vlč. gospoda Ivana Roječ in do vseh, ki bi jim mogli in hoteli pomagati, z nujno prošnjo, naj jim izposlujejo premeščenje na Kranjsko, kjer bi radi delali na kmetih. Tega si srčno žele, da bi sc vsaj mogli razumeti z ljudmi in opraviti svojo velikonočno versko dolžnost. Njihov naslov je: Potvorov, pošta 21-hle, Češko.
Ogenj v rojanski cerkvi. Dne 29. maja zjutraj ob 8. uri, ko je kanonik msgr. !V-masin opravljal sv. mašo v župni cerkvi v Rojanu (v Trstu), je iz neznanega vzroka nastal na Marijinem oltarju ogenj, ki sc je hitro razširjal. Navzoči so jeli brž gasiti in so ogenj tudi omejili, a škoda znaša vendarle približno dvatisoč kron, Poškodova-I na je tudi Marijina slika.
ProslGsirtarji proti papeževemu sairov-neuri posredovanju.
Lugane?, 150. maja. Včeraj je v Rimu zboroval tajni mednarodni kon-gres prostozidarjev. Angleške lože je zastopal vojvoda Connauglit. Zliorova-njp jo imelo namen brez odlašanja storiti vse korake, da bi papež ne imel uspeha pri posredovanju za mir.
Posveti voditeljev iramasonov v Rimu in Parku.
Lugano. (K. u.) 30. maja. Vojvoda Conaught je še enkrat potoval v Rim, kjer s?e jc iznova posvetoval z angleškim veleposlanikom in ministri, nato se je pa odpeljal v Pariz. V Pariz se je tudi odpeljal poslanec Bissolatti, ki je. v'tesnem stiku s francosko socialistično, stranko in njenimi ministri v ministrstvu Briancla.
Švica za mir.
Curih, 30. maja. »Neue Zuricher Zeitung« poroča,1 da so se zadnji čas začeli zbirati podpisi za peticijo na zvozili svet, da naj poskuša začeti pripravljati mirovna pogajanja.
Španija za mir.
Berlin, 30. maja. »B. Z. am Mittag« poroča iz Madrida: Zbornični predsednik Villauuevaje izjavil, da bi Španska gototo prav rada prevzela mirovno posredovanje, kakor hitro bi jo katera vojujočili strank naprosila. Položaj pa je zdaj težaven, ker sta osrednji sili dosegli toliko uspehov, da ententa mora Uočeš nočeš odklanjati mirovne poizkuse.
Nemški kancler v S5a: akovu.
Menakovo, 29. maja. (K. u.) Bavarski kralj Ludovik je sprejel kanclerja Bethmann Ilolhvega v avdijenci. Uradni komunike pravi, da je bila avdi-jenca zelo dolga in govorilo se je podrobno o vseli važnih vprašanjih zu-nanjej in notranje politike.
12 miljard novih vojnih kreditov Nemčiji.
3Bferlin,,30. maja. (K. u.) »Berliner TagelHatt« poroča, da nova kreditna predloga ne bo zahtevala samo 10, ampak 12 miljard mark.
Mm poročilo.
Francozi in Rusi proti razširnosti japonske industrije orožja.
Hamburg. »Fremdenblattu« so poročali z dne 29. maja iz New Yorka: Francosko vojno vodstvo je zapovedalo, naj naznanijo poveljniki polkov in samostojnih čet, koliko inženirjev, tehnikov in izurjenih kovinskih delavcev služi v njih četi. Te ljudi nameravajo z drugimi nadomestiti, ter jih pošljejo večinoma v Rusijo, da bodo zaposleni v tvornicah ruske armade. Rusija in Francija sta se že daivno dogovorili, da bodo nadomeščale francoske tehnično izurjene ruske moči. Namen pogodbe je, da postape Rusija samostojna gle^e na dobave vojnili potrebščin z Japonskega, ker se
Francozi in Rusi že boje razsežnosti vojne industrije na Japonskem,
Nemčija nc izvaža živil.
Kedin, 30. maja. (Kor. ur.) VVolff je poročal: Časopisje jc zadnjo čase velikokrat pisalo in izražalo bojazen, da se izvažajo živila iz Nemčije. Izvoz vseh važnih živil, celo Spargeljna, jo prepovedan. Radi zemljepisnih razmer se pa izvoz živil iz Nemčije no more popolnoma ustaviti.
izpred mmrn sodla.
