.ffc!
•Msnsfi, •
t
Gfc i'.‘ c
KMFIIISTVII IN /IVIISKA INOtfSTRIJA n. sol. o.
PORTOROŽ
INTERNA IZDAJA
\.
IDUU
»•Naš glas-« izdaja delovna organizacija Droga. Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska GDO Tiskarna Jadran 1985, v nakladi 2300 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno.
LETO XXVII.
PORTOROŽ, DECEMBER 1985
ŠTEVILKA 3—4
Nova pridobitev Delamarisa
Ker je proizvodnja ribjih konzerv razmerama nizko akumu" lativna, dolgo nismo mogli zbrati sredstev za celovito posodobitev proizvodnega postopka, čeprav smo se ves čas zavedali kako nujno je to, ravno tako pa so bili potrebni obnove tudi delovni prostori. Tako smo že leta 1974 izdelali prvi investicijski program. Obsegal jo modernizacijo kompletne proizvodnje
in bil zato finančno zelo zahteven. Zaradi tega ga tudi nismo mogli izpeljati, zato smo začeli razmišljati o tem, da bi ga uresničili postopoma.
Začeli smo tako, da smo v letih 1977 in 1978 postavili hladilnico, v kateri lahko vsak dan zamrznemo 70 ton rib, skupaj pa jih lahko v njej uskladiščimo 2.000 ton. Nujno smo jo potrebovali zlasti zaradi tega, da smo
vanjo zanesljivo pospravili zadostno zalogo rib med viškom ribolovn) sezone.
Leta 1979 smo spet izdelali investicijski program za modernizacijo predelave rib. Predvideval je povečanje proizvodnje ribjih konzerv in uvedbo novih izdelkov (marinade, paštete, kon-fekcionirane zmrznjene ribe, na pol pripravljenih ribjih jedi itd.). Tudi ta program je bil pre-
- "
Izola slavi po sto in več letni tradiciji ribištva, ki bi jo zaradi specifičnosti želeli obdržati. Del te tradicije je tovarna DELAMARIS. Zato smo se delavci tovarne tako kot delavci DROGE in širše družbene skupnosti odločili za njeno obnovo. Pri tej odločitvi pa ni bila vodilo le želja po ohranitvi tradicije, temveč dejstvo, da proizvodi Delamarisa zavzemajo pomembno vlogo v ljudski prehrani in seveda dejstvo, da so tu pogoji za razširitev proizvodnje, tako morje kot delovna sila.
velik zalogaj, da bi lahko vanj ugriznili naenkrat, zato smo ga morali spet razdeliti na več faz. Tako smo v letih 1981 do 1982 uvedli proizvodnjo marinad in zmrznjene pakirane ribe. Naslednja posodobitvena faza, modernizacija proizvodnje konzervirane drobne plave ribe, pa je prišla na vrsto v letu 1981. Čeprav je bila naložba finančno nadvse zahtevna, saj je znašala njena predračunska vrednost kar 560 milijonov dinarjev, smo jo srečno izpeljali. Veliko sredstev je šlo za graditev nove proizvodne dvorane. Ker v starih prostorih zaradi njihove nefunkcionalnosti proizvodnje ne bi bilo mogoče modernizirati, smo jih morali podreti in pozidati nove.
Pri načrtovanju večje in sodobne proizvodnje smo se ravnali po predvidenem ulovu domače ribe, kot so ga izračunali v svojem razvojnem programu v TOZD RIBA. Po tem programu naj bi TOZD RIBA v srednjeročnem obdobju prešel na tehnologijo ribolova z lebdečo kočo in obnovil svojo ribiško floto. Tako so v letih od 1979 do 1983 že nabavili 8 ribiških ladij, primernih za lovljenje z lebdečo kočo, načrtujejo pa, da bodo kupili še 4 take ladje (dve leta 1986 in dve leta 1988), poleg njih pa še transportno ladjo. S tako floto bodo, kot predvideva razvojni program, povečali ulov na 13.000 ton letno.
Po tem podatku smo se ravnali v DELAMARISU, ko smo se odločali za posodobitev proizvodnje ribjih konzerv, polnjenih z drobno plavo ribo in njeno povečanje za 60 odstotkov ali na 5.500 ton konzerv letno. Poleg tega bomo, seveda, ohranili vso obstoječo proizvodnjo, ki pa za zdaj še čaka na modernizacijo.
Računamo, da bomo s tako povečano proizvodnjo okrepili tudi naš izvoz na tuje trge, saj bodo naši izdelki zaradi nove tehnologije kvalitetnejši. Pri izbiri tehnologije, ki spada med vrhunske svetovne dosežke, nas je vodilo predvsem naslednje: t>o-večati proizvodnjo in zboljšati kakovost izdelkov z manjšim številom ljudi, ki bodo delali v boljših delovnih razmerah. V novi proizvodni dvorani bo delalo v dveh izmenah okrog 300 delavcev.
Tehnološka izvedba je v celoti plod domačega znanja, le nekatere stroie smo morali kuoiti v tuiini. Stroie smo povedali v funkcionalno linijo delavci v temeljni organizaciji sami. Pritegnili smo bili domače proizvajalce opreme, da so nam izdelali
(Nadaljevanje na 2. str.)
Razpotja v Mlekarni ni več
NA REFERENDUMU 8. NOVEMBRA 1985 SO SE DELAVCI MLEKARNE Z VELIKO VEČINO GLASOV ODLOČILI ZA SPREJEM DOLGOROČNEGA PROGRAMA SANACIJE, KI JIM GA PONUJAJO LJUBLJANSKE MLEKARNE — O ZDRUŽITVI SE BODO ODLOČALI SE LETOS.
Do odločitve v dekanski Mlekarni nikakor ni prišlo čez noč. To najbolje vedo delavci v tej TOZD, ki se že vrsto let otepajo s hudimi finančnimi težavami, kar se najbolje odraža pri slabih delovnih pogojih in nizkih osebnih dohodkih delavcev.
Odveč bi bilo, pa verjetno zelo težko opisati vse poti, razgovore, dileme, nestrpnosti, ki so jih morali prestati tisti poslovodni organi in strokovne službe odgovorni za saniranje Mlekarne.
(Nadaljevanje s 1. str.) opremo, kakršno smo potrebovali.
Novi DELAMARIS bo kljub večji proizvodnji manj onesnaževal okolje kakor ga je stari. Pri proizvodnji ribjih konzerv se porabi razmeroma zelo veliko vode. Prej smo jo, preden smo jo spustili v morje, očistili le na grobo. Vodja je sicer onesnažena predvsem z ribjimi maščobami in delci mesa. Te snovi niso strupene in služijo za hrano ribam, vendar pa kvarijo videz bližnje obale. Zdaj smo hkrati z novo proizvodno dvorano zgradili tudi sodobno čistilno napravo, ki bo iz uporabljene vode izločila vse ribje ostanke ter jih predelala v ribjo moko in tehnično ribje olje. Naprava čisiti vodo fizikalno in kemijsko, ne pa tudi biološko. Č! bi hoteli doseči še to, bi potrebovali za čistilno napravo velike površine, ki pa jih na lokaciji, kjer stoji tovarna, ni. Ta problem bo rešen potem, ko se bo vod DELAMARISOVE čistilne naprave priključil na načrtovano mestno čistilno napravo. Vseeno pa bo tudi taka čistilna naprava vodo močno očistila, saj bo iz nje izločila do 98 odstotkov maiščob in od 80 do 90 odstotkov drugih tujkov.
Ko smo podirali stare objekte in pripravljali izkope za novega, smo pridobili velike količine kvalitetnega materiala in z njim nasuli del morja. Tako smo, potem ko smo postavili 60 metrov obalnega zidu, pridobili še prostorno manioulativno ploščad (okrog 3.500 m2). Tuka,j zdaj potekajo vsa manipulativna dela — izkrcavanje ladij, nakladanja zabojev na ladje, vkrcavanje ledu, skladiščenje zabojev in drugo. Tako smo sorostili pomol v pristanišču, poleg tega pa nam ni več treba prevažati blaga od pristanišča do tovarne. Tako pa smo znižali stroške, tovornjaki pa so prosti za druge, nujnejše prevo-ze.
Naših načrtov pa *z dograditvijo nove proizvodne dvorane za predelavo drobne plave ribe, čistilne naprave in operativne oba-
Glede na ito, da je Mlekarna dejavnost posebnega družbenega pomena, saj nas dnevno oskrbuje z konzumnim mlekom — jogurtom na področju Obale in dela hrvaške Istre, so se v rešitev problema mleka vključevali tudi izvršni sveti obalnih občin.
Kakorkoli, končna odločitev je sicer še pred delavci Mlekarne (pišemo dne 5. 12. 1985), saj so sa včeraj, 4. 12. odločili za referendum dno 20. 12. 1985 o izločitvi iz DO DROGE — priključitvi ter sprejemu samoupravnih aktov Ljubljanskih mlekarn.
TRI VARIANTE SANACIJE Mlekarne v Dekanih:
— SANACIJA POSLOVANJA IN REKONSTRUKCIJA MLEKARNE ZNOTRAJ NASE DO DROGE,
le še ni konec. Posodobiti nameravamo proizvodnjo mešanih ribjih konzerv in jo preseliti v nove prostore. Posebno pozornost bomo posvetili proizvodnji živinske krme, saj je za razvoj naše živinoreje nadvse pomembna. Da bomo še okrepili povezanost s TOZD RIBA in sledili napredku pri pridobivanju hrane iz morja, bomo začeli predelovati tudi školjke. Zaradi boljše organizacije dela in racionalnejšega poslovanja bomo proizvodnjo pločevinaste embalaže preselili k novi tovarni. Skratka, čaka nas še veliko trdega dela, preden bo-mr> uresničili vse svoje cilje. Kljub težavnim razmeram pa ne bomo popustili, ker nočemo zaostajati za sodobnim razvojem, amoak bi radi v prihodnosti dosegli v naši dejavnosti še novo kvaliteto: ne zadošča nam, da bi samo sledili napredku pri pridobivanju hrane iz morja, hočemo pri tem tudi soustvarjalno pomagati.
Majda Vlačič
— SANACIJA IN REKONSTRUKCIJA ZNOTRAJ GOSPODARSKEGA SISTEMA LJUBLJANSKE MLEKARNE,
— POSLOVNO-TEHNICNO SODELOVANJE MED DROGO IN DOKK VIPAVA ŠEMPETER.
Tri varianto sanacije Mlekarne so vsebinsko dokaj različne.
V TOZD MLEKARNA in DROGI so se odločili za predlog Ljubljanskih mlekarn iz več razlogov.
Dolgoročnih rešitev v sami DO ne moremo takoj ponuditi, širše družbeno angažiranje je skromno, že drugo leto izgubo nokri-vamo samo iz sredstev DROGE.
V možnostih, ki jih imamo, bo dekanska Mlekarna še dolgo le konzumna — to je preskrbovalna dejavnost, kar pa ne zagotavlja dobrega ekonomskega poslovanja.
Ravno zaradi tega bi Mlekarna potrebovala sredstva interventnih skladov za pospeševanje živinoreje, kar nikakor ni racionalno. In tako bi seveda ekonomiki položaj delavcev bil le njihova, težka skrb.
Predlog Ljubljanskih mlekarn sloni na najboljših ekonomskih postavkah, saj ponuja fizično združitev z Mlekarno, enakopraven položaj to enotn z neomejeno solidarno odgovornostjo, usklajen razvoj v lastni mlečno-predelovalni industriji. Program sanacije, ki ga ponujajo Ljubljanske mlekarne zagotavlja odkup mleka z vseh dosedanjih območij, posodabljanje in urejanje zbiralnic mleka in hladilnic, na podlagi razvoja živinoreje organiziranje odkupne mreže.
Miran PETRINJA na sestan-kn OOZK v DSSS 4. 12. 85:
Mlekarna, v Dekanih s svojo sicer pomembno dejavnost-j i ni tisti mozaik v sestavi DO DROGE, ki bi s svojo izločitvijo povzročil sesulo naše DO — tako namreč nekateri posredno namigujejo.
Dejstvo je, da ima Mlekarna svojo lepšo prihodnost v organizaciji lastne dejavnosti.
DROGA ja proizvodno-pre-delovalnn kmetijsko-živilska industrija — preskrba mleka so mor," organizirati v okviru neposredne lastne dejavnosti.
Delavci Mlekarne so se torej domala enoglasno odločili za program sanacije iz Ljubljane. Pravijo, da tudi zategadelj, ker so v preteklih letih prejemali zelo nizke OD, čeprav ne po svoji krivdi.
V Mlekarni se strinjajo, da se sredstva občin usmerijo v razvoj živinorejo ko'; doslej, da se Mlekarna sanira z lastnimi sredstvi v okviru Ljubljanskih mlekarn.
V primeru sprejema vipavskega programa sanacije bi dekanska Mlekarna (zaradi delitve proizvodnje in zadostnih kapacitet v VIPAVI) izgubila obstoječo proizvodnjo, to bi pomenilo korak nazaj, dejavnost v Mlekarni bi ostala le na oskrbovanju s konzumnim (dnevnim) mlekom.
Ljubljanske mlekarne predlagajo Mlekarni proizvodnjo gostinskega sladoleda, specifičnih turističnih izdelkov — to pa je že korak naprej, posebej glede na področje kjer amo.
Kakorkoli, delavci mlekarne so svojo poit končno začrtali.
