Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto ii. — Štev. 30 Celje, dne 23. julija 1949 Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini Vsi dosedanji uspehi in neuspehi frontne organiza« ciie okraia Celie-okolica dovoli jasno pričalo, da ie potrebno na vasi več političnega dela_ Okrajni plenum Osvobodilne fronte okraja Celje-okolica je imel v soboto 16. t. m. v Celju svojo konferenco, na kateri so izvolili delegate za oblastni plenum OF ljubljanske oblasti. Izvojeni so bili: Jerman Riko, Teržan Zvonko, Gabrijel Miloš, Likar Zmago, Zakovšek Jože, Markič Stane, Svetek Andrej, Dernovšek Martin, Piki Jože, Kač Ivan, Klad- nik Robert, Kajtna Zvonko, Manfreda Marko, Pirnat Anica, Ocvirk Ivan, Rak Marjan, Romih Jože, Sušteršič Josip, Marine Ernest, Semernik Ivanka, Jazbinšek Franc, Vrečko Polde, Šemerl Pavla, Rupert Jože, Zlender Jože, Kalčič Matija, Zlender Jože, Simončič Franc, Borovšak Helena, Podjavoršek ALogz, Švent Veronika. Po referatih in obširni diskusiji so sprejeli sklepe za nadaljnje delo in poslali protestno pismo zaradi krivične odločitve o naši Koroški. Tov. sekretar Ocvirk je podal referat, v katerem je uvodoma nakazal pomen plenuma fronte, ki naj bi ob zaključku sprejel sklepe in na podlagi njih na- pravil preokretnico v dosedanjem delu. Pokazal je pomanjkljivosti frontnih or- ganizacij na terenu v zvezi s sodelova- njem z ostalimi množičnimi organizaci- jami. Samo z ostalimi množičnimi orga- nizacijami bomo lahko 100% reševali naloge petletnega plana. Večjo pozor- nost bo treba posvetiti političnemu delu v frontnih in ostalih organizacijah. Po- litično delo ne smemo ločiti od gospo- darskih nalog. Učvrstiti bo treba pove- zavo med političnimi organizacijami iri krajevnimi LO. Nadalje je govoril o frontnih briga- dah v gozdarstvu ter o brigadah za ka- pitalno izgradnjo in poudaril, da so osnovne frontne organizacije pri mobi- lizaciji frontovcev za brigade zelo malo sodelovale, tako da je glavno breme pri mobilizaciji frontovcev padlo na okrajne aktiviste. V brigadah, kjer se nenehno s fron- tovci tudi politično dela, kjer se politič- no spremljajo vse gospodarske naloge, so se mnogi prevzgoj ili v zavestne bor- ce za izvedbo plana v gozdarstvu. V frontnih brigadah je bilo 150 tovarišev sprejetih v OF, 93 v kandidaturo KP, 230 pa se jih je za stalno vključilo v delo. Nadalje je govoril o vključevanju re- zervne delovne sile v proizvodnjo, ki bo »talna naloga frontnih organizacij na vasi. Predvsem pa je treba, da člani plenuma OF vlože vse sile za mobili- zacijo v frontne brigade za kapitalno izgradnjo. Naša vas se mora iz vse osnove spremeniti v smislu graditve so- cializma, zato je potrebno, da formira- mo frontne brigade za delo na vasi. Tov. sekretar je govoril o načinu pri- dobivanja frontovcev. osnovna metoda je politično prepričevanje. Pri nas da- nes izvajamo dosledno ljudsko demo- kracijo. Za naše sovražnike, ki se kri-, jejo v vaških špekulantih in protiljud- sfci duhovščini pa ni svobode. Prav tako tudi ne za ostale delomrzneže. To jim je treba ne samo govoriti, ampak tudi prikazati. Nato je govoril o družbeno koristnem delu, kjer bodo tudi delo- mrzneži doprinesli svoj delež naši iz- gradnji. Z nenehnim političnim delom na terenu ter doslednim izvajanjem go- spodarskih ukrepov in vseh navedenih nalog, bomo lahko uspešno vršili osred- njo nalogo na naši vasi, to je socialistič- no preobrazbo vasi. Nadalje je govoril o graditvi socializma na vasi v našem okraju, nakazal dosedanje uspehe in pomanjkljivosti. Frontne organizacije na vasi so pri tem delu premalo in- tenzivna V nekaterih frontnih odborih sedijo ljudje, ki vodijo fronto, kar ne moremo dopustiti. Dalje je govoril o hmeljarstvu v Sav. dolini in poudaril, da je treba takoj pri- stopiti k škropljenju hmelja. Vsako sa- botiranje v tem pogledu se bo najstrož- je kaznovalo. Ravno tako je treba pa- ziti na zemljo, ki je bila last agrarnih interesentov, in je posejana z žiti, da se ne bi želo zeleno žito, kakor je bil primer. Tudi to se bo najstrožje kaz- novalo. Z zboljšanjem političnega dela na terenu bomo uspešno dokončali prvo petletko, za kar so nam garant doseda- nji uspehi v realizaciji prve polovice petletnega plana, delovne množice, OF in njena voditeljica KPJ. Organizacijsko poročilo je podal or- ganizacijski sekretar tov. Piki Jože. Na- loge, ki stoje danes pred OF bomo lah- ko uspešno izvajali le, če se bomo po- po9luževali pravilnih organizacijskih oblik dela. Govoril je o realizaciji plana za I. polletje in poudaril, da smo plan dosegli, vendar v nekaterih točkah ne. Če hočemo doseči plan v številu član- stva je potrebno, da vsak mesec sprej- memo najmanj 1400 novih članov. Kri- tiziral je nerednost in neodgovornost nekaterih odborov OF v plačevanju članarine. Stremeti je za tem, da se članarina redno poravnava in da po- raste. Ker vse organizacije OF še nimajo letnega plana in ker si brez planov ne moremo zamisliti uspešnega dela fron- te, morajo člani plenuma poskrbeti,, da »e v istih sestavi letni plan. Poudaril je važnost pošiljanja mesečnih poročil, ki so nujno potrebna. Vsaka organiza- cija fronte mora biti prav tako naro- čena na Organizacijski Vestnik, Celj- ski tednik in enega od dnevnih časo- pisov. Nadalje je govoril o komisijah, ki so organizirane pri Okrajnem odbo- ru OF. V vsakem odboru OF bo uve- dena knjiga obiskov. Za boljše delo frontne organizacije bo okrajni odbor OF organiziral tudi tečaje za funkcio- narje OF odborov. V zvezi z ideološko političnim delom v frontnih odborih je treba zadostiti planu in ustanoviti 120 študijskih krožkov, sedaj jih obstoja sa- mo 35. Frontnih kotičkov pa je name- sto 135 samo 21. Izdajanje novih legitimacij se more vršiti na slovesen način. 