,Mued <u"7	Satasíaf».
Sundays and Holiday«.
PRO SVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK
Urtdnllkl la opra^likl proaUni 1M7 8. LawnHal* A »a.
Off loa of Publleatioai BUT South Lawndala àts. Talaphoo«, Eoakwall 4904
LETO—VEAR MIX
lista ia 96.00
Enterad M irw< ib» Batt«r January 11, IMS. «t th. (Mjat-offlaa M Ckitmf, IUiMfc, ua<kr U>a Act of Conaraaa uf March I. 1IT».
CHICAGO, ILL.. ČETRTEK, l. OKTOBRA (OCTOBER l), 1M6 SubscripUoo 9«00 Ys»rlj ŠTEV'.—NUMBKK 194
AccepUaca for mailing at apecisl rata of posts«« provided for in «action 1108. Act of Oct. 8, 1917, authorised on Juna 14« 1919.
V Španijo neprenehoma prihajajo Mussolinijeva letala in letalci
Za padec Toleda in zadnje uspešne fašistične napade južno od Madrida se morajo španski fašisti zahvalili edino Mussoliniju in deloma Hitlerju. Ujeti italijanski letalec, ki je vse priznal, je najboljši dokaz. Španska vlada je vso evidenco predložila Ligi narodov
Madrid, 30. sept. — Toledo, itarodavno špansko mesto 40 milj južno od Madrida, je padlo, toda osvojili Ra niso španski fa-
tisti, temveč italijanski letalci— jnče pade tudi Madrid, ne bo padel po zaslugi in JtHjaštvu španskih fašističnih generajov in njihovih divjaških afriških najemnikov, temveč po zaslugi Musso-linija in Hitlerja!
Španska vlada priznava, da odločilna sila v tej civilni vojni je premoč v zraku in danes je ta ■ premoč na strani fašistov. -Najmodernejša in največja vojaška letal;« neprestano prihajajo s piloti vred v Španijo iz Italije, do-čim prihajajo iz Nemčije strojnice in strelivo. Ce bi bilo ostalo pri tem, kar so lašisti imeli v metku vstaje — bi bila civilna
Roosevelt ponovno odbil komunizem
Konservativno-liberalen demokrat je in nič drugega!
Syracuse, N. Y., 30. sept. — Predsednik Roosevelt je sinoči na tukajšnji državni konvenciji demokratske stranke v New Yor-ku prvič1 izpregovoril v tej volilni kampanji in njegov govor je bil v glavnem pobijanje republikanske obdolžitve, da on prejema podporo komunistov. Rekel je, da podtikanje komunizma njegovi kampanji je kriva pretveza, vojna že davno končana in faši-|ki pa ni nova v zgodovini arneri-sti bi bili že davno v morju ko- ške politike. Washingtona so dol-likor jih ne bi bilo pobegnilo na ¿¡Jj, da hoče biti kralj pod angle-tuje. Toda Francisco Franco, ¿ko formo vlade, Jeffersonu so
očitali, da namerava postaviti giljotino pod formo francoske jakobinske vlade, Jacksonu so podtikali, da pripravlja drhalsko vlado na račun bogatinov na vzhodu, cP&čim je Lincoln dobil naslov rimskega imperatorja. JtaosevaLt je rekel, da je ¿e 26
glavni vodja španske fašistične vstaje, ves čas nemoteno prejema najboljši bojni material iz Italiji in Nemčije; vojaštva nima dosti, ima pa dovolj italijanskih in nemških letalcev in dovolj bomb, ki padajo iz zraka is
strahovitim učinkom. Samo en primer: Ko so fašisti let v javni službi in vsakdo lah
udnjo soboto z vso silo napadli Toledo. so imeli v zraku 35 italijanskih letal, dočim je vlada i-mela samo tri letala v akciji. Vlada ima na južnozapadni fronti
roosha na tleh ne odločuje — kadar je v zraku velika flota ac-roplanov. iz katerih dežujejo
homoe m krogle iz strojnic.
'"■I kratkim je italijansko '•''al" \ službi španskih fašistov lMim<iti,ni;i pristalo v ozadju vlad-lle ''"'Je, Italijanski pilot, ki je *ast"M|H»vedal, da se piše Vin-Hocalari, se je podal brez il Njegovo letalo je modela 1,1 "«»-i znak ("R32, torej re-Rniarnu letalo Mussolinijeve le-
ote
ko pozna njegovo stališče, namreč da je vedno bil in še danes je zvest pristaš forme ameriške demokracije in tak tudi ostane. Nikdar ni iskal, niti zdaj ne išče 50,iKHi mož prostovoljske milice, kakšne podpore od komunistov in fwi."ti imajo le okrog 12,000 a- on sploh odklanja podporo »le-fnskih Maročanov in drugih na-1 hernega tujezemskega "izma", ki jemnikov, ampak številčna moč'skuša odpraviti ameriško formo
vlade.
Dalje je rekel, da njegova de mokratska stranka prav tak< obsoja komunizem kakor republi kanska stranka, je pa velika razlika med tema strankama v tem kako je treba preprečiti komunizem v Ameriki. Napram komuni-zu je on konservativec, toda napram ameriškim ekonomsko-so-cialnim razmeram, katere so splodile socialni nepokoj in pri vedle Združene države na rob komunistične revolucije v marcu 1933, je pa on liberalni, progre sivni demokrat. Republikanski voditelji, ki imajo danes polna usta glede komunistične nevar nosti, ho največ krivi neznosnih razmer, ki so porodile veliko krizo in s krizo vred komunistično gibanje. Njegova administracija je šele popravila in izlsdjša-la te razmere ter s tem preprečila revolucijo in kaos v Ameriki.
UMo f|
j«- oil , rria |,.i, ■ i* , i ktaNk, Air k i pred M
'¿t i»r
i. >, .
i« mlad, 'i"\ec prve
25-leten fant vrste. Rojen kSl * Vorku in pred dve-'"¡i le odšel kot prostovo-m», kior se je vpisal v ' -lužbo v Abcsiniji. Iz .i«' vrnil \ Italijo in -tirni tedni — to je vse !•• v Turinu do--IužIh). s pot i mi drugimi ^«-žbanimi piloti, j«
•	Spanijn. Vsak od teh '¿«lijansko vojaško le-1 'a letala so nesla tež-
" l.omb.
1 danes skrbno ču-' "pan-ke vlade. 1)ra-1 i«*. • igar izpoved je /•■na z drugimi dokazi do\ \ ?4»ne\ i. To
•	'Ha/i, ki govore glas-
' katera druga stvar, danes \ lad.i v Evro-■ M i j m *ol i 11 i in Hitler ' ''' čita pred diplomati 'inm sporazumu" k lo napram $pa-1 M pa na tihem ii < |,m prezirom in '»m pošiljata letala •'rojniee hi to|»ove, ■irugit strelivo Apan-
"ke republike ima da lo lahko v e-- znala ia<u«te in nji-' lanske Maročane v 1 !•'« dovolj modernih l"tal m letalcev je ' .v!- me«tila pn nj ' J a in drug* demo-
Domače vesti
Minnesotske novice
V E velet h u je umrl Johnnie kave za poškodbami, ki jih je dobil pri avtni nesreči. Ko je hotel prekoračiti ulico, ga je zadel avto, ki ga je vodila neka ženska. — Ana Govednik iz Chisholma, znana rekordna plavačica, je dobila službo v nekem kolegiju v St. Paulu, kjer bo poučevala plavanje. Govednikova je študirala dve leti v državnem učiteljišču v St. Cloudu. — Rudniška družba se pripravlja, da odpre železni rudnik Virginijo v Evelethu. Podzemski rudnik Webb pri Hib-bingu bo odprt še to zimo in u-poslenih bo tamkaj okrog 200 delavcev. — Frank Blatnik iz Virginije, učitelj po poklicu, je bil zadnje dni izvoljen za predsednika učiteljske zveze v Minnesota — John Ru|>aršič iz Chisholma, star 59 let, se je zgrudil mrtev pri delu WPA. Zadela ga je srčna kap.—Na Ely ju sta se poročila Matt Mušič ml. in Angela Križnar.
Iz Clevelanda
Cleveland. — Umorjeni Anton
Francoski senat nasprotuje Blumu
Devaluacijski načrt oviran
Pari*, 30. sept. — BI umov devaluacijski zakon, ki ga je sprejela nižja franooska zbornica, je bil včeraj zadrian v senatu. Senatni finančni odsek, v katerem imajo veČino socialni radikalci, torej pristaši stranke, katera je v ljudski fronti s socialisti in komunisti vred, je črtal dvanajst paragrafov tega zakona. Radikalni senatorji, ki so pa veliki konservativci, se boje, da bodo dali Blumovi vladi preveliko oblast, če ji odobre vse točke glede de-valuacije franka in kontrole nad zlatom.
Bern, Švica, 30. sept. — Švicarski državni svet je včeraj odobril devaluacijo švicarskega fran-
CITRINE URGIRA ENOTNO DELAY
španske vladne čete v novi ofenzivi
SK0.FR0NT0 "-¿EŽiVCSr
Apel angleškega vodite- Toledo. Španija. 30. sept. -
Mm m* Amoriftlr* Ljudska armada, ki brani cesto ija na amensice mod {9m mfitom jn Mmlridom in
delavce	katera je bila na več krajih raz-
--dejana v teku bombardiranja is
FAŠIZEM IZZIVA traka, se je pripravila na proti-
VOJNO
New York. — (FP) — V na-viočnosti represent an tov obeh skupin, ki sta odgovorni zs ob-ntoječi razkol v Ameriški delavski federaciji, je Walter Citrine,
napad na rebelne pozicije. Položaj vladnih čet je kritičen, ker te so edine, ki branijo cesto, ki vodi v Madrid. *
Vso noč je ljudska armada kon-aolidirala svoje sile, da se dobro pripravi na protinapad, ki naj bi ustavil prodiranje fašističnih rebelev proti Madridu. Bojna čr-
te ter organizirajo enotno fronto, da bo lahko uap^èno odbijala na ka.'vVedn(i77vic«VHkega^franka »JUl,° iV0¿,h sovražnikov. Citrine
je s tem sklepom znižana 3<0 odstotkov.
Črni legionarji spoznani za krive
tajnik Britakega kongresa atro
kovnih unij, apeliral na amerU'1 ¡^'V, »"u"
ške organizirane delavce, naj po- Vi V	VnT'
sabljo ». vse razlike in konflil- ^hodn\ »tr»nl To,edtt: # V,ttt,ne ________i.,-...	^___čete so bile odrezane od tega me-
sta, ki so ga v prejšnjem spopadu z rebel i izgubile,
Madrid. !k). sept. — Vojno ml-nistrstvo jo izdalo uradni bule-tin, v katerem pravi, da ao vladne čete vzdržale bombardiranje iz zraka v okolišu mesta Ollaa IM Hey, ki leži ob madridski cesti, okrog sedem milj aavarno-vzhodno od Toleda. Zasedle so tudi vas Vlllamiel v bližini Ma-(juede.
je govoril na banketu, ki je bil prirejen njemu v počast v hotelu Astor.
Citrine je prišel v Ameriko, da sodeluje v kampanji zbiranja piispevkov sa žrtve fašizma v Evropi. Na govorniški turi ga spremlja Walter ScheveneleN, tajnik Mednarodne zveze atro-kovnih unij. Na banketu v hote«
Sedem obsojenih v do- ^^¡r'^ ! vi "inMeu'Î ïJtAZ
IL^!^ nîvrt	«video, fašistlč-
binsky, predstMinik Intl. Ladles' trdn^V0 ** wveru»
smrtno ječo
Detroit, Mich., HO. sept,—Vsi
Novak je bil star 40^let in do- razen enega izmed dvanajstih ma iz St. Jurja pri Loki na Sta- obtožencev, članpV trne legije, jerskem. V Ameriki je bil 25 let teroristične organizacije, ao bili in tu zapušča ženo, sina in hčer. na obravnavi apoznani za^krive —Zadnje dni je naglo na seji j umora Charlesa A. Pooleja, relif-srbske pravoslavne cerkvene ob- neg-» delavca. Poole je bil umor-:ine umrl črnogorski pionir Bog-i jen 12. maja tcgpi leta. lan Filtpovič. Predsedoval Je se- Porota je spozliala sedem ob-ti irrte» Je odprl sejo, je padel j tožencev za kri\'^ irmora prvega
na stol in umrl. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil v dveh vojnah in star je bil 51 let.