Večletno tipanje in opotekanje med nizkimi OD, izgubami, slabimi delovnimi pogoji bo, iskreno želimo delavcem Mlekarne v Dekanih, čimprej le preteklost.
Dragica Mekiš
V petek 20. 12. 1985 so sc delavci TOZD Mlekarna na referendumu odločili za izločitev iz DO DROGA Portorož. Referenduma so se delavci udeležili polnoštevilno. Od 63 delavcev je 59 delavcev ali 93,65 % glasovalo za priključitev v DO MERCATOR Ljubljanske mlekarne.
Otvoritev razstave na temo "Razvoj ribje predelovalne industrije v Izoli«
Nova pridobitev Delamarisa
Melioracije — nujne investicije
N<i podlagi sprejetih družbenih planov občin, Obala in republike, so se na področju Obale začele pred nekaj leti izvajati številne melioracije zemljišč, od katerih so ene žc zaključene, druge so še v izvajanju. Če naredimo pre-re>; skozi zadnjih nekaj let lahko ugotovimo, da je bilo na področju melioriranja zemljišč veliko narejenega, obenem pa lahko ugotovimo tudi to, da je tu še ogromno del?, in seveda težav, ki nastopijo že od idejne zasnove melioracije dalje.
Številne težave nastopijo že pri pripravi dokumentacije. Za pristop k izvajanju melioracije so potrebna številna soglasja:	od
krajevne skupnosti, krajanov — udeležencev, (kii ustanovijo melioracijsko komasacijski odbor), institucij kot sc vodno gospodarstvo, zavod za spomeniško varstvo, elektro, PTT, komunala, lovske družine, itd ... Nadalje mora biti izdelana lokacijska dokumentacija, kar je osnova za izdelavo tehnične dokumentacije in agropedoloških analiz, potreb* nih za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nato pristojni upravni organ občine, na pobudo kmetijske zemljiške skupnosti, imenuje komasacijske komisije, ki v sodelovanju z melioracijsko komasacijskim odborom izpeljejo komasacijska dela.
Ko je doumentacija pripravljena, nastopijo druga težave, težave, ki so povezane s samim izvajanjem melioracije in katere se niso mogle predvideti v fazi projektiranja (n. pr.: teren je lahko izredno zaraščen in neprehoden, potrebna je lahko izdelava dodatnih drenaž, pomanjkanje materialov zaradi oddaljenosti od centrov, nesporazumi z lastniki zemljišč).
Prva melioracija se je začela izvajati leta 1982, in sicer na površini 60 ha za kletjo TOZD VI-NAKOPER, na področju imenovanem Pradisiol. Melioracija je bila zaključena leta 1983. Po opravljenih zamenjavah jo vse zemljišče prešlo v družbeno last. 15 ha te površine pokriva vinograd (malvazija), ostali del zemljišča pa je namenjen pridelavi poljščin (krma).
V letu 1983 so se začele izvajati melioracije na skupno 706 ha. Melioracija Scrmin-Valmarin (60 ha) je bila zaključena leta 1984. Zemljišče je v celoti družbena last in jo oddano kooperantom. organiziranim v vrtnarske skupnosti. Na tem področju se prideluje paradižnik, cvetača in ostala zelenjava.
Malinska (225 ha) — melioracija je v zaključni fazi in je predviden tehnični prevzem v novembru mesecu. V teku je komasacijski postopek. Površine bodo služile za pridelavo krme in poljščin (krompir in kislo zelje).
Gračišče-Sočcrga (234 ha) —
prav tako je melioracija v zaključni fazi in je tehnični prevzem predviden konec leta. Namembnost zemljišča je ista kot v Malinski.
V letošnjem letu sta bili zaključeni melioraciji Movraž I. (107 ha) in Abrami (80 ha). Po-
vršine bodo prav tako služile pridelavi krme in poljščin.
Površine v Malinski, Gračišču-Sočergi, Abramih in Movražu so v privatni lasti.
V letu 1984 so se začele izvajati naslednje melioracije: Movraž II. (50 ha), Bonifika-Berto-ki (50 ha) in Bonifika-Ankaran (71 ha).
Movraž II. predstavlja nadaljevanje melioracije Movraž I. Dela so v zaključni fazi in je v teku komasacijski postopek.
Prav tako so v teku dela na področju Bonifike-Bertoki in Ankaran. Zemljišče je v celoti družbeno, obdelovali pa ga bodo kooperantje, organizirani v vrtnarske skupnosti.
V leitu 1985 se je začela izvajati melioracija v Jernejskem potoku (50 ha). Dela so v teku. Zemljišče je 50 % v privatni lasti. Tu bodo pridelovali vrtnine.
V teku so pripravljalna dela na področju Bonifika-Purisima (39 ha) in Kaverljag-Dobrave (220 ha). Zemljišče na Bonifiki je 50 % v privatni lasti in je namenjeno predelavi vrtnin. Na področju Kaverljag-Dobrave, je 70 % zemljišča v privatni lasti. Tu bodo zasajeni trajni nasadi oljk (sorta — istrska belica) in vinska trta (malvazija), delno pa bodo na tem zemljišču pridelovali vrtnina in poljščine.
Poleg melioracij, ki so v teku, se pripravlja investicijsko tehnična dokumentacija, za izvedbo melioracija v dolini Dragonje, na površini 430 ha, Drnicc: na 127 ha, Mučenigi 34 ha, Črni kal 60 ha in nad DO LAMO Dekani 20 ha.
V občini Sežana se je zaključila melioracija — Velike Loče na 20 ha površine, ki bo služila kot krmna baza. V teku je ko-
masacijski postopek. Zemljišče je v celoti v privatni lasti.
Izdelana je že dokumentacija za izvedbo melioracije v dolini reke Raše, in sicer na površini 140 ha, kjer naj bi pridelovali poljščine, predvsem krompir. V izdelavi je idejna zasnova komasacije.
Pripravlja se tudi dokumentacija za melioracijo — Vrhpolje na površini 80 ha. Tu se bosta izvršili hidromelioracija in komasacija. Zemljišče bo služilo za pridelavo poljščin in vrtnin ter delno krme.
V srednjeročnih načrtih Obale je predvideno, da bo namakalni sistem izveden na površini od 1450 ha. Do sedaj je bil izveden na 173 ha: v Sečovljah v nasadu hrušk (kapljični namakalni sistem), na kompleksu Sermin-Valmarin (sistem namakanja-oroševanje) in na področju Bonifika-Ankaran (kombiniran sistem namakanja: oroševanje, bo-bensko in dežna krila).
V pripravi je dokumentacija za izvedba namakalnega sistema v Vanganelski dolini (170 ha) ter na površinah nad DO LAMA (23 ha), v bližnji prihodnosti pa naj bi bilo namakajije uvedeno na površinah doline Drnice, Dragonje in Jemejskega potoka, vključno s pobočji.
Vir vode naj bi zagotovili z izgradnjo zajetja (akumulacije) na reki Dragonji (akumulacija Dragonja II. s cca 5 mio m3 vode). Predvideva se tudi izgradnja I. faze zajetja na potoku Pinjevec (Rokava) s cca 2 mio m3 vode za namakanje doline Badaševice. Namakanj« te doline bi se vršilo preko Vanganelskega zajetja, v katero bi predhodno preko natege ali s predorom prečrpavali vodo iz zajetja na potoku Pinjevec.
Predvideni sita pa tudi dve manjši zajetji, in sicer na Strunjanskem potoku in Pradisiolu.
V Slovenskem Primorju in na Krasu se torej vršijo korenite spremembe, ki bodo prispevale k pridobivanju hrane in morda, morda pa bo Obala spet postala vrt za zaledje.
Majda Vlačič
RIŽ PONOVIMO NA POLICAH
TOZD »SUDEST* ponovno po-šilia na tržišče nove količine kvalitetnega riža: tajski riž in italijanski riž. Riževi sorti se med seboj razlikujeta, po obliki in velikosti zrn, to pr, vpliva na okus iri čari kuhanja riža. Jed bo namreč okusna, če bomo zanjo uporabili primerno sorto. Ker sta obe surovini letos požeti, ima rlfi zeli prijeten vonj in okus.
TAJSKI dolgozrnati ri"; prihaja is; države, ki ja največji svetovni izvoznik riža. 80,% prebivalstvo te daljne deželo riž goji in sc s njim preživlja. Dolgozrnati tajski riž jc primeren za pripravo različnih prilog k raz-
nim vrstam mesa in rib, za pripravo različnih rižot, kot dodatek juham.
Kuhar) »a! dente« jo v 16—18 minutah.
ITALIJANSKI RIŽ SORTA LIDO prihaja iz sosednje Italije, ki slovi pi visokem kulinaričnem znanju priprave riža. Zato, da bo jed okusna, pripravljamo iz sorto LIDO, tako kot to delajo naši sosedi naslednje jedi: bel ku*>^n riž kot prilogo, različne predjedi, riževe polpete, sladice.
Kuhan jo v 13—15 minutah Milena Zavec
r {
j ->1
Melioracijski kompleks Sermin — Valmarin
HLADILNICA
1. septembra letos sc je v Sečovljah začela graditi hladilnica, kot del klavno-predelovalnega obrata TOZD »KRAS« MPI SEŽANA. Izgradnjo hladilnice na obalno-kraškem območju je narekoval pereč problem pomanjkanja hladilniških kapacitet, saj na tem območju, kot tudi jugozahodnem delu hrvaške Istre, ni ustreznih kapacitet za zmrzovanje in skladiščenje zmrznjenega mesa. Potrebe po hladilnici so zelo velike predvsem zaradi velikega povečanja porabe v času turistične sezone, razmeroma obsežnega preskrbovalnega območja prebivalstva ter velikih možnosti za izvoz zmrznjenega mesa. Gre torej za zadovoljitev potreb po boljši in zanesljivejši preskrbi turističnega kompleksa v času turistične sezone, boljši in zanesljivejši preskrbi prebivalstva ter povečanju izvoza.
Kapaciteta hladilnice, t.j. 1000 ton je dimenzionirana na podlagi preverjenih dejanskih potreb, zasedena pa bo predvidoma takole:
— 500 ton blagovne rezerve Zavoda SRS za rezerve za preskrbo turističnega kompleksa in prebivalstva
— 300 ton konfekcionirano zamrznjeno meso za izvoz (150 ton »KRAS« MPI SEŽANA in 150 ton sovlagatelji)
— 200 ton konfekcionirano zamrznjeno meso za preskrbo turističnega kompleksa in prebivalstva (50 ton »KRAS« MPI SEŽANA in 150 ton sovlagatelji).
Planirana kapaciteta hladilnice v višini 1000 ton bo zadostovala za najnujnejše potrebe TOZD »KRAS« MPI SEŽANA, sovlagateljev in Zavoda SRS za rezerve. Možnost zamrzovanja in skladiščenja živil bodo imeli tudi drugi pomembni preskrbovalci obalno-kraške regije, kot so ARGO. DELAMARIS, ŽIVILA, EMONA, NANOS, TRGOPROMET, PURIS, PERUTNINSKI KOMBINAT PIVKA in drugi. Z izgradnjo hladilnice bo odpravljeno »ozko grlo« v obstoječem klavno-predeloval-nem obratu tako, da se bo izko-
riščenost kapacitet od sedanjih 75 odstotkov občasno povečala tudi na 100 odstotkov, kar bo bistveno izboljšalo ekonomske učinke v obstoječem obratu in TOZD »KRAS« MPI SEŽANA kot celoti.
Za lastno polnjenje hladilnice se bo investitor oskrboval z živino ali svežim mesom tako kot doslej, to je z odkupom preko TOK na obalno-kraški regiji in delu Istre ter na jugoslovanskem trgu. Sovlagatelji imajo lastno vzrejo živine, ali se oskrbujejo na jugoslovanskem trgu. Zavod SRS za rezerve se oskrbuje z živino na jugoslovanskem trgu. Pri nabavi mesa za zagotovitev polne izkoriščenosti kapacitet se ne pričakujejo večje težave.
Makrolokacija in mikrolokacija hladilnice sta povsem pravilno izbrani, saj izpolnjujeta številne makrolokacijske in mikrolokacij-ske kriterije, kot so: bližina trga, dobra prometna in s tem transportna povezanost, že zgrajena vsa potrebna infrastruktura, bližina surovinske baze, bližina italijanske meje (izvoz), zadostno število delovne sile z ustrezno strokovno usposobljenostjo v ožjem območju obrata (do 10 km) itd.
Predračunska vrednost investicije v osnovna sredstva je razvidna iz sledeče preglednice:
Vrsta sredstev
Predračunska vrednost
I.	Osnovna sredstva
1. gradbeni objekti
2. domača oprema
3. ostalo
220.500.000,00 100 648.000.00 9.200.000,00
Osnovna sredstva skupaj	330.348.000,00
Plan financiranja investicije je razviden iz sledeče preglednice:
Viri sredstev	Višina potrebnih sredstev			S	financ. v %
	1985	1986	Skupaj	Sh ■*-» m	
I. LASTNA SREDSTVA 1. Zavod za rezerve SRS	100.000.000		100.000.000		30,3
2. Sredstva občinskih blagovnih rezerv	21.000.000	.	21.000.000		6,3
3. Sovlagatelji (dohodkovni odnosi in lastna sredstva TOZD »KRAS« MPI)	123.148.000	1.400.000	124.548.000		37,7
Lastna sredstva skupaj	244.148.000	1.400.000	245.548.000		74,3
II. KREDITI 1. Splošna banka Koper		44.800.000	44.800.000		13,6
2. Zavarovalna skupnost Triglav	20.329.200	19.670.800	40.000.000		12,1
Krediti skupaj	20.329.200	64.470.800	84.800.000		25,7
I +11 SKUPAJ	264.477.200	65.870.800	330.348.000	100,0	
Po realizaciji predmetne investicije bo možno precej povečati izvoz konfekcioniranega zamrznjenega mesa in drobovine.