75% frontnih organizacij je članske izkaznice pravil- no razdelilo. Plan zbiranja odpadkov je dosežen, gradnje zadružnih domov so se nedo- sledno izvajale. Pri vseh frontnih odbo- rih, razen nekaterih, se je pokazal opor- tunizem pri mobilizaciji za frontne bri- gade. Nazorna agitacija je slaba in bo treba v drugem polletju delo izbolj- šati. Prav tako bo treba izboljšati delo komisije za agitacijo in tisk. Stremeti je za tem, da ima vsak OF odbor do- pisnika za lokalni časopis. Nadalje je govoril o volitvah organov ljudske in- špekcije, ki bodo izvršene do konca tega meseca, kakor tudi o postavitvi 3—5 članskih aktivov, ki bodo postavljeni vzporedno s komisijami pri Okrajnem odboru OF. Skleoi plenuma ;: Kot svojo stalno nalogo morajo osnov- ne organizacije osvojiti delo na utrje- vanju, razširitvi in na ustanavljanju predvsem kmetijsko-obdelovalnih za- drug ter na utrjevanju pospeševalnih odsekov pri dosedanjih kmetijskih za- drugah. Osvoji se načelo, da morajo osnovne organizacije za pomoč "planu skrbeti, da bo vedno pripravljeno najmanj isto šte- vilo frontovcev, ki bodo šili v posebne frontne brigade, kakor je bilo število tistih, ki so bili v frontnih brigadah, ki so pomagale pri izvedbi gozdarskega plana. Vsak deloven človek na vasi mo- ra vedeti, da pride fenkrat na vrsto. Osnovne organizacije morajo nuditi vso pomoč pri mobilizaciji stalne de- lovne sile za našo industrijo. Za uspešno izvedbo vseh gospodar- skih in poljskih del na vasi, sprejema plenum skle^, da se najpozneje do kon- ca meseca julija formirajo vaške bri- gade v 80 vaseh. Vaški sekretariati morajo ustvariti točno evidenco vseh članov Fronte, ki delajo v frontnih brigadah. Aktivi pri osnovnih organizacijah se posatvijo najpozneje tekom tega mese- ca. Prav tako se izvede v tem času raz- širitev vaških sekretariatov in razdeli- tev dela v njih. Takoj se uvede študij statuta in pro- grama v vseh organizacijah. Kot stalna naloga se postavlja pred osnovne organizacije pridobivanje član- stva in redno mesečno pobiranje člana- rine. Vsi krajevni odbori OF morajo takoj izvesti volitve grup ljudskih inšpektor- jev, in sicer najpozneje do konca tega meseca. Vsi izvoljeni organi, t. j. vaški sekre- tariati in izvršni odbori krajevnih od- borov OF se morajo redno sestajati in redno sklicevati vaške sestanke zaradi utrjevanja povezave med člani Fronte. Vse frontne organizacije v Savinjski dolini morajo takoj pristopiti k mno- žičnemu škropljenju hmeljevih nasadov ter uporabiti pri tem brigadni sistem dela. Zato se naj takoj formirajo vaške brigade. V zvezi s tem in v najtesnejši pove- zavi s KLO je pristopiti k pravilnemu izkoriščanju vseh škropilnic, ki so na razpolago. Nobena škropilnica ne sme biti neizkoriščena, ampak mora služiti zato, da se množično škropljenje res takoj in v redu izvede. KLO bodo na- pravili popise vseh takih škropilnic. Zagotoviti je treba množično sodelo- vanje pri pregledovanju krompirišč i» preglede vsakokrat izvesti najtemeljite- je in najvestneje. Ljudi, ki kažejo do tega neodgovoren odnos, morajo orga- nizacije razkrinkati kot ljudske škod- ljivce. Organizacije OF na vasi morajo so- delovati pri pravilnem ugotavljanju hektarskih donosov in pri odkrivanju utajenih hektarskih površin, ker je to eno od sredstev borbe proti vaškim špekulantom in razrednim sovražnikom. Med frontovci v brigadi na gradilišču v Štorah Brečkova de- setina še vedno prednjači. Najboljša bri- gadirka v de- setini Košica Marije. Najboljša v mladinski skupini. Desetina Ko- šica Marije, najboljša med ženskimi sku- pinami. Komisije za ugotavljanje hektarskega donosa so ponekod zelo slabo izpolnile svoje naloge Za pravilen odkup žita je predvsem potrebno točno ugotavljanje hektarske- ga donosa. Osnova tega dela zavisi od dobrega dela krajevnih komisij in je od tega tudi v celoti odvisna pravilna oce- nitev donosa za posamezne KLO. Zato je velikega pomena sestav krajevnih komisij. Ze na samih seminarjih, ki jih je sklicala na osmih sektorjih v celotnem okraju Celje-okolica, se je pokazalo, da sestav nekaterih komisij ne odgovarja, ker že takoj niso pokazali zanimanja in da so v nekaterih zastopani oportuni- stičmi elementi. Komisija KLO Vojnik je ugotovila hektarske donose belih žit zelo opor- tunistično in administrativno. Ta komi- sija se ni zavedala važnosti poverjene naloge in je hektarska donos ugotavlja- la le v pisarni, ne pa da bi šla ugo- tavljat donos na žitna polja. Šele ko je okrajna komisija ugotovila donos za povprečje KLO-ja Vojnik, je ista trdi- la, da je najvišji donos v njihovem KLO samo 13 mtc na ha, če ravno je član okrajne komisije ugotovil hektarski do- nos 17 mtc na ha. Na skrajno aportunistično stališče se je postavila tudi krajevna komisija v Marija Reki, ki ie ugotovila hektarski donos pri pšenici le 12 mtc in prav tako tudi pri ostalih žitaricah. Ko je prišla ocenjevalna komisija je ugotovila še skoraj enkrat večji hektarski donos. Članov krajevne komisije se nekateri tamkajšnji kmetje obljubljali, da če se prikažejo na kaki njivi jih bodo pre- tepli s palicami. To je uporabila komi- sija za izgovor, da ni mogla pravilno in pravično oceniti hektarskega donosa. Vidi se pa, da komisija ni imela na- mena oceniti, pravičen donos, ampak celo nasprotno in s tem prikrajšati živ- ljenjski standard delovnemu človeku. Skoraj isti primer je bil v krajevnem ljudskem odboru Ponikva pri Grobel- nem, kjer so v komisijo določili samo velike kmete, kot na primer Masten Franca, posestnika z nad 18 ha obdelo- valne zemlje, ki je določil z ostalimi člani najvišji hektarski donos 11 mtc na ha. Ista komisija se ni zavedala kake važnosti je pravilen odkup žita in pra- vilno ocenjevanje hektarskega donosa. Ko je prišel član okrajne komisije na KLO Ponikva in zahteval ugotovljen hektarski donos od strani krajevne ko- misije, je bilo razvidno, da so vsi večji kmetje imeli manjši hektarski donos, kakor pa mali. Komisija se je izgovar- jala, da je žito uničila toča in da je sploh nemogoč večji hektarski donos. Ko pa se je član prepričal na terenu, je ugotovil hektarski donos pri žitih od 14 do 22 mtc. Ugotavljal je tudi hek- tarski donos pri posestnikih, katerim je toča poškodovala posevke, vendar je bilo teh le 9 in so imeli na ha naj- manjši donos 9 mtc. V KLO Blagovna je krajevna komi- sija pokazala tudi zelo malomaren od- nos do ugotavljanja hektarskega do- nosa. Članica komisije je stala na sta- lišču, da je hektarski donos najvišji 11 mtc. na ha. Na zahtevo člana okraj- ne komisije, da naj pokaže svojo njivo, pa se je izjavila, da nima časa in da mora iti delat v pisarno. Pohvale vredne pa so krajevne ko- misije, ki so se prav dobro izkazale pri svojem delu Št. Andraž pri Velenju, Polzela, Ljubečna, Teharje, Svetina in še več drugih. Glede na to, da posamezni člani ko- misij za ugotavljanje hektarskega do- nosa pri KLO zapadajo vplivom raznih špekulantskih elementov, je nujno, da KLO-jji pregledajo te komisije, jih pre- čistijo ter vanje imenujejo ljudi, ki bo- do vestno ugotavljali hektarske donose. Nov delovni uspeh kolektiva invalidske Tovarne lesnih izdelkov na