glasilo TOZD ISKRA ŽELEZNIKI jPH leto IV., Št. 5 november 1983 41 let AVNOJ-a ob Buevu KeroBC/Ke Nesporno ,1e, da je 29. nov. 1943 1. ro,1stni dan nove socialistične Jugoslavije. Zgodovinski sklepi II. zasedanja AVNOJ-a 29. nov. 1943 1. v idiličnem bosanskem mestecu Jajcu nad slapovi reke Plive, so postali temeljni kamen, na katerem smo gradili in še gradimo humano, demokratično socialistično in samoupravno družbo, družbo, ki vsestransko osvobaja človeka in gradi v njem celovito ustvarjalno osebnost, gospodarja pogojev in rezultatov svojega dela. Zgodovinski sklepi II. zasedanja AVNOJ-a so bili odraz volje vseh jugoslovanskih narodov, rezultat izkušenj, pridobljenih v boju delavskega razreda v stari jugoslovanski družbi ter izkušenj in spoznanj iz narodnoosvobodilnega boja, ki ga je 1941 1. organizirala in vodila KPJ pod vodstvom tov. TITA in njegovih sodelavcev v revolucionarnem boju prekaljenih komunistov, oboroženih z idejami in prakso marxizma, spoznanjih revolucinarnega boja svetovnega proletariata in z izkušnjami prve socialistične države Sovjetske zveze ter njenega tvorca in voditelja - Lenina. Sklepi II. zasedanja Avnoja so bili potrditev izvirnih vrednot socialistične revolucije, ki so nastajale in se razraščale v specifičnih pogojih jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja in so bili osnova nadaljne izgradnje jugoslovanske družbe, v enakopravno socialistično in samoupravno skupnost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ter postali tudi vzvod jugoslovanski zunanji politiki, ki temelji na spoštovanju in suverenosti vseh narodov sveta. Logična potrditev teh načel je oblikovala gibanje neuvrščenosti, ki pomeni alternativo blokovski nli tudi resnica pa je nnuporno pogojen z dejstvom, da kapitalizem rešu je vse te probleme na račun izkoriščanja nerazvitih. razcepljenosti, grozljivemu oboroževanju torej alternativo -vojni ali miru. Tako kot je bila izvirna in specifična jugoslovanska socialistična revolucija v obdobju narodnoosvobodilnega boja, je bila izvirna v povojni graditvi socialističnih, zlasti samoupravnih odnosov po zgodovinski prelomnici 1.1950, ko samoupravljanje ni bila več le vizija socializma, ampak je postala konkretna praksa delovnih ljudi in občanov. Sprememba državne lastnine proizvajalnih sredstev v družbeno lastnino in samoupravljanje v okvirih svobodno združenega dela, so na široko odprla vrata dolgotrajnemu in napornemu pohodu v brezrazredno družbo. Revolucija v Jugoslaviji še traja in morala bo izbojevati še težke bitke in boje, preden bo dosegla svoje družbenozgodovinske cilje. Upoštevati moramo dejstvo, da socializem ni homogena in brez-protislovna družba. Nasprotno, to je obdobje, ko morajo napredne družbene sile rušiti stare odnose, ki se upirajo novemu, naprednejšemu in potrjevati nove odnose, ki često v praksi še niso potrjeni. Brez dvoma pa je socializem v primerjavi s kapitalističnimi odnosi naprednejši in humanejši družbeni odnos in bo, ko bo dosegel ustrezno stopnjo razvitosti proizvajalnih sil , daleč presegel vitalno moč kapitalizma. Drugače bi bilo, če bi kapitalizem priznal in spoštoval pravične ekonomske odnose v svetu in se odpovedal reševanju problemov s silo in pritiski vseh vrst. Reševati sebe na račun revnih in slabotnih pa sigurno ni sprejemljiva in opravičljiva prednost. Teh nekaj misli sem zapisal zato, ker se tudi pri nas iz različnih sredin slišijo kritike in zatrjevanja, da je za naše slabosti kriv politični sistem socialističnega samoupravljanja, da ga je zato treba spremeniti, če ne celo odpraviti. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da za takimi namigovanji stojijo sovražne sile znotraj naše družbe povezane s sovražno politično emigracijo ter socializmu in samoupravljanju nasprotni elementi v tujini. In kaj lahko dobimo v zameno za samoupravni socializem? Naj se vrnemo v stare kapitalistične odnose in vzpostavimo gospostvo privatne lastnine proizvajalnih sredstev in s tem bogatenje lastnikov teh sredstev na račun delavcev, naj ponovno vzpostavimo politične stranke, ki se bodo borile za oblast; ali naj se vrnemo v preživete etatistične odnose z vsemogočno državo in njeno birokracijo ter centralističnem opravljanjem delu, ki izključuje delavca in občana pri odločanju? Gospodarska, politična in moralna kriza sodobnega sveta je kot vulkanski izbruh vrgla na površje vsa protislovja, tako v kapitalističnih kakor socialističnih družbenih ureditvah in jih do skrajnih meja zaostrila, in ustvarila varljivo sliko, da je kapitalizem sposobnejši oblado-vati nastaleprobleme. Ta nbčutek Odgovor na te dileme ni težak. Obdržimo to, kar imamo, torej politični sistem socialističnega samoupravljanja, ki edini o-mogoča celovito vključevanje delavca in občana v proces kreiranja in reševanja odnosov v naši družbi. To pa ne pomeni, da se moramo sprijazniti e slabostmi sistema, ki jih kot vsak sistem ima, še toliko bolj, ker gre za Z revolucionaren sistem v marsičem še brez ustreznih izkušenj. Svoj politični sistem smo dolini varovati in ščititi tudi zato, ker nas je stal mnogo žrtev, ljudje so zanj trpeli in umirali. V tem sistemu so vgrajene vrednote in pridobitve socialistične revolucije: bratstvo, enakost, suverenost, tovarištvo, solidarnost itd. Naj bo 29. november Dan republi ke, praznik delovnih ljudi in občanov suverene in svobodne, samoupravne, socialistične Jugoslavije, ki hodi in bo hodila po poti, ki Jo je začrtal AVNOJ, to je TITOVA in naša pot. Na tej poti moramo odstranjevati smelo in odgovorno vse ovire, ki se nam zoperstavljajo. Odstraniti je treba vse in vsakogar, ki nam želi presekati to pot in nas napotiti v neznano in tvegano prihodnost. Zavedajmo se, da smo sami najboljši kovači svoje sreče. Vladimir Polajnar 0 rKO&ceMiH gosrotsAKje- VJA V SeiSAHJlH rogojIH Ob spremembi gospodarskih razmer v naši družbi, se "celotna družba prilagaja novim ekonomskim pogojem, ki so vzrok raznim stabilizacijskih načrtov, Saj se sprejemajo na vseh nivojih družbenega delovanja z enim samim ciljem, da bi se celotna družba ekonomsko okrepila in bi se ponovno vzpostavili normalni pogoji delovanja na vseh področjih. Te pogoje in te pritiske zato občutimo tudi mi v tovarni in so izraženi v slabi oskrbi z repromateriali, v pomanjkanju likvidnih sredstev, v povečanju stroškov poslovanja in kot posledica vsega tega so zastoji v proizvodnji in nato v nedoseganju planskih obveznosti. Vendar bi za našo tovarno moral povedati, da sta v letošnjem in že lanskem letu izstopala predvem dva osnovna problema in to: a) izredno slaba oskrba z rep-romaterialom in b) razkorak cen med repromateriali in gotovimi izdelki. a) Oskrba z repromateriali: Dejstvo Je, da v Jugoslaviji primanjkuje skoraj vseh bazičnih materialov, predvsem pa bakra in železa; aluminija je dosti, vendar se v pretežni meri izvaža, ker je cena boljša kot doma. Bakra, iz katerega mi dobimo lakirno žico, se v Jugoslaviji predela 100.000 ton, potrebe predelovalne industrije pa so večje od 200.000 ton, potem