Naročnina mesečno 25 Din, za inozera* stvo 40 Din — oe-del|ska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din - twt> ^. Štev. 34 a Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/Ill Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račnn: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.549 za inserote; Saraievo štv. 75b3, Zagreb štv. 59.011, Praca-Dunoj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dao tjutraj, razen pondeljka m dneva po prazniku »Cerkev je odpovedala" To je trpka misel mnogih dobrih ljudi, ki dobivajo dan za dnem vpogled v zasebno in javno življenje ter se pri tem ne morejo otresti misli, da jc kljub tisočletni krščanski kulturi naše življenje še vedno polno barbarstva in poganstva. Iščejo čistega, izkristaliziranega krščanstva in ga ne najdejo. Je še vedno kaj, kar jih mučno odbija: Slučajno njihov župnik, zastopnik in duhovni služabnik Cerkve, ki pa tako visoko ceni materijelne vrednote in užitke. Usmiljenka v bolnišnici, ki po njihovem mnenju ni pokazala dovolj sočutja prav za njihovo bolečino. In potem sploh verniki, ki pravijo, da so dobri katoličani: ali jih ni zgolj zunanjost, goli materijalizein, ki je popolno neskladen z duhovnostjo pravega katoličana ... Da, da, sodobna Cerkev je zatajila svoje osnovne principe, se odtujila prakrščanstvu, sklenila je prijateljstvo z duhom sveta in pogasila plamen čistega duhovenstva. Podobno mislijo tudi mnogi drugi, ki stoje že čisto ob strani in komaj še pripadajo Cerkvi kaj več kakor po imenu. Vidijo to in ono slabost, pograbijo zlorabe, ki sc seveda tudi v Cerkvi primerijo, in potem govore: Kje je duhovnost, kje je elita? In že razmišljajo, kako bi ji tudi formalno obrnili hrbet. Ni v naslednjem naš namen, govoriti o Cerkvi kot nadnaravni instituciji; vzemimo jo zgolj od zemeljske plati, kakor ji služijo slabi in grehu podvrženi ljudje. Toda, da ne bo kakega nesoglasja, bodi takoj spočetka ugotovljeno: Slej ko prej se na slehernega člana cerkvenega občestva, v prvi vrsti pa na sveče- 1 ništvo stavlja verska in uravna zahteva, da mesto sebične uživanjaželjnosti dajo zgled krščanske požrtvovalnosti in ljubezni in na ta način Cerkev v resnici napravijo za elitno, duhovno družbo. Kar je Kristus naročil posameznim: »Bodite popolni, kakor jc popoln vaš Oče, ki je v nebesih«, to naravno velja v še večji miri za nosilce duhovne institucije. Da premnogi ne streme za tem idealom, je gotovo veliko zlo, kar ima za nujno posledico maščevanje in kazen. Saj je že Dante postavil v pc-Ke! tudi papeže in kardinale ... Toda v veliki zmoti bi bil vsakdo, ki bi mislil, da bomo ravno mi in naša doba, ki tako rada na splošno in z viška presoja slabosti Cerkve, — ki so v resnici le posledica naše lastne nemarnosti, nedoslednosti in nezvestobe, — da bomo baš mi prosti onega usodnega notranjega razkola mea voljo in delom, in da za nas ne velja Pavlov izrek: Spoznam in hočem dobro, toda sledim slabemu! (»Video meliora proboque, deteriora sequor.«) Ne smemo pozabiti, da je že samo obstoj univerzalne krščanske naprave, kakor je Cerkev, sredi tega sveta pravi čudež in nekaj nadnaravnega, pa čeprav gledamo iz čisto naravnega stališča. In ako niso vsi člani take vesoljne združbe najboljši, je potem tem večji čudež, da nc razpade. Skrivnost Kristusove moči na zemlji je ravno v tem, da morejo celo mnogi izmed tistih, ki so nekoč Kristusa križali in zahtevali Barabo, postali člani in celo nosilci hierarhije v njegovi Cerkvi. S tem moramo biti zadovoljni in od ljudi ne pričakovati nadčloveškega. Ali boljše povedano: zahtevajmo le — od sebe. A priza-našajmo s trdo, nepotrpežljivo kritiko in ostrini moraliziranjem drugim in ne zahtevajmo od njih, da oživotvorijo v svojem življenju celega Kristusa, ko smo mi sami dojeli morda komaj Mojzesovo postavo. Skratka, sprijazniti se moramo z dejstvom, da so v univerzalno institucijo Cerkve bili sprejeti tudi takšni, ki s svojo navzočnostjo motijo njeno duhovno harmonijo, katerih pojav odbija in napravlja zmede. Kdor ne more tega mirno prenesti in sprejeti kot nujno posledico okolščine, da jc vesoljna in večnostna ideja bila vtelešena zemeljskim menam, ta se mora pravtako razburjati radi tega, ker se je rodil kot bitje z materijelnim telesom, ki neprestano ovira polet in razvoj naših duševnih sil. Jezus je rekel svojim učencem: »Pošiljam vas kakor ovce med volkove.« Kaj se je med tem spremenilo? Se je mar prevladujoča volčja večina spremenila v ovce? Morda dandanes pošilja vrag nekaj svojih volkov na svet, obljuden s krotkimi ovcami? Ne. Osnovno razmerje moči se tudi danes ni bistveno spremenilo. Le da so tisti, ki so bili poklicani za višje reči, spoznali najvišjo luč in najvišje dobro in svetijo sedaj v temo vse lepše, kakor pa bi mogli svetiti pred Kristusom. Toda s tem vesoljno cerkveno občestvo šc ni postala združba samih krotkih ovac. Na zemlji kaj takega tudi ni mogoče, kjer se križata utopija in krščanski realizem. »Krščan-(• o,« jo 'rekel Np.poleon, »je edina religija, ki ai o stvareh sveta ne tlela nikake iluzije.« To-raj, v Cerkev je stopilo tudi veliko volkov, ne da bi menjali svojo naravo. Ne iz preračunje-nosti. Ampak po besedi: »Ne veste, čigavega duha ste!« Duhovna elita? Izključeno. Tu na zemlji imamo le zemeljski Jeruzalem, ne šc nebeškega kraljestva. S tcin dejstvom jc treba računati. Ce bi Cerkev obsegala le majhen, ozek krog Zemljanov, da, potem bi mogla sc-stojati iz resnične elite. Kakor hitro pa se razteza preko vsega človeštva, potem najdete na njenih članih vse mogoče slabosti sveta: lenobo, zaspanost, strasti in šc marsikaj. Toda ravno ta arhitektura cerkvene zgradbe, ki spravi pod svoj svod ovce in volkove, je največji čudež božje modrosti. S tem moramo biti zadovoljni in ne zahtevajmo več, kakor nam zemlja inorc dati. Katoliški duhovnih - kandidat za ameriškega preži de nt a Vodstvo delavstva naj prevzame katoliška Cerkev VVashington, 10. februarja. Pozornost ameriške javnosti je v zadnjih dneh popolnoma obrnjena na pojav katoliškega duhovnika, p. C o x a, po rodu Irca, ki se je postavil na čelo ogromne večine ameriških bresposelnikov, kateri ga kandidirajo za predsednika republiko. Dejstvo, da hi mogel ua ta način katoliški duhovnik postali predsednik Združenih držav, ki ima, kakor znano večje pravice nego katerikoli monarh na svetu, je nekaj tako edinstvenega, da sc ni čuditi, čc v Ameriki nc govorijo o ničemer drugem kakor o tem. Druga okolnost, ki vzbuja splošno občudovanje, je to, da jc p. Cox danes vodja najbolj številne delavske organizacije, to jc 8 milijonov ameriških b r c g p o s e I n i k o v. Ta okolnost jc napotila pittsburškega škofa Hugh Bovlea, v kojega škofiji jc Cox inkorporiran. da je napram nekemu časnikarju izjavil: Oe bi vsak katoliški duhovnik tako deloval kakor p. Cox, bi katoliška Cerkev v najkrajšem času iztrgala vse delavce II. iu III. in-teruacionali in dosegla mirnim potom največjo socialno revolucijo sveta.« In v resnici je p. Cox danes v Ameriki bolj popularen nego sani predsednik Hoover. P. James C'ox jo Irec, izredno energičen in bojevit, ki je v teku komaj onega leta zbral okoli sebe 8 milijonov brezposelnih delavcev vseh narodov in ver na vsem ogromnem ameriškem teritoriju. Nedavno je z armado brezposelnih v Washingtonu korakal pred Belo hišo, kjer je bil sprejet od Hooverja in mu izročil zahteve brezposelnih. Cox jc predsedniku tako imponiral, da je Hoover takoj predložil ameriškemu kongresu njegove isahtere in predloge in si tudi zagotovil večino kongresa, ki jih bo izglasoval. Preteklo soboto je imel p. Cox shod v Pitts-hurgu, v tako zvanem Pitt-stadionu, na katerem sc je zbralo 70.000 ljudi. To jc bil največji politični shod. kar jih je doživela Amerika od svoje ustanovitve sem. Njegov govor jo imel naravnost čaroben učinek in vsi so ga navdušeno aklamirali: protestanti, katoličani, Židi, pravoslavci, pogani itd. Na tem shodu so brezposelni predlagali p. Coxa za kandidata za predsedniške volitve, ki sc bodo vršile dne 8. novembra letos. Časnikarjem jo p. Cox ua tem shodu izjavil sledeče: »Izvršilni odbor brezposelnih se bo v kratkem zbral na sejo in sc posvetoval z delegati vseh ameriških držav in tedaj se bo odločilo, ali bom kandidiral ali ne. Na vsak način ustava lic prepoveduje kandidature katoličanu. Pa tudi katoliška Cerkev v principu ne brani, da nc bi mogel duhovnik sprejeti vodstva države. Spominjam Vas samo na Mazarina, Richelieua, Alberonija in msgr. Seipla. Ce bodo vsi delegati zadovoljni, hnm na vsak način kandidiral, saj glavni problem Amerike niso reparacije, niti Društvo narodov, niti pacifiško vprašanje, ampak njen glavni problem je temeljita socialna reforma po načelih krščanske morale.« Drugemu žurnalistu jc dejal p. Cox: »Jaz sc doslej nisem nikoli bavil s politiko, ker mi jo moja župnija dajala dosti drugega dela. Toda končno nisem mogel ostati brezčuten napram trpljenju in stradanju milijonov ljudi. Ali ni najsvetejša dolžnost duhovnika, da se vrio v vrtinec današnjega pogubnega socialnega življenja, da reši iz njega duše, ki so neumrjoče? Kar smo dozdaj dosegli, to je samo kapljica. Na cdan dela* (Lahour Day) se bomo zbrali v St. Louisu, kjer bomo postavili socialni program za krščansko reformo družbe.