Polzeli Delovni kolektiv invalidske tovarne na Polzeli je proslavil v soboto 16. t. m. lepo zmago pri graditvi svoje nove to- varne. Tega dne je pričela obratovati električna hidrocentrala, ki ne bo da- jala le dovolj pogonske sile, za vse to- varniške obrate, marveč bo še tri četr- tine svoje dosegljive električne ener- gije dajala v skupno električno omrežje. Ta delovni uspeh je za podjetje izred- nega gospodarskega pomena. Znano je, da je zaradi nizkega vodnega stanja občutno pomanjkanje električne ener- gije. Tudi obratovanje tovarne na Pol- zeli je bilo v zadnjem času zaradi tega često ovirano. Odslej bo imela tovarna dovolj pogonske sile doma, in ne samo to, še tri četrtine svoje električne ener- gije bo lahko oddajala kamor bo po- treba. Kljub temu, da je komaj pred letom prevzel Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov kup ruševin, ki so predstavljale tovarno, mu je uspelo s po- močjo prostovoljnega dela vojnih inva- lidov in delavcev delovnega kolektiva novoustanovljenega podjetja na tem mestu zgraditi novo tovarno, ki zapo- sluje po enem letu že lepo število de- lavcev. Ni bilo lahko renovirati električno centralo, od katere so ostali samo več- ji deli, vendar je delovnemu kolektivu to popolnoma uspelo. Vse delo so opra- vili delavci domače elektromehanične delavnice. Največ zaslug imata pri re- noviranju centrale elektromehanika tov. Stritnatter in tov. Tavčar. Ko je ob otvoritveni slovesnosti zastopnik Okraj- nega odbora zveze vojaških vojnih in- validov čestital delovnemu kolektivu k izredno lepemu delovnemu uspehu, je še posebno poudaril nasluge navedenih dveh tovarišev, ki naj bosta vzor vse- mu delovnemu kolektivu. Tovarišema je uprava podjetja podelila denarne nagrade tov. Stritmatterju pa še po- hvalno diplomo. V gradnji je sedaj veliko tovarniško poslopje, v katerem bo prostora za na- daljnjih 100 delavcev, poleg tega pa tudi večja sušilnica za les. Za obe stavbi ni bilo mogoče dobiti strešne opeke, sedaj pa izdelujejo doma cementno opeko in bodo stavbe v najkrajšem času dogra- jene. Kljub velikim težavam, ki jih ima podjetje pri investicijskih gradnjah iz dneva v dan vidno raste tako po novi izgradnji, še bolj pa po naraščajoči pro- dukciji lesnih izdelkov. Na prostorih, kjer so bile še pred le- tom dni same ruševine, nastaja novo, kipeče življenje. v i. Četrti bodo Ze i. avgusta izpolnili letno obveznost za prostovoljno delo Ob obletnici zgodovinskega V. kon- gresa KPJ so sklenili frontovci I. če- trti, da bodo do 1. avgusta 1949 izpol- nili letno obveznost 20.000 prostovolj- nih ur, do konca leta pa isto presegli še za 6000 ur. Da bodo to obvezo izpolnili, gre za- sluga predvsem komisiji za prostovolj- no delo in pa uličnim agitatorjem, ker so redno obveščali člane in pridobivali za delo. Najboljši pri obveščanju so bili: Gregom Ljudmila, Pintar Štefka, Truglas Martin ter Osterman Ivan. Vso pohvalo zaslužijo tudi tisti frontovci, ki so svojo obveznost dosegli, oziroma presegli. Komisija za prostovoljno delo je sklenila, da bo napravila grafikon tistih frontovcev, ki do sedaj še niso napravili niti ene prostovoljne ure, a so zdravi ter delazmožni. Namen tega grafikona je, da s tem opozori te člane na njihovo obveznost, obenem pa na dolžnost in nalogo vsakega posamezne- ga člana OF. Do sedaj so delali po večini na lesni industriji in s tem pripomogli za ob- novo mesta Celja 70.000 din. Od sedaj naprej pa bomo dajali vso pomoč kme- tijsko obdelovalnim zadrugam v ob- močju mesta Celja in s tem pomagali graditi socializem na vasi. j. p. Odkrivanje in pridobivanje nove delovne sile za zaposlitev v planski proizvodnji ima gospo- darsko politični značaj ter je zato naloga sle- hernega državljana FLRJ! Stran 2 »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Štev. 30 Mestni Ljudski odbor je pregledal izpolnitev polletnega gospodarskega plana Ob dve in polletnem izpolnjevanju petletnega plana in zaključku I. pol- letja so polagali naši delovni kolektivi obračune o svojem delovanju, ter po- novno dokazali, da je naš plan realen, ker ga ne samo dosegajo, temveč tudi presegajo. S svojim delovnim elanom dokazujejo, da je pot po kateri danes korakajo narodi Jugoslavije pravilna in edina, ki lahko privede naše narode v boljše in srečnejše življenje- S tem tu- di dokazujejo, da je linija naše Partije, linija marksizma- leninizma, da od e ne odstopamo in da bomo vedno stali na strani demokratičnega tabora in fronte miru. Kakor delovni kolektivi, tako je tu- di naš mestni Ljudski odbor pregledal delovanje in uspehe dosežene v prvem polletju tretjega planskega leta na za- sedanju, ki ga je imel v soboto 16. t. m. Tajnik MLO-j a tov. Skomina je podal poročilo Izvršilnega odbora v katerem je najprej obravnaval delo odbornikov, ki še vedno premalo sodelujejo z Iz- vršilnim odborom, posebno nekateri, ne- redno in nezadostno tolmačijo volivcem ukrepe naše oblasti in ne Sklicujejo redno zlborov volivcev. Nato je prešel na nekatere spremembe v Izvršilnem odboru, delo tajništva, na to pa na delo posameznih poverj enište v. Porast socialističnega sektorja v kmetijstvu nam bo zagotovil skorajšen dvig življan skega štandarta Od zadnjega zasedanja je poverj eni- štvo za kmetijstvo izvršilo v svojem delokrogu velilke naloge. Prva je bila sestava spomladanskega setvenega plana in zadolžitev posameznih kmečkih go- spodarstev za izvršitev istega. Zasejane so bile vse površine, v posameznih kul- turah smo plan 100% izpolnili, le v ne- katerih manjka po nekaj odstotkov. Plan ni bil dosežen pri saditvi krompir- ja, zaradi pomanjkanja semena. Ker smo predvideli to, smo tekom zime in v spomladanskih mesecih izvajali ak- cijo za vršičkanje krompirja, ki je bila 100% izvedena. Setev povrtnin je doseg- la planirano višino posebno zato, ker je ekonomija Mestnega odbora znatno po- večala površine zasejane z povrtnino. V marcu smo dobili precejšnjo ko- ličino saturacijskega mulja, ki je dobro nadomestilo za apnenje kislih zemljišč. S tem smo kalcifioirali 38 ha njiv in travnikov. Spomladansko škropljenje in čiščenje sadnega drevja je bilo 100% izvršeno. Posebno pozornost v preprečevanju sad- nega škodljivca smo polagali sektorju Zg. Hudinja, kjer je bilo sadno drevje okuženo, da bi preprečili razširitev sad- nega škodljivca še na ostale dele našega področja. Posledice vojne se poznajo pri nas še posebno pri živinoreji. Na našem pod- ročju nimamo dobrih mlekaric niti