GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office	V/- ZdniZdlj U |e moč!
at Chicaio, 111., under the Act ol Congress of March 3, 1879.	* B
LETO—YEAR VI.	Chicago, 111., 29. avgusta (August) 1913.	ŠTEV.—NUMBER 35.

Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111,2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J»
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.

<r-

"Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
jt
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
Jt
Nefrankirana ali'premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
4
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Iz čekov, ki so bili priobčeni v “Miners’ Bulletinu” z dne 23. avgusta, je razvidno, da rudarji v bakrenih rudnikih niso zaslutili niti dva dolarja na dan. Nekateri rudarji so po odbitku raznih troskov prejeli dolar in pol, ali pa še manj dnevne mezde. Nekemu rudarju, ki je bil v bolnici so odračunili 28 dolarjev za bolnico, posebej pa še en dolar za zdravnika. Od leta 1909 pa do 1913 se rudarjem ni zvišala mezda niti za en cent, dasiravno so se ceue za življenske potrebščine podvojile. Tudi strojniki niso plačani nič boljše. Mesečna plača znaša od $55 do $70. Ako to plačo primerjamo s strojniki, ki delajo v bakrenih rudnikih v Butte, Mont., in delajo le osem ur dnevno. se nam dozdeva beraška na-pojnina, ko izvemo, da strojniki v Butte, Mont, dobivajo $142.50. mesečne plače.
Na podlagi navedenih podatkov lahko vsakdo razume, zakaj se kralji bakra v Michiganu branijo z vsemi štirimi priznati unijo. Dokler rudarji niso organizirani, je vsak posamezni rudar izpostavljen šikanam, priganjačev, ki v interesu gospodarjev bakra priganjajo rudarje po načinu sred njeveških valptov. Neorganiziran rudar je takoj na cesti, alko kritizira le z eno besedo naprave v rudniku, dejanja priganjačev in ravnateljev. Za. organiziranim rudarjem stoji cela organizacija. Ako se um godi l i c i se lahko pritoži pri svoji lokalni uniji, ki takoj zahteva, da se poravna storjena krivica. To kralji bakra dobro vedo in zato se branijo i pripoznati unijo. Ako bo stavka trajala še nekaj časa, se bodo kralji bakra prepričali, da njih drevje ne raste do neba. Solidarnost štrajkujočih rudarjev je tisti oreh, ob katerem si bodo kralji bakra skrhali svoje ostre zobe.
Skrb za vojaštvo.
Calumet & TTecla družba, ki daje svojim rudarjem v podobi plače drobtinice od mastnih dohodkov, ki jili prinaša obratovanje njenih rudnikov, prav očetovsko skrbi za vojake, ki so nastanjeni v Calumetu in okolici, da more1 in vbijajo, ako je treba, v njenem interesu pridne delavce, brez katerih družba niti obstati ne more.
Korporal Harold Darling (pravilnejše bi bilo korporal Satan) se je izrazil napram reporterju za detroitski buržoazni dnevnik tako le:
Calumet & Ilecla družba je odprla prsno kopel za nas. Opremila je naš tabor z električnimi žlami-cami in oskrbela je težke avtomobile, da nas prevažajo po slabili potih. Naša stotnija, kateri zapoveduje lajtnant Waldo, rabi enega teh avtomobilov za “letečol kolono”. Dostikrat smo se peljali za zabavo. Vedno pričakujemo! alarma, ki pride pogoslto. ”
Iz izjave korporala je razumeti, da kapitalisti s takimi “uslugami” podkupujejo vojake, da tem rajše streljajo na mirne štrajkujoče delavce. Dajejo jim na razpolago avtomobile, da se vozijo za zabavo; napravili so jim prsno kopel, da jih v taboru ne bodo ujedle uši itd. itd. Vse to se vrši, da bi rjavohlačniki bili pripravljeni moriti vsaki trenotek delavce, katerim se imajo kapitalisti zahvaliti za svoje bogatstvo.
Ako ima Mc Noughton, glavni zastopnik kraljev bakra res človekoljubno srce, zakaj pa ni dal rudarjčm avtomobil na razpolago, da bi se vozili na delo in od dela? Rudarji so gotovo zaslužili preje to uslugo, kakor pa rja-vohlačniki, ker bi bil “Jimmy” mogoče navaden berač mesto mi-ljonar, ako bi rudarji ne hodili
dan za dnem tvegat svoje življenje pod zemljo, da iztrgajo iz zemeljskega osrčja dragoceno bakreno rudo.
Dva umorjena.
Ko je hrvatska obitelj bila pri večerji s fanti, ki so bili pri nji na hrani in stanovanju, je nakrat prišel “bos tremer jev”, katerega; ime ni znano v hišo s sedmimi .barabami v službi Wardel Mahon korporacije, ki oskrbuje kapitaliste z volitad in profesioneliiimi pretepači. Bos je pokazal s prstom na Josipa Kalana, na kar je neka baraba rekla, da mora iti z njimi. Kalan je odgovoril, da ne gre, kakor bi tudi z njimi ne šel noben pameten človek. Danes še nismo tako daleč v Ameriki, da bi lahko barabe aretirale ljudi. Ukaz za aretacijo da lahko le sodnik. Po tem dogovoru so šle barabe iz hiše in pričele streljati vanjo, kakor v oblegano trdnjavo. Smrtno zadeta sta se zgrudila na tla Lojze Tijan in Štefan Pultrič, ranjena sta pa bila Stanko Stepič in Ivan Stirnac. Ko so barabe dosegle, kar so hotele so udrle, v hišo kakor razbojniki. Premetali so vse seveda našli pa nič . . . niti enega samega samokresa. Po zvr-šenetn zločinu so barabe odšle.
Velikanska je bila udeležba pri: pogrebu umorjenih1 žrtev. Nad 15 tisoč rudarjev je spremilo u-morjena tovariša na pokopališče.
J. D. Cannon organizator za W. F. M., je govoril ob odprtem grobu. V svojem govoru je rekel, da so delničarji sokrivi umora. Obsodil je tudi govemerja Ferrisa, ker je vedel, da »o barabe v službi Wardelia v stavkovnem okraju, in jim je dovolil, da smejo tam ostati. V živih besedah je o-ičrtal podivjanost in krvoločnost iWard'ellovih barab, ki so bile im-,portirane iz New Yorka. Obnašale so se kot divje zveri. “Sramota je,” je izvajal govornik, “da je kaj takega dovoljeno v imenu zakona in da so državljani brez varstva. Lastniki rudnikov zapovedujejo, go ve mer pa izvršuje ukaze. ’ ’
Za njim je govoril v brvafskem jeziku Tomaž Strizič.
W. F. of M. bo storila vse, kar je v njeni moči, da prejmejo morilci zasluženo kazen.
Senator Martin iz New Jersey-ja je obljubil, da bo v zveznem senatu zahteval ob prvi priliki, da se uvede preiskava o vzrokih in dogodkih v michiganskem stavkovnem okraju. Z materjo .“Jones” se bo o tem posvetoval.
Senator Kem iz Indiane bo najbrž tudi zahteval, da se uvede preiskava.
Rudarji bodite složni, solidarni in mirni. Ne pojdite na delo, dokler ne priznajo vaših zahtev. Ako ostanete tako složni in mirni. kakor ste bili do sedaj, mora zmagati vaša pravična stvar. Po končanem štrajku bodo lahko skebje in druge izdajice navezale svoje culice in šle s trebuhom za kruhom po svetu, mejtem ko bodete vi Uživali sadove svojega boja in zmage.
— Iz New Yorka poročajo, da so pred pisarno župana Gaynor-ja v mestni hiši našli naboj dinamita, ki je bil opremljen ,s sarno-užigalleo. Strokovnjaki izjavljajo, da je naboj imel toliko raz-strelivne moči, da bi se z njim pognala lahko mestna hiša v zrak.
Župan je "bil ob času, ko so našli naboj, v pisarni. Neki pasant ki je šel skozi park mestne hiše, je videl ležati naboj pri stopnji-cah, ki so vodile v 'klet. ¿V zadnjem času je dobil župan več gro žilnih pisem.
Pred tremi leti je neki pobožni Irec streljal na župana, ker je bil! vsled zanemarjenja svojih dolžnosti odslovljen iz mestne službe.
Še enkrat — postanite državljani!
Slovenski delavci, ki ste po starem zakonu dobili prvi državljanski papir, ne pozabite, da z dnem 26. septembra stopi v veljavo nov dodatek k natura]izacijskem zakonu. Novi zakon bo bolj strog kakor sedanji, posebno kar se tiče znanja angleščine. Marsikomu, ki bi sedaj lahko postal državljan, bo rekel sodnik po 26. septembru, ida se naj boljše nauči angleščine, ¡potem pa pride po drugi državljan ski papir.
Po novem zakona postanejo vsi prvi papirji po sedmih letih neveljavni. Neki časnik je poročal, da je bilo izdanih nad pet sto tisoč prvih papirjev, ki so stari nad sedem let. Gotovo je med temi tudi lepo število Slovencev, ki so pred sedmimi leti vzeli prvi državljanski papir in se niso pobrigali za d nize ga. Mnogo takih Slovencev živi posebno v državah, v katerih imajo pravico voliti s prvim papirjem. Tudi to pravico omejujejo čimdalje bolj in kmalu bo moral ■biti v vsaki državi vsakdo državljan, ako bo hotel izvajati volilno pravo.
Slovenci, ki imate nad sedem let prve državljanske papirje, zapomnite si to le: Ako ne bodete ¡do 26. septembra t. 1. zahtevali druzega državljanskega papirja, bodete morali znova zahtevati prvi papir in čakati dve leti, preden bodete imeli pravico zahtevati zopet druzega. Zapravili bodete le čas in denar po nepotrebnem.
Ali še nekaj druzega, bolj važnega je, ki nas sili, da apeliramo na vse Slovence, ki imajo prvi državljanski papir in pravico do druzega, da. naj vprašajo za druzega še pred 26. septembrom. Že zgoraj smo omenili, da so določbe novega zakona bolj stroge, posebno kar se tiče znanja angleščine. Nov zakon zahteva, da mora prosilec znati angleški pisati in govoriti, poznati ustavo Združenih držav in odgovarjati na vprašanja, ki se tičejo zakonodajne moči. Do sedaj je bilo sodniku prepuščeno, da je po svoji prev-darnosti izpraševal prosilca. Po novem zakonu je pa dolžnost izprašujočega sodnika, da prosilca natančno izpraša v smislu določb zakona.
Marsikdo se je zunaj trudil, da je dobil občinsko pravico v tuji občini. Tukaj se pa mnogo naših rojakov prav nič ne briga, da bi postali državljani, dasiravno žive več kakor deset let tukaj in so se odločili, da ostanejo za vedno v Ameriki. Nekateri mislijo, da je vseeno, ako so ali niso državljani. Vsi ti se motijo. V nekaterih državah je lastninski zakon tako strog, da državljan lahko zahteva, da se nedržiavljanom lahko proda njegovo posestvo na javni dražbi, ako ni tekom sedmih let , postal državljan, odkar je kupil posestvo. Človek, ki živi v Združenih državah in ni državljan, nima pravic, da bi sodeloval pri zakonodaji. Le državljan ima vse pravice in lahko sodeluje pri zakonodaji.
Posebno za delavca je važno, kakšna je socialna zakonodaja, sploh vsi zakoni za varstvo delavcev. Kar se tiče socialne zakonodaje smo še daleč za Evropo. Tu nimamo okrajnih bolniških blagajn niti zakona za odškodnine za slučaj poškodb, kakor jih imajo v Evropi. O penzijskem zakonu za stare in onemogle delavce ni duha ne sluha. Kjerkoli se delavec zavaruje, mora vse plačati iz svojega žepa, tisti, za katerega delavec gara, pa ne plača niti počenega groša za njegovo zavarovanje. Danes vsaka država dela zase eksperimente v socialni zakonodaji, dasi bi morala biti socialna zakonodaja enotna za vse države v Uniji, ker so razmere za
delavce skoraj povsod enake. Sodeč s tega vidika, je delavec dolžan v interesu svoje družine, da postane državljan, ker s tem dobi gotove pravice, katerih nima kot nedržavljan. Marsikdo je bival več kakor deset let v Uniji in šel .je na obisk v staro domovino. Ko se je vrnil, se je pa prepričal, da je tujec. Radi malenkostne telesne napake, ki jo je mogoče zado-bil v ameriški tovarni preden je šel v domovino, so ga vrnili zopet v Evropo in vse prošnje, da njegova deca ali oče živi v Združenih državah, niso izdale nič.
Slovenci postanite državljani! Vzemite drugi državljanski papir vsi, ki ste opravičeni do njega še pred 26. septembrom t. L, ker po tem dnevu bodete imeli mnogo sitnosti, ako bodete hoteli postati državljani.
Inozemstvo.
— Cesarjev namestnik v Galiciji je prepovedoval izseljevanje iz Galicije v Ameriko.
Odredil je, da naj policija aretira vse moške v starosti od 18. do 36. leta, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, ako so namenjeni v Ameriko.
Cesarski namestnik se boji, da bi moral on in njegovi tovariši — poljski žlahčiči, prave krvopije poljskega kmeta in delavca, sami orati, sejati, žeti itd., ako se ne ustavi izseljevanje, ker moški v najkrepkejši življenski dobi be-že v Ameriko, da bi ubežali počasnemu umiranju vsled stradanj®.
Ko so v Poli delali strelne poizkuse s težkim topom za ladje (kaliber 30j4 cm.), se je top razletel.
Trije častniki so bil; vbiti, šest je bilo težko ranjenih in nekateri pa lahko poškovani. Koliko' je bilo ranjenih in vbitih navadnih pomorščakov, depeša ne pove, ker v Avstriji prištevajo le oficirje ljudem.
Med ranjenci je bil admiral grof pl. Wellenburg, predsednik mornariškega tehničnega odbora. Velik kos jekla mu je zdrobil obe nogi. Dasiravno so ga ta-koi operirali, je vseeno umrl.
— Ako bi Lujiza, starejša liči belgijskega kralja Leopolda, slučajno ne zagledala Inč tega sveta v kraljevski palači, bi že zdav-nej delala pokoro za svoje grehe v kakšni kaznilnici ali pa prisilni delavnici. Berlinski advokat W. Inhoffen je objavil v “Vos-sische Zeitung v, da je na Dunaju ul ožil predlog, za kazensko postopanje pro,ti prineezinji Lujizi in njenemu ljubljencu, nekdanjemu lajtnantn Matačiču, radi hudodelstva sleparije. Ekseenltrična Lujiza je ogoljufala druge ljudi za en miljon mark.
Taka “visoka gospoda” se ne zadovolji z majhnimi vsotami!
— Sv. sinod je poslal nadškofa in člana sinoda K ikona, da kaznuje ruske menihe, ki so. v samostanu na hribu Ato,s širili med ruskimi menihi neke vrste krivo vero. Da se ekspedicija posreči in kaznuje “krivoverce” se je nadškof v družbi ruskega poslanika iz Carigrada in 200 vojakov ukrcal na parnik in odplul proti skalnatemu polotoku blizo Soluna.
Vojaki so vzeli samostan z naskokom. Dva meniha so umorili, mnogo pa ranili in nad 400 so jih zve zali in odgnali s seboj v O-deso, kjer so jih kot hudodelce izročili policiji.
— Beguni iz Mehike, ki priha-] jajo v Los Angeles, pripovedujejo, da se v nižji Kaliforniji pripravlja vstaja proti Huertu, ki lahko izbruhne vsaki trenotek. V Ensenadi, glavnem mestu ome-
njene province, je stvar že tako dozorela, da je policajski načelnik, ki je vnet pristaš Huerta, odstavil ves mestni svet. Drugod je položaj še bolj kritičen. Beguni poročajo, da bodo vstaši najprvo, zasedli mesto Calexio, ki leži nasproti Meksikaliju.
— Iz Vancouverja, B. C. poročajo, da so na prizadevanje rudniških baronov aretirali voditelje premogarske stavke v Brit-ski Kolumbiji. Kapitalisti upajo na ta način prisiliti premoigarje, da bi se vrnili 'na delo, ki so že nad pol leta v stavki. Zima ho kmalu tu, ki je v Kanadi zelo o-stra, premogovna skladišča na zapadu so pa prazna. To govori dovelj jasno, zakaj se premogovniški baroni poslužujejo že skrajnih sredstev,..da bi ugnali junaške štrajkarje.
— Velik strah je povzročil potrebni sunek v Mesini na Sicilijanskem. Sunek je bil močan in je trajal le nekaj sekund. Ljudje so bežali na prosto in se niso hoteli vrniti v hišo, ker so se bali, da bodo prvemu su(nku sledili drugi. Skoda ni velika.
—- Iz Carigrada poročajo, da so velesile odločile, da Drinopo-lje ostane turška last in da se Bulgarija in Turčija pogajata radi te odločbe. Nacbratno pa poročajo iz Dunaja, da velesile o tem še niso sklenile prav nič definitivnega.
— Iz Bangalora, Indija poročajo, da je petdeset rudarjev našlo smrt, ko je dvigalnik padel na dno zlatega rudlnika Mysore.
— Iz Forte Williams, Ont. poročajo, da je minoli petek hud vihar uničil železne mostove in Ontario pomol.
Ameriške vesti.
— Kako se ho rešilo zamota-1 no vprašanje z Mehiko je težko izreči danes nekaj pozitivnega. Vsa zadeva je sedaj pred kongresom in trmoglavi Huerta je prosil, predli o je šel list v stroj, za 24 ur odloga, da. sestavi svoj odgovor.
Predsed/nik Wilson hoče vprašanje rešiti mirnim potom, med senatorji ie pa lepo število, ki zahteva, da ameriški vojaki prekoračijo mehikansko mejo in z orožjem napravijo “red in mir.”
— Šerif Charles Low v Klama-thu Falls, Ore. je dobil nalog, da odšteje nekemu W. Pennu, ki je pretepel svojo ženo, petnajst batin na hrbet. Sodnik E. W. Gowan mu je zagrozil, da ga bo kaznoval radi žaljenja sodišča, ako ne izvrši kazni. Šerif je nato izjavil, da gre rajše v ječo in pusti svojo službo, kakor da bi zvr-ševal barbarske kazni, ki sodijo v mračnjaški srednji vek, nad obsojenci.
— S prvim januarjem stopi v državi Pennsylvaniji v veljavo zakon, ki prepoveduje izdajanja prostih voznih listkov za železniške uradnike in uslužbence in njih družine. Vsak železniški u-radnik — od najvišjega pa do najnižjega — bo moral po novem letu plačati vožnjo na železnici iz svojega žejpa. Prizadetih ho nad 200,000 uradnikov in uslužbencev.
— Iz Manile, na Filipinskem o-točju poročajo, da sta dva vsta-ška Morota najoadla V. L. Whit-neyja, governerja v Jolu. V boju je dobil pet ran, končno se mu je pa posrečilo (?) usmrtiti oba napadalca.
— V Iron Riverju, Wis. so našli kovača L. Wrena strašno razmesarjenega v nekem hotelu. Ležal je na postelji v krvi in s prerezanim vratom. Dvajset minut kasneje, ko SO' ga našli, je umrl, ne da hi se posrečilo izvedeti i~ me morilca. Zaprli so nekega T. Berryja, 601etnega drvarja, ki je na sumu, da je morilce. Drvar trdi, da je nedolžen.
—Znameniti pennsylvanski kozaki so dobili nalog, da odinarši-rajo v Erie, Pa. in pomagajo uničiti stavko ondotnih livarjev.
V soboto sta dospela v mesto dva oddelka te čete, ki so jo organizirali kapitalisti v Pennsyi-vaniji, da jim ob času stavke ni treba plačevati izzivačev in pretepačev iz svojega žepa.
Prejšni dan so kapitalisti nahujskali skebe in svoje najete profesionelne vbijalce, da so napadli štrajkujoče delavce. Pri tem napadu jo je najeti pretepač E. S-tafer tako skupil, da leži težko poškodovan v bolnici.
Stavka traja že od meseca decembra. Ker so delavci solidarni in mirni in nikakor ni bilo mogoče prisiliti jih, da bi se pod starimi pogoji vrnili na delo, so kapitalisti po svojih ^zaupnikih a-ranžirali zgoraj omenjeni napad, da so dobili kozake na pomoč, s katerimi upajo upogniti stavka r-je.
— Po poročilu državne davčne komisije ni šuša v državi Kansas napravila tako velike škode, kot se je poročalo prvič. Največ je trpela koruza.
Zvezni vremenski urad poroča, da je suša v treh državah — Kansas, Missouri in Oklahoma, ki so največ trpele vsled nje, pri kraju. Toplota je padla od 10 do 30 stopinj in padati je pričel dež. Pšenična žetev nadkriljuje žetev v drugih državah za 43 odstotkov. Državni poljedelski tajnik D. Goihurn je dobil od mlinarjev obvestilo ,da je letošnja pšenica najboljša, ki so jo kedaj pripeljali v mline.
— Dünne, govemer države Illinois, je pisal ječarju v Jolietu list, v katerem omenja delo kaz-neneev na državnih cestah in pravi:
“Vi lahko naznanite kaznen-eem, da bom vsakemu, ki bo delal tri dni na javnih cestah, odpustil en dan kazni; za vsake tri mesece en mesec ; za tri leta pa; eno leto.”
— Iz Fiat Riverja, Mo. poročajo, da so oborožene barabe v službi kapitalistov napadle štrajkujoče rudarje, ko SO' se zbrali pred pisarno ‘Federal Lead Co.' Dva rudarja sta bila obstreljena. Napadalci so prosti, in šelajo po ulicah s pripeto zvezdo na prsih, kot varuhi javnega reda in mira 1
— O Thawu, znanem morilcu arhitekta Stanforda, ki je ušel iz njujorške norišnice v Kanado, prinašajo buržoazni časniki po cele kolone, kakor da bi šlo za človeka, ki si je stekel neprecenljive zasluge za človeštvu. Šmoki poročajo, kako spi, je, ako mu gre zajtrk v slast ali ne. Posebno se zanimajo, ako ga bodo kanadske oblasti uročile njujorškim itd. itd. Za pametnega človeka je vseeno, kje bo živel norec Thaw. v Kanadi, Uniji ali pa Evropi!