Investicija v hladilnico ima
FARMA KOKOŠI
Leta 1983 se je v Pridvoru zgradila farma kokoši-nesnic, katera je 50 % v lasti TOK AGRARIA, ostalo pa v lasti (štirih) kooperantov. Farma je zgrajena za jato 16.000 kokoši; zaradi kontinuitete dela se polovica jate menja na 6 mesecev tako, da je v farmi število kokoši vedno enako le, da so le-te različne starosti. Vsaka kokoš preživi v farmi leto dni. Po letu dni jih oddajo v mesnopredelovalno industrijo, zadnje leto pa je kokoši prevzel TOZD ARGO. Nosnice nabavljajo v starosti 18 tednov od kooperantov-rejcev, na področju Štajerske. Ko nesnica prispe v farmo, se mora na novo okolje prilagoditi in prične nesti šele pri starosti 21 tednov.
Nesnost jate je v povprečju od 80 %—90 %, t. j. dnevno cca
13.000	jajc, ki se preko TOK AGRARIA plasirajo na tržišču. Zaradi visoke cene krmil in velike dnevne porabe (2200 kg dnevno) so se kooperantje odločili, da v lastni režiji (brez TOK) zgradijo mlin in mcšalnico krmil, vključno s silosi. Tako lahko nabavljajo sestavine krme posamezno, in sicer v količinah in take kakovosti, ki jim odgovarja. Sestavine pa so predvsem: koruza, soja, ribja moka in drugi dodatki — mineral«. Zaradi izboljšanja krme se je povečala nesnost in tudi kakovost jajc.	y
Novost iz TOZD »Sudest«
Naš TOZD »SUDEST« je ponovno razveselil gospodinje, kajti svojemu dosedanjemu asorti-mainu instant izdelkov jo dodal še 2 nova: instant koruzne žgance in instant ječmen (ješprenj). Oba proizvoda ista naravna brez dodatkov in pakirana v lični embalaži.
Prava »novost« na našem trgu je seveda instant ječmen. Iz njega lahko hitro pripravimo vse klasične ječmenove jedi, v svoj tedenski jedilnik pa ga lahko vključijo tudi zaposlene gospodinje, kajti ni ga potrebno predhodno namakati, kuhan pa je v
25 do 30 miinutah. (3 do 4 krat hitreje kot neinstantirani ječmen).
Surovina je skrbno izbrana, dobro oluščena, V izdelku ni tujih primesi in ga ni potrebno predhodno prebirati.
Prav tako iz instant koruznih žgancev že v 2 minutah pripravimo prave, okusne žgance.
V kratkem pa bo na policah trgovin še nov instant izdelek: instant ovseni kosmiči.
Poskusite naše nove izdelke in ostali jim boste zvesti.
Milena Zavec
JECrtlSM
dvojno prioriteto, in sicer kot skladišče za blagovne rezerve (50 odstotkov zmogljivosti) in izvozno usmerjena investicija (50 odstotkov zmogljivosti).
um
m
mmm
iSS «Ni PI*m> I
KMiZHA MOKA ZA HfTftO PRiPBAVUANJE JEOI
iiKiiftuzNo mm za m mmmmt. m
KAKO SMO POSLOVALI
V obdobju januar-september 1985:
Proizvodnja:
9-mesečni fizični obseg proizvodnje v proizvodnih TOZD (brez SOLIN, RIBE in brez odkupa) je na ravni lanskoletnega in je v primerjavi s planom dosežen 76 %.
Večjo proizvodnjo kot v lanskem istem obdobju so dosegli TOZD:
ZAČIMBA	—•	indeks	125
GOSAD	—	indeks	120
ARGO	—	indeks	102
KRAS MPI	—	indeks	101
Med tem pa je proizvodnja v ostalih TOZD nižja od lanske maksimalno do 10 %, razen pri TOZD SOLINE, kjer je letošnja odprema soli za 33 % nižja, medtem ko je na drugi strani proizvodnja lastne soli ob letošnjih ugodnih vremenskih razmerah (ugodnih le za pridobivanje soli) dosegla 10,000 ton (lani 3.500 ton).
V okviru postavljenega plana (ali nad njim) so proizvodnjo dosegli :
ZAČIMBA —
presežen celoletni plan za 25 % (večje količine kave)
KRAS MPI —
plan je realiziran 100 %
VINAKRAS —
indeks dosega plana 86
MLEKARNA —
indeks dosega plana 86
ARGO —
je ravno na meji — indeks dosega plana 74
Tozda SOLINE in RIBA sta v 9 mesecih dosegla le 50 % plana.
Vzroki:
SOLINE:
— nizka odprema — uvozili smo le 2000 ton soli (omejitev) lanskoletna lastna proizvodnja je bila nizka
RIBA
— slab ulov — neugodne vremenske razmere v I. polletju.
Le malo boljše je stanje v SU-DESTU in GOSADU, ki sta plan realizirala 56 % oz. 55 %, vendar v teh dveh TOZD pričakujemo, da se bo stanje do konca leta izboljšalo.
Odkup:
Izvršen odkup v TOK AGRA-RIA je za 21 % nižji od lani doseženega in predstavlja le 62 % realizacijo letošnjega plana. Se slabše je z odkupom sadja in zelenjave v Sežani, kjer zaostaja odkup za 44 %. Glede na isto obdobje lani je letošnji plan odkupa sadja in zelenjave realiziran le 20 %. Vzroki za slab odkup so nizka proizvodnja oz. slabe vremenske razmere v letošnjem letu.
Odkup mleka je v obeh TOK višji od lanskega leta, vendar je le na višini 70 % planiranega odkupa.
IN KAKŠNI so finančni rezultati
Delovna organizacija je dosegla celotni prihodek v višini din 23.707.180.198, kar pomeni, da je celotni prihodek skoraj enkrat večji kot v istem obdobju lanskega leta; istočasno pa smo že
skoraj realizirali s planom postavljeni celotni prihodek (92 % plana).
Dosežen dohodek, v višini 3.204.264.616 din predstavlja 84 % planiranega dohodka; je pa kar za 1,19—krat večji od lanskega dohodka (seveda če ga spravimo na primerljivo osnovo).
Tudi osebni dohodki, kljub našemu stalnemu »jamranju«, le naraščajo, tako smo v 9 mesecih zanje izplačali 1.640.480.822 din ali 82 % planirane mase oziroma 86 % več kot v lanskem letu.
Za poslovni sklad smo namenili 425.289.930 din sredstev ob tem pa v TOZD RIBA izkazali izgubo v višini 61.344.572 din.
Ustvarjen poslovni sklad je enak planirani celotni višini in
istočasno za 22 % večji kot v istem obdobju lani.
Ocenjujemo pa, da v zadnjem četrtletju ti TOZD in TOK ne bodo poslovali uspešno in da bo konec leta akumulacija delovne organizacije ostala na ravni 9-mesečja kajti TOZD RIBA, ki je v 9 mesecih edini posloval z izgubo se ob koncu poslovnega leta »obeta družba«.
PA POGLEJMO (SE) KAKO JE 21 NAŠIM IZVOZOM
Ne vem, kdo se lahko pohvali ali izvozniki, ker so v 9 mesecih izvozili ravno toliko kot znaša 3/4 planiranega izvoza ali planerji, ker smo tako točno planirali.
Torej v 9 mesecih smo izvozili za 7.080.000 $ blaga, kar v
primerjavi s planirano višino
9.678.000	$■> predstavlja 74 % letnega plana.
Pri tem so se najbolje odrezali:
KRAS MPI —
ki j« še presegel letni plan GOSAD —
ki je realiziral 94 % celotnega plana
SUDEST —
ki je realiziral 83 % celotnega plana.
Medtem ko izvoz ribjih konzerv in rib ter školjk precej zaostaja.
Na klirinško področje izvaža le TOZD ARGO (juhe za Rusijo). Izvoz v 9 mesecih je dosežen v vrednosti 2.214.441 $, kar je za okrogel milijon $ več kot smo predvideli. Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da je bil plan prenizko postavljen.
Pripravila: Planska služba
Popoldansko varstvo otrok v izolski VVO
Popoldansko varstvo otrok je organizirano v okviru Vzgojno-varstvene organizacije IZOLA, in sicer vsak drugi teden od
13.00	ure do 22.00 ure. Trenutno koristijo popoldansko varstvo samo delavci DROGE in to predvsem delavci TOZD DELAMARIS. Do 20. ure pokriva stroške Skupnost otroškega varstva — 2,3 ure pa izolske TOZD, glede na število prijavljenih otrok. V varstvo so vključeni otroci od 2 let starosti naprej. Da smo dosegli to obliko organiziranosti, smo prehodili leto iin pol dolgo trnovo pot. Začelo se je koncem leta 1983. Zaposlovanje delavk v TOZD DELAMARIS se ie znašlo v začaranem krogu. Delo v proizvodnem procesu, organizira« o v dveh izmenah sproža verižno reakcije:
— 11 % letna fluktuacija
— letno po 20 delavk(cev) pod planom
— zaposlovanje mladih delavk-(cev) brez osnovnih stanovanjskih pogojev
— od 399 delavk 120 delavk — mater s predšolskimi otroci
— velik pritisk na delo v prvi izmeni
Kako prekiniti ta krog? Če želimo obdržati delavke, ki nam jih uspe usposobiti, jim moramo ponuditi vsaj to, kar je možno uresničiti, Problemi varstva in prošnje za delo v prvi izmeni so kar deževali; tako prošnje samohranilk, delavk z neurejeno družinsko situacijo, invalidk II. in III. kategorije, starejših delavk in druge.
Naša socialna delavka je bila skupaj z ostalimi delavci v TOZD zadolžena, da skupaj z delavkami poišče vse možne variante, da bo otrok v času materine odsotnosti varen in preskrbljen. Razgovori in delo z materami pa sa pokazali naslednje:
— da so to mlade delavke, prepuščene same sebi, brez sorodnikov in znancev,
— da je večina delavk iz drugih republik
— da živijo v neurejenih družinskih situacijah (izvenza-konske skupnosti, samohranilke, ...)
— slabi stanovanjski pogoji
— nizek osebni dohodek, da bi si plačevali privatno varstvo
— očetje otrok za varstvo nezanesljivi (posebno v večernem času)
— zaradi neustreznih stanovanjskih pogojev nezmožnost medsebojnega čuvanja otrok
— nezmožnost kombiniranja izmen s partnerjem.
Kako te ugotovitve uskladiti z zahtevo po kontinuiranem dvoizmenskem procesu, po optimalni izkoriščenosti strojnega parka, po maksimalni angažiranosti delavk?!
Situacija je narekovala samo eno rešitev, ki je bila edina kratkoročno izvedljiva, to je dogovarjanje z VVO Izola po organiziranju varstva do 22.30 ure.
Sledilo je leto 83, leto 84, začetek leta 85, pregovarjanja, žolčne diskusije, dokazovanja tako pred Izvršnim svetom občine Izola, pred DPO Izola, pred strokovnimi delavci Zavoda za šolstvo, zdravstvenega doma in mnogi razgovori v VVO Izola in strokovnimi službami. SIS. Argumenti, n katerimi so nastopali, to je nehumanost do otrok, ki jih je potrebno ob 22. uri prebujati in jih speče voziti domov, so bili upravičeni in smo se jih predno smo prišli z našo zahtevo na dan, tudi povsem zavedali. Odgovor, ki so nam ga ponujali, je bil seveda delo v prvi izmeni. Ob skuoni ugotovitvi, da je to neizvedljivo, smo se obrnili po pomoč na Center za socialno delo, da bi v okviru sosedske pomoči oz. v okviru aktiva žensk poiskali vse možne kombinacije za medsebojno pomoč med delavci. Načelno smo bili vsi glasno za to, da je do otrok nehumano,
da je za našo družbo (beri DROGO) taka oblika varstva predraga in da si jo še tam, kjer je življenjski standard višji, ne privoščijo. Toda, ko je bilo treba reči kdo bo ob 16. uri prišel po Mihca in Izeto, jo ostala delavka DROGE sama; delavka, ki ji je prepuščeno varstvo otrok v celoti, delavka, ki ima možnost z možem kombinirati varstvo in s tem 10 delovnih dni v mesecu ne vidi otroka, delavka, ki ni vedela ali bo našla otroka v postelji ali v moževi družbi na cesti, delavka, ki je pustila otroka samega ali v varstvu nepoznano sosede...
Z marcem 1984 nam je skupaj s strokovno službo SIS za otroško varstvo dn VVO Izola uspelo organizirati varstvo od 13. do 22.39 ure, vsak drugi teden. Ekonomsko ceno varstva so delavci TOZD plačevali iz sklada skupne porabe. Z marcem 1985 smo se preko delegatskega sistema na Skupščini otroškega varstva dogovorili, da bo popoldansko varstvo otrok organizirano tako, kot se to danes izvaja.