nam mora biti jasno, da bomo primorani lak žico uvažati. Tudi proizvodnja železa je v Jugoslaviji premajhna in še tega dobršen del izvozijo, da bomo samo v "ISKRI" za leto 1984 primorani uvoziti 6000 ton železa (dinamo in HVT trakovi), če bomo hoteli normalno poslovati. Aluminija je sicer dosti, vendar se izvaža, ker je cena na svetovnem trgu večja kot doma. To so glavni materiali, ki jih potrebujemo v velikih količinah, so še drugi, vendar v strukturi ne pomenijo mnogo, razen plastike, ki pa se tako mora vsa uvoziti, saj domače ni, niti ne odgovarja kvaliteta. Podatek, kako smo bili oskrbljeni z materiali v prvih 6 mesecih 1985: Podatek, kako smo bili oskrbljeni z materiali v prvih 6 mesecih 1985: Naročeno Dobavljeno * dinamo pločevina 1665 ton 667, 6 ton 40,1 HVT, HVP trakov 185 ton 107 ton 58,5 paličasto jeklo (rredi) 120,5 ton 119,4 ton 99 lak žica 192,5 ton 165 ton 85 aluminij (litje) 240 ton 185 ton 77 aluminij - proizvodi 98 ton 58 ton 59 zamak 99 ton 87 ton 88 mednina 20 toh 12 ton 65 Podatek, kako smo bili oskrbljeni z materiali za 9 mesecev v 1983 letu: Podatek, kako smo bili oskrbljeni z materiali za 9 mesecev v 1983 letu: Naroženo Dobavljeno JL dinamo pločevine 2550 ton 1437 ton 56 HVT, HVP trakov 312 ton 155 ton 49 paličasto jeklo (gredi) 149 ton 148 ton 99 lak žica 256 ton 192 ton 75 atuminij - litje 372 ton 268 ton 72 aluminij - proizvodi 148 ton 98 ton 66 zamak 154 ton 120 ton 78 medenina 3} ton 23 ton 71 i, vsemi temi dobavitelji imamo izsiljen . Zaradi takega odni pogodbe za redno dobavo, vendar se Je žal nihče ne drži, zaradi tega pa moramo določeno vrednost plačati celo v devizah. Če pa si ogledamo zgornje podatke, pa vidimo, kako težko je v takih pogojih normalno poslovati, ker manjkajo ključni materiali! b) Razkorak cen med repromate-riali in končnimi izdelki na našem trgu: do te vrste proizvodnje se že dogaja, da je neki proizvod na trgu samo eno leto, potem pa se umakne s trga in seveda tudi iz proizvodnje, čeprav bi ga trg sprejel tudi, če bi bil dražji. Prednost imajo seveda tisti proizvajalci , ki na lahek in poceni način spreminjajo izdelke in tipe izdelkov in ga tako lahko prijavijo vsako leto kot nov proizvod, seveda z novo mnogo višjo ceno. Ta razlika med cenami repromate-biala in cenami izdelkov Široke potrošnje se veča že več let, največjo razliko pa je dosegla v zadnjih letih,kar ima za posledico pomanjkanje surovin in s tem tudi lažje formiranje višjih cen in prilagajanje teh cen e svetovnimi, ki so za nekatere materiale še zmerom višje od domačih. Po drugi strani pa je zelo oster režim do cen široke potrošnje, ki se letno dvigajo od 10-20 % in še to po zelo dolgi in težki poti, tako da imamo včasih občutek, da je rezultat skoraj Za naše izdelke je to skoraj nemogoče, ker so stroški z novimi orodji večji od koristi. Po drugi strani pa se vsi aparati, ki jih dobimo od kooperantov delajo vsaj 3 do 4 leta, da se vsa oprema in orodja amortizirajo, zato so te spremembe za nas nemogoče. Prikaz povečanja cen finalnih proizvodov gospodinjskih aparatov in njihovih glavnih vhodnih materialov od 1979 dd junija 1983: Prikaz povečanja cen finalnih proizvodov gospodinjskih aparatov in njihovih glavnih vhodnih materialov od 1979 do Junija 1983: 1979 1980 1981 1982 1983/6 Max. porast vhodnih mat. 100 119 188 214 350 Min.porast vhodnih mat. 100 12 24 99 129 Ma*.porast fin.proizvodov 100 19 49 83 83 Min.porast fin.proizvodov 100 12 29 46 46 Kot povišanje finalnih proizvodov smo upoštevali tudi kvalitetne izboljšave in nove proizvode. Te številke nazorno kažejo, koliko hitreje se dvigajo materialni stroški in da s tem pada tudi ekonomska moč take proizvodnje. Še bolj nazorno pa kaže slika povečanja cen samo za dinamo pločevino . december 1980-23,65 din avgust 1981-26,20 februar 1982-30,15 julij 1982-34,64 december 1982-42,20 maj 1983-55,89 junij 1983-70,10 za kg Od lanskega julija do letošnjega junija se je pločevina podražila za 102 %. Tukaj sem nakazal samo problem cen, dobršen strošek pa nastane že zaradi neredne dobave enega ali drugega materiala. Ta slednji problem nam je že resno načel našo poslovnost do tujih partner,jev, ker se ne more več zanesti na naše redne dobave. Prav zaradi takih razlogov sedaj pripravljamo način reševanja tega problema za leto 1984, tako da ne bomo ne mi in ne naš kupec odvisen od dobre volje naših nesolidnih dobaviteljev. Čeprav moramo tudi mi sami priznati, da nismo zmerom vsega naredili tudi sami v tovarni, saj smo večkrat plačali participacijo šele takrat, ko smo že stali v proizvodnji, seveda v dobri želji, da tega' mogoče ne bo treba. Ti časi so mimo in zavedati se moramo, da bomo tudi mi izpolnjevali svoje obveznosti do naših dobaviteljev, saj so tudi oni v istih težavah kot mi. Zato je za leto 1984 edina alte rnativa za nas, maksimalno povečati čisti izvoz, del kooperacij FlkJAUCkll KEZOCTATI rOMO vauja v teverm nesecm C£TA W&3 preusmeriti-.z dobavo manjkajočega materiala, z določenimi dobavitelji preiti na skupni izvoz, koristiti blagovne kredite in seveda uporabiti uvoz zaradi izvoza. Torej napraviti čvrsto devizno bilanco in možnosti oskrbe z domačimi materiali na tak ali drugačen način, ker bomo le tako lahko normalno poslovali in obdržati težko pridobljene kupce. Ne nazadnje roorttm tudi povedati, da v tovarni teče akcija o zmanjšanju asortimana naših izdelkov, ker bi na tak način tudi povečali serije, ki so ekonomsko upraviči jive in, da se ne bomo izgubljali z izdelki, ki za tovarno niti za proizvodnjo in z ekonomskega stališča niso pomembni. Na koncu prav gotovo ne bom povedal nič novega, če rečem, da bo naslednje leto samo še težje, kar se tiče p gojev gospodarajenja zato je prav, da se na to pripravimo že zdaj, deistvo pa je, da bomo morali vzeti življenje tako kot je in začeti reševati probleme tam, kjer so in se ne o njih samo pogovarjati. Anton Rakovec Rezultati poslovanja v prvih devetih mesecih letošnjega leta so bili, glede na razmere, v katerih smo poslovali, razmeroma ugodni, čeprav je akumulacija minimalna glede na obseg poslovanja. Rezultati poslovanja so bistveno boljši kot v enakem obdobju preteklega leta, pa tudi boljši kot smo planirali za to obdobje. Preseganje planiranih vrednosti je zlasti pri kategoriji dohodka in porabi dohodka, kar seveda negativno vpliva na akumulacijo. Celotnega prihodka smo realizirali v višini 215,8 starih milijard, kar pomeni, da smo plan za 9 mesecev presegli za 5,1 %. Na velikost celotnega prihodka so delno vplivale spremenjene cene naših izdelkov, delno pa velike tečajne razlike, ki nastajajo pri izvozu. V strukturi celotnega prihodka odpade 92 milijard ali 45 % na prodajo na domačem trgu preko TOZD Prodaja 41,1 %, oz. 87,7 milijarde na prodajo na zunanjem trgu in ostalih 15,9 %, oz. 54,1 milijardo na prodajo znotraj TOZD^a iti metale vrste realizacije. Iz strukture vidimo, da se nam delež izvoza v celotnem prihodku, vključno s premijo in tečajnimi razlikamij veča na račun ostalih vrst realizacije. Od skupno 