—	Obsodba radi poskušene goljulije
na škodo vojaškega erarja. Uradno nam poročajo: Trgovec, nazadnje črnovojnik Franc Smalc i/. Rudolfovega je bil obsojen s sodbo vojnega sodišča, vojna pošta 330, z dne 19. april.'916 radi hudodelstva po-skušene goljufije na škodo c. in kr. vojaškega erarja v petletno težko in poostreno ječo. Vzrok obsodbe je bil, da jc Franc Šmalc pozimi 1915 nekemu c. in kr. mon-turnemu prejemnemu mestu dobavil mesto pristne ovčje volne, manj vredne ali ne-rabljive nadomestke, kakor ntrojarsko volno, dlako rogate živine in prešičev v zavojih, prirejenih za prevaro.
—	Neopravičena dobava voja&kc podpore za moža, Ana Lakota, tovarniškega delavca na Jesenicah žena, je prejemala, ker je bil njen mož v vojake poklican, državno podporo 2 K 45 v na dan. Ker jc pa bilo pri Kranjski obrtni družbi pomanjkanje delavcev, je bil mož od vojakov od-slovljen in je na Jesenicah takoj svoio službo nastopil. Kljub temu je pa žena še vedno prejemala vojaško podporo in tako oškodovala državo za 222 K 92 v. Koneč-ho so ji pa le na sled prišli. Ana nc taji krivde, zagovarja se le s tem, da so druge istotako delale. Obdolženka pa tudi priznava, da sta se z možem, ko se je la vrnil od vojakov domov, dogovorila glede na-daljnega prejemanja podpore in ko ga jc vprašala, kaj naj stori, ji je ta odgovorih »Stori, kakor veš, da bo bolj prav.« Ker je možnost, da bo škoda poravnana, se ji je le 14 dni ječe prisodilo.
—	Kar mačka rodi, miši lovi. Tako bi se moglo reči tudi o 371et.ni ciganki Angeli Rosenfeld, muzikantinji v Dravliah, in tej sinu 18 let staremu Alojziju, oba zaradi tatvine opetovano predkaznovana. V njuni posesti so se našle stvari, katere izvirajo ocl raznih tatvin. Tako sta v trgovini Krejči ukradla klobuk, katerega je trgovec ciganu Alojziju Rosenfeldu, ki jc bil z njim pokril, kmalu po tem dogodku iz glave potegnil. Pri Mariji Rovtar sta zamenjala staro srebrnino za novo, pri tem pa ukradla 40 K. Pri zlatarju Krapež je ta ciganka ukradla prstan, vreden 190 K, tri dni kasneje je pa prišla neka ženska v to trgovino vprašati za vrednost tega prstana, ker ni vedela, da je bil prstan iu ukraden. Seveda ga ji je Krapež odvzel. Pri Antoniji Strumbelj je izmaknila dve naglavni ruti, pri Magdiču pa svilnato šerpo. Sin Alojz je vzel čisto novo moško obleko, katero je pod svojo vrednostjo naprej prodal. Ukradel je tudi 80 K vreden prstan, o katerem pravi, da ga je našel pred glavnim kolodvorom v Ljubljani. Kakor jc sploh ciganom resnica tuja čednost, tako tudi ta dva obdolženca skušata s prefri-ganimi izgovori utajiti svoja kaznjiva dejanja. Sodišče je cigansko mater obsodilo na pol leta težke ječe, sina pa na tri mcsece strogega zapora.
.'U
V ■
Sprejemajo se pod ugodnimi pogoji potovalni sotru-dniki in sotrudnice za okraje: Ljubljana-mesto-oko-lico, Kamnik. Prosilci naj se predstavijo pri okrajni poslovalnici v Ljubljani C. kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. c.in kr. Apostolskega Velinčanstva. Oddelek.
Vojno zavarovanje. Šelenbnrgova ulica 6/II.
0tt>orift>eno naznanilo.
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem z današnjim Enem zopet
oboril
RSSTaoRacasKS m^-
for bodem postregel cenjenim gostom z
dobro pijačo in okusnimi jedili. Priporočam so za obilen obisl^ in beležim spoštovanjem
S^nisldV Jlordl^ restavracija na jitšnom kolodvoru.
i
Cenzura v Nemi.
Žal da nam prostor ne dopušča in prinašali bi obširna poročila o nemškem državnem zboru, kjer sedaj vse stranke bridko kritikujejo cenzuro .Priporočamo branje nemških časopisov in kratko razmišlje-vanje, da tudi pri nas cenzura sili predaleč. Ne rečemo, da je ostra, prej nekoliko boječa, kar najde svojo razlago v posebnih avstrijskih razmerah, ki jih ni ustvarila šele vojna. Torej, kako je v Nemčiji?