Mila Kukanja
Vse sodelavce obveščamo, da smo uredili ČITALNICO strokovne literature v TRETJEM NADSTROPJU STAVBE IPR V SEČI.
Odprta je v delovnem času: OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 6.30 DO 15,09. V njej so na voljo domače in tuje STROKOVNE REVIJE ter tudi DRUGA LITERATURA, ki jo INDOK služba posreduje iz svojih zbirk in iz drugih knjižnic in INDOK služb.
VABLJENI!
DSSS — Raziskovalni sektor INDOK Seča 112, Portorož tel. 73-491
Zelo uspešna sezona soli
Naša DO je izredno lokacijsko razcepljena, toda največje število delavcev je na Obalnem območju, kjer živita dva avtohtona naroda — slovenski in italijanski.
Uredniški odbor je na svoji seji sklenil pozvati k sodelovanju
Alla Comunitži degli Italiani di Isola e ripresa l’attivita che si e conclusa in luglio con un con-certo corale a Rovigno. II coro misto diretto dal M.o Claudio STRUDTHOFF, nei primi sette mesi dell’anno ha dato 11 con-certi da solo o con altri complessi a Isola, Pola, Rovigno, Dečani nella prestigiosa »Primorska poje«, Strugnano nello spettacolo di carattere costiero, Lubiana nella Rassegna »Naši dosežki 1985« e Capodistria negli »Incontri Capo-distriani«, e in Italia: alla VII Rassegna corale a Trieste in ono-re dell’»Anno europeo della mušica«, alla serata conclusiva tenu-tasi a Fiumicello nelFambito della manifestazione in onore del 40.esimo della Liberazione, a Far-ra dTsonzo ospite della locale corale »Nova et Vetera« e all’VIII Rassegna corale di Palazzolo del-lo Stella.
II coro femminile, diretto da Amina DUDINE, si e presentato invece a Kumrovec nell’ambito della »Settimana della cultura slovena«, a Fiume alla Rassegna dei cori dell’UIIF, a Košana (Ilirska Bistrica) per la prima volta nella Rassegna »Primorska poje«, a Isola assieme al coro misto di Verteneglio e a Pieris nel Friuli. Ha cosi realizzato 6 prestazioni di grande successo.
La filodrammatica ha dato in questo periodo altre tre applau-dite rappresentazioni a Fiume, a Pola e Isola (in quest’ultima lo-calita replica a grande richiesta) della spassosa commedia dialet-tale »E alora... sto picio?«, due atti di Lucia SCHER, che firma pure la regia. In tal modo questo lavoro e stato dato complessiva-mente per 15 volte ed ha gia in programma altre uscite per il prossimo autunno.
Skupnosti italijanske narodnosti treh obalnih občin.
Temu pozivu se je prva odzvala Skupnost italijanske narodnosti iz Izole, s prispevkom o aktivnostih njihovih kulturnih skupin v letu 1985.
II gruppo di minicantanti e i »Giovani cantori« si sono esibiti 6 volte e cioe al Festival inter-nazionale »Cantapiccolo« di To-lentino tenutosi ad Umago e Isola, allo spettacolo canoro »Primo Applauso« (il prefestival in am-bito costiero) a Capodistria, al XXI Festival della canzone per 1’infanzia delPUIIF, di Umago, al Festival »Zmajeve dečje igre« di Novi Sad dove la canzone »L’amico piu grande« di Lucia SCHER e Amina DUDINE si e classificata al secondo pošto con la minicantante Daniela JOVI-CEVlC e agli »Incontri Capodi-striani« di Capodistria.
Complessivamente dunque in questi primi sette mesi i complessi della C.I. di Isola hanno sostenuto 26 spettacoli dei quali 20 nella nostra regione e nell’in-terno della Jugoslavia e 6 nella vicina Italia. Inoltre sono stati ospiti ad Isola il Teatro di prosa »Ex allievi E. Toti« di Trieste con la commedia in vernacolo »Le piantine sulla finestra« di Bruno CAPPELLETTI che ha cu-rato pure la regia, la Rasseena corale — strumentale delPUIIF con il coro maschile, il complesso di strumenti a plettro e 1’orche-stra d’archi della SAC »Lino Mariani« di Pola, la ComDagnia del Teatro Stabile del FVG con la commedia »Attraverso i vil-laggi« di Peter HANDKE, la So-cieta folcloristica di Muggia con il complesso bandistico e il coro maschile e infine la pianista Ma-ristella FRANCIONE di Roma che ha tenuto un concerto nelPam-bito della collaborazione tra 1’Unione degli Italiani delPIstria e di Fiume e 1’Universita popo-lare di Trieste.
Dario SCHER
Zapleti okrog lokacijo za tovarno soli
V letu 1986 predviden manjši uvoz soli
V juliju tega leta je bila tiha želja solinarjev, da bi lepo vreme trajalo vsaj do konca avgusta!
Zgodilo pa se je, da še najstarejši solinarji ne pomnijo, da bi sol intenzivno pobirali do zadnjih oktobrskih dni!
Soli so solinarji nabrali 10.000 ton, planirali 5.000 ton, torej so za 100 odstotkov presegli plan. Povrh vsega jo sol izredno kakovostna, čista in zelo bela. Za slednje so solinarji prejeli posebno stimulacijo.
Vso nabrano sol v tem letu bomo namenili za široko potrošnjo, to je za prehrano. V TOZD SOLINE pa bodo letos uvozili skupaj 5.950 ton soli izključno za ribjo in kožno industrijo.
Prvih deset najuspešnejših solinarjev je prejelo posebna priznanja in nagrade — podelili so jih na letošnjem občnem zboru sindikata.
NAJUSPEŠNEJŠA PA STA BILA:
IVAN MAHNIČ — 248 ton ali
61 kg/m2 SOLINE NA LERI DANILO TULJAK — 215 ton ali
49 kg/m2 SOLINE V STRUNJANU
POSEBNO PRIZNANJE ZA TRADICIONALNO NAJBOLJ BELO SOL:
PETER DURDEVIC, SOLINE
NA LERI
MANJŠI UVOZ SOLI V 1986. LETU
Sredi decembra se bodo v Beogradu sestali proizvajalci in u-porabniki soli na plenumu, pri Gospodarski zbornici SFRJ, nam jo sporočil tov. Milovan VULlC, poslovodni organ TOZD.
Dogovorili se bodo za uvoz soli v naslednjem letu. Ta naj bi bil po predlogu (pišemo na dan 9. 12. 1985) 293.000 ton za bazno kemično industrijo in 83 tisoč ton za cesto. Za celo državo, seveda. Za vse ostale namene uvoza naj bi ne bilo več.
O končnem dogovoru koristnikov in proizvajalcev soli na plenumu, bomo seveda poročali šele v naslednji številki NG.
ZAPLETI OKROG LOKACIJSKE ODLOČBE ZA TOVARNO SOLI
DROGA, torej TOZD SOLINE je od upravnega organa SO Piran prejela lokacijsko odločbo, vendar se je na le-to pritožil Zavod za spomeniško varstvo Piran.
Republiški komite za varstvo okolja je odločbo organa prve stopnje razveljavil in odredil ponovitev postopka za pridobitev lokacijske odločbe.
Pričakujemo, da bo do rešitve prišlo tako, da bo zadoščeno vsem interesom — to je skupnemu — zaščita naravnega rezervata, to je obstoječega načina proizvodnje soli in zopet skupnega interesa — nujno zgraditi sodoben način pridobivanja soli!
Ponoven postopek jie že v teku.
Objavljen je tudi razpis za izbiro izvajalca — in izbrali ga bomo do konca tekočega leta. Gre za izvajalca izgradnje in dobavitelja spreme obenem.
Pričakujemo tudi ,da bodo vsi odgovorni in pristojni napeli vso voljo in moči, da bomo lokacijsko odločbo čimpreje dobili ter da zaradi slednje ne bo zakasnitve pri izgradnji tako potrebne tovarne soli — nam je povedal tovariš Stane Žnidaršič, član KPO za inventivno dejavnost.
Dragica Mckiš
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
IVANA HRVATINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem TOZD Delamaris, DE Transport in ostalim, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Marija in Danila ter sin Aldo
Intensa 1'attivita dei gruppi artistico culturali della comunita degli Italiani di Isola nei primi sette mesi del 1985
OH, VRHNIKA! PREČUDNI KRAJ
Oh Vrhnika! prečudni kraj. Nekako tako je napisal v eni izmed svojih vrstic rojak in pisatelj Ivan CANKAR.
V glasilu DROGE — NAS GLAS, pa smo le redkokdaj napisali o njej.
Tudi jaz nimam namena opisovati Vrhniko kot mesto, saj jo nekateri poznajo od bliže, drugi pa si upam trdiiti, da o njej vedo le malo, ali skoraj nič.
Kakor sem že omenila, Vrhnika je mesto s precejšnjo industrijo — prevladuje usnjarska, lesna in kovinska. Zanimivosti mesta pa so:	rojstna hiša in
spomenik Ivana CANKARJA; grad Bistra, v katerem je Tehnični muzej Slovenije, izvir Ljubljanico i:n znano marostar-sko polje.
Mogočo bo bralec pomislil, zakaj te vrstice prav o Vrhniki.
No in zdaj smo tu. DO »DROGA« ima tu svoj obrait, ki je sestavni del tozda »GOSAD« Središč« oh Dravi. Prepričana sem, da mnogi delavci v DO tega obrata no poznajo. Ko sem prebirala Drogino glasilo, me je pri srcu večkrat stisnilo in sem se v teh trenutkih na tihem vprašala ali res nismo bili na Vrhniki zmožni napisati kak članek. Tema mnogokrat ne bi bila problem.
Ker sem se že odločila za pisanje, naj vam ob tej priliki vsaj delno predstavim ta obrat.
Precej velika stavba, ki je do lanskega leta še kazala barvo opeke, načete že od zelenega volka, stoji v neposredni bližini ceste, ki pelje proti Ljubljani. Tu se je pred več kot 40 leti vršila destilacija brinjevega in smrekovega olja. Postopoma se je začel tudi odkup zelišč in predelava, katera obstaja še danes, vendar v mnogo večjem obsegu.
Proizvodnih in režijskih delavcev je zaposlenih v povpreč-
ju nekako 34. Glavna proizvodnja so domači čajd — izdelava jo samo ročna. Letno se v obratu skupaj predela okrog 700 ton raznih zelišč.
Kakor povsod drugod, tako se da tudi tem obratu, če delaš in vztrajaš preživeti več let. In kako sem jih jaz svojih 15? Pisalo se je leto 1970, ko sem v časopisu zasledila objavo prostega delovnega mesta za obračuno-valko OD. Javim se, sledi razgovor in dogovorjeno. Bil je ponedeljek, 1. 3. 1971. Uro budilko sem sli navila do kraja, kajti bala sem se, da bi prvi dan nove službe zamudila. Ko je bila ura 5.30, sem že stala v Droginem temačnem hodniku, iz pisarne pa se je včasih zaslišal pok ognja, ki je prihajal iz Luc-ceve peči, kajti pred menoj je prišla samo še delavka, ki je bila tisti teden zadolžena za kurjenje peči.
Končne so se začela počasi odpirati vrata. Delavke so prihajale ena za drugo, vsaka pa je vrgla pogled name. Tudii jaz pogledam vsako posebej in zdele so se mi vse tako močne in velike, kajti z mojimi 54 kg, ki sem jih imela takrat, sem imela občutek, da se majam. Vseh je prišlo okrog 20 im čudno bi bilo, da ne bi ženske zanimalo, kaj čakam na hodniku. Ivanka pa je le hotela biti bolj na tekočem; vprašala me je: »Boste tudi vi naša?« »Upam, da,« sem odgovorila. »Boste gotovo za čistilko« je nadaljevala. »Bomo videli« sem zopet odgovorila, kajti moj videz je gotovo kazal v to smer. No, tudi jaz sem že med čakanjem bila ugotovila, da bi bila tudi čistilka še kako prav prišla. Prihajanje se je umirilo, moram reči, da so bile delavke točne. Končno prideta tudi moja sodelavka in bodoča nova »šefica«. Pokažeta mi moj prostor,
ponudita razmajani stol in otol-čeno mizo. Ko si po nekaj dneh le ogledam obrat, me je pri ogledu začelo dušiti v grlu; očitala sem si da sem storila napako: prostori dn delovni pogoji v proizvodnji so bili nemogoči, brez vsakih strojev — lo mlin kladi-var za mletje šipka je dajal strašanski ropot.
Tudi nova šefica, ki pa takrat šo ni imela »prostih rok«, je večkrat obujala spomine na prejšnje delo v laboratoriju dn mi zaupala, da se je z Vrhniko srečala s solzami v očeh.
2e čez leto dni se je v tem obratu nekaj premaknilo. Prenovili smo spodnje prostore v veliko delavnico, pomožne prostore in sanitarije. Montirano je bilo še kako potrebno tovorno dvigalo, saj so delavke pred tem vso surovino znosile v svojih rokah v gornje prostore dn montirana je bila centralna kurjava. Tako se je stanje iz leta v leto izboljševalo in ga danes ni moč primerjati izpred 15 let. V vseh teh letih je bilo mnogo pridobljenega. Naj omenim samo nekaj, kar je bilo nujno za proizvodnjo in samega delavca. Nabavljeno je bilo precej inventarja, predvsem za področje družbene prehrane, pisarniški stroji in oprema, silos za šipek, boben za mešanje zelišč, lovilec odpadnih dlačic, asfalt na dvorišču in končno zamenjava ostrešja in fasada na stavbi. Z napredkom so delavci postali zadovoljnejši in s svojim pridnim delom vseskozi in še danes dosegajo lepe presežke, kateri peljejo tudi k samemu uspehu obrata.