Nov grob v So. Chlcagu
So. Chicago. — Te dni je u-mrla miss Frances Smrekar. Rojena je bila v Ameriki.
Poroka pride
Salem, O. — Dne 10. oktobra se tukaj poročita Jack Benedek in Emilija Mihevc. Nevesta je članica društva 476 SNP.i.
reda, štiri umora drugega reda,
enega pa je oprostila. Vsi, ki so bili spoznani za krive umora nr-vega reda, Inalo obsojeni v dosmrtno ječo. Porotniki so se |x>-svetovali samo dobro uro in deset minut pozneje so bili obtoženci informirani o usodi. Oblo-
(Jarment Workers unije, 8kiney ^'Mo veliko zmešnjavo med
Hillman, predsednik Amalgama- P« V ®m/ m 14l . ^ „ ted Clothing Workers unije, in Socliill«tl«nl voditelji so izdali
Dsniel J. Tobin, član eksekutfve 11™1^ '»»J •• prlirliassl pet tisoč \ |yy	I pogumnih mož za obrambo repu-
V svojem govoru Je Citrine i " PoBlv dostavlja, "da Je naglašal potrebo združenja de- ¡■robM Izkazati pogum danes, ker lavcev po vsem svetu, da se bodo J"^1	prapozno."
lahko borili proti skupnemu po-1. *** Sebaatlaa, 80. Mpt, — Re
vražniku, proti fašlzmn, ki Ogra ¿a demok^cijo. "Poraz demokracije (»omeni tudi poraz organiziranega delavstva," Je rekel Citrine. "Ako bo fašizem Izzval vojno v Evropi, bo ta zajela ves svet."
Woll je v svojem odgovoru na Cltrinova Izvajanja dejal, "da se
ženci, ki so bili spoznani za kri- • ameriško delavstvo zaved* ne-ve umora prvega reda. so: I varnosti, na katero je bilo opo-
Harvey Daviš, "polkovnik" trne legije in vodja drhali, ki je
belni letalci so Ignorirali grot-
njo, da IhkIo vladne čete pobil« 1500 faAiatlčnih talcev, ki se na hajajo na ladjah v pristanišču ns nasprotni strani mest« Bilbao, če bodo bombardirali to me sto, Poročilo se glasi, da so re belili letalci vrgli večje število bomb, ki so zanetile |s>žar v več krajih mesta.
Tangier, Afrika. 30. sept.
umorila Pooleja. Krvln D. l/ee, Lowell Rushing, Urban Llpps, Edgar Baldwin, Paul R. Ed-wards in John Bannerman. Virgil Morrow, Thomas R. Craig, John 8. Vincent in Albert 8te-
Colorado pod debelo plaitjo mnega; 16 mrtvih
De n ver Colo , 30. sept,—iW- j vens ho bili spoznani za krive u-najst oseb je izgubilo življenje v mora drugega reda, Hershel C,lil največjem sneženem viharju, ki
Urednik opozarja
na nevarnost fašizma
Wa«hington, D. C,—"Svet Je zabredel v novo krizo, ki je več ja kot katerakoli v zgodovini Ponast, ki dviga glavo v Ameriki, je bizniški fašizem, ne komunizem," piše Michael Williams, urednik tednika "Commonweal."
je kdaj divjal v Colorado meseca septembra. Materialna škoda se ceni na milijon dolarjev. Vihar in debel sneg sta polomila drevje, j>odrla veliko število poslopij in paralizirala promet. Poleg I len ver j a *ta prizadeti tudi menti Pueblo in Colorado Springn.
Brookhart ni sprejel nominacije za senatorja
Des Moines, la.- Bivši zvezni senator Smith W P.rookhart je končno odklonil nominacijo m zveznega senatorja na li*ti far-marsko-delavske stranke.
Stavka proti priganja-šhemu bossu na vzhodu
Woonaocket, R I.—Pri Lnfs-vette Worsted kompaniji j? stavkalo 4iK) tekstilnih delavcev, ki zahtevajo od »lov i te v nekega priganjaškega bo«*», ker je ».ku-^ šal u peljati nov pnganjaAki si" «tem.
»ratične države v Evropi, ki ho čejo biti p»»Atene in hočejo držati b^edo "nevtralnosti", nočejo španski vladi poslati potr«-bni* letal, d» bi se l»hko merila r Mu« solinijevimi »eropl»ni . . .
zorjeno, zato bo ostalo enotno." V |K>morski bitki, ki se Je vršila
v bližini Laracha, ob obrežju
Filmsko letalo
Tanglerja, je rebelna bojna la-
^j/^, n« • „l;i; dj» potopil» vlsdnl rulilec Grs-padlo; štirje «Wnv|n| M kñUn>m M Jt, ,ll(hMjlill4
posadk» 175 mož in častnikov. Francoski parnik Koutoubi», ki se je odzvNl klicu n» pomoč, Ju
Chicago, 30. sept, — letalo s I Umsko grupo treh moških In e-ne ženske, ki je snemala film
pa je bil oproščen.
Konvencija unije
zidarskih delavcev
Buffalo, N. V.— Konvencija Jtrickluyers, Ma^ons & Plaster-ers loti. Union of America je ponovno ¡/.volilu skoro vne stare uradnike. Prihodnja konvencija m<* bo vršila v Milw»uke«Ju, Wi«. llairv Bates je bil |Ninovno izvoljen za predsodnik», Hichard J. Gray za tajnik» in Elmer Spahr za blaga mika. Sprejeta je bila resolucija, ki |s>ziv» člane, naj v tej volilni kamp»nji agitirajo za ismovno izvolitev Roosevelta.
drvečega vlaka Zephyra na pro-	r(.Aj| dvajset mož, kar pom«lll,
gi Burlington železnice blizu Na-	da Je 155 mož Izgubilo življenje,
pcrvilla, 30 milj juftnozapadno od	ko se Je rušilec |)0topil. ('hirala, je včeraj padlo na tla
m zgorelo z omenjeno gru|>o \ red. Letalo je liilo prenizko, o> kng 70 čevljev <kI ta|, ko Je spremljalo x lak in to Je |Ktvr.ro-
rilo nesrečo.
Revežem v Chicagu preti pomanjkanje
Kelifna uprava reduci rala podporo
Stavka ustavila
gradnjo bojnih ladij
New York.-—O r A d n j a treh Chicago, 30. s«pt. Sed» j, ko bojnih ladij v ladjedelnici United M44 xjniM) \Ht ,Klv*e«a p<»lp< |)ryd<s ks Corp. Je bil» u»t»vlje- ru velikemu številu družin, ki so
na, ko je 1500 delavcev »»stavkalo, da tako Izsilijo «nforsirs nje mezdnega dogovora, k»tere-ga je kor|siracij» podpi*»la v zadnjem juniju.
JAPONSKI Hl-TARISTI HOČEJO
VEČJO OBLAST
Zahteve povzročile novo vladno krizo
K IT A JSKTODGO VOR JAPONSKI
T«klut 30. sept.—Japonski mi-Itariati, ki imajo vivoke pozicije v armadi in bojni mornarici, so naslovili vladi zahteve, ki dolo-čttjo drastično revizijo obstoječega administracijskega »istema. Glavna zahteva je ustanovitev »osebnega odbora, ki n«j kot del keblnet« določa In izvaja politične smernice. *
Tu prevladuje bojaaen, da bo general Juičl Terauči, vojni mi-nister, resignlral, če bo premier Koki Hirota «Hlklonll zahteve mi-lltarlstov, temu |ia bo aledll padec vlade.
Militaristi zahtevajo konsolidacijo zunanjega urad« s mornariškim ministrom, «družitev ministrstev poljedelstva, gozdov, trgovine In Industrije ter konsolidacijo Železniškega in komuni-kacijakega departmenta. |Premier Hirota Je »vetpval imenovanje ptMebne komisije, ki n«J bi proučeval» te zahteve.
Nanklng, Kltajaka, 30. »ept.— Kitajska vlada je »inočl odgovoril» Japonski, da ne more prevzeti odgovornosti za pooatrlUv od-nošajev med njo in tokijako vlado. To J« bil odgovor H«člru Ari-ti, japonakemu aunanjemu mini-»tru, ki j« prejšnji dan v izgovoru » t afopisniml poročevalci dejal, da bo Kitajsk« odgovorna Za tHtfledlce, "?e ne bo simI» j pri-Jel» z« prijateljsko roko, kSUro jI ponuj» Japonska. Japonsk« Armada In mornaric« at« pripravljeni in uveljavili bosta zahteve, As bo |M>trebuo."
Kitajski uradniki v svojem odgovoru poudarjajo, da je mirna poravnava konflikta med obema drl«v«m» prav tako odvi»n» od J»ponske kakor od Kitajske. Obe naj položita karte na mizo in vsa-k» nsj pojasni svoje želje, pa bo spor |Hir»vn»n.
%»kt»d»nje električnih	Wsfc» n» člh^kr« lel»l*4ČM.
n» relifni listi. To k»ž« buletin k»terega je pr»vk»r izdslM relif n» administracija in vsebuje n» zn»nilo, da Is» v»em onim druži nam, katerih člani so deloma u |N>»l«nl, ustavljen» |KMÍ|mra v ži vjlih. AdministrttcijM pravi, da je prisiljena to storiti zaradi |>o-•nsnjkanj» den»rj» \ ndifnem »kl»du.
V avgustu je prtlemalo 1137 Iružin, kat«rih rednlkl »m» bili delno upo»len! pri gradnji relif iiih projektov, d<«d»lno |kk1|soo. Vsi ImmIo sedaj vrž< lie /. rellflie 'iste. Leo M Lyons, twe'eliiik čl-kaške relifnr komisije, je dejal, la se /»veda resne situ»« ije, imp»k (HirnagMti ne more.
Upanje J», da se In* položaj nekoliko lzb»ljš«l. ko ImhIo v»# «Ntelie v stsrostj in več let pričele dobivati starostno |s»k*>J-II i no \V j** število teh oseb, ki •o odvisne /nI J »mm |*»l|s»re, ne )e prigl»«ilo z» plato«!no pokojnino, Po Lyon sovi i*J»vl elifna administr»ri)a potrošila «krog ftUOO.OOo n» mesae z» o »kriM trh ljudi,
Rooseveltova
administracija podprla bankirje
W»shlngton, D. C.—Bančna in denarnajcakonod»jM, ki je bila uveljavljena v dobi Kooaovel-tove administracije, je zavarovala tako Interese vl»g»teljev kakor delničarjev in tmnkirjev. Tako se glasi odgovor n» vprašanju, katera so bila predložena 7I0O bankam, ki so včl»iijene v Zvezi umeriških bankirjev. Iz odgovorov je i a/.vidno, da velika večin» bankirjev odobr»VM de narno zakonodajo, ki je bil» uveljavljena v kongresu.
Broufder apelira na Roosevelta za
svobodo govora
iiury, Inrf., 30. s«pt. — E»rl ItroMdei, komunistični k»ndM»t z» predsednika, Je včeraj brzojavno obvestil predsednik» Koo-} «eveltu In demokratskega guvernerja McNutt» v lndi»ni, d» mu je policijski načelnik v Terre lluulu pn po\ i dal volilni «hod. Mrovsder Je u|*e||r»l na ob», naj ! rit j j.ou<ui/*ta do svolaidr govo-i a, ki je prvo načvlo demokracije.
Socialistična stranka na glasovnici v 28 dr lavah
Chicago. — Morialističn» s'ranks bo na gl»»ovitiei v Illinois! In 27 drugih drž«vah. Je nemarni Cl»reoce Hrnior, tajnik stranke On je izrekel tudi U|ia-II je, ds Im» pri Ala n» glasovnico v iMitslJojih 15 drž»v»h. Ohio Je i na <mI držav, kjer str*uk» ui ii» gi»*ovnfc!r Druge štiri države, ki «o (slrekle Mieialistom gluM»\nič*, so ld»ho, l^ulsian», Nevada in North Carolina.
ČETRT p: K, 1. OKTORP.
Pa*ja logika!