Berlin, 30. maja. (K. u.) Državni zbor je sprejel resolucijo, da se sme časopis ustaviti le s privolitvijo državnega kanc-
lerja.	.
Socialni demokrat Moške je zahteval odpravo cenzure in je rekel, da narod odklanja, da bi sc vojno nadaljevalo do bele krvi narodov. Človeštvo potrebuje trajne-nega sporazuma.
Narodni liberalec Strescmann je ostro udaril, ker cenzura zatira strankarske sklepe.
Državni tajnik dr. Helfferich je odgovoril, da kancler ne more prevzeti odgovornosti za cenzuro, dokler je med narodom toliko ostrih nasprotij glede zmagovite vojne.	,
Konservativec Grafe je opozarjal, da vsa javnost obsoja politično cenzuro. Kjer vlada politična cenzura, tam zatre vsako krepko besedo. Če se konservativcem podtika, da otežujejo sklep miru in tujezem-stvu škodijo pri pravi presoji, tedaj bi se morali odpovedati tudi kancler, govorom in razgovorom. O zadnjem kancler, govoru pišejo nasprotni listi, da pomenja markirano umikanje. Če imajo kanclerjevi govori v tujini tak učinek, tedaj bi morala cenzura na tem mestu zastaviti (velika ve-selost) . Vlada naj ne podcenjuje »furora teutonicus« (nemške pošasti). Poslanci potrebujejo zaupanja svojih volivcev in vlada naj bi se na to ozirala. To zaupanje pa je le tedaj mogoče, če cenzura ne postavi kitajskega zidu, ampak zadostno spozna pravo naziranje prebivalstva. Nemški narod je cesarjevi vladi radevolje dal, kar je cesarjevega: pogum, blago in kri. Naj da vlada ljudstvu, kar je njegovega: soodločeva-nje naroda pri njegovi bodočnosti (burna veselost), predno je prekasno, predno pero nc uniči vsega, kar je dosegel meč«
Turčija v vojski.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, ila se je dobri Bog usmilil naše mamice, gospe
in jo vzel, večkrat prevideno s sv. zakramenti, 781etno po dvoletnem nepopisnem trpljenju danes ob 1. uri k Sebi v boljše življenje.
Pogreb njenih zemskih ostankov bo v sredo dne 31. maja ob 2. uri popoldne 7, Dolenjske ceste št. 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše se bodo darovale za rajnico. ki jo priporočamo v molitev, v župnih ccrkvah pri Sv. Jakobu in Sv. Petru. V Ljubljani, dne 29. maja 1916.
V Imenu vseh ostalih:
Fva?ic Haiiptaiaiia
3in.
Baden
pri Dunaiu.
Selzdravnika: dr. pl. Aufiohnalter In cei. svet. dr. Podsanradsky.
Malo rabljen
se proda. Gradišče 15., I. levo.
.......................................................................................
Rusko uradno poročilo. Petrograd, 28. maja. Uradno: Kav-kaško bojišče: Na črti Revandus—Der-jrale (20 km jugovzhodno od Revandu-sa v smeri proti Mosulu) smo odbili napad močnejših turških sil.
VI. c. kr. avstrijska razredna loterija.
Žrebanje I. razreda Vi. c. kr. avstr. razredne loterije se vrši 14. in 15. junija t. 1. Cena srečk je: 1/1 K 40.-, Vs K 20.-, V«
K 10.0, K 5.—.
Srečke za ta razred v najrazličnejših številkah in serijah priporoča poslovnica c. kr. avstr razredne loterije Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Ceiiu, Celovcu, Splitu in Trstu.
Na proda] ima
ir
za kuho brinjevice
v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. 814
naravno ima naprodaj v večji množini
»Goriško vinarsko društvo«
sedaj v Prvačinl in Kobdilju
po zmerno nizkih cenah,	766
itiiiiuiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinninniniiiiii
Najfinejše brivske aparate in rezila, britve, lase-strižnike
kupite najboljše in najcenejše pri
A, Weissberg
Dunaj II. Untere Donaustr. 23./S. oddelek IV.
Ceniki in engros-liste trgovcem zast. Dopisuje se sloven.
Vojaške
938
pesmi
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantner
specialist za ortopedična in anatomična obuvala
Ljubljana, Selenburgova ul. 4.