— Iz Indianapolisa poročajo,, ako cestnoželezniške družbe v in izven Indianapolisa ne bodo zadostile terjatvam železniških u-službencev, bo izbruhnila velika stavka. Prizadete bodo sledeče elektroželezniške črte: The Ter-re Haute, Indianapolis and East-ern, Columbus and Southern, Indianapolis in Union Traction Co.
DOPISI.
WiUock, Pa.
Dopisniki iz različnih slovenskih naselbin poročajo o napredku in razvoju krajevnih društev S. N. P. J. To dejstvo je tudi meni porinilo per,p v roko, da o napredku in razvoju poročam širši javnosti.
Dne 4. julija sem prisostoval razvitju zastave društva “Prosto-misleci”, štev. 87, naše jednote. Nikdar ne bi bil verjel, da se slovenski narod v Westmoreland i0-kraju zanima za napredujočo S. N. P. J. v toliki meri, da se nisem prepričal na svoje oči. Smelo lahko trdim, da je 80 odstotkov ta-mošnjih Slovencev organiziranih v S. N. P. J. Prepričal sem se, da ondotni Slovenci visoko cenijo našo jednoto.
Okoli .devetih dopoldne sem dospel v Herminie. Kljub hudi in neznosni vročini so pričela prihajati društva iz bližnjih krajev: bližnja društva so prikorakala, bolj oddaljena se pa pripeljala na vozeb ulične železnice ali pa z vlakom. Ob enajstih dopoldne smo odkorakali na pripravljeni prostor, na katerem se je imelo vršiti slavnostno razvitje zastave. Društvo je postavilo priličen o-der, ki je bil primerno okinčan s slovenskimi in ameriškimi zastavami in venci. Koi so društva prikorakala do odra, je pevsko društvo pod vodstvom profesorja Volka zapelo krasno pesen “Zastava bodi nam pozdravljena”. Nato sta boter in botrica razvila zastav.o. Presunljiv je bil prizor, ko se je na odru prikazala boginja svobode in je godba zaigrala marzeljezo. V srcu navzočih je vzplamtela ena sama želja, da bi skoraj napočila doba, ko človek ne bo več r.oboval človeku.
Zatem so nastopili razni govorniki. Občinstvo je njih izvajanju sledilo z zanimanjem in jim navdušeno pritrjevalo. Vsi govorniki soi govorili v naprednem duhu. 0-črtali s,o današnji gnili gospodarski sistem' in dokazovali, kje je izhod iz današnje sužnosti. Po končanih govorih so se društva uvrstila v dolgi povorki in odkorakala v dvorano, ki je lastnina tam obstoječih društev. Ob treh popoldne je pričela prosta zabava in ples. Iztekmovalo se je tudi lepo jagnje, krasna živalica z belo volno in rdečimi čipkami. Žal,
■ da sem pri tekmi propadel in da je 'bila sreča drugemu bolj mila. Ali vzlie temu sem bil zadovoljen, ker sem se sešel s prijatelji in znanci, katerih že nisem videl svojih dvajset ali še več let. Sešel sem se z br. B. Vertačnikom, zapisnikarjem četrte redne konvencije v Clevelandu. Mnogo smo si imela- povedati drug drugemu, posebno, ker se je zanimal za napredek S. N. P. J.
Julijsko solnee je hotelo zadovoljiti kmetovalce pri sušenju sena. Pošiljalo je svoje žgoče žarke na dvorano, v kateri so se sukali v nedolžnem plesu mladeniči in mladenke, zato so mnogi poiskali hladno senco pod košatimi hrasti, kjer so se razgovarjali o sredstvih in potih, ki vodijo v svobodo in morajo delavstvu prinesti končno rešitev.
Ko sem se približal skupini mladih fantov, ki so počivali v senci, sem se prepričal, da sem prišel med mladino, ki razume vzroke današnje bede in je spoznala gnilobo današnje kapitali-stičke družbe. Takoj sem se spomnil na besede sprevodnika, ki mi jih je rekel na vozu ulične železnice iz Irwina v Herminie. Vprašal sem ga namreč, koliko časa vozi voz iz Irwina do Herminie. Ker na prvo vprašanje nisem dobil odgovora, sem ga- ponovil uljudno, in dobil sem za odgovor, da bom že videl, ko d-ospem tje. Dospel sem, pa sem slišal drug pogovor, kakor drugod, kjer se shajajo nezavedni delavci. Pri nezavednih mladeničih se ču-jejo pogovori, kako streljajo, stavijo opore, kolika sodčkov piva, so trije popili, kako so se valjali po tleh, tepli in lasali, da bi ga z nožem, ako bi ne bil utekel itd. itd. Taki pogovori so tam, kjer ni zavednosti. V Herminie sem pa slišal vse nekaj druzega. Komaj 201et,ni mladeniči so dokazovali, da je rešitev za delavstvo le v strokovni in politični delavski organizaciji. Bil sem ginjen v srcu,
ko sem slišal te velepomembne in! resnične besede iz mladeniških ust. Rekli so:	Vsak delavec bi
moral biti član socialistične stran-1 ke. Vprašal sem jih, kako je mogoče, da so tako mladi prišli do takega prepričanja. Povedali so mi, da so s.e podučili iz delavskega časopisja: “Glasila” S. N. P. J., “Proletarca” in “Glas Svobode”.
Cenjeni čitatelji! Iz tega. resničnega dogodka se lahko prepričate, koliko je za delavstvo vredno dobro čtivo. Pripomniti pa moram, da sem se seznanil z možmi, ki so pravi stebri napredka in se ne dajo preslepiti z lepo donečimi frazami ali celo podkupiti, kakor je navada pri klerikalnih kričačih. Delavstvo v Herminie — možje, fantje, žene in mladenke le tako naprej! Organizirajte se v socialističnih klubih, ker prilika vam še ni dana, da bi se organizirali tudi strokovno. Čas bo prišel, ko bomo imeli toliko moči, da bomo premagali moč dolarja, da ne bodo na vas streljali pennsylvanski kozaki, kakor se je to dogodilo v zadnjem štrajku.
Dne 16. avgusta sem zopet obiskal Westmoreland, oziroma Herminie štev. 2. Tam se nahaja bolj majhna slovenska naselbina, ki šteje približno 150 Slovencev, vštevši žene in otroke. Imajo pa tri društva in socialistični klub. Vsi so se združili in postavili so krasno društveno dvorano, katere slavnostna otvoritev se je vršila omenjenega dne. Okrog sedme ure zvečer so se zbrali društven iki in šli spremit došla- društva do dvorane, ki se je na to slovesno otvorila.
Slovenci v Herminie štev. 2. so lahko ponosni na to krasno stavbo. Ali še večjega pomena kot stavba je pa sloga, ki vlada, med njimi. Razumeli so, da v združenju je moč, da sloga jači, nesloga pa tlači.
Bratje in sodrugi, nadaljujte z delom, ki ste ga pričeli. Tudi druge slovenske naselbine bodo morale posnemati vas, ako bodo 'hotele korakati po poti napredka naprej do končne osvoboditve delavstva iz kapitalistične sužnosti.
Doba ni več daleč, ko bodemo vsi zavedni Slovenci združeni v eni organizaciji. Ako se pa med nami dobi kak duševno omejen človek ali koristolovec, ki naspro. tuje združitvi, pa nič ne de, saj tudi ena lastovka ne prinese spomladi. Takim se naj pove v obraz, da je boljše, ako gredo stresat svojo modrost divjakom v osrednjo Afriko, ker zavedni delavci se ne dajo vleči za nos.
Dne 17. avgusta ob sedmih sem odpotoval v Mariano, okraj Washington, ker so me tamošnji bra tje društva ‘Slovenski Prijatelj’, štev. 171 S. N. P. J. povabili k slavnostnemu razvitju društvene zastave. Ob enajstih dopoldan sem dospel na postajo Mariana, na kateri so društveniki čakali na prihod društev iz Colinsburga in Ellswortha. Od postaje smo po uvrščenju odkorakali na prostor, na katerem se je slavnostno razvila nova zastava. Lepo je bilo videti,- ko so spremljale druge zastave novo- razvito zastavo, med katerimi je bila tudi zastava društva štev. 2. N. H. Z. in nad sto udeležencev hrvatskega naroda. Delavci in rudarji so pričeli uvi-devati, da nas narodnost loči le po jeziku, po naravi smo pa vsi enako ustvarjeni in imamo enake pravice do obstoja in življenja.
Slovenci v naselbini so skozinskoz naprednega duha, kar dokazuje dejstvo, da so ustanovili le društva naprednih jednot in zvez, so člani rudarske strohovne organizacije in imajo socialistični klub.
Umrl je dne 13. avg. v tukajšnji bolnišnici, kamor so ga prepeljali istega dne iz jeklarne. Bil je zvest član društva, odkar društvo obstoji. Doma je bil iz fare Suhor v Belikrajini. V domovini zapušča enega brata, v1 Leadville, Golo. pa druzega.
Pogreba so se udeležili v polnem številu društveni člani in s tem izkazali zvestemu bratu zadnji pozdrav. Sprevoda se je udeležilo tudi društvo “Majka od' Trsata”, ter društvo S. N. P. J. Tukaj bodi izrečena zahvala go-spieam, ki so se odzvale nesti vence. Posebno še onim gospi-cam, ki so nesle venec, ki ga je poklonilo društvo z rudečim trakom: Fany in Mary Roitz in Mary Gersich. Društvo izreka tem potom zahvalo tudi pevskemu društvu “Prešeren” in njega vodju Matt Jermanu, katero je zapelo par žalostink pri odprtem grobu.
Omenjeni član se je ponesrečil pri delu v tukajšni jeklarni dne
13.	avgusta in umrl istega dne. Delal je v oddelku, v katerem izdelujejo železniške tračnice. Grozne bolečine so mn prizadjale smrt. Železna tračnica (šina), razbeljena vroča, da je videti, kot bi letele nudeče kače iz val-jalnie, katere goni para in elektrika ,ga je pritisnila med valar-je"na tiru, ki drvi z vso hitrostjo izpod zadnje stiskalnice v sredino telesa: zlomljene noge, v sredini života obžgan; gorelo je živo meso.
Grozne so morale biti bolečine, predn-o je končal — predno se mu je pretrgala nit življenja.
Marsikateri bo rekel: zakaj se ni pazil! Toda, paziti morajo delodajalci. Delal in garal je in vse za profit kapitalistične družbe in tako ga je sveti profit umoril. Vodje v ondotnem oddelku niso čakali, da bi bilo dogiotovljeno ono delo, ki' ga je isti čas opravljal pri popravljanju valjarjev, kot strojniški pomočnik, ampak so drvili naprej naprej za profitom. Več in več profita, — ti delavec pa umiraj za naš profit.
Tako umirajo proletarci — delavci, ki vse producirajo, vise na-rede, kar koristi človeški družbi. Da, tako umirajo proletarci. — Ali ste že videli kapitaliste in kakšne frakarje, ki žive o delavskih žuljih, da bi šli delat v tovarno ali rudnik? Kaj še, niti od daleč jo ne pogledajo. Pa še se dobi človek, ki pravi: vsi so delavci. Seveda, vsi so delavci. Saj vidimo tudi v naravi, da vsako stvar ,vsako živo bitje odgovarja svojemu namenu — naravnim zakonom. Toda v človeški družbi imamo 'ljudi, ki prav nič ne delajo — samo vživajo, kar naredijo delavci. Ali je to tudi delo? Ali ste že kdaj slišali, da je ka kega kapitalista predrla železna tračnica? Gotovo še ne in to se ne more zgoditi, ker on ne gre v tovarno 'delati. Vsak človek se rodi, da živi; življenje mu je bilo dano proti njegovi volji in ima pravico do življenja. Marsikateri človek bi raje videl, da bi ga ne bilo na svetu, ker mu boj za ob stanek vzame vsako veselje do življenja. Koliko je delavcev, ki imajo takšno življenje, da bi ga boržuazni ljudje ne privoščili niti psom. Delavec, ki dela dvanajst ur dnevno pri težkem delu za mezdo, ki je komaj za najpotrebnejše v družini, ali ima tak delavec veselje do življenja? Ali se ne more pri takih delavcih poroditi misel: zakaj neki delam — In tedaj raste v delavcu čut, zavest, da je tudi on človek in z zavestjo pogum — pogum, da zahtevajo boljših življenskih od-nošajev — boljših razmer.
Za uljuden sprejem izrekam zalivalo bratoma Primotžieu in Čebašeku. Ne smem pa pozabiti na br. Glinška in njegovo soprogo, s katerima sem se razgovarjal v šaljivih dovtipih pod košatim hrastom, da so ure bežale prehitro in je napočil čas ločitve, ko je človek najmanj mislil, da se pikniku bliža že konec.
Jakob MiMaučič, gl. preds.
Pueblo, Colo.
Zadnjo nedeljo, dne 17. avgusta je društvo “Orel”, štev. 21. S. N. P. J. spremilo k zadnjemu počitku umrlega, ali takorekoč — ubitega — brata ter člana našega društva, Jakoba Kočevarja.
V nekem gledališču premikajočih slik, ki so kazale katastrofo potopljenega orjaka “Titanika”, sem videl napisane besede: Weak human, where is you|r power1? Death is the ruler of the land, in it is also on the water. — Da, smrt je vladarica, nihče se ji ne more upirati. In tudi naravnih katastrof ne morejo ljudje preprečiti. Toda tragične nasilne smrti med proletariatom, se dajo omejiti, — odpraviti, treba je samo več paznosti, več varnostnih naprav — odpraviti profitaželjni sistem in delavcu bodo ¡zasijali lepši dnovi. —
Jos. Hočevar, član dr. “Orel”, štev. 21.
Springfield, 111.
Kakor je že nekaterim članom znano, sem se namenil, da se prihodnjo sejo odpovem svojemu poslu kot tajnik. Naznanil sem moj; sklep tudi glav. tajniku. Pismo, katerega sem od njega prejel kot odgovor, napravilo me je drugih misli. Pomisliti mi je dal, da ni lepo, ako se kar tako brez boja vrže puško v koruzo.
Povedati moram, da se mi ne delajo težkoče od strani članov. Ali pa saj ne take, da bi mogel moj odstop opravičiti z njimi. Težkoče, ki jih imam, so druzega, vira. Živim namreč v tako zva-nem South-u. Ker je slov. kat. cerkev v moji neposredni bližini, mi nekateri ljudje ne morejo odpustiti, ker ne grem iz človeških ust pričajoče božje besede poslušati. Tako sem tukaj znan kot nekakšen1 “obersocialist” in takemu se menda brez skrbi vsako zlo prizadene. Kaj pomenijo besede Izveličarja: “Ljubi svojega bližnjega itd.” v takem slučaju?
Ko se je na zadnji seji sklenilo, da se naše društvo vdeleži veselice “Hrv. Tamb. Zbora” korporativno, ter se zberemo in odkorakamo od tam in1 tam, se je cela naselbina nad tem razburila. Mnenje je bilo, da sami socialisti to delajo. Mene kot tajniku so vzeli to najbolj za zlo, kakor bi jaz sam bil zaukazal, za kar je večina na seji glasovala. Vsled splošnega pritiska in ker je deset dobrih članov zahtevalo, sklical sem iz-vanredno sejo. Prvi sklep se je na tej seji ovrgel, ter je dano vsakemu prosto ali hoče iti na veselico ali ne. To zopet ni bilo prav. Pravijo zopet, da nam manjka poguma, da bi se upali javno pokazati. Na ta način sem kot tajnik nekakšen strelovod med društvom in zunanjostjo, če kdo pusti drugo društvo, ter pristopi k našemu, potem pravijo, da sem ga zapeljal, dober kristjan je bil po-pred itd. Če se naši člani kat. veselic, piknikov in “Ice Cream Sociable” slabo vdeleži jo, zopet jih slišim. Sploh sem za vse odgovoren. Med drugim sem tudi odgovoren, da je F. Mali začasno na boga pozabiL( ?;), bil ha vislice obsojen, sploh sem odgovoren za vse, kar je zakrivil. Strašansko me je začela mučiti vsa ta moja odgovornost, pa sem si mislil, oddaš vse, kar te še veže na javnost, pa zlezeš v brlog kot jazbec po zimi. Nekateri so se nad tem mojim sklepom jako radovali. To in tajnikovo pismo je povzročilo, da hočem še nadalje vstrajti na svojem mestu. Velja pa naj sledeče. Ako slučajno kdo izmed članstva ni zadovoljen z mojim poslovanjem, naj voli meseca decembra tajnika, ki bo neizmotljiv, vsegaved.oč, sploh popolen. Izven društva stoječim pa od sedaj naprej: “Kakor ti meni, tako jaz tebi.”
Omeniti hočem sedaj še enkrat slučaj F. Mali. Ne bodem se bavil ali je njegovo v Ave M. objavljeno pismo originalno ali ne, tudi ne bodem razmotrival ali je bil socialist ali ni bil. Navesti hočem le en slučaj, da bi se kaj tacega tudi pristnemu kristjanu lahko prigodilo. V neki družini (ne socialistični) sprla sta se gospodar in neki drugi neoženjeni mož. Ne-oženjeni se je sprva samo branil gospodarjevih udarcev. Ženi menda to ni bilo po volji in reče torej : “Udari, udari h........sta-
rega.” To se je potem tudi zgodilo. Ko bi bil mladi mož bolji vroče krvi, bolj jezav ali ko bi bil imel slučajno samokres pri sebi, kaj bi bila posledica teh ženskih besedi. Kdo bi bil v tem slučaju kriv? Ali socializem ali ženska? In ravno tako si mislim je slučaj F. Mali.
Pri človeku, ki ne zna sam sebe brzdati, besede slabe ženske lahko veliko učinijo, pa naj si bode potem socialist ali pa kar hoče. To naj velja kot dokaz, da nisem ne jaz in mislim tudi ne socializem kriv, kar je F. Mali zagrešil. Tudi jaz nisem socializma ne v A-meriko in ne v Springfield prinesel. Premali kovčeg sem imel. In tudi sabo bi ga ne mogel nesti, če bi prav jaz šel zopet proč. Med Slovenci ima posebno trdne korenine v West in North. Lahko ru-vate, kolikor vam drago.
Obljubim še, da bodem od sedaj naprej s podvojenimi močmi deloval za korist napredne S. N.
P. J. in njenega društva Illionis, štev. 47.
John Podlesnik, tajnik. Opomba uredništva: Mali je bil tak socialist kot urednik A. M.
De Pne, HI.
Gospa Štorklja se je oglasila pri o.bitelji Banič in pustila krepko in zalo hčerko. Bilo srečno!
Kapitalistični moloh nikdar ne počiva. Dne 17. avgusta je šel rojak in član Math Žugič zdrav na delo. Pri delu je ponesrečil: zlomil si je obe roki nad pestjo. Oddali so ga v bolnico in upati Je, da okreva.
Dne 17. avgusta nas je obiskalo hudo neurje, združeno z gromom in bliskom. Strela je udarila pri farmarju Oliverju Kainu v električno žico in po žici v sobo. Zdrobila je vse lučice, druge nesreče ni bilo.
Poročevalec J. U.
Chicao, 111.
“Slov. Del. Sokol Chicago” je priredil svojo prvo vrtno veselico, združeno z javnim pohodom, kot obletnico svojega obstoja v nedeljo dne 3. avgusta. Udeležba s strani občinstva je bila. velika. Bilo je vse veselo in živo, povsod je bil videti le vesele, zadovoljne obraze in živahno zanimanje za proste vaje.
Hvala vsem, ki so posetili našo
veselico in se udeležili pohoda, posebno se pa zahvalimo društvu “¡Slovenski Dom”, štev. 86 S. N. P. J., ki je najelo svojo godbo za pohod. V resnici nismo pričakovali take udeležbe, za to smo bili še toliko bolj presenečeni, ko smo spoznali, kakšne simpatije uživa med občinstvom naše še mlado društvo.
Odpustite nam, ako smo, izpustili katero točko kot n. pr. petje. Ob prvi priliki bo vse to Sokol nadomestil in je tudi vam na razpolago ob vsaki priliki. Vsak Slovenec bodi Sokolu brat in vsaka Slovenka bodi vrla Sokolica! Na-zdar!
John Koren.
Razprava o jednoti.
Collinwood, O.
Združenje jednot in zvez je res potrebno. Delavci moramo vedno delati z vsemi svojimi močmi na to, da se združimo, pa naj si bo v politični ali podporni organizaciji. Le združenje nam more tekom časa nrinesti kaj boljšega: združena podporna, organizacija zagotovi organizaciji obstanek in delavska politična organizacija pa prinese nam in našim potomcem boljše življenske- razmere.
Najdejo se rojaki, ki govorijo in pišejo proti združenju. Taki nimajo dobrih namenov za delavce. Gledajo le bolj na svojo osebno korist. Koristolovcev pa ne potrebujemo med nami.
Združenje vseh podpornih organizacij se mora izvršiti prejali-slej. S. 'S. P. Z. naj bi se takoj združila s S. N. P. J. In to brez kake zdravniške preiskave članov. Ustanovila naj bi se takoj dva razreda, da bi vsak član, ki je sedaj član obeh organizacij, prejemal ravno toliko, kolikor je dobival do sedaj. Seveda naj bi plačeval tako visok prispevek, kakor ga plačuje sedaj za obe organizaciji. Na ta način bi se takoj pokazal vspeh, ki bi učinkoval tudi na druge organizacije.
Združevati se mora le na napredni in svobodomiselni podlagi, v smislu naše načelne izjave. Hodimo s duhom časa naprej in ne obračajmo se nazaj!