PEOSVETA
THE ENLICilITKNMENT MIHI |M LASTNIMA SLOVS»eaa HABO0WS FOUrOKNK JKONOTB OffM w Mi NMM kr ti»
m Mruiw	fif?1 ___ MM m I—, UM m pol teu. UM - Mtrt U».; - C^
to OImm ItSHMto S« «	toM» » »- 111 |T# MM
rM-, tor tfc. U.»u4	8UW. CMeM«)
m4 f nirft M M »er r«e*. Chi»««	Clewe |t M» F***« ton*» «NMtrl« M M Mr
C««« ocUot »e	«•»«••«' »P
ITto erUMU pMMtoe.	„—ta* 1
A4*«IMm rat« •• —»——t.	Mnep •«
MeMMrteU. —h M .Wrf. PUM. »MW.IM» jdgfc» ««M f	Mlf wbm «MU»M»M4 Irf M« ailr—M »M »U»pM
IM«« m rac Mr Un- HA . IMrai
FHOHVETA MT-M to Uvetol« Ara.,
os res rsDSSAT»
»•Ml.
Dele» » «ktopeto. M »rt»« «Auw* »I. to*** M Meter» poraeel, 4*	<
MlelM. PoeertU je »ra»oto.no. to m ra» UM »e MtovL
Zlati blok na tleh
Vlada ljudske fronte v Franciji je podedovala po buržujskem režimu poleg drugih bolečih turov tudi vodstvo zlatega bloka v Evropi. Zlati blok so bile države z zlato valuto. Ko sta pred nekaj leti Anglija in kasneje Amerika zavrgli zlati standard, je Francija krčevito tiščala svoj frank na zlatem tronu in okoli sebe je imela Belgijo, Švico in Holandijo. To je bil zlati blok. Tega bloka ni več. Telebnil je in se razpršil pred nekaj dnevi, ko se je Blu-mova vlada v Franciji naveličala buržujske vloge psa čuvaja nad ostanki zlate valute na evropskem kontinentu. Cim se je Francija odpovedala zlati podlagi franka, »o morale takoj slediti tudi ftvica, Belgija in Holandija.
Odprava zlate valute v Franciji in ostalih drtavah zlatega bloka pomeni, da bo zlato v teh državah podržavljeno in pod kontrolo, vrednost denarja v teh drtavah bo pa znliana. Kako daleč pojde devaluacija ali razvrednotenje, še ni znano, domneva se pa, da bo vred-noet denarja znižana najmanj dvajset do trideset odstotkov.
Kriza zlatega bloka ima lahko svetovne posledice, dobre alf slabe. Denarne valute vseh vodilnih držav so povezane med seboj in udarec po eni zaboli bolj ali manj vse. Od kooperacije Anglije in ^Jruženlh držav je precej odvisno. Medtem se pa ne bo noben pameten Človek jokal za evropskim zlatim blokom. Skrajni čas je bil, da je šel. Divje igre z zlatom na borzah bo zdaj konec.
Zmaga švedske demokracije
Zanimive beležke
Kampanjski shod kluhoe 114-lf nik »Ni»J. Kdor pozna s. Zajtza,
Ameriški reakcionarni-tisk je skoro docela ignoriral volitve na Švedskem, ki so bile 20. septembru. Tu tisk se bolj zanima za fašistične zmage, resnične in izmišljene, nu Španskem in za Hitlerjev cirkus v Nemčiji. Tisk ameriške reakcije, "hčerke ameriške revolucije in demokracije", se čisto nič ne zanima za uspehe in triumfe prave demokracije v inozemstvu, silno se pu zunimu in navdušuje za začasne uspehe fašizma.
O veliki zmagi socialnih demokratov (demokratičnih socialistov) na Švedskem dne 20. septembra je bilo v Združenih državah le kratko poročilo. Le toliko so poročali, da je volilni boj prinesel švedskim socialistom 123 mandatov, kar pomeni, da so dobili pretežno večino v parlamentu Švedske. Švedska agrurnu vlada, ki je bila na krmilu tri mesece, s«' Je nato umaknila bivšemu socialističnemu premierju Hansenu, ki je ponovno organiziral socialistično vlado.
Dasi hi bile zanimive vse podrobnosti te znamenite zmage, nam to jnive dovolj. Ta zmaga aocialne demokracije na Švedskem pomeni, da je zdaj konec švedski« delavsko-kmetake manjšinske vlade, Hi je bila — izvzemši zadnje poletje — zadnja štiri leta na krmilu. Odslej bo na Švedskem vladala delavska in kmetaka večina, kateri se ne Im> več treba ozirati na kaprica buržujske opozicije.
Tako je socialna demokracija na Švedskem končno le prišla do cilja, za katerega se je borila izključno z demokratičnimi metodami, metodami civiliziranega človeka: z razumom, z organiziranjem in izobraževanjem delavcev in kmetov!
Viti trije škandinavski narodi na eeverosa-padu K v rope: Svetli, Norvežani in Danci krepko demonstrirajo v vseh teh povojnih letih, da je socialna revolucija mogota na lep in miren način, z delom in izobrazbo Vse tri škandi-navske države imajo socialistične vlade, imajo močne delavske organizacije in krepko razvite gos|Hwlarske zadruge, s kakršnimi se ne morejo ponašati delavci in kmetje nolien^druge drta-\e enake \elikimti.
Kako so švedski, norveški in danski delavci vse to dosegli? .Samo s pridnim delom In izobrazbo! Samo z vero v demokracijo! Ti delavci ho toliko izobraženi, da »e ne dajo potegniti od fašistov in ne od komunistov, zato Je fašistično in komunistično gibanje tamkaj brez pomena. Takoj |k> vojhl so komunisti skušali dobiti vpliv med njimi, ali Skandinavski delavci so ne kaj kmalu streznili in krenili na pot demokracije, ekstremiste so pa pu«tili ob strani. Fašističnega gibanja pa sploh ni.
Demokracija na j uftnoza (milnem koncu K-v rope — V Španiji, Franciji in Belgiji — kjer Je letos itvojevaia velike zmage na \oliščih. Je (Dal> t aadajl koloni.)
JSZ
Uetroit, Mlch. — Predsedniške volitve so spet pred durmi. Demokratje in republikanci so si laaeh, pa ne zaradi principov, pač pa vsled vladnih korit. Papirnate bombe iz obeh taborov frčijo po zraku ter širijo neznosen smrad, narod pa ploska kot otrok z novim bobenčkom.
Glavni argument republikancev proti sedanji administraciji e trošenje denarja in pa akci-a za amendiranje ustave. Neki govornik je celo poudarjal, da sta ustava in vrhovno sodišče preprečila polom ameriške civi-izacije. Na drugi strani ae pa demokratje sklicujejo na tako-zvano prosperiteto pod sedanjo administracijo. V svojih argu-mentih citirajo več republikanskih predsednikov, ki so v korist judstva pogazili marsikatero točko ustave. Demokratje trdijo, da spada ustava v sedanji obliki v dobo konjske vprege, dočim jo smatrajo republikanci aa "nedotakljivo narodno svetinjo". Da bo slika še popolnejša, je pa stopil v politično areno tudi ana-ni radiojesihar "father" Cough-lin in s tem prevzel vlogo komika, v tej satirični komediji. Ako popraskaš glavne karakterje te komedije, boš dobil pristno ameriško mešanico v obliki liberal-no-konaervativne, fašistično-ka-pitalistične mašine.
Na drugi strani je pa, vsaj v državi Michigan, še dvanajst manjših političnih strank, ki vse trdijo, da imajo patent za ljudsko blagostanje. Med temi strankami ima najboljši in najiskre-nejši program socialistična. Njen kandidat za predsednika Norman Thomas je priznan kot najspretnejšl socialni teoretik Združenih držav. Thomas uživa vsled svojih zmožnosti velik u-gled tudi med nasprotniki (u-ključivši tiste, ki sede na fencu). Za podpredsednika je pa stranka imenovala George A. Nelao-na, farmerja iz Wisconsina. Tudi on je prominentna osebnost. Med farmarji uživa splošen u-gled vsled aktivnosti v njihovih organizacijah.
Thomas in Nelson bosta aicer vsled Rooseveltove popularnosti poražena, nikakor pa premagana. Vsak glas oddan za njiju bo protest proti laŽiprosperiteti in militarizmu, odnosno proti prihajajočemu fašizmu. Delavci nimajo vzroka biti hvaležni Roo-seveltu. Drobtine, ki jih pobirajo pod bogati novo mizo, še davno ne odtehtajo ogromnih dobičkov, ki so jih korporacije nagroma-dile pod njegovo administracijo — in kdo ve, če jutri tudi teh Idrpbtin ne bo več.
Ker ao ta vprašanja vitalnega pomena tudi za alovensko delavstvo, je trebu, da se z njimi natančneje spoznamo. Vsled teg,a sklicujeta detroitaka kluba 114 in 115 JSZ (vzhodna in zapad-na stran) v soboto dne 10. oktobra velik volilni shod v Slovenskem narodnem domu na 17153 John H. st. Pričetek točno ob 7.30 zvečer. Po ahodu se vrši prosta zabava in ples. Glavni govornik bo s. Frank Zaitz, u rodni k Proletarca in gl. odbor-
mi bo pripoznal, da je eden »aj boljših govornikov v slovenskem jeziku. V svojem dolgoletnem boju za zatirane in ponižane, ai je pridobil mnogo zaslug in izkušenj. Poleg kampanjakaga govora se i» dotaknil tudi španske civilne vojne, ter vloge, ki jp v nji igrata na eni strani Francija in Rusija, na drugi pa Nemčija in Italija. Iz tega je razvidno, da bo ta shod nadvse zanimiv, zato je želeti, da se ga detroitski Slovenci udeležijo v čim večjem številu, zlasti tisti, ki imate predsodke proti socialistom. Poleg Zaitza nastopi tudi izboren angleški govornik. Na iskrena vprašanja odgovori zajamčeni 1 Publicijaki odsek.
• WnmniW,
4¿tux*e*i
.MMmmm
Poročilo o sporedu West Newton, Pa. — Delavski
praznik ali Labor day je aa nami. Ameriško delavstvo ga je obhajalo na razne načine, največ s pikniki in zleti. Tudi mi tukaj na West Newtonu oziroma Collinaburgu smo ga obhajali, in to z bogatim programom. > Udeležba na naši prireditvi je bila povoljna, kakor smo pač pričakovali, kajti v bližini so se ob-državale razne druge slične prireditve. Poleg tega pa se je tudi vršila velika prireditev treh federacij društev SNPJ v Univer-salu oziroma Pittsburghu. Druga proslava SNPJ je bila na Sy ganu. Vsled tega nismo pričakovali ne računali na večjo udeležbo kot smo jo imeli.
Podpisani je otvoril program ob treh popoldne a pozdravnim nagovorom, nakar je zaigrala Cerarjeva godba iz Herminija. Potem je nastopil pevski zbor Savica, ki je odpel Pozdrav, Pe rice in Večemico. Nastopil je tudi pevski zbor Planinski Slavček iz Harwicka s tremi pesmami: Po jezeru, Slepec in Vse mine-Nato je nastopil naš znani pionir in borec za delavske pravice br. Andrej Vidrich iz Johnstown^, ki je govoril o pomenu delavskega praznika. Dejal je, da imamo strokovne ali poklicne unije, k so povečini konservativne. Treba nam je industrijske unije, ki bo objela vse delavce, poleg tega pa močne delavske politične atranke, ki bo tudi objela vse de-uvce ter delala v njihovem interesu. Edina rešitev delavstva je v industrijski, politični in pa gospodarski organizaciji, je poudarjal govornik, ako hočemo, da se izboljša delavski položaj. Občinstvo je govornikova izvajanja toplo odobravalo.
Skupno sta nastopila oba ime-novana pevska zbora in zapela Hej Slovenci pod vodstvom pe-vovodkinje mrs. Josephine Bu-kalič May. Nato je dramski odsek iz Libraryja uprizoril znanb tridejanako komedijo "Vdova Rošlinka", ki je povzročila obilo veselja, zabave in smeha. Igralci zaslužijo vse priznanje, med temi neveda mati Rošlinka in njena hčerku.