do- brega plemenskega naraščaja. Odbiro ži- vine vršimo redno, tedensko, vendar ta še ne odgovarja našim prilikam, zato bo moralo poverj eništvo čimprej pre- skrbeti dobro plemensko in mlečno ži- vino. Možnost »abave dobre plemenske živine bo dana predvsem novoustanov- ljenim zadrugam. Ustanovitev dveh ob- delovalnih zadrug je za naš okraj ve- likega pomena, kajti s tem bomo dvig- nili te vasi iz gospodarske zaostalosti, jih mehanizirali, ter s tem tudi dosegli, da bodo producirale čimveč za potrebe našega delovnega človeka. Na veterinarskem polju smo tuberku- lonizirali vso živino v socialističnem sektorju, ter so rezultati te akcije še precej zadovoljivi. Prav tako smo pod- vzeli preventivne mere s cepljenjem svinj na državnem sektorju proti raz- nim nalezljivim boleznim. Našim delovnim ljudem nudimo vse možnosti za dvig prosvetne ravni in za kulturno udejstvovanje Na Obeh osnovnih šolah je bilo ob zaključku šolskega leta 1948-49 1.275 učencev, katere je poučevalo 34 učnih moči. Kljub temu, da se je vršilo re- dovanje pod zelo strogimi pogoji, je iz- delalo 89,9% učencev, kar je velik na- predek od prejšnjih let, če primerjamo uspehe 1947-48 83%, 1946-47 pa 77%. Iz te statistike je razvidno, da se učni us- pehi iz leta v leto dvigajo in so letos do- segli zadovoljivo višino. Delno je pri- pisati ta uspeh požrtvovalnosti našega učiteljstva, ki je kljub težkočam posve- tilo vse svoje sdle pouku in vzgoji mla- dine. Drugačna slika je na gimnazijah, kjer je procent uspehov od lani na letos precej padel. Končnega rezultata še ne moremo podati, ker bodo šele v avgustu popravni izpiti prikazali končno sliko. Znižanje procenta so povzročili pred- vsem dijaki bivše sedemletke, ki niso imeli pravega namena študirati, tem- več čakajo, da izpolnijo svojo šolsko obveznost. Vzrok slabega uspeha je pri- pisati tudi prezaposlenosti profesorjev, pasivnosti mladinske in pionirske orga- nizacije, ter premalem nadzorstvu stari- šev nad svojimi otroci. Učiteljišče, ki se je v tem letu šele osnovalo, izkazuje 100% učni uspeh. To moramo pripi- sati v veliki meri požrtvovalnosti pre- davateljev, marljivim učencem in disci- plini dijakov, ob pomoči mladinske or- ganizacije na učiteljišču. Domovi za predšolsko in šolsko mla- dino delujejo v redu, vendar je težava v tem, ker se osobje večkrat menja. Mestni ljudski odbor nudi vsem vzgoj- nim domovom finančno in moralno po- moč, veliko skrb pa posveča dijaški šol- ski kuhinji Rdečega križa. V letošnjem letu je mestni ljudski odbor poslal in bo še postlal v kolonije preko 400 otrok. Ljudskoprosvetna dejavnost, katere prvenstvena Skrb in naloge je preus- merjanje ljudi stare miselnosti v na- predno, je skoro na vseh področjih svo- jega dela dosegla lepe uspehe. V novo urejenih prostorih Centralne Ljudske knjižnice se stalno dviga število bral- cev predvsem mladine. Ljudska uni- verza je priredila in organizirala 81 pre- davanj, 69 v Celju, 12 pa izven našega območja. Na 'kmečkem predelu našega terena to je v Medlogu smo ustanovili novo kulturno izobraževalno društvo »Miloš Zidanšek«. Društvo se razvija prav lepo, ter je priredilo že več gle- daliških predstav v zasilni dvorani no- vega zadružnega doma. Z zamenjavo upravnika Ljudskega gledališča se je stanje in delo uprave gledališča znatno izboljšalo, ter bo dana možnost, da bo gledališče v prihodnji sezoni imelo več uspehov, kakor jih je imelo dosedaj. Pomoč mesta vasi se kaže pri kultur- no prosvetnem delu, v tem, da skrbe kulturne ekipe s svojimi obiski in pri- reditvami na zadružnih ekonomijah zbližati mesto z vasjo. V času frontnih brigad so se vršila na raznih gradiliščih redna gostovanja pri vseh brigadah v gozdovih. Od vseh je najaktivnejše SKUD France Prešeren. Osnovalo se je lutkovno gledališče, ki je priredilo že več predstav in go- stovanj. Z ustanovitvijo lutkovnega gle- dališča bomo pomagali pri vzgoji naših najmlajših, Obenem pa tudi naši pionir- ski organizaciji. Da bo naše kulturno umetniško delo doseglo čimvečjo kva- litetno stopnjo, je poverj eništvo za pro- sveto poslalo na razne ljudsko prosvetne tečaje tovariše, ki se bodo strokovno izpopolnili in v bodoče pomagali pri strokovnih delih, kar bo gotovo imelo uspehe. Letos bomo v Celju zgradili 110 družinskih stanovanj in 100 samskih sob Največja dejavnost ▼ letošnjem letu je vsekakor gradbena dejavnost. Grad- beno podjetje je v letošnjem letu po- stavljeno pred težko nalogo, striktno iz- polniti postavljeni čvrsti plan. v i. pol- letju je podjetje imelo plansko razde- litev raznih objektov v znesku 8,500.000 din, izvršilo pa je 5,500.000 din ali 66% naloge. Od tega je bilo v čvrstem planu postavljeno 6,200.000 izvršeno pa 4 mili- jone 980.000 din ali 8%. Vzroki neizpol- nitve plana so nedovoljna delovna sila in nepravočasno dodeljevanje materiala. Ostala gradbena dejavnost na terito- riju MLO prikazuje razveseljivo sliko, seveda kolikor bo plan mogoče izpolniti. Republiška in zvezna podjetja ter grad- beno odjetje »Beton« imajo v planu gradbene naloge za naslednje: Ministr- stvo za delo LRS štiristanovanjsko hišo za izseljence-povratnike. Cinkarna dve šeststanovanjski zgradbi ter eden pro- vizorij z osmimi stanovanji. Tovarna kemičnih izdelkov 3 štiristanovanjske zgradbe. Beton šeststanovanjsko zgrad- bo ter en provizorij za 30 samcev. To- varna emajlirane posode tri provizorij e za dvanajst stanovanj, en provizorij za 30 samcev, otroške jasli za 44 otrok, Tkalnica hlačevine en provizorij 6 sta- novanj. Tovarna organskih barvil 2 provizorij a za štiri stanovanja, 2 pro- vizorija po šest stanovanj, 2 provizo- rij a za 30 samcev, 1 provizorij za šest stanovanj LIP. Torej skupaj 76 družin- skih stanovanj in 91 samskih. Če pri- štejemo še naše lokalne gradnje bo skupno 110 družinskih stanovanj in 101 samska soba. Privatnih gradbenih dovo- ljenj je bilo izdanih za 5 enodružinskih hiš. Gradbena dejavnost se razvija v glavnem severno od Dečkove ceste. Ta- ko smo tudi usmerili kanalizacijo in vo- dovodno dejavnost v tej smeri s po- daljšanjem kanalizacije in vodovoda po Kersnikovi in Ipavčevi ulici, da zajame stanovanjske bloke z dveh strani nakar bo potrebna samo malenkostna poveza- va. Podjetje za ceste in kanalizacijo se bori z velikimi težavami zaradi pomanj- kanja delovne sile. Vkljub temu lahko rečemo, da je podjetje skoro 100% iz- vršilo svojo plansko nalogo. Obseg vz- drževanja cest se je zelo povečal, z do- delitvijo