49. številka.
V Trstu, v torek dne 24. aprila 1894.
Tečaj XIX.
„BDINOVP*
izhaja po trikrat na teden t Se stili iz-danjih ob torkih, četrtkih
in aobotell. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, Tečemo p u ob 7. uri večer. — Obojno ladanje m tane : aa Jedan memu . f. — .tfu, izven Avstrije f. 1.40 i* tri mcaec. , „ U.80 . ,	4,—
ta pol leta . . , 5,— , , , tj__
«a ne leto . . „ 10.— ■ * . 16.— Na ntročbe krti (.riloimt ssro&nlse m
r.e jemlje oilr. Posamične itevilke se dobivajo v pro* dajalnicah tobaka v l'ratu po a nvi., V Gorici po 9 nvi. Sobotno večerno izdanje v lrstu 9 »S., v Gorici 4 ni.
EDINOST
Ogla«! so račune po tnrifu v petitu; za naslovi- z debelimi črkami »o plačuje prostor, kolikor obzogtt ■ avnrinih vrstic. To-lana osmrtnice in j ivnuzahvale, iln-niHČi oglasi itd. »e računajo po p» »oillii.
Vsi ilopisi naj se pošiljajo uredniku : ulica Canermu nt. 13, Y«ako pismo mora biti frankovan t, k 'r nefranltovatiH so no »prejemajo. Rokopisi se ne vraftijo.
Naročnino, reklamacijo in oglaoo sprejema upravnlitvo ulica Caeerraa 13. Odprte reklamacije ao proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„T »Mn»»U J* moit'
Politiška uprava in jafna varnost na Primorskem.
Govor poslanca S p i n č i 6 a v eeji poslansko sborniee dne 12. aprila 1894.
(Dalje.)
Na jedno interpelacijo o položenju Slo* vencev in Hrvatov v Ietri odgovoril je gosp. minister sa notranje poslove v seji dne 16. marca, Takrat je aajedno odgovoril tudi na interpelacijo poalanoa dra. Bartolija. Reži no* ram, da je ieI6 čudno, da gospod minister, in aicer prejinji in sedanji, navaduo skupno odgovarja na interpelacije, stavljene • naie in t drage strani. Strmim na tem zato, ker mi ae oglaiamo vsikdar s dejstvi, dojim nam s druge strani in aosebno v tej interpelaciji ne navajajo nikakih pozitivnih dejstev.
Omenjam nadalje, da, kar ae tiča n. pr. slučaja Laginje, se je reklo tu v odgovoru na interpelacijo, da je okrajno glavarstvo storilo to in ono. Jas pa pravim še sedaj, da je isto odgovorilo dru. Laginju dne 2. decombra 1899, da mu ni nič inano o tem slučaju, ali da ni nič izvedelo o njem, dasi so oroiniki pisali o tem okrajnemu glavarstvu.
Kar ae tiče dogodka Knavsovega v Topo-lovcu, je jako žalostno, da se nam jo reklo tu opetovano, da poizvedovanj« niso imela vspeha. Gospoda moja I Ako se noče poizvedovati, potem ostanejo poisvedovanja seveda brez vspebs. Jako žalostno bi bilo sa oblasti, ako ne bi mogle najti krivcev, ko je mnogo ljudi demonstrovalo proti komu.
Kar se tiče tretjega slučaja, navedenega v interpelaciji, trdi se tu, da je okrajno glavarstvo v Pazinu kasnovalo izgrednike. Te poslednje pa jib »sploh ni hotelo kasuovati, niti pozvalo jih ni in je naročilo orožnikom, naj ne poročajo o podrobnostih izgreda. Okr. glavarstvo je obsodilo izgrednike na 5 gold. kazni le vsled strogega ukaza, doilega od na-mestništva, kjer se je župan pritožil, in sicer take, ki so bili pozneje sodnijsko kaznovani na 6 tednov.
Ii nekaterih odgovorov na interpelacije jo ratvidno, da ao c. kr. oblasti popolnoma onemogle nasproti deželnemu glavarju, deželnemu odboru in deželnemu zboru. Znano mi je, da je deželni odbor dobil dvoje raztodeb državnega sodišča, v katerima je bilo rečeno, da je iati kršil postavo, in vendar se o. kr. vlada ni poslužila g. 11 državnega temeljnega zakona s dne 21. dcoembra 1867, žt. 145 o uporabljenju vladne in isvrievalne oblasti. Nočem nadalje govoriti o razmerah prt tako imenovanih avtonomnih oblastih. Rečem le: Kaj bi se sgodilo, ako bi n. pr. deželni glavar, deželni odbor ali deželni »bor Kranjski
PODLISTEK.
27
Kmetski upor.
Sjatiuvintkn jnmt itttn<\)»tega veka.