Po končanem uspelem programu ae je dvorana izpraznila, občinstvo pa se je šlo okrepčat v spodnje prostore. Zaigrala je godba in mladina se je atrnila v
H§ iffffaK * * $
Kopališče ameriške milijonarke Poria Duke Cromwell v Honolulu.
plesno dvorano, starina pa se je zbrala okrog bare in se pogovarjala. V imenu Slovenskega doma, s katerim je »družen tudi lovski zbor Savica, se iskreno zahvaljujem fboru Plapinafci Slavček za lepe pesmi, dramskemu odseku ca igro, Andreju Vi-drichu aa govor o delavskem prazniku in vsem udeležencem za poset.	Joaeph Zorko.
Zadružne veati
Waukegan-No. Chicago, III. —
V Prosveti z dne 16. aept. je bilo poročano, da Zadružna zveza priredi svoj zadružni sestanek v soboto, dne 8. okt. za vse svoje odjemalce in delničarje, kakor običajno vsako leto v oktobru, kajti mesec oktober je uradni mesec zadružništva.
Navadno so se zadružniški sestanki vršili v spodnjih prostorih Slovenskega narodnega doma v dvorani Št. 1. Ker so sedaj v SND v teku razna popravila baš v tistih prostorih, zato se bo letošnji sestanek vršil v gornji veliki dvorani. Glavni govornik bo D. A. Howey iz Lake Foresta, 111., ki je storil že obilo izobraževalnega dela za zadružno gibanje. Nastopili bodo tudi drugi govorniki.
Po programu se bo serviral prigrizek, nakar sledi ples, brezplačno.
Ženski zadružni odaek priredi kartno zabavo dne 8. oktobra. Vabijo se vse članice in nečlani-ce.
V nedeljo 25. okt. priredita obe zadrugi, to sta Waukegan & No. Chicago Cooperative in Wau-kegan Trading Co., skupno veselico z obširnim programom popoldne. Za ples bo igral Mahni-chev orkester.
Poročevalec.
Mary in Frank Beniger sta se izkazala dobra gostitelja, zakar jima gre iskrena hvala.
Končno se zahvaljujem vsem delegatom in delegatinjam za prijaznost in aodelovanje pri skupnih interesih naše organiaa-cije. Na konvenciji smo skupaj presedeli vroče dni z delegati Trahet iz Moon Runa, Pa„ z Jo-sephom Srebernakom iz Calume-ta, Mich., in z drugimi. Prosim, da mi oprostijo, če sem jih kaj nadlegoval aH motil, kajti vselej, kadar se je kakšni nadležni muhi zazdelo, da ae mora vsesti na mojo glavo in mi mojo frizuro pokvariti, sem se seveda moral braniti. Zelo sem se namreč bal za mojo frizuro. Dostaviti želim da sem na konvenciji v Clevelan-du zastopal društva 126, 154 in 209 J8KJ. Frank Vozel, 87. i
Na pasjo logiko me je opozoril učeni paj Hugo. On je silno učen pa se razume na 1 te pasje, mačje in kačje logike. Zadnje se dogajajo zares pasje stvari. Kadar stonS psu na rep, tedaj navadno zacvili. To se ur« J vi, da zacvili psiček, ne repek. Zgodilo se il
A» toki: oplazil «am patra Hugoua in zacvihl je — Trunk v Coloradu.	1
•	e e	I
Po pasje so se razlajali. Pasji argument jj
pasje lajanj«. Človeški, ne pasji, pregovor ¿1 da kužek, ki se najbolj dere, ne grize.	I
•	* • 1
Pasja logika mora logično prihajati od pa J jefra argumenta, pasji argument pa bruha ij strašno dresirane pasje zverine, ki laja tudil
po grško ...	I
• * * j
Kožuharjev Francelj in Tepežkarjeva Mical sta poslušala pasje lajanje iz Lemonta.
"Ali je cucek res tako hud kot bevska?" vp^ša Mica. »
"Beži, beži, ne bodi prismojena," jo zavrne Frauedj. "Po lajanju se pozna, da ta le hlačnico porosi ..."
e e e
Novica iz Clevelanda: Oni dan je strela udarila v uredništvo Pirčevske Domovine. Udarila je skozi okno in posnela fižolcek na Pirče-vem vratu. Zadnja dlačica "višjega razuma"! je šla . . . Oh, ta do neba visoka pasja logika! • ♦ e
Se ena metropolska: Jager Matija Jager m še ni vrnil z jage na rdeče zveri. Njegova skrbna gospodinja ga veselo čaka. Obljubil ji je, da prinese bivola. In gospodinja veselo čaka. Revca ne ve, da se je herojski jager Jager izgubil v goščavi — pasje logike. (Dalje prihodnjič.)
Spomini a konvencije Hermlnie, Pa.—V naslednjem bom podal pur spominov s konvencije JSKJ, ki se je vršila od 8. do 16. sept. v Clevelandu, O., in na kateri je bilo obilo živahnosti in aktivnosti, tako na zborovanjih kakor na raznih prireditvah in sestankih. Ker f>a je v navadi, da vse mine in ima vsaka stvar svoj konec, zato je tudi prišel čas zaključka te konvencije in pa čas, ko je bilo treba "odmarširati" nazaj v Penno med njene griče in hribe.
Pred odhodom smo se seveda prisrčno poslovili ob ječmenovcu, tako da se nam za silo ušesa o-hladila po par vročih debatah, ki so se slišale na konvenciji. 'Iskreno ae zahvaljujem vsem, s katerimi sem prišel v dotiko, za uljudnost in gostoljubnost, Mary in Josephini Batis pa za postrežbo in naklonjenost ter njihovim sinovom za vožnjo po	gßß bo 18 okt mestu « avtom. Hvala tudi Mary } M|c|| _ Poročano je
( • In Franku Gazel,	| ^, bilo, da ae bo delničarska seja
r Frankom se nisva videla te eelih1
24 let, zato je bilo najino svidenje še bolj veselo. Dalje se žalujem Alojziji in Franku dniUn! Spik. Andreju
Zablode s prehrano
Dr. Tomaž Furlan
Velemesto — homunculus — tvorba človeških rok in človeškega duha, izrodek narave skuša uničiti naravo in jo z uspehom uničuje prav posebno s pomočjo prehrane. Človeška modrost ne more doumeti, odkod prekletstvo vseh izumov, da vse človeške iznajdbe, ie tako koristne in naj prinašajo še toliko prijet-noati in ugodja, končno vodijo v degeneracijo, v izrojenost. Racionalist današnje dobe se veseli neizmernih možnosti, ki se mu odpirajo, spreletava ga veličastna blodnja: postati gospodar ne samo narave in tega sveta, o katerih misli, da jih že ima v svojih pesteh, nego tudi vsemirja, vespljstva. Pri tem pa blazni ne zapazi brezna, ki se širi v njem samem, propada mu drobovje, gnijejo mu zobje še malo p« bo visel v mreži vesoljstva izvotljen kot muha v pajčevini.
Amerikanizacija prehrane — vsa Amerik« je eno samo velemesto — se širi tudi po Evropi. Vsaka dobra gospodinja se na jesen trudi z vzkuhavanjem in njem največji ponos so cele baterije konserviranih češenj in hrušk, ki pa v resnici niso nič več tiste sladke češnje in maslene hruške nego brlozga, kaša kemičnega produkta, ki ga imenujemo sladkor, in uničenega sadja, brlozga, ki bi lahko služila za pogonsko Sredstvo lokomotivam, nikakor pa ne kot hrana človeku, ki je nekaj živega, rastočega in ne — zabloda vseh z^lod — stroj. Me-1 hanika je tako obvladala s svojimi čudeii način mišljenja, da se ji je vdala tudi medicin« ter začela računati «amo še s kalorijami kol pri parnih strojih. V načrtu je bilo idealno hi* nivo, ki bi dajalo dnevno 8000 kalorij, ki di imelo pravilno razmerje med beljakovinam«, tolščami, ogljikovodiki in ki bi se dalo stisniti v tako malo obliko, da bi ga nosili kar v teiov nikovem žepu za ves dan s seboj. Pnjwieio-vanju na debelo in na tekočem traku bi cent tega hraniva sploh ne prihajala več v poiwv, tako nizka bi bila. Vprašanje prehrane b. M rešeno kakor produkcija in prodajs s^omo«-lov v Ameriki. Moj profesor za otroške bol«n, stari profesor Loos, se je uprl tej smeri, je zastopal dunajski profesor za otroške M* ni, svetovno znani Pirquet v svojem ksionj «kern sistemu z vzklikom: "Zakaj ne krm te otrok s premogom, če so samo kalorije vaine
Tako je medicina kmalu sprevidela. da ^« mehanika pahnila na slepi tir. J'1"*™ piknika, kadar ga priredijo štiri) mUm", ki ga je izračunal starina ™teni<oi«. društva! Uspel je dobro.
S poeeta v Penni
Salem, O. — V Prosveti smo čilali že par poročil o veliki proslavi dneva SNPJ v Penni dne 6. sept Proslava se je vršila, kakor znano, v Universalu in pa v Pittsburghu. *
Tudi jaz sem se podala v Penno dne 3. septembra, da vidim pennsylvanske zanimivosti. Tam imajo mnogo hribov pa zvitih cest. Je-zelo zanimivo, romantično, da človeka kar priklene nase. Moja pot me je peljala k sorodniku F. MihelnU na Imperial. Na njegovem domu smo se imeli prav dobro. Istočasno ga je obiskal tudi njegov sin s svojo ženo iz Clevelanda. Skupno smo šli v Slovenski dom fn si ga ogledali ter se tam sestali z Uletovimi in Avguštinovimi. Ustavili smo se tudi na njihovih domovanjih. U-letovi so mi razkazal i dobršen kos Penne, zakar »e jim zahvaljujem.
V naselbini Midway smo obiskali družino F. Nagelj. Iskrena zahvala za prijaznost in gostoljubnost. Milway je zelo prijazno mesto, četudi je med hribi. Tudi pri Jeralovih na Moon Runu sem se oglasila; doma je bila le mrs. Jefrala. Utetovi so nas peljali tudi na Cliff Mine, kjer imajo oženjenega sina pri Pregelnovih. Tam smo se sestali z večjo skupino rojakov. V tej naselbini so se pripravljali na praznovanje društvene 25 letnice in so tudi niene povabili, naj se udeležim. Imajo lep Slovenski dom, kakršnih je malo mod nami v naših naselbinah.
Bližal se je Čas vrnitve, kajti na 7. sept. se je «tudi pri nas v Sa-lemu vršil piknik, ki so ga priredila kar štiri društva skupaj. In kdo se ne bi udeležil domaČega
Frances Mihevc.
UJ«! K
Slika kale diktatorja M uplini ja. ko govori
Obed, Antonu in Frances Vehar, 1* oblollla mlio t ratni-' mf dobrotami. on pa donašal iz-bomo kapljico dveh vrst.
Dne 12. sept. se je vsa delegacija peljala po mestu in pa na ras«tavo ob jezeru. To je bilo ' nekaj posebnega za vse. Frank Henigrr nas ie vozil okrog in nam razkazal vse razstavne prostore in razne zanimivosti, nakar ras je peljal na svoj dom In nam pinitreget z izvrstno kapljico. Zabavali smo se. da kaj. Tudi Andy Poklar Je bil z nami in 1 v Avellinu.mas je zabaval ter kratkočasil.
vršila dne 11. oktobra. Ker pa se bo dne 11. okt. vršil shod klubov 114 in 115 JSZ, se je delničarska seja SDD preložila na nedeljo 18. oktobra. Pričela se bo ob 2. popoldne. Vabljeni ste vsi, da boste gotovo navzoči. Toliko v vednost.
Joe Obranovich. tajnik SDD.
je držal morda za Nemce, ne drži pa zs K i ce, ki ob zgolj riževi hrani bdjskovn^. take re-koč niti ne povohajo. Pri polarnih el sHjr.
Jah so zapazili, da ob popolnoma .zdatn kor^
servirani hrani lahko oboli« - tudi umr ne pride pomoč v obliki sveže hrane in j^ odkrili vitamine. Danes potnamo » . vitaminov, poznamo njihov ^ ^ umetno jih fe znamo napravit» in te s. Ijamo, da borno prej omenjeno des n niško hrAnivo kar osolili z vitamin, .n bo
Vabilo na sejo
Verona. Pa.—Glavna seja narodnega doma se bo vršila v nedeljo 4. okt. ob 2. popoldne. Na dnevnem redu bodo važne stvari, ki se tičejo tudi društva "Ve-ronians" št. 6*0 SNPJ Zato se vabijo vsi člani tega društva, da so navzoči.