Kdor opazuje združeno delavsko gibanje na političnem polju, se lahko prepriča, da je združeno gibanje storilo mnogo dobrega tudi za tiste, ki danes še spijo, katerim; je združenje deveta briga in so veseli, da jim kapitalisti milostno dovolijo, da smejo garati zanje. Kapitalisti dobro opazujejo združeno delavsko gibanje in vedo, da združeno delavsko gibanje mora končno zrušiti kapitalizem. Zato imajo strah pred bodočnostjo in dajo delavcem toliko zaslužiti, da bi klic po združitvi ne postal splošen med njimi.
Bratje, delavci in rojaki! Delajmo za združitev na podpornem in političnem pdlju. Naš klic bodi ena podporna jednota in ena, politična stranka, to je delavska, ker je le potom združene organi-
zacije mogoče izvojevati boljše življenske pogoje!
D. Blumel.
Franklin, Kans.
Dne 10. avgusta t. 1. ob treh popoldan se je sklicala skupna seja franklinskih društev v državi Kansas. Zastopana so bila sledeča društva: S. N. P. J. št. 92, S. S. P. Z. št. 35, S. D. P. Z. št. 50, društvo sv. Barbare št. 44, A. S. B. P. D. š't. 16. Predsedateljem je bil izvoljen Alojzij Karlinger, zapisnikarjem F. Wegel. Seja je bila sklicana radi združenja slov. podpornih organizacij in je ta točka prišla tudi precej ob otvoritvi na dnevni red. Vsa zgoraj omenjena društva so potom svojih uradnikov, zastopnikov in članov pripo-zoala soglasno združitev slov. podpornih organizacij. Kajti edino to nas more rešiti krize, katera pride prej ali slej, ako ostanemo nezdruženi in razcepljeni. Ako se večina slovenskega naroda združi v eno samo podporno organizacijo, potem nam je bodočnost zasigurana. V združenju je moč. Peta redna konvecija S. N. P. J., ki je zborovala v Milwaukee, Wis., v sept. 1912, je pri-poznala ta korak, ker delegatje so spoznali, da to zahteva potreba časa. Veliko se je že od tedaj pisalo in razmotrivalo radi združenja jednot in zvez. Za to so tudi franklinska društva v državi Kansas sklicala skupno sejo zavoljo združitve dne 10. avgusta. Do združenja mora priti, ako hočemo, da ne propademo. Ako smo razcepljeni, smo ničla, katero vsaka sapa prežene. Ako smo pa združeni, smo pa trdneji kot skala, pa naj bode na gospodarskem, političnem ali društvenem polju. Skala se lahko razstreli ali združeni narod se ne more razstreliti in ne razpasti. Vsi smo proletarci, kolikor nas pripada podpornim organizacijam., izjema je nekoliko malih trgovcev, kateri so pa le odvisni od delavskih rok. Zatorej slovenski narod združi se in ne hodi vsak svojo pot! Sklenilo se je nadalje, da bi se napravili trije razredi za bolniško podporo in posmrtnino in I. razred pa samo za posmrtnino. Tako bi imeli, ako pride do združitve, 4’ razrede in s tem bi se ustreglo starim in mladim. Nadalje se je sklenilo, da naj bi bila popolna enakopravnost pri pristopu, kakor tudi mesečnim, ne oziraje se, ako je kdo star 16 ali 45 let. Naše geslo naj bodi: “Vsi za enega in eden za vse!” To nas edino more pripeljati do združenja. Sklenilo se je tudi, da se postavi združeni organizaciji popolnoma novo ime, katerega naj odločijo vse združene organizacije potom splošnega glasovanja. Popolnoma na novo se pa skupna organizacija mora pre-ustrojiti radi napadanja nekaterih bistrih glav, po nazadnjaških časopisih, ker pri združenju lahko delajo takšni časopisi ovire, katerih seveda pri S. N. P. J. niso mogli doseči. Sklenilo se je tudi nadalje, da apelujemo na delegate, kakor tudi glavne uradnike S. S. P. Z., katere konvencija se prične dne 8. septembra t. 1. v Milwaukee, Wis.: “Bodite složni in delajte za združitev.” Ravno tako tudi na delegate in glavne uradnike društev sv. Barbare, ki bodo zborovali v Pittsburgu, Pa.: Delajte složno za združitev! Versko, kakor tudi politično prepričanje naj ostane na strani. Kadar bomo enkrat združeni, naj pa večina odloča potom splošnega glasovanja. K sklepu seje apeluje še 5 franklinskih društev na vse člane različnih jednot in zvez, oziroma. različnih slovenskih podpornih organizacij široma Združenih držav, da delajte za združenje vseh podpornih organizacij v skupno celoto, ki bode ponos in steber slovenskega naroda v A-meriki. Potem bodo naši potomci lahko rekli: čast našim očetom, ker storili so, kolikor so mogli storiti v tedanjih burnih časih.
Pozdrav na vse člane slovenskih podpornih organizacij širom Združenih držav in vam kličemo : Bodimo složni in delajmo, da se združimo!
Za združeno sejo franklinskih društev v državi Kansas.
Louis Karlinger, predsednik.
Franc Wegel, zapisnikar.
Kipling, O.
Dasiravno Sem bolj vajen krampa in lopate nego peresa, hočem vendar poseči v razpravo o združitvi slovenskih podpornih organizacij. Nasprotnikov ta pre koristna ideja nima, vsaj culo se ni do sedaj nobenega nasprotnika, da, celo nekatera društva katoliških jednot kakor tudi člani naše jednote so se izrekli za splošno združitev. Ali pa se da ta splošna združitev uresničiti je pa drugo vprašanje. Moje mnenje je, da se to ne da nikdar uresničiti brez slabili posledic. Zakaj, naj povem v naslednih vrstah:
Katoliške jednote imajo v svojih pravilih točke o izvrševanju verskih dolžnosti. Ta točka bi sicer — tako upam — ne naredila nesoglasja za združitev, ker katoliške jednote same odpravljajo verske točke iz pravil. Največja ovira tiči v svobodomiselnih u-stavah naših naprednih jednot in pa znana MoHeko'va resolucija, sprejeta na zadnji konvenciji S. N. P. J. v Milwaukee in S. D. P. Z. v Clevelandu, po kateri ima naše “Glasilo” izobražievati svoje člane v smislu moderno-politič mo zavednega delavstva in pripo-zna socialistično stranko za edi» no pravo delavsko stranko. Voditelji katoliških jednot bi mogoče odstopili od pravil verstva, a nikdar ne bodejo pripoznali v sedanjem smislu pisano '“Glasilo”, vsaj jaz ne verujem v to.
Adi naj se “Glasilo” preosnuje v leposloven in znanstven list, izključujoč vsako politiko? Ali ne bode zopet prišel v konflikt z mračnjaki, ako hoče biti v resnici znanstven? Ali naj potem list opustimo s tem, da bi se izdajala le mesečna poročila o stanju društev in jednote. Ne! Zveza, jednot bode potrebovala “Glasilo” bolj kot naša jednota do sedaj za razprave o predlogih v korist članstvu. Da pa mora biti ostala vsebina lista taka kakor je, so bratje in sestre dovolj jasno govorili v svojih silnih protestih, proti napadom nasprotnikov, uprizorjenih nanj po zadnji konvenciji.
Nazadnje naj še navedem plačevanje asesmenta po letih, kateri je uveden po katoliških jed-notah. Da ga pa članstvo naše jednote večinoma ne mara, nam pove razprava o rezervnem fondu pred zadnjo konvencijo.
Zatorej delajmo za združitev le naprednih jednot.
John Mekinda.
Iz glavnega urada.
ZAPISNIK
jednotine seje, ki se je vršila dne
2. julija v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora.
Prečita se imena odbornikov; navzoči so vsi, razven brata Potokarja.
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Brat tajnik predloži zadevo br. Pleteršeka, člana društva “Bratstvo”, štev. 6. Omenjeni brat je bil bolan in je opravljal mala dela, oziroma tajniške posle. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se dobijo bolj natančni podatki.
Brat tajnik predloži zadevo br. Teršinarja, člana društva “Dolenjec”, štev. 170. Omenjeni brat je bolan na jetiki. Zdravnik mu je svetoval, naj se preseli na zahod. Prizadeti prosi, da bi mu jednota pomogla za vožnje stroške. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se dobi bolj natančne podatke, v kakem stanju in potrebi se nahaja; nbeijem se zahteva, da predloži zdravniško izjavo.
Brat tajnik predloži zadevo br. Sušnika, člana društva “Sloga”, štev. 16. O zadevi brata Sušnika se zaključi, da naj društvo poizve, če je bil br. Sušnik preje bolan ali ne.
Brat tajnik poroča, da so našli mrtvega brata Založnika, člana društva “Sloga”, štev. 14, katerega pa ni bilo še mogoče natančno spoznati. Domneva se, da je najdeni mrtvec br. Založnik. Se vzame na znanje.
Brat tajnik predloži zadevo br. Dolenca, člana društva “Zveza”, štev. 36. V zadevi se sklene, da se ravna v smsilu pravil.
Brat tajnik predloži prošnjo
brata Prebila, člana društva “Zveza”, štev. 78, v kateri prosi, da bi se mu pomagalo za operacijske stroške. Predlog stavljen in sprejet, da to ni mogoče, ker ni v smislu pravil.
Brat tajnik predloži pritožbo člana društva “Planinski Raj”, štev. 107, v kateri obtožuje, da imajo pri njih društvu dva stavkokaza, ter želi, da bi odboreva seja kaj ukrenila v tej zadevi. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se društvu naznani sklep odborove seje, da ravna z njima po pravilih.
Brat tajnik predloži zadevo .društva “Dom in Svet”, štev. 181 in sicer radi nerednosti pri plačevanju asesmenta, ter da so nekateri člani za en mesec zadej na asesmentu. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da mora društvo poravnati to zadevo in plačati zaostali asement.
Brat tajnik predloži zadevo br. Deželaka, člana društva “Bratje vsi za enega”, štev. 96. Prečita se obširno poročilo društva, v katerem naznanja podrobnosti o omenjenem bratu, ter apelira, da se mu izplača zaostala podpora. Po razpravi je bil stavljen in sprejet predlog, da se mu ne izplača več podpore.
Brat tajnik predloži zadevo br. Debelaka, člana društva “Naprej”, štev. 5. Omenjeni je bil bolan in je tekom bolezni opravljal neko delo. Po razpravi je bil predlog stavljen, da se mu izplača le toliko, kolikor je v smislu pravil deležen.
Brat tajnik predloži zadevo br. Cvelbar, člana društva “Slovenski Dom”, št. 31. Omenjeni brat je ponesrečil z umetalnim ognjem. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu ne izplača podpore, ker je ni deležen v smislu pravil. Sklene se tudi, da se društvu sporoči, da naj društvo naznani podrobnosti, kako in kedaj je ponesrečil.
Brat tajnik predloži zadevo br. Oeepeka, člana društva “Popotnik”, štev. 30, ki ima zlomljeno hrbtenico. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača odpravnino in se mu podporo vstavi, ko predložil 'zdravniško potrdilo.
Brat tajnik predloži zadevo br. Servajskija, člana društva “Slovan”, štev. 55, ki je že delj časa bolan. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača za reumatizem še toliko podpore, kolikor je ima še dobiti, potem mu preneha podpora za eno in isto bolezen.
Brat tajnik predloži zadevo br. Sitarja, člana društva “Adrija”, štev. 3. Omenjeni brat se je poškodoval v Clevelandu in ko se je vrnil v svoje mesto, se je dva dni kasneje javil pri društvenem tajniku. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu ne izplača dveh dolarjev, ker bi se z izplačilom kršila pravila.
Br. tajnik predloži prošnjo br. Volčka, člana društva “Adrija”, štev. 3. Omenjeni prosi odborovo sejo za dovoljenje, da bi smel prositi podpore pri društvih. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da. se prošnjo dovoli.
Brat tajnik predloži protest društva “Avstrijski Slovenci”, št. 200, ki protestira proti društvu “Prostomisleci”, štev. 87, ker je sprejelo dva člana, ki sta bila stavkokaza ob času štrajka. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da naj jih društvo zasliši in ako je resnica, kar omenjeno društvo poroča, naj društvo z njima postopa po pravilih.
Brat tajnik prečita poročilo predsednika društva “Mars”, št. 177, ki poroča o zadevi njih društva, ter da tajnik hujska člane. Sklene se, da se društvu sporoči sklep odborove seje.
Brat tajnik predloži zadevo “Narodne Tiskarne”. Po poročilih se sklene, da se tiskarni vrne pogodbo-, ki je bila odposlana v podpis, a se ni podpisala in da ostane kot do sedaj.
Opomba: Na tej seji je glavni in iplo,možni odbor zaključil, da vsem tistim, ki so ali šele bodo poškodovani na kakem udu, da se jim takoj izplača odpravnina, ko ozdravijo ali če je zdravnik izjavil, da je poškodovani ud zaceljen.
Joseph Kuhelj, zapisnikar.
Naznanila in vabila.
Mc. Kees Rocks, Pa.
Tuikaj se je ustanovilo novo društvo in se pridružilo “¡Slovenski narodni podporni žjednoti”. Novemu društvu je ime: “Bratstvo, v slogi je moč!” Seja se bo vršila vsako prvo nedeljo ;vi mesecu.
Društvenim, (uradnikom so izvoljeni sledeči bratje: Predsednikom Ant. Radanovič, 105 Ella St.; tajnikom Miha Polovic, 107 Ella St.; blagajnikom pa Miha Hotko, 316 Hellen St. Vsi v Mc Kees Rocks, Pa.
Miha Polovic, tajnik.
Chicago, Ul
Društvo “Slavija”, štev. 1. bo praznovalo dne 5. oktobra svojo desetletnico. Vzpričo tega dogodka je znižalo pristopnino za en dolar. Znižanje velja le za tiste prosilce, ki bodo pravilno upelja-ni v mesecih september, oktober in november.
To naj posebno upoštevajo tisti, ki niso pri nobenem društvu. Bratje, pojasnite njim ugodnosti,, katerih so deležni vsi, ki so člani hitro naraščajoče S. N. P. J., katere mati se lahko smatra dru> štvo “‘Slavija”.
Še nismo pozabili _ veličastne slavnosti 25. maja in že nam društvo nudi še bolj zanimivo slavnost, z bogatim sporedom: deklamacijami, petjem, govori in gledališko predstavo “Pravica se je izkazala”. Gotovo marsikaterega mika izvedeti, kako in kje se je rodila želja po S. N. P. J. pred desetimi leti. To se bo pojasnilo v slavnostnem govoru.
John Žvanut, zapisnikar.
Cleveland, O.
Slovenska delavska zadružna trgovina priredi dne 30. avgusta (soboto) zvečer ob osmih svojo veselico v Knavsovi dvorani na St. Clair in 62. cesti.
Na veselico so vabljeni vsi clevelandski Slovenci, posebno pa člani sosednih zadrug liz Collin-wooda in Newbuirga.
Ker je čisti dobiček namenjen zadrugi, je pričakovati mnogo-brojne udeležbe.
A. Gradishar, član veseličnega odbora.
Cleveland, O.
K udeležbi slavnosti društva “Žuženberg”, ki se vrši dne 31. avgusta, se zbira društvo pril društveni dvorani na vogalu St. Clair in 31. ceste točno ob eni popoldne. Od tukaj odkoraka dru-štvp z godbo Tia čelu na določeno mesto.
Charles Penko.
La Salle, El.
Predpriprave za slavnost društva “Triglav”, štev. 2. so v polnem tiru. Vse kaže, da bo desetletnica prekašala vse dosedanje prireditve. Slovenci in Slovenke vsi na to slavnost dne prvega septembra, ki se vrši v dvorani br. Kompa.
Na veselo svidenje!
L.	'Zevnik, tajnik.
Kenosha, Wis.
Društvo “Ilirija”, štev. 38, naznanja cenjenemu slovenskemu občinstvu v Kenoshi in okolici, da priredi svoj piknik dne sedmega novembra v Hastings Gro-ve. To je zadnji izlet v letošnji sezoni. Občinstvo ima še enkrat priliko, da se zabava po domače v gozdu in svežem zraku. Vstopnina je kot po navadi: 50c za moške, dame so vstopnine proste.
Članom društva “Ilirija” priporočam, da se naj v večjem številu udeležujejo mesečnih sej, da ne bo nepotrebnega zabavljanja. Bolniške obiskovalce opominjam, da naj upoštevajo društveni zaključek, ki se glasi, da plača vsak bolniški obiskovalec 50e v društveno blagajno, ki se ne udeleži redne seje in na nji ne poroča o stanju bolnika.
Frank Žerovetz, taj.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Utonil je na Planini pri Vipavi 171etni Edvard Štokelj. Spustil se je v vodnjak po brentač, pa se mu je utrgala veriga in pa-deli je v vodo, katere je bilo v vod n jaku nad dva metra. Izvlekli so
ga kmalu, toda vsi poskusi oživeti ga, so bili zastonj.
— Strela je udarila v Virmarišn pri Škofji Loki v hlev Franceta Hribernika, po domače Židanika. Hlev je bil največji in najmodernejši v škofjeloški okolici. Posestnik je hlev sezidal šele lansko leto. Strela je omamila tudi kobilo, vredno čez 1000 K, katero so pa potem z drgnjenjem rešili. Zgorel je hlev in vsa krma. Posestnik je bil zavarovan za neznatno vsoto.
— Nesreča v gorah. V Mojstrani vslužbena delavca Janes Jer-še iz Stahovice pri Kamniku in Ant. Bertoncelj iz Dobrave pri Podnartu sta šla v pečine Stenarja nabirat planinke, kjer sta oba smrtno ponesrečila. Ponesrečenca so pripeljali na Dovje, kjer bosta pokopana.
—	Telica ga je umorila. Dninarja Franceta Grdadolnika iz Horjula je sunila telica s tako silo v trebuh, da so težko poškodovanega Grdadolnika morali prepeljati v ljubljansko deželno bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Grdadolnik je umrl.
—	Pretep. Iz Črnomlja poročajo: V Weissovi gostilni so1 se sporekli domači fantje in delavci. Od šli so v drugo gostilno in začeli takoj, preden so naročili pijačo, boj na nož, v katerem sta bila en fant in en delavec nevarno ranjena, en fant pa smrto nevarno. Iz Prelogov pa poročajo, da je bila tam pravcata bitka med žan-darji in delavci.
— 17leten samomorilec. Iz Maribora poročajo: 171etni zoboteh-nični vajenec Grilec se je sprl s svojim bratom. Prepir je postal tako hud, da so morali poslati po stražnika. Grilec je že dopoldan dejal, da se bo zastrupil. ZavžiJ je morfij in ko so ga privedli v zapor, so se pojavili na njem znaki zastrupljenja. Prepeljali so ga -v bolnišnico, kjer j<^ff>a kmalu umrl.
— Požar v Gameljnah. Ponoči je nastal nenadoma požar v Zg. Gameljnih pri Janezu Kregarju, po' domače Martevževcu, ki je zahteval človeško žrtev. Vnela so se tudi sosedna poslopja Medvevše-ka in Pavlina. Domače gasilno društvo je bilo takoj na mestu in pričelo reševati na najbolj nevarnem kraju. K sreči je bila noč! mirna in brez vetra, sicer bi bili vsi napori ene same brizgalne brezuspešni, ker se poslopja tako rekoč drugo drugega tišče. Domače gasilno društvo se je lotilo naj-prvo reševanja živine. Živino, da siravno je bilo že vse okrog v plamenu, se je posrečilo rešiti; pač pa so morali pozneje dve kravi zaklati. Brat hišne gospodinje, star 60 let, je ležal z gospodarjem na hlevu. K0 je izbruhnil ogenj, se je gospodar umaknil s hleva,; na ženinega brata, ki je moral gotovo trdo spati, je pa v razburjenosti pozabil. Ko so prišli gasilci, je bilo že prepozno. Ogenj ga je prehitel ravno, ko se je hotel vzpeti po lestvi na tla. Našli so ga ležečega z glavo naprej ob zidu na hlevu. Na pomoč so prihitela tiudi gasilna društva: Št. Vid, Tacen, Ježica, Vižmarje, Gumclje, Črnuče in Nadgoriea, na čelu jim načelniki. ¡S tolikimi brizgalnami se je ogenj hitro omejil. Sosedna gasilna društva so odkorakala ob pol 3. zjutraj. Proti jutru se je j^ožar zopet ponovil; domače gasilno društvo je ostalo na pogorišču in je ob desetih dopoldne še prav pridno gasilo. Ranjenih in opečenih je bilo 7 gasilcev, med njimi dva precej nevarno. V deželno bolnišnico v Ljuljani so pre joeljali oba nevarno opečena posestnika 671etnega Janeza Kregara in 621etnega Janeza Pavlina. Oba Stia opečena na glavi, rokah in nogah.
— Nesreča. Pri stavbi šolskega poslopja v Mostah je padel zidar Andrej Semič z odra v klet in se pri padcu močno poškodoval.
ŠTAJERSKO.
— V Savinji je utonil. Med
Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom so našli v Savinji mrtvo truplo Mihaela Grošelja, kaplana v Dramljah pri Celju. Pred nekaj leti je bil v opazovalnici v Gradcu.
—	Grozen samomor. 651etni Ko-doličev viničar v Kagu v ormor-škein okraju Martin Zorec je bil hud žganjepivec. Zadnja dva dni minolaga meseca je neprestano popival po gostilnah. Dne 31. julija je prišel zjutraj domov, šel v kočo za Streljanje proti nevihti, vzel možnar in ga prinesel pred kočo. Ko ga je nabil, se je sklo-nel nadenj in ga vžgal. Učinek je bil grozen; razneslo in razmetale1 mu je glavo in prsi na tisoč koscev, ki so ležali okrog po vinogradu.
—	Detomorilka. Iz Celja poročajo : Helena Mastnakova, posestnikova hči v Lokarju pri Št. Juriju, je iz jeze, ker jo je zapustil njen fant, vrgla svoje dete v greznico. Dete so še isti dan potegnili mrtvo iz greznice. Mastnakovo so aretirali in jo izročili okrožnemu sodišču.