republiških in zveznih cest na teritoriju MLO-a s pripadajočimi mo- stovi in propusti. Dela. ki jih je podjetje poleg rednega vzdrževanja cest v I. pol- letju izvršilo so: kanalizacija in nasip Kersnikove ulice, nasipanje in valjanje Dečkove ceste, kanalizacija v Stritarje- vi ulici, zgraditev Fizkulturnega stadio- na ob Kersnikovi ulici, postavitev ro- bovnikov na Trgu svobode v Celju, po- pravilo mostov na Dečkovi cesti in raz- na manjša dela. Na tem polju dejavno- sti je CEGRAD izvršil generalno popra- vilo kapucinskega mostu. Vodovod je v glavnem izvršil vzdrževalna dela. Čr- palna postaja v Medlogu je dobila novo orgovarjajočo črpalko. Plinarna je svoj proizvodni plan do- vršila 100%. To je eno od naših podjetij, ki je v preteklem letu s kapitalno iz- gradnjo povečalo svojo proizvodno zmo- gljivost. Letošnji plan je cca. 30% večji od lanskega. Na žalost pa zraven vseh prizadevanj da bi kapaciteto nove re- torne peči popolnoma izkoristili s pri- ključitvijo odjemalcev ne dosežemo po- polno izkoriščanje, ker nimamo investi- cij in materiala za razširitev mreže. V zadnjem četrtletju bo morala Pli- narna preiti na uporabo domačega bri- keta za proizvodnjo plina namesto do- sedanjega uvoženega. Veliko pažnjo smo posvetili Ekono- miji zavedajoč se velike naloge dopol- nilne preskrbe. Ekonomija je svoj pol- letni plan pri proizvodnji sadik izpol- nila s 115%, pri proizvodnji povrtnin pa s 105%. Izvršila je setev vseh predvi- denih kultur 100%-no. Ostale naloge, kakor postavitev in prestavitev kozolca, vseh vrtnih ograj, napeljava vrtnega vodovoda, ureditev gnojišč, izdelavo toplih gred je izvršila 100%. 3450 ur so znašale prevozne usluge s konji. S povrtnino je trg založen. S priklju- čitvijo novih kmetijskih posestev se je ekonomija povečala za cca 200 ha. Tudi številčno stanje živine se je zelo pove- čalo, tako da danes razpolaga s 40 vpre- žne živine, 118 goveje živine, 179 pra- šičev, in 283 drobnih živali. Kokošnjak na Jožefovem hribu je do- grajen in bo po postavitvi ograje pre- dan svojemu namenu. V Majdičevi vrtnariji bomo adaptirali rastlinjak z novo zasteklitvijo in ure- dili centralno kurjavo. Nadzidali bomo kotlarno ter s tem pridobili stanovanje za vrtnarje, speljali vodovod, zgradili vodno črpalko itd. Na Lanovžu bomo postavili hlev za merjasce, šupo za vo- zove itd. Prevozne usluge bo vršilo 10 parov konj dnevno. Naša lokalna industrija je uspešno izpolnjevala planske naloge V tekočem letu uvedena delna spro- stitev, lokalne proizvodnje na predmete široke potrošnje po prostih cenah je za- htevala vrsto organizacijskih ukrepov v državnih gospodarskih podjetjih lo- kalnega pomena. Temu je odgovarjala določitev podjetij, ki bodo v letu 1949 delala bodisi za plan I ali II, oziroma mešano. Nadaljnji važen korak v lokalni proizvodnji je bila kategorizacija v dr- žavnih industrijskih proizvajalnih pod- jetij lokalnega pomena za razliko od ostalih podjetij obrtno-proizvodnega ali obrtno uslužnostnega značaja. Za I. ka- tegorijo teh podjetij je izšla uredba o elementih lastne cene, o akumulaciji, skladu vodstva in osrednjem skladu, ki določa strukturo cene proizvodov teh podjetij. Kot dopolnilo gornjemu je bila izdana uredba o enotnem davku na pro- met proizvodov za državna industrij- ska proizvajalna podjetja lokalnega po- mena. Nadalje je za ta podjetja normi- ran režijski pribitek odnosno določena režijska stopnja kakor tudi dobiček. V preteklih mesecih je bila v držav- nih investicijskih podjetjih lokalnega pomena izvedena široka akcija za po- pis strojev, naprav, sistemizacija de- lovnih mest, ugotavljanje fondov plač in planiranje delovne sile. Ta akcija še traja. Med tem je izšla še uredba o amortizacijskih stopnjah za industrij- ska proizvajalna podjetja s čemer so podani vsi elementi iz strukture cen in omogočena planska kalkulacija. Dejav- nost talko podjetij kot poverj eništva je bila v tem času v veliki meri zajeta za dela v zvezi omenjenih zakonitih do- ločil. Mestni Ljudski odbor je posvečal veliko po- zornost socialno zdravstvenemu skrbstvu Ker je že značaj dela poverjeništva za zdravstvo tak, da drži prvenstveno Službo nad zdravljenjem prebivalstva, zato je bilo v I. polletju usmerjeno v glavnem na prevzemanje prvenstvenih mer proti raznim nalezljivim boleznim. Tako se je vršilo cepljenje proti tuber- kulozi, kjer je bilo cepljenih 6.491 od- raslih, od teh je bilo besežiranih 3956. Proti davici in škrlatici je bilo ceplje- nih 1.959 otrok. Proti osepnicam je bilo cepljenih 907 dojenčkov in šolskih otrok. Proti tifusu pa 811 otrok. Razen Čeh važnih prvenstvenih mer je pover- j eništvo vodilo posvetovalnico za do- jenčke, ki je imela še precej velik obisk, ravno tako je medicinska sestra napra- vila 287 obiskov na domovih in šolah. Otroški dispanzer je obiskalo v I. pol- letju 3,860 bolnih oseb. Nadzor nad pra- vilnim delom zdravstvenih ustanov je poverj eništvo vršilo preko celega pol- letja, ter je stanje v zdravstvenih usta- novah precej dobro. Bolnica kot ena glavnih ustanov se iz dneva v dan dvi- ga ter je v strokovnem pogledu do- segla vidne uspehe. Dečji dom je vršil svojo dolžnost prav dobro, vendar pa je za razimere v našem mestu, kjer je pre- bivalstvo večinoma iz vrst delavstva, premajhen. Kapaciteta istega bi morala biti najmanj 100 postelj. Otroške jasli so pri nas tudi precej majhne, ter so sta'no zasedene. Kakor so zgoraj na- vedene ustanove zdravstvenega delo- vanja vršile svoje dolžnosti, tako so tu- di ostale kakor zdravstvena služba za zavarovance, reševalna postaja, Javna zobna klinika in ostale. V I. polovici polletja smo odprli tudi novo lekarno pri bivšem Tončiču. V maju smo odprli podružnico Mestnih lekarn na Dobami, ker bi sicer Mestna lekarna morala pripravljati zdravila za paciente zdra- vilišča ponoči in jih dnevno pošiljati 7. avtobusom v Dobrno. Promet v I. pol- letju je bil dosti večji od lanskega leta. Sanitarna inšpekcija je vršila sani- tarne preglede po celem področju na- šega teritorija, obenem pa tudi ▼ okra- jih bivšega okrožja. Delo sanitarne in- špekcije se je v glavnem vršilo v pre- gledih raznih ustanov, menz, šol. za- sebnih stanovanj, pregled razne vode, preiskave živil, preiskave spolno bolnih ljudi, cepljenje oseb proti steklini, da- vici itd. V glavnem je delo Poverje- ništva za ljudsko zdravstvo bilo izvr- šeno, vendar pa za preprečitev raznih bolezni na našem teritoriju in za hitro vršenje zdravniške službe primanjkuje zdravniškega kadra. Sedanji zdravniški kader je s svojim delom preobremenjen. Skrbništvo je v glavnem vodilo nad- zor nad mladoletnimi sirotami. Izvedlo je zdravniški pregled vseh varovancev, ter je slabotne predlagalo v kolonijo. 