« Ameriški škotje * vso e n o r g i j o podpirajo p. Coxa, predvsem njegov škof, že imenovani Hugh Bojle. P. Cox je sijajen organizator in šo nikoli se niso upali nasprotniki izzivati na njegovih shodili incidentov, ker vse očara s svojimi preprostimi argumenti. Ako sc mu bo, nje govo delo posrečilo, potom ho v Zedinjenih državah vodstvo delavstva prešlo v roke katol. Cerkve. V tem smislu se je tudi izrazil apostolski delegat v AVashingtonu msgr. Fiimasoni Biondi, ki je sam nedavno na shodu lige katoliških konver-titov priporočal ustanovitev katoliške delavske stranko, ki naj prevzame iniciativo duhovnega in gospodarskega preporoda ameriške nacijo. Ameriški episkopat, ki je že enkrat izdal znamenito okrožnico za rešitev socialnega vprašanja, namerava akcijo p. Coxa podpirati z vsemi sredstvi. P. C.'ox, ki je za najbolj energično samopomoč delavstva, obenem skrbi, da ne hi v organizacijo znšli ekstrcmistlčni in intcriiarionalistični elementi, in jc v tem oziru izjavil sledeče: »Jaz sem za najrudikalm-jšo socialno reformo, sem pa obenem trdnega prepričanja, da bi sc potoni nasilne revolucije v Evropi in Ameriki, kjer so ljudje individualisti. skoraj hi rekel, anarhisti, p r n v i e n o urejena družba ne dosegla. Samo mirna i n in o r a I n a s r c d s t v a morejo naše delavstvo privesti do zmage.« Kar se tiče brezposelnega vprašanja samega, ho p. Cox kongresu predlagal, da najame posojil« 5 milijonov dolarjev, da sc razpišejo javna dela, krilo bi se pa posojilo z davkom na premično premoženje in na dedščine. ■Sicer sani p. Cox ne verjame, da t>i bil izvoljen. ker čas za to še ni prišel. Njegov glavni namen jo organizacija celokupnega delavstva v Ameriki. Globoko so bi'i vsi ginjeni, ko so po shodu * pittsburškem stadionu šli mimo p. Coxa brezposelni. Med njimi -n bili tudi Zamorci iu Indijanci, pa dolga vrsta Židov, med katerimi si videl rabince /, dolgimi sivimi hradami. ki so spoštljivo pozdravljali duhovniku Kristusovega. Vo fne več! To \e zahteva katoličanov Ženeva, 10. febr. O nedeljski manifestaciji katoličanov za razorožitev so listi po večini le malo poročali, kakor da bi hoteli jiodcenjevati njen pomen. Toda moč katolištva je v svetu tako močna in katoličani so v delegaciji za razorožitev zastopani v tako lepem številu, da ne bo ostala nedeljekn slovesnost brez vpliva na javno mnenje in morda tudi na potek konference same. V cerkvi »Notre-Dame< .se je zbrala ogromna množica vernikov in tudi jn-edstavnikov držav vsega sveta. Lozanski škof Besson je opravil svečano daritev. Med 6V. mašo je imel dominikanec De-Munninyck, profesor na friburškem vseučilišču pomemben govor o stališču cerkve napram razorožitvi. Govornik je poudaril, da ima omejitev oboroževanja gotovo tudi politične prednosti; kajti razorožitev želijo vsi narodi in proti čustvom narodov ni mogoče vladati. Zapadni narodi se po pravici boje vojne. Vojaki so se vračali leta 1918 z bojišč z vzklikom: Nikdar več! Govornik se je obrnil proti diplomatom rekoč: Vi veste, da narodi sovražijo vojno, vi boste vojno pobijali. Vi boste s tem pokazali, da jo v vaših čustvih in v vašem srcu našel odmev klic milijonov ubitih, milijonov pohabljenih, milijonov uničenih: Nikdar več! Na prvi pogled se zdi, da logika zahteva j>o-jiolno odpravo oborožene sile, toda to bi bila najtežja, najbolj usodepolna in obsodbe vredna na-jiaka, ki bi jo mogla napraviti politična oblast. Logika v politiki dovede do tako neizvedljivega ideala, kakor je ukinjenje vsakega naravnega zakona. Odprava oborožene sile bi pomenila veliko katastrofo, medtem ko nje omejitev in znižanje se približujeta idealu in stremljenju vseh narodov.« Zračunali so, da stane oboroževanje vsako leto 25 miljard švicarskih frankov, to je okoli 70 milijonov na dan. Iz lega je razvidno, kako koristna bi bila omejitev in znižanje oboroženih sil. Končno je govornik še enkrat poudaril, da ni mogoče odpraviti oborožile sile, dokler grozi krivica; to bi bilo pogrešeno. Mednarodne odnošaje naj uravnava ljubezen do domovine in ne egoistični nacionalizem. Zvečer se je v dvorani Carriy vršilo javno zborovanje, na katerem je škof Besson govoril o istem vprašanju. Poudaril je, kako je Cerkev vselej delala za mir in kako je sv. oče pogosto pozval na- rode naj stremijo za mirom v Kristusu. Kmalu bo |x)teklo tisoč let, odkar je papež Benedikt VIII. v sporazumu z nemškim cesarjem Henrikom II., s francoskim kraljem Robertom Pobožnim in bur-gundskim kraljem Rudolfom III. proglasil :;vesoljni mir :. To je bil čudovit sen, ki se ni uresničil, a jc vendar dal pobudo za poznejša >pax Dei« in >Tre-uga Dei . Ob zaključku je govornik izjavil, da bodo katoličani z vso dušo molili za uspeli ženevske konference. Obstoji velik strah, da ne bo konferenca uspela, toda upanja ne smemo zgubili. Razorožitvena konferenca Kdo vse nastopa v Ženevi proti oboroževanju Ženeva, 10. febr. tg. Danes je ua razorožitveni konferenci govoril italijanski zun. minister Grandi in zahteval, da se glede razorožitve na morju odpravijo bojne ladje prvega reda, podmornice in ladje-matice za letala, na suhem težka artiljerija in tanki vseh vrst, v zraku j>a da se odpravijo bombna letala ter da se prepove plinska in kemična vojno, končno pa, da se revidira vojno pravo, da se s tem učinkovito zaščiti civilno prebivalstvo. V utemeljevanju je navajal, da se v preteklih 13 letih ni .storilo nič drugega, kot da se je razpravljalo o takih teorijah, ki samo zavirajo razorožitev. Samo •/, velikim oboroževanjem ni mogoče doseči nobene varnosti, s tem se ne more porušiti sistem oboroženega miru. Zveza narodov ne more funkcionirati v laki atmosferi, v kateri vlada preponderanca orožja, ki se po krivici označuje, kot da je v službi pravice. Zaupanje v pravico mora trpeti, dokler se opira na silo. Okrepiti moramo pravičnost, ne pa legalizirati moč. Glede ameriškega predloga za razorožitev je pripomnil Grandi, da je Italija pripravljena, pristopiti k londonskemu dogovoru. Pogoj za to je samo Mussolinijevo načelo o enakopravnosti vseh držav in zmanjšanje njihove oborožene moči na najmanjšo mogočo mero. Najbolj oborožena država mora zato doprinesti pač največ žrtev. To izjavo so na francoski strani sprejeli neugodno. Za Grandijem je govoril Jaj>onec Macudeira, ki Forster je stopil nekoč v cerkev Santa Tri-nita v Florenci, katero je Michelangelo imenoval svojo nevesto. Med vrati jc zadel skupaj z debelim duhovnikom, ki je iinel nenavadno materijelno zunanjost. Z mrmranjem in nejevoljo se je mož stlačil mimo pisatelja. K tej epizodi pristavlja Forster: Rekel sem sam pri sebi: »Bodi zahvaljena Previdnost, da mora ta človek dnevno maševati in ponavljati večne, svete besede, ker — kaj bi sicer moglo vzdra-miti takšno meso.« Svobodotnislec bi rekel: Na, oglejte si enkrat to neduhovno napravo! Ali naj se še kdo čudi? Odgovor: Ustanovi ti enkrat tako napravo, da bo Evropo otela barbarstva, poskusi ustanoviti svetovno družbo, ki bo obstojala iz samih duhovnih ljudi! Ko je nečak Madame de Sevignc ji pismeno potožil razočaranje, ki ga je doživel nad večnim Rimom, mu je le-ta odgovorila: »Ali mar ne vidiš, aa je pričujočnost božjega Duha v Cerkvi ravno v tem dokazana, da so s takšnim materijalom bile zvršene tako velikanske stvari sredi barbarskega sveta, da sc je ustvaril tolikšen red, da je bilo toliko grešnikov spreobrnjenih, toliko duš rešenih, da jc vstalo toliko svetniških poklicev in drugih heroičnih zgledov, ki so v temi svetile!« Kdor presoja Cerkev, ne sme prezreti dvo-stranosti njenega pojava: zvezanosti s svetom, kakršen je, na drugi strani pa vse polno resničnosti nadnaravnih zgledov v malem in velikem, ki sc porajajo iz njenega naročja. Zgled svetnikov in inučencev, ki jili pozna svetovna zgodovina, pa tiho ljubezen bolniških strežnic, ki se nepoznane in brez imena izživljajo v žrtvovanju do človeka-trpina. Cerkev neprestano »odpoveduje«, kakor mi vsi odpovedujemo. Istočasno pa sc dviguje nad vse zemeljsko in veže krhko in šibko z nezlomljivim, delno in nepopolno z neskončnim, časno z večnim, stvar s Stvarnikom. Edina kritika, ki je umestna in ki doume veličino tega pojava, je posnemanje življenja njenih najboljših otrok. je posebno naglašal zahtevo varnosti, jasno namigujoč na dogodke na Kitajskem. Trdil je, da znnia obseg japonske vojske sedaj samo 38% predvojne jakosti.(l) Dalje je Irdil japonski delegat da je nečlovečnost podmornic v lom, ker njihova uporaba ni zadosti določena s pogodbami, >s čimer je Macudeira očividno hotel povedati, da je Japonska sploh proti odpravi i>odmomic. Potem je dobil besedo poljski zunanji minister Zaloški, ki je zastopal znano poljsko stališče, da je edino učinkujoče sredstvo za omejitev oboroževanja zmanjšanje in kontrola vojnih proračunov. Varnosti. ki so se dosedaj dosegle z mednarodnimi pogodbami, so nezadostne. Končno je Zaleski še naglašal miroljubnost Poljsko in njeno pripravljenost za sodelovanje pri miru. Besedam ne slede dejanja Rini, 10. febr. ž. Te dni jo londonski Daily Telegraph prinesel vest, da italijanska vlada kljub temu, da se zavzema za razorožitev, no more spoštovati niti enoletnega premirja v pomorskem oboroževanju, katerega jc ravno italijanski zunanji minister preteklo leto predlagal v Ženevi. V tej vesli zatrjuje »Daily Telegraph . da Italija trenotno gradi v ladjedelnici Ansaklo moderno križarko 8500 ton iu da bo v najkrajšem času začela graditi dve novi križarki istega tipa in velikosti ter (i podmornic po 600 ton, ki so namenjene za italijanske vojno mornarico. Z graditvijo novih vojnih ladij se hoče Italija približati toli zaželjeni pomorski pariteti s Francijo brez ozira na to, da s tem izvaja zel-nevarno tekmo v oboroževanju. lltafface umrl New Vork, 10. febr. tg. Znameniti pisatelj Edgar AVallace je umrl za pljučnico v Kaliforniji v Beverly Hills. V nedeljo se je prehladil in jo bolezen hitro napredovala. Star jc bil 57 let in je prišel pred par meseci v Kalifornijo, da bi tain pisni filmske romane. Dunajska vremenska napoved: Mraz bo trajal šc par dni. V severnih Alpah se bo zjasnilo in bo posebno zjutraj hud mraz, na Štajerskem in Koroškem pa bo morda še nov sneg. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s pa davinami. Sneg bo padal še nekaj časa. Temperatura nizka O miru ni govora Ki1a'ci ne odnehajo, Japonci hočejo Šanghaj zavzeti za vsako ceno -Japonci pnpravlja,o akcijo tudi proti Nankingu, Pekingu in Tiencinu in so se izkrca!i ze na več krajih Pismo iz Ženeve London, 1». febr. Medlem ko ,japonska vlada (/.javlja, da je pripravljena skleniti s Ki i njeni premirje, prihaja čedalje vet- poročil, da japonski generalni štab pripravlja razširjenje vojaške akcije. Ker kitajski general t an Fak Vej zbira armado v provinci Honan, da ojači kitajske eete v šanghaju, >o Japonci sklenili, tla se izkmt.it> v Kiti Kiangtt na Jiincekjangu, da se polastijo tri kota Nanking -Han-kov—NanČallg. tiaje s« >e tudi že izkrcali v Ve i Siemi. da napadejo Cinaiifu na polotoku ŠajMiiiigii. Japonci hočeso narasli ludi Peking šanghaj, 10. febr. AA. 1/, Pekinga in Tien'slna poročajo, da ludi tam pričakujejo v kratkem japonskih vojaških operacij, podobnih onim, ki jih japonske čete ztluj vrše v šanghaju. Boj za življenje in smrf London, 10. febr. .laponri bombardirajo kitajske postojanko v štinghnjii •/ nezmanjšano silo naprej. Včeraj je japonska granata užgala smodnis-nico v Vusungu, radi česar je, utrdba zletela v zrak. Kitajci na ogenj hrabro odgovarjajo. Pri fem so Ki ajci, ki so zelo slabi topnlčarjl. zadeli večkrat mednarodno mesto in porušili nekaj hiš. Now.vork, 10. febr. tg. V Šanghaju ne more priti do premirja, ker one državi zahtevata, da mira najprej nasprotnik Izprazniti pas 15 milj, določen za nevtralno ozemlje, ko so tozadevna pogajanja ostala brezuspešna, si Japonska iu Kitajska z največjo silo prizadeva a, da bi prišlo do odločitve, tako da |e pričakovati hudih bojev. Boj za Vusung traja že neprestano 11 ur, pa je sedaj nekoliko popustil. Pred trdnjavo je zbranih 33 ja.pon-I skih ladij za odločilni napad. Busi so pripravljeni Moskva, 10. febr. 14 ozirom na vesti „ mobilizaciji ruskih tet i'javljajo v Moskvi, da ra ke eete ttu mandžurski meji niso pripravljene' zato, tla hi se iimešnvulf v ru»ko-kitajVki spor v Mandžuriji, in,ironta ob VzIuiflBo-kita.iski zelezniški provi, ampak sutno zato, da odbijejo eventualni napad belogardistov, ki imajo sovražne namene proti Sovjctom. Društvo Narodov zbira podatke... Ženeva. 10. febr. ž. Japonsko-kitajski spor je bil danes predmet seje Sveta Zveze narod a v in je v tej seji Svet odbil kitajski predlog, da se do-! fodki v Mandžuriji razpravljajo skupno z dogodki v Šanghaju. Svet ZVeze narodov bo pred prihod io sejo zbral podatke o pegajanjih velesil z Japonsko ter poročila konzulov \ Šanghajtt. v nevarnosti Hagenberg in Hitler spletkarita proti njemu Boj za Hindenburga Berlin. 10. febr. Dan na dan pričakujejo tukaj povratek kanclerja Briininga Iz Ženeve. Ni izključeno, da prispe g. Briining še nocoj. Borba za kandidata pri bližnjih predsedniških volitvah je spravila v nevarnost Brtinlngov kabinet. Poleg tega je prišlo med člani vlade samimi do nesoglasja. Minister za narodno gospodarstvo \Vartnbold je pripravil načrt za bančno in denarno reformo, s katerim se dr Brttning in predsednik Narodne banke g. Luther ne širin al,-t Nadalje bo morala vlndn prebroditi velike finančni! težave 1. nip.rcn, ko bo treba plačati državno uradništvo in dritge državne obveze. Davki donašajo muoTO mani, kakor je vlada predvidevala, zato so finance zašle v stisko. Nesoglasje, ki je nastalo v vladi radi nekate- j rili gospodarskih problemov, in finančne težkoče niso nili daleč take velike, da bi mogle onurati j Brtiningovo vlado. >1 nogo vef>a jc nevarnost. k> preti tir. Bfiii"ngtt radi intrig Hugenltergovih nemških ftuidenaltev iu Hitlerjevih iturotlnlh stiei.nH-■tev -lede kantlMntore tiiiiršnla Hintlenfiiirgn pri predsedniških volitvah. Kakor znano, se i" ponesreči) Brllningov poslut-, da bi državi prihranil več milijonov in hude notranje politične boie, ki jih vselej zahteva1 o predsedniške volitve, in sicer s lem. dtt bi državni zbor po predhodnem sporazumu med voditelji političnih strank kratkomalo podaljšal Hiudenburgov mandat za nekaj let. lluTenberg je v imenu nen ških nacionalcev zavrnil ta Briinin-i|0V prečilo^ s pripombo, da ne n ore pristati na podaljšanje Hindenburgovega mandata, ker bi s tem samo podprl iJrUningovo vlado jn sedanji režltn. Hitler ni bil v svojem odgovoru, ki ga je poslal m posredno predsedniku republike, popolnoma jasen. V glavnem je tudi ou odbil HrUningov predlog, vendar se nikakor ni izrazil proti Hludenburgovi osebi sami. Ker je Hindenburg prepovedal dr. Brii-ningu kot kanclerju nadaljevati pogajanja z načelniki strank glede njegove osebe, se je tedaj začela javna volilna borba. Položaj ni danes nič boli jasen, kakor je bil pred enim mesecem, ko sla unčelhlka desničarskih strank zavrnila Brilningov kompromisni predlog. Nn pobudo berlinskega župana dr. Sahma hp je osnoval volilni odbor / namenom, da z nabiraniem podpisov zagotovi izvolitev Ilijldertbiirgn, ali da vsaj pri-pravi starega maršala, dn sprejme kandidaturo. Okoli dvesto nemških listov je stavilo na razpolago »vojn uprnvništvm dn sprejemajo prighise zn Hindenburga. itt do danes se jo posrečilo zbrati Zanj Že und 800 000 podpisov. Ta akcija je silno nevarna tako zvanl narediti opoziciji«, ki jo tvorijo nemški naeionalci in hitlcrjcvei, ker -o pristali nanjo ne Mimo pristaši centralna in demokratskih strank, temveč Ititli nettlški patrioti i t desničarskih vrst. Vstik Nemec, ki ve cenili Hiiidetiburgove zasluge za Nemčijo, odda svoj podpis zanj, neglede lin stranko, h kateri pripada. Pri nemških nacionalnih je že itak nastal razkol, ker je načelnik stranke ItugGttberg proti kandidirntiju Hindenburga, nicd-tem ko se Sfahlhelm, ki je bil doslej pod vodstvom nemških nacionalcev, ne more odločiti proti Hiti-denburau, ki je njegov častni predsednik. Poleg tega se Hitler dobro zaveda, da ne bo prodrl proti Hindenburgu, ako ta kandidira. Zato se Hitler, ki se boji svojega poloma, ne upa postaviti po robu Hllidenburgil In prili s tem za vedno z njlnl v konflikt. Obe desničarski stranki bi doživeli hud pora/ ako bi bil izvoljen lllndeiiburg kot kandidat eonlruma in vseh zmernih strank, h katerim so pri-šk valo tudi socialni demokrati. Zato sta Hugenbnrg Notr nnje politični položaj Je torej silno zapleten in zato je v Berlinu nujno potrebna navzočnost dr. Briininga. Beri in, 10. febr. Ž. V političnih krogih st! pričakuje, dn bo Hindenburg še ta leden sporočil, če sprejme kandidaturo ali ne. Ponovne volitve se bodo vršile 13. marca. Hitlerjeve! trdijo, da bodo dobili okrog 13 milijonov glasov, komunisti pa 5. tako da bo Hindenburg dobil okrog 19 milijonov glasov iu bi lorej pri volitvnh ne imel absolutne veČine, V političnih krogih pa računajo, da bo od 41 milijonov ljudi glasovalo 35 milijonov, od katerih bodo narodni socijalislt dobili nekaj Čez 10 milijonov, komunisti pa 5 milijonov, ostanek pa bo dobil iilii-denburg. to je kakih 20 milijonov glasov in bo s tem dosegel absolutno- večino. Belgrad. 10 febr. 1. Danes je bil občni zbor belgrajskega Fotografskega društva, katerega se je udeležila tudi delegacija i/. Slovenije. Prišli so iz Ljubljane predsednik ljubljanske zveze Grabjec, podpredsednik Kune in blagajnik Šuiuc. Občni zbor je najprej naslovil pozdravni brzojavki na Nj. Vel. kralja in na predsednika vlade. Nato so referirali posamezni odposlanci. Delegat Benčic je govoril o cenah fotografskega materijala, ki so tako visoke, da so pognale že marsikaterega fotografa na ulico. Podortnval je tudi konkurenco velikih tvrdk, ki ugonabljajo polagoma male obrate fotografov. V končni resoluciji predlagajo fotografi, naj se nekoliko spremeni oziroma pravilneje tolmači čl. 77 obrtniškega zakona z dne 5. novembra 1931, ker iz dosedanjega besedila ni mogoče ugotoviti, kdo je prttv za prav fotograf in kdo ni. Fotografi smatrajo, da se more za fotografa smatrati samb oni, ki svoje življenjske potrebščine krije edinole s fotografiranjem. Naduljo prosijo za držam« pomoč, da bi se v bodoče onemogočilo inozemskim in domačim velikim tvrilkain, ttu bi »e povečuvale slike. Končno zahtevajo, da ne sme dobiti mojstrskega naslova noben fotograf, ki ima obrtno dovoljenje samo za snemanje pokrajinskih slik. Razorožitev v Avstriji tzšava ministra za varnost Dunaj, 10. februarja. AA. Novi avstrijski mi- v nister za varnost Franc Rachitiger je dni uredniku • lista vNeue Frele Presse : zanimivo izjavo o aktu- I alnih problemih notranje politike iti o svojem bodočem dolu. (.i. Btichltiger polaga posebno važnost na razorožitev vsoh tistih organizacij, ki stoja * službi str; nk in so oborožene. Z vsemi silami bom skušal izvesti pravično razorožitev na vse strani, je naglasi! minister, O glasovih glede prevrata je minister Bactun-ger izjavil, da o prevratu ne more biti govora, j ker ima kmelsko prebivalstvo preveč svojih lastnih ■ gospodarskih skrbi in nima hlkake Volje spuščali se v politične pustolovščine. Toda ..