— 29 hiš je zgorelo. Iz Pangerc na Ptujskem polju poročajo Začelo je goreti pri nekem posestniku v Pangercah. Vlekel je močan veter, ogenj se je razširil na sosednje hiše in uničil vse z gospodarskimi poslopji vred. Veter od severozahoda je zanesel ogenj tudi na sosedno vas Gornje Jablane in upepelil skoro vso. Pogorelo je 29 hiš z gospodarskimi poslopji, živežem — poljskimi pridelki in živino. Domačini in gasilci so delali naporno, da bi omejili ogenj, a zaradi vetra, je bil njihov napor skoraj brezuspešen. Zgoreli so'tudi trije otroci. Škoda je ogromna.
TRST.
— Samomor vojaka. Iz Trsta poročajo: Blizu Opčine so našli na 'železniškem (tiru grozno razmesarjeno truplo artiljerista. Glla-va je bila odtrgana od trupla. Samomorilec je vojak artiljerijske-ga polka štev. 8. Adolf Adler z Dunaja.. Polk ima zdaj pri Senožečah vaje.
Razne vesti.
— E. A. See, oznanjevalec nove vere, bo moral presedeti odločeno kazen v ječi, ker je zapeljali mladoletna dekleta. Govemer Dunne je odklonil prošnjo za po-miloščenje, dasi je bila med prosilci tudi' mati zapeljanega dekleta.
— ‘ ‘ Carbon Steel Company”
v Pittšburgu je dobila od zvezne vlade naročilo za 3900 ton oklepnih plošč, po $187,04 torna. Cena je $96.99 ali 36 odstotkov nižja, kot pri zadnji pogodbi. Plošče so namenjene za novega nebojseni-ča zvezne mornarice.
Tudi pri nas imajo denar za militarizem, oklepne plošče in vse drugo, kar je v zvezi s tem molohiom, ni pa denarja za državljane Združenih držav, ki žive v beda. Take se k večjem nasiči s svinčenkami, ako preveč glasno zahtevajo kruha.
— Kapitalisti so v mestu She-nectady, N. Y., ki ima socialističnega župana, izposlovali sodnij-sk<i prepoved^ po kateri je prepovedano županu Lunnu, blagajniku Andresu, komisarju za javna dela Mullenu, ¡nadzorniku Me-yersu in predstojniku za vodovodne naprave Bentleyu izvršiti vsako delo, ki se tiče prodaje ledu. Še le pred kratkem so na e-nak način prepovedali mestu prodajati po ceni življenske potrebščine.
Bolj očitno niso mogli pokazati kapitalisti svoje brutalnosti. Po njih mnenju se sime siromaka— delavca odreti poljubno z oderuškimi cenami. Pa se nekateri ljudje vzpričo takih faktov še čudijo, da se število socialistov množi.
—- V sekciji Catskill vodovodnega predora v New Yorku je izbruhnil ogenj. Ob času požara je delalo 60 delavcev v predoru, ki je 440 čevljev pod zemljo. Delavci so silno trpeli vsled dima in bili so v veliki nevarnosti, da jih dim zaduši. Po dveurnem napornem delu se je posrečlo pogasiti ogenj in rešiti zajete delavce.
— Porotno sodišče v San Franciscu je spoznalo krivim prejšne-I ga državnega arhitekta N. J.
Diggsa, da je grešil zoper Mannovo postavo. Dasiravno oženjen, jo je popihal z Maršo Warington, nekim mladim dekletom, v Reno, kjer sta živela kot mož in žena. Pri obravnavi so prišle reči na dan, ki pripovedujejo kakšni mo-ralneži so ljudje iz takozvanih boljših krogov. Maksimalna kazen za to hudodelstvo je pet let ječe.
— Iz Trinidad, Colo, poročajo, da so rudarji silno razburjeni, ker je mrliški oglednik izjavil, da je bil postopač v službi Bald-winove vohunske tvrdke upravičen ustreliti linijskega uradnika Lippiatta.
Rudarji so izsledili, da so se rudniški baroni za slučaj štrajka dobro preskrbeli z morilnim orožjem. Na tirih Colorado Southern R. R. Co. je stal železniški voz, naložen s puškami. Ko, so rudarji izvohali voz, so ga takoj' prepeljali v podjetje “Victor A-merican Coal” družbe.
Kapitalisti se torej pripravljajo za morije, še predno prične stavka. Lepa sodrga je to, ki živi o žuljih in sragah delavcev.
— V tovarni “Sheet and Tube družbe” v Youngstown, G. se je prevrnila posoda s tekoče razbeljenim železom. Eden in dvajset delavcev je obžganih, med njimi so trije zadobili zelo nevarne o-pekline.
— Uredniška tajnost. Pogostorn a se zgodi, da so uredniki klicani pred sodišča za priče, pa se od njih zahteva, da naj povedo, odkod so dobili kakšno vest, ali pa kaj druzega, kar smatra vsako po steno uredništvo za tajnost. In večkrat so bili uredniki že kaznovani, če niso hoteli izdati, kar se jim je zanpalo. Priznanja vredna izjema je v tem ozru okrajni sodnik Arpard Vinnay v mestu Nagy Zalonta na Ogrskem. Žurna-list Rudolf Furago je bil kliean za pričo, da bi izpovedal v nekem procesu za ločitev zakona. Dejal je pa, da se je to, o čemer bi imel izpovedati, zgodilo že pred dve-mi leti in se ne more več spominjati. Pa tudi sicer ne bi izpovedal, ker mora varovati uredniško tajnost. Sodnik je pa nato odvezal dolžnosti izpovedbe s pripombo, da se mora uredniška tajnost varovati pravtako kakor uradna taj nost. Ta nazor je popolnoma pravilen, in dobro bi bilo, če bi se ga prilastili vsi sodniki, da ne bi bili časnikarji izpostavljeni nepotrebna m šikanam.
— Maksim Gorkij, slavni ruski pisatelj, je težko obolel, tako poročajo iz Milana. Odšel je v Rimini, ko se je njegovo stanje zelo poslabšalo. Zdravniki upajo, da mu prinese podnebje v Rimini o-zdravljenje.
— Italijanski mornariški minister Millo, ki je bil pred kratkim imenovan, je po opisih šovinističnega časopisja slaven junak. Ali njegovo junaštvo je kakor jajce jajcu podobno komedijantovstvu. On je v dobi tripolitanske vojno u prizoril tisto čudovito mornariško ekspedicijo v Dardanele, s katero je hotel razdejati turško brodovje, ki se je pa zaključila s slavnim — fiaskom. Y nočni temi sta torpedovki “Turbina” in “Membo” zadeli druga ob drugo, pilot na “Nembn” je naznanil, da je ladja zadela ob kleč in se poškodovala, in vse brodovje se je vrnilo z največjo naglico. Potem pa se je izkazalo, da ladja sploh ni bila poškodovana. Ali vkljub temu je bilo dobro, da je brodovje zapustilo morsko ožino, ker ne bi bilo ničesar uničilo, paS pa bi bilo najbrže samo uničeno. Poveljnika ladje “Turbina” kapitana De Rosa so pa dolžili, da je on zakrivil fiasko, češ da se je s svojo torpedovko zapeljal v “Nembo”. Ta dolžitev je dala ka pitanu povod, da je vložil tožbo zaradi obrekovanja, kajti retirado1 brodovja je povzročilo pilotovo naznanilo, da je druga ladja pokvarjena. Procesa najbrže nikoli ne bo, ker se izreka vojaško sodišče ravno tako1 za nekompetentno, kakor civilno. Mod tem pa javlja socialistični “Avariti”, da je dobil omenjeni pilot za svojo-“službo” skoraj miljon lir! Tembolj je obžalovati, če ne pride dot procesa, ki bi nemara razkril, kako se fabricirajo “junaštva.”
GLASILO
SiovciMe Narodne Podporne Jednote
usbaj« wdeaake.
LJlBTN-.NA. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredndtvo is upravniitvo: 8*21 SOUTH 40th AVE, Chicago, Hi.
Velja aa vae lete tl.00.
O K o A N
SLOVENIC NATIONAl'bENEFIT SOCIETY
Iaaaed weekly.
OWNED BY THE SLOVENK! NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AATE.,
Ohioag", Hi.
Snheeriptien, *1.#0 pe* year.
Časi se spreminjajo.
Vsak državljan ima pravico, da stori s svojo lastnino, kar ho-eo: naloži svoj iinetek, kakor mu drago, ali kakor zahtevajo njegove osebne koristi. Nihče nima pravice, da bi se mešal v pošle druzega.
To načelo je bilo še pred kratkem v veljavi v Združenih državah. Bil je nekakšen malik kapitalistov, . ker so lahko poljubno drli ameriško ljudstvo. Kapitalisti «o to načelo razumeli tako in se tudi ravnali po njem v tern smislu. Zda j se je pa to ■spremenilo. Popolna izkoriščevalna svoboda buržoazije je pričela gine-vati Posledice te svobode so bile tako škodljive in pravna zavest v ljudstvu se jo iživela v toliki meri,, da je država kot zastopnica vseh bila prisiljena poseči vmes. Dolgo, dolgo časa je vzelo in mnogo agitacije je bilo treba, da se je vlada odločila, da je treba varovati koristi vseh in ne le po-jediuccv, ker imajo kapitalisti največji vpliv v kapitalistični ■državi. Koliko bolj spoznava ljudstvo vzroke svojega gorja in postaja zavedno in se m* da izrabljati pri volitvah, toliko bolj prihajajo k pameti tisti, ki imajo v rokah vladne vajeti. Dokler ljudstvo slepo sledi čez drn in strn. vladajočim 'krogom, dotlej se v vladinih krogih mnogo ne brigajo za ljudstvo in njegove koristi Poleg se je osredotočil kapital, spo-pohvila proizvajalna sredstva in pomnožilo izkoriščanje v toliki meri, da je bil ogrožan obstoj države. A!k0 bi bili drvili po tej poti naprej, bi bila vlada postala navadno golo orodje peščice kapitalistov, majhno skupine najpre-možnejših ljudi v Ameriki, ki bi plesali krog svojega malika — profita, dokler bi se ljudstvu ne-ntrgala nit potrpežljivosti.
To so vzroki, da je pričela, vlada posezati z zakoni v privatno lastnino, pa naj so bili na krmilu republikanci ali demokratje. Najbolj globoko je te dni posegla v lastninske pravice meddržlavna trgovska komisija, ki je odredila znižanje cen za. ekspresne družbe. Znižanje znaša 16 odstotkov odi splošnih prejemkov; zgubo za družbe se ceni na 26 miljonov dolarjev na leto.
Ekspresne družbe so svo-ječas-no imele zelo velik vpliv v Združenih državah. Najmočnejše kapitalistične skupine so jih podpirale; največje 'železniške družbe so jih branile odločno- in delile z njimi profit. S pomočjo teh mogočnih kapitalističnih skupina je bil družbam omogočeno skozi leta in leta. ustavljati se z vzpebom uvedbi tovortae pošte. Združene države so tvorile edino državo v civiliziranem svetu, v kateri ni bila uvedena tovorna pošta. Končno so razmere za pošiljaltev majhnih tovorov postale tako neznosne, da je bil klic po uvedbi tovorne pošte splošen, in da je vlada bila končno takorekoč prisiljena, da jo je vpeljala. S tem je bil led prebit, storjen prvi odločen ‘korak proti koristim ekspresnih družb in za dobro ljudstva.
Ko je vlada storila prvi korak, je logično morala storiti tudi druzega. Prvotno je bila v veljavi maksimalna teža 11 funtov, z dne 15. avgusta se je pa teža povi sala na 20 futov. Značilno je tudi dejstvo, da morajo znižajne cene za ekspresne družbe, ki jih je določila meddržavna trgovska ko-
misija ,stopiti v veljavo najkasneje z dnem 15. oktobra.
Ekspresne družbe so za ta najnovejši udarec, ker jim krati profit, zelo občutljive. Ko je tovorna pošta odvzela družbam prevoz majhnih tovorov, so si družbe znale pomagati na drug način in so to zgubo kmalu prebolele. Da-siravno je padla vrednost njih delnic, katerih je velik del vodenih, se vendar ni znižala dividenda, ki je bila 17 do 20 odstotna. Zdaj pa trdijo družbe, da ne moejo obsitati, da jim preti bankrot in se hočejo poshižiti sodišča kot zadnjega sredstva, da bi smele zopet po stari metodi odirati ljudstvo. Kdo ve, ako- bo to sredstvo pomagalo? Duih časa je vplival tudi na sodnike in danes niso v vseh slučajih na strani kapitalistov, kar dokazujejo razne novejše razsodbe najvišjega sodišča.
V juniju t. 1. je razsodilo proti železniškim družbam in izreklo, da je legislatura v Minnesoti imela po ustavi pravico določiti Vozno ■ceno in sicer dva centa od milje za potnike. V maju t. 1. je zopet-v pravdi “Dunbar vodovodne družbe” izreklo, da nobena privatna družba tudi po pogodb; nima izključnega prava za izkoriščanje vodnih sil, da ima v vseh slučajih le država vrhovno pravo.
Drugo znamenje časa je oficiel-na zvezna cenitev vseh železnic. Ta težka naloga, ki bo izvedena v nekaj letitf, je bila odkazana med državni trgovski komisiji. Kongres je za to- delo določil 15 miljonov dolarjev. To delo ima lahko le namen: izvršiti vse, kar je potrebno, da se podržavijo železnice. Delo bo pa tudi odkrilo, koliko je vodenoga kapitala, s katerim nrikrivajo železniške družbe svoj ogromni dobiček.
A-kn bi bil kdo pred leti govoril o podržavljen ju železnic, uvedbi tovorne pošte, bi ga bili vsi kapitalisti napadli složno in mu očitali, da je socialist. Danes je pa to sarrvopo,sobica. Upijejo le tisti kapitalisti, ki so direktno prizadeti.
Gasi se spreminjajo, z njimi na tudi nazori o uredbi človeške družbe in gospodarskega sistema.
Draginja.
Vsi časniki poročajo, da se bo letos zopet podražilo meso vsled suše. Lanska draginja še ni minila in zopet se nam obeta nova. Lani je ministrstvo za delo obelodanilo cene za blago na debelo in izjavilo, da so te cene najvišje tekom 30. let in da je nemogoče, da bi šle še bolj kviško. Ta izjava je. bila varanje samega sebe. Kapitalisti izrabijo vsako ugodno priliko, da iz ljudstva izprešajb več profita.
Lani nismo imeli suše, ampak preveč dežja in podražili so poljske pridelke in meso. Letos imamo sušo in premalo dežja in zopet dražijo poljske pridelke in meso. Kdo pa draži meso in poljske pridelke. Ali mar farmarji? Kaj še! Farmarji bodo letos stržili mogoče nižje cene, kakor lani. Ali je v deželi premalo pšenice, koruze, ovsa, detelje, sena, fižola, krompirja, pese, zelja, sadja itd., da je potreba zvišati ceno poljskim pridelkom in mesu, ker primanjkuje krme za živino? Ne' Ako pogledamo v žitnice, hladne shrambe in velike ledenice, našli bomo toliko nagromadeuega vsakovrstne ga živeža, da lahko živimo skozi celo leto, če bi tudi letos ne- zraste] en sam pšenični kla-s. In v te shrambe pojdejo tudi letošnji poljski pridelki, da čakajo druge 'etine, da nas bodo kapitalistični oderuhi drugo leto zopet- presene tili s kakšno drugo pravljico, da so bili prisiljeni zvišati ceno.
Lani so metali krompir na smetišče, voz za vozom so izpraznili poleg pa postavili straže z nabitimi samokresi, da so pazile, da je krompir segnil. V Kaliforniji je sadje gnilo v sodih, kapitalistični prekupčevalci so ga kupovali po nizkih cenah in metali v ocean, da so cene ostale visoke. Letos so imeli cele vlake krompirja v St. Paulu, Milin, in ga ponujali dobrodelnim družbam zastonj, ako plačajo le prevoz, da jim ga ni bilo treba postaviti na trg in tako pritisniti na tržne cene.
Ravnotako je z mesom. Ako pregledamo tržne cene za živo klavno živino, se takoj prepričamo, da mesarski kralji dobijo to liko za kožo, drob in blato, koTi-
kor so dali za 'živo živin če. Ako odbijemo neznatne troske za storjeno delo v klavnici, vidimo, da je čisti dobiček mesarskih kraljev pri vsakem živinčetu precej velik. V denar spravijo vse in mogoče bodo pričeli prodajati še bolestni krik do smrti zadete živine-v klavnici.
Demokratična vlada hoče odpo-moči draginji z znižano uvoznino na poljske pridelke in meso. Mi odprto priznamo, da tudi znižana carina ne bo prinesla olajšave v tisti meri, kakor pričakuje ljudstvo. Mogoče bo v začetku pomagalo le za trenutek, ko se bodo oderuhi organizirali za uvoz živ-ljenskili potrebščin, bomo imeli iste cene kakor danes. Občinske in državne zakonodaje bodo morale sprejeti globoko v gospodarstvo posegajoče zakone, ako bodo hotele le količkaj olajšati bedo in gorje med delavskimi sloji. 'Seveda ne bodo tega storili vladajoči krogi sami od sebe, ali če bodo delavci le godrnjali. Ako hočejo delavci zboljšati današnje razmere, potem se morajo poshižiti svojih političnih pravic. Nastopiti morajo na v olilni dan samostojno. in proti oderuhom. V jeseni bodo imeli priliko pokazati, ako znajo nastopiti somostojno, v korist sebi in svojcem.
Za draginjo nimamo naravnih vzrokov, ampak le umetne. To priznajo- tudi moščalnski znanstveniki in raziskovalci. Ako je prejšna leta slaba letina lahko povzročila lakoto in neznosno drnginjo, je to danes izključeno. Tudi pomnožitev ljudi ni temu, kriva. Učenjaki so dokazali, da se življenske potrebščine hitrejše nmože kot. ljudje. To ne velja le za industrijo, marveč tudi za poljedelstvo.
Še pred kratkem je neki sociolog dognal, da je južno zapadni del države Texas, ki so ga srna-, t-rali za nerodovitno pustinjo, zelo rodoviten, ako se ga umetno namaka. A' tem delu države si danes ne belijo več glave, kako bi napravili svet rodoviten, ampak predglavico jim dela, kako bi spravili pridelke na trg in zanje stržili vsaj deloma primerne cene.
Stotine ton najlepšega pridelka in najboljše zelenjave gnije na polju, ker se ne more spraviti v denar”, piše sociolog.
Gnijoče življenske potrebščine na polju in lačni in sestradani ljudje v mestih in v industrielnih središčih! To so dobrote kapita-iz-ma! Tak je kapitalistični sistem ! Ali se vspričo teh neizpobit nih dejstev še kdo drzne zagovarjati današnjo človeško družbo z njenimi skozinskoz gnilimi uredbami? — Da drznejo se! Kdo? Kapitalisti in kapitalistom prodane duše! Vsakdo drugi pa obsoja sistem, ki omogočuje, da peščica oderuhov dere in skuhi ljudstvo.
Mens sana in corpore sano.
na in eorpore sano. In telo je zdravo le, ako preživlja zadosti redilne snovi. Zahteve želodca so neodložljive. Temu se morajo u-kloiniti vse druge želje,, vise druge dolžnosti.
Kadar se trdi, da je socializem le vprašanje želodca, se hoče z drugimi besedami povedati, da se gre socialistom le za pridobiti ljudstvu nekaj boljših materiel-nih pogojev in nič drugo. Po mnenju zatrjevateljev tega asi-joma, je zato socializem brezmejno vulgarni princip, ki ne zasluži simpatije “višjih” umov.
Ima pač čudne pojme takozva-na “inteligenca”. Predvsem bi morali -kritiki socializma vedeti, da je ravno boljši materielni položaj, ki vstvarja pogoje kulturnega in moralnega življenja človeštva. Brezposelnost, revščina, nezadostno prehranitev, degeneracija, zločinstvo, nevednost itd. so le posledice gospodarske razdelitve in razredne strukture človeške družbe.
Ti vezi — vezo med materiel-nimi razmerami in moralnim življenjem ljudstev — so se zavedali že narodi najdavnejših dob. Zapovedi starih ver nam pripoveduje, da je blagostanje edini vir pravičnega kulturnega življenja. Pravi krščani prosijo še danes boga: Daj 'nam danes naš vsakdanji kruh. Ju znani heretik Tomaž Caimipanella je že v srednjem veku oznanjal, da je revšina, ki prisili ljude, da postanejo zločinci, tatje, sleparji , brezna čaj-než-i in strahopetci.
Revščina je vzrok vsem socialnim zlom. Pamanjkanje pobija delavčevo telo in dušo. Gospodarska uredba, ki omogoča, da si manjšina, privilegiranih osvaja boigatstvo, ki ga vstvarja, proizvaja bedno izstradana ljudstvo, je le ovira napredku človeštva. Boj onih, ki jih meščanska modrost nazivi ja z naslovom “trebu-harji”, stremi -pa preureditvi socialnih stikov na način, da bode vsem' zagotovljeno življenje in da ho omogočen kulturni razvoj ljudstev. Ta hoj. ako hoče hiti u-sncšen mora biti predvsem gospodarskega značaja. Omogočimo ljudstvu boljšo gospodarske razmere; mislilo in čutilo bo potem lepše, plemenitejše, ("etudi hi socializem bil le vprašanje želodca in stremel le po materielni enmancipaciji delavstva, namreč im odpravi revščine in nje ugodnih posledic, bi bil že zato najpopolnejši in plemenitejši človeški princip.
Denar.
Dr. Jos. Agneletto.
Socialistom se gre le za trebuh in za nič drugo: tako se je že od nekdaj trdilo in se še trdi.
Meščanski “ideologi” so skušali tako obrekovati in zasmehovati pristaše stranke, ki združuje miljone in miljone zatiranih v boju proti kapitalističnemu izkoriščanju, da pribori delavstvu bolj človeške življenske pogoje.
Pa naj bode tudi socializem vprašuje trebuha!