14 tuberkuloznih otrok pa je predlagalo za sprejem v zdravilišče in okrevališče. Izvedlo je štiridnevni tečaj za skrbni- ške svetovalce in obiskovalke otrok. Na tečaju so se obdelali zakoni o skrbni- štvu, o posvojitvi in o razmerju med starši in otroci, navodila za organizaci- jo skrbniške službe na terenu s pomoč- jo množičnih organizacij, skrbniških svetovalcev, socialno skrbstvesnih sve- tov in otroških obiskovalk. Važno nalo- go je skrbništvo opravilo z vklučitvijo otrck in mladincev v šole in zaposlitev. S pomočjo poverj eništva se je letošnje leto zaposlilo precejšnje število otrok. Ker je bil urejen dom onemoglih na Grmovju, se je dom iz Celja preselil v Grmovje. Kapaciteta tega doma je 48 oskrbovancev, zasedeno pa je sedaj po 46. Vrši se izplačilo raznih podpor ter se je v I. polovici polletja izplačalo za odrasle 965.000 din, mladini pa 224 tisoč din. Revizija teh podpor je bila zaključena s 1. julijem 1949. Nekaj podpor je bilo ukinjenih, ker morajo otroci odnosno sorodniki skrbeti za posamezne pod- pirance. Delo poverj eništva za socialno skrb- stvo in zdravstvo je dokaj obširno, ter se le s pomočjo vseh množičnih organi- zacij ter s podporo vsega prebivalstva pravilno izvaja v korist delovnih ljudi. Ko smo tako pregledali uspehe in ne- uspehe dela Izvršilnega odbora za I. pol- letje 1949, vidimo, da smo storili korak naprej pri razvoju naše ljudske oblasti. Jasno je, da brez podpore vseh volivcev in brez podpore naših ljudskih odbor- nikov ni mogoče izvajati vseh nalog tako, kakor je potrebno, ter bo dolžnost odbornikov, da delo ljudskega odbora preneso na zbore volivcev obenem pa pa tudi želje in predloge volivcev pre- neso Izvršilnemu odboru. Le s pomočjo najširših množic bo dana možnost, da bomo našo ljudsko oblast še bolj utrdili in jo učvrstili. Sodišče, orožje delovnega ljudstva proti vsem škodljivcem in sovražnikom Na skupščini Mestnega ljudskega od- bora je podal poročilo o delu okrajnega sodišča predsednik istega dr. Pavlic Marjan. Med drugim je dejal: Izvajanje državne kaznovalne politike zaradi za- varovanja, državne in družbene uredit- ve, se je v prvi polovici letošnjega leta kazalo predvsem v znamenju borbe proti gospodarskim škodljivcem na vasi in v mestu, proti škodljivcem ljudske imovine, proti onim, ki so kršili uradno dolžnost, napadali ljudsko oblast, proti tatovom itd. V zvezi z nadaljnjim razvojem socia- lizacije vasi, so se v tej dobi pojavile nove oblike gospodarskih deliktov. Do- čim je bil v začetku leta najpogostejši tako imenovani črni zakol, ki je zlasti mnogo škodoval našemu gospodarstvu v lanskem letu, je bilo v zadnji dobi obravnavanih nekaj večjih primerov gospodarske sabotaže, ki se je prikazala v novih oblikah. posebno močnejši kmetje so na razne načine poizkušali škodovati naši skupnosti Nove oblike gospodarskega kriminala so se pojavile spomladi. Da bi se iz- ognili obveznim oddajam in iz škodlji- vih odnosov do skupnosti, so nekateri kmetje — navadno seveda bogatejši — opustili obdelavo zemlje, se dosledno iz- mikali obveznim odajam, redili manj živine, kot bi jo lahko in kot so jo že včasih. Pri tem v dostih primerih ni šlo samo za koristoljubje, temveč tudi za direktno namero, da bi škodovali gospodarskim interesom. Ni samo slu- čaj, da so se takim kazenskim dejanjem istih obtožencev po navadi pridružila še druga kazniva dejanja enake vrste. Ta- ko je na primer v enem primeru boga- tejši kmet, ki je bil obtožen, da je na- merno redil manj živine, namerno sa- botiral tudi ostale gospodarske ukre- pe: ni hotel oddati predpisane količine lesa. razen tega pa je tudi opustil po- kositi 2 in pol ha travnika tako, da mu je trava segnila, dasi so ga sosedje pro- sili, naj jim proda seno. Zaplemba vse- ga premoženja in šest mesecev pobolj- ševalnega dela, ki jo je izreklo sodišče v tem primeru je bilo edino primerno sredstvo za takega saboterja. To ni bil edini primer, ko je moralo sodišče po- seči po kazni zaplembe celotnega pre- moženja izhajajoč iz stališča, da je za gospodarske škodljivce bolj primerna visoka imovinska kazen, ker jim na ta način odvzamemo možnosti nadaljnjih sabotaž, ker jih je treba udariti tam, kjer so najbolj občutljivi, na drugi stra- ni pa bi se z dolgotrajno kaznijo na prostosti odvzela delovna sila, ki je na deželi potrebna. Popolna zaplemba pre- moženja v teh primerih ni imela na- mena pridobiti to ali ono premoženje, temveč kot kazen le vzgojni namen. zakona o kaznivih dejanjih zoper splošno ljudsko pre- moženje in uradno dolžnost sta dobro zaščitila interese delovnega ljudstva Nasprotno pa so tako v mestu kot v okolici porastla kazniva dejanja zoper splošno ljudsko premoženje in zoper uradno dolžnost. Ta porast je pripisati predvsem dejstvu, da sta bila ob kon- cu lanskega leta uveljavljena dva važ- na zakona, ki močno ščitita našo socia- listično graditev: zakon o kaznivih de- janjih zoper splošno ljudsko premože- ' nje zadružnih in drugih družbenih or- ganizacij in zakon o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost. Pri porastu kaz- nivih dejanj zoper splošno ljudsko pre- moženje je iskati vzrok tudi v tem, da se je družbeni sektor povečal, in da s tem zakonom ni samo zaščiteno splošno ljudsko premoženje v najožjem smislu, temveč tudi premoženje vseh onihdruž- benih organizacij, ki sodelujejo pri gra- ditvi socializma in tudi privatno pre- moženje, v kolikor je namenjeno -druž- benim namenom. Ta novi zakon predvideva zelo ostre kazni, ker ščiti našo materialno bazo za socialistično graditev. Pomen tega zakona vidimo, ko primerjamo Število kaznivih dejanj zoper splošno ljudsko premoženje lansko leto in letos. v prvi polovici leta je bil pripad teh kaznivih dejanj približno petkrat tako velik kot lansko leto. Sodišče je obravnavalo šte- vilne primere tatvin, poneverb na Ško- do ljudskega premoženja, številne pri- mere brezvestnega in malomarnega ravnanja s takim premoženjem, Uniče- vanja in podobno. Iz teh številnih pri- merov vidimo, da pri posameznih od- nos do splošnega ljudskega premoženja še ni pravilen, da mislijo, da se s sploš- nim ljudskim premoženjem lahko raz- metava in ga zapravlja, ne da bi bilo zato treba polagati