87,7 milijarde izvoza odpade na tečajne razlike 20,4 milijarde in na premijo 15,7 milijarde. Surovin in materiala smo porabili o tem obdobju v višini 159,4 milijarde dinarjev, oz. 55,9 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. V primerjavi s planom je bilo surovin porabljenih 1,9 % več, kot je bilo predvideno. Amortizacijo po uradno predpisanih stopnjah, ki je namenjena enostavni reprodukciji, smo obračunali v višini 9 s. milijard. To pomeni 52,5* več kot v lanskem devetmesečju in 25 % več kot je bilo planirano za to obdobje« Ostalih materialnih stroškov (toplotna energija, električna energija, prevozi, odpisi mater, reklama, propaganda, kilometrina, itd.) smo porabili 16,8 milijard, kar pomeni 2,5 % manj kot smo predvideli s planom in 59,4 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Dohodek, ki ga dobimo, ko odštejemo od celotnega prihodka porabljena sredstva, smo realizirali v precej večjem obsegu kot smo ga planirali. Plan smo presegli kar za 16,2 %. Absolutni znesek dohodka Je znašal 48,5 s. milijard, kar pomeni 51.7 * več kot v predhodnem obdobju. Če ne bi bila poraba iz dohodka tako velika, bi bila akumulacija bistveno večja. Največja poraba dohodka je bila namenjena pokriva- s nju obresti od kreditov, saj so le te zbasale 16,2 milijarde. To pomeni 72,7 % več kot smo planirali ter skoraj 100 # več kot v preteklem letu. Tako velik delež dohodka, ki smo ga oddvojili za obresti* nam zgovorno kaže, da finansiramo proizvodnjo predvsem z dragimi kratkoročnimi krediti ali odloženimi obveznostmi do dobaviteljev. Od skupne vrednosti obresti odpade na obresti od kreditov za osnovna sredstva le 5,6 milijarde, ostalih 12,6 milijarde pa na obresti od kratkoročnih kreditov, od eskonta menic in na zamudne obresti. Iz vsega sledi, da bi morali še uspešneje gospodariti, saj bi s tem ustvarili večji delež akumulacije, ki pa je ne bi rabili za nove naložbe, pač pa za pokrivanje obratnih sredstev. (s tem bi zmanjšali delež kreditiranja). Za prispevke 3IB-om, davke in druge obveznosti smo porabili 7 milijard dohodka. To pomeni, 9,8 % več kAb smo planirali in 41,9 % več kot je znašala poraba v letu 1982. Delež dohodka namenjen prispevkom in davkom jo presegel planirane vrednosti predvsem zaradi velikosti dohodka, saj je več kot polovico vseh prispevkov odvisno od velikosti dohodka. Stroški skupnih služb za delovno organizacijo in SOZD so znašali približno 1 milijardo in so nekoliko pod planom. V primerjavi s preteklim obdobjem so večji 78,6 %. Po pokritju vseh obveznosti iz dohodka nam je ostalo le še 24,5 stare milijarde čistega dohodka, ki smo ga lahko razporedili na osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo, čisti dohodek je bil v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večji le 52,6 %, medtem ko je za planom celo nekoliko zaostal. Razlog temu je seveda prevelika poraba iz dohodka. Ce bi nam uspelo izločati manjši delež za obresti (z boljšim lastnim pokrivanjem obratnih sredstev), bi bila akumulacija večja. Razporeditev čistega dohodka po nemenu je bila sledeča: - za osebne dohodke 19,7 milijarde din, oz. 5,1 * več kot smo planirali in 50,2 % več kot v predhodnem obdobju, - za sklad skupne porabe - stanovanjski del in ostale namene 20,8 milijarde, - za poslovni sklad 1,2 milijarde din, kar pomeni zaostajanje za planom kar 57,2 %, medv tem ko je v primerjavi s predhodnim obdobjem bistveno večji delež, - za rezervni sklaa 1,2 milijarde din, oz. 19,6 * več kot smo planirali. Delež čistega dohodka namenjen za rezervni sklad predstavlja 2,9 % dohodka, zato je plan toliko presežen. Na koncu vidimo, da nam je kljub razmeroma ugodnemu doseganju celotnega prihodka in dohodka ostalo za akumulacijo le 1,4 s. milijarde dinarjev. Rentabilnost poslovanja, ki nam kaže razmerje dohodka in vloženih poslovnih sredstev v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta celo pada, manjša pa je tudi od planirane. Ekonomičnost poslovanja ostaja na enakem nivoju. Ostali kazalci uspešnosti gospodarjenja, kot so: dohodek na delavca, akumulacija v primerjavi z dohodkom ali čistim dohodkom, čisti dohodek na delavca itd. so vsi večji od kazalcev v preteklem letu, kar pomeni, da so bili doseženi boljši rezultati poslovanja. Tina Nastran vtisi iz vzHObae uenaje ~joeirzi€£€QATč>Kl Delegatski sistem, čeprav je osnova uresničevanja stvarne socialistične demokracije in pomeni temelj skupščinskemu in tako pditičnemu sistemu socialističnega samoupravljanja, je v določeni krizi. Postavlja se vprašanje, kje so vzroki in kaj storiti, da bi delegatski sistem dejansko uresničil svojo progresivno funkcijo in humano poslanstvo uresničevanja kreativne vloge delovnega človeka in občana v funkciji reševanja in zadovoljevanja številnih interesov, ki jih ljudje v določenih družbenih sredinah izražajo. To je nekaj osnov za novo organizacijsko strukturo. V bodoče bo treba mnogo bolj kot dosedaj upoštevati tudi ekonomsko—finančne cilje materialne oskrbe. Prepričan sem, da bo to laže izvedljivo z realizacijo potrjene reorganizacije. Pri odločanju o organizaciji sektorja za planiranje proizvodnje in materialno oskrbo moramo imeti pred očmi dejstvo, da je v strukturi celotnega prihodka v naši tovarni že 7č % materialni stroškov in da bo treba učinkoviti in ekonomični materialni oskrbi posvečati mnogo več pozornosti kot do sedaj. Franc Kavčič V danem prispevku nimam namena širše in globlje posegati v problematiko učinkovitosti delovanja delegatskega sistema kot celote, temveč le v okviru TOZD. Tudi v naši tovarni se soočamo s problemi delovanja delegacij. Prevladujejo naslednji pojavi in problemi: - Pasivnost ali popolna nezainteresiranost nekaterih članov delegacij, - Nekateri člani se ne udeležujejo sej delegacij, - Mnogi odklanjajo naloge delegata in nočejo hoditi na seje skupščin SIS, - V mnogih primerih je delo v celoti prepuščeno predsedniku delegacije, - Delegacije so premalo informirane o problemih, o katerih se sklepa v skupščinah. - Nezadostno je sodelovanje delegacij s poslovodno strukturo - Gradiva so večkrat preobsežna, težko razumljiva in manjkajo izvlečki o bistvenih stvareh, - Pojavlja se občutek nemoči vplivanja na odločitve, ki jih pripravljajo strokovne službe, - Vloga DFO pri delu delegacij je premajhna. Na sestanku s predsedniki delegacij in predsedniki družbeno«« političnih organizacij, ki je s/sre/i bil 18.10. i.983 in je bil namenjen razgovoru o problemih dela delegacij, je bilo tudi poudarjeno, da je bil izbor ob volitvah nekaterih delegatov neustrezen, ker le-tisprejetih obveznosti ne opravljajo zadovoljivo. S svojim odnosom pa vplivajo negativno tudi na druge delegate delegacij. Take delegate bi morali razrešiti dolžnosti in izvoliti nove. Pri tem pa gre za dvojni problem. Izvesti bi morali dolgotrajni postopek razrešitve in izvolitev novih delegatov. Drug problem pa je v izvajanju samoupravljanja, ki je pravica in dolžnost. V primeru razrešitve dolžnosti funkcije delegata bi nedelovne delegate samo razbremenili