Sprejme se takoj
-v
ki bi imel veselje do trgovine ter primerno šolsko izobrazbo, star 15—16 let iz Ljubljane ali okolice. Tvrdka J. Kušlan Kranj.
Kneza Aiiersma radioaktivno termalno kopališča
Sezona od 5. maja do 1. oktobra
Thermalnl-bazeni, posebne thermal-
ne kopeli, močvirne kopeli, itd. Indikacije: revmatizem, protin, nev-ralgija (ischias) cssudati, posledice zlomljenih kosiij, itd.
Prospekti brezplačno pri
kopal, ravnateljstvu.
S
zahtevajte moj najnovejši engros - cenik o \\l//%. kolesih, pnevmatiki in delih Najcenejši izvoz
(^M^J A. WEISSBERG,
WJ\\\y	t,
Dunaj
II., Untere Donaustrasse 23/S. oddelek I.
Slovensko dopisovanje.
Išče se
str*®
za trajno službo, ki je izurjen strojni ključavničar, za podjetje na deželi. Nastop julija, avgusta ali pa takoj. Neoženjenim se preskrbi tudi hrana. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod: 1293.
dobra gospodinja, ki zna tudi nekaj šivati, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod: Kuharica 1302 na upravn.
za 4 glasove. Izdajatelj Fran Marolt, učitelj, Ljubljana. Cena vezanemu izvodu K 1-50, v platnu K 1'80. - Naročajo se pri izdajatelju in v knjigarnah.-
pridna, dobra perica, ki je tudi vajena živali in perutnino opravljati, se takoj proti dobri plači sprejme. Ponudbe pod: Pošteno dekle 1303 na upravništvo.
Proda se nekaj izvrstnega
sadjevca
po dnevni ceni. — Naslove kupovalcev sprejema uprava »Slovenca« pod šifro .Sadjevec'.	1290
Proda se do-bro ohranjeno
s stranskim sedežem, prostim tekom in dvojno prestavo 6—7 konjskih sil. Ogleda se pri tvrdki Vojnovic & C»e, Ljubljana, Dunajska c. 22. 1300
Šartljeva moka „H
lJo velikem trudu se mi je posrečilo doseči zopet večjo množino šartljeve moke »HASIN« ter tem potom obveščam vso svoje cenj. naročnike, da so bližajo prazniki, in naj nihče ne odlaša z naročili na zadnje dni, ker moram izvrševati vsa naročila
po vrsti.	,. ., .. ,
Kakor gotovo vsakemu znano, rabi se 1 zavitek za en šartelj, ne da bi bilo treba dodati kaj sladkorja, kvasa itd.
Po pošti se pošilja kot dosedai najmanj o zavitka po povzetju. En zavitek stane K 1-50; 50 zavitkov po K 1-40^— Na tisoče priporočilnih pisem vsa' kemu na razpolago. — Prosimo takojšnjih naročil, dokler še kaj zaloge.
Razpošiljalnlca Ivan Urek Ljubljana 4. Mestni trg 13.
1295

Sprejme se takoj
slaščičarski pomočnik
Kje — pove uprava »Slovenca".
cecilijansc z dobrimi spričevali, vojaščine prost, žeii službo spremeniti. - Blagohotne ponudbe na upravo lista pod „0rganist" štev. 1285.	::
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete a. K 87-— za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreč A, 100 kg.
Olupite sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg ii K 53 — za 100 kg brez vroč.
Sladkorno krvno klajo po 48 K 100 kg z
vrečama vred.
Poljedelci 1 Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječrr>en, domačo in ncraiilio deteljo, grašico. Semensko koruzo za zeleno krmo dobimo!
Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze kajnita, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superlosiat, mešana gnojila, zlasti 14o/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10 — & 100 kg z vrečo vred. Naročniki na) dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blau-a no sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13*20 K ft, 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene
in drugo pleve.
Poljedelske stroje, motorje, mlatllulce itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi._
z 2 verandama in popolno opravo za 6 sob v prijazni vasi ob vodi pod Šmarno goro. Pri hiši je vrt in se lahko vpelje električna razsvetljava. S hišo je dobiti tudi gostilniška koncesija, edina v kraju.
Promet živahen.
Posestvo je jako primerno za letovišče tudi za večjo rodbino.
Le resni kupci naj pošljejo naslov na »Poštni predal 35 Ljubljana.«
s&sassrai
se nadomesti 7, me-lasnimt krmili ki jih razpošilja deželna cen-traln krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 U tr. Cena je 35 — K za 100 kg.
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške »Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinfiar. državni noslanec,