J. Štefaneic, tajnik.
končno in nadvse ^¡^ Ij.mo si tudi. da je v- ;;r-rr| krita z A B C D vitaminom, ter ^J« ^ škrobi in tolščami. Kakšna	. ^ ^
60 leti. živali in človek ni» rastnne. ■ ^ da zadovoljijo z anorganskim, somn ^ ^ z ogljikovo kislino it fraka ini s-«» ^ stavijo svoje kemično toliko komp«* (Pel)« prihorfsj»*.»
dočim
(DnUelspn	j
veliki nevarnosti pred p^eenw
m ok raci js t ^Z^Tt^ zmaguje brez te nevarnost.	^
skoro neopazno. Wm * *
cevi
fEOSV BT A
Vesti iz
avije
[ITrEN POŽAR SREDI
>Ekamniiu
i Kamnik. 14. septembra.
^¡e bilo v Kamniku na
ETieinanje. Graben pri-J; pogledu praznovanja
La pod mano cerkev na Siku na Žalah in iz<Uv-7*>v se je Ohranil običaj, ¿„ora vsak hišni gospodar L »tekniti za klobuk pe-Ivonogo. To je tako zva-linarf grabenski kram-t ki so ga tudi letos sloves-..iovali. Po kosilu pa je po 1. uri pop. vse spra-toncu požar, ki je nastal v igr8kem poslopju goetilne Grogu, bas sredi dolge vr-
„arsko poslopje te zna-kgmniške gostilne na Grabni pravokotno na hišo in ¿ii dveh gostiln: Grogove in ¿rove. Poslopje je dolgo 40 metrov in ima 4 velike re: klet, hlev, šupo in av-Jsko garažo. V visokem ju je prostor za živin-krmo. Zdaj je bila v njem nova mrva obeh ko-in pa večja zaloga slame, v j pg je bila tudi mrva. Klet polna vina, v hlevu pa je mu-(volov, določenih za izvoz. niu je bila k sreči prazna. L in 10 minut so opazili ik dima, ki je prodrl z opeko streho nad šupo in nasled-nu nato je že gasilska trom-pozvala k požaru. Razum-l je, da je takoj pol Kam-v diru prihitelo na Graben.
Itdalcem se je nudil nena-prizor, kakršnega je red-ndeti. Požar so opazili šele, k je ogenj v ¿upi dobro zali in prodrl streho, ki se je ilu i glasnim truščem sesu-Blama in 2000 kg sena nad no je nudilo dovolj netiva, ib v zrak je segal plamen poiil obema gostilnama. Ka-bi trenil, je prodrl ogenj že obeh gostiln, od katerih loči »dansko poslopje samo te-požarni zid. Od silne vro-|i« je na Bundrovi hiši vnete lesena ograja na hodni-pega nadstropja, na Gro-hiii pa okvirji oken. Z mrz-I naglico »o ljudje praznili hiii in odnašali pohištvo na adnji vrt.
f* to se je odigralo v manj • minutah. Se minuto, pa i obe hiši v ognju. Ce bi t« Ponoči, ko so ljudje pri
prav gotovo. Tako pa kamniški gasilci takoj na voda iztoka Mlinščice »le 80 metrov daleč. Z re-brzino in brezprimerno rt\ovalnostjo »o gasilci kma-»«avUi prodiranje ognja Malizirali požar. Ljudje so *»nili in Graben je bil Ponoči bi se tak požar J*nil v pravo požarno ka-Jfo-ki bi v sklenjeni vrati J" fofMar.skih poslopij po-J1* ogromno škodo. Samo naglici in i>ožrtvovalno-JmniAkih gasilcev se je zato. da ninta zgoreli obe zna-paiiki gostilni. Pohvalno ■o omeniti, da »o bili ta-mestu tudi ga.silci iz Ne-Duplice, v akcijo pa so P» «amo Nevličani, čijih no-*Jwna bri/.ga|na je s tem J»* avoj ognjeni krst in ae JJ^kazala. Tričetrt ure I«*ivu gasilske trom-w f v«< ogenj pogašen.
' "la v. lika, ker je ' '"-j<\ mrva in ^ "r'*1j<. živino pa so rešili 11 K< r j«. pričelo goreti 'T	"i>oldne spal
,,Ja "lobrovoljeni be-^ J' <ia Je on po nepre-7, I c igaretni ogo-^ Oblasti so ga pri-| 'ilfip in ga zasllšu-
Strup v želodcu
, Ptuj, 14. septembra.
Mrtvo žensko, ki jo je pripeljal neznan vosnik naprej pred
I tujsko bolnišnico, nato pa v irtvašnico na mestnem pokopališču, so danes dopoldne obdu-cirali. Sodna komisija, v kateri je bil tudi sreski sanitetski referent dr. Vrečko, je našla v njenem želodcu strup arzenik. Sodijo, da se je morda sama zastrupila. Danes so se tudi zgla-sili njeni sorodniki pri sodišču in povedali, da je bilo ime, ki so ga našli zapisanega na nekem listku pri njej, pravilno. Pokoj-nica je Marija Novakova, po-sestnica iz Teršetincev v občini Koračicah v Slovenskih goricah. Oblasti nadaljujejo preiskavo, da ugotove, kako je prišlo do zastrupljenja.
Svojo ljubico je umoril iz ljubosumnosti
Celje, 16. septembra. ' Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je danes zagovarjal zaradi umora 28-letni posestnikov sin Alojz Debelak s Križanvrha pri Sv. Patru pod Sv. gorami. Senatu je predsedoval predsednik o-krožnega sodišča dr. Vidovič, votanti so bili s. o. s. Ročni k, Brečko, dr. Mak in Kraut, javno obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca g. dr. Ju-hart, obtoženca je zagovarjal odvetnik g. Hočevar.
Obtoženi Alojz Debelak je imel s posestnikovo hčerko Kristino Polakovo s Križanvrha že iz šolske dobe ljubavno razmerje, ki je postalo pred dvema le-toma, ko je imela Polakova komaj 16 let, intimno. Od takrat se je Debelak navezal na dekle v taki meri, da ni našel nikjer obstanka. Ko je pozneje prosil dekletovega očeta Franca in mater Ano, da bi mu dala Kristino za ženo, sta ga starša zavrnila. Oče in mati sta hčerki prepovedala, da bi se ukvarjala z Debelakom, ker je sin malega posestnika in še brez imovine ter tudi sicer kot človek neprimernega značaja. Debelak je bil letos zaradi suma tatvine v preiskovalnem zaporu pri celjskem okrožnem sodišču, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov o-proščen. Polak in njegova žena sta odslej Še posebno svarila svojo hčerko pred Debelakom, ki je prišel zaradi zapora na slab glas, in sta ji prepovedala, da se ukvarja z "arestantom". Debelak se je kmalu prepričal da se je Kristina njemu odtujila. Letos 29. junija je prvikrat opazil, da se Kristina razume s posestnikovim sinom Antonom fttusejem. Dne 22. julija zvečer ju je zalotil v^jsoadu. Od tega trenutka dalje je začel razmišljati, kako bi se nad dekletom maščeval. V navalu ljubosumnosti se mu je porodila misel, da bi nezvesto Kristino u-amrtil. To svojo nakano je sporočil tudi Kristini. Rekel je, naj mu vrne njegov denar in njegove stvari, sicer jo bo u-smrtil.
V torek 28. julija je bila Kristina v očetovem vinogradu ter je mlela z očetom pri kleti sadje in stiskala mošt. Tedaj je prišel mimo Debelak, se pozdravil z njenim očetom in takoj odšel. Cez kakih 6 minut se je
vrnil h kleti in začel Kristino zbadati, da je ni nič prida. Dekle mu je odvrnilo, da ni nič prida njega, ker se je vlačil po zaporih. Debelak je nato pogrel svojo zahtevo po vrnitvi denarja in stvari, nakar mu je precej ogorčena odvrnila, da mu ničesar ne dolguje in da naj jo gre tožit, če misli, da mu kaj dolguje. Debelak je odgovoril, da je ne bo tožil, da pa se ne bo nič "pravega" zgodilo, če mu denarja ne vrne. Nato je jezen odšel. Stopil je domov po eno-cevno lovsko puško in se vrnil k poti, po kateri bi morala priti Kristina. Ko sta oče in hči končala delo v kleti, sta še nakosila nekaj trave. Nato je odšla Kristina v klet, si natočila steklenico sadjevca in se odpravila po pešpoti proti domu. Na poti jo je čakal Debelak s puško v roki ter pozval Kristino, naj mu vrne denar in stvari, ker jo bo sicer usmrtil. Kristina pa se je samo nasmejala in je šla naprej. Ko je bila od Debelaka oddaljena kakih 5 korakov, je naperil puško proti njej in sprožil. . Strel je zadel Kristino v hrbet. Dekle se je takoj zgrudilo in v nekaj minutah izdihnilo zaradi izkrvavitve.
Razprava je trajala od 8. do 11. Obtoženec je priznal svoje dejanje, rekel pa je, da je usmrtil Kristino v skrajni razburjenosti, ker je bil preveč zaljubljen in ljubosumen. Kot priče so bili zaslišani Anton Stusej, Kristin oče in njena mati Ana ter Debelakov brat Karel, ki ni* so izpovedali ničesar bistveno novega.
Alojz Debelak je bil obsojen zaradi umora izvršenega po zrelem poudarku, na 15 let robi je, v trajno izgubo častnih pravic ter plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Poleg tega mora plačati Francu Polak u 500 Din za pogrebne stroške.
Tramvajski štrajk je trajal le en dan. 2e ponoči je prišlo med štrajkujočimi in tramvajsko družbo do sporazuma, nakar je naslednje jutro začel tramvaj spet redno voziti.
vi sorodniki, med njuni posestni kova žena Karolina, njegova mati Jožefa, njegov brat Jernej, njegova poročena sestra Marija Jagričeva in soatrična Marija Spilerjeva. Godler in Omer-zel sta že na poti v Omerzelov vinogral izzivala Marijo Spiler-jevo, pred Spllerjeviin hramom Da sta začelo grdo zmerjati Spilerjeve. Po kratkem prepi-1 ru sta odšla v Omerzelov hram.
Ko sta ae okrog 4. pop. vračala domov, sta v bližini Spiler-jevega hrama odlomila dva kola. Nato sta stopila v Spilerje-vo stiskalnico in *«dlu brez povabila k špilerjavim, ki jih sploh nista poznala. Ko sta kmalu nato atopUa gospodar Ivan Spiler in Marija Jagričeva iz vinograda v stiskalnico, se : je Godler zelo nedostojno izrazil o navzočih ienakah. Ivan Spiler ga je «avrnil, ker ga je m pa Godler nato sunil z roko v prsi, ga je Spiitr porinil U
stiskalnice, nakar s* je tudi O i^onatradje angleAklh delavcev v lxmdonu proti Italiji in Nemčiji, ki podpirata španske nbe le-
merzel odstranil. Godler in O-j merzel sta zunaj zmerjala, pre- n , # kliujala, razbijala po vratih in Kaild Pr616Dia VCC «drobila štiri šipe.	I . . f 1 . 7
«drobila štiri šipe.	it«- « «
Äfcffß'iS; kakor sto delavcev
Ä tf t, XV** profil¿rtpttke
sta napadla. Divjaka pa sta jo	(trillbt
takoj napadla tar ji »asadila nož	—
v prsi in hrbet, nato sta napad- . Waahtofton.-games H. Rand la in poškodovala tudi Jerneja Jr., predsednik Remington-Rand Spilerja, ki je bil atopil is hra- družbe, pri kateri stavka okrog ma, in nazadnje še gospodarja ^ d*\*vcev v sedmih to-lvana Spilerja.	varnah že od maja, zasluži več
Godler je bil obsojen na 10 k*kor P« «to delavcev. Lanako mesecev strogega zapora, O-1 ^ Je	W4.10. kar je pri-
merzel pa na 5 meeacev stroga- b^no toliko kakor bi en delavec ga zapora, poleg toga tudi oba ! Pri družbi zaslužil v sto letih, na izgubo častnih pravic za do- Tudi družba je dobro "zasluži-bo 1 leta ter vsak v plačilo po- " Ni«"* profili so lansko la-vprečnine v aneaku 300 Din. to, od marca lani do marca letos. Jožefi Spilerjevi morata plača-! «ašali $3,010,2«« ali W več ti za bolečine 1200, Jarneju Spi- ko leto prej. Povprečna plača lerju 1000, Ivanu Spilerju 600 za delavke je znašala $832 na Din ter za zdravnttke stroške 1 leto, za delavce pa $124«.