dela, pravice pa bi jim ostale in bi na ta način vzpostavili le odnos neenakosti, kar zadeva izpolnjevanje dolžnosti do samoupravljanja. Nadalje je bilo ugotovijeno,da se v delo delegacij premalo vključujejo strokovne službe. Te bi jim morale pomagati oblikovati stališča, katera bi delegati na sejah skupščin zastopali in bi pomenila vsklajen interes naše TOZD s širšim družbenim interesom. Problem dela delegacij je tudi v tem, ker se delegati o problemih, ki bodo obravnavani v skupščinah ne posvetujejo s sredino, ki jo zastopajo. Eden od vzrokov nezainteresiranosti de-, legatov je večkrat tudi slab zgled dela delegacij iz drugih OZD. Na omenjenem sestanku so bili oblikovani in sprejeti naslednji zaključki: - z vsemi delegati, ki svojih obveznosti ne opravijajo, oz. jih opravljajo nezadovoljivo se izvede razgovor, ki se ga udeležijo tudi predsedniki delegacij, predsedniki DPO in vodja splošnega sektorja. Na tem sestanku na.i se obravnavajo vzroki nezainteresiranosti za delo in poišče možnost za izboljšanje stanja. - Predsedniki delegacij naj najprej gradivo pregledajo, nato naj v primerih, kjer je potrebno* preko vodje splošnega sektorja, vključijo strokovne službe, ki bi v delegaciji pomagali razjasniti določen problem in oblikovali stališče. - Vsem vodjem delegacij se redno posredujejo zapisniki delavskega sveta, delegati samoupravnih organov pa naj delegate opozarjajo na sprejete sklepe. - Probleme dela delegacij naj obravnavajo tudi same delegacije. Na seje naj po potrebi vabijo vodjo splošnega sektorja ali druge poslovodne delavce ter predsednike DPO z namenom, da bi skupno poiskal j ustrezne rešitve za poživitev dela. - Ker je delegatsko gradivo velikokrat preobsežno in prezahtevno, se skupščinam SIS odnosno strokovnim službam predlaga, da ob gradivu oblikujejo še kratke povzetke v preprostem jeziku. Naj na koncu dodam še naslednje misli. Horda je res potebno, da delegatski sistem kot obliko uresničevanja demokratičnih oblik odločanja najširših množic v nekaterih delih poenostavimo. Ni pa to dovolj. Delegatski sistem bo v svoji funkciji zaživel, če ga bomo sprejeli za svojega in če bomo pripravljeni žrtvovati čas in napor ter voljo, da se usposobimo za odločanje, to pa pomeni, da ne moramo aktivno vključiti v razreševanje vsakodnevnih problemov pa naj si bo v TOZD, KS, ožji in širši družbenopolitični skupnosti. Iluzorno je misliti, da bomo samoupravljanje kot ne-odtujeno pravico in dolžnost lahko uresničevali samo po sebi, brez naprav in najosnovnejšega znanja. Torej potrebna je samoupravna zavest, volja, napor in znanje, potem uspeh ne bo izostal. Vladimir Polajnar XAbK0V5KA KKOHIKA (od 1.6.1985 do 51.10.1983) Od prvega junija do konca oktobra je sklenilo delovno razmerje 47 delavk in delavcev, 11 delavcev pa se je vrnilo iz služenja vojaškega roka. V istem času pa je prekinilo 21 delavk in delavcev delovno razmerje, 9 pa jih je odšlo na služenje vojaškega roka. To nam pokaže spodnja tabela: Prišli Odšli 1. Tehnični sektor: obdelovalnica 27 17 montaža 10 6 orodjarna 7 2 vzdrževanje 3 2 TPP.OPP, vodstvo TS 2 / 2. Razvojni sektor 3 / 3. Gospodarski sektor 3 / 4. Sektor za kakovost 1 2 5. Fin.rač.sektor 1 / 6. Splošni sektor 1 1 7. Sektor posebnih programov / / 8. V0dstvo TOZD, štabne službe / / Skupaj: 58 30 — 58 delavk in delavcev, ki so v term času vstopili v naš TOZD ima sledečo izobrazbo oz. 1 - z visoko šolo: 1 - z višjo šolo: 17 - s srednjo šolo: kvalifikacijo: diplomirani ekonomist strojni inženir 5 strojnih tehnikov 5 elektrotehnikov 2 ekonomska tehnika 1 komercialni tehnik 1 laboratorijski tehnik 1 gradbeni tehnik 2 gimnazijca 4 orodjarji 4 stroj.mehaniki (ali ključavničarji) 1 rezkalec 1 strugar 6 elektromehanikov 2 avtomehanika 2 zidarja 4 prodajalke 15 - ostalih (z dokončano ali nedokončano osemletko) 24 - s kvalifikacijo: 58 - SKUPAJ Od teh 58 - pa je pripravnikov 10 (9 s srednjo šolo, 1 z visoko šolo). 31 delavkam in delavcem je to tudi prva zaposlitev. Od teh 58 delavk in delavcev, ki so se zaposlili je tudi 17 naših štipendistov, ki so končali šolanje: strojni ključavničar 1, 3 orodjarji, 5 elektromehanikov, 4 elektrotehniki, 3 .strojni tehniki, 1 ekonomski tehnik. V juliju in avgustu je bilo 91 naših štipendistov na obvezni praksi v času počitnic: - v obdelovalnici 31 - v montaži 47 - v orodjarni 3 - v OPP 2 - v razvoju: konstrukciji 1 v mer.laboratoriju 1 - v gosp.sektorju: nabavi 1 skladišču 5 V avguBtu in septembru je bilo tudi 45 fantov in deklet na počitniškem delu (delu za določen čas): - v obdelovalnici 22 - v montaži 20 - v OPP 3 V Beptebmru in oktobru pa smo imeli tudi na proizvodnem delu 44 učencev usmerjenega izobraževanja: - v obdelovalnici 17 - v montažah 26 - v sektorju za kakov. 1 Od 30 delavk in delavcev, ki nas je v tem času zapustilo je imelo sledečo izobrazbo oz. kvalifikacijo: 6 - jih je imelo srednjo šolo 8 - Jih Je imelo kvalifikacijo 16 - nekvalificiranih 30 - Skupaj Vzroki prekinitve pa so bili sledeči: 12 - delavk in delavcev Je dalo izjave (6 jih je šlo v druge DO, 4 ostali doma, 2 nadaljujeta šolanje) 7 - se jih je upokojilo 1 - Je umrl 1 - izključen s sklepom dis. komisije 9 - Jih je odšlo v JLA. Z gospodarskim načrtom za leto 1983 smo predvideli potrebno število delavcev in njihovo izobrazbeno strukturo. Iz spodnje tabele pa se lepo vidi, da smo načrtovano število precej prekoračili. Namesto načrtovanih 960 nas je že 987. Po načrtu bi nas povprečno moralo biti 955 - pa nas je do 31-10.1983 povprečno 966. Stanje 31.12.1982 Stanje 31.10.1983 Plan za 1983 VII/1 - VČ 24 VI/1 - ViŠ 19 V - SS 118 IV - KV 217 III,II- PD.PK 558 I - NK 16 24 26 135 230 552 20 25 19 120 220 560 16 987 Skupaj: $TAKŠ! ! Pred vašimi otroki je novo šolsko leto. Pot v šolo je krajša ali daljša, vsekakor pa je vezana na prometno cesto. Tu pa jih čaka polno nevarnosti, pa naj hodijo v šolo peš ali se vozijo s kolesi. Seveda pa k nezgodam pripomore tudi otroška neprevidnost in neznanje prometnih predpisov. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Škofja Loka se v sodelovanju s šolami vsako leto bori proti porastu prometnih nesreč posebno teh, v katerih so udeleženi otroci. Ta boj ae kaže v organiziranju raznih predava-uji organiziranje pionirske prometne službe in opravljanje kolesarskih izpitov v šolah. Poleg tega bomo opremili prvošolce z rumenimi ruticami, šole pa z propagandnim materialom. Organizirali bomo prometna tekmovanja in še in še... Na vam pa je, da skušate otro-kepodučiti o varni hoji, oziroma vožnji v šolo in domov in sploh o prometni etiki, kajti že jutri je lahko vaš otrok med mnogimi udeleženci prometnih nesreč z lažjim ali težjim izidom. Otroci in mladoletniki so bili uaeležni v 1773 prometnih nezgodah (133 več kot leta 1981),v katerih jih je umrlo 53 (8 manj kot leta 1981), in to 31 otrok in 22 mladoletnikov, poškodovanih pa Jih je bilo 1833 (114 več kot leta 1981), in to 914 otrok in 919 mladoletnikov. Otroci in mladoletniki so povzročili 729 prometnih nezgod (101 več kot leta 1981), v katerih je umrlo 19 (7 manj kot leta 1981) od tega 5 otrok in 14 mladoletnikov, poškodovanih pa jih je bilo 716 (75 več kot leta 1981), od tega 289 otrok in 427 mladoletnikov. cfvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Škofja Loka Dejanska izobrazbena struktura v TOZD je v primerjavi s planirano precej višja (glej tabelo: stanje 51.10.1985). Vendar pa moram poudariti, da je takšno stanje tudi na račun tega, ker na proizvodna delovna mesta - za katera ni potrebna kvalifikacija - zaposlujemo tudi delavke in delavce s poklicno, srednjo in celo višjo izobrazbo, ki v svojem poklicu ne najdejo primerne zaposlitve. Po sektorjih pa je na dan 51.10.1985 sledeče stanje: režijci produktivni SKUPAJ 1. Tehnični sektor.: obdelovalnica 41 207 248 montaže 50 272 502 orodjarna, vzdreževanje 17 111 128 0TPP,0PP, vodstvo TS 46 / 46 2. Razvojni sektor 51 9 40 5. Gospodarski sektor 69 / 69 4. Sektor za kakovost 26 42 68 5. Fin.rač.sektor 19 / 19 6. Splošni sektor 45 / 45 7. Sektor posebnih programov 4 5 9 8. Vodstvo TOZD in štabne službe 15 / 15 SKUPAJ: 541 646 987 Janez Skok lZb€£A SAtlOUrKAVUJH OKgAUOV Delavski svet se je 29.9.1985 sestal na svoji 15. redni seji in sprejel naslednje sklepe: 1. Potrdi se reorganizacija tovarne do nivoja oddelkov z novimi delokrogi: - pomočnik direktorja za tehnično področje, - pomočnik direktorja za gos-podaroko-finančno področje, - referent za standardizacijo in nov sektor z nazivom "sektor za planiranje proizvodnje in materialno oskrbo" z oddelki tega sektorja. 2. Zaradi spremenjene organiziranosti se izvedejo sledeče kadrovske spremembe in zamenjave : - na delokrog pomočnika direktorja za tehnično področje se razporedi tov. Janko Jelenc,dipl.ing., v.d. za dobo 6 mesecev - na delokrog pomočnika direktorja za gospodarsko-finančno področje se razporedi tov. Valentina Nastran, dipl.oec.j v.d. za dobo 6 mesecev - na izpraznjen delokrog vodja tehničnega sektorja se razporedi tov. Franc Bergant , dipl .ing. ; v.d. za dobo 6 mesecev - na delokrog vodja sektorja za materialno oskrbo in planiranje proizvodnje se razporedi tov. Matevž Pogačnik,oec.; v.d. za dobo fe mesecev - na delokrog vodja finan-čno-računovodskega sektorja se razporedi tov.Ivanka Eržen,dipl.oec.; v.d. za dobo 6 mesecev - na delokrog vodja tehnološke priprave proizvodnje se razporedi tov. Drago Benedik,dipl .ing. na delokrog vodja operativne priprave proizvodnje se razporedit tov. Rado Suštar,dipl.oec. 5* Veljavnost Pravilnika o ugotavljanju in stimuliranju uspešnosti dela po merljivih kriterijih bo delavski svet določil na prihodnji seji. V tem času pa so vodje sektorjev in vodje oddelkov dolžni analizirati vzroke za nedoseganje, v gospodarskem planu za leto 1985, določenih nalog. 4. Potrjena Je bila spremenjena matrika meril in vplivov delovne uspešnosti na posamezno merilo. 5. Ugodeno je bilo zahtevku za varstvo pravic tov. Milana Bernika, delavca na opravljanju del in nalog vodje prodaje, v zvezi z zahtevo za ponovno ocenitev delovne učinkovitosti. 6. V skupščino OSKIS Škofja Loka se imenuje naš delegat tov. Filip Blaznik,ml., v skupščino SIS požarne varnosti občine Škofja Loka pa tov. Ciril Markelj. 7. Pristopili slno k Samoupravnemu sporazumu o izgradnji skladišč lesnih odpadkov v Alplesu, TOZD Toplarna. 8. V zvezi s pritožbo tov. Helene Treven v zvezi z inovacijo štancanja mazalnih oo-ročkov je bil razveljavljen sklep komisije za inventivno dejavnost z dne 7.10.1982 in se denarno nadomestilo za omenjeno inovacijo 8.550,-din poveča za 4.275»- din. Tako prejme vsak inovator (tov.Leopold Torkar, tov. Franc Tolar in tov. Helena Treven) enak delež 4.275,-din. Sklep o triletnem izplačilu pa se spremeni v enkratno nagrado. 9. Sklene se delovno razmerje s tov. Janezom Lotričem za opravljanje del in nalog v razvojnem oddelku. 10. Potrjena je bila komisija za ocenitev z delom pridobljenih delovnih zmožnosti orodjarjev in nove ocenitve za sledeče delokroge: - organizator AOP, - vodja področja za računalništvo in organizacijski sistem in - referent za standardizacij do- li. Odpiše se osebni avto R~4, ki je bil nabavljen v letu 1979- 12. Nabavijo se registrirne ure za režijske delavce, ki bodo zajeti v sistemu premakljivega delovnega časa v predračunski vrednosti 5)0.000,-din. Na 20. redni seji komisije za OD dne 24.10.198) so bile ugotovljene akontacije OD za novo-sprejete in prerazporejene delavce. Predlog ocene vrednotenja zahtevnosti dela in opis nalog v delokrogu pravnik je komisija posredovala v potrditev delavskemu svetu. Od 1.11.198) dalje se upošteva povišan znesek kilometrin, in sicer 11,61 din zn prevoženi kilometer. Komisi,la za delovna razmerja in kadrovske zadeve je na 20. redni seji sprejela sledeče sklepe: - Sklene se delovno razmerje z naslednjimi delavci: Mojco Solar, Sonjo Gajger, Boženo Koblar, Valerijo Primožič in Tomažem Dolencem. - Na oglasnih deskah TOZD se interno objavi prosta dela in naloge ene delilke hrane. - Delovno razmerje se prekine naslednjim delavcemrMartinu Pinterju, Alojziji Benedičič, Silvu Zelju, Alešu Markeljnu, Bojanu Lebnu, Borutu Gortnarju in Bojanu Krmelju. - Razporedijo se naslednji delavci: Vladimir Polajnar,ml., Janez Planinc, Renata Habjan, Doreen Husodo, Nataša Frie , Jernej Koblar, Monika Šubic, Rado Šuštar,dipl.oec., Anton Solar, Bojan Izda in Janez Lotrič. - Prerazporedijo se naslednji delavci: Mario Thaler,dipl. iur., Hedvika Eržen, Erika Lavtar, Cvetka Trojer, Marija Korelc, Karmen Špacapan, Marija Fajfar, Marica Jelovčan, Marica Markelj, Maruša Trojar, Mirko Benedičič, Leopold Mohorič, Janko Jelenc,dipl.ing. Valentina Nastran,dipl.oec., Franc Bergant,dipl.ing., Ma tevž Pogačnik,oec., Ivanka Eržen,dipl.oec., Drago Bene- dik ,d ipl. ing. iti Rudo Šuštar, dipl.oec. - Francu Bičku in Tomažu Žumru ne podaljša štipendijska pogodba za eno leto z« študij na fakulteti za elektrotehniko . - Janezu Košmelju se do pridobitve poklica odloži vračanje štipendije. - Vilku Kavčiču se za to šolsko leto odobri ob torkih, sredah in četrtkih enourni predčasni odhod z dela zaradi spremljanja predrfvanj. - Romanu Megušarju se dodeli štipendija za študij ob delu za smer strojni tehnik. - Mojci Prezelj, ki je bila rn ša štipendistka, se oprosti vračilo štipendije, ker je prekinila izobraževanje in se zaposlila v naši TOZD. - Dragici Benedičič in Miri Leben se dodeli štipendija za študij ob delu v drugem letniku ekonomske višje šole. - Komisija je potrdila pripravniško dobo, mentorje in program oz. izvedbeni načrt za pripravnike: Andrejo Peternelj, Joža Habjana in Izidorja Pintarja. - Za novosprejete delavce je komisija ugotovila sorazmerni dopust oz, število dni še neizkoriščenega dopusta. Na 18. redni seji poslovnega odbora je bil ponovno obravnavan problem enakomerne razporeditve delavcev v proizvodnih oddelkih na dopoldansko in popoldansko izmeno. Tudi dolgoročna prizadevanja orodjarne naj bodo usmerjena k organiziranju dela v obeh izmenah. Prisotnim so bili posredovani podatki o najetih tujih komercialnih