račune. Take pri- mere je bilo opaziti deloma v državnih gospodarskih podjetjih in usftanovah, deloma pa v sindikalnih organizacijah in drugih družbenih ustanovah. Veliko nezadovoljstvo in tudi gospodarsko škodo je na primer vzbudilo postopa- nje predsednika neke sindikalne po- družnice v Celju, ki je skupaj z neka- terimi drugimi člani smatral, da je sin- dikalna imovina last upravnega odbora oziroma nekaterih članov. Tako si je dal predsednik za neporavnane dolgove, ki jih je imel napram sindikalni po- družnici izplačati nagrado, da se je na ta način kril primanjkljaj v blagajni, na drugi strani pa je delavcem name- njeno vino odnašal za lastne potrebe ne da bi pri tem mislil, da ga je treba plačati. Občutna prostostna kazen, ki jo je izreklo sodišče, je v tem primeru imela pozitiven učinek. Let© II. — Stev. 30 »CELJSKI TEDNIK« Stran 3 Četrta desetina v brigadi Janka Rudolfaje presegla normo za 35 odstotkov Preteklo je štirinajst dni, odkar seka sindikalna brigada Janka Rudolfa drva za široko potrošnjo na Ojstrici. Od da- leč se vidi plapujoča zastava nad grašči- no, zvočniki pa spremljajo z godbo in pesmijo delo naših brigadirjev, ki ni lahko. Večina jih je, ki niso vajeni gozd- nega dela, nekaj je takih, ki sploh ni- koli v življenju niiso imeli žage v rokah, toda delo teče. Ali bi mogel kdo prej reči, da bo tov. Pirnat Marija, nataka- rica pri Braniboru v gozdu pri težkem fizičnem delu priborila prehodno za- stavo v desetini kot najboljša, in drug primer tov. Jošt Slavice iz Narodne ban- ke, ki deda kljub svoji mladosti in meh- kim rokam kot vsak moški. Vsak dese- tar jo hoče v svojo desetino, tako je pridna. Zgled dobrega zavednega mla- dinca daje vsem ostalim mladinec Jam- brovič Ivan od Betona Celje. Na zad- nji brigadni konferenci je prejel pre- hodno zastavo, kot najboljši brigadir v četi, čeravno je star šele 18 let in ne preveč močan. Pred brigado je obljubil, da zastave ne pusti iz rok. Na vse zgo- daj kliče desetarja »gremo, da bo čim več«. Stab je uvedel tekmovanje med dese- tinami in četami. Zdaj je najboljša pr- va četa. Komandir Miklavc Stane od SAP-a pravi »vse damo, samo zastave ne«. Med desetinami pa je najboljša tretja v prvi četi. To so rezultati med- sebojnega tekmovanja do ponedeljka. V torek zvečer pa je komandant brigade tov. Stane Vengust na zboru objavil no- ve tekmovalne rezultate. Dejal je: »Če- trta desetina v drugi četi je danes pre- segla normo za 35%« to je največji u- speh, ki jih do danes beleži naša briga- da. Desetar tov. Zatler Ludvik se po- nosno nasmeje, pa kako se tudi ne bi, saj je sam tudi delal zraven. Vsa bri- gada se zgane, vsi so začeli spraševati, kako, na kak način, da ima desetina ta- ko ogromne uspehe? Eni so zavračali krivdo na orodje, kar je tudi delno res vzrok slabih uspehov, drugi so ugotav- ljali, da je v njihovi desetini par takih, ki niso na mestu, ki bi pa sicer lahko prijeli, toda čuvajo nežne roke. Na kon- cu so prišli do zaključka, da ne pomaga drugo, kot pravilno razdeliti delo in orodje in zagrabiti, če hočemo, da ne bomo zadnji v tekmovanju, ki nam ga je napovedala sindikalna brigada iz Maribora, so dejali. Na koncu brigad- nega zborovanja je njihov zbor zapel par pesmi. Ura je bila devet, brigadirji so legli k počitku. Samo če ne bo dež- ja, pa bomo videli kdo bo boljši, so za- ključili pogovor. Nastopa jutro, novi delovni dan. Na vedrem nebu še pravkar izhaja sonce. Brigadirji so tekli umivat k žuboreče- mu potoku, ki teče mimo graščine. Ob peti uri je bil odhod na delo. Cez pol ure se že razlega po Ojstriški dolini pe- sem sekir in kijev — pesem dela naših brigadirjev. Po naših vaseh ustanav- ljajo frontne brigade za kmečka dela Na našem podeželju je še veliko od- visne delovne sile. Neorganizirano delo na kmečkih posestvih odteguje veliko delovnih ljudi, ki bi se lahko vklju- čili v našo produkcijo. Nobene kontrole nima naša delovna Skupnost nad oprav- ljanjem del na kmečkih posestvih. Do- gaja se, da na enem posestvu opravlja delo pet zdravih ljudi, medtem ko ena- ko ali pa še večje posestvo obdela troje ali še manj ljudi. Ni pravilno, da se na malem ali hribovitem posestvu muči kopica ljudi, da izvleče iz zemlje skro- men pridelek, ki ni v stanju preživljati družino. Tu bo potrebno napraviti pre- lomnico. Na terenu se že organizirajo kmečke delovne brigade, ki bodo vršile kmečka dela načrtno in sprostile ogrom- no delovno silo na našem podeželju. Jasno je, da so te kmefrke delovne bri- gade le začasna rešitev racionalnega iz- koriščanja delovne sile, ker je pravilno in »ajboljše obdelovanje možno le v združitvi naših kmetov v obdelovalne zadruge ob istočasni mehanizaciji, do- tlej pa so nujne kmečke delovne bri- gade. Ponekod so te frontne brigade za kmečka dela že ustanovljene, vendar pa njihovo delo ni pravilno. Ni pravil- no, da član frontne brigade izbira pro- stovoljno kmeta, kateremu bo pomagal prt delu. Tak član brigade je le na pa- pirja, vse delo pa se vrši po starem. Komandant, odnosno komandir brigade odreja delo, ki se mora vršiti v prvi vrsti tam, kjer je potrebno in zlasti pri kmetih, ki dajejo največ skupnosti. Po- magati je treba tudi tistim, ki so koga od svojih poslali v frontne brigade za kapitalno izgradnjo in tistim, ki svoje viške v redu oddajajo. Ne more pa se smatrati za brigadirja tisti, ki hodi de- lati kulaku in ga s tem še utrjuje. Za frontne brigade za kmečka dela velja isto pravilo, kot za vse brigade: na- črtno, skupno delo po skupinah. OBJAVA Okrajni odbor Zveze borcev v Šošta- nju priredi ob priliki pete obletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline, dne 7. avgusta 1949 ob 9. uri dopoldne v Logarski dolini PARTIZANSKE MANIFESTACIJE Pripravljen je slovesen klturni pro- gram, ob katerem sodelujejo vse sindi- kalne godbe na pihala iz šoštanjskega okraja. Po prireditvi je na programu ljudsko rajanje ter izleti v bližnje kra- je. — Vabljeni vsi udeleženci Narodno- osvobodilne vojske! Odbor Izkoriščanje naših kmečkih delavcev še ni popolnoma zatrto Na našem podeželju še govorijo o hlapcih in deklah. Teh pa v sedanji dobi, ko gradimo socializem, ne bi sme- lo biti. Uporabljanje tuje delovne sile je izkoriščanje človeka po človeku. Nihče ne sme živeti in si zbirati pre- moženja na račun žuljev drugega člo- veka. Našim osnovnim OF organizaci- jam je uspelo, da so prepričale že pre- cejšnjo število teh izkoriščanih ljudi, da so se vključili v