če bt kdo Žo hotel kaj takega poskusili, bomo - tabo močni; da bomo preprečili, suj imamo dovolj vojaštva, orož-ništva in policije. Prevrat bi Avstriji le .škodoval. O nedavnih dogodkih ua univerzi je minister z avstrijsko (V se mi posreči doseči v ta namen podporo vo- i Bachinger izjavil, da niso v skladu dilnili osebnosti posameznih strank, potein se bo I kulturo ia razorožitev izvršila brez vsakih zaprek, j Seja sku Belgfad, 10. februarja. 1. Narodna skupščina je začela zborovati danes ob pol 10 dopoldne. Zopet je nekoliko narodnih poslancev prosilo za dopust, ki je bil odobren brez vsakega oporekanja. Najprej je bil izvoljen nov član verifikacijskega odbora in .sicer poslanec dr. Mihajlovič. Volitev se jc vršila z aklamacijo. Nato je poročevalec odbora za prou"avanje zrkoHskcga predloga o drvarenju, Mustafa Mulallč zavzel govorniški pult in čital poročilo. Podčrtal jc v svojem govoru, da je narodna skupščina ponosna, da je mogla to pomoč predlagati, pomoč, ki je sicer minimalna, a vendar stvarna in koristna za revne prebivalce in delavce. Za njim se je prijavil k besedi minister za šume in rude dr. Šibenik, ki je govoril o zakonskem predlogu. Državni gozdovi, tako je rekel, so narodna lastnina. Zato se mara del tega narodnega bogastva tudi uporabiti za narodno potrebo. Ne bi bilo pravilno, ako bi vso korist črpala iz državnih gozdov samo ena generacija, ampak vsi rodovi Morajo priti na vrsto ter biti deležni tc koristi. Vse sei v-itutske pravice se bodo morale polagoma spremeniti in sedanji zakon jih izpreminja že v toliko, da bodo oni, ki dobivajo drva zastoni, iste tudi lahko prodajali. Tako bodo ti revni ljudje res imeli korist od državnih gozdov. Dr. Kumamidi je nato raztolmačil poslancem, da poalovnik narodne skupščine dovoljuje pri zakonskih predlogih nujnega značaja diskusijo, ki sc mora omejiti na er.ega poslanca, ki govori za predlog in na enega, ki govori proti njemu. Kjer se od prisotnih gospodov ni nihče prijavil, da govori proti zakonskemu predlogu, ali proti gotovim njegovim točkam, je dobil besedo posla ec Sokolovič, ki je v glavnem ponavljal vse, kar je preje že povedal minister za gozdove in rudnike. Nato iti Hitler napela vse sile, da bi zrušila Briininga Se | je Sokolovič zapustil teren debate o zakonskem pred predsedniškimi volitvami. Stopila sta v zvezo l predlogu ter prešel na široko politično razmotri- t. okolico maršala Hindenburga, kjer sta nastavila llrliningll precej nevarno past. V Imen« večine svojih pristašev — skrajno krilo narodnih socialistov se poteguje za kandidiranje llltlefla — izjavljata lliigeiiherg in Hitler, tla stn pripravljena podpret! Hintleiihurgnvn kandidaturo, ako hi predsedniške volitve izvršila druga vlada: ni potrebno, da hi to bila prav vlada desnice. temveč zadostuje nadstrankurska uradniška vlada. Te intrige niso ostale brez uspeha in iz komentarjev demokratskih listov, kakor so Frankfurter Zeitung;, »Berliner Tagblatt in socialističnih glasit odseva strah, dn bi c.entrum sam ne zaeel paktirati^ z desnico. Nikakor ni verjetno, da bi šel dr. Briining nn llmauice, ker se zavoda, da bi poleni nastal v državi po vsem drugačen notranje politični položaj, in ker dobro ve, da jo sodelovanje r. revolucionarnimi elementi, kakor so hitlerjevei, izključeno. Kompromis z njimi bi bilo dr. Bitittingu toliko težje skleniti, ker sc je prav v zadnjem Čuku pokazalo, da je Hitler izrazit nasprotnik katoliško rerkve, snj je n. pr. njegovo glasilo Vfilkiscller lie-nbnehter« odobravalo izgon španskih jezuitov in s tem izzvalo veliko ogorčenje v centruniu. vanje, ki so ga zanesle v razne evropske države. Predstavništvo, je rekel, je dalo toliko dokazov lojalnosti ter narodne in politične homogenosti, da se to dejstvo na gotovih straneh komentira tako, kakor da ta skupščina ni zadosti parlamentarna, ker da ji manjka opozicija. Sokolovič čestita narodni skupščini v svojem imenu in v imenu jugoslovanskega naroda, da take opozicije ni, da ne ovira nrč več složnega dela posameznika in skupnosti, Po njegovem govoru Je bila debata zaključena, nakar ac je vršilo glasovanje. Glasovalo Je samo 216 poslancev. Odsotnost skoroda tretjine narodnih poslancev je napravila zelo mučen vtis v parlamentarnih krogih in čuje se, da bo predsed-nlMvo narodne skupščine začelo strogo izvajati predpise parlamentarnega poslovnika, da zaslgura večjo vztrajnost in stannvitnejše sodelovanje vseh poslancev v narodni skupščini, Glasovanje 6e je vršilo najprej za posamezne oddelke zakona, naio pa za zakonsko celoto. Obadva glasovanja sta bila soglasno sprejeta. Zakonski načri gre sedaj pred senal v nadaljnji postopek, kar so poslanci zopet : .sprejeli z aklamacijo. Nova točka dnevnega reda je bila df-kusija , o zakonskem predlogu o goz''rih Škodah v tiržav-' nih gozdovih. Poročevalec odboru ja bil Milan Sokič, ki Je čestital vladi, da Je č tem zakonom hotela priti na pomoč revnim kmetom, Za njim ee je zopet javil k besedi dr, Šibenik, ki je pojasnil, kako so sc dolga leta nazaj 2e nakopičevale denarne kazni na škodo, povzročeno v državnih gozdovih po revnih kmetih. Temu predstoječi zakon napravlja konec, ker denarne kazni ali popolnoma briše ali pa jih odlaga na nedoločen čas. Ker 62 ni oglasil noben proligovornik, je dobil besedo Ignjat Stefanovič, ki se je v imenu vseh narodnih poslancev zahvalil vladi za ta koristen predlog, ki napravlja konec dolgotrajnim naredbam, ki so obremenjevale ljudstvo. Nato je razlagal, kako je prišlo do teh gozdnih škod in kako so ponekod kmelje bili naravnost prisiljeni, da so šli iskat denarna sredstva v državne gozdove, j^ovoli-tev za sekanje drv v državnih gozdovih je bil« zvezana z dolgimi administrativnimi postopki in je moral kmet izdati na raznih taksah in na osebnih stroških skoraj toliko, kolikor so bila drva vredna. Zato je kmet skušal priti do drv na tih način, ne da bi šel zakonsko pot. Obstoječi zakon potegne torej veliko črto preko t.e žalostne preteklosti. Pri glasovanju, katerega sc je udeležilo 215 poslanccv, ni zabeležiti nobenih posebnosti. Zakon je bil sprejet z aklamacijo in bo izročen senatu v nadaljnji postopek. Prihodnja seja narodne skupščine bo jutri in se bo bavila s pretresom zakonskega predloga o gospodarskem svetu. Popoldne so delale razne komisije, lako komisija za gospodarski svet, ki je 6voje poročilo še nekoliko opilila. Nadalje se je sestal tudi finančni odbor, ki zelo hitro proučava posamezne oddelke finančnega zakona. Finančni odbor je v celoti zadovoljen ® predlogi finančnega zakona, toda zdi se, da se bo v leku proučevanja posameznih postavk, posebno v resoru prosvetnega ministrstva, izkazala potreba, da predlaga šc gotovo znižanje državnih izdatkov, k! fle ffltt bodo zdela potrebna. Socialna sekcija je ravno tako zborovala ter vzela na znanje, kar se je storilo v pogledu prebrane pasivnih krajev. — Gospodarska sekcija ima v predhodnem pretresu zakonski predlog o spremembi zakona o žitnem monopolu, ki pa še ni popolnoma izdelan ter bo najbrže šele tekom prihodnjega tedna predložen narodni skupščini. Senatorji ao se vrnili v prestolico. Drobne vesti Belgrad, 10. febr. A A. Na odredbo kmetijskega ministra se podeli iz državne kmetijsko zakladnice 980.000 Din podpore za nabavo Irifolin slrojcv v savski, dravski in dunavski banovini. —- Nabavljeni trifolln stroj zn dravsko banovino bo postavljen v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Pari«, 10, febr. AA. Havas poroča iz Charle-roija. dn znaša število žrtev, ki jih je povzročila eksplozija v tamkajšnjem rudniku, dozdaj 17. London, 10. febr. AA. Keuler poroča iz republike Ikjuador. da je omenjena država opustil« do-sudttuio valuti* Prvi vtisi — Ron;.irji dvajsetega stoletja. Ženeva, februarja. L'esprit croil naturellement, et la volonte a ime naturellement; de sor-teqne laule de vrais objels, il fant qu'on š'attache aux fau\.