Letnik iv.	v lažnjivi obleki.	¡št. 8.
Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velja celo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji. Vredništvo in opravništvo (administracija) je na velikem trgu hiš. št. 3 v
prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejema denar.
Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Nezadoyoljen kmetič.
(Podučna povest za ljudstvo. Dalje.)
Zarano zjutraj je Boštjan S sekiro v hosti bil,
A da bi sekal ni mn mar,
Bi starca rad dobil.
Ko sc po strani krog ozre,
Res starček mu prikaže se.
„Kaj delaš“, praša, „tak zarano, Al imaš mar besedo z mano?“
„Zadosti tebi ni nikdar“,
Grozi se ji Boštjan;
„Dovoljna bodi, da stotak Mi vsaj je v žepu dan“.
Prav pridno jih zdaj ven jemlje, Pred Nežo skladat’ jih začne,
In ona dalje ne zabavlja,
Jih pridno po predalih spravlja.
„Oh kaj pomaga mi denar“, Tako zdihuje zdaj;
„Prav ko pušavnik res živim, Mi mesto pust je kraj“.
Na to si kupi krasen grad.
Ko se pričela je spomlad, Zapustil mestno je gibanje, *-Si v grad’ napravil stanovanje.
„Ti človek nisi“, de Boštjan, „Gotovo si kak duh;
Pa vendar se ti človek smil’,
Za prošnje nisi gluh.
Prav dobro se mi zdaj godi,
A vendar se mi sitno zdi,
Da moram večkrat v žep svoj seči, Če plačat’ imam znesek veči“.
„Hm“, reče starček, „pač je res Srce prav čudna stvar,
Če dost’ ima, še več želi, Dovoljno ni nikdar.
Pa da ne bodeš godrnjal,
Hitreje še bogat postal,
Boš najdel po duhov nas sklepu Stotak ti vselej v svojem žepu“.
Boštjan ves nor domu hiti,
Kjer Neža skubi gos,
Ponosno seže,v žep z roko Moli stotak pod nos.
„No, no, stotak je lepa reč,
A bolj mi tisučak je všeč.
Če že stotake v žepu nosiš, Zakaj za tisuče ne prosiš?“
Ko preko grada nek’ga dne - Počasnih nog korač’,
. Zagleda ga in prosi dar Ves sključen, star berač. Boštjan ni trdega srca;
Brž seže v žep in urno da. Berač stotak poželjno vzame, Očem, da je, skor ne verjame.
„Kaj delal bi?“ si misli zdaj,
„Mi dela treba ni“.
Tud’ Neža misli, da klobuk Ji slabo ne stoji.	*
Tedaj posestvo poproda In v mesto z Nežo se poda.
Tam kupil si je lepo hišo Prav v sredi trga vsih najvišo.
Prevzeten biti tud’ začne,
Se nosi ko gospod;
Tud’ Neže prime se napuh,
Povsod le v svili hod’.
Kjerkol’ kaj plača, tam stotak Pusti, da se mu čudi vsak.
Karkoli Noža tud’ kupuje,
S stotaki vedno le plačuje.
Pa vkljub bogastva ve ves svet,
Da kmet Boštjan je le;
Obleko krasno res ima,
Tud’ pinjo, to se vč.
Gospoda se ogiblje ga,
Vsak kmeta v suknji koj spozna, t Mu drušna le kak prilizvalec,
Ker je za njega plačevalec.
Berač tovarišu vesel Novico to povč:
Da v gradu pri Boštjanu se Stotaki v dar dobe.
Nastal potem je silen hrup; Beračev v gradu velik kup Vsak nese z grada žepe polne; Boštjan, trpinčen dan ves, kolne.
V okolici Boštjanovi Se kmalu to poznA,
Ker dost’ ima denarja vsak, Stotak nič ne veljA.
„Kaj hasne meni, če stotak Premore že berač zdaj vsak! Iz mene se že svet norčuje“. Tako Boštjan pri seb’ zdihuje.
(Dalje prihodnjič.)