800 Din in bolnišnici v Brežicah 891.26 Din. <
Zverinski napad v vinogradu
Celje, 15. septembra.
Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala danes 23-letni mesarski pomočnik Dominik Godler in 28-letni posestnikov sin Josip Omerzel, oba iz Pečic pri Podsredi, zaradi težke telesne poškodbe. Obtoženca sta letos 26. aprila v Pleterju pri Zdo-lah v brežiškem sodnem okraju z nožem in kolom napadla 66: letno Jožefo Spilerjevo, Jerneja Spilerja in Ivana Spilerja. Spi-lerjevi sta prizadejala 2 cm dolgo vreznino na prsnici in tik ob hrbtenici 4 cm dolgo, v prsno duplino segajočo rano, Jerneju ^pilerju dve vreznini nad levo temenico in senčnico v dolžini 2 in 10 cm na levem licu 10, na vratu 10 in na levem pod-laktu 6 cm dolgo rano, Ivanu Spilerju pa na bradi 2 cm dolgo, do kosti segajočo rano, na prsih pod levo ključnico 4 cm in na hrbtu 8 cm dolgo rano.
Dne 26. aprila Je bilo v Zdo-lah proščenje. Popoldne je povabil posestnik Janez Omerzel s Ponikve pri Vidmu v svoj vinograd v Pleterju svojega nečaka Josipa Omerzela in Dominika Godlerja. V bližini Omerzelo-vega hrama stoji hram posestnika Ivana Spilerja. Tu so se sešli poleg Spilerja tudi njego-
Vesti iz Primorja
Stroga preiskava jugoslovanskih državljanov aa Meji
Ljubljana, avgusta 1936. — Iz Rakeka poročajo: Pred kratkim se je vrnila is Italije skupina jugoslovanskih državljanov. V Postojni so jih italijanske o-1)1 an t i peljale v carinarnico, kjer so izvršili strogo preiakavo. Morali so se sleči do nagega. Pre-
Družba je prijavila le števil ke federalni borzni komUiji, kar mora v smislu zakona predložiti vsaka firma, ki ima vpisane svoje delnice in bonde na borzi. V njenem dicajttoriju je tudi noto-rični lobiat W. P. MoCracken. ki je moral lani prasadatl nekaj časa v ječi. ker je uničil neko evidenco, do katere bi bil rad prišel senatni odsek v preiskavi poštnega škandala.
Stavkovna situacija pri tej družbi je neizpremenjena. Se vedno je vseh sedem tovarn za prtih, oziroma jih skuša obrato profesionalnimi
iskavo so organi nadvse naUnčno,	g
vršili Pretreali so jim vsa.parilo Atrajkolomci.
in obleko. Pozornost jim je tudi ^	__
vzbudilo intimno Iensko perilo. ^	• • j ••
Iskali so celo med prsti in po ijTOgreflVIll rUO&rjl drugih delih telesa. Ker niso do- f	v .	a r\r>
bili ničesar, kar bi moglo potni- mm VTACRIO V AL)I* ke kompromitirati, so jih konč-	™*v,Vv ¥
no izpustili. Vsi so bili zaradi te D , . . . ■	■
neprimerne preiskave silno raa- Podpiranj« df UVlKe
burjeni in ao izjavili, da ne bodo nikoli več šli v Italijo.
Elektrifikacija soške železnice v načrtu
Gorica, avguata 19.16. —- V načrtu je elektrifikacija železniške proge Go/ica—Podbrdo. V ta namen bodo baje v najkrajšem času pričeli z zidanjem električne centrale v Podnelu pri 8v. Luciji. Dela so predvidena za dobo šestih let.
•trank« v Illinoiau
(«llleMple, III. - (FP) — Velika večina delegatov, ki se ja udeležila tretje konvencije progresivne rudarske unije, se je izrekla za pridružitev k Ameriški delavski federaciji. Ekse-kutiva je bila instruirana, naj stopi v stike s federacijo, potem pa naj da vprašanje pridružitve članstvu na glasovanje.
«, ^ , . . „i	Pogon temu gibanju Je dala
V	Trstu je umrl rnsgr. Franjo	eklMfkutive Ameriške de-Sila. župnik pri 8v. Ivanu. ] ^^ f#4tridi#( k, Je „u-peri.
V	Božal dolini pri Gorici je	djf(l,(| i^j^vo rudsrsko unijo pred dnevi nastal požar pri Ki-	(!MVVA |n devet drugih medns-jsvčevlh. Ogenj je uničil hlev,	rodnjh unij |E f^fonu-ije na ob-senik. izredno mnogo sena in	^^ ^voH* v vrstah organlzl-poljsko orodje ter je napravil o-	(.„„.g» delavstva, ker so usta-
krog 16t000 lir škodi-
W Sv
"to.k;
Zf<
na j,
I* K
Uri
» P* je «pet go-l'rimožem v vasi Primož št. 7. iro\a*niku je po-niso mogli ""H* je vsa opra-z»vež. Pred dve-
*	pogorela gospo-
prej i* ko-
•	ni. Hiša je bila o«-znat no vsoto.
rt> zavarovana o-da Je ogenj
Hkupiaa de put i je* in sta*lu*«Mff. katera je šerif t «kraju
Salme». I al.. aioMlisiral
r-/bi
— i t	J	naupina orputj«' ■■■	—
*>*ga dimnika, janje stavke HMelskiH delavce*.
nov I le Odbor aa Industrijsko organizacijo, ki sedaj vodi orga-nizatorično kampanjo med jeklarskimi in železarskimi delavci
Progresivna unija je bila u* ltafto vi jena po sporu z Lewiao-vo rudarsko unijo, ko se je lili ruiiski rudarski distrikt zapletel v konflikte in tožb** In ap te po v sr oči le več krvavih prask med Lewisovimi pristaši In člani o-pozi d Je.
Konvencija progresivne unije Je sprejela tudi resolucijo, v kateri priporoča pridruženim organizacijam, naj podpirajo delavsko stranko, ki je bila pred nekaj meseci ustanovljena v II' Imoisa:
ftsi» no* t
Profe»or piše «odpuščeni služ kinjl izpričevalo: — Zelo ml je (al. toda v izpričevalo vsm mo tam napisati, da sle MU odpu-■orni aarsdi telike nesnage.
— Goepotl profesor, ali bi mi mogli napisati to po latinsko?
Nov jmklaruk»
liniji ustanovi j m nm
Chicago. — Odbor, ki vodi or-ganiaatorično kampanjo med jeklarskimi in železarskimi delavcev v dialriktu Velikih jewr-Chicago, je naznanil, da je bilo ustanovljenih devet novih unij v enem tednu v tem diatriktu. Vse so ša dobile darter od Amalgamated Assn. of Iron, Steel A Tin Workers. Te unije so bile ustanovljene v meat i h St. Louis, Kast St. Louis, Harvey, III., Kokomo in Indiana Harbor, Ind., Detroit, Clavtiand in Akron, O. Zadnjega shoda v zamorski četrti na južni strani Chicags, na katerem je govoril Van A. Bittner, direktor organizatorične kampanje v čl-kaškem diatriktu, se je udeleži-lo veliko število zamorskih delavcev.
mm—mumm naai	i	•
Ostra obsodba mu-nicijskih baronov
Semtiik odaek objavil poročilo O rezultatu proitkave
Washington, D. C.—Nsj večji municijaki magnatje na svetu, med temi ameriški Du Ponti, so bili predstavljeni javnosti kot sovražniki miru, intrigantje, ki vedno |>odžigajo vojno, ds pove čajo svoje profile, v zadnjem poročilu senstnegs odseks, ki je preiskovsl trgovino z orožjem in municijo. Poročilo, ki gs Je |mh1 pisal senstor Gersld P. Nye, na* Mejnik odseka, vsebuj« vsa sen« zacionalna raskritja, ki Jih je priueala na dan dveletna pre iskava.
' Izdelovalci municije In orožja ne poznajo nobenih mej v svoji gonji po profilih, Je rečeno v |k>-ročilu.^neriški municijski magnatje so icpodkopali temelje demokratičnim vladam v Južni In Centralni Ameriki, ker stalno podkupujejo uradnike, da Jim ti dajejo velika naročila. Poročilo omenjs, ds je morsl senatni od-nek potlačiti evidenco o |x>dku-povsnju, ki je bils odkrits po preisksvi posJovsnjs l)u Ponto-ve kompanije, ker Je bil po«var-jen, da bi objava nekaterih telegramov izzvala revolucijo v nekaterih državah Južne Amerike.
Henatni odeek Javno obdolžuje munk'ijake magnate, da ao oni ubili vse resne poskuse v prilog
miru, ki sii bili |»odvzeti po svetovni vojni.
Zmaga časopisnih delavcev v

Izdajatelj lista priznal unijo
| Peoria, !ll.-(FP)-VtUka U-guba naročnikov, poaladk« kampanje organiziranih delavcav, j« prisilila upravo tukajšnjtna U-sta "Journal-Tranacrlpt" na Itn-pitulacljo pred Časopisnimi delavci, ki so šli v boj aa pritna-nje unije. Mestni svat ]$ tudi podprl časopisne delavca, ko ni hotel objavljati v listu fvojib oglasov.
V navzočnosti JuliMaa KIym#-na. (»odpradsednlka Ameriškega časopisnega gllda, Martina Pur> kina, državnega delavakaga direktorja in Johna Kinaulln, re-preaentanta svet« atavbinskih unij v Paorljl, je Carl f. Slane, Izdajatelj liata, podpisal dogovor s unijo čaaopianlh delavcev. Dva člana unije, ki ata bila ««1-puščena zaradi unljsklb fkllvno-stl, ata dobila alužbo nazaj, tfal-ji, ki je bil tudi odpuičen. pa jt odklonil službo, ker J# dobil drugo delo.
Dogovor se glasi, da uprava liata priznava časopisnim dajav-cem pravico organiziranja fa ko-lektlvnegs pogajanja. Pq izbruhu konflikta, ki je sledil odalo-vitvl časopisnih delavcev^ Je lastnik lists dejal, da na bo priznal unije. To je iszvato odmev pri drugih delavskih organil^ci-jah, ki eo pričele list bojkotirat' In s tem so prisilile izdajatelja na umik.
Kočljivo vprašanje — Pupa, zaksj ima rak tako
Izbuljene oči T
No, nič se ne čudi, saj sle se v šoli učili, ds a leže njegova samica na leto nad en milijon
jajčec.
e
l'rrmrl en nstekar
llešaat gc»st sedi v restavraciji in Je Ksr pokliče natakarja in mu poksie Iss, ki gs Je potegnil iz Juh«. — Kaj Je loT ga vpraša.
To je las, oh, to Je vaš las, gospod,
(«ost: O, Maj res, oprostit«, da sem vas klical.
e
l'o japa Ho
—	Papa, kaj je debitor?
—	To J« človek, ki Je drugemu dolžan.
Kaj Je k redi tor?
—	To je človek, ki raiali, da
Nmodvi»na unija v or ga n,radii outnih delavcev 'U'WI iVüJ
Rac'I ne. Wie. — Wleconslnska ndustrijeka unija, df*elej neod
v lana delsveks organizacija, ae je pridružila uniji, United Au-K/mobile Workers, kl je včlsnje-ns v Amrriški delavski federaciji. Nekatere druge n<*odviane unije so ee (udi .izrekle im pridružitev k Atf
Majhen pridelek
koruze v Ameriki
( hkago. I lad i velike letošnji pridelek koruz najmanjših v novejši Amerike. Vladni
»e \n>
eden sgndovini lavedeikri -co-
ni Ju, ds INI pridelek znašsl okrog 1,416,«MSI,'MSI l#o»ljev, ksr Je pri-M i ž no Imilijonov bušljev manj ko lani.