Ze od leta 1973 obrat vodi železna »lady« ing. Staša PRETNAR, po rodu Ljubljančanka, ki ima ob sebi še nekaj ministrov ter trdo tajniško rokeo. Njena vojska je predvsem ženska delovna sila, moški pa so
bolj vzorčni in od teh žensk je nekaj starih činovnikov, saj so nekatere pri DROGI že preko 30 let.
No letos pa je bilo leto pozebe. Kar 6 jih je odšlo v pokoj in nobeden od teh ni bil v Drogi manj kot 15 let. Odšle so res pridne in dobre delavke, to lahko mirne duše trdim, kajti poznali smo se vsi tako dobro, da nismo vedeli samo kaj kdo dela v Drogi, ampak tudi doma. Na tem področju pa res ne bi moglo biti drugače, ker mati narava je ženski le dala poudarek na govorne organe. In kdo so ti naši novi upokojenci? ČUDEN Julka, pridna kot mravlja in trdna kot dren, v Drogi pa je bila 30 let; KRAŠOVEC Marija — preddelavka, GOMBOČ Marija, PESEK Vlada, TROHA Franc in moja malenkost.
Ker smo iz Droge odšli že med letom, zdaj tudi že vsi vemo kakšno pokojnino smo si zaslužili, za delovno dobo, ki ni v nobenem primeru manjša od 30 let.
Nobeden od navedenih ni s svojim OD, ki ga je prejel v Drogi dosegel tiste najnižje pokojninske osnove, ki gre za ta leta, zato nam je bilo odmerjeno od zneska, ki ga določi SPIZ. Tako znaša naša pokojnina za 30 let, oziroma 35 let, od zneska
19.000	do 25.000 ND.
S tem pa nismo zaključili samo v Drogi, marveč tudi še na marsikaterem področju.
In kakšen je bil odhod. Priznati moram, da vsaj meni ni bilo vseeno. Svoje delo sem opravljala z veseljem in bila sem vesela vsakega napredka v obratu. Vsi vemo, da v službi ni vedno lepo, pa vendar je bil marsikateri dogodek lep in prisrčen. Ob odhodu v pokoj zapuščaš dolgoletne sodelavce in prijatelje, n katerimi si delil dobro in slabo. Upam, da se bom te zadnje zaposlitve tudi v bodoče rada spominjala.
Osebno so še čutim dolžna, da se zahvalim za dolgoletno sodelovanje vsem v DO, s katerimi sem imela stike glede na področje mojega dela.
Za poslovilni trenutek in spominska darila ob odhodu, izrekam vso zahvalo sodelavcem iz Vrhnike, vodstvu tozda GOSAD in sindikalnima podružnicama.
Morda me bo še kdaj obšla misel, da bi kaj napisala v Drogin časopis, morda čez 15 let, takrat se bom oglasila. Kakor veste upokojencem ne primanjkuje samo denarja, ampak tudi časa.
SREČNO, DROGA, in mnogo uspehov!
Pavla Nared
V> -V, IS § , -a
m -
' V/ - h:'- ♦
pr
Na sindikalnem sestanku — Pavla Nared
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, none in pranone
ANE KOCJAN
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD ZAČIMBA in TOZD BLAGOVNI PROMET — Skladišče v Seči, za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoča
hčerka Ivanka Lotrič z družino
ZAKAJ TAKO?	Ob	otvoritvi	ribarnice	v	Piranu
... moralo bi biti drugače ....
Naš odnos do upokojencev
Mislim na vse tiste, delavce, ki so svoje aktivno delo zaključili v naši DO, si priborili (saj veste kakšno) pokojnino in odšli v drugačno življenje.
Mislim pa tudi na vse nas, ki še delamo — vendar v cilju, da si nekoč priborimo pokojnino in mogoče tudi to, da nas tisti, ki za nami ostanejo, ne bodo pozabili?!
Začnimo -nekje na začetku. V delovni organizaciji DROGA pred desetimi leti n. pr. nismo upokojene delavce vabili redno na taka ali drugačna srečanja upokojencev. Zgodilo se je le, da smo jih ob otvoritvah večjih delovnih dosežkov povabili na proslavo.
Kasneje, po letu 1978 — po združitvi s takratno DO DELAMARIS, smo od DELAMARISA prevzeli humano in lepo navado upokojence vsaj enkrat letno povabiti na srečanje.
Nekaj lei smo proti koncu tekočega leta organizirali srečanje upokojencev v DO. Pripravili smo jim skromno darilce (po navadi naših izdelkov) in še skromen prigrizek.
Sama sem sodelovala pri organizaciji in izvedbi nekaterih srečanj in vam njihovega navdušenja in pohval ne bi mogla opisati niti na vseh straneh NAŠEGA GLASU.
Toda, delovna organizacija je bila vedno večja, upokojenih delavcev vedno več — možnosti v DO vedno manjše?, ali pa je vedno manj dobre volje organizirati srečanja upokojencev?
Doslej lahko le ugibamo
Da pa ne bi bilo čisto tako, smo povprašali tov. KEZUNOVI-CA, ki je član KPO za splošno-kadrovske zadeve, kako je s to rečjo.
Povedal nam je, da se z rastjo delovne organizacije veča tudi število njenih upokojenih delavcev.
Osnovna pomanjkljivost pa je vendarle nepopolna — neažuri-rana evidenca teh naših bivših delavcev. Namreč nekatere DO to evidenco imajo, zopet druge
Zaradi tega je v preteklosti prihajalo do neljubih dogodkov, saj smo na srečanje vabili delavce, ki so se odselili, zgodilo se je tudi, da je kdo že umrl...
Ne najbolj, a vendar pomemben razlog, da srečanj upokojencev več let nismo organizirali je tudi sedanja, vsem znana, situacija v gospodarstvu.
Zadnji dve leti pa je bila v DO časovna stiska tudi zaradi vseh aktivnosti, ki smo jih izvajali za združitev v sedanjo DO DROGO in SOZD TIMAV.
Toliko, na kratko, o tej nehoteni opustitvi srečanj upokojencev.
In kako naj bi bilo v bodoče?, smo še povpraševali tov. KEZUNOVIČA.
Vezi med upokojenimi in aktivnimi delavci moramo in bomo ponovno stkali.
Ne le, ker je to lepo in humano, pač pa tudi zato, ker jih šc potrebujemo.
Njihovo pomoč in sodelovanje v SLO, DS, KS in še kje, še kako potrebujemo!
Seveda pa v isti obliki kot doslej ne bo šlo. V zimskem času n. pr. srečanj ne moremo organizirati, saj za to nimamo primernega prostora.
Poleti, v naravi — bo verjetno še bolj prijetno. Tudi za organiziranje programa srečanja itd. Obveščali pa bomo upokojence predvsem s pomočjo sredstev javnega obveščanja, imamo jih preko 1000 že. Menim, da bo to bolj primemo kot, če bi jih vabili osebno, pa bi koga izpustili, vabili koga, ki ga več ni itd.
Predlagam pa, da se o vsem tem seznani sindikat DO, izoblikuje svoje mnenje in predloge.
Ribolov in prehrana prebivalstva z ribami sežeta daleč nazaj od prvega pisanega dokumenta. Prav občina Piran je na tem področju zgodaj urejala pogoje ribolova, ribolovna sredstva itd. Prvi zapis, ki govori o ribolovu v Sečoveljskem zalivu je iz leta 1173. Da je bil ribolov v Piranski komuni izrednega pomena, govori tudi zapil iz leta 1727, ki pravi, da so prihodki občine tega leta znašali 26.000 lir, od tega 61 % od najemnin za ribolovna lovišča in pristojbin od prodaje rib. Leta 1864 je bil dan predlog avstrijskemu ministrstvu za trgovino iin mornarico, da bi se sprostil ribolov v Sečoveljskem zalivu. Škof Juraj Do-brila je takrat izjavil, če bi se to zgodilo, bi Piran izgubil glavni dohodek in bi bila posledica tega, da bi moral zapreti svoje osnovne šole.
Statuti občine Piran iz leta 1307, občine Izola iz leta 1360 in občine Kopra iz leta 1394 v več poglavjih urejajo čuvanje in ulov v Sečoveljskem zalivu (Piranski statut) določajo ribolovna sredstva, prodajo rib v ribarnicah, o kaznih za prodajo rib izven območja občine, o sanitarnih predpisih pri prodaji rib, o pristojbinah za prodajo rib, o kaznih za preprodajalce rib in prodajalce nekvalitetnih rib.
V Piranu je nastala tudi prva pismena pogodba o delu leta 1329 med ribiško družino in lastnikom mreže, v katere se zaveže ribiška družina vleči mrežo grip proti plačilu, ki je bilo iz fiksnega dela in deleža od ulova. Po pogodbi iz leta 1340 pa se ribiška družina obvezuje vleči mrežo, prodajati ulov in polovico iztrž-
V času težjega ekonomskega položaja in zaostritve pogojev uvoza, so so delovno organizacije začele zavedati pomena uporabe in razvoja lastnega znania. Veliko se jih je zato odločilo ustanoviti lastno informacijsko službo in tiste, ki šc niso imele organiziranih knjižnic, se lotevajo tudi tega. Najbrž le šc redki dvomijo o vlogi strokovnih knjižnic in informacijskih služb pri razvoju in reševanju tekočih problemov; posredovanje informacij o dosežkih v znanosti in tehnologiji doma in v svetu, ker ni ekonomično investirati v raziskave že dognanih stvari.
Osnovna naloga INDOK službe je torej skrb za pretok informacij od vira do uporabnika. Povsod v svetu izhaja zelo veliko publikacij (poplava informacij), ki jih uporabnik sam, zaradi pomanjkanja časa, ne more niti najti niti prebrati.
V Drogini INDOK službi razpolagamo z relativno velikim številom tujih in domačih strokovnih revij. Da bi bolje izkoristili to bogastvo, smo začeli izdajati Signalne informacije iz strokovne periodike. Publikacija izhaja dvakrat mesečno in prinaša:
ka dati lastniku mreže. Drugo polovico si je razdelila ribiška družina, ki je bila dolžna krpati in popravljati mrežo v času uporabe.
Red na področju ribolova, predvsem pa prometu z ribami je danes slabše urejen, kot je bil pred leti.
Hiter razvoj občin na obali potiska delež ribištva v strukturi dohodka gospodarstva navzdol. Vendar pa moramo ohraniti in razvijati prehrambene navado prebivalstva, da bi imela vsaka družina vsaj en ribji obrok na teden.
S tem ciljem in zaradi higienskih razlogov smo temeljito prenovili piransko ribarnico, za kar smo vložili
1. Gradbena, obrtniška in instalacijska dela (avans)
3.500.000.00 din
2. Hladilna oprema z obnovo
hladilne komore
2.690.040.00 din
3. Prodajalne mize z montažo
417.000.00 din
4. Vsa ostala oprema
505.175.00 din_______________
SKUPAJ	7,112.215,00 din
V piranski občini smo lani prodali 127.663 kg rib, v sedmih mesecih lanskega leta smo prodali 72.919 kg rib, letos pa 74.451 kg.
Naša TOZD ulovi letno okrog
10.000	ton rib in je bila po količini ulova največja ribolovna organizacija v Jugoslaviji v letu 1984.
Poleg tega vzrejamo školjke, letos pričakujemo pridelek 750 ton v lastni proizvodnji in kooperaciji.
— kazala najnovejših strokovnih revij,
— obvestila o kongresih, novostih na knjižnem trgu in podobno zanimivosti,
— podatke o drugi novi literaturi,
— informacije o delu in storitvah naše INDOK službe.
Na podlagi v Signalnih informacijah objavljenih kazal je mogoče naročiti fotokopije člankov. Razen tega izposojamo svojo literaturo in posredujemo izposojo iz drugih knjižnic. Zelo primeren vir informacij je SDI — selektivna diseminacija informacij na želeno temo in iz izbrane literature. Te posredujemo iz drugih informacijskih centrov.
Vse omenjene informacije moremo posredovati zato, ker naš INDOK sodelujo v slovenskem in jugoslovanskem knjižnično informacijskem sistemu. S tem nam je omogočen tudi vstop v svetovno omrežje in enakopravno sodelovanje v mednarodni menjavi informacij.
Alenka Šauperl, dipl. inž. kmet. INDOK DROGA PORTOROŽ
Seča 112
Dragica Mekiš
Pavlin poslovilni dan
Borii Debeljak
Signalne informacije iz strokovne periodike
Praznovanje dneva republike
POTOPLJENI KLEN BO NADOMESTILA PRIMORKA
Kot vsako leto smo tudi letos slovesno praznovali rojstni dan republike, ki je bila rojena sredi vojne vihre 29. novembra 1943, sredi najtežjih dni naše zgodovine. Njeno ime je vlito Tiitovo delo — skupnega boja vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti pod vodstvom KPJ. Njeno ime pomeni bratstvo in enotnost, svobodo in enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, pomeni življenje našo samoupravne socialistične družbe in naše na načelih neuvrščenosti temelječe zunanje politike.