kreditih v letošnjem letu; poročilo o najetih domačih kreditih pa bo podovni odbor obravnaval na naslednji seji. V nadaljevanju je bila obravnavana realizacija proizvodnje v mesecu septembru in problemi zeLovAUje oo zaris iskka Zecezuifti pri posameznih proizvodih- Pri prevzemanju naročil za nove izdelke morata razvojni in gospodarski sektor skupaj s kupci točno definirati tehnične pogoje in zahteve dobave z vso potrebno dokumentacijo. Prodaja v mesecu septembru je bila zelo ugodna, predvsem na račun velike proizvodnje gospodinjskih aparatov in je skupno znašala 33 milijard. Prisotni so bili seznanjeni s poročili o opravljenih službenih potovanjih v mesecu septembru. Odobrena je bila nabava risalne deske, pisalne mize, dveh vtrlji-vih stolov, treh stenskih kalo-riferjev in investicija izgradnje prostora za varilnico. Zavrnjena je bila ponudba revije BOREC za objavo oglasa. Pod razno je odbor obravnaval še pomanjkanje grmadnikov, rok dokončanja nove lakirnice in zadolžil tov. Sturma za pripravo poročila o izvršenih nalogah v ruzvojenm inštitutu in ocene le-teh. Iz zapisnikov zbrala: E.G. V tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra Železniki nas je bilo na dan 31.10.1983 987 zaposlenih, od tega pa nus je približno 330 članov mladinske organizacije. Predsedstvo si je zastavilo okvirni program dela, za katerega si vsi prizadevamo, da ga čim bolje izvedemo. Predsedstvo smo razdelili na več skupin, katere delujejo na svojih področjih. Vsaka skupina ima svojega vodjo, ki bo izvajal zas- tavljene naloge s pomočjo drugih članov predsedstva, oziroma ostalih mladincev. Komisija deluje na področjih: kultura, šport in rekreacija, obveščanje in propaganda, SLO in DSZ, pohodne enote. Komisija za kulturo je organizirala: spremstvo štafete, ekipo za sodelovanje na kvizu iz prometnih predpisov, organizirala je udeleževanje družb.polit. manifestacij, kurjenje tradic. kresa ob prazniku dela. Komisija za šport in rekreacijo je organizirala prostovoljno čiščenje igrišča v Selcih ter v počastitev 1. maja turnir v malem nogometu za prehodni pokal med oddelki naše TOZD. V programu imamo tudi tekmovanje v kegljanju za člane naše DO. Mladinci naše TOZD eo o vseh akcijah pravočasno obveščeni z raznimi plakati, ki so izobešeni na oglasnih deskah ali pa ustno, toda kljub temu je odziv zelo skromen, pa naj se tiče izleta ali delovne akcije, kar Je pa seveda še slabše dbis-kano. Predsedstvo je na svoji redni seji sprejelo akcijski program za leto 198): 1. sodelovanje z OK ZSMS 2. večja aktivflost in pristop mladine k delu v naši TOZD in svojim delom pripomoči v letu stabilizacije 5. aktivno sodelovanje 00 ZSMS z vsemi DPO v našem TOZD-u in prav tako povezava v drugimi DPO izven TOZ-a 4. sodelovali in udeležili se bomo strokovnih posvetovanj in shodov, seveda s stalno skrbjo za stabilizacijo 5. mladi v našem TOZD-u se moramo dogovoriti za akcije, ki so skupnega pomena. Za čim boljšo uresničitev tega programa bi želeli pridobiti Žim več mladincev, da bi se vključevali v delo raznih sekcij 00 ZSMS m DPO. Milan Vujič Vilko Kavčič x/aš bonauos k razvoju kmetijstva Socialistična republika Slovenija si je kot enega glavnih in strateško važnih razvojnih ciljev zastavila, da kar se da največ prehrambenih potreb zadovolji z lastno nroizvodnjo. Že v tem srednje-ročnem obdobju naj bi pokrili 80 % potreb. To pa še ni končni cilj. Nekateri poznavalci razmer trdijo, da bi z izkoristvijo vseh možnosti proizvedli celo več hrane, kot jo potrebujemo. Ali bodo zastavljeni cilji doseženi, pa ni odvisno le od kmeti jcev, pač pa tudi mnogih drugih dejavnosti. Nemajhna naloga je pred industrijo, ki naj zagotovi potrebno kmetijsko mehanizacijo. Med sodobno kmetijsko opremo pa sodijo tudi majhni kmetijski stroji, ki so za sodobno kmetovanje prav tako pomembni, kot traktorji in ostala težka mehanizacija. Mislim, da bi se v krog proizvajalcev kmetijske mehanizacije lahko in morala vključiti tudi naša TOZD. V mislih imam strojček za ščetkanje živine, ki ga v Jugoslaviji nihče ne proizvaja, je pa nepogrešljiv v govedoreji in konjereji. Z njim kmetijci z živali odstranjujejo prah, hkrati pa masirajo kožo. Znan Je pregovor, da redno ščetkanje pomeni toliko kot "pušel", to je tretjina dnevnega obroka. Naša tovarna ima vse možnosti, da v kratkem času na trg pošlje omenjeni izdelek, ker podobne stvari že proizvajamo. Najbližji so sesalci za prah, posebno za mokro sesanje. Seveda bi bile potrebne prilagoditve. Naši raz-vojniki bi se morali povezati z Kmetijskim inštitutom Slovenije. Stvar pa je tudi za nas ekonomsko izredno zanimiva, kajti omenjeni aparati iz dvoza so že predčasno veljali nekaj čez tri stare milijone. Stvar je vredno premisliti. Marijan Peternelj r,ROMOVA A/ OŽIVITEV 5TA~ K€0A n€STUe$A JEbKA žezezuiKOv Področje Škofje Loke s Selško in Poljansko dolino predstavlja v arhitekturnem in spomeniško varstvenem pogleau eno od najpomembnejših področij Slovenije. Zal pa lahko ugotavljamo, da mnogi stari objekti propadajo in da stara mestna in vaška Jedra izumirajo. Nekje so vzrok že izredno dotrajani objekti, nekje pa stari objekti ne morejo zadovoljiti tistih potreb, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Ljudje se iz starih neure- jenih hiš raje preselijo v nova stanovanja, s tem pa stara, prazna, propadajo še mnogo hitreje. Zato se na škofjeloškem območju že nekaj let trudimo, da bi to, kar nam Je podarila zgodovina , ohranili, še več, da bi znova oživili mrtve objekte, ki bi lahko služili današnjim potrebam. V Škofji Loki in Zireh so bili napravljeni prvi uspešni koraki v tej smeri. Izdelani so bili natančni posnetki obstoječega stanja s programom in prenovo, izgotovljeni bo bili načrti za adaptacije najpomembnejših objektov. V Škofji Loki so na ta način pridobili precej novih stanovanjskih površin v najožjem delu mesta in nekaj prenovljenih lokalov. Po programu Skupščine občine Škofja Loka pomeni leto 1983 začetek pripraviJaulnih del za območje Železnikov. Letos bo potrebno izvesti glavne meritve, tako da bi dobili realne podatke o stanju objektov s tehnološkega in spomeniško varstvenega vidika. V ta namen je skupina študentov s Fakultete za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo v mesecu oktobru izvedla glavne meritve objektov, kar naj bi bila osnova za vae nadaljnje delo. Pripravili bi program prenove, ki bi ga obravnavali po posameznih krajevnih skupnostih, na Osnovi tega pa bi pristopili k detajlni izdelavi načrtov. Tako upamo, da bomo lahko v prihodnjih letih izpeljali zastavljene cilje in da bo naše mesto z okolico zaživelo tako, kot so vsi želimo. Gabor za prenovo in oživitev starih in mestnih Jeder: Anika Logar iZ£€l V TAtm Kot vsako leto, smo bili tudi letos delavci obdelovalnice na sindikalnem izletu. Za cilj smo si izbrali prelepo dolino Tamarja, kjer smo bili nekateri od udeležencev že večkrat, pa se zaradi njene lepote tja še vedno radi vračamo. Čedalje pogosteje ugotavljamo, da si želimo izletov bolj zaradi prijetnega