« Pascal. t. Naval na razorožitveno konferenco iti bil lo-j lik, kakor ga je Ženeva pričakovala. Računali so i z najmanj 3000 osebami, trenotno jih je pa tukaj j /e nekaj nad 2000, med njimi nad 500 novinarjev. j Ves ta babilon se suče v pravem zimskem ženev-l.skem crfipuscule-d.es dieti,\ — somraku bogov, samo da je namesto Wagnerjevili melodij iz »Ool-terdammertiiig - slišati na vseh oglih veselo žvižganje ženevskih pobalinov švicarske himne, ki jo je v prvem trenofku prav lahko zamenjati s kakim šlagerjem«. Melanholični lantasli prav radi vzdihujejo, da vsa trenotna ceremonija vkljnb svoji resnično grandiozni sestavi ni nič drugega ko prizvok tragični melodiji senc, ki jo srečujejo vsi-kdar in povsodi. Treh velikih patrijarhov ženeve rii več: Stresemaim vlada v območju senc nesmrtnosti, Briand ob ribniku svojega gradiča v Cocherelu uživa euoiiastovncst pravega ribolova, Auslen Chamberlain v senci slave svojega očela, protekcionista Josepha Chamberlaina občuduje modrost sodobne angleške generacije, ki lomi stoletno ogrodje angleškega liberalizma. Le od časa do časa nam posije solnce na jezero in obkrožujoče vrhove. Obrežja oživijo, limuzine tiholno brzijo, delegacije angleških col-legienov zdrvijo pod vodstvom strogih dam na lov za stopinjami Calvina. Vsak veccr se ves anglosaksonski svet znova poda na mrlvaško svečane liturglčno-političnc manifestacije, od katerih znova zbrzimo v mraz noči in megle. Smo kot namišljeni bolniki, ki nam je nevidna sila avetovja oblekla železno srajco zaskrbljenosti in žalosti za bodočnost. Smo kot sitni rekonvalešceliti, ki se od časa do časa blažilno zavemo, da je Ženeva res zelo lepa, tla je čar večerne in nočne razsvetljave bajna, da je sprehod po kejih obale res čudovit, In če nato od veselja zakihnemo, nas policaj ženevskega svobodnega mesta vljudno opozori, da je pljuvanje po tleh iz higijenskih razlogov prepovedano. II. Oni dan se je šele začelo pravo zasedanje. Predsedstvo razorožitvene konference je z vsem sebi razpoložljivim ceremonijelom sprejelo procesije romarjev iz vsega sveta, ki so v imenu 00 milijonov podpisnikov prinesli v ženevo zaobljubo mišljenja in src svojih pristašev. Ceremonija ie v svojem stilu bila res lepa! Svečeniška pojava lorda Roberta Ceclla, do-gmatično profesorska pojava Emila Vandervelda, predsednika druge inlernacionale, klerikalna pridiga. framasonsltega predsednika Mednarodne lige za človečanske pravice Jeana Dupuisa, mladostna himna zastopnikov mladine; človek kljub vsemu subjektivizmu klone pred ueovršenostjo nastopa in znanja ljudi, ki -so kljub vidnemu neravnotežju med idejnim letenjem in realnimi možnostmi izvršitvi prisil", z velikimi reklamnimi napisi vpri-zorili procesijo v pomoč sedanjemu modernem« ženevskemu lai&temu koncilu. Zanimivo bi bilo spoznati mnenje posamezni!' delegatov o teh modernih romarjih, ki so si izsilili dohod >usque ad lunina- in polem niso znali pravzaprav, kam položiti svoje zaobljubne molitvice, ker v dvorani ni nc duha ne sluha o kakem oltarju ali o kakem božanstvu. Možno je razumeti Anglosase, od katerih velika večina iii članica Zveze narodov, toda da je francoska delegacija sprejela tako na brzo roko ta praece-dens, je mo/no zelo različno razumeli. Apostoli lomečih se bark evropske politične Ideologije so prišli, da v imenu privilegijev preteklosti zahtevajo od suhoparne juridične ustanove. da jim zasigura lastninsko pravico bodočnosti. Lord Robert Cecil je iskren Velik demokrat Crom-vvellove, Disraelijeve in Oladstonove tradicije, lo-da Vandervelde na svojih rokah ni prinesel več socialdemokracije, ki bi se kot pokret mogla primerjati ideološki sili Marxovih, Lngelsovih iti Ba-ktininovih kongresov. Znano je prepiranje o vprašanju, dali je Zveza narodov res predstavnica narodov ali pa le aeropag diplomatov. Trenotno je žc norveška delegacija zavrgla mizi ra nje, da je Zveza narodov zveza odgovornih vlad in poslala v ženevo delegacijo, seitoječo iz članov posameznih parlamentarnih strank. Primer s sprejemom zasebnih organizacij gre še dalje. Ženevski demokrati so smatrali, da z usodo svetovja lahko prlčno tam, kjer je francoska revolucija začela z anarhijo, da si ustvari republiko. Takrat, ko je Marat v svojem dnevniku pisal Mn-gno ehart o poulične republike, je gigantski Dnnlon in za njim Robespierro v zelenih svilenih hlač.ih in modrem svilenem fraku po pariških ulicah skozi palačo narodno skupščino prirejal pobožno politične procesije, Mednarodni inleriutcloiiali.sli niso v Žen.rvi našli, kar so pričakovali. Cnlvinove ženevske :-.'0-k raci je ni več in v njegovih cerkvah ni oltarjev, kjer bi bilo možno lo za trenutek odložiti br, me tega sveta, še istega grička ni več, kjer jo Cab-'n dal sežgali svoje nasprotnike iu javne ženevsko grešnike. Zastonj bi bilo najbrž tudi Iskati pobožne puritance, ki bi Hodili Calvinu po onih ženevskih slojmieoh, po katerih se je Calvin mučil s svojim črevesnim rakom in nuinl počile-i; na vsaki stopnici uporabil za javno molllev k Boru hlop-nišče tribune ženevske palfliie šteje lo dve slofinicl. Toda danes ni elegantno ob njih ae spotakniti kaj šele javno uMSditir;ill. Ko smo odhajali, je nekdo grenko omeni! >Sj vis pncem, para bellum - Če hočeš mir. pripravljaj vojno!- Razburjeno nut jc odvrnilo lama: Si vis pacem, para parom — ee hnči š mir. pripravljaj mir! Najbrž je bila jezna, tla predsedstvo Zveze narodov ni namestilo na galerijo orkeslm, ki iii med procesijo igral vsaj romarsko seeno i/. V->-gucrjevegn TnnnhBitserjo. Katoličan iz Uorl.ni, jot jo odvrnil: /Govorile najbrž v parhtioksih! Si vis pncem, para regnuni ('hrlstl .— če hočeš mir, pri-prnvljai Kristusovo kraljestvu I: — r,i - London, 10. februarja. !g, Včeraj je bilo (irvo glasovanje o vladnem carinskem programu Iti Je prineslo vlntli večino 376 glasov, ker je zan o glasovalo 452 poslancev, proti pa 76 poslanccv. Veliki snežni zameti Povsod je padlo mnogo snega Ljubljana, 10. februarja. Stari lferschel napoveduje za letošnji februar prvi teden lepo vreme, ostaie tri tedne pa sneg. Dosedaj se je vse to točno izpolnino in bati se je, da l.o sneg, ki sta nam ga v tako obilni meri prinesla Pust in Pepelnica, res ostal do konca meseca in da se ga bo vmes še nekaj nabralo. Z mešanimi občutki so ljudje sprejeli ta sneg. Iz predmestij so tisti, ki so najbolj rano vstali in odhajali na delo, godrnjali. da morajo prvi gaziti sneg do kolen. No dopoldne so bile že povsod izorane in izhojene ceste, ki pa jih je novi sneg sproti zametaval. Na pustni torek ga je do poznega večera že zapadlo nad 1 decimeter, do polnoči ga je bilo žo toliko, da je bilo treba pošteno gaziti. Davi pa so že zapele po mestu lopate stalnih mestnih in najetih brezposelnih delavcev, snežni plugi so pričeli orali po mestu in po hodnikih, sneg pa je nemoteno dalje medel, kakor da bi hotel preskrbeti kruha brezposelnim še za daljšo dobo. Ob 5 zjutraj je pričelo mestno cestno nadzorstvo najemati brezposelne delavce, ki se jih jc nabralo res dosti pred magistratom, vendar ne toliko, kakor zadnjič, ko jih je prišlo kar 400 do 500. Vsi, ki so se davi ob 5 zglasili, so dobili delo s kidanjem snega. Bilo jih je 127 brezposelnih delavcev. Skupno je prijelo za lopale 360 delavcev. Mestni delavci dobe za uro 4.50, najeti delavci pa 4 Din. Delali so deset ur. Zapregli so 6 velikih plugov, od katerih so enega vlekli štirje konji, 5 pa trije ter 10 malih plugov po en par konj. Plugi so hitro zorali ceste ter važnejše ulice. Nato so prišli vozniki, ki so delali danes po 8 ur na dan. Na delu je bilo 31 voz. Vsak voz je odpeljal v Ljubljanico ali kam drugam približno dva lisoč kilogramov snega. Današnji sneg je bil lahah in pršen ler ne preveč voden. Kidanje snega je bilo zato težavnejše, ker ga je šlo na en voz manj. Vsak voz je dopoldne odpeljal šestkrat. Popoldne je odvažalo sneg še več voz. Tudi popoldne so vozovi odpeljali šestkrat sneg. Samo teh 31 voz je torej odpeljalo včeraj z ulic 750.000 kg snega. Če k temu prištejemo še druge vozove, ki so popoldne vozili sneg z ulic, je bilo danes odpeljanih okoli 1 milijon kg snega. Danes do večera je zapadlo ie za okroglo pol metra snega. Ob dveh popoldne ga je bilo -15 cm. Ponoči je divjala huda burja. Po deželi je ponekod zapadlo še mnogo več snega. S Krasa poročajo, da ga je tam nad 1 meter. Tudi iz južnih krajev poročajo o velikih zametih. Vsi vlaki imajo velike zamude. V zametih sredi ljubljanskega polja Ljubljana, 10. februarja. Današnji .sneg je napravil marsikomu sitnosti in neprijetnosti zlasti radi tega, ker je vmes pomagal ludi mrzel veter, ki je sneg zanašal v vsak jarek ter sploh napravil po nekaterih krajih pravcate žamete. Nekemu kmetu iz ljubljanske okolice se je davi zgodaj pripetila neprijetna stvar, da se je v resnici v sneženem metežu sredi ljubi jamskima polja izgubil. Še v temi je odpeljal s sanmi gospodinjo v mesto, da bi tam ona svojim odjemalkam razdelila mleko. Ker pa je sneg pota tako čudno zamedel, jo kmetič s sanmi in mlekom zašel s pota. Naenkrat se je znašel sredi polja v temi in snegu. Ko je uvidel, da nikamor več ne more, je začel klicati na pomoč. Sosedje, ki so medtem hiteli proti Ljubljani, so slišali obupne klice sredi polja in so izgubljenemu tovarišu hiteli na pomoč ler ga — pripeljali na pravo pot. V sredo ob 8 zjutraj. Ljubljana, 10. iebr. AA. Vremensko poročilo Direkcije drž. železnic v Ljubljani po stanju ob 8 zjutraj.