Povejte vendar modri zagovorniki meščanskega “idealizma”: so morda potrebe želodca takega značaja, da se jih sploh ne sme yp oštevati ?
V tem oziru se udovoljujemo imeti svoje nazore. Je neki organ človeškega organizma, ki služi naj višjim ciljem človeške misli, ki izvršuje naj ostrejše nadzorstvo na-d načinom in načelom življenja: organ brez katerega bi ne bilo luči resnice in kulture in ta tako' eminentno spirituelni organ je v najneposrednejši stiki odvisnosti z močjo navadnega materielnega želodca. Le v tolikem deluje prvi organ v kolikem je drugi preskrbljen. Očitek, da je socializem le vprašanje želodca je lahko ovreči. Med našo or-ganično naravo in našimi najvišjimi intelektuelnimi funkcijami je najozkejša vez. Človeški um ne more biti zdrav in ne more delovati, ( če ie telo bolno in zlasti če je “trebuh” prazen. Mens sa>
Pomen latinske unije se je po kazal v letih 1-870.—1878., ko je •v nji obranit! -srebrni denar svoj normalni kurz in je trgovina šla v njenih mejah skoraj nemoteno no svojem starem potu. K temu je pripomoglo obširno ozemlje z isto denarno veljavo, kjer je sre brni denar ene države mogel cir-kulirati brez vsakega disagia. Ravno te o kolu osti so bile vzbudile intezivno zanimanje za enotnost veljave v vseli civiliziranih državah ,ali načrt se ni mogel uresničiti radi različnih gospodarskih in političnih interesov. Ob koncu stoletja se je pričela poleg tega-uvajati v več državah (Nemčija 1871, Avstrija 1892, Rusija
1899,	Združene države faktično
1900,	Indija, Mehika. 1905.) zlata veljava, ki je radi konSta-tne zlate vrednosti in cene odstranila preveliko diferenciranje na sveto-nem denarnem trgu in vsaj deloma nadomestila potrebno enotno svetovno veljavo. Važnost -zlate veljave za- posamezno državo pa je obstajala v Odstranitvi disagia srebrnega in papirnega denarja, kar nam jasno more predočiti — fiksiranje vrednosti 1 avstrijske zlate krone.
Okoli leta 1892. je imel avstrijski državni denar srebrni forinti in 312 milijonov fl papirnega denarja 17’72% disagio, zlati agio pa je bil 20%, tako da je 12 -) fl imelo isto vrednost kakor 10 fl ali 20 M v zlatu. Šlo se je zato, da bo nominalna vrednost novega denarja enaka kurzni vrednosti, da odpade disagio, ki je najob-čntneje oviral in škodoval na-rodno-gtoispodanskemiuj razvoju; tako je n. pr. mogel biti poplačan dolg v znesku 120 fl z 200 (-) markami, is katerimi se je moglo
kupiti 120 -) fl avstrijskega denarja, mejtem ko je odgovarjalo 200 (-) M le 100 (-) fl. To razliko je morala država izravnati v mednarodnem prometu, ali brez očividnih izpreme-mb. Ako bi bila uvedla ednostavno-zlato veljavo, odgovarjajočo nominallni vrednosti prejšnjega srebrnega denarja,!) bi bila ona diferenca občutno vplivala pri vseb v stari veljavi kontraliranih posojilih' in terjatvah, zato 'je morala vzeti za. podlago kurz n o vredonst.2)
2) Denar “Latinske Unije” s svojo frankovo- veljavo se je razširil po vseh kulturnih državah, ne oziraje se na kolonije umiranih dežel, tako da imajo v Evropi denar s kovinsko vrednoto 1 franka kot denarne enote države: Belgija, Francija ,Španija, Itali-j, Švica, IS. Marino, jMtonak-ovo, Luksenburg, Grška, Srbija, Bolgarija in Ruinunska in v Ameriki : Argentina (Pesos @ 100 centavos = 5 Fr), Ekvador (sucres @ 100 centavos = 5 Fr), Paraguay (Pesos @ 100 centavos = 5 Fr),Uruguay (Pesos 5 Fr), Vene-cuela (1 Bolivar = 1 Fr^ in cela-srednja Amerika (1 Pesos = 5 Fr). Severne države Danska, Švedska in Norveška imajo v smislu denarne pogodbe z dne 23. V. 1873. zlate krone @ 100 oerov = K 1.322. Zakonito uvedena je zlata veljava še v sledečih državah Egipt (leta 1885.) Bolivija (leta 1906.), Brazilja (1. 1871.), Čile (1.	1895.), Dansko, Kolumbija
(1. 1905.), Norveško (1. 1875.), Panama (1. 1904.), Peru (1. 1901.), Portugalsko (1. 1891.), Rumunsko (t 1900.), švedsko (K.	1873.),
Uruguay (!. 1862.), Finsko (leta 1877.).
V vseli teh dražavah je v prometu največ papirnega denarja z manjšim ali večjim disagiom (Peru Yo % e. t. c.), izvzemši: Švedsko, Norveško in Dansko, Japonsko, Angleško. Ostale države imajo dvojno zlato in srebrno) veljavo, le Bolgarska, Kitajska, Ekvadlo-r, Maroko, Paraguay in srednja Amerika se še drže le srebrnega denarnega sistema.
Vrednost 1 L v Londonu je bila enaka kurzu 10 fl (-)	1) ali 12
fl -). Da bode izmenjeval na (kiiTzna) vrednost srebrnega forinta enaka kurzu (metalni vrednosti) zlatili novih 2 kron, kovalo se ni iz 1 L (-), ki ima- 7’32 g. čistega zlata, 20 K (-)2), ampak 24 , kron, katerih tehta 'vsaka 0’3049 g. Stari ¡dati dukati avstrijski -so odgovarjali nemškim zlatim markam, v razmerju 1 fl (-) = 2 M' (-) = IT903 fl avstrijskega srebrnega ali papirnega denarja, ta'ko da je bil agio 1 fl 19’03 krajcarjev; ta razilika se pa izenači v 2 K (-)iste količine zlata, ki jo je imel 1 fl (-), ampak za 19 krajcarjev manje. Državni- -denar se je konsolidiral1,' odstranil se je disagio in denarno razmere so se spravile na normalno pot.
Kovani denar izgublja dan za dnem več tal V svetovnem, zlasti tuzemskem prometu, kjer ga nadomeščajo- surogati: papirni denar, bankovci, menice, čeki in nakaznice. Važni narodnogospodarski moment denarnih surogalt.ov more zabeležiti gospodarska veda v letu 1871, ko je izplačala Francoska 4990 milijonov frankov vojne odškodnine nemški državi skoraj izključno v papirjih: 4248 milijonov v- menicah (-devž-ah), 125 milijonov Fr v bankovcih in le 617 milijonov Fr v gotovini. Vsestranski trgovski in industrijski razvoj ne bi mogefli 'danes zadovoljiti s razpoložljivim kovanim denarjem, moderni ¡promet zahteva plačilna sredstva v večji meri, ker se morajo producirana dobra sproti izpreminjati v druge praktične fungilbilme vrednosti.
Bankovec ali bančna je nakaznica od države priviligirane banke na sebe samo, plačljiva a vista. Ona ni plačilno sredstvo, ki bi je moral sprejeti vsak državljan, ampak le papir, ki predstavlja bančni -dolg. Kredit notne banke in njena obveza, da mora izplačati nominalno vrednost bankovca v veljavnem kurantnem denarju, sta povzdignila bančno noto V plačilno sredstvo radi -praktične uporabe, lahkote in gospodarskega momenta, obstoječega v tem, da da se vrednost bančne note v pro-
1) V tem slučaju bi bila danes 1 K (-) = 1 M (-);
1)	zlati forinti v obliki dukatov.
2)	Na borzi se preračuna 1 fl (-) = K 2.40.
metu ne izpreminja z obrabo, kakor je to pri zlatu naravno; Lexis je izračunal, da se obrabi letno
0.4% zlata v prometu ali 8—9 milijonov M.
Note Avstro-ogrske banke imajo v finančno-političnih motivih opravičeno posebnost, da je njih izplačevanje o zakonitem zlatem denarju sistirano, o čemur bomo pozneje obširneje govorili, če tudi par. 83. bančnega statuta določa, da ima Avstro-ogrska banka na noti označeno vrednost takoj izplačati v zlatu.
Banka, ki hoče y Evropi izdajati papirni denar v notah, mora imeti od države priznane posebne privilegije, česar ameriške banke v Uniji ne poznajo. Da se olajša državna kontrola, -da se takim bankam zajamči prvenstvo in vodstvo na denarnem trgu, stremijo evropske države po uresničenju sistema samo ene notne banke v svojem ozemlju, ki pa bodi tem jačja, solidnejša in trdnejša, da more blagodejno Vplivati na denarni promet cele države.
V Avstriji so je /snovala 1. 1816. “Narodna banka”, ki je bila 1878 izprenienjena v “Av-stro-ogrsko banko” s sedežem na Dunaju in v Budimpešti; njena akcijska glavnica obstoji iz 210 milijonov ¡kron v akcijah po 1400 K.
Izmed ravnovrstnih bančnih poslov, ki jih izvaja Avstro-ogrska banka, so največjega pomena eskont-iran je menic in lombardi-rauje borznih predmetov. Trgovec, ki je prejel od odjemalca namesto gotovine — odštevsi tro-mesečne obresti — tromeseene menice v celem znesku, se olnme v denarnih potre bab na “Avstro-ognsko banko,” da mu po treh mesecih zapadlo menico takoj kupi in izplača čisto svoto manj do dneva zapadlosti izračunane obresti. Trgovec “daje menice v diskont” in čisto sedanjo vrednost menice mu izplača v bančnih notah. Reklo bi se z drugimi besedami, da da banka trgovcu posojilo v notah na zastavljene menice. Druga važna oblika, v kateri daja banka svoje bankovce v promet, je lombardiranje efektov kakor: javnih listin o posesti v poljedelsko-borzo- spadajočih predmetov, riža, kave, žita, bombaža, turšiee, ki se nahajajo v javnih skladiščih. Lastnik blagi se izkaže pri banki z dokumentom, s katerim dokaže, da ima v tem ali onem skladišču tako količino blaga, in banka mu izplača do vrednošti dotienega blaga kratko posojilo v notah, ki se i-ma povrniti do zapadlosti zastavljenih dokumentov. Tem potom pridejo bankovci v promet, ker pa ti ne reprezentirajo po svoji materiji nikake vrednosti, je njih plačljivost le na kreditu, ki ga banka ¡vživa in v točnem zamenjavanju papirnih not za kure-ntni denar. B-ančni kredit temelji na njenem premoženju, ki mora vedno imeti najmanj ono vrednost, ki jo imajo izdane note, in pa potrebno, da je to celo premoženje likvidno, da obstoji v kurentnem denarju; in ravno v tem obstojajo privilegiji enakih bank. Zadnji tak privilegij pri nas je bil oktroiram 21. IX. 1899 s cesarsko naredibo, ker -se nista mogla zediniti avstrijski in ogrski parfeme-nat o denarnem zakonu. N j c-gov-a veljavnost je trajala do 31. XII. 1910. leta.
Princip bančne organizacije je težnja po elastičnosti in -akomo-dačijislki zmožniositi v času denarnih kriz. Banka mlora v denarnih stiskah priskočiti na pomoč trgovini in industriji z večjim številom izdanega denarja v obliki bankovcev. Ravno v tej akomodacijski sposobnosti vi dim1 o veliko prednost evropskih bank pred ameriškimi in angleškimi.
Privilegij Avstro ogrske banke določa, da mora biti 40% (2/5) vseh izdanih bankovcev pokritih z zlatom in srebrom, ,ki se nahaja v bamčinih kleteh, 60% pa mora biti pokritih tudi z efekti: menicami, Avarraniti; lombardirani-mli papirji, devizami, kuponi in različnimi dragimi kovinami. Ako pa vrednost izdanih not prekorači vrednost zlata in srebra za 400 miljonov kron mora banka plačati državi 5% davek od 400 miljonov kron, -presegajočih svoto z zlatom in srebrom nepokritih not.
(Dalje -prihodnjič).
Slovenska Narodna
U*tanorlj«na 9. aprila
1904
Podporna dodnota
Inkorp. 17. junij* 1907 » dri. minois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik : Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
L Podpredsednik : Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II. Podpredsednik : Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik : Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar : Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicaga, 111. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
'Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. (Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
(Dalje.)
Pognal je z besedo konja, ki je bil med tem začel počasneje stopati, in ga spodbodel z ostrogami. Na to je nadaljeval svoj pogovor sam s seboj: “Česar pa ne morem razumeti, in kar bi me skoro zmotilo, je to, da ni še bolj zdivjal, in da je mogel prizanesti u-
zmešnjavi, rekli bi, kakor bas v godbi na orgijah.
Dvajseto poglavje.
Ko je bil Marko Visconti ves omamljen in utrujen usled dolge ga dušnega napora, so se njegove skrbi izgubile v nemirnem spanju. Trije vojaki, 'in' sicer dva Nemca in jeden Luccanec, oddeljeni od! telesne straže, ki je imela svoj stan pri vhodu v dvorec, so stražili v prvi predsobi novega go spada. Jeden teh Nemcev je bil izmed tistih, ki so bili -došli iz nemu vratolomnemu vetrnjaku, Ceruglia, drugi pa je bil bolj po ki mu je prevzel priliznjeno de- staren Mojáis luooaniske mestne klinico ’ Ko so mu pripravili že posadke, ki je služil prej že pod vse in bi ga mogel z jedno samo Castruecijevim paveljništvom besedo spraviti! — In’ vendar ne, Tisti iz Ceruglia, ki je bolj čislal in ga mora celo on braniti, ter krčmarje nego kupce z oljem . skočiti v oči tistemu, ki mu hoče deželi, 'ves vpehan, ker je celo skazti uslugo ... O, Lodrisio ni jutro plenil po vaseh luecanske tako naiven, on vé bolje, kaj mu okolice, se je bil vsedel na eden koristi. Rad bi se iznebil svojega tistih dveh zidičev, katere so v bratranca, da bi si prilastil med tedanjih časih narejali v kotih drugimi rečmi tudi njegovo graj- P«d °knom. Odlozivsi s em na um šeino Castelletto; toda izvršitev; ™lie, je kmalu zaspal. ¡Njegovi bi rad prepustil svojemu prijate- j stepeni in prekrižani nogi ste lju O, jaz že razumem zvijačo! objemali toponsee sulice, katere ' ’ Pa uni tu, kaj ima proti te- ost je bila oprta v koti c pri oknu
mul Če se ga more znebiti, kaj Cf bl se nebdo shsaJ° njegovega hoče? ... O, ta človek je neumen, Osnega smrčanja, bi bil človek
popolnoma neumen . . . Nece, da	.
i i • ;i i	istih podob rimskih vojakov, ka
bi se mu las skrivil! — ne, Bog	1	. , , J	„
varuj, pa poroko vendarle zabra-!tere Vld™° vellkl teden 'boz' niti! O seveda! le bodite brez ^bm
skrbi! - Ko bosta zaljubljenca Um Nemec je stal ravno in ne
i ,	, •	i premično pred vhodom v prosto
pripravlena, da bi si podala roki. P	.	.	. ,,, . K .
f , .	.	.	.	___„	-	re,	kjer je imel Marko-	svoj stan
tedaj stopim jaz	vmes, ter	ju	T,	^	. ,
,	■	t>„„„ ¡Italijan pa je kaj odločno korakal
spravim narazen, kaj ne? Pore- ._ .	J	,	.
se tudi on vmešati v pogovor, da bi se ne pustil videti zaspanega, je rekel s hreščečim glasom:
“Kaj pravita o Marku?” “Pravila sva,” je rekel Fazio čmemo, da kar ste uganjali tam Campomaggiore, je bila tatinska lopovščina, ter da bi vas bil moral Marko zadaviti vse zaporedoma, predno vam je dat dovoljenje . . . .”
Predno ¡je dal dovoljenje!” mu je segel v besedo Nemec, “ah, to mi dopada! predno nam je dal dovoljenje, pravi! Ali smo mi od-isni od Marka? To je pač kakor da bi morala roka prašati dovoljenje od rokavice, predno komu zaušnico pritisne! Pač glejte no!” I, ti ise presneto napihuješ,” je zopet poprijel Italijan. “Kdor 'bi tebe slišal, bi mislil, da si ti poveljnik, a Vi-sconte vaš sluga.” Kdo pravi, da je Marko Visconti kak hlapčon?” je odgovoril uni. “On je vojščak, da malo takih, in po Castracanovi smrti 'a smatram, če hočete, kot prvega, vojskovodjo v Italiji; a kaj ima vse to opraviti s tem, da bi mi potrebovali v čem njegovega dovoljenja?”
Ima opraviti,” je posegel vmes uni Nemec, “da poveljnik ukaizuje svojim ljudem, in da četa, katera neče biti razuipita kot druihal, se mora držati reda.” “Vidiš, naš red je tak,” je de-al poprejšnji, “da nam ne more ukazovati kdorsibodi. Dokler ne dobimo plačila in še nekaj povrh, kakor nam je bilo obljubljeno, ko so nas spravljali tu sem, smo gospodarji mi, in Marko je luccan-ski gospod le vsled tega, ker je naš poveljnik.”
Torej, če je Marko vaš poveljnik,” je poprijel Nemec iz posadke, “ali niste odvisni od njega?”
Kako si zabit!” je nadaljeval uni, “je naš povaljnik in ni. Mi smo ga izbrali tgko zavoljo lep šega in da ugodimo predsodkom ljudstva. Kajti če kaka četa gre naprej kar tako tja v en dan brez svojega glavarja, in ne da. bi poslušala ljudi s trobljami in bobni, se zove roparska tolpa; a če roparji stopajo lepo v vrsti jn imajo pred seboj nekoga z zlato verižico okoli vratu in z dolgim mečem v roki, če nese jeden izmed njih neko cunjo, nataknjeno na kolu, če na vso moč trobijo in razbijajo po 'bobnih, tedaj se zovejo vojščaki, vsi se jim klanjajo ter jim odpirajo mestna vrata.” ‘Toda kak namen je mogel imeti Marko,” je vprašali Italijan, “da se je udal takim pogojem?”
čem jima: gospoda moja, stojta nekoliko bolj daleč drug od drugega, kajti 'moj gospodar Sneče tega! . . . O, Lodrisio je ves drugačen človek! Vedno naravnost naprej, brezobzirno, in gorje tistemu, ki mu pride na pot. Oh. on se bo smejal, ko mu povem o tej ljubezni. — In kar mene zadeva, že vem, kaj storim: njega bom slušal, in tako naj se zgodi, kar hoče, se mi ne bo treba ničesar bati.”
Med tem, ko je rosatski oskrbnik tako premišljeval o svojem gospodarju, se je bil ta vlegel, a ni mogel zaspati. S svojo domiš-
iz jednega konca sobe v drugi, a vča-si, prišedši do okna, je malce postal ter otožno gledal čez utrd be mesta, ki je bilo' tedaj že po polinoma mimo in tiho. Nazadnj se je vstavil med vojakom, ki je stražil, in unim, kateri je spal in obrnjen proti prvemu, je dejiil žalostno in nevoljno:
“Ali slišiš, Nemec, kako smrči tvoj sorojak tu? Davi seje vedel kot volk, a sedaj kot prašeč. Ka kor tatje in razbojniki so- planil v tisti t-rg! Bedni Campomaggio re! Celi dan nisem mogel spraviti iz nosa tega smradu po smodu Le smrči tam, kruti požerun ! Do vršil si pravo junaško delo, in
ijijo je prehitel svojega služab-j sedaj po,čivaš po njem! — Tako nika, ki je jezdil v Milan, m je:strašno me boli! Če bi bili . .
rečem ti, hotel bi ga zazibati tako da bi moral dolgo- spati, ta živin ski tvoj sorojak.”
“Tudi jaz sem Nemec,” je odgovoril uni, “iz iste dežele, iz katere je on. A zdi se mi, da take ga, ki je- že mnogo let služil poc Castruccijem, bi se ne smelo veči šteti za tujca v Luce-i. Zato bi mi bilo- ljubše, če bi me ti imen-ova-l tovariša, Fazio.”
“Dobro tovariš, če hočeš tako —- ali se ti zdi lepo to, kar se je počenjalo v (Campiomaggioire, in ali je prav storil tu gospod Marko, da je kaj takega dovolil?
Med tem se je bil pod, ne vemo zakaj, nekoliko stresel, in šlem, ki ga; je bil Nemec iz Ceruglia v naglici preveč na kraj zidišča po ločil, je zdrknil doli ter z ropotom priletel k nogam spečega. Ta se je zbudil, in ko je slišal, da sta una dva imenovala Marka, hoteč
bil že tam v tem njemu toliko mi lem mestu. Dozdevalo se mu je, da je v namestnikovem dvorcu ter da se posvetuje z netjakom in z bratoma o brambenih pripravah, ali pa da teka po ulicah in po trgih, ali da ogleduje zaloge in delavnice, stroe in orožje, ter da osrčuje meščane z besedo in dejanjem k obrambi ozidja. Toda za tistimi spremenljivimi podobami, ki so mu kazale razne kraje, pred mete in osebe, je bila jedna stalna in nepremična. Med raznovrstnimi čutili, ki so se mu zaporedoma vzbujala v srcu, je bilo jed-, ho, ki je vedno tičalo tam, globoko vkoreninjeno. To čutilo je bilo sedaj močneje, sedaj zopet šibke-, je; včasi so ga za hip druga nag-nenja potiskala v ozadje, vendar se je pridružilo vsakemu drugemu ter je vsako drugo vodilo. To entilo je bilo stanovitno v tisti
“Kak namen?” je ponovil Ne mec začuden. “Oh, ta je lepa Tisti namen, ki giba ves. svet Mikajo ga tisti lepi rumenjaki ki morejo storiti celo, da se nam zdi črno, kar je belo, in belo, kar je črno ;tisti, ki dajo moč starki da se upa teci, mladenko pa vsta vi jo; tisti, ki . . .”