Ce se ozremo nazaj na 40-letno prehojeno pot, na stanje, kakršno je bilo takrat iin ga primerjamo s sedanjim, moramo ugotoviti, da smo izredno napredovali, zlasti pri osebnem standardu smo dosegli več kot smo si pred štiridesetimi leti sploh upali sanjati.
Tudi danes se srečujemo s težavami, ki se vedno bolj kažejo tudi v upadanju standarda. Težko nam je, da ob veliko besedah in malo dejanjih izgubljamo čas, oziroma dopuščamo, da gospodarstvo stagnira. To je tisto, česar ne smemo dopustiti, s čimer moramo takoj prekiniti. Opreti se na lastne moči v vsakem delovnem okolju, uveljaviti merilo znanja, zmožnosti in delovne uspešnosti, to je edina stvarna pot, da bomo kos izzivom časa, v katerem živimo in je pred nami. Opreti se na lastne moči, to je bilo vodilo borbe v NOB in tudi v težkih časih.
To bo tudi najlepše darilo tebi Republika za rojstni dan.
Tako slavnostno je tudi potekalo praznovanje v tozdu »GO-
SAD«. Ob uvodnih govorih je program popestril nastop osnovnošolskih otrok OŠ Središče ob Dravi. Z nastopom plesne skupine in recitatorske, skupine flavt in kitare. Največji in tudi najprijetnejši trenutek pa je bil, ko je predsednik SO Ormož tov. LUSKOVIC Tone podelil državna odlikovanja najbolj zaslužnim in pridnim delavcem:
HABJANIČ Martinu — direktor TOZD je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnim vencem
PRETNAR Staši —- vodja obrata »JELKA« Vrhnika je bila odlikovana z medaljo zaslug za narod
PETRAN Mariji — dolgoletna delavka tozda »GOSAD« je bila odlikovana z medaljo dela.
Tov. Veselin KEZUNOVIC, član KPO DROGE PORTOROŽ je podelil jubilejne nagrade za 10, 20 in 30-letno delo delavcem tozda »GOSAD«.
Praznovanje je bilo čudovito, za kar se moramo zahvaliti skupini mladih delavcev in predsedniku OOS tov. BOJ Zdravku, ki mu je tudi potekel mandat njegovega včasih prijetnega, včasih pa težkega dela na področju sindikata.
Vsi delavci tozda »GOSAD« se zahvaljujemo vsem, ki so nam pripravili prijetno praznovanje, obenem pa čestitamo vsem nagrajencem državnih odlikovanj ter jim želimo še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Danica Kranjc TOZD »GOSAD«
PETRAN MARIJA	HABJANIČ	MARTIN
PRETNAR STAŠA
Pred kratkim je iz Izole — matične luke izplula obnovljena ribiška ladja PRIMORKA. Zaplula jo proti Medulinu, kjer bo nadaljo stacionirana. PRIMORKA maj bi nadomestila ribiško ladjo KLEN, ki se je lani, 25. 11. 1984 potopila v Reškem zalivu po trčenju s tankerjem delovne organizacije »Jugotanker« Zadar. Posadka, ki se je rešila s pomočjo ribiške ladje »Kosirica« last DO »MIRNA« Rovinj, se je skoraj v enakem številu vkrcala na obnovljeno PRIMORKO. To so: BALDE Ivan — poveljnik, MA-KORlC' Ivan — motorist, dva osvetljevalca DORIČ Ljubomir in STABILE Drago ter trije mor-narji-ribiči GRBIN Ivan, STABILE Adriano in DUZMAN Vlado.
Pri obnovi ladje je bilo veliko dela in je pri tem sodelovala vsa posadka. Poleg del, ki so jih opravili vzdrževalci TOZD RIBA in posadka sama, to so bila mizarska in druga dela, je bilo potrebno kupiti motor (kupili so motor domače proizvodnje — FAMOS Sarajevo), krmilo in propeler. Posadka je naredila tudi novo mrežo-plivarico, in sicer večjo in globjo od mreže na KLENU, tako, ki jim bo, glede na izkušnje, bolje služila. Poleg nujne opreme pa so si člani posadke z lastnimi sredstvi kupili radiopostajo (poleg Drogine) in barvni televizor.
Posadka s PRIMORKO, kot nadomestno ladjo za KLEN, ni najbolj zadovoljna. Njena želja je bila in je še vedno, da bi TOZD usposobil SOMA, ribiško ladjo, ki je že 4 leta privezana v luki. SOM bi bil zaradi svoje veličine, 1,5 m daljši in 60 cm širši od PRIMORKE, veliko primernejši za lovno področje, ki ga je pokrival KLEN in sedaj PRIMORKA, it. j. od Izole do Dolgega otoka. Pri večjih globinah in močnejšem vetru igra velikost ladje pomembno vlogo, se dejali ribiči.
Sicer pa je bilo posadki PRIMORKE s sklepom DS TOZD RIBA obljubljeno, da bo v aprilu mesecu naslednje leto, ko bo obnova r/1 SOM zaključena, postala posadka SOM-a.
Delavskemu svetu pa je ver-
Upokojili sta se
31. oktobra se je upokojila Mara Burlovič, dolgoletna sodelavka iz računovodstva v DSSS Koper.
K nam je prišla 15. 4. 1955. leta (rojena 14. 8. 1932) v takrat" no Kmetijsko zadrugo ter je od takrat do dandanes dala skozi vse možne združitve, razdružitve in reorganizacije in vedno ostala zvesta računovodski službi.
V tridesetih letih marljivega, poštenega in vestnega dela je dokazala, kako je možno kljub težavam in nevšečnostim ohraniti vedno pozitiven odnos do dela, do podjetja, do sodelavcev, do družbe.
Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti Mari za dolgoletno sodelovanje ter nazadnje za lep poslovilni dan, kjer smo se v prijetnem vzdušju, čeprav težko, poslovili od nje. Za vnaprej želimo Mari predvsem še veliko zdravja ter še veliko srečnih let.
Sodelavci
TOZD GOSAD POKROVITELJ I. KMEČKEGA PRAZNIKA
V naši krajevni skupnosti, t. j. KS Središče ob Dravi, je bilo organiziranih že veliko prireditev. Nekateri obiskovalci so jih ocenili kot pomembne, drugi, ki jim je prav malo mar kaj se dogaja okoli njih, kot nepomembne.
22. septembra smo člani KPD Obre”:	organizirali I. kmečki
praznik itn izbrali za pokroviteljico TOZD GOSAD. To ni bilo prvo sodelovanje med TOZD in kulturnim društvom, gledališka in folklorna skupina KPD Obrež sta že neštetokrat popestrili proslave in druge prireditve, ki jih je organiziral sindikat TOZD GOSAD.|
Sama sem član KPD Obrež in obenem član kolektiva TOZD GOSAD. Zato so moja opazovanja in razmišljanja o I. kmečkem prazniku in pokroviteljstvu TOZD nekoliko drugačna od tistih, ki jih je posnel zgolj opazovalec, kritik ali pa morda le iskalec napak. Ob pripravah na ta praznik, smo bili člani društva izredno nezaupljivi do same prireditve, do njenega uspeha. Zaradi tega smo prosili za pomoč pri organiziranju priredit-
ve, delovne organizacije v in tudi izven naše krajevne skupnosti, tiste, ki se ukvarjajo s kooperacijsko proizvodnjo, oz. pridelovalci prehrambenih in podobnih artiklov. Vsi so nam pristopili v pomoč. Največ razumevanja in pripravljenosti za pomoč smo naleteli v TOZD GOSAD. Čutiti je bilo, da cela TOZD živi za prireditev.
Ob tej priliki so bili v Domu kulture v Obrežu razstavljeni izdelki TOZD. Plod sodelovanja delovnih organizacij in kulturnega društva je bil uspeh. I. kmečki praznik je imel svoj pomen in upamo, da bo postal tradicija.
Ob tem moram pohvalfti nekatere posameznike iz TOZD, ki so del dneva in noči žrtvovati za dober izid prireditve. Naj ne bo odveč, če posebej imenujem tov. HABJANIČA, direktorja TOZD GOSAD, saj jrt s svojimi nasveti in zavzetostjo dokazal, da veliko razmišlja o delu in uspehih amaterske dejavnosti v ka* term koli kraju naše KS Središče ob Dravi.
Marinka Kolarič
HK:
Razstavljeni izdelki TOZD Gosad
NE DAMO SE!
DANICA CEGLAR
Odhodnica je bila zelo prisrčna.
Sodelavci so ji pripravili precej prijetnega presenečenja. In kako tudi ne bi!
Danica je letos dopolnila 35 let delovne dobe, od tega kar 24 let v DROGI! Začela je spomladi 1961. leta v ZAČIMBI. Opravljala je računovodska dela. Najdlje je bila finančni knjigovodja. In s tem smo veliko povedali. Ničkoliko bilanc, ničkoliko napornih delovnih dni preko 8 ur, ničkoliko skrbi, kako se bodo podatki iztekli. In pri vsem tem biti prijazna sodelavka, dobra tovarišica, za “vsakogar lepo besedo najti, nič ni preveč za takega človeka in zatorej Danici — še enkrat hvala za dolgoletni trud, veliko zdravja in srečnih dni v novem življenjskem obdobju.
D. M.
Tudi letos je ZTKO PIRAN organiziral v počastitev praznika občine PIRAN športna tekmovanja, za kaitera lahko rečem, da smo se krajani kakor tudi delavci DROGA-TOZD »BLAGOVNI PROMET« vključili v takem številu, kakor še nikoli doslej.
Na podlagi razpisa ZTKO PIRAN, smo prijavili ekipe v naslednjih panogah: mali nogomet, jadranje na deski, odbojka (ženske), balinanje, streljanje moški in ženske, šah in tek.
Kljub velikemu številu prijavljenih ekip ugotavljamo, da smo dosegli vidne rezultate. Omenili bi samo uspeh, oz. »neuspeh« naše ženske strelske ekipe v postavi:	PRIBAC Lorella, TOM-
LJANOVIC Marina in KLEVA Mirjam. Dekleita so namreč osvojila v skupni konkurenci z moškimi ekipami, zadnje, deveto mesto. Menimo, da tak princip tekmovanja ni primeren, zlasti ob razpisu, v katerem je jasno rečeno, da tekmovanje poteka v moški in v ženski konkurenci.
Iz tega sledi, da je v ženski konkurenci bila prijavljena samo ženska ekipa iz DROGE — TOZD »BLAGOVNI PROMET« in da ji na ta način avtomatično pripada, brez konkurence prvo mesto, kar pa organizator tekmovanja ni priznal. (Sledi pritožba!)
Ne glede na to ali bo pritožba usvojena ali ne, bi dekletom v imenu organizacijskega odbora za šport in rekreacijo čestital za častno in za vse nas uspešno zastopanje barv našega Tozda.
Obenem se Organizacijsiki odbor zahvaljuje tudi ostalim sodelujočim članom Tozda in DO in jih poziva, da se v bodoče v večjem ali vsaj podobnem številu iz vseh TOZD in ne samo iz TOZD BLAGOVNI PROMET, udeležijo takih in podobnih športnih tekmovanj, saj je to tudi eden izmed načinov medsebojnega spoznavanja in zbliževanja Tozdov in krajanov na področju občine PIRAN.
Marjan Fišer
ŠPORTNE IGRE DELAVCEV DROGE PORTOROŽ
Letošnje športne igre delavcev DROGE smo zaradi predvidenih športnih iger na nivoju SOZD organizirali 30. in 31. avgusta 1985, na športno-rekreacijskem centru Bonifika v Kopru. Pokroviteljstvo in organizacijo je prevzel TOZD »BLAGOVNI PROMET« PORTOROŽ, in sicer pc dogovoru referentov za šport in rekreacijo pri Osnovni organizaciji sindikata.
Na podlagi razpisa se je prijavilo v 10 športnih disciplinah 320 tekmovalcev iz devetih TOZD in DSSS DO DROGA PORTOROŽ.
Na otvoritev, tako kot na zaključni del iger, so bili vabljeni poleg udeležencev tudi predstavniki DPO DROGE ter treh občinskih sindikatov.
Organizacijski odbor TOZD »BLAGOVNI PROMET« PORTOROŽ je svojo nalogo, t. j. organizirati športne igre, opravil vestno in odgovorno. Otvoritve, v katero je bilo vloženo precej truda, se je udeležilo če se lahko tako izrazim, »sramotno« malo udeležencev, da o povabljenih sploh ne govorimo. Večina panojev z napisom udeležene TOZD v športnih igrah je obležala v travi in čakala vsaj na enega predstavnika — udeleženca TOZD, da jo ponese v sprevodu, v katerem je bilo udeleženo skupno 39 športnikov. Iz TOZD ZAČIMBA 2, TOZD DELAMARIS 2, TOZD BLA-
GOVNI PROMET 9, TOZD ARGO — edini vsi udeleženi športniki 18 ter DSSS 11 športnikov.
Športna tekmovanja so potekala v izredno prijetnem razpoloženju, brez izgredov, le da organizator v prihodnje ne sme več dovoliti, da en športnik nastopi v več kot dveh športnih disciplinah.
Tekmovalni del se je zaključil ob 16. uri, z uradno podelitvijo pokalov diplom in priznanj pa smo pričeli ob 18. uri, ob prisotnosti okoli 153 športnikov, povabljence pa bomo morda videli v letu 1986, na naslednjih športnih igrah.