vzdušja in sproščenih razgovorov s sodelavci, kakor pa izleta samega. Ob celodnevnem srečanju se utrjujejo med sodelavci tovariške in prijateljske vezi, ki so zaradi vedno večjega pomanjkanja časa Za tradicionalni izlet naših upokojencev smo letos izbrali Belo krajino. Na vabilo se je odzvalo 35 upokojencev, kar je precej manj kot prejšnje leto. Mogoče kraj izleta ni bil najbolj srečno izbran, saj se je v pogovoru z upokojenci kasneje ugotovilo, da jih precej te kraje že pozna. Domenili smo se tudi, da se za Vsak naslednji izlet pomenimo že na novoletnem srečanju v tovarni. Vreme je bilo kot po naročilu, ko smo se namestili v avtobus in se odpeljali cilju naproti. Po prijetnem klepetu med udeleženci izleta smo se najprej ustavili na Muljavi, rojstnem kraju pisatelja Josipa Jurčiča V tamkajšnji gostilni smo se najprej okrepčali, nato pa smo čestokrat že načete. In še misel za zaključek - bilo je prijetno, zato želimo, da se v prihodnjem letu spet srečamo. Mici Nastran si ogledali Jurčičevo rojstno hišo in priložnostno polharsko razstavo.Naprej nas je pot vodila po čudoviti dolini reke Krke, mimo Žužemberka, v Dolenjske Toplice. Tukaj smo spet napravili krajši odmor in se sprehodili po tamkajšnjih parkih in zelenicah. Ker se je bližal čas ko-ila, smo nadaljevali vožnjo do Semiča, našega cilja potovanja. V tamkajšnjem hotelu so nas že pričakovali, zato smo bili hitro postreženi. Po kosilu je sledil krajši sprehod po mestu, nato pa smo se odpeljali do zidanice, da tam preživimo prijetno popoldne ob belokranjskem vinu, grozdju in zvokih harmonike . Družba se je prijetno razživela, tako, da bi najraje Ostali kar v zidanici. Oskrbnico tzc£T aroKOjeueev v Beto KKAJIUO zidanice je naše petje tako razvnelo, da je takoj prinesla nov liter na mizo, kakor hitro emo rekli, da se poslavljamo. Nazaj grede amo ob zvokih harmonike v avtobusu in prijetnem razpoloženju potovali mimo Novega mesta in po avtocesti proti Ljubljani. Lakota in žeja nam Je svetovala, naj se še nekje Ustavimo. To amo tudi storili v gostilni Vigred v Retečah. Tukaj pa ae je poznala ža tudi utrujenost, zato amo kaj kmalu nadaljevali pot proti domu. Vtisi z izleta eo bili za nekatere lepši, kot za druge. Zavedati se moramo, da vsem udeležencem ni moč vedno ustreči. V bodoče, ko se bomo skupaj z upokojenci dogovorili za smer izleta, bo izlet še uspešnejši, saj bomo potovali tam, kamor je usmerjenih največ želja. Janez Hostnik jew~ VOgA V DAVČI? Sedim in mislim - pravzaprav se sklanjam nad papir, na katerega naj bi letele črke in se povezovale v besede ... stavke ... Misel se mi ustavi, znova in znova. Ugotavljam, kaj naj bi se skrivalo za tem naslovom. In -nazadnje - ne morem drugače, kot da začnem od začetka - od prve hiše v vasi. Po zelo starem ljudskem izročilu in pisanih virih je bila prva domačija v Davči sedanja domačija pri Dolinarju, kamor se je zadnjo nedeljo v septembru 1.1471 s hčerko umaknil posestnik is Češnjice, kateremu so Turki požgali dom, ubili ženo in ugrabili šestletnega sina Jožka. Ker so ti ljudje prišli iz doline, se Jih je oprijelo ime "dolinarji", od tod tudi ime domačije. Ko so čez 20 let Turki ponovno vdrli v te kraje, je bil med njimi tudi janičar Jusuf (Jožefi), ki je bil ranjen in so ga prebivalci spoznali za ugrabljenega Jožka. Jože se je kmalu vživel v okolje in se vrnil na požgani dom na Češnjico. Z njim je prišlo tudi ime "Pri Turku", ki Je ostalo do današnjih dni. Joškov oče pa je ostal pri Dolinarju. To je bila edina naselitev v tem obdobju, kajti naselitev ostalih delov Davče se Je začela šele 1. 1557, ko se pojavijo prvi naseljenci s Tolminskega in iz Poljanske doline. Naj bo dovolj zgodovine, saj ni moj namen pisati o turških vpadih. Morala bi povedati kaj o problemih, ki nas spremljajo na vsakdanji poti. V srednjeročnem planu krajevne skupnosti smo si zadali visoke cilje in naloge. Naša glavna naloga je rekonstrukcija ceste Davški most - Davča, ki je potekala tudi v letošnjem letu. V oktobru lani se je pričela 1. faza razširitve, ki pa zaradi slabega vremena ni bila v celoti realizirana. Zato se je z njo nadaljevalo še letos. Takoj po končani 1. fazi pa smo pričeli z 2. fazo - t.J. razširitvijo ceste na odseku Podmejač - Vrhovčev mlin, katere predračunska vrednost je bila 650 st. milijonov. Dela so potekala celo poletje in se zaključila sredi oktobra. Pri samem izvajanju razširitve so fizično pomagali tudi vojaki škofjeloške kasarne, ki so ostali prav do zadnjega dne. Finančno pa so nam pomagali: OSKIS Škofja Loka, GG Kranj, KZ Škofja Loka, Združeno delo Selške doline in Hudourniška skupnost, katera še sedaj ureja brežine Davščice. Poleg tega sta posredno sodelovala tudi Geološki zavod iz Ljubljane in SGP Zidgrad Idrija z globinskim vrtanjem in miniranjem v peskokopu za pripravo tampona za cesto. Gesta je sedaj dovolj široka in varna za promet, kljub nekaterim napakam, ki se bodo v najbližji prihodnosti odpravile. Rekonstru- irali smo skoraj 1800 m, kar je več, kot smo načrtovali. SGP Zidgrad iz Idrije pa Je v letošnjem letu grabil tudi gozdno cesto v Kotljah, kjer pa gradnja še ni v celoti zaključena. Poleg te ceste se je gradila, oz. obnavljala, tudi cesta MoČilar -Zgaga. Dela je izvajalo GG Kranj, ki Je cesto nasulo in uredilo propuste ter Jo tako usposobilo za tovorni promet. Gradili smo tudi na področju elektrifikacije in sicer je Elektro Kranj postavil nov daljnovod v dolžini cca 2 km ter nov transformator na Mravljevem griču. S posebno pozornostjo pa smo spremljali tudi adaptacijo šole, ki se je pričela že med lanskimi počitnicami. Idaptacijo so Izvajali razni obrtniki pod vodstvom SGP Tehnik Škofja Loka. Investicijska vrednost obnove znaša cca 1,6 st. milijard din. V kletni etaži je urejena kuhinja z jedilnico, kotlovnica a prizidano deponijo in obnovljena dvorana. Urejene so tudi sanitarije za Javnost. V pritličju sta urejeni dve učilnici, pisarna za učitelja, garderobe, sanitarije, večji predprostor ta razgibavanje in stanovanje za učitelja. Najbolj emo veseli centralnega ogrevanja, saj ne bo več treba prenašati drv od peči do peči, pa še vai prostori bodo ogrevani. Veseli smo tudi nove strehe, veseli smo vsega novega. In to veselje se Je kazalo v nas, ko smo 28. avgusta slovesno ot-vorili prenovljeno šolo. Posebno mladi smo veseli, da emo zopet dobili dvorano - prostor, kjer se lahko srečujemo, kjer lahko izvajamo svoje aktivnosti. Vsi pa smo hvaležni vsakomur, ki Je vsaj z dobro besedo pomagal, tako pri razširitvi oeste kot pri obnovi šole, saj vemo, da brez splošne družbene pomoči ne bi mogli doseči vsega. Zdaj je tu jesen - taka kot vedno - pa vendarle nekoliko drugačna. Utihnili so kravji zvonci, tihoto trgajo le klici orlov, ki krožijo okrog, od vetra in strel skrivenčenih macesnov. Hladni severni vetrovi so nam pred dnevi prinesli že prve snežinke. Hitimo še z zadnjimi deli pred zimo. Graditelji novih, nadomestnih hiš - teh Je preko 20 - še v mrazu hitijo, da bodo hiše čimprej dograjene. Kajti - kmalu bodo tu meseci, ko