“O nehaj, te prosim, ker se mi' gabi!” je- zaklical Italijan “Marko Visconti da bi kaj delal za denar! o-n, k;i je tako velikodušen in darežljiv! on, tak mo žak!.. .”
“Ravno imenitni možje iščejo denarjev med Matom in v kalužah!” je ugovarjal uni iz Ceru glia. “Videl sem že marsikatere ga, ki je moral prav nizke službe opravljati, če je hotel priti kaj naprej! No, pa zato še nočem trditi, da -bi bil Marko kdo v kako na slabem. A ravno zato, da bo mogel še nadalje biti veliko dušen in darežljiv, potrebuje de narja bolj ko kdo -drugi. In pa-pride včasi tudi taka prilika, da morajo velikaši še posebno razsipati, kakor na primer, kadar jim kako krilo zmeša pamet. Če morejo tedaj globoko zajeti iz kake ljudske- Magajni-ce, storijo to vrlo rad-i tudi veliko dušni go spod je, vzlaisti če jim go-spodarj blagajnike posipajo pot s evetli eami ter zaljšajo zidovje hiš preprogami.”
Italijan je čutil, kako mu je pri teli besedah kri vskipela, a zata jeval se je, da bi ne prišlio- do spopada. Ker sta ga roki srbeli je s hitrimi koraki premeril sobo. da bi se s tem gibanjem nekoliko potolažil. Ko se je tako pomiril kolikor se je dalo, se je zopet po prijel govorjenja, rekši:
“Kje ste dlje časa pili, “mračni kleti,” ali v mačjem kotu?” Danes si’ moral že prav pridno dvigati kozarec, ker takšne praviš.”
Kar mene izadeva,” je nadaljeval Nemec, “ne poznam na svetu druge stvari, da bi mi srce anile, razim svojega mošnjička. Vendar, dasi nisem -tega nikoli sam skusil, spoznavam jaz takoj tiste uboge neumneže, ki umirajo za kako deklino. In če bi bil ti videl gospoda Marka v Cerugliu, kjer ni bilo- kaj delati — se ve, kadar je treba bojevati se in gla-e snemati, je vse drugače — a če bi ga bil videl tam, pravim, bi bil moral ne !le ti, ampak tudi vsak bedak hitro uganiti, da je on pustil doma svojo- zvesto uda-no. če se je jahalo kam, se je že moralo obrniti proti Ponte ‘Petri ali pa proti svetemu Marcelu, in-on je vedno tužno gledal proti Garfagnami in Lombardiji. Poznalo se mu: je, da: bi bil najraje z-letel čez Apen in in pogledal malce v tisto- svoje gnezdo onostran Pada. Zvečer pa se je šetal cele ure sam pod oboki, ali pa je na oknu ljubkoval z luno! Misli si! Vojak, pa zijati v luno! Mora biti pač neumen ali zaljubljen. In pa tista večna zamaknjenost, ki se kaže na njegovem obrazu! Da bi bil že kak pisatelj, še še . . . Pojdi, pojdi! v j el se je drozeg . . . in pa ti povem še nekaj- ...” Kdo ve, koliko časa. bi bil še nadaljeval, toda Italijan, ki je bil že preveč razjarjen, mu je segel v besedo rekoč: “Slišim zunaj žvenkati z -orožjem; mora že biti zastavonoša Virlimbacca ki se ga je nocoj napil kakor sod.” Sel je tedaj urno stražit k vbodu, ki je bil na vrhu stopnic. Na to se je tudi Nemec iz luccan-ske posadke postavil na svoje mesto. A tisti iz Ceruglia, ko ni imel več nobenega, da bi ga poslušal, se je vsedel v svoj kot ter zopet začel spati.
Mi ga hočemo pustiti, naj mirno počiva, in se vrnemo v Milan, da bomo videli, kaj se godi tam.
Vse vasi naše okolice, katere so bile neposredno pod oblastjo Viscontijev ali pa pod njihovim vrhovnim gospod-stvom, so morale po kneževi volji ali pa po fevdnih predpisih plačevati davke z denarji in živili, robota,ti, streči vprežno živino in dajati vojake. Vendar so se vse te dolžnosti spoluovale kolikor toliko, da ali tudi ne, kakor so nanesle okoliščine, moč ali volja- tistega, ki. je ukazoval, in pa tistih, ki bi imeli ubogati; in večkrat je kak baron, grof ali opat zaprl vrata svojega gradu, in Stanovniki k a kega trga ali gradišča so dvignili mostove pred svojimi vrati ter sprejeli s puščicami tiste, ki so bili odposlani pobirat desetine
mitnino in • vsakovrstne druge davke.
Naj, se je Azzone, kateri je -bi/ prva leta svojega gospodovanja tako malo priljubljen in močan, še tako trudil in krvavo potil, da bi naredil kaj denarjev, jih ini mogel nikoli toliko Vkup spraviti, da Ibi cesarju popolnoma splačal tisto svoto, katero mu je bil obljubil za dobljeno dostojanstvo. A ko se je spravil s cerkvijo, je imel vsega v izobilju.
Od papeža odposlani duhovniki so došli v vse Okoliške ivasi ter o-znanjali odpustke vsakemu, kateri bi z lastno osebo ali z imetjem pomagal braniti mesto proti izobčenemu Bavarju. Hkratn se je steklo z dežele v Milan vse polno živeža, orožja, denarjev in brambovcev, tako da bi bilo mesto moglo prav lahko- prenašati obleganje.
Limouta, kakor maši bralci že vedo, je bila feivd samostana sv. Ambroža. Opat, ves u-dan cesarju, kateri ga je bil povišal, ni hotel, da bi se mu njegovi podložniki protivili. Zato je poslal tudi v to vas, kakor -sploh v vse kraje, odvisne o-d samostana, naj ostrejši u-kaz, da, kdor noče biti kaznovan, kot izdajalec svojega gospoda in izobčenec, naj se ne osmeli na kakoršensibodi način pomagati stranki Azzona, ki se je izneveril svojemu Vladarju ter papežu Nikolaji! V. in se udal razkollniku,
krivovercu, ubijalcu, sleparju, polnemu vseli razvad in hudoibij, Petru Jakobu iz Caonse, kateri se predrzno veleva imenovati: papež -Ivan XXIILPrvi hip so se Limon-tirni ustrašili te grozne pretnje, a ko -so kmalu potem slišali, da jo je .p-rečastlni dostojanstvenik popihal iz dežele, ker v Milanu in v tamkajšnji okolici m kazalo ni e dobrega zanj, je obudila ta vest med njimi nepopisno veselje. U-bogo ljudstvo se je oddahnilo, ko je bilo rešeno iz krempljev tega okrutneža, ki jih je bil podaril tistega lopovskega Pelagruo, ki je bil kasneje poslal šestdeset vojakov, -da so tam izvršili -tisto dobro delo, o katerem smo že povedali, in ki je še pretil, da jih brž ko bo mogel zopet pošlje desetkrat toliko, da po-rušij-o celo vas s temelja ter poobesijo kar vse Limpntine. Ko so dospeli v ivas -duhovniki, odposlani od papeža, da bi vspodbu-jali Limontine, naj se oborožijo proti Bavarju, so jih tisti gorjani vsprejeli z nepopisnim veseljem-; oduševljeni so jim poljubljali roke ter slavili jih za svoje rešitelje.
(Dalje prihodnjič.)
— Iz Ratona, N. M. poročajo, da je zemlja pri delu v predoru zasula pet delavcev. Po več urnem delu so rešilni prišli do njih, a bili so že vsi mrtvi.
¥
O
Ugodna prilika!
za one, ki so se odločili iti na farme’ ter postati neodvisni. ^----------------
V severnem delu Wiseonsina, v okrajih ali county:	Clark, Eusk,
Chippewa in Price, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe cestte, čista, hladna voda, zdravo podnebje.
Eastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini.
Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru.
Kupujte naravnost od lastnikov. — Ogledajte si svet in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vožnja povrne.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika:
LOUIS BEWITZ
198 First Ave. Milwaukee, Wis.
*x-x*<~XKK~xx''ev-vx*<~x-<**x-x-x~:»x~x*-x*»x~x**X"X~x**:**x~x~x-
Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Z-agotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga 'tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.
A. HORVAT, Joliet, ill.
Prekinjeno delo.
ifi
¡g
i
ifi
S
5
i
m
I
tfi
s
m
i
6
i
s
»
æ
»
»
s
»
Wi
s
ÜF¡
£
S
fVER
tbinerovo
Horké VÍK0
*l**^*<l»ud h/JOSEPH TRINAR *16-622 S.AshlBiid Av#
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNIOO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
JOS. TRINER,
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
as
jjj 1333.39 So. A. s tila n d Ave., Chicago, 111.
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
—	Ti si predzen fant, da tako vohuniš za svojim gospodarjem je rekla Elizabeta in zardila, — pa tudi gobezdav fant, ki pripoveduje ponovno svoje neumnosti. Kakšne barve je las, o katerem govoriš ?
—	Pobt, — je pričel Vamej, — bi rekel, da je nit iz zlatega prediva Minerve; «po moji pameti je bledejše kakor čisto zlato . . . je bolj podobno Žarkom zahajajočega solne a.
—	Mojster Vamej, vi ste pesnik, je rekla kraljica in se smehljala. — Ozrite se v krogu in poglejte, ako ima katera dama v dvorani lase, katerih barva vas spominja na tisti las. Ne da bi hotela izvedeti ljubavne tajnosti lorda Leicestra, vendar bi rada Vedela, čigavi kodri so podobni zlatemu predivu Minerve ali pa zadnjim žarkom zahajajočega solne a ?
Vamej je pričel obračati svoje oči po navzočih damah, dokler ni obstal z njimi slednjič na kraljici, gledajoč jo spoštljivo.
—	V dvorani ne vidim nikjer takih kodrov izvzemši tam, kamor se ne upam pogledati.
—	¡Kaj', gospod! — je rekla kraljica. — Vi se drznete . . .
—	Ne, veličanstvo, — je odgovoril Vamej in si je pokril oči z roko. — Solnčni žarki so oslepeli moje oči.
—	Molči, ti si neumen fant! —• je dejala Elizabeta, ki se je «hitro obrnila od njega, da se je približala Leicestra.
Mejtem ko je Elizabeta govorila z Vamejem, so v dvorjanih valovala različna čutstva«: radovednost, upanje im. bojazen. Naj-rajše bi bili prenehali dihati, ako bi jim bila narava kaj takega dovolila.
Ozračje je bilo težko in Leice-ster, ki je čital v obrazih, je spoznal, da se tu bojijo zanj, drugod pa želijo, da bi bil strmoglavljen. Vse je bilo odvisno od Vame ja. Končno je čital na obrazu Elizabete, da Vame jeva izpoved dobro učinkuje zanj.
Elizabeta ga ni pustila dolgo čakati v dvomu. Obsula ga je s tako milostjo vspričo njegovih nasprotnikov in zbranih dvorjanov, da je vsakdo lahko spoznal, da je zmaga, na strani Leicestra.
—	Ta le Vamej je klepetav služabnik, — je pričela kraljica.
—	Za vas je sreča, da mu niste zaupali nič, kar bi vas osramotilo v mojih očeh. Verjemite mi, da ta človek ne zna molčati.
—	Bilo bi veleizdajstvo, — je spregovoril «Leicester in padel je pred kraljico na kolena. — Želim, da hi bilo moje srce vam odprto, da bi lahko v njem več čitali, kakor lahko izda jezik klepetalvega služabnika.
—	Kaj pravite lord? — je rekla kraljica in ga pogledala milostno. —Ali ni v vašem srcu nobenega kotička, katerega bi radi skrili? Vprašanje vas je zmešalo . . . Kraljica dobro ve, da ne sme iskati po vzrokih, ki povzročajo, zakaj so ji podaniki zvesti, da ne vidi, kar bi se ji ne dopadlo, ali kar se ji dopasti ne sme.
Zadnje besede so Leicestra tako pomirile, da «so iz njegovih ust prihajale le besede o večni zvestobi in udarnosti.
Razna čutstva, ki so: valovala v njegovih prsih, so se umaknila odločni energiji, s katero se je odločil, da bo svojo ugodno postojanko pri kraljici branil do zadnjega. Kraljici se ni dozdeval nikdar tako zanimiv in ljubezniv, kakor v trenotku, ko j e ležal pred njo na kolenih in jo prosil, da sme ostati, le njen sluga.
—	Vzemite ubogemu grofu vse,
—	je vzkliknil Leicester, — kar mu je dala vaša milost. Napravite zopet iz njega ubozega pleme-nitnika, kakeršen je bil, še preden je nanj sijalo solnce vaše milosti; pustite mu njegov plašč in njegov meč, privoščite «mu upanje, da poseduje, kar še ni izgubil z besedo in dejanjem! . . . Milost kraljice, katero obožava.
—	Ne, grof, — je rekla kraljica in oonudila mu je roko, da jo poljubi; — Elizabeta še ni pozabila, da je bila revna princezi-nja, ko «si bil ti siromašen plemič in si vse zastavil zanjo, kar ti je podjarmljenje pustilo . . . tvoje življenje, tvojo čast! . . . Lord
vstanite in spustite mojo roko. Ostanite, kar ste vedno bili: kine našega dvora, podpora našega prestola . . . Bog naj mi pomaga, — in obrnila se je proti dvorjanom, — da Bo«g naj pomaga, akq ne verjamem, da še noben vladar ni imel zvestejšega služabnika, kakor ga «imam jaz v tem plemenitem lordu.
Privrženci Leicestra so odobravali ta izraz kraljice, mejtem ko so pivrženci Suseksa molčali, ker se niso upali ugovarjati, dasirav-no so bili priče zmage svojih nasprotnikov.
Leicester je vprašal kraljico, kaj naj stori z Vamejem.
—	Pozabili smo na zadevo, — je rekla Elizabeta, — in to je krivica, ker nas veže dolžfaost, da izkažemo pravico svojim najvišjim in najnižjim podložnikom . . . Kje je tožit el j Tresiljan?
Tresiljan se je globoko priklonil «in stopil pred vladarico. Njegova resna zunanjost je napravila zelo ugoden vtis na Elizabeto«.
—	Tega gospoda moram obžalovati, — je rekla kraljica Leice-stru. — Uvedla sem poizvedbe o njem in njegov nastop potrdi,, kar sem slišala, -da je dober vojak in učenjak, da zna rabiti orožje, in da je dobro podkovan v vedah. Cenjeni lord . . . ženske smo čudna bitja . . . Sodeč z očesom, se ne. more tega gospoda primerjati z vašim privržencem. Ali Varnej ima gladek jezik; ta pa vpliva na ženske, ha nežni spol . . . Mojster Tresiljan, pšica ni zadela, ali ostal je lok . . . Vaša čista ljubezen . . , za tako jo smatram ... je žela nehvaležnost. Ali vi ste učeni in veste, da so bila ženska srca v vseh dobah nestanovitna. Dobri mojster, pozabite na srce metulja in postanite bolj modri. Mi govorimo bolj iz knjig kakor iz lastnega znanja, ker nas naša pozicija in naša volja zadržujeta od takih strasti. Kar se tiče očeta te mlade dame, tedaj lahko tolažimo njegovo žalost, ako njegovega zeta povišamo«, da bo lahko njegova soproga živela in uživala dostojanstvo, ki ji gre . . . Tudi nate, Tresiljan, ne bomo pozabili .. . pridi na naš -dvor in prepričal se boš, da zna Elizabeta ceniti pravo znanost.
Ker je Tresiljan vseeno obstal v poziciji, kakor da bi hotel govoriti, je nejevoljno pristavila.
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Braddock je sklical na skupen sestanek governerje vseh kolonij v Alexandrijo, da se posvetujejo o bojnem načrtu. Določili so, da se Francoze zgrabi od treh strani. Prva četa, obstoječa iz angleških vojakov in virginjskih čet, pod poveljstvom Braddocka, je imela prodirati proti forti Duquesne, druga četa pod poveljstvom Shir-leyja, govemerja iz Massachus-setsa, je bila «določena za napad na forto Frontenac, tretja četa -pod zapovedništvom polkovnika Viljema Johnsona je imela nalog osvojiti Crown Point.
Braddock je bil velik teoretik in precej trmoglav. Angleško kra-ljevko armado je smatral za nepremagljivo, nizko je pa cenil vrednost kolonialne milice. Ker je mnogo slišal o vrlinah Washington;). ga je pozval, da naj sprejme službo adjutanta. Washington je službo sprejel.
Braddock je Washingtona pri posredovanjih sicer poslušal, vendar se pa ni ravnal po njegovih nasvetih. Po vojnem svetovanju se je Braddock odločil, d«a z lahkimi topovi in 1200 možmi napade forto Duxuesne in osvoji, polkovnik Dunbar mu pa naj sledi z o-sialimi četami in topovi.
Po tradapolnih pohodih je predstrža dne 8. julija dospela na vzhodni breg reke Monogahela. Dne 9. julija zgodaj je pričela krvava bitka, ki je končala s popolnim porazom za Angleže. Brad-dpek je komaj prekorači!! reko in je bil oddaljen še nekaj milj od forte, ko ga je sovražnik napadel z vso silo.
Nevidna četa Francozov in Indijancev je pošiljala kroglo za kroglo v angleške vrste. Pred-straža se umaknila proti središču in nastala je splošna zmešnjava. Izurjeni strelci so jemali za cilj «posebno častnike. V kratkem času« je bil Washington edini ad-
jutant, ki je še lahko prenašal povelja. 'Na konju je sredi toče krogel švigal semintje. Pod njim so ustrelili s konja; štiri krogle so preluknjale njegovo obleko, vendar je ostal neranjen, dasi so bili vsi drugi častniki na konju mrtvi ali ranjeni.
Braddock ni obupa! in je še vedno pričakoval, da se zmaga nagne na njegovo stran. Svoje u-kaze dajal sredi najhujšega «boja; njegova hrabrost ni pomagala nič. Tembolj so bile vrste v redu, toliko bolj so trpele vsled ognja skritih strelcev. Angleški general, ki ni poznal načina boja Indijancev, se ni premaknil naprej in ne nazaj. V protislovju s previdnostjo je zbiral svoje čete na terenu, ki je bil najbolj izpostavljen kroglam skrite«ga sovražnika. Boj je trajal kake tri ure. General je zgubil dva konja in končno ga ¿e krogla zadela smrtno. Zdaj je vse bežalo za reko Monongahe-la. Peščica častnikov, ki je bila še živa, ni mogla ustaviti razredčenih vrst. Borili so se hrabro; od pet in osemdeset častnikov je bilo štiri in šestdeset mrtvih ali ranjenih. Ko so angleški vojaki o-pazili, da je padel njih general, so bežali na vse strani. Kolonialna milica, pod poveljstvom polkovnika Washingtona se je postavila hrabro v bran in branila svoje zaveznike na begu«, -da jih niso potolkli do zadnjega.
Topove so hitro zabili in uničili-potrbeščine, potem so se začeli u-nikati tudi miličarji. Braddock je bil tako težko ranjen, da ni mogel jahati ali prenašati sunke na vozu. Napravili so nosilnico in ga nesli do velikih travnikov. Bil je potrt in večkrat je rekel sam sebi : “Kdo bi mislil kaj takega.” Prosil je Washingtona za odpu-ščenje, ker se ni oziral na njegove nasvete. Želel je, da bi ne ostal« pri življenju. Dne 18. julija je umrl pri forti Necessity. Drago jutro so ga pokopali pred solčnim vzhodom na skritem kraju, ker so se bali, da bi Indijanci oskrunili mrliča. Danes je tam, kjer so ga« pokopali, groblja kamenja.
Zguba Angležev je bila strašna. ^Regularnih vojakov je bilo skoraj sedem sto mrtvih in rajenih. Virginjski ostrostrelci so tudi imeli veliko izgubo, ker so v zmešnjavi angleški vojaki streljali nanje. Dunbar, ki je sledil Braddock-u, je imel ¡že petnajsti sto mož. Poraz ga je tako ostra-šil ,da se ni upal s ponovno bitko zbrisati sramoto poraza, ki so ga doživeli regularni angleški vojaki. Umaknili se je proti Plihadel-phiji, da prezimi v taborišču.
Poraz angleške regularne armade je napravil na naselnike i-z-vanreden vtis. Ko so izvedeli, da je peščica Francozov in Indijancev porazila izvežbane angleške vojake, so izgubili vero v nepremagljivo angleško armado; mejtem je narastlo zaupanje v njih lastno moč, kot so dobili vest, da je naselniška milica ubranila, da niso ‘bile angleške čete popolnoma uničene. Vse ljudstvo je oboževalo Washingtona, ki je rešil ostanke premaganih angleških čet.
Zdaj je 'bila Indijancem, zaveznikom Francozov pot odprta v Pennsvlvanijo in Virginijo. Varstvo meje so izročili Washingto-nu, ki je imel tako malo brambovcev, da ni mogel zvršiti svoje naloge. Indijanci so- porušili obmejne naselbine. Udrli so v dolino Shenandoah in opustošili v^e neutrjene naselbine. Pro-silli «so governerja Dinviddieja za pomoč. Govemer je bil za vse prošnje gluh in se je izgovarjal, da ne more poslati čet za obrambo me-
je, ker je treba paziti na zamorske sužnje.
Pennsylvanija se je tem upadom postavila odločno v bran.
Kakih trideset milj od fknte Duquesne je bila 'indijanska vas Kittanning, domovina znamenitega indijanskega glavarja, imenom kapitan Jacobs. Vsporazumu z glavarji Delaware in Singis Indijancev je bil v vednem boju z obmejnimi naselniki. Sklicali so majhno četo pod orožje, poveljstvo so pa izročili Benjaminu! Franklinu, ki je kmalu resigniral. Na njegovo mesto je prišel polkovnik John Armstrong, ki se je takoj odločil, da bo ¡indijansko vas Kiltanning razdjal. Izdal je oklic zo prostovoljce. Oglasilo se jih je tri sto. V septembra 1756 je prekoračil gorovje. Bili so vsi na konjih in po nekaj dneh so bili v bližini vasi. Konje so pustili pod varstvom zanesljive straže in o«bkolili so vas. Indijanci so pili in plesali pozno v noč. Določno so slišali napadalci, ki so ležali skriti na preži, krik in vriskanje. Pred isiolučnim vzhodom so napadli vas in jo zažgali na vseh straneh. Jacobs in njegovi privrženci so bili eeničeni, le malo jih je bilo tako srečnih, da so u-hežteli «klanju, Pennsylvanija jje bila sedaj varna pred upadi.