Vljudooat
—	Psps. ksj Je vljudnoet?
—	Vljudnoet Je, če rečeš ljudem boš naeprotno, kar si misliš
o njih.
e
■asteg
—	Kot človek brez prakse, za-htevste prerej visoko plačo.
—	Ze res, titda brez prskee Je
mnogo tel je delati.
•
Niti as pereao ne aaalHŽl
Mož pUatelJ: Tako ne gre več! Noč in dan nedim za pisalno mizo. ne aaslulim iilli •a, ki ...
Zena: Nikar ne pretireVaj!
—	Mislim peresa, ki jih rpbiš za klobuk.
r m
PK08TKT1
KRIŠTOF DIMAC
SpéMl JACK LONDON. - Is sagMAm proradal FRANCE MAGAJNA
"Rajii bi videl, da bi iel z menoj/' je žalostno rekel Cok ob al<j|p»iL "Čeprav so ti udarile v glavo indijanske muhe, se ti vendar ni treba lahkomiselno podajati v pogubo. Recimo, da tudi dospeš v tisto prismojeno deželo, ven ne prideš nikoli več. Nekak bavbav kraljuje nad njo, to je dognano, če sodim po vsem, kar sem doslej slišal o njej."
"Je že dobro, Cok," ga je tolažil Dimač. "Sel bom in se bom vrnil. Cez šeet tednov bom ie spet v Dawsonu. Pot po dolini Yukona je že uglajena. Stari naselniki iz Hendersons so mi pripovedovali, da je v jeseni, komaj je reka dobro zamrznila, odšlo tja gori več vpreg. Ko bom zadel na njihov sled, bom gotovo delal štirideset do petdeset milj na dan. Samo da do-spem do jezera. Od tam si upam priti v Dawson prej ko poteče mesec dni."
"Da, ko 'dospem do jezera'. Ampak prav tisti 'dospem' me vznemirja. No, pa ostani zdrav, Dimač I Imej oči odprte, ko prideš v kraljestvo tistega bavbava, to je vse, kar ti polagam na srce. Ce pa medpotoma ne ubiješ kakšne živali, ki bi te založila z mesom, se kar vrni in nič naj te ne bo sram."
Teden dni pozneje je bil Dimač že med križajoči mi se gorskimi slemeni južno od reke Indian. Se na klondajski meji je zapustil sani In otovoril svoje volčje pse. Bilo je to šeet močnih kosmatincev in vsakemu je naprtil petdeset funtov težko breme. Enako breme je noell tudi sam. S krpljami na nogah je hodil na čelu in gasil mehki sneg, za njim pa so v gosjem redu stopali psi.
Ljubil je to življenje, ljubil globoko severno zimo, tiho divjino, neizmerno snežno plan, ki še ni stopila nanjo človeška noga. Nad njim so kipeli proti nebu v led zakovani raztrgani špiki, ki jim nI vedel imena in ki niso zarisani na nobenem zemljevidu. V mirnem zraku dolin ni nikdar opazil dima, ki bi pričal, da tamkaj počiva lovec. On edini je stopal skozi zamišljeno tišino te neobljudene dežele. Pa ta osameloet mu ni bila neprijetna. Ljubil jo je iz vsega srca, ljubil je trudapolno prodiranje, ljubil je svoje volčje pse, radostilo ga je postavljanje šotora zvečer, utrinjanje zvezd na nočnem nebu in plameneči blešč severnega sija.
Posebno je ljubil sliko malega taborišča, ki •i ga je delal vsak dan pod večer, sliko, ki bi jo bil tako rad upodobil na platnu in ki je vedel, da je ne bo nikdar pozabil: na snežpi plani steptan prostor, kjer gori ogenj; postelja iz zajčjih kož, razstlanih vrhu sveže nasekanih borovih vej; kot zavetje med dvema koloma napeta plahta, ki lovi in odbija ognjeni žar; sajasta posoda za kuhanje kave in kotel, obešen na kol; mokasini, sušeči se na palicah, in krplje, pokonci zataknjene v sneg; onstran ognja tropa volčjih psov, ki se drenjajo drug preko drugega, želeč se malo pogreti; gledajo pametno in hrepeneče, dlaka jim je bila od inja, svoje košate repe pa tesno ovijajo okoli nog, ki bi jih radi ubranili pred ostrim mrazom. Vse okoli pa vlada popolna tišina in črna tema.
Ob takih čaaih ae mu je zdelo, da so San Francisco, "Val" in O'Hara neskončno daleč, izgubljeni nekje v preteklosti, kakor sence sanj. ki jih nikdar bilo ni. Skoro verjeti ni mogel, da je kdaj živel drugačno življenje, še teže pa ae je sprijaznil z mislijo, da je nekoč brodil in brzogal v bohemskem toku mestnega življenja. Ker ni bilo človeka, a komer bi govoril,-je mnogo, globoko in preprosto mislil. Vselej se je moral zgroziti, kadar se je spomnil, kako strašno so se vlekla leta v mestu, kako ničvredni in ceneni sta bili šolska in knjižna modrost, kako brezpomemben je bil ostroumni cinizem studijske sobe in uredništva in kako otročji pogovori trgovcev v njihovih klubih.
Vsi skupaj niso vedeli, kaj je hrana, niso vedeli, kaj je spanje.in kaj je zdravje tudi ne; niso vedeli, ksj pravzaprav ustvarja dober tek, niso poenali blagodejne bolečine, ki jo človeku prizadeva trud, in tudi ne brezumnega kipenja zdrave krvi, ki po. končanem delu grizlja vsak košček človekovega telesa bolj kot najmočnejšo vino.
In ves ta čas je bila tu na severu ta lepa spartanska dežela, on pa niti vedel ni zanjo. Najbolj čudno se mu je zdelo, zakaj ni nikdar očutil hrepenenja po njej, dasi je po svojem bistvu kakor ustvarjen zanjo, in zakaj se nI sam dvignil, da bi jo šel iskat. Pa tudi to vprašanje je sčasoma rešil.
"Vidiš, Rumenko, zdaj sem si na čistem."
Pes, kateremu je rekel te besede, je dvignil najprej eno nato drugo aprednjo taco, potem pa je obe z največjo naglico skril v svoj košati rep in zalajal preko ognja.
"Herbert Spencer je bil skoro štirideset let star, preden je razumel svojo največjo zmožnost In svoje najsilnejše hrepenenje. Jaz pa nisem tako počasen. Meni ni bilo treba čakati niti tridesetega leta, pa eem že spoznal, kje je moje mesto. Tukaj in nikjer drugje je moje meeto. Veš, Rumenko, skoro si želim, da bi bli rojen kot volčič in da bi bil tvoj in tvojih bratov brat.''
Dan za dnem je vse križem potoval skozi tesni in preko grebenov, ki bi jih bilo težko vtesnlti v okvir zemljepisnega črteža. Zdelo ae je, kakor bi se bil Stvarnik šalil, ko je tvoril pokrajino, tako je bilo vse razmetano. Zaman je iskal potok, ki bi resnično tekel južno proti rekama McQuestfon in Steward. Potem je nastala gorska nevihta in silovit metež je začel divjati preko raztrganih gorskih hrbtov. Daleč nad črto, kjer ao rastla poslednja gorska drevesa, se je z nadčloveškim naporom dva dni in dve noči brez ognja mučil, da bi našel prelaz v nižjo ravnino. Drugi dan je dospel na rob ogromne stene. Tako na gosto je padal sneg, da ni videl dna kotline, niti se ni drznil spustiti se navzdol. Zavil se je v svoje kožuhe, zbral okoli eebe pse in počival v globini snežnega zameta, ni si pa upal zaspati. Zjutraj, ko je nevihta ponehala, je zlezel na prosto, da pogleda, kje je. Četrt milje niže je — čisto raaločno je bilo videti — zamrzlo, s snegom pokrito jezero. (Na vseh straneh so se krog njega dvigali visoko v zrak ostri špiki. Vse natančno po opieu. Tako je kar na slepo našel bajno Surprise jezero.
"Dobro ime ima," je zamrmral uro pozneje, ko je dospel do njega. Skupina starih borovcev je bila edini znak rastlinskega življenja ob njegovem bregu. Ko je šel proti njim, se je spoteknil nad tHimi zasneženimi grobovi, ki so bili označeni z obeljenimi koli in nečitljivimi napisi. Ob robu borovega gozdiča je stala pol-podrta koča. Potegnil je zapah in vstopil. V kotu, kjer je nekoč bila poetelja iz borovih vej, je ležalo človeško okostje, še vedno zavito v kožuhovino, ki je pa bila tudi že razpadla v krpe. "To je bil poslednji potapljač v Jezeru presenečenja," je sklepal Dimač ko je pobral na tleh kepo zlata, tako debelo kot obe njegovi pesti skupaj. Poleg kepe je stala kositrna škatlica za poper, ki je bila napolnjena z zlatim zrnjem, debelim kot lešniki, ki pa ni kazalo nobenih znakov izpiranja.
Ljudska govorica je bila glede vaeh podrobnosti tako verna, da je bil Dimač prepričan, da je bilo to zlato zajeto na jezerskem dnu. Seveda, jezero je bilo na debelo zamrzlo in nedostopno; zato se ni dalo ničesar storiti. Ko Je opoldne odhajal, se je, stoječ na robu atene, za slovo poslednjič ozrl na svojo najdbo. tliaUa prthodaJML)
Fred lloutet:
Uspeh
Stisnil je mnoge prožene roke, med katerimi ao bile najtoplejše roke včerajšnjih sovražnikov, danes že navdušenih za njegovo zmago, odgovoril je v kratkih besedah na tople čestitke,	... . ... |mh1 katerimi je deloma ie čutil	kllko b,,ft v*dno prošnjo za vplivno |>oaredovanje.	x ,del i* v duhu v "kromnem. potem je pa odšel Andre Dan- i	»«»nem stanovanju v Temna, in glade na ulico in *edel v avto.	k»'r plsčevatl aluž-— Domov! — je naročil šo-	J* <,h,iIh v"e *«nm mar-
del se je znova v Času, ko je brez premoženja, brez stikov, brez kakršnekoli družabne opore, samo z dekretom o končanih Juridičnih študijah životaril kot ubog uradnik v neki upravni stroki. Oženil se je zelo mlad iz ljubezni z mladenko brez premoženja . . . Njuno življenje je bilo trdo . . . Draga Antoinetta,
ferju.
Razkošni avto je vozil mehko proti liois. Bil ji» Mam in sproščene njegove |M>tei4* ho izprane-iiile izraz: krinka mirne hladne
Ijiva, udana, vesela, draiestna. Potem se jima je rodila hčerka in to je bil začetek njune sreče ali Inilje rečeno pravičnosti: tovariš ia kolegija, ki je bil bogat
dienern vljudne prgaznosti, ,n ki ** ** »>rav ocrnil- mu i» !*>'
\eril težko nalogo. Izpolnil jo je uspešno. Potem je |>a šel od u-»|>eha do us|ieha. izkazalo se je.
hi
ki je tvorila oficijelni izraz nje goteaa trdega obraza, vlastelin skih «»či in nežnih ust, se je raz blinda in prešinila jo je zmago- J® sijajen organizator, čudo-slavna iskrenost ponosnega in v,t finančni talent, bistroumen. radoHtnega nasmeha. Užival je *	in pogumen . . . Poznali
polno radost po *\ojem uspehu. *•» ministri, \eliki finančni, Prižgal «i jr eigareto. skozi od-' vplival novinarji, občudovali so prto okno je prihajala božajoča	globoko njegovo bistro,
mehkoba svežega, tihega več*. umnost kakor tudi presenetljivo ra.	lahkoto pri delu. Kmalu si je pri-
Andre Danglade se je udobno dobil sloves in premoitrnje. Ve-zleknil v blazinice avtomobila. I dno časti h lep ne jši, kadar Je bila Zdaj jt mislil u« svoje iivljen* I njegove ¿astihlepnont nasičena, j. na življenjsko pot, prehoje I* Vil*njal kvišku na \išja no \ petind\«jM*tih letih \ i 1 mrnta Javnega življenja, atal je
vedno trdneje, bil je osebnost, s katero se je moralo računati In neizmerno osebno zadoščenje njegove zmagovite čaatihlepno-sti se je podvojilo s čustveno radostjo, da dviga s seboj zvesto družico skromnih začetkov, da ji daje del avojega razkošja, avoje moči, svoje slave. V vrtincu nujnih dolžnosti avojega izčrpujo-čega življenja je ohranil za njo vedno enako globoko, nekoliko pokroviteljako naklonjenost; in skupaj z naklonjenostjo do hčerke Marie Urnim- sta bili to edini čustvi, ki ju ni zatrla njegova brezmejna častihlepnoat.