Uradno pisanje.
(Jako podučljiv posnetek iz „Laibacherice“.)
Pod Hohenwarthom (1871).
Rogoviljenje stranke, ktera se ustavoverna imenuje, že zdaj vsakemu preseda, kteri ima še količkaj srca do Avstrije, v čegar žilah teče le se kapljica domorodne krvi. Ti nesramneži delajo pod krilom ustavoverstva le za svoj žep, za svojo častilakomnost; nič jim ni več sveto, ne narodnost, ne posebne potrebe posameznih dežel, ne stare, po zgodovini pridobljene pravice, da, celo deželo, v kteri živijo, bi radi prodali tistemu, kdor bi jim jo draže plačal. Ta spačenost, nestrpljivost in sovraženje drugih nenemških narodov prijelo se je celó najviših krogov, treba bi bilo velike brezove metle, ktera bi še celó po c. k. uradnijah dobro pomedla.
Dan dañas, v dobi splošnega napredstva, ko je treba otresti stare vraže, babjeverstvo in z njim vred tudi zastarane, zarjovene misli o tem, da je Avstrija čisto nemška država, bi res ne bilo lahko dobiti ministefStva,~kakoršno je Hohe~nwarTTfvb. TaTaož,-resen in energičen ter poln spoznanstva in nenavadne politične izobraženosti, se je lotil svojega posla na pravem koncu. Najpoprej treba je zadovoliti vsim razno-jezičnim narodom, kajti — in to moramo še enkrat po-vdarjati — Avstrija ni čisto nemška država. Le potem, ako se mir stori z vsemi narodi, ako se jim dá, kar jim gre po božji in državni pravici, le potem bo Avstrija močna in mogočna, ne bo se jej bati unanjih sovražnikov, ako bo vsak prebivalec Avstrije boril se za svoje pravice.
V državah ni hlapcev in ne gospodov, marveč vsi so enaki v pravicah; to je ideja federalizma, kteri je edina rešitev za Avstrijo.
In te ideje se je poprijel Hohenwarth. Po slabem gospodarjenji Herbst-Giskrovem, ktero je Avstrijo pripeljalo skoro na kraj pogube, res je bil že zadnji čas, da je nastopil drug sistem, da so prišle osebe na krmilo, kterim ne manjka ne dobre volje, ne duševnih zmožnosti, pomagati Avstriji zopet na noge. Tako imenovano ustavoverstvo, prav za prav samo-goltnost in sebičnost, trajalo je že predolgo, Hohenwar-thovo ministerstvo ima celiti jako mnogo ran. Cehi, kteri so bili vsled neprenehanega preziranja njihovih tirjatev prisiljeni k državnopravni opoziciji, morajo se zadovoljiti, skleniti se mora sprava ž njimi, kajti če eden ud ne sodeluje, bolno je celo državno truplo. Za Cehi pridejo drugi narodi na vrsto in tako se bo, kar se dozdaj nikomur, posrečilo Hohenwarthu, da bo vresni-Čil Cesarjevo besedo: Jaz hočem mir napraviti med svojimi narodi.
Srečna Avstrija, da je našla Hohenwartha!
Pod Auerspergom (1872).
Rogoviljenje stranke, ktera se federalistična imenuje, prignjusilo se je že vsakemu, kdor ima količkaj srca do Avstrije, po čegar žilah teče le še kapljica domorodne krvi. Ti nesramneži delajo pod krilom federalizma le za svoj žep, za svojo častilakomnost; razcepiti hočejo Avstrijo na male kose, vsak narodek hoče že svojo skledo, naslanjaje se na neke stare, baje po zgodovini pridobljene pravice, za ktere nihče ne vé, da, celó deželo bi prodali tistemu, kdor bi jim' jo draže plačal. Ta spačenost, nestrpljivost in sovraženje prave ustavoverne stranke ter kokotovanje s panslavizmom prijelo se je celo že viših krogov/^eba bi "bilo velike brezove metle, ktera bi celo po nekterih c. k. uradnijah klerikalstvo dobro pomedla.