Naše kuharice in kuharji so nam pripravili na piknik-prosto-ru STAVBENIK Izola okusno večerjo in malce preveč izhlape-vajočo pijačo. No, večina nas je ob 22. uri že .iskala hrano, ob 24. uri pa smo tešili lakoto kar z obiranjem ribjih kosti.
REZULTATI SlD:
MALI NOGOMET
1. DELAMARIS Izola
2. ARGO Izola
3. SOLINE Seča
4. DSSS Portorož
5. ZAČIMBA Seča
6. BLAGOVNI PROMET Portorož
7. AGRARIA Koper
8..	VINAKRAS Sežana
9.	VINAKOPER Koper
10.	KRAS MPI Sežana — se ni udeležil tekmovanja
ODBOJKA — moški
1. DELAMARIS Izola
2. DSSS Portorož
3. ARGO Izola
4. BLAGOVNI PROMET Portorož
5. VINAKOPER Koper — se ni udeležila
KOŠARKA
1. DSSS Portorož
2. BLAGOVNI PROMET Portorož
3. DELAMARIS Izola
4. ARGO Izola
NAMIZNI TENIS — moški
1. ARGO Izola
2. VINAKOPER Koper
3. DELAMARIS Izola
4. BLAGOVNI PROMET Portorož
5. VINAKRAS Sežana
6. AGRARIA Koper
BALINANJE — moški
1. DSSS Portorož
2. BLAGOVNI PROMET Portorož I
3. VINAKOPER Koper I
4. KRAS MPI Sežana
5. SOLINE Seča
6. ZAČIMBA Seča
7. DELAMARIS Izola
8. VINAKRAS Sežana
9. ARGO Jzola .
10. BLAGOVNI PROMET Portorož II
11. AGRARIA Koper
12. VINAKOPER Koper II — se ni udeležila
TENIS — moški
1. BLAGOVNI PROMET
Portorož II (Žnidaršič, Bujišič)
2. BLAGOVNI PROMET Portorož I
(Eferl, Nikolič)
3. DSSS Portorož (Vozlič, Vojvoda)
VLEČENJE VRVI — moški
1. VINAKOPER Koper
2. ARGO Izola
3. ZAČIMBA Seča
4. DELAMARIS Izola AGRARIA Koper — VINAKRAS Sežana — BLAGOVNI PROMET — se ni udeležila
STRELJANJE — moški
1. DELAMARIS Izola I
2. DSSS Portorož II
3. Argo Izola
4. ZAČIMBA Seča
5. SOLINE Seča
(Nadaljevanje na 12. str.)
KRAS MPI
TABLE — Edini predstavniki TOZD
Ekipi TOZD Blagovni promet
(Nadaljevanje z 11. str.)
6. BLAGOVNI PROMET Portorož
7. DSSS Portorož I
8. VINAKOPER Koper I
9. DELAMARIS Izola II VINAKOPER Koper II — se ni udeležila
ODBOJKA — ženske
1. DSSS Portorož I
2. DSSS Portorož II
3. BLAGOVNI PROMET Portorož
4. ARGO Izola
BALINANJE — ženske
1. DSSS Portorož
2. BLAGOVNI PROMET Portorož
VINAKRAS Sežana — se ni udeležila
VLEČENJE VRVI — ženske
1. DSSS Portorož
2. BLAGOVNI PROMET Portorož
STRELJANJE — ženske
1. DSSS Portorož II
2. BLAGOVNI PROMET Portorož
3. DSSS Portorož I
4. VINAKOPER Koper
5. ARGO Izola
6. DELAMARIS Izola
PIKADO — ženske
1. BLAGOVNI PROMET Portorož
2. DSSS Portorož I
3. DSSS Portorož II
4. ARGO Izol.-\
5. DELAMARIS Izola VINAKRAS Sežana — se ni udeležila
Posamezno :
NAMIZNI TENIS — moški
1. TADIČ — Argo
2. FRANETIČ — Delamaris
3. BOŽIČ Delamaris
4. MAGAZIN — Blag. promet
5. BIZJAK — Delamaris
6. KOZLOVIČ — Vinakoper
7. TOPALOVIČ — Argo
8. KOFOL — Vinakoper
Skupščina občine Izola je na svojem zasedanju 27. 6. 1985 sprejela sklep o dodelitvi častnega občana občinskih nagrad »11. julij« in občinskih priznanj »11. julij«. Naziv častnega občana, nagrade in priznanja so podelili na slavnostni seji občinske skupščine
11.	julija.
Med enajstimi prejemniki priznanj je bil tudi tov FRANETIČ Vinko. 1PO TOZD DELAMARIS
TENIS — moški
1. VOZLIČ Zdenko —
DSSS Portorož
2. BUJISIČ Staniša —
BLAG. PROMET Portorož
3. NIKOLIČ Mišo —
BLAGOV. PROMET Portorož
STRELJANJE — moški
1. SO VDAT Edi — DELAMARIS
2. KLAJ Zvezdan — DSSS
3. RUPNIK Marjan — DELAMARIS
4. BUBOLA Toni — DELAMARIS
SAH — moški
1. VULIČ — SOLINE
2. POGAČNIK — VINAKRAS
3. GLAVAŠ — ARGO
4. JAZBEC — ARGO
5. GRZlNIČ — ARGO
6. GAČNIK — ARGO
7. NOVAK — DSSS
8. LUTMAN — BLAG. PROM.
TENIS — ženske
1. VLAH Liljana — DSSS
2. KRANJC Ingrid — DSSS
ŠAH — žensko
1. RAVBAR Nina — DSSS
2. PRIJATELJ Dana — BLAGOVNI PROMET
STRELJANJE — ženske
1. SARKANJ Alenka — DSSS
2. POTOČNIK Radenka —
DSSS
3. KLEVA Mirjam BLAGOVNI PROMET
4. TESANOVIČ Jovanka DELAMARIS
5. Štraus Janja — dsss
6. CUNJA Inen — VINAKOPER
7. TOMLJANOVIČ Marina BLAGOVNI PROMET
8. KRANJC Ingrid — DSSS
9. PRIBAC Lorena BLAGOVNI PROMET
10. ČEGTČ Fat3 — ARGO
11. KUČEK Melanija — DSSS
12. BIRSA Vlasta — DSSS
13. MAGAZIN Jadranka — BLAGOVNI PROMET
Nina RAVBAR
IZOLA. Tov. FRANETIČ je prejel priznanje za uspešno organizacijsko in poslovno vodenje TOZD ARGO v letih 1977—82, ko se je proizvodnja povečala z 2.700 na 4.200 ton letno ter za vodenje TOZD DELAMARIS IZOLA, v katerem je v zadnjem času vidno napredovalo delo na temeljiti posodobitvi.
Tov. FRANETIČU čestitamo.
M. V.
Lepo vreme je 15. septembra 1985 napolnilo avtobus, s katerim smo se odpeljali na SVI-SČAKE. Med izletniki je bila večina otrok od 5 do 16 let, prav pisana druščina. Kadar so med pohodniki v hribe otroci, je še posebej prijeten občutek in zadovoljstvo, da se goji in vzpodbuja mladež k zdravemu načinu doživljanja in odnosa človeka do narave. Pred pričetkom pohoda na SNEŽNIK so bili starši opozorjeni na vodjo — prvega pohodnika in na zaledje — zadnjega pohodnika ter, da se otroci ne odcepijo od skupine oziroma ne oddaljujejo od staršev. Pohod je bil prijeten, vsak je lahko hodil po počutju tako, da smo res uživali ob lepem vremenu in bogati snežniški
favni. Na vrhu smo se okrepčali, malo polenarili in se nato dobre volje spustili do SVISČA-KOV. Tu smo ob čakanju na dva izgubljena mlada viharnika, katera sta povzročala skrb tako staršem kot ostalim pohodnikom, lenarili na toplem soncu. Preko radijske veze smo na Mašu-nu zaprosili štiri gozdarje, da skušajo pomagati poiskati izgubljenca, od koče na Sviščakih pa sta odšla v izvidnico dva avtomobila ter en motorist. No, zaradi trezne presoje in dobre orientacije starejšega viharnika, sta sama našla po štiri urnem tavanju pot do doma na SVI-SČAKIH in tako fimo se olajšani odpravili ob 17. uri proti domu.
Ninu Ravbar
Krvodajalci Droge
Kje in kako se rekreiramo...
V OBČINI KOPER
— Kegljišče Ankaran, kegljanje vsak torek od 20. do 23. ure
— Telovadnica Gimnazije Koper, vsako sredo od 20. do 23. ure (ogrevanje in odbojka pod vodstvom tov. Jova Vidakoviča)
V OBČINI PIRAN
— Bazen Riviera Portorož, vsak dan razen srede za delavce vseh treh obalnih občin
— Telovadnica Vzgojno-varstvenega zavoda Strunjan, — vsako sredo (četrtek) od 20. do 23. ure
— Kegljišče Metropol Lucija, vsako sredo od 20. do 22. ure
Novak Janko je letos v decembru daroval kri že 65-krat. Zlato značko, za 50-kratno darovanje krvi, je prejel že leta 1983
Planinski izlet na Snežnik
Tov. Franetič je prejel priznanje »11.julij«
Solidarnost je postala stvarnost in neodtujljiva sestavina zavesti delovnih ljudi in občanov v samoupravni socialistični družbi.
Na najbolj neposreden način delovni ljudje in občani izpričujemo svojo visoko solidarnostno zavest, prav z darovanjem krvi, saj darujemo del sebe, da bi zagotovili nenadomestljivo zdravilo, kri za sočloveka.
Mineva že 30 let odkar je postalo krvodajalstvo prostovoljno, anonimno in brezplačno. Med to množico krvodajalcev smo tudi krvodajalci Droge.
Naša delovna organizacija ima v svojih vrstah samo na obalnem področju (ker drugi podatki niso dosegljivi) 400 krvodajalcev. Iz izbranih podatkov je razvidno, da so krvodajalci vseh starostnih skupin, med nami so krvodajalci, ki so darovali kri 50 in več krat, nekateri so aktivni, drugi se odločajo za enkraten odvzem krvi. Razveseljivo in zaželjeno bi bilo, da se v krvodajalstvo vključijo vsi zdravi ljudje, posebno veseli bomo, če bo v teh vrstah mladina.
V' zadnjem čast! se opaža, da upada število krvodajalcev iz vrst našega delovnega kolektiva zato predlagam, da bi ustanovili aktiv krvodajalcev Droge. Z ustanovitvijo aktiva krvodajalcev bi aktivneje delovali, navezali bi stike z drugimi aktivi v delovnih organizacijah, občinah,
republiki in zamejstvu, izmenjavali bi izkušnje pri pridobivanju krvodajalcev in drugih humanih dejanj. Krvodajalci občine Koper smo pobrateni s številnimi krvodajalskimi organizacijami v domovini in tujini, ob različnih slovesnostih se med seboj srečujemo in izmenjujemo izkušnje. V mesecu septembru so nas obiskali krvodajalci iz Šesta San Giovani pri Milanu. Ob tej priliki so obiskali Lipico in spominski park na Brionih. V znak zahvalnosti so predstavniki rdečega križa AVIS iz Šesta san Giovani povabili predstavnike krvodajalcev občine Koper na slovesno odkritje spominske plošče krvodajalcem Šesta san Giovani. Med udeleženci tega srečanja je bil tudi delavec naše delovno organizacije, kar je priznanje tudi za delovni kolektiv Droge za razumevanje in sodelovanje pri krvodajalstvu.
Krvodajalske akcije potekajo vse leto, krvodajalce vabimo, da še vnaprej vztrajajo v tej humani dejavnosti, ostale, zlasti mlajše, pa vabimo, da se nam pridružijo in postanejo krvodajalci. V imenu odborov rdečega križa se zahvaljujem krvodajalcem za darovano kri kakor tudi delovni organizaciji Droga za razumevanje in podporo pri razvijanju krvodajalstva.
Armando Žerjal
Tridnevni planinski izlet po triglavskih pogorjih
Minil je že dober mesec, odkar smo se vrnili iz pohoda po triglavskih pogorjih, na katerem je vsak lahko iztržil« kolikor so mu dopuščale želje iin moči.
Dne 24. avgusta 1985 smo se ob 5. uri odpeljali z avtobusom našega potrpežljivega Milovana do Bleda, kjer smo se malo okrepčali in nato nadaljevali pot do VINTGARJA. Tu smo malo pretegnili noge ter si ogledali sotesko VINTGARJA.
Ob 13. uri smo že kar precej lačni prispeli v Bohinj, kjer smo se okrepčali, nato pa, ker so bili že trebuščki težki, oddali nahrbtnike na tovorno vlečnico. Ob zmerni hoji smo prispeli do koče pod Bogatinom, v treh urah. Vreme je bilo čudovito. Po večerji smo zapeli uspavanke vsem tistim, ki niso in niso mogli zaspati. Sedemnajst pohodnikov je izreklo željo, da se naslednji dan povzpnejo na očaka, zato so ti odšli kmalu k počitku, saj jih je naslednji dan čakal naporen dan.
Ob 5. uri zjutraj je skupina zagnancev odšla na pot — cilj TRIGLAV, preostali pohodniki pa smo se po dobrem zajtrku odpravili ob 7. uri do Črnega jezera — Sedmerih triglavskih jezer ter od tu peščica vztrajne-žev še do jezera LEDVIČKE.