Pred majhno, elegantno hišo, blizu U Muette, ki jo je bil Danglade kupil preti tremi leti, se je avto ustavil. Danglade je Izstopil in odšel v hišo.
—	Je gospa doma? — Je vprašal slugo.
—	Da, gospod, in gospa je naročila, naj jo takoj obvestim o gospodovem prihodu.
(rt dve minuti je bil Andre Danglade v svojem kabinetu s avojo ženo. Krepko jo Je objel in poljubH.
—	Mila moja Antoinetta. je le gotovo. p<mtal sem predsednik upravnega sveta.
Ctoapa Dangladova je bila drobna elegantna žena. še mlada, skr «»mna. MrdegM in nežnega o-
braza pod gostimi, kostanjevimi lasmi, še zelo malo sivimi.
—	Ah! — je dejala samo, — torej si postal.
—	Da, aaj vendar razumeš, kaj pomeni to zame, kolikšno moč mi daje. Zdaj zmorem vse. To je končna podlaga avtoritete, ki mi je bila tako potrebna. To bo dvignilo moj sloves in če bom hotel, mi bo odprta politična pot.
Razvijal je svoje misli naprej m našteval svoje načrte ne toliko ženi, kolikor samemu sebi.
Žena je stala nepremično in ga molče poslušala.
—	Tudi jaz ti moram povedati nekaj novega, — je dejala, ko je za hip obmolknil.
—	Ah l Upam, da ne bo slaba vest. Zdiš se mi zelo resna, —-je pripomnil smeje. — No, kaj pa je?
—	Marie-Luisa ml je povedala, da jo namerava George La-pradier sasnubiti.
— George Lapradier Valin, po-slančev sin?
—	Da. Zaljubljen je v njo že nekaj časa, a zgodilo se je to včeraj, na večeru pri ministru, ki-mor si me bil poslal z njo. Ma-rie-Luisa mi je davi vse povedala. Upala sem, da prideš k obedu, kakor si obljubil, in govorila bi bila a teboj o tem, pa si telefoniral, da ai zadržan.
Andre Danglade ni več poslušal svoje žene.
—	To Je sijajno, — je dejal z zadoščenjem. — Nič boljšega si ne moreva želeti. Ne bom rekel, da je prišlo to nepričakovano, za mojo hčerko ni nič nemogočega. Je pa sijajno. Labradier Valino-vi . . . rodbina, premoženje, položaj, vse je tu na kupu, brez najmanjšega nedostatka ... Marie-Luisa je seveda pritrdila?
—	Da, pritrdila je, — je odgovorila gospa Dangladova.
—	Ta George je sploh imeniten dečko in gotovo se bo povzpel zelo visoko, — je nadaljeval Danglade. — Kar navdušen sem. To mi bo odprlo vrata v diplomatski svet, ki je sicer tako zaprt, to mi bo omogočilo še povečati moj vpliv . . . Imenitno . . . Zares, tole in moje predsedstvo, to je da'n.< Toda kaj ti je, Antoinetta?
Obmoknil je videč izraz na o-brazu svoje žene.
—	Jaz pa ne morem več prenašati tega, — je dejala Dangladova.
Stala je vzravnana, nepremično, s povešenimi rameni in zrla na svojega moža z globoko potrtostjo. r
—	Ne morem več prenašati tega — je ponovila. — Dovolj mi je tega, Andre. To presega že vse meje. Dolgočasim se ... Da, pri vsem tem se dolgočasim . . . Tega življenja ne morem več prenašati.
Kaj? . . . Kaj pa hočeš reči s tem, Antoinetta?
Navzlic svoji zgovornosti in hladnokrvnosti je bil Andre tako zbegan, da je jecljal.
—	To življenje ... najino življenje . . . življenje, ki si mi ga pripravil , . . Jaz nisem častihlepna in tudi nikoli nisem bila. Bila sem preprosto dekle, ko sva se vzela ... hči navadnega uradnika.
—	Toda kaj naj to pomeni ? — je jecljal Danglade . . . Saj sem bil vendar tudi jaz nižji uradnik, pa se ne sramujem tega.
—	Tudi jaz se tega ne sramujem .. . ne razumeš me. Ne boš razumel, da se mi toži po tistih časih, ko sva živela v Ternes . ..
brez služkinje, v tesnem stanovanju, kjer sem umivala tla in pomivala posodo ... Da, tiste čase si želim nazaj. Bila sem mirna, srečna, zadovoljna, nisem se dolgočasila. Delo v gospodinjstvu ni bilo nič v primeri s tem, kar sem morala pretrpeti pozneje, kar morem neprestano prenašati, kar je od dne do dne hujše. To zlo raste tako, kakor raste tvoj položaj. Nisem se omožila z Andrejem Dangla-dom, kakršen si zdaj'. Vaela sem skromnega in mirnega Andreja Danglada, nižjega uradnika. Moja nesreča se je začela, čini so se začeli tvoji uspehi. Bila sem tem nesrečnejša, čim više si se vzpenjal. Trpela sem zato, ker sem morala neprestano izpremi-njati način življenja, vzpenjati se ... Da ... Toda jaz sem hotela ostati preprosta in živeti glu-po, če hočeš, toda v miru. Trpela sem pod težo teh razmer: nikoli niaem vedela, ali se vrneš k zajutreku ali k obedu, kje in kako živiš v javnem življenju> ki mi vanj nikoli nisi odprl vrat. Družabna splohuiisem, nasprotno, ljubim mir. Doma pa nikoli nisem imela miru. Sama nisem vedela kaj početi, ko si mi ob sedmih zvečer telefoniral, da pripelješ šest gospodov na večerjo. Nikoli nisem vedela, kaj smem in česa ne smem reči ljudem, ki bi bili radi v tvoji odsotnosti govorili z menoj in mi potožili svoje tegobe. Vedno sem se bala, da ne ravnam prav, da bom kaj zmešala, da moje vedenje ni lepo, da ne govorim tako, kakor bi morala govoriti tvoja žena. Moje življenje v zakonu je bilo nepretrgano trpljenje.
Govorila je hitro in mešala stavke brez vsake logične zveze. Oddahnila si je.
—	Toda nikoli mi nisi niti j besedico omenila tega — je de jal Danglade, ko si je bil malo opomogel od presenečenja. Bil je še ves zbegan.
—	Kaj naj bi ti pa rekla? Vem dobro, da si izreden, velik mož . . . Vsaka moja beseda v tem smislu bi te bila razjezila. In ljubila sem te tako vroče . Sicer je pa tvoja častihlepnost močnejša od vsega drugega.
—	Toda končno, mnoge žene bi bile na tvojem mestu presrečne .. .
—	Jaz sem pa nesrečna in to ni moja krivda .. . Bila sem potrpežljiva, trudila sem se, kafr sem mogla, da bi se prilagodila tvojemu načinu življenja, pa ni šlo. Nisem ustvarjena za to. Sem kakršna sem, to ni moja krivda ... In bojim se posledic tvojega predsedništva za najin zakon. To bo šele pravo zlo. Morala bi se še bolj premagovati in vzeti v roke če bi hotela prirejati še intimnejše pojedine in hoditi še z večjimi ceremonijami na obiske ... To pa ne gre . . , Ne morem! Tako osamljena sem ... Marie-Luisa ti je podobna ... Ali verjameš, da mi je rekla, da moram biti elegantne j ša in dati si pobarvati lase? Mislila je dobro, zaveda se, da avet-ska žena mojih let ne sme imeti sivih las . . . Jaz jih pa hočem imeti, jaz nočem živeti v velikem svetu, to življenje mi je postalo neznosno . . . Hočem si odpo-čiti . . . Živeti hočem mirno . . . čitati . . . šivati . . . živeti življenje, za kakršno sem bila ustvarjena. Pusti me oditi, ko bo najina hči poročena. Dotlej se bom pa potrudila, kar je v mojih močeh ... Potem se pa preselim na kmete ... Ljudem porečeš, da
sem bolna, od Časa do časa me pa prideš obiskat... Odpočijem si. Pozneje, če bom mogla, se vrnem, toda zdaj ne morem, ne morem več . . . Andre, tega ne prenesem več.
Omahnila je v naslanjač pri mizi si zakrila obraz z rokami: in zaihtela. Andre Danglade jo! je osuplo gledal.
HUMOR
--
Pozna jo ...
Pri Verižnikovih je po večerji gospodinjo popadel glavobol.* Zato je naročila služkinji, naj; telefonsko pokliče zdravnika. Krščenica je to takole opravila: "Halo, tu služkinja Verižnikovih. Gospa prosijo, če gospod doktor nimajo boljšega opravka, da takoj pridejo h gospe." •
Večerna molitev
"Slavko, razločneje moli, drugače te prav nič ne razumem!"
"Saj k tebi, mamica, vendar ne molim!"
•
Izdal ga je
— Ali bi mogla govoriti z gospodom šefom?
Knjigovodja: O, prosim, prosim, gospa. Mlade in lepe dame vidi naš Šef vedno zelo rad.
Dama srdito: Tako? Sporočite mu, da bi rada govorila z njim njegova žena.
Staromodne ienak«
Stara teta: -Kaj? netkam, si letel, pa vil moje prijateljice Ar
\|tosDt\r
OFFICE
Vedno nizke cene za X-RAY
U'«: 8:30 do 8:30 Iv*d Phone: IIarn«„n 075i
SLOVKNSkA narodna ¡'orna jednota izdaja svoje publikaci«e , posebno list Prosveta za k« ter potrebno agitacijo društev in članstva in za gando svojih Idej. Nlkak<| ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsa ganizacija Ima običajno glasilo. Torej agitatoriini, in naznanila drugih po« organizacij in njih društ s» ne pošiljalo listu Prt
Ali ste že naročili Prmvt Mladinski list svojemu prij. edini dar trajne vrednosti," ali sorodniku v domovino? za mal deiuir lahko pošljete | eein v domovino.
BOŽIČN
IZLETI
V JUGOSLAVIJ
PARNIKI IZ NEW YORK A:
EUROPA ... 5. decembr NEW YORK . 10. decembr HAMBURG . 15. decembr BREMEN . . 16. decemt
Brsi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bre haven zajamti udobno potovanje do Ljublji Izborne železniške sveže od Cherbourg! Hamburga.
Za pajaanlla rpriiijt« loltalntga unli «II
130 WEST RANDOLPH ST., CHICAGO, II
HAMBURG-AMFRICAN LINI NORTH GERMAN LLOYD
PREČITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE
avoje ime, naslov, poklic iq.tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLA FICIRANI
IŠČEJO s K rOVBajENCI
M nabiranj« podatkov v vaakl lonlji. bost«Jan laalutek ob matom trudu u aana-aljivo, inullfaotno In poena na oaabo. PIAITCI
i m AISKO
ISöFifthAve.	Ur'dn,k NewYori.NY
TISKARNA S.N.P.I
SPREJEMA VSA
PW*uraa
Onetime lartigwe (levo), ki je prebil šeet let v franeoaki jet-niwniei po ohandbi na ohtolho umom. a je bil izpuščen, ko je bila dokazana njegova nedolžno*!.
▼ tiskarsko obrt spadajoca jj
Tiska vabila za veselice in shode, ^'^¡V^ knjige, koledarje, letake itd. v slovaškem, češkem. nemAkem. angleškem j<™
VODSTVO TISKARNE APBIJ1A * * ■.
s N IM.. DA TWKOVINE NAIWA V SVOJI TISKARNI
Vaa po ja «n ¡la daj. *od*tvo One imtrtir. umjsko «Mo
rt» t»
Pišite po informacij* na«M-
S.N.P.J. PRINTER
2B57 SJ80. LAWNDALI A* «M
Telefon Rnckarll	,
CHICAGO, IM-
Tam se
na teljo ** tU