- Bistrica-Boh. jezero — 3,sneži, snega 55 cm — Bled-jezero —9, sneži, snega 40 cm — Brežice —5, sneži, snega 20 cm — Celje —6, sneži, snega 20 cm — Dravograd-Meža -—9, sneži, snega 15 cm — Jesenice 0, sneži, snega 30 cm — Kamnik —5. sneži, snega 16 cm — Kranjska gora —8, sneži, snega 50 cm — Kočevje —7, sneži, snega 15 cm — Kotoriba —8, sneži, snega 5 cm — Ljubljana gl. kol. —5, sneži, snega 30 cm — Ljutomer —11, sneži, snega 7 cm — Maribor gl. kol. —6, sneži, snega 15 cm — Novo mesto —4, sneži, snega 20 cm — Št. Janž na Dolenjskem —2, sneži, snega 16 cm — Tržič —5, sneži, snega 30 cm — Rakek —7, sneži, burja, snega 30 cm. Zameti ovirajo železniški promet Uradno poročilo Ljubljana, 10. Iebr. AA. Direkcija državnih železnic objavlja to-le poročilo: V vsej Sloveniji sneži nepretrgoma od 9. t. m. dopoldne in znaša višina snega povprečno 35 do 40 cm. V gorenjskem kotu (Kranjska gora, Bistrica, Bohinjsko jezero) doseza višina snega 60 do 70 cm, na Notranjskem pa so snežne razmere ugodnejše. Pri Rakeku in ob državni meji jx>vzročajo težkoče burja in zameti. V splošnem se potniški j>romet razvija brez večjih zamud in zaenkrat ni nevarnosti za resnej- Seja banovinskega sveta Konec razprave o kmetijstvu AA. Ljubljana, 9. februarja. Sledi poročilo o kmetijski gospodinjski šoli v Mali Loki s posestvom. Izdatki so predvideni z zneskom 402.740 Din, lasl-nih dohodkov bo 131.250 Din, dotacija banovino pa znaša 271.490 Din. — K besedi se glasi g. Martin Bajuk, ki pravi, da sestre, ki vodijo šolo in posestvo, prav dobro gospodarijo. Opazil pa je, da so na tem posestvu neki nedostatki. Tako primanjkuje vode in vodnjaka. Hlapci morajo dovažati vodo ob suši iz oddaljenih krajev. Opazil je tudi, da za poljske pridelke, kakor za krompir, repo itd. ni primerne kleti. Tudi inventar ni popoln. Višji fin. tajnik g. Božič prečita proračun banovinske trsnicc in drcvcsnicc v Pekrali. Izdatki so predvideni z 287.805 Din, dohodkov bo 149.000 Din, banovinska dotacija pa bo znašala 138.805 Din. Proračun Iianovinske trsnice in drevesnice v Kapeli izkazuje 294.800 Din izdatkov, dohodkov bo 132.c-staje ni nihče prijavil, je sledil proračun banovinskega veleposestva v Ponovičah. Izdatki zu ta zavod znašajo 599.180 Diu, dohodki pa 300.000 Din. Z banovinsko dotacijo 293.180 Din je proračun veleposestva uravnovešen. Ribogojni zavod v Bohinjski Bistrici izkazuje izdatkov 382.000 Din, prav toliko pa ima dohodkov iz izkupička za ribe in ikre. K razpravi o proračunu tega zavoda se ni nihče javil. Poskušna in kontrolna postaja v Mariboru izkazuje v proračunu 151.260 Din izdatkov, dohodkov od preizkusnine je 50.000 Din in je proračun uravnovešen z banovinsko dotacijo 101.260 Din. Banovinska podkovska šola izkazuje proračun s 195.000 Din izdatki in 125.000 Din dohodkov. Z dotacijo 70.000 Din je proračun šole uravnovešen. \ahujW VaS&> s tem da uporabljate NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapave. Nadrgnite Vašo koio vsak večer, predenj greste na počitek temeljilo z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s lem mladostno napete, koža pa močna in prožno. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. NaJrgnile pa ludi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikok sijaj, ler Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam: Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Bsiersclort t Co. d. s. o. J., Maribor Gozdarska šola v Mariboru ima proračun s 167.280 Din izdatkov in 110.000 Din dohodkov. Z dotacijo 57.280 Din je njen proračun uravnovešen. Proračun prosvetnega oddelka Ljubljana, 10. februarja. Po prečitanju zapisnika včerajšnje popoldanske seje banovinskega sveta, ki je bil odobren, se je oglasilo še nekaj članov k razpravi o proračunu kmetijskega oddelka. S tem je bila razprava o proračunu kmetijskega oddelka zaključena. G. ban je otvoril razpravo o jirosvetnem oddelku in dal besedo inšpektorju dr. Kotniku in nadzorniku R a p e t u , ki sta poročala o srednjem in meščanskem Šolstvu ter o ljudskem šolstvu ter šolskem odboru. Na vprašanje g. Zupančiča, ali ne bi bilo mogoče odvzeti občinam bremena za stanarino in kurivo za učiteljstvo, je banov pomočnik dr. Pirkmajer pojasnil, da dela to vprašanje banski upravi znatne skrbi. član baltskega sveta dr. Šenčur je prosil bansko upravo, naj bi zavzela načelno stališče glede na vesti, da se bo proračun ministrstva za prosveto še izdatneje, reduciral, v tem smislu, da naše razmere ne dopuščajo nobenih demontaž srednje-šolstva. G. ban je k temu pripomnil, da se ne ve, v koliko bi posredovanje banske uprave glede tega bilo uspešno, njegovo mnenje pa je, da našo srednje in meščanske šole ustvarjajo v resnici intelektualen proletarijat in da bodo zaradi tega reforme leh panog šolstva potrebne. G. J e r e b je glede podpore za Sokola predlagal, naj 6e ta vsota zviša, ker je bilo ustanovljenih mnogo društev, zlasti pa selskih sokolskih čet. ki so brez sredstev in katerim je treba pomagati. G. Jereb je mnenja, da bi bilo treba demontirati pri srednjih šolah, če se že demontira, privatne šole. Na podlagi poslovnika zasedanj banovinskega sveta predlaga, naj se glasuje o povišanju postavke za sokolstvo od 500.000 Din na en milijon dinarjev ter naj se da ta njegov- predlog v zapisnik. Ta svoj predlog smatra za tako vacff«i, da misli, da bi bilo treba o njem glasovati. G. Šolar opozarja na to, da je na osnovnih šolah nastavljenih preveč žensk. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer odgovarja na vse pripombe govornikov. Glede šolskega pouka popoldne in dopoldne se stvar ne da rešiti tako, da bi bila rešitev za vse zadovoljiva. Ukrep o dopoldanskem in |)opoldanskem pouku jc bil za našo banovino za enkrat do konca leta sistiran, vendar ga bo treba prej ali slej izvesti. V Ljubljani obiskuje srednje šole 4000 učencev, o00.000.— Din, ki je predvidena v proračunu, pa ie treba pojasniti, du je namenjena pred-. vsem delu ju nalogam sokolskih žup. Sokolska društva pa so iz lastnega nagiba navezana na lastna ! sredstva in lastno delo. To si je Sokolstvo pridržalo I iz, važnih društvenih iu pedagoških razlogov. Kraljevska banska uprava je zato pozvala vse občinsko uprave, naj se pri sestavljanju občinskih proračunov ozirajo na svoja sokolska društva in jih izdatno podpirajo. Vrhu tega pa ima banska uprava za so-j kolska^ društva •/. lastnimi telovadnicami, v katerih | se vežbajo učenci naših šol, še posebne kredite. | Upa, da je s temi pojasnili zadovoljil gg. člane b. j s. in jih jircsi, da jih vzamejo na znanje. (Živahno odobravanje!) G. ban preide, nalo k jiodrobni razpravi o pro-| svetnem oddelku. Poročevalec prečita postavko pro-; računa za gluhoneinnico v Ljubljani. Izdatki zna-I znašajo 463.220- Din, dohodki 21.200,— Din, banovinska dotacija pa 442.020.— Din. Proračun deškega vzgajaliiča v Ponovičah nu-j vaja izdatkov 562,(XI0.— Din, dohodki pa so pred-! videni s 142.000,— Din. k temu [>ridc še banovin-i ska dotacija 420.0«).— Din. Zavod za slepo deco v Ljubljani; Izdatki 360 lisoč 250. —Din. dohodki 20.250__Din, banovin- j ska dotacija 340.000,— Din. Poleg podpor za zidanje iu preiidavanje (dva milijona dinarjev) predvideva proračun še 1 milijon ; dinarjev za ustanovitev posebnega fonda. Pomoč-, nik bana pojasni, da letos ne bo mogoče dograditi j več kakor enega do treh šolskih objektov. Pri razpravi o podpori za Sokolu glede katere I so f. b. s. slavili že preje svoje predloge je g. ban predlagal, da bi se vnesla nova postavka v znesku 50.000,— Din za kmečke sokolske čete, katere so podpore najbolj potrebne. Ta jiredlog so člani ba novinskega svela sprejeli z živahnim odobravanjem. Dopoldanska seja tretjega dne zasedanja bano j vinskega sveta je bila nato zaključena. Ob 16 je g. ban otvoril popoldansko sej« ; današnjega banov, zasedanja. Zapisnik o tlopol-' danski seji je bil odob:en. 0 uspehih nu meščanskih šolali. Inšpektor dr. Kotnik je nato poročal o uspe-I bili na naših meščanskih šolah v letu 1930-31, in 1 lo glede na vprašanja in predloge, iznešene na j dopoldanski seji. Pomočnik dr. Pirkmajer je nato pojasnjeval : jiozicijo 35. part. Priznanje našemu učiteljstru. Glede na razna vprašanja na dopoldanski seji jo pojasnil šef g. Hape, da si? kmetijski pouk že v;ši dve uri na leden po naših meščanskih šolah. Na izjavo naj bi učiteljstvo ostalo v službenem kraju tudi o prostem času, je g. Rape pojas-nil, kako težavno je delo učitelja. Strogo se pa itak pazi, da učiteljstvo ob raznih prireditvah v ! svojem službenem kraju prisostvuje tem prire-' ditvani. Poleni, ko je pomočnik dr. Pirkmajer ugo-tovil, da se bo dala postavka za fond za zgradbo poslojija III. drž. realne gimnazije v Ljubljani t. j. OOO.COO Din v tem proračunu utrpeli in se bo ta znesek porabil za nujnejše namene v oddelku za soc. pol. in narodno zdravje, je g. ban zaključil razjii.ivo o proračunu prosvetnega oddelka. Gradbeni oddelek Ker je bila s lem razprava o proračunu prosvetnega oddelka zaključena, je ban otvoril raz-■ pravo o pro ačimu tehničnega oddelka in dal bc-! sedo načelniku tehničnega oddelka ing. Krajcu. I Po končanem poročilu je ban zaključil sejo. Pri-! hodnja seja bo jutri v četrtek ob 9 dopoldne. Na J dnevnem redu jo debata o proračunu tehničnega i oddelka. Ali ste že poravnali naročnino? Pran Šuklje: Cesar Franc Jožef I. (Dalje.) SuMlaj je ludi dvor z bolnim cesarjem skup pod zaščito pripravljene zanesljive brigade zapustil ne- ! zvesto stolico in zbežal na Moravsko, kjer se je j )io dogovoru nastanil v Olomucu. Na Moravsko je 1 •/.bežala tudi večina ustavodajnega jiarlamenta. med njimi zlasti slovanski poslanci, kateri niso bili več varni svojega življenja na znorelem Dunaju. Cesarski patent je določil, da se državni zbor z Dunaja preseli v Moravsko meslece Kromeriž, središče po svojem naravnem bogastvu znamenite Hane. Zdaj so se zbirali črni oblaki nad Dunajem. Ko je slišal Jelačič o dunajskih grozodejstvih, je ' s svojimi graničarji takoj prihitel na pomoč, s severa so je pa bližal knez Windischgriitz, kateremu i je bilo poverjeno vrhovno povelje ter izročena naloga, da ukroti Dunaj. Pa še več, jx>leg Windisr.li- j griitza nastopi sedaj ena najbolj zanimivih prikazni ! 