(Dalje prihodnjič).
x~x~x**x~x~x~x**x~x**x~x~x<'»-*?
t
X
t
v ?
Y
Y
Y
i
Zoper krč v želodcu
katerega povzroča driska — vzemite
Severovo zdravilo zoper drisko
(Severa’s Diarrhoea Remedy)
ter ne uživajte druziga prvi dan, nego toplo vodo. Ta način je zelo uspešen. Pokušajte ga in prepričujte se.
Cena 25 in 50 centov.
* •
I Za rane iti Iodrge
Za ureze in ožganine, ni boljšega nego je
Severovo
Zdravilno
Mazilo
(Severa’s Healing Ointment)
To mazilo ima na stotine uporab. Imejte ga vedno pri roki. Nekdaj ga bote rabili.
Cena 25 centov.
Nosni katar,
senena nralien in prehlad v glavi se takoj vdajo učinkom
SEVEROVEGA
Mazila zoper katar
(Severa’s Catarrh Balm)
Poskusite ga. Nebo vam žal.
Cena 25 centov.
V lekarnah ali od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
RES DOBRA. ZEMLJA.
Ker so bili naši rojaki ponovno ociganjeni in “ očifutarjeni ” ter zapeljani po nekaterih zemljiških agentih na podlagi neresničnih poročil in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi v poštena podjetja, izjavljamo mi na tem mestu, da povrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da -smo mu poročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa.
Naša zemlja: črnikasta, mastna in nenavadno rodovitna, brez peska in močvirja. Dobolj zdrave in dobre vode. številni potočki teko čez našo zemljo. Podnebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine v slovenskih rokah; slov. državna šola; pošta, prodajalni, postaja blizu. Delavnica za kon-serviranje kumar ter mlekarne blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okrog 1000 prebivalci -blizu. Skratka: zemlja na Willardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se jo prodaja med Slovenci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so si ogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena $18 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu Willarda s slikami, še danes pišite ponj na-Adria Colonization Co., 322 Reed St., Milwaukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Zakrajšek, upravnika.
Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogledanje, ker se lahko na lastne oči prepričate kaj in kako raste na naši zemlji. Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem zastonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora plačati _ kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje preslepe torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizki ceni, zemljo, na kateri more farmar ugodno živeti ter lepo napredovati That’s all!	e e
Na prodaj imamo tudi več obdelanih in deloma obdelanih farm zraven ali blizu Willarda po zelo ugodni ceni.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROGRAJSKI ODVETNIK,
_______ . ..... (ADVOKAT) —
DR. PERO PERIC
Office Room 1503-4 City Hall Sqare B’l’d’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraš a pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave.
Največj* slovanska tvorniea sa IA-BTAVE, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Isdsluj« »late znaks sa vsa slovanska, krvatska, češka, slovaika in srbska društva v Ameriki.
Pišita po naš veliki eonik ki jo tiskan v vsak slovanskih jozikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od pozaanik društev.
Lastnik js rodom Ceh, piše slovenski in krvateki in je član 8. N. P. J., odkar (TttlAŽle se je ustanovila.
KRASNI
GRAMOFON
za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38
z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
In zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
PRODAJAM ZEMLJO V SOLNDNI FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countlju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
406y2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
i ►
v


f
I
i
t
i
❖
f
T
f
t
RAJKČJA SLOVAKU TISKARNA V AMERIKI JE %
Narodna Tiskarna
2/46.50 Blue tsland JtoChicago, tli.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” Be tiskata v naši tiskarni ::	::	::
f
?
?
f
?
f
f
f
T
I	V
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
Jetika.
Dr. F. J. Kem.
O jetiki se zadnja leta piše ve« kot. o vseh drugih boleznih. Posebno odkar je začela proti tuberkulozna liga s svojo kampanjo proti jetiki, posveča časopisje več in več prostora razpravam o jetiki.
Tukaj hočemo navesti samo nekaj podatkov, ki so manj znani oitateljem.
Jetika je najhujša “kuga”, ki razsaja med človeštvom. Skoro ena tretjina ljudi umre za jetiko. Irving Fisher je 1. 1908 preraču-nil, da bo od tedaj živečih ljudi v Združenih državah umrlo 5,000,-000 oseb za jetiko.
Vsakemu je pač znano, da je jetika nalezljiva bolezen, katero povzroča bacil jetike. Te bacile je najti pri vsakem jetičnem bolniku. Kjer ni teh bacilov, ni jetike.
Jetika je razširjena tudi med perutnino in domačo živino. Te vrste jetika ni nalezljiva za ljudi.
Človeška jetika se kaže v treh glavnih oblikah: 1. pljučna jetika, ki v prvi vrsti napade pljuča in je najbolj nevarna; 2. škroful-ni, ki povzročajo vnetje žlez okoli vratu; 3. kostna jetika, ki povzroča kronične otekline In toke, zlasti v kolenu in kolkoveni sklepu. Lahko se pa prime jetika vsakega dela telesa, celo kože.
Ta bolezen se razširja najbolj med revnim delavskim slojem, ki je vsied sedanjega krivičnega sistema prisiljen stanovati po slabih zaduhlih in prenapolnjenih stanovanjih. Gotovi rokodelci so so še posebno podvrženi tej bolezni, kakor brusilci in črkostavci. Med premogarji je jetika manj razširjena, dasiravno vdihavajo veliko prahu. Prah od premoga mora imeti v sebi lastnosti, ki pre prečijo jetiko.
Jetika je tako razširjena zlasti po mestih, da smo vsi njej izpostavljeni. Iz raztelesb trupel je do kazano, da se dobijo sledovi jetike skoro pri polovici ljudeh. Pri mnogih raztelesbah se dobijo v pljučih strjene brazgotine, katere je povzročila jetika, ki je bila pa ozdravljena. Vzrok, da nismo vsi jetični, je, ker imamo nekateri več odporne moči v sebi kot drugi, ki podležejo. Ob času kolere se dobijo ljud je, ki imajo v sebi vse polno bacilov kolere, vendar niso bolni. So gotove stvari v krvi, ki se bojujejo zoper bolezen. Isto je . pri jetiki.
Po velikih mestih so hiše, ki so pravo središče jetike. Ko izumrje ena družina, se naseli v hiši druna in tretja itd. Bacil jetike je tako trdovraten, da lahko živi leta in leta in se zopet pomnoži, ako dobi pripravno žrtev. Solnena luč kmalu pomori bacile, v tesnih, temnih, zaduhlih prostorih pa se ohranijo dolgo časa.
'Slovenci, ki so prišli sem za drugimi narodi, stanujejo po starih stanovanjih, kjer so prejšnja leta stanovali jetični, in nalezejo bolezen. Zato je jako važno pri izbiranju stanovanj, da se zve, kakšni ljudje so stanovali pred njimi. Boljše je plačati nekaj dolarjev več za stanovanje, kakor pa biti v vedni nevarnosti za zdravje. Treba se je varovati stanovanj, kjer je znano, da so stanovali jetični ljudje. Pisec osebno pozna hiše, kjer skoro vsako leto kdo zboli za jetiko. Take hiše bi moralo mesto sežgati na javne stroške.
Boj proti jetiki se je začel voditi sistematično šele v zadnjih par desetletjih. Protituberkulozna liga skuša ljudi poučiti, kako se varovati jetike. Seveda je celo gibanje še jako pomanjkljivo. Dokler so delavci primorani stanovati po slabih prenapolnjenih stanovanjih ; dokler se morajo delavci in delavke mučiti po slabih ne-zračnih tovarnah in delati po deset ali dvanajst ur na dan in nimajo časa za počitek, za izobrazbo in za razvedrilo, toliko časa ne smemo pričakovati, da bi se razmere veliko zboljšale. Lahko je govoriti in pisati, obenem pa prepustiti delavce njih usodi. Tudi v tem oziru bo socializem lahko veliko pomagal.
Jetiko so smatrali dolgo časa za neozdravljivo bolezen. Poznali so jo, ko je bila že močno razvita. Sedaj jo lahko zasledimo, ko se šele pričenja razvijati. S pomočjo drobnogleda dostikrat dobimo V pljunku jetične bacile, ko ne najdemo nobenih drugih znakov.
Ako rečemo, da je jetika ozdra-Jtegne nastati, jih čaka srečna in vljiva, mislimo pri tem, da. jo zač- ; brezskrbna starost. Mi pa, mučeni nemo zdraviti takoj v začetku, pomočniki, imamo vsak dan 16 Večina bolnikov odlaša, dokler ni ^ do. 17 ur dela, od dveh zjutraj pa prepozno. Zdravniki vedo, da je do osmih ali devetih zvečer mora-
izmed jetičnih bolnikov, ki pridejo k njim po nasvet, ozdravljiv morda eden izmed dvajset ali še manj. Navadno zdravljenje jetičnih, ki je predpisano po zdravniških knjigah, velja večinoma za bogatine. Delavec, ki mora skrbeti za veliko družino, ima malo Tipanja. Zdraviti se je treba za jetiko po več let: treba je pustiti delo; bivati na zraku, najbolje zunaj na deželi; treba si je preskrbeti najbolj tečne hrane. Najboljše se je zdraviti v kakem senato-riju. Treba je plačevati zdravnike. Koliko slovenskih delavcev je, ki imajo sredstva, za to?
Skoro vsako mesto iima sedaj javna sanatorija za jetične. Ta so velikega pomena, ker se jetični izolirajo izmed zdravih ljudi.
Posebnega specifičnega zdravila za jetiko nimamo. Znani nemški učenjak Robert Koch je mislil 1. 1890, da je našel zdravilo proti jetiki. Toda tuberkuKn se je slabo obnesel. Isto se je letos zgodilo s Friedmannovim zdravilom proti jetiki. Na tisoče zdravnikov se trudi po celem svetu, da bi našli kako gotovo sredstvo proti jetiki. Upajmo, da njih trud ne bo zastonj.
Najboljše zdravljenje za jetiko, ki ga imamo sedaj, je: počitek, svež zrak in tečna hrana. Ako se jetični bolnik zredi, je to najboljše znamenje, da se uspešno bori ¡5roti jetiki. Zdrav želodec najbolj! pomaga pri zdravljenju. So šei druga zdravila, ki nekoliko pomagajo, da se bolezen ne razširja. Ne verjemite pa mazačem, ki Vam za drag denar prodajajo zdravila in pravijo, da boste gotovo ozdraveli. Nek newyorški miljonar je obljubil en miljon dolarjev za gotovo zdravilo proti jetiki; sedaj se še nihče ni oglasil za nagrado.
Ker je tako težko zdraviti jetiko, moramo skrbeti, da se nas sploh ne prime. Med pijanci je jetika jako razširjena — zato bodimo zmerni v pijači. Skrbimo za, čista zdrava stanovanja. Imejmo okna stanovanj odprta ponoči in podnevi. Bodimo na zraku. Jetični naj se varujejo, da ne okužijo zdravih.
Kdor je jetičen, ne sme izgubiti upanja. Nekateri ozdravijo, drugi si pa s pametnim vedenjem lahko podaljšajo življenje. Vsaka; ura je dragocena, zato ne izgubiti poguma do zadnjega. Če mora človek umreti mlad1 vsied jetike, ni nič hujše, kakor če ubije mladega moža v rudniku, kar se dogaja dan na dan.
Tiskarska stavka v XVI. stoletju.
Spomladi leta 1539 sa. pričeli stavkati tiskarski pomočniki v Lijonu na Francoskem in s tem stopili prvič v boj s svojimi gospodarji. Od konca XV. stoletja ni bilo nobenega kraja razen Li-joma, kjer bi se bilo natisnilo toliko knjig, in sicer večinoma znan. ,stvenih. Iz vse francoske so priha jali kupovat knjige v nekdanji rimski Lagdun. Učenjaki iz Švi-,ce, Nemčije in Italije so prihajali k Ivanu Cambrayskemu, Sebastjanu Gryphe, Dijonizu Herzy-skemu ali Mariju Belhamelu. Kakor so se radi shajali modrijani tistih dni v tiskarnah, tako radi so tudi prihajali tja dijaki, da so po slušali tipkarskega pesnika Seveta ali duhovite govore Štefana Doleta, kako je zavračal ultramontani-zem in luterstvo obenem. Dolet je dandanes bolj- znan po svoji učenosti in po svoji grozni smrti nego kot tiskar. Leta 1546 so ga namreč v Parizu na Maubertskem trgu živega sežgali zaradi krivoverstva. Pesniki in misleci so uživali prijateljstvo tiskarnarjev in častili tiskarnarje kot izvrstne može, dočim so se mučili pomočniki v ozadju pri delu in niso bili prav nič zadovoljni s svojimi mojstri.
Kdo je še videl kje, so pravili, ko so se vračali od trdega in dolgotrajnega dela ob preši, ali pa ko so stavili vrsto na vrsto vsak dan neprimerno dolgo časa, kakšno obrt, kjer bi mojstri tako tlačili svoje pomočnike nego naši? Tis karnarji množe svoje imetje, vese le se: učenjaki jih časte ; knezi jih odlikujejo s častmi. Ob najljep-šem počitku podvoje in potroje svoje imetje; najmanj pa, kar u- cev
mo natisniti po 3350 pol. V potu svojega obraza, s svojo krvjo, pripravljamo za gospodarje s svojo čudovito umetnostjo vsak dan več pozemskih zakladov. Preživljamo se kljub tem hudim razmeram za silo, če pa si ustanovimo rodovina in imamo otroke, potem nas ne čaka nič drugega nego bedna starost; uboštvo^ protin in kakor se še vse posledice neverjetno dolgega in mučnega delovnega časa imenujeja, so plačilo za neumorno delo-
Tako so tožili lijonski tiskarji o svoji bedi. Tožili so sicer delavci tudi pri drugih rokodelstvih. Mojstri pri teh niso bili nič boljši nego prejšnji. Sin je podedoval po očetu imetje, ga užival in se ogibal delavnice in svojih preprostih pomočnikov.
Morda bi bili tiskarji, enako drugim, prenašali potrpežljivo svojo usodo, če ne bi bila prihajala vedno/ nova bremena. Toda tiskar-narji so sprejemali vedno več vajencev, ki so jim delali noč in dan le za hrano. Zaradi tega so kaj radi odpuščali pomočnike, ki so svoje moči že večinoma porabili v njih službi in jih prepuščali žalostni bedi. Tudi so silili svoje o-sobje, da jim je moralo delati vedno ceneje.
Toda to še ni bilo najhuje. Navada je bila že od nekdaj, da so tiskarnarji svojim pomočnikom dajali kruha, vina in hrano, kakor so takrat rekli. Ta ugodnost se je poslabšala. Dajali so pomočnikom slabo- vino, slabo meso ali pa tudi ne, in prav malo kruha, to je bila hrana ubogih pomočnikov. Gospodar je bil pri mizi starešina, vsakomur je odmeril porcijo, rezal jim je tudi kruh. Če so se pomočniki pritoževali, da nimajo dovolj jesti, jih je imenoval požreš-neže in jim pravil, da bi rajše več plačal, samo da bi se iznebil teh nepotrebnih pojeduhov.
Tako so tiskarnarji vedno drzneje izzivali. Nazadnje so se celo branili odpreti tiskarno ob tisti uri, ko so želeli delovni čas. Na predvečer brat ovsenih praznikov so namreč prej prenehali z delom, da so se utegnili primerno pripraviti za prazni];:. To zamudo so morali nadomestiti z delom čez čas, ki ga jim tiskarnar m plačal. Tedaj so imeli še vsak nekaj prostosti Kar naenkrat pa so tiskarnarji zahtevali, da morajo pomočniki nadomestiti delovni čas takrat, kadar hočejo gospodarji. Prepove dali so jim, da bi se udeleževali ženitovanj, krstov in pogrebov ter tiskarskih potovanj.
S tem je pa bilo konec potrpljenja. Pomočniki so se dogovorili, da hoido- nekoliko ponagajali tiskarjem. Stavka že takrat sicer ni bila povsem neznana. Vsaj se je že v srednjena veku večkrat dogo ■dilo, da so delavci zapustili delo dogovorno-, če jih je mojster preveč izzival ali jim nagajal. Tako so tudi tiskarji tupatam prisilili svoje gospodarje poslednja leta, da so se ¿im vdali. In tiskarji Lijonu so sklenili napraviti prav-tako. Nekega dne konee aprila so vsi zapustili po ukazu bratovščine (danes bi rekli strokovne orga nizacije ali unije) naenkrat delo. Nobenega delavca ni bilo) več pri omarah, preše niso več škripale, ker jih niso pritiskale močne roke tiskarjev. Da so ugnali policijo, so postajali v krdelih pred tiskarnami; enako so preganjali tudi stavkokaze. Imeli so zastave in znake, da so se poznali. Po vojaški so se udelili, poveljnik je bil stotnik, poročnik in vodje skupin so mu bili v pomoč. V lepih vrstah sol korakali od tiskarne do tiskarne in jih stražili ponoči in podnevi.
Ako danes kdo trdi, da v srednjem veku ni bilo bojev med mojstri in pomočniki, je navaden ne-vednež, ali pa laže nalašč. Boji niso- bili tako obsežni, kakor so danes, ker tudi industrija ni bila tako razvita. Kjer so pomočniki živeli v uravnanih razmerah, so si to pribotrili s pomočjo svojih strokovnih organizacij, katerim so takrat rekli bratovščine. Mojstri niso dali pomočnikom prav nič sami od sebe. Vse soi si morali priboriti, kakor si morajo delavci iz vojevati dandanes od delodajal
Fantazija na zavoru.
Etbin Kristan.
Danes ima naposled službo, j>o kateri je že davno hrepenel. Železničar je z dušo in s telesom, to ve vsak, kdor ga pozna. Že ko je bil majhen deček, ga je železnica silno mikala. In pozneje, ko so misli potisnile občutke bolj v o-zadje, je postala železnica v njegovih očeh vedno večja in pomem bnejša. Ako je letal ob prehodu čez železnico pa je videl, kako drvi vlak, tedaj so pohitele njegove misli z njim in pred njim v daljne, tuje dežele, k neznanim narodom, v kraje tropskega soln-ca, k večnim spomenikom klasične dobe, do katerih je samo fantazija našla pristop.
Oh, njegova fantazija! Vedno je bila. tako živa, morda preživa - ona je bila kriva, da vkljub svojim duševnim darom ni prišel čez nižjo gimnazijo, ker ga je neprenehoma odvajala od predmetov, ki jih je nični načrt prepisoval, zdaj k bogovom starih Grkov, zdaj v skrivnostne hiše sompej-ske, zdaj zopet k Mooru in njegovim razbojnikom v čeških -gozdih. Kako bi se bil mogel zaglo-biti -v kvadratne in kubične korenine ali pa v kristalne oblike, ko ga je vabilo v Mehiko, v tisto Mehiko, kamor še nikdar ni stopila španska noga, kjer je pravljica še na resničnih tleh ustvarjala svoje prikazni?
Ne, dober učenec ni bili nikdar; vsaj njegova izpričevala so to zanikovala. In izpričevala so dokumenti . . . Ker v gimnaziji nikakor ni šlo, naj bi bilo šlo v trgovinski šoli, kjer ni bilo latinščine in grščine. Ali tam je šlo še manj mati in varuh nista mogla tega nikakor razumeti. Tako se jel zgodilo, da je prišel k železnici, še preden so ga vzeli k vojakom. Od vojaščine pa se je vrnil zopet naravnost k železnici. Njegove sanje so mn kazale pot tja; tam so hotele doživeti izpolnitev.
Moč njegovih sanj ni bila zadostna; ostale so, kar so bite. Mnogo se jih je razblinilo v megli, druge so polagoma odmrle; najlepše je doletela žalostna usoda, da se jim je lastni gospodar rogal in smejal.
Še vedno je bil železničar z dušo in telesom; a duša in telo sta se mu izpremenila. Iz skrivnostne, duhapolne lokomotive njegovih mladih let, iz tega čudovitega božanstva, je postal trezen stroj, ki je žlrl premog in čigar delo sel je lahko preračunajte, kakor se pomnoži dva z dvema, pa se dobi brezpogojno štiri. Njegovi vlaki se niso vozili več v bojev polno Indijo, niti v Atene ali pa v Rim in red njegovih voženj se je vsak četrti dan zopet enako začenjal. In pri vsakem izplačevanju- mezde so se začenjale iznov-a enake skrbi.
Z dušo in telesom je bil že železničar, kajti tpokllie (železnice se mn je še vedno dozdeval velik in krasen. Ali služba mu je delala muke, zakaj kosti so ga začele boleti, mišice so mu oslabele in misli so se mu skalile. Bil je še mlad, a vedno močneje je čutil tisto potrebo miru, ki je -sicer le visoki starosti lastna . . .
Slučajno je dobil vožnjo iz M.o-ravic v Dubavo s stopetnajstim. Krasna -vožnja! Naravnost kos sreče! Tu se je lahko posedelo v, zavorni kočici; ni bilo treba na vsaki postaji plezati gor in -doli ter se mučiti z nakladanjem; pa kdor ‘.je progo dobro poznal, je lahko kar mehanično oskrboval zaviranje. Mnogi tovariši so trdili, da znajo to celo speči.