Dandanes, v dobi splošnega napredstva, ko je *. treba otresti stare vraže, babjeverstvo in z njim vred tudi nevarne misli o tem, da je Avstrija kaj druzega, kakor nemška država, bi res ne bilo lahko dobiti
-ministerstva,—kakoršno — je Auerspergovo.—Ta~mož;--------—
resen in energičen ter poln spoznanstva in nenavadne politične izobraženosti, se je lotil svojega posla na pravem koncu. Najprej treba je, če tudi s silo, potlačiti druge narode in jih privleči v državni zbor na Dunaj, kajti — in to moramo še enkrat povdarjati — Avstrija je po značaju popolnoma nemška država. Le potem, ako se vžen0 v kozji rog vsi narodi, kteri se ustavi ustavljajo, in to če je treba, s silo orožja, le potem bo Avstrija močna in mogočna, ne bo se jej bati unanjih sovražnikov, ako bo vsak prebivalec Avstrije boril se ' za svojo ustavo.
V državah mora biti nekak red; v Avstriji se spodobi gospodarstvo le nemškemu narodu; to je ideja ustave, ktera je edina rešitev za Avstrijo.
In te ideje se drži Auersperg. Po slabem in nevarnem gospodarenji Hohenwarthovem, ktero je Avstrijo skoro prekucnilo v brezno pogube, res je bil že zadnji čas, da je nastopil drug sistem, da so prišle osebe na krmilo, kterim ne manjka ne dobre volje, ne duševnih zmožnosti, spraviti Avstrijo zopet na noge. Tako imenovani federalizem, prav za prav samogoltnost in sebičnost, ter sanjarije posameznih slave željnih, trajalo je že predolgo, Auerspergovo ministerstvo ima celiti jako mnogo zeló skelečih ran. Cehi, kterim je vsled Hohenwarthove nespametnosti jako velik opozicijonalen greben zrastel, zmagani so v javni volilni bitvi, treba, da se popolnoma podvržejo in njihovi vodji vpletejo v sodnijsko preiskavo. S takimi trdoglavneži se ne sme nihče pogodovati. Za Čehi pridejo drugi narodi na vrsto, in tako se bo, kar se dozdaj nikomur, posrečilo Auerspergu, da bo uresničil Cesarjeve besede: Jaz hočem mir imeti med svojimi narodi.
Srečna Avstrija, da je po sanjaču Hohenwarthu našla Auersperga!
Respehtarjova kuharca.
Nov mest ali „majstu“, koker tukej pravjo, je toko en čuden krej. Ne de ldje ne bli voreng, tega ne morem reč; pa vender je toko čudno, k’ imajo pjontarji in oficirji vse za zapovedat. Toko pjontarskega in pa sol-daškega mesta ni kmal kej. — Tam imajo ket v Ibljan, meskurji en kozlovino al kazino, ■ mende se zato~ prav „kazino“, k’ se tam ldje k a z é. Ena ku- _ barca, k’ sva šle enkrat iz placa skep, mi je perpovdvala, da so imel v ti kozlovin enkrat en bal. Druge barte kakšen feldbebel ne sme not, takrat so bli pa dobri, zato k’ ni blo plesalcev. Po enem feldbebelnu, k’ je bil njen šocelj, je pršla tud moja periatelca v kozlovino na bal.
Ta nej bolj mogočni so pa tukeppjoiilarji. Ti so -več part meškurji, le tajčajo, in preden kter eno slovensko besedo spregovori, se vselej na vse kraje okol ozrč, da b’ ga kdo ne videl al ne slišal. Samo ta velk rešpehtar, per kterih sem koj od konca jest stopila v dinst, pa nisem’ več tam, k’ mi ne tavba, samo ta so hud Slobenar. Nobeden ne vé, koko se pekimrajo za vsako slobenarsko reč. Pa sej jih že iz Ibljane poznate, kakšni so, k’ jso tud v Ibljan Slovence strašno rad imel per seb na Žabjek. Kedar zagledajo kakšnega Slobenarja, nataknejo brž dvoje špegle, da ga bolj za-merkajo. Ta gospod se pišejo, koker veste, za Ger-čarja. Zakaj b’ se ne? Saj se velik Idi še vse dru-gač piše.