bo najlepše sedeti na topli kmečki peči in zreti skozi okno v snežinke, ki padajo iz neskončnosti in pokrivajo zemljo kot bela poročna obleka najlepšo deklico. In v takih trenutkih začutim nekje globoko v sebi, da je neskončno lepa moja vas, posebno lepa zame, ki me Je mestno življenje po štirih letih spet prignalo na zeleneče obronke svojega doma. Andreja Peternelj aroKOjeua RAZSTAVLJAJO -.'uštvo upokojencev za Selško dolino ni najbolj aktivno. Vzrok temu je vsekakor oddaljenost posameznih vasi in zaselkov, ki so raztreseni po celi Selški dolini. Težko Je najti primeren in ustrezen način organiziranja stikov in sodelovanja med člani na tako obširnem področju, s preko 700 člani. Društvo ima v upravnem odboru toliko članov, da zastopajo celotno področje po naših vaseh. Izmed teh članov imenujemo poverjenike in preko njih obveščamo ostale o vseh akcijah, ki so se predvidevale v določenem obdobju. Tako Je od poverjenikov veliko odvisno, kako so člani obveščeni in koliko bo predvidena akcija uspela. Razne akcije in delo v društvu pa smo letos pričeli določati z letnim planom, ki se običajno sprejme na letni konferenci. Tako smo med drugimi nalogami za leto 1985 tudi določili, da organiziramo razstavo ročnih del, a katerimi so pokazali, kaj najraje delamo v prostem času. Da bi med člani imeli čim več stikov in sodelovanja, smo v mesecu Januarju organizirali pohod na Ratitovec. Tega pohoda se Je udeležilo 56 članov. Zaradi večje zahtevnosti poti se je na Ratitovcu zbralo 29 članov, ostali pa so ostali v naravi in v vasi Prtovč, tako, da smo se popoldne zopet skupaj odpeljali v dolino. V mesecu avgustu in septembru smo izvedli že vnaprej določene tri izlete, in sicer v Logarsko dolino, Kumrovec -Zagreb - Čateške Toplice ter dvodnevni izlet na otok Krk. Izletov se je udeležilo 170 članov in po pripovedih nekaterih je bilo na splošno lepo in bili so zadovoljni. Pri razgovorih s člani o nameravanih akcijah v letu 1985 so se mnogi navduševali za organizirane razstave. To nam Je dalo upanje in smo takoj navezali stike z Muzejskim društvom v Železnikih zaradi uporabe galerije in prostih terminov za postavitev razstave. Po informacijah, ki smo jih dobili, so bili poverjeniki na sejah seznanjeni, da bo možno razstavo pripraviti v drugi polovici septembra. Časa je bilo še zadosti in tako smo meseca avgusta pričeli zbirati izdelke. Vsak razstavijalec je sam prinesel svoje izdelke v poslovni prostor društva, kjer smo jih vzeli v evidenco. Dogovorili smo se, da vsak svoje izdelke označi s svojim naslovom. V kolikor pa Je izdelek za prodajo, naj ta vsebuje tudi ceno. Prodane izdelke naj bi se dvignilo ob koncu razstave ali ob uradnih urah, to je v ponedeljek dopol- 1f dne. Otvoritev razstave Je bila dne 24.9.1985, trajala pa je do 10.10.1985. Na razstavi Je sodelovalo skupaj 51 članov, od tega Je bilo 21 žensk in 10 moških, ki smo pripravili Mcupaj nad 150 izdelkov. Udeležba na razstavi Je bila zadovoljiva. Največ zanimanja pa je bilo za izdelke, ki se uporabljajo po kmečkih domovih. Med te spadajo razne pletene košarice, krparji za krompir, kosišča, brezove metle, hišice za krmljenje ptičkov in drugo. Videti Je bilo tudi mnogo ženskih ročnih del, od majhnih do večjih prtov, kljek-1Janih ali v raznih drugih načinih izdelave. Tudi nekaj gobelinov in slik na olje in v pastelu je bilo videti. Razstava kot zaokrožena prireditev upokojencev je v glavnem navdušila vse, ki so si razstavo ogledali. Med obiskovalci razstave je bilo tudi mnogo mledih. Se posebno veseli smo bili obiska mladih pisateljev iz Osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih pod vodstvom Martine Sedej, ki so jih zanimali izdelki na razstavi in naše delo v društvu. Upam, da se bomo na podobnih prireditvah še srečali. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali na razstavi in tistim, ki so pomagali pri sami ureditvi. Zahvaljujemo se Muzejskemu društvu v Železnikih in Turističnemu društvu v Železnikih za njihovo pomoč z raznimi nkviziti, kar nam Je olajšalo delo pri pripravi razstave. Matevž Jensterle 3VA HA ŠKOTU! TOT! Člane likovne skupine ISKRA Železniki smo bili doslej navajeni spoznavati na skupinskih razstavah le po nekaj del poa-sameznih ustvarjalcev. Z razstavo Lojzeta Tarfile in Jožeta Gostinčarja Je podana nekakšna sprememba v občasnem predstavljanju slikarskih dosežkov posameznih članov likovne skupine. Videti je, kot da so se posamezniki odločili za samostojno predstavitev svojih del. Morda v skupini ne pridejo toliko do izraza ali veljave ali se izgubijo v kvantiteti, v ka- teri ni mogoče opaziti posamičnih vrednostnih dosežkov, ki ostajajo zabrisani v skupini, medtem ko je na razstavi enega ali dveh slikarjev možno pokazati nekaj več. Za Lojzeta Tarfila in Jožeta Gostinčarja je ob pričujoči razstavi zelo mikaven podatek o skupnem delu, o skupnih sprehodih v naravi in o skupnem iskanju zanimivih motivov. Tovarištvo pri skupnem slikanju se odraža tudi v rezultatu - v slikah. Sorodna sta si tako po mo- tiviki kot tudi v načinu slikarskega izražanja. Za oba Je najbolj značilen motiv gozda kot zaprt in vase zaokrožen slikarski prizor, ki nudi možnosti skoraj ploskovne poslikave slikarskega platna ali še bolje slikarske ploskve takorekoč od zgornjega roba slike do spodnjega. Na tako oblikovanem prizorišču se slikarja spopadeta e čisto slikarsko problematiko. Ni Jima več važna resničnostna upodobitev krajinskega izseka iz narave, ker Je prevladala slikarska koncepcija slike. To se pravi, da gradita celoto slike kot koncept slikarskega izražanja v zelenih barvah z nemirnimi potezami čopiča in z iskanjem odgovarjajočega odseva svetlobe, ki spreminja osnovno zeleno barvo v drugačen ton. Pri Gostinčarju že opazimo težnjo za popolnejšim izrazom, ki ga doseže z dodajanjem rjavih in viole-tnih barv (temni gozd), medtem ko Tarfila pušča nekatere dele slik skoraj neposlikane, da lahko skoznje proseva belina kot svetilna vrednost slike. Zanimivo je, da sta oba manj prepričljiva v slikah z odprto motiviko, to je takrat, ko slikata široko odprto pokrajino s prednjim, srednjim in zadnjim prostorskim planom. Naj Je to pogled na njive v ospredju in hribe v ozadju ali na gladino reke, povsod so opazne težave, s katerimi se oba slikarja srečujeta pri premagovanju likovnih problemov, ki jih prinaša s seboj tak odprt motiv. Toda tu sta zastavila svoja čopiča in od tu naprej ju bo vodila njuna pot k reševanju presneto težkih slikarskih problemov. Predvsem Je važno, da se tega zavedata in da od te poti ne bosta odstopila zaradi cenenih efektov in prilagajanju povprečnemu okusu manj razgledanega občinstva. Andrej Pavlovec 1.7.1985 smo se na skromni slovesnosti poslovili od delavca in delavk, ki so odšli v zasluženi pokoj, in sicer: Dolenc Franca, Kavčič Mici, Egart Francke, Markelj Jožice in Sturm Marije. Iskreno jim želimo predvsem zdravja in dobrega počutja v krogu svojih domačih, želimo si, da bi se še večkrat srečali na raznih srečanjih v tovarni. Nova rubrika VOJ m