Ob 17. uri smo se vsi pohodniki, razen skupine, ki je šla na TRIGLAV, vrnili v kočo pod Bogatinom, se lotili zelo okusne večerje, katero sta pripravili prijazna oskrbnica doma ter kuharica.
Ob 20. uri so se vrnili prvi pohodniki iz Triglava, od katerih smo izvedeli, da preostali del skupine precej kasni in da sta med njimi dva, ki sta fizično zelo izčrpana. Ob čakanju na vrnitev skupine, je članica Odbora naše planinske skupine, ocenjevala v ožjem krogu neodgovornost vodstva pohoda, da je dovolilo manjši skupini vzpon na TRIGLAV. Nedvomno je to izredno naporna »tura«, toda ob veliki želji vsakega pohodnika, osvojiti očaka in požrtvovalnosti vodje pohoda tov. RUSJAN Jadrana, ni bilo primerno med že tako zaskrbljenimi, vzpodbujati napačna razmišljanja in prezgodnje ocene. Prav bi bilo z ozirom, da smo bili na tem izletu trije člani planinske skupine, da bi član, ki je ocenjeval, »če je«, da ni dopusten pohod na TRIGLAV, svoje pomisleke izrekel na mestu, kjer sodi. No, ob 23. uri smo vsi z velikim olajšanjem dočakali še preostale pohodnike, kateri so bili
res nadvse izčrpani. Vsa pohvala in zahvala gre oskrbnici doma in kuharici, kateri sta čakali z večerjo te naše junake.
Naslednji dan, ponedeljek 26. avgusta 1985, smo se dodobra naspali in spočili ter počasi odrinili proti dolini. Ob 15. uri nas je tov. Milovan odpeljal proti domu. Vtisi garačev pohoda na TRIGLAV so bili že v avtobusu vse lepši in lepši, pozabljali so se težki trenutki in vse bolj je posameznika obvladoval ponos in zadoščenje, da so osvojili, premagali in zmogli tako hudo preizkušnjo.
Nina Ravbar
SREČNA NOVA GODINA
Izola je malo mesto na koga ja mislim često, što zbog sunca, što zbog mora što zbog bistrih rujnih zora.
I Izole ja se setim miriš ribe, kad osetim, tu kolektiv vredan radi sardinama, ljude sladi.
Ali, kakvim mili bože dal’ zamislit to se može, sa povrčem i bez njega volim više ih od svega.
Iz Izole te sardine ukusne i tako fine, ceo svet več obašle na stolu se, svakom našle.
Stog Izoli, želim sada da tržištem dugo vlada, i da joj još mnogo leta prosperitet, radni cveta.
Olga NIKOLIČ
REKVIEM
Samo 30 let si bila stara, bila si srečna s petimi sinovi, ko prišli temni so oblaki in odnesli te s seboj, skupaj s štirimi sinovi.
Le eden je ostal,
tisti, ki se po tebi je imenoval.
Naša srca so ostala prazna ...
Kako nam danes je hudo, da se oblakom nismo mi uprli in borili zate vse do konca.
Res bila si revna, komaj kruh si nam dajala in vendar vsi smo bili srečni in ponosni nate.
Bori se sin zdaj tvoj samo za goli svoj obstoj.
Nikogar nima, da bi se nanj oprl, ker mačeho so njemu dali, tako občuti le še bolj, da mati je bila le ena.
In upanje ostaja ...
Morda te bo nasledil sin?
Če vsi mu bomo pomagali, se bo morda povzpel, močan
postal
in lahko vsem mračnim silam
kljuboval.
Toplo nam bo takrat pri srcu in ponosno bomo zrli nanj, ker spomin v duši vsem nam je
ostal
nate draga naša AGRARIA.
»sentimentalni bivši Agrarijci«
KPO-jevska bodica
Menim, da ne b’ slabo b’lo, če kdaj zbodemo naš KPO, ki nad nami zdaj bedi.
Vesko! Ti se smeješ in dobro spiš, ker dosegel si, da pravilnike in sporazume vsi TOZD sprejeli
so,
med katerimi najvažnejši je DUČ, ker plače bodo kmalu fuč, če plan DSSS ne bo sprejet, ostali bomo kot zaklet’.
Mi delavci občutimo, da ta pravilnik lene nagrajuje, morda zato, da jih bo zbudil in k delu vzpodbudil?
Kaj bi delavnega nagrajeval, saj ta pri delu ne bo zaspal.
Zato pa vodje čim manj jim
dajte,
saj pri njih enak učinek
(dober) je,
četudi samo AO dobe.
Druga tvoja plat je red in
disciplina, katera vseh nas naj bo vrlina, zato na silo vsak te uboga, ker vpitje tvoja je nadloga.
Stane skrbi za ljubi naš razvoj potovanja, ogledi sejmov, študije,
analize
vse to terja od nas devize, ki so danes res drag špas, pa kaj zato, saj gre tu le za vse
nas.
Na sejah izza naočnikov
z nasmeškom gledaš, ko je tvoj predlog v obravnavi kot da si misliš ti lisjak »Ne se bat, dvigni roko delegat, saj za tabo jaz stojim, ki lahko vse zagovorim«.
In glej presneto, vse tvoje je takoj sprejeto.
Tane — periodični računi so za
nami
nekateri dobri, drugi slabi, kjer so dobro poslovali in dohodek pokazali, so tud’ za službe nekaj dali.
A gorje, kjer je izguba. Sprašujemo se, kaj je to?
Je temu kriv naš KPO?
Na to pa precej misli ta naš Tane, kjer z nasmehom se pojavi plaz besed takoj ustavi, zato priporočilo
čim več na TOZD-e, pa se ne bo nič zgodilo.
Ali pa obratno — Tane, morda sprejeli bodo plane?
Lucjan nate pozabili nismo, saj smo nove trte zasadili in zasjali smo pšenico.
Tudi hleve smo zgradili, za krave, junce, bike, da se kdo ne bo spotikal, na obali ni ne krav ne bikov.
Le za ribce bolj poskrbi, kaj na mizi boljš’ga je od Orade in Brancina, Zdaj v sezoni, ko turisti k nam
drvijo,
že na poti po glavi ribe jim rojijo a presenečeni dvignejo obrvi, ko na mizi pojavijo se le postrvi in pomislijo skupaj z mano BOG OBVARUJ NAM RlZANO!
Tebi Miran mali le nasvet Ostani skromen, tak kot si
nam stoj naprej ob strani, da s ponosom bomo lahko rekli
samo to:
To je naš predsednik KPO.
■■Proletarka«
Kunigundini zaupni pomenki
Smeh... za dober konec in še boljši začetek
Draga Kunigunda,
pravijo, da bi nam šlo lahko bolje, če ne bi bilo med nami dosti takih, ki prvenstveno skrbijo za svoj one, šele nato jim je važno podjetje. Čeprav se slišijo tudi imena in podatki, sem optimist in tega ne verjamem. Kaj pa ti praviš?
Nejeverni Tomaž
Pravim, da zelo skrbim za svoj one in se zato v take probleme ne poglabljam.
Draga Kunigunda,
se ti ne zdi, da smo zdaj, ko smo z zadnjo združitvijo zajeli tudi pršute in vina, prav vesela in prisrčna družbica?
Veseljak
Pošlji v uredništvo tvoje polno ime in naslov, da ju objavimo! Ti si namreč očitno edini, ki ga še ni minil smeh in zaslužiš javno občudovanje.
Draga Kunigunda,
smo slišali, da je bila v eni od naših tozd cela reč zastran discipline. Ali je to res ali pa gre morda spet za dezinformirane jezike?
Vedoželjen
Dezinformirani so bili tisti, ki so potrebovali celo večnost, pred-no so začeli ukrepati glede zadev, o katerih so že vrabci na strehi zelo informirano čivkali.
Draga Kunigunda,
slišal sem razveseljivo vest, da so se reprezentančni stroški občutno znižali. Ali to drži?
Firbec
Tega res ne vem, je pa verjetno, odkar imamo tako rekoč v hiši vina in suhomesnate izdelke in se zato lahko marsikdo nasiti in odžeja na licu mesta (se razume, da šele po sestanku!).
Draga Kunigunda,
še nihče se ni domislil, da bi organizirali sindikalni izlet v času in za ogled kakšnega sejma. Zakaj, ne?
Večna nerga
Zato, ker bi se na ta način znašel tam kdo, ki ima tam kaj iskati in videl, kaj počenja na sejmu tisti, ki nima tam kaj iskati.
Sonja Požar
OPRAVIČILO
Podpisani Radman Avrelijo, čuvaj-vratar TOZD Delamaris, sc* opravičujem sodelavcu Skrt Baziliju za neresnične govorice, katere so se širile pred nekaj meseci izrečene iz moje strani.
Avrelijo Radman
j To je vaš list, j! | zato sodelujte |	v njem!
*
ALI VAM JE VROČE?
— Ste vi gospodar? vpraša turist s kovčkom v roki možaka s podplutim očesom na pragu privatne hiše.
— Še ni ugotovljeno, gospod: o tem problemu pravkar razpravljava z ženo!
— Kaj meniš, ali jo bolj pravilno reči »Valparaiso je v Peruju«, ali »Valparaiso je na Peru j u«?
— Mislim, da jo bolj prav »Valparaiso je v Peruju.«
— Napačno! Valparaiso je v Čilu.
—o—
Pride Škot na letovanje v Italijo. Med iskanjem penziona se ustavi pred nekim hotelom z re-klamo v izložbi:
Za tisoč lir dnevno sobo s kopalnico, celodnevna hrana z zajtrkom, kosilom, večerjo in malicami. Pri vsakem obroku muzika, plesna dvorana in steklenica viskija.
— Nataikar, tale kotlet je srašno zanič in strašno majhen!
— Oh, tovariš, čo je že strašno zanič, bodite veseli, da je tudi strašno majhen!
GORENJEC IN GOS
Gorenjec je v prekmurski vasi povozil gos. Ustavil je avto, stopil na cesto, se ozrl naokoli in ko je videl, da ni nikjer nikogar, položil gos v prtljažnik.
Pa se je nenadoma pred njim pojavila gospodinja in ga vprašala:
»Gotovo jo boste odpeljali v bolnišnico, kaj!«
DOPUST
»Ali hodita z možem na dopust skupaj ?«
»Ne. Lani sva šla vsak zase. »In kako je bilo?«
»Za moža ne vem, se še ni vrnil.«
PARIŠKI OGLAS
V pariškem časopisu Figaro je izšel naslednji oglas:
»Prosim neznanega gospoda, ki je včeraj zvečer iz hotela Corso pomotoma odpeljal mojo ženo v bobrovem kožuhu, da ljubeznivo vrne kožuh.«
REALNA VREDNOST
Gorenjec se je dal visoko zavarovati in ker nesreča nikoli ne počiva, se je smrtno ponesrečil. Ubogi vdovi so na zavarovalnici izplačali sto milijonov. Med štetjem denarja je hlipajoče dejala: »Polovico bi dala nazaj, če bi bil moj Janez spet živ...«
BRATSKA POMOČ
Dolenjec je ob kozarcu povedal prijateljem: »Moja dva sinova sta si izbrala tako poklice,
da drug drugemu pomagata «
»Lepo. In kaj sta?«
»Prvi jo zdravnik, drugi grobar.«
—o—
»Dedek, bom lahko delal kar bom hotel, ko bom velik?«
»Saj nihče ne dočaka tako visoke starosti...«
»Kako to misliš?«
»Poglej ... ko sem bil majhen sem poslušal mamo, ko sem od-rastel, sem moral poslušati ženo, zdaj moram pa tebe ...«
—o—
Upokojenec se zbudi ob hrupu, ki ga povzroči vlomilec in zavpije:
»Na pomoč!«
»Psst! Nikar hrupa,« mu de vlomilec, »samo denar hočem.«
»No, to pa je čisto nekaj drugega,« si oddahne upokojenec.
»Potem pa ga iščiva skupaj, tudi jaz ga strašno potrebujem ...«
—o—
»Pusti to! Čeprav te je zapustila, jo boš prav kmalu pozabil ...«
»Pozabil! Kje pa! Vsaj dve leti je ne bom ...«
»Traparija! Zakaj pa je toliko časa ne bi pozabil?«
»Vse, kar sem ji kupil, sem vzel na kredit...«
—o—
»Kako to, da si ženi kupil tako dragocen jedilni servis?«
»Ta porcelan je bil dobra naložba. Zdaj ne smem več pomivati posode!«
»Oče, danes sem opravil dobro delo...«
»Kakšno?«
»Videl sem soseda, kako se mu mudi v službo ...«
»In?«
»Spustil sem psa, pa je prišel še pet minut prezgodaj!«
—o—
»Janez je pa res mojster! V svoji hiši je vse sam naredil!«
»Razen svojega sina ...«
»No, kaj je bilo na sestanku?« »Nič ... ugotovili smo, da je že dovolj sklepov, zato smo sprejeli sklep, da ne sprejmemo nobenega sklepa.«
NA VASI Janez gleda strica-kmeta, kako nalaga gnoj na voz.
— Striček, kaj boš s tem?
— Za jagode, sinko.
— Uh, mi jih imamo raje s smetano, reče mali razočarano.
KOMPLIMENT
— Vse na tebi mi je všeč, pravi zaljubljeni mladenič svojemu dekletu.
— Tvoje oči, tvoji lasje, inteligenca. Kaj pa je tebi všeč na meni ?
— Tvoj dober okus, dragi.
0