stalno delo. Kot člani Kmetij sikih obdelovalnih zadrug in kot delavci v industriji živijo samo- stojno in delovnemu človeku primerno življenje. Imamo pa še pri kmetih ne- kaj teh ljudi, ki jih ni mogoče vklju- čiti v splošno koristno delo, in to po krivdi gospodarjev. Ti jih zadržujejo na različne načine. Govore jim neugod- no o delovnih brigadah, o delu v indu- striji itd. Ne puste jih na sestanke, da bi tam kot enakopravni člani orga- nizacij odločali o raznih vprašanjih. Še manj jim dovoljujejo posečanje študij- skih krožkov, kjer bi se seznanili s pra- vicami, ki jim jih je priborila naša Par- tija. Ko je sklical KOF odbor Št. Jurij ob Taboru te kmečke delavce na sesta- nek, so prišli le gospodarji, seveda iz bojazni ,da bi svoje cenene delovne sile ne izgubili. Isti slučaj je bil v Jeronimu in še po drugih krajevnih odborih. Naše množične organizacije posvečajo tem izkoriščanim ljudem dosti pre- malo pažnje. Premalo se sestajajo z njimi in jih ne pritegnejo k sodelova- nju. V splošnem je premalo spoštovanja do teh ljudi, ki jim hoče naša ljudska oblast dati isti življenjski standard, ka- kor vsakemu delovnemu človeku. Ce pregledamo plače teh ljudi, vidimo, da so nizke. V Jeronimu ne znašajo pri nekaterih niti polovice tega, kar jim pripada po zakonu. Iz navade trpe ti hlapci in dekle, ki jih kot take še moramo tako imenovati, to izkoriščanje, ker ne poznajo boljšega življenja, ki jim je odprto v Kmetijskih obdelovalnih zadrugah in v produkciji. Oni pa, ki so že vključili in že uživajo samostojno življenje, obžalujejo, da že davno niso prekinili podrejenega služ- benega razmerja s svojimi gospodarji. Naša dolžnost je, da te ljudi vklju- čimo v delovno skupnost in jim damo boljše življenjske pogoje, ker sicer ne bi gradiil socializma. Postavitev spomeni- kov padlim borcem je prvenstvena naloga Zveze borcev Sirom naše domovine so raztreseni grobovi padlih borcev, tistih, ki jim ni bilo dano, da doživijo zlato svobodo, za katero so se herojsko borili. Ti heroji bodo stalno živeli v spominu in srcih naših narodov. Zgodovinski spomeniki, ki jim jih po- stavljamo, predstavljajo najslavnejše strani naše zgodovine, pričali bodo po- znim rodovom, kako so se naši najbolj- ši možje, očetje, sinovi in hčere pod vodstvom naše Partije, gladni, bosi in goli v slabem vremenu borili, trpeli in umirali za našo svobodo. V okraju Celje-okolica je organizacija Zveze borcev lansko jesen pristopila k množičnem prekopavanju grobov, da ne bi ostali raztreseni in zapuščeni, so jih koncentrirali v skupne velike grobove. V letošnjem letu pa pristopajo k po- stavitvi spomenikov in že v ta namen organizirali akcijo za zbiranje prispev- kov, ki se je začela v mesecu maju. Nekatere organizacije Zveze borcev so razumele in dobro izvršile svojo na- logo, tako je krajevni odbor Zabukov- ca zbral že 48.000 din. Polzela 20.000 din, štore, ki je tudi močan industrijski center pa 6.000 din. Toda opravičeno se vprašamo kaj delajo druge organi- zacije ,ki poročil o uspehih akcije sploh niso poslale. Naj se vsak član Zveze borcev, kakor tudi vsak prebivalec okraja Celje-oko- lica vpraša, kaj je prispeval, da se vsaj malenkostno oddolži svojemu padlemu tovarišu. Zato pozivamo vse organijzacije ZB, da to akcijo pospešijo in s 100% uspe- hom zaključijo zbiranje prispevkov do 15. avgusta. Pokažimo da smo ositali pravi zvesti borci, da čuvamo in raz- vijamo ideje naših prvoborcev in do- kažimo, da se ob svetlem liku padlih tovarišev vzgaja in raste naš mladi rod. Za vzgled naj nam bo mladina iz Jurkloštra, katera popolnoma samo- stojno in brez pomoči drugih gradi spo- menik na Henini in ga bo v najkraj- šem času tudi dogradila. Okrajni odbor ZB Celje-okolica Zbirajmo dokumente iz narodno osvobo- dilne borb® Mestni odbor Zveze borcev, bo v krat- kem pripravil razstavo dokumentov iz narodno-osvobodilne borbe. Prav tako pa bo skupno z upravo celjskega mu- zeja odprl v muzeju odelek za gradivo iz NOV. Ker je vsak tak dokument za zgodovino naših narodov velike važ- nosti, pozivamo vse, ki posedujejo ka- kršno koli gradivo, da ga oddajo Mest- nemu odboru Zveze borcev. Predvsem je važno gradivo ,ki se nanaša na razvoj narodno-osvobodilnega gibanja v Ce- lju in okolici. Prav gotovo posedujejo mnogi razne fotografije, lepake, kores- pondenco, časopise, literaturo itd., ki posameznikom ne morejo koristiti, skupnosti pa mnogo. V slučaju, da po- samezniki ne morejo odstopiti gradiva Mestnemu odboru Zveze borcev, naj mu ga vsaj stavijo na razpolago v prefoto- grafiranje. 16 letni zadružnik Dobršek Ivan iz Pla- nine, sodi med najboljše živinorejce v celjski okolici Leta 1942 so malega Ivana, štiri nje- gove brate in mater odpeljali Nemci v taborišče, zato ker je bil njegov oče v partizanih. Mati mu je tam umrla, z brati pa se je vrnil domov. Ko so v Planini pred meseci ustanovili obde- lovalno zadrugo, se je vsa Dobrškova družina Vključila vanjo. Ivan je imel že v rani mladosti naj- večje veselje do živinoreje. Leta 1946. si je kupil za lastne prihranke malega teleta — junčka, katerega je sam vzga- jal in mu dal ime »Cizar«. Bik je se- daj star 3 leta in tehta 930 kg ter je sa- mo nasproti svojemu lastniku krotak kot ovčka. Ivan krmi še 15 glav živine, izmed katere so trije voli težki po 1000 kg. Delovni dan mu je dolg 10, 12 pa tudi 18 ur. Vsi so ponosni nanj, saj kljub svoji mladosti spada med naj- boljše v zadrugi. Opravlja tudi druga dela, na polju ali kjer koli je potrebno in je letos naložil že čez 40 voz sena. Zelo je navdušen za tekmovanje med zadružniki, posebno ga pa zanima kako kaj tekmujejo druge zadruge in mu ni- kakor ne gre v račun, kakor pravi, da bi imela katera druga zadruga boljšo živino kakor »Planina«. Ivan bi rad šel v kmetijsko šolo, kar se mu bo kmalu uresničilo. Tudi uči se rad, vedno kaj čita, posebno živinorej- ske knjige, osnovno šolo pa je izdelal z odličnim uspehom. Kazniva dejanja zoper ljudsko oblast niso bila številna. Obravnavanih je bilo nekaj tipičnih primerov, ki kažejo kak- šnih metod se je posluževala reakcija v svojih poskusih ovirati našo ljudsko ob- last Skoro v vseh teh primeril so sto- rilci izrabljali verska čustva za to, da bi ustvarjali nerazpoloženje proti ljud- ski oblasti. Pri tem je z ozirom na to, da so se pojavili v istem času in v ti- pično istih oblikah jasno, da niso bili slučajen pojav. En tak primer se je zgodil v Št. Vidu pri Planini. Srednji kmet Jazbec Karel