Slobenarji tud tukaj naprej pridejo. Imajo eno čitalnico in se razločjo od drugih Idi potem, de strašno rad tajč govoré, glih koker v Ibljan. Ženske so pa večdel toko ušafane, da zahajajo v čitalnico in v kazino ; samo tolk je razločka, de kder gredo v čitalnico, gredo k „besed“, kder pa v kazino, pa na „bal“, glili toko koker v Ibljan. Jest pa ne vem, kaj je tukaj belj nobel, kazina al čitalnica, v Ibljan je kazina, tukaj bo pa menda čitalnica, zato k’ feldbebeljni ne ho-djo na ples v Čitalnico, v kazino pa.
Samo to te prosim „Brencelj“, da teh mojih calc ne boš drukal. Če zvedo ti Novomeščani, da jih toko po svet opravljam, mi bojo z metlo posvetili. Frajlih je vse res, kar sem povedala, vse per punkt, pa b’ jim gvišno ne blo prav, če b’ stal v cajtengah. Grisej mi vse pekontarce moje, ne Tvoje, to se vé. Adijo za ta **
**	Špela Šnitleh,
v Novem mest, po tajč pa Rudlofsvert.
JI axglns.
Nižji duhovščini na Kranjskem.
Ministerstvo je nakazalo 14000 gold. za podporo niže duhovščine, toda do zdaj se še ni ne eden,„ tudi najubozniši kaplan ne, oglasil za to podporo. Če se to v treh mesecih ne zgodi, se bo onih 14000 gold. s silo razdelilo ined duhovščino.
To se tukaj naznanja, da se bo vedela niža duhovščina po tem ravnati.	*
Ponižen predlog.
Ker se kranjskih duhovnikov nobeden ne* oglasi, da bi kaj dobil od tistih 14000 gold., ktere je vlada odločila za njihovo podporo, si drznem jaz staviti deželni vladi predlog, da bi se ta denar podelil gospodu Posannerju, da mu potem ne bo treba dirjati po deželi in loviti pičle diète po 5 gold. To bi bilo za-nj in za deželo dobro, ker bi potem vsaj doma ostal in ne vihral po deželi, kakor hudournik.
„Brencelj“.
Dobro izplačal.
Janez kupi pri trgovcu v vasi 20 funtov soli. Med tem, ko plačuje, ga praša trgovec, ali ima morda kaj masla-nar-prodaj;—^Se- vé, dn- ga-imam“r-pravi Janez.
naznanilo*
Svojim volilcem naznanjam, da sem, premenivši svojo (politično) vero tudi prekrstil svoje ime. Odslej nisem več Anton, timveč Ezau.
JEzau, Črne, poprej Anton Črne.
„Prinesite mi ga, jaz ga kupim“, veli trgovec. „No je že dobro“, reče na to Janez in odide s solijo. Kmalu potem mu prinese maslo. „Koliko ga je?“ vpraša trgovec. „Dvajset funtov“, pravi Janez. „Dobro“, pravi trgovec, tu imate denar. Janez vzame denar in se v pest smejaje odide.
Trgovec potem vaga maslo in vidi, da ga je dober funt premalo. Ko naleti drugič na Janeza, mu to pove in tirja za ta funt denar nazaj. „0“, se ustavi Janez, „vaga je bila prav dobra, prav poštena, ravno 20 funtov“. „I zlodja“, se togoti trgovec, „kako to? Dober funt masla manjka. Kako vraga ste vagali?“ „Prav pošteno. Na prvi del vage sem dal maslo, na drugi del pa 20 funtov soli, ktero sem ravno od Vas prinese 1“.
Rekši to se Janez pomuza in gre, trgovec pa .gleda za njim in si misli: Ta me je dobro splačal.