19. stoletja, princ Felix Schvvarzenberg. Nn pripo- i ročilo njegovega svaka Windischgriitza je bil sila i nadarjeni Schvvarzenberg postavljen na čelo nove i vlade in on z maršalom Windischgratzom sta bila sedaj dejanska gospodarja v Avstriji. Z nadvoj-vodinjo Sofijo in cesarico Marijo Ano je bilo dogovorjeno, da mora odstopiti nezmožni Ferdinand te »senca cesarske oblasti« ter se umakniti živahnemu, življenja jjolnemu Francu Jožefu. Vse se jc vršilo v največji tajnosti. 2. decembra 1848 jc bil zgodovinski dan, ko je Franc Jožef postal avstrij- I uki cesar. Moral je bili nač čudovit prizor, ko se jc v nadškofovi palači v Olomucu v pričo cesarske rodbine, ]X)tem ko sta se prečitali odpovedi cesarja Ferdinanda in nadvojvode Franca Karla, novi cesar Franc Jožef spustil na eno koleno ter roko poljubil odstopivšemu stricu, cesarju Ferdinandu. Le-la, dobrosrčni bebec, mu boža lice z roko, rekoč: »BIeib' nur brav, ist gerne gesehehen! Nekaj milj od Olornuoa, v bližnjem moravskem mestecu Kromerižu je zboroval državni zbor. A nič ni izvedel ta ustavodajni zbor o tem, kar se je skuhalo na dvoru in presenečeni so bili narodni zastopniki od velike novosti, da je Avstrija dobila novega vladarja I Ali s to osebno spremembo še daleč niso bile odstranjene nevarnosti, grozeče prestolu in obstanku Avstrije. Pač je bil puntarski Dunaj koncem oktobra ukročen jki W i n d is c h g rfi t z u in Je-lačičevih graničarjih, širokoustni dunajski do-mokratje, ki so mestno obrambo strahopetno prepuščali poljskim pribegom pod vodstvom generala Bema, delavskim jatam in jieščioi vročekrvnih študentov, so se plaho skrivali po temnili zavetiščih ali so hipoma si dali odrezali polne brade in dolgo lase. znamenja demokratskega mišljenja ter so zamenjali širokokrajne revolucionarne skaln-brezarjec z lojalnim cilindrom. Precej upornikov so ztnngovalci kar brez ceremonij jjoslrelili nn dunajskih »linijah - v Hetzendorfskem parku, poleni nekaj malo smrtnih obsodb po »prekern sudu: iu — razgrajajoči Dunaj je bil pomirjen. Toda na jugu so je spremenila lombardobenečanska ustaja v re-dovito vojsko s piemonteškim kraljem, na Ogrskem je naraščal odjior in Kossuth Lajos je z de-moničnim svojim vplivom no ves madjarski narod « sijajno zgovornostjo in velikim organizalornim darom kar čez noč ustvaril znamenito armado, ki so jei bi|i poveljniki poljski general De m l>i" j ski in mladi ogrski častniki kakor G6rgey. In povsod drugod, tudi tam, kjer je bila vstaja že s silo potlačena, pod pepelom tleča žerjavica, revolucionarno razpoloženje! Tudi za izkušenega zrelega' moža na habsburškem prestolu pretežka naloga, rešiti vlado v podirajoči se državi, kaj šele za nevednega mladeniča, napol otroka, kateremu je usoda v roke potisnila žezlo v tako burnih dnevih! Premnogo jc bilo tedaj zavisno od cesarjeve j neposredne okolice, bode-li mladi vladar iz nje i mogel dobiti dobrih svetovalcev in treznih vodi-: teljev? Trije možje so, ako izpustimo maršala Radec-ltega, ki so rešili cesarski prestol iz vesoljnega potopa : ban Jelačič, knez \V i n d i s o Ii g r ii t z in knez Feliks S o h vv a r z e n b o r g. Kak razloček med lo trojico! Josip baron Jelačič de Bu-žim, kot 47 letni polkovnik graničarskega polka, 22. marca 1848 dvignen do dostojanstva hrvatskega i bana, poleni odstavljen od te časti, ker se je možato upiral nenasitnemu madjarskemu šovinizmu, zopel jiotrjen in kot rešiteli monarhije proslavljen. ; ko je na svojo jvest udaril ua puntarske Madjare ter jih premagal pod dunajskim ozidjem — potem pa, ko je madjarska vstaja bila zatrta in ukročena, kakor staro železo v kot vržen: nad vse simpatična osebnost povsod, samo ne j>ri cesarju Francu Jožef«. ki je v svojem rešitelju mrzil — Slovana! In knez Wind Is chgršt z? Kavalir od nog | do glave, osebno velik poštenjak, prepričan konservativec najčistejše j>nsme, odločen sovražnik no-i vodobnih idej. Ko je s svojimi vojaki v kali bil zadušil binkoštni ustanek nezrelega rndiknlizmn v Pragi ler jMitem z Jetačičem vred koncem oktobra I84S Dunaj /.avzel in uporno cesarsko stolico z železno jH.stjo ukrotil, je bil slavljen kol rešitelj dinastije ler njemu )H>verjenu diklatorična oblast v državi. Sam je bil dvoru priporočal kol ministrske ga predsednika svojega svaka kneza Feliksa Sc h w a rz e n b e rga. Seveda se mu takrat niti sanjalo ni, da ga bo baš ta njegov priporočenec |io nesrečni ogrski kamjHuiji odstranil iz vojsko ter mu odvzel diktatorično oblast in celo ves vpliv! In Schvvarzenberg? Malokdaj se še čuje njegovo ime, skoraj ga pomni le še strokovnjak zgodovinar in vendar je bil Feliks Schvvarzenberg ena izmed najmočnejših osebnosti, kar jih je rodilo XIX. stoletje. V vsakem jiogledu znamenita prikazen! S prva vojak, potem v diplomatski slu/ bi, razvpit po vseh dvorih, kot junak premnogih ljubezenskih afer in dvobojev, obenem pa bistro-gled državnik. Ob izbruhu italijanskih nemirov avstrijski poslanik v Napolju je. ko je nnpotitnnsk > sodrga razžalila avstrijsko zastavo, na svojo pest prelrgal diplomatične stike ter odpotoval k Rade komu, v čigar armado je vstopil kol generalni m : jor ter kot tak bil ranjen, odlikujoe so z največ,i. hrabrostjo. Smrten sovražnik jo bil revolucije in revolucijonarnib idej, obenem pa odločen zaniče valeč svojih aristokratskih sostanovnikov, katerim je očital nevednost in duševno plitvost. Mož ,i' bil skozinskozi, silna energija, docela jasen v sv. jih načrtih; previden in sistematičen v njih izvr šitvi. Ali je čudo, dn se je mladi cesar z neki i občudovanjem oklepal tega znamenitega svetovale ler verno sledil njegovim nasvetom?! Nihče ni tak. mogočno vplivat na dušo in značaj Franca Jožef: kakor baš Feliks Schvvarzenberg; seveda doktrini njegove jc cesar mogel prevzeti, velika osebnost njegova in duševna potenca p« se ni dala prr saditi t (Dalje.) Ljubljana f Prof. Avguštin U/ester Ljubljana, 10. februarja. Žalostna vesl bo s tegobo navdala velik del starejše slovenske inteligence, ko bodo zvedeli, da ie umrl danes ob 4 popoldne njihov priljubljeni in častitljivi profesor Avguštin Wester. Visoko spoštovanje, ki ga je slovenska inteligenca in z njo vsa naša javnost gojila pred tem možem, se bo sedaj spremenilo v bridkost. Pokojni Avguštin VVester se je rodil 1. 1843 e.a IUedu v znani Da nojevi rodbini. Maturiral jc v Ljubljani 1. 1865. Nato je odšel na Dunaj študirat na filozofsko fakulteto. Izpit iz matematike in fizike za srednje šole je napravil 1. 1870. Najprej je služboval kot suplent na višji gimnaziji iu realki v Ljubliani do 1. 1872. Od I. 1872 do 1877 je bil profesor na realki v Pančevu. Nato je bi! profesor na učiteljišču v Budjejevicah do I. 1881. Nazadnje pa je Mužboval na višji gimnaziji v Ljubljani, in sicer celih 22 let. 1.. lOOti je bil vpokojen z naslovom šolskega svetnika. V pokoju je živel prof. Avguštin Wester ves čas na svojem vzornem posestvu v Hra-deckega vasi. Kot pedagog je sicer veljal za strogega profesorja, ki je zuhteval vedno red in točnost, v resnici pa je bil poln srčne dobrohotnosti in dobrohotne pravičnosti do svojih dijakov. Dobri profesor se je tako vživel s svojimi učenci in njihovimi matematičnimi nadlogami, da je še po 30 letih spoznal svoje nekdanje fante, četudi jih med tem ni videl. Pa se je razvil med sivolasim profesorjem in njegovim že tudi sivolasim bivšim učencem tale razgovor: Oba, Vam je pa matematika delala težave,« in se je stari gospod veselo zasmejal. Pa je odvrnil bivši učenec: Vem, gospod profesor, lahko bi me bili vrgli, ko bi bili hoteli, pa ste bili dobri z nami, čeprav smo se Vas strašno bali. . In sc je stari gospod zopet veselo zasmejal: Kaj pa hočete! Saj sem vedel, da ni vsak rojen za matematiko. Da ste imeli le dobro voljo in bili pošten fant. To je glavno! In takih in podobnih razgovorov je bilo ob 20, 25, 30, 50 letnicah mature, h katerim so hvaležni učenci vabili svojega nekdanjega profesorja, vedno dovolj. Vsak je bil srečen, če je po tolikem času zopet mogel pozdraviti svojega ljubega profesorja. In sedaj ga ne bo več v razredčene vrste svojih že starih študentov. Bil je vzorno veren in katoliški mož. Kol vpo-kojener je posvetil vse svoje zanimanje obdelovanju svojega lepega posestva. Zapušča vdovo in 5 otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Vrlemu možu naj sveti večna luč! Niegov spomin bo trajno ohranjen v srcih njegovih učencev! Kai bo danes Draina: ■» Zapravi jivec:. Red A. Opera: Zaprta. Univerza, balkonska dvorana: Predavanje univ. prof. dr. Evgena Spektorekega: »Kulturna vloga moderne žene . Ob 10. uii. Nečno siužtio imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bobinec ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska 41. 0 Spominska obletninedeljek 8. t. m. zvečer v starosti 07 let Marija Fiedterjeva, žena delavca z Gornje Hudinje. — Včeraj, v sredo 10. t. m. zjutraj pa je umrl v javni bolnišnici v starosti 31 let ključavničar Črpšner Anton s Padeškega vrha pri Konjicah. — Dužnin jiokojnikov večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno 60Žalje. Si Nugome na tekma v korist brezposelnim. MO priredi v nedeljo 14. t. m. na igrišču Atktikov pri Skalni kleti z zadetkom ob 2 pojioldne dve nogometni tekmi v korist brezposelnim. Pri tekmi sodelujejo vsi trije celjski klubi in eno kombinirano moštvo vseh treh klubov. Žreb je odločil za prvo tekmo SK Olimp in kombinirano moštvo (sodnik g. Wagner), za drugo tekmo pa SK Celje in SK Atle-tik. Vsaka tekma bo trajala 40 minut. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve se občinstvo vabi na obilno udeležbo. "r Okrajni cestni odbor je imel preteklo soboto popoldne plenarno sejo, na kateri je bil sprejet novi proračun, ki izkazuje precejšen primanjkljaj. Novi proračun izkazuje potrebščin 2,701.455 30 Din, predvidenih dohedkov pa je samo 2,451.122 Din, tako da znaša primanjkljaj 340.334.30 Din. 0 Ukinitev avtobus prometa. Mestni avtobus sporoča, da je ukinil z današnjim dnem do nadaljnega zaradi nanovo zapadlega snega promet na vseh jirognh. Čim sQ bodo prometne razmere uredile, se bodo vožnje zopet vzpostavile, o čemer borno pravočasno poročali. £f Prva podsavezna Slalom tekma. V nedeljo dne 14. t. m. se bo vršila na Celjski koči pod okriljem zimsko-športnega odseka Savinjske podružnice S. P. D. v Celju Slalom tekma mariborskega zimsko-športnega podsaveza zn leto 1032. Tekme se lahko udeležijo vsi verificirani člani M. Z. S. P. Prijavnimi znaša 20 Din. Prijaviti se je čimprej pri Savinjski podružnici S. P. D. Start bo ob 11 dojiol-dne. Prvo darilo je fiokal, ki je razstavljen pri tvrdki Almoslechner. □ Preiskava o zadevah Kmetijske eksportne zadruge. Zasliševanje Kende, Krištofiča in Žun-koviča se nadaljuje. Vsi trije izpovedujejo, da so povsem nedolžni in da morejo iti morebitni slučaji goljufije samo na račun potnikov, ki so od voditeljev zadruge dobili striktna navodila, da morajo pri vseh strankah govoriti resnico in da morajo strogo delovati v smislu pravil zadruge. Izjavljajo, da se je izvršil nakup tiskarne, ki je kupljena na ime Krištofiča, Žunkoviča in Kende, v svrho čini cenejšega izvrševanja tiskarskih del v lastni režiji. V hišo na Aleksandrovi cesti, katere nakup se je izvršil na ime zadruge same, fia naj bi se preselili uradni prestori zadruge, — Tekom včerajšnjega d' e se je oglasilo pri predstavništvu mariborske policije 180 oseb, od katerih so nekatere tudi stvarno oškodovane, češ, da jim zadruga ni izplačala cele zavarovalne premije, ampak samo del iste. □ Družabni prostori mariborskega gledališča. Svoječasno smo priporočali, da bi se preuredilo čakalnice nekdanjega kina Apolo v kazinskem poslopju na Slomškovem trgu v družabne prostore mariborskega gledališča. Take prosore, predvsem pa kurjen kadilni salon in foier za občinsktvo, je gledališču dujno potrebno, ker leži baš na pomanjkanju primernih družabnih prostorov dokaj vzroka na slabem obisku gledališča. Kakor čujemo, je uprava gledališča sedaj zaprosila mestno občino, I da ji navedene jirostore prepusti, ker se itak ne uporabljajo. Seveda bi bilo jMitrebno jiti primerno preurediti ter ustvariti tudi nov, reprezeutativnej-ši vhod v gledališče, kjer bi se obenem nahajala dnevna tudi večerna blagajna. Adaptacije ne bi bile dr;. ter bi se lahko rentirale z najemnino bufeta in kakega drugega prodajnega paviljona. Ker bo potekla najemninska pogodba med občino in najemniki kino prostorov menda še v tekočem letu ter se skoro gotovo ne bo obnovila, bi kazalo resno misliti na izvršitev načrta gledališkega vodstva, dočim bi se dvorana bivšega kina lahko uporabila za kaVe druge svrhe, ker takih primernih prostorov v Mariboru ilak primanjkuje. □ Vlaki prihajajo z zamudo. Radi hudih suežnih žametov so začeli danes popoldne prihajati vsi vlaki v Maribor z znatnimi zamudami. Tako jc imel osebni vlak, ki prihaja iz Ljubljane, 180 minut zamude. Isto tako so prihajali z veliko zamudo tudi koroški vlaki. Sneg je povzročil precejšnje zamude tudi v avtobusnem prometu na deželi. □ Smrt vrlega moža- Včeraj zjutraj je v mariborski bolnišnici zatisril oči v 68. letu po dolgotrajnem bolehanju upokojeni železničar Ivan Dra-škovič. Rajni je bil po svojem značaju blaga duša in dober kristjan. Trdo in trpljenja polno življenje je imel za seboj, ohrani! pa je vedno čist značaj ter si v službi in v privatnem življenju pridobil spoštovanje in prijateljstvo. V najleoši dobi je bil neutrudljiv in vesten raznašalec »Slovenca«. Pogreb vrlega moža sc vrši jutri ob 3 popoldne iz bolnišnice na Magdalensko pokopališče. Blagega moža bomo ohnnili v lepem spominu, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. O V januarju izbrisane obrtne pravice. Mod-narodn« bančna družba z o. z„ bančno in kom. poslovanje, Cankarjeva ulica 14. — Smolej Viljem, trgovina c papirjem in p'sarni.ikimi potrebščinami »Jugo-pap;r«, Ruška cesta 2. — Sa!amon Karel, trgovska agentura in komisijska zaloga tvrdke G. F. Keller, Niirnberg, Aleksandrova cesta 55. —• Schell Marija, ključavničarstvo, Koroška ceita 31. — Brauer Anton, trgovina z delikatesami, Aleksandrova cesta 17. — Loebl Vilko izdelovanje in trgovina s tekstilnim blagom, Strossmajerjeva ulica št. 26. — Stadler Martin, trgovina z mešanim blagom, Trubarjeva ulica 18. — Šegovič Jo-s;p, trgovina z jestvinami, Rajčeva ulica 13. — Pichler Marija, strojno pletenje, Trubarjeva ulica 5. G Ce bodo vremenske prilike dopuščale, se bo vršila prihodnjo nedeljo v Mariboru zanimiva nogometna tekma. SK Železničar je pridobil moštvo graškega Sportkluba za prijateljsko gostovanje v Mariboru ter se bo tekma v slučaju ugodn h terenskih in vremenskih razmer vršila ob 14 na igrišču^ ISSK Maribora. □ Gcstaš*ira, kanalščina in vodaiina. Mestno načelstvo nam sporoča: Z ozirom na mnenje, da jc bito pobiranje občinskih davščin, gostaščine, kanalščine in vodarine dovol eno samo do 31. decembra 1931, opozarja mestno načelstvo, da je z zakonom o izDremembi § 29. zakona o izoremem-bah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih z dne 5. dec. »Službeni list« št. 80/604 dovoljeno pobiranje teh davščin tudi v letu 1932. Z ozirom na to je prvi obrok v četrtletnem iznosu lanskega predpisa plačati tekom meseca februarja. Za po-znejšaplačila se zaračunaio 10% obresti. □ Od davčne uprave smo prejeli obvestilo, da se pridobninski davčni zavezanci opozarjajo, da lahko vloži'0 davčne prijave brez. kazenskih posledic še do vitevši 20. februarja 1932, ako hkratu z vloženo prijavo opravičijo zamudo s posebnimi tehtnimi ra/logi. □ Palača OUZD v Marijini ulici ie tudi v notranjosti skoro dogotovljena ter še čaka sedaj samo na opremo, ki je tudi že naročena pri raznih mizarskih tvrdkah v Sloveniji. Vendar je skoro izključeno, da bi se izvršila vselitev vseh uradov OUZD že s 15. marcem, kakor je bilo projektirano. Poslovanje oddelkov OUZD v novih prostorih prične najbrže šele s pričetkom maja meseca. U Za teden dni prepozno smo dobili v Mariboru dovolj snega, samega finega pršiča. kakor nalašč za smučanje. Da je padel pred tednom dni, bi bili imeli v Mariboru tekme za državno prvenstvo, ki so se radi pomanjkanja snega v Mariboru morale prestaviti v Kranjsko gore Maribor je zadela radi tega občutna izguba, ki.se bo dala na deloma nodomestiti s tekmami za'prvenstvo Maribora. Tekme se bodo vršile v nedeljo teden v Mariboru na isto daljavo in na isti progi, kakor jc bila projektirana za državno prvcfi^vo. Mariborska zimskosportna podzveza je stopila v stik tudi z inozemskimi zimskosportnimi organizacijami, ter je žo zagotovljena tudi udeležba jsrvovr.jtnih inozemskih, zlasti avstrijskih smučariev, kar bo vsekakor zanimanje za tekmo povečalo. LJ Sestanek članov Ljudskega odra. Nocoj ob 8 se vrši na odru v dvorani Zadružne gospodarske banke sestanek članov Ljudskega odra. Za vse člane obvezno! O SSK Maraton. Jutri v petek ob 20 seja upravnega odbora. Udeležba za vse odbornike ob-vezna radi važnosti dnevnega reda. Q Umrla je v Zgornjem Radvanju včeraj soproga sedlarskega mojstra, spoštovana in pri!:ub-ljena Antonija Košar v starosti 37 let. Pogreb so bo vršil danes ob 4 popoldne na radvanjsko pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše globoko sožalje. □ M»riborskt dobrovoljci prirede v soboto 13. t. m. v gornjih prostorih hotela Orel- družabni večer in sicer na predvečer svojega leinega občnega zbora. □ Nezgoda maribo-skega Mezrofanlija. Bivši ravnatelj barskega rudokooa ter radi obvladovanja številnih jezikov zvan tudi -mariborski Mezzofan-ti« gosp. Viktor Kovač, sedaj rep-orter pri raznih maiiborskih listih, se ie v noči na pepelnico ponesrečil. Spodrsnil je in padel; pri tem si je stri roko. Nahaja se zacnkrat v domači oskrbi. Obče znanemu mo/u želimo čimprejšnjega okrevanja. Q Mali trg v znamenju snežnih žametov. Mali trg, ki jc ob sredah običaj no zelo dobro založen, ie troel včeraj radi zaoadlega snega, ki je.močno oviral promet v okolici mcsla. Prispelo je le par kmetic na trg in mariborske gospodinje so se znašle v ne-nr-liki, ker ni bili dovop blaga na trgu. O V posnemanje! Ddavsfvo in uradništvo tovarne »Zlatorog> v Mariboru je sklenilo prispevati v mesecih januar, februar in marec I /f. Za krščansko vzgojno socialno reformo in du-šeskrbno delo nam nudi individualna psihologija pogled v psihološko situacijo sedanjosti, nas opozarja na probleme, ki j lii jo treba reševali, nam kaže, kako ja treba uporabljati izsleditve sodobnega dušeslovja za vzgojno iu obnovitveno delo, iu. kar je najvažnejše, resen poziv, d« je treba začeti pri človeku. Pokrel individualne psihologije je Ireba študirali in ga v smislu krščansko orientiranih individualnih psihologov kakor u. pr. dr. K. Allers, 0. Schvvarz, It. h. Wood\vorth l)ynaiuik-Psychologi>. ki obravnavajo iste probleme veliko bolj solidno in enotno — spopolnjevati in uporu lil juti. U.