Tovorni vlak je ropotal tja daljo, on pa je sedel ob isvojem zavoru. Dan je bil soparen: le redkokedaj je prodrlo solnee -skozi oblake, ki so pritiskali na zračno morje’ talko da je 'bilo težko dihati in pot je komaj našel pot skozi znojniee. Polje, gozd, trav nik — vse je ležalo zaspano in če je moral človek mimo sedeti, so mu postale trepalnice težke, pa bi bil tudi najrajši zaspal. Nikakor se ni bilo lahko ubraniti tej želji. A vendar se je uprl. Kar siloval je svoje misli. V možganih se ni hotelo- nič oglasiti. Sedel je, a glava -se mu je praznila, oči so gledale, a videle niso- ničesar, te lo mn ni imelo nobenih občutkov. Napram v-semn je bil nepopisno ravnodušen; najrajši bi bil pusti' vse, naj gre kakor hoče. Bilo mu je kakor človeku na visokem mor jn, kadar ne vidi niič druzega
kakor nebo in vodo, vodo in nebo — v vsej neizmernosti nič dra-zega ne.
Nekaj je vedel, kaj je ljubezen. Bil je čas — takrat mn je bil svet resničen raj. Ako bi ga bilo takrat kakšno božanstvo poklicalo, pa bi mu bilo naložilo, naj naslika Eden, da ga ustvari Bog po njegovih navodih — -bilo bi postalol najkrasnejše izmed -vsega, kar je mogoče. Giganti-čna je bila takrat njegova vera v srečo. In njegovo veselje do življenja je bilo tako mogočno, kakor da mu je obljubljena večnost.
Ravno tako je hodil takrat s svojim dekletom po visokem žitu — in zdelo se mu je, da je uresničena izpolnitev vseh želja. Vse misli so tedaj izginile, kakor da jih je neskočno prijazna, dobra roka odrinila pa razsula, po širnem, širnem prostoru, kajti ni-če-čas ni potreboval, kar bi bite moglo motiti njegove srečne občutke. Takrat je sijalo solnee, kakor da je živo bitje polno žive volje, da človeku dobro stori. V cvetlicah na polju- je živel duh pa je ustvarjal naj čudovitejše barve, da ga razvesele. Blagi veter je -imel globok razum in gibala ga je dobrota. Ptice so prepevale naj lepše pesmi, ker so ga poznale in so mu bile prijazne. Skrivnostni gozd mu je ponujal svojo preprogo in svojo senco in odkritosrčnega očetovskega prijateljstva. Vsa zemlja in zrak iso neskončni svetovni prostor — vse je bilo polno 'ljubezni. Vsa velika, sveta vendar tako enostavna ljubezen neob-sežnega s vrta pa je žarela v njem, kakor da je bil sam svet. Takrat so se mu kresile oči, če -so gledale dekle, ki je korakalo poleg njega, a'li pa če se jim je le zdelo, da ga vidijo v zlatem blišču, v tem ko- je bilo V resnici daleč — daleč. In vse mu je bilo lahko in vse je bilo lepo i-n dobro in nikjer ni bilo nič grdega in zlega.
To je bilo takrat — in zdi se mu, kakor da je zdavnaj izginilo, kakor da plava v preteklosti, kte-ro komaj še doseže spomin.
Ako bi bilo takrat reklo njegovo dekle:	Prinesi mi samotno
cvetlico z najvišjega 'ledenika zemlje — ne bi bil vprašal, ee pač eveto samotne Cvetlice na visokih ledenikih. Šel bi bil, pa bi jo bil iška, morda bi jo bil naj del, kajti tako velika in mogočna je bila njegova ljubezen. Pa vendar ne tako velika, da ne bi bila mogla naraščati in povečvati srečo. Kadar je blaženost, ki mu je dajala, presegala višavo nadalljnih zvezd, je zrastla še nad sebe in njegova sreča mu je odpirala -vedno nova nebesa.
Kar je takrat sprejel ljubezni, je oddal ljubezni. Neizčrpen je bil vir, iz katerega je neprenehoma zajemal. Dajati in sprejemati je bilo eno, v enaki blaženosti se je stopilo drugo v drugo.
Verjel je v čudeže zemlje. Njegova sreča je bila jasna in cista, ne da bi bila potrebovala onega, kar živi samo v pravljicah in -V nebesih. Njegova sreča je bila živa. Dobra so bila njegova dejanja, dobro je bilo njegovo veselje, dobri njegovi občutki, njegovo hrepenenje, ki je zahtevalo in našlo izpolnitev. Sreča mu je sijala iz ženinih oči in duhltela iz njegovega života in enaka je bila solnčnim žarkom in rožni dišavi. In potem je cepetala v nožicah njegovega otroka in vriskala 'vi njegovem blebetanju in postajala je dvakrat, trikrat, desetkrat večja v novih objemih žene.
To je bilo takrat. In sedaj bi plakal', a v očeh so mu usahnile solze.
Počasi, počasi, neopažleno se je krhalo in krčilo, padalo je iz svoje ponosne višave, zvenelo je ir* obledelo in usahnilo. V brezbarvne črepinje razpadlo, se je pogrelo v blato in nekaj- sovražnega je poteptalo vse skupaj popolnoma v nesnago — nič več ni ostalo. Uničeno — v takem kratkem času.
Solnee sveti na nebu' in razliva žarki blišč daleč okrog po zemlji po rumenem žitu-, po smejočih se holmih. Modrice eveto in ostroži-ce — in škrjaneki pojo. Tam nad klancem šumi po gozdu, šumi o krepilni senci in o mehkem ma-htul in vrelec žubori mistično melodijo. A vse je -brezpomembno. Po ravni ropota železniški vlak; sto reči., ki se lahko določijo s številkami, je združenih ž njimi. Kolesa škriplje jo monotono pesem ta pesem ne zna nič povedati o ljubezni.
Njegova žena je še mlada; po žilab se pretaka kri. Otroci pravijo “ata” in “mama”. A ta zvok je tako tuj . . . Oči gledajo, -ušesa poslušajo, a srce ne posreduje. Neskončna širjava minollihl dni je zlezla skupaj v eno samo pot, po kateri mora hoditi, korak! za korakom, vedno enakomerno, s težkimi «reviji in slabimi koleni. Ptičje pesmi ne smejo poslušati, poljskih cvetlic ne -sme trgati. Steza je tako ozka. Dva ne moreta korakati vzpored po -njej, ne da bi si stopala na prste ter ne suvala. Ako gre drug za drugim, jemlje drug drugemu solnčno IHile, S kamenjem je steza posuta in breme je treba nositi, a peza narašča od dne do dne. On ni kriv njegova žena je nedolžna. A
in
tisto, ki je morda krivo, je daleč — tako daleč — sovraštvo pa doseže le najbližjega. In sovraštvo ubija ljubezen, umori vsako ljubezen, kajti njegov- strup je 'hud.
In vlak drdra dalje po točno odmerjenem prostoru v točno odmerjenem času. Vse, vse je tako točno odmerjeno, kakor da ni neskončnosti in večnosti. Kadar pride vlak na konec svoje poti, odr-dra po isti poti nazaj, kakor da ,st,a “dalje” in “naprej” prazni. In on sedi zopet na zavoru in zopet se bori s spancem in premišlja in vse misli se lahko nabero na nit enkrat ena je ena, dvakrat dve je štiri — in nikdar, nikdar» ne bo trikrat pet trideset —- in brez pomena je, da je štirikrat štiri šestnajst. Oh, da je dvakrat dva štiri, o tem je treba toliko premišljati! Srce mora molčati — tega se je privadilo----------------
Vlak pride tja, odkoder je odšel. In on vzame torbo in gire domov. Tam čakajo žena in otroci. Pozdravljajo se -z navadnim po-pozdravom. Potem pravi -žena pol glasno: “Črevljar je bil zopet tukaj”. In v njegovih očeh zažari pogled poln sovraštva. Potem se obrne v drugo stran. 'S težko muko se mu posreči, da zajezi hudo, hudo besedo . . .
In vendar je tako kratek čas od takrat---------.
— Še veterani niso več zanesljivi patriot j e. V Lomnici pri Bud-jejevicah je bil v gostilniški družbi veteran in ognjegasee Ivan Seholz. V družbi je bil tudi davčni eksekuto-r Anton Bonda, ki je. izvlekel med pogovorom vojaško-medaljo ter dejal, da bi bil on prav tako lahko veteran kakor je SehoLž. Scholza je to ujezilo in je v svoji razburjenosti hudo razžalil -— vojaško medaljo. Razžalitev je slišal orožniški stražmojster in je seveda takoj ovadil veterana. Okrožno sodišče v Budjejevicah je obsodilo veterana Scholza zaradi razžaljenja veličanstva na sedem mesecev strogega zapora, poostrenega vsak emsec enkrat s postom. Kazen je res kruta — sedem mesecev za besedo, izgovorjeno v razburjenosti. Mož bo lahko premišljeval v zaporu, da še pravi avstrijski patriot ne sme nikdar razburiti, ker v razburjenosti lahko izgovori kaj takega, kar je na las podobno njegovemu naj-notrajnejšemu prepričanju, ki se je pa prevleklo s časom z debelo plastjo črno-žoltega navdušenja pod vplivom raznovrstnih prireditev z geslom “vse za dom in za cesarja”, s kakršnimi naši vladajoči krogi tako radi “farbajo” naivne, zaupljive duše.
—	Križ in meč. Avstrijska vojaška uprava n-e zaupa nič več svojim oficirjem, zakaj drugače ne bi poklicala jezuite, da ji iz-vežbajo in preparijo rekrute še preden prestopijo prag vojašnice. Po vsej Avstriji bodo namreč v jeseni za novince shodi, na katerih bodo pridigali jezuitje. Shodi bodo če le- mogoče, v vsaki vasi in jezuitje bodo poslali takrat svoje najbolj fanatične pridigarje, ki naj fantom v naj jasnejši luči pokažejo- notranje in zunanje sovražnike Avstrije. Zlasti so nevarni notranji sovražniki. To je torej najnovejša naloga katoliške cerkve: “Rekrutenabrichtun-ga”.
—	Kolera v Mitroviči v Slavoniji. Glasom objave kr. deželne vlladei v Zagrebu so dognali bak-te-riologično v Mitroviči pri nekem, iz Belgrada došlem in na ladji že obolelem delaven azijsko kolero.
Zmes.
— Še kanonov imajo premalo!
Avstrijskemu, militarizmu se nikakor no more očitati prevelika boječnost. Ako bo imelo toliko poguma proti sovražniku, kolikor ga ima proti domačim državljanom, tedaj se narodom v Avstriji ni ničesar bati. Novih rekrutov sicer še ni nihče dovolil, ali militarizem že disponira z njimi, kakor da jih ima v kasarnah. 30.000 mož dobi skupna armada, po 10,-000 mož avstrijsko in ogrsko domobranstvo, torej skupaj 50.000. Zdaj ,pa tudi že deli to novo porcijo med posamezne sklede. Večino dobi infanterija, da poveča kompanije; nekaj pa dobi tudi mornarica, da ne bo ljubosumna in da bo vedela, čemu gradi nove ladje. Kar ostane, je pa namenjeno specialnim tehničnim četam, zlasti za izgradbo poljske in trdnjavske artilerije. Število regimentov se sicer ne poviša, pomnoži se pa. število baterij pri' poljski artiljeriji. Denarja bo seveda treba za baterije tako, kakor bi ga bilo treba za regimente. Ampak prijazni so gospodje vendar, da vsaj povedo davkoplačevalcu, kako ga mislijo dreti. Lani in letos so napravili pri vsakem izmed 42 kanonskih polkov baterijo. Ko dobe zvišani kontingent rekrutov, mislijo napraviti še to. To je nujno' potrebno, zakaj artilerijski polkovnik se zdi sam sebi ubog revež, če ima poveljevati samo petim baterijam. Dajte mu torej urno šeststo. Kanoni za te baterije so baje že pripravljeni, torej le še fante k njim, oficirje nad nje, pa denar iz žepa, in vse bo v redu. Infanterijska četna divizija bo tedaj štela 48 topov, kar je že tak orkester, da se lahko malce postavijo. Havbiške divizije, katerih imajo 14, dobe vsaka po tretjo baterijo. Topniški materija! teh težkih divizij pa ni' več modem. Torej proč z njim! V ropotarnico ! Namesto njega dobijo lepe no ve lScentimetierske jeklene havbice, ki imajo izvrstne balistične lastnosti. Tako kakor so jih imele seveda tudi sedanje, ko so bile še “modeme” in je bilo treba izvabiti denarja zanje. Gorska arti-ljerija ima dobiti bolj “uspešne” topove. Nekoliko sistemov za moderne gorske tlopove preizkušava-jo že v Kalinoviku, ravno tako razne gorske havbice. Poizkusne baterije s poljskimi havbicami bodo že letos operirale pri manevrih. Tudi ena težka havbiška divizija s IScentimeterskimi jeklenimi havbicami bo že pri letošnjih manevrih streljala. Avstrijsko do mobranstvo dobi druge kanonske baterije in divizijske štabe, tlako da bo vsaj do leta 1916. vsaka domobranska divizija imela, ravno toliko artiljerije, kolikor armadne divizije. Ravno tako bo tudi pri ogrskem, oziroma hrvaškem domobranstvu. Kadar bo ta iz-gradba artiljerije gotova, bo imela avstrijska armada 3000 topov namesto dosedanjih 1900. Torej za 1100 topov več! Državljani1, ka terim je dolgčas, imajo lepo priliko. da računajo, kako globoko bo treba za to zopet poseči v žep. In da pojde kar obenem, lahko računajo še trdnjavsko artiljerijo. Ta ima namreč dobiti nove bataljone. Za avtomobilizirane havbiške baterije po 30.5 centim, in po 24 centim, in pa za 12 centimeterske oblegovalne kanone, ki jih hočejo šele kupiti namesto dosedanjih 12centimeterskih in 15eentimeter-skih kanonov, bodo potrebovali nove ljudi in te bo treba razvrstiti v nove bataljone in za te bo treba seči v nove mošnjičke. In militarizem ima čisto prav, če računa že z gotovimi dejstvi, kajti da mu bodo gospodje poslanci točno dali, kar bo zahteval1, to vedo menda tudi že volilci. Povsem natančno pa bodo vedeli takrat, kadar bodo plačevali.
— O stavkokazih. Neki londonski sodnik je dejal o priliki stavkovnega procesa o stavkokazih sledeče: “Za organizirane delavce je stavkokaz prav to, kakor izdajalec za svojo domovino in čeprav sta morda oba v težkih časih koristna eni stranki, ju zaničuje vsakdo, ko zavlada mir. Stavkokaz je zadnji, ki bi' pomagal drugemu, ampak prvi, ki zahteva pomoč; vendar ne dela nikdar prav varno. Gleda le na svojo korist, ne vidi pa preko naj-bližnjih dni v bodočnost; ali za denar in brezčastno pohvalo izda svoje prijatelje, svojo družino,
svojo1 deželo. Skratka: Stavkokaz je izdajalec, ki najprej proda svoje tovariše in ki ga pozneje proda njegov delodajalec, končno ga pa zaničujeta in sovražita obe stranki; on je sam svoj sovražnik, sovražnik sedanjosti in bodoče družbe.” — Gospod pl. Gerlach piše o stavkokazih v listu “Welt am Montag”: “Stavkokazi so z redkimi izjemami izvržek delavstva. Vsem zavednim delavcem so stavkokazi — te 'hijene na bojišču dela — element, ki ga zaničujejo. Mnogo stavkokazov po poklicu dela le takrat, če s svojim delom postanejo izdajice delavstva. Dim gače se izogibljejo dela v velikem kolobarju in so navadno nasilneži. Kljub temu so ljubljenci podjetniških “šarfmaherjev” in policije. ’ ’
— V Keokoku, La. so dne 26.
t. m. so slavnostno odprli največji jez na svetu, ki služi za izčrpavanje vodne sile. Hidro-električna naprava bo dajala 300,000 konjskih sil. Tok reke Mississippi bo pritiskal na ogromne turbine, ki bodo, zopet v zvezi z orjaškimi dinamo stroji. Vsa naprava stane 27 miljonov dolarjev in je trikrat večja kot do sedaj največja na svetu.
■ -t™-.,->
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Vse v redu.
Vsako reč moramo storiti prav in o pravem času. To velja glede dela in počitka. To pravilo velja tudi pri jedi. Če ne jeste o pravem času in v pravih merah, ne bode vaša prebava nikdar v redu. Če ne uživate svojega zdravila po predpisu, ne boste nikdar ozdraveli. V boleznih prebavnega ustroja je vedno zelo važno, uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v predpisanem navodilu. če ga boste redno uživali, kmalu opazite, da vam jed bolj diši, da se počutite krepkejšega telesno in duševno, da so vaša telesna opravila urejena, da vsi organi delujejo skladno. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, lil. Dober linimenit je domača potrebščina. Trillerjev liniment je najboljši.
(Advertisement.)
VAŠE SLIKE POVEČAMO.
Ako želite imeti Vašo sliko, slike vaših otrok, očeta, mater, bratov in sester v naravni obliki povečane, najboljše vrste okvir (ro-mi) s pozlačeno barvo in steklom, tedaj pošljite nam Vašo sliko in mi bodemo isto povečali. Drugo tvrdke izdelujejo take po $15.00 in več. Pri nas stane samo $5.00, katere izvolite poslati z vašo na-ročbo.
Rojakom, kateri želijo kupiti sv. razpelo1 naj se obrnejo na našo tvrdko; mi imamo v zalogi talka razpela v velikosti; 15 palcev visoke in 8 palcev široke, iz neke vrste kamna, ki daje zelo lepo svitlobo od sebe v temi, tem bolj je soba temna, tem bolj se raizpelo sveti na križu.
Talka razpela labkoi dobite pri naši tvrdki za nizko ceno $1.00.
Za točno pošiljatev in dbbro postrežbo, jamčim z svojim lastnim imenom. Pišite nam na ta naslov :	N. Tonkovieh,
Box 601 Salt Lake City, Utah.
(Advert.)
RES REDKA PRILIKA.
Imam na prodaj 120 akrov obsegajočo farmo • v Pri eh County, Wis. Od 40—50 akrov je izčiščeno, izjema nekaj štorov, kateri se lahko izruvajo. Okrog treh akrov pri hišici je popolnoma čistega; vsa ostala zemlja je brez kamna. Zemlja je izvrstna za krompir, koruzo, buče, črešnje, jagode in drugo. žito Farma leži 2x/> mile od mesta, po lepem vozniku, kjer lahko vsakdo dob( delo pri Lum-ber Co. To farmo je kupil 1. 1898. vodja Lurnber Co. kjer se je mislil sam naseliti. — Cena za vseli 120 akrov je $1600; — $700 je plačati takoj, ostalo na večletne obroke.
Za vsa natančnejša pojasnila pišite takoj na:
F. Seljak, 1828 Blue Island Ave.
Chicago, Ul.
(Advertisement.)
1913! — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd Ave., New York, N. Y.	(Adv.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2 ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
Ustanovljen« leta 1900
I FRANK J. PETRU I
1
S?
K
i £
£
m
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko atavbinsko tn posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko atavbinako in poaojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti osrnju pri najboljših družbah.
NE OZIRAJTE SE
na to, kar drugi povedo,, ampak
pridite in prepričajte se sami KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wise., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in v vsi tej okolici.
Vincenc Petrovčič iz Johnston City, UL, kateri je bil tukaj v sredi meseca julija in se na lastne oči prepričal kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z onimi iz južnega Illinoisa, se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prijeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Remitz, v katerem nam piše med drugim sledeče: “Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe-trovčičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dohro zrastlo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen .■_______ (Re-
mitz je od nas kupil farmo v aprilu).
SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite ka-ko' drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati.
Južne države so uničene od prevelike suše, vsa letina zgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro zgleda in farmar se veseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni, koruza je temno zelena, žitna polja zglodajo kot morski valovi. Take rejene in debele žilvine malo kje najdete, kot ravno tu.
Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa že obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
Adolf Mantel, 133 W. Washington St., Chicago, 111. Room 1007. Tel. Franklin 1800 (Advertisement.)
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
Naie podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
0
<►
❖
1	>
<►
<►
♦ o
❖
O
<«
<►
<« i* v
A
v <«
♦ _
< > < > i ►
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, ee priporoča cenjenim rojakom < > širom Amerike.	<1
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, ( broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.	< ■
VSE GARANTIRANO!	<’
4 *
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in ave* <
frank; stonich,
7 W. Madlson St., Saving Bank Bldg., Boom 605, CHICAGO, tt.t. J
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pe< čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
Unijske smodke najfinejša ka-kovosti z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržen« vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. I Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 9..
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. 8. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsakc-soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMZNSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, I1L
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2901 S. Lawndale Av. vogal 2(lta St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-
=-■■■ ■■■■■ bolj varno. —.
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske-črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K . $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo dralte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov! Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111
I	KAKO POSTANETE PREMOŽNI.	|
j|;	Kdor želi postati kedaj premožen, samostojen in neodvisen farmar z malim denarjem, naj si kupi
i|;	zemljo v Crivitzu, Marinette County, Wis., kjer je že naseljenih mnogo	rojakov, ki Vam lahko povedo, da	iji
i|;	¿e zemlja zelo rodovitna, na kateri obrodijo vsi poljski pridelki prav	obilno, zdrava pitna voda, zdravo
i;j:	podnebje, ne	kamenja in ne močvirja.	Tu se kupi zemlja naravnost od lastnika T. Kersten-a samega, zato	ill
j|l	dobite dosti	ceneje, kakor če kupite	od kake kompanije, kateri morate dati velik zaslužek. Ker 'je že	::i:
8	lastnik precej star in bi se rad hitro	znebil vse zemlje, dobi vsak kupec po zelo nizki ceni. Zemlja raste	fi
I	vsaki dan v	ceni. Pridite in oglejte	si predno kaj kupite. Vožnja se povrne vsakemu kupcu. Lahko od-	8
plačevanje na 10 let. Ne kupite zemlje tam, kjer še ni nihče naseljen,	ker ne veste, če se bo dalo na njej	ili
živeti ali ne. Pišite v slovenskem jeziku za pojasnilo in po knjižico na	zastopnika.	'i1
N. PIKLOR, 1526 W. 21st Street, Chicago, Illinois.	f
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alioe, Argentina, Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotofrafično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND, 0BI0