Zmešane novice/
Konšt. društvo ljubljansko je sklenilo prošnjo do cesarja, da naj blagovoli kar najprej mogoče, zapoditi sedajno ministerstvo. V isti seji se je sklenilo pismo do Čehov, v kterem društvo izreka, da se popolnoma sklanja s češko politiko. — Društvo „Slove-n i j a“ v Ljubljani je sklenilo zaupnico poslati minister-stvu. Ob enem je poslalo Kollerju diplom častnega uda tega društva. — Ljubljanski „Tagblatt“ je ves raz sebe nad postavo, po kteri naj vlada obrača večo pozornost na duhovščino, ter po pravici dolži, da so libe-raluhi krivi mnogo nesreč, ker premalo skrbč za omiko ljudstva. — „Danic a“ hvali ministerstvo zarad te postave in pravi, da duhovščina zakrivi mnogo nesreč. — Profesorja Pajk in Šaman sta dobila pohvalna pisma od ministerstva, ker sta zvesta sina matere slovenske. — Profesor Pisk er bo zarad znanega njegovega domoljubja in zarad tega, ker je tudi ministerstvu znan kot največi sovražnik pruskih idej, prestavljen med gor-njoštajarske krofače. — Po mestu je počil glas, da bo Dežman zarad prehude udanosti do Rusov zaprt, ker se je po svojih dejanjih pokazal ruskega špijona. —
Po čeških volitvah.
jmoLcmmiH
Avstrija.
Auersperg.
Avstrija.
„Brencelj.“
Dolfi, Dolfi! Tukaj sva že enkrat bila, menda pred 13. leti.
Ne, ne, gospa! Jaz še nisem bil nikdar tukaj z Vami. Je moral biti Schmerling. Da, Schmerling je bil takrat moj voditelj. Dolfi, na ta način ne prideva daleč, ako greva nazaj.
Ni čuda, na takih „konjih“. Vama se ravno tako godi, kakor meni. „Konje“ imamo slabe, pa nas pripeljejo na .slabe kraje.
Hi vraga. •
Ljubljanski „Tagblatt“ ponosno pripoveduje, da so ljubljanski „fajerberi“ dobili pohvalno pismo od Dežmana! —
Glejte si no! Če bi ga ne dobili od Dežmana, od koga neki ? Morda od prebivalcev tiste hiše, v ktere kleti je gorelo, kterim je „fajerber“ prav po nepotrebnim pometala orodje skozi okna ter napravila veliko škode.
Opomba.
Dozdaj „Brencelj“ še ni šel na Žabjek, ker se sploh njemu nič ne mudi tje. Pač pa je pregledoval zapisnik svojih naročnikov in zapazil, da jih je še lepo število, za ktere dozdaj še ni nihče plačal letošnje naročnine. Dolžniki prejšnih let, kteri po večkratnem pismenem opominjevanji niso hoteli plačati naročnine, moral je izročiti drugemu, ki jih bo že poklical pred sodnijo. Naj se tedaj taki ne jezč, kedar dobijo sodnijsko povabilo, kajti „Brencelj“-mora stroške lista poplačati z denarjem naročnikov, za ktere se list tiska. Zvestim njegovim prijateljem pa se ne bo nič zgodilo, naj bodo brez strahu, da le ne pozabijo popolnoma na njega. — Vse to pa ne ovira, da si vsak zamore naročiti „Brenceljna“, kedar koli se mu priležno zdi.
Kupujte! Kupujte! "3*0
Leiauclieuv-vevolverjG, 7 m/m., 9 m/m., 12 m/m. JPuiš© z damašcenimi cevi, s zlatom in srebrom okinčane in gravirane, puške, ki se od spredej bašejo (nabijajo), s povitimi in železnimi cevi, tercerole (male pištole), samokrese, in patrone vsake baže. Vse to se dčbiva po najniži ceni in s poštnim povzetjem (Postnachnahme) pri	Msltsju Soršaku,
v Kropi na Gorenjskem.