— Spisal Avgust Šenoa. Preloiil l P. Planinski. —
—	Joj, joj, ujeo, sam vrag nam je prinesel novega gospodarja. Bog bi se zjokal. Čuj! Ti poznaš tisto ubogo udovo Kato Ma-rušičevo iz Zaprešiča.
—	Poznam.
—	Petero malih otrok ima na vratu. Moža so ji zapodili v vojsko, a tam so ga Turki zaklali. Ubija se, trudi se sirota in vsakdo jo pozna kot pošteno dušo.
—	Pa P
—	Pa ti pride Tahijev sluga, Peter Bošnjak, Bog ga ubil. Dejal je ta zlodej gospe 'i'ahijevi, da Marušička govori za staro go* »podinjo in obrekuje nove gospodarje. Ros da ste gospa Murta in goapodičina Zofiku radi zahajali k Marušički in jo stokrat obdarovali revo, ali da je gospo Joleno obrekovata, to ni res; zmeni se žena za to. No, laž je kakor lulika ; kamor srno pade, pokrije lulika čez noč polje. In kaj se je zgodilo P Pomis-
iako postopali proti Nemcem, katerih je na Kranjskem le 5 odstotkov, kakor postopajo deželni odbor, deželni glavar in deželni zbor litrski proti Hrvatom in Slovencem. Deželni zbor Kranjski naj napravi enkrat tako po-skušnjo, sicer ne zato, da bi storil kako krivico Nemcem, ampak v ta namen, da pripomore do pravice Hrvatom in Slovencem v Istri katere sicer tudi od c. kr. vlade ni mogoče dobiti. Sicer pa že na nekatere važne interpelacije nimamo odgovora in aicer na one z dne 16., 21. in 26. marca 1893, katere so se po-novile v mesecu novembru.
Na moje govore v decembru I. 1„ odgovori se, kakor čujem, danes, in s čisto vostju pričakujem odgovora.
Imel bi, gospoda moja, novih dokazov za irredentizem, katerega skoro pripoznati nočejo, toda nočem ae dolgo muditi pri tem. Omeniti hočem samo, da je list tL'Eoo delle Alpi giulie* po mojih govorih s dne 13. in 15. decembra 1893 pisal, da ao ta list, kakor tudi drugI irredentiitiiki spisi mnogo bolj razširjeni, nego sem jaz trdil tu v državnem zboru.
Zanimivo je tudi omeniti, da je list „Rinnovamento", izhajojoč v Gorici, nokoč rekel, da so jedno številko lista tL'Eco delle Alpi Giulie* razširili po Gorici v 27 isvodib. Na to je moral list, po ukazu c. k. okrajnega glavarstva popraviti, da to ni res. „L'Eco deirAlpi Giulie" pa ao je posmehoval jednim in drugim, pišoč, da no 27 izvodov tega lista, ampak 500 so jih razširili po Gorici. Tu je tudi notioa o iirjenju nekih listkov, ki so se razdeljevali v spomin na Obordanka. List „Rinnovamento* z dne 10. februvarja t. 1. pile, da je prišlo v njega roke 90 komadov. (Čita):
„G u g 1 i e 1 m o Oberdan col nome d1 Italia sulle labbra
addi XX dicembre MDCCCLXXXII pert di austriaco capestro perchfc dal suo martirio
ingagliardito cresca 1' odio degli italiani per I* oppressoro della sua terra. Trieste, 20 dicembre 1893.
II Circolo Garibaldi."
V istem času prilepiti so ae taki listki (kaže jedno tako znamko) na poštne nabiral-niče v Trstu, na kojih je bilo mesto orla neko znamenje z nadpisom .Circolo Garibaldi Trieste*; takih znamk našlo se je po Trstu mnogo. Imam pri sebi tudi neki naris iz Trate z dne 18. avgusta 1893, kateri pa ne smo priti v javnost, kajti to bi bilo preveč.
lite, ujeo 1 Gospa Jela in novi nas gospodar sta verjela na prazno besedo Petru in gorje Marušički. Prišel je Peter in krdelo takih krvnikov, kakor je on, v Zaprešič: „Jaz ti bom dal gospo Uršulo, zakriči porogljivo Peter, videla boš, kdo je tvoj Bog, nekrščena stvar!" in aune siroto s pestjo v hrbet, da jo padla na obr«z. Razbojniki so razbili vrata odnesli žito, ajdo, koruzo, pitanega vola, katerega je dobila od prejšnje gospode. Da, še več. Vzeli so ji lep vinograd, razbili klet, odnesli vino; rova sedi na hišnem pragu in joka, a tudi otroci jokajo, da bi ti skoraj srce počilo.
—	Ali je to resnica P reče ujeo Matija Gubec, prebledši, in plane pokonci, zugnavši sekiro iz rok,
—	Tako živa resnica, ujec, kakor se jaz pišom za Jurija MogajiČa, tako živa resnica, kakor jaz nimam niti ooeta niti matere, kateremu ste vi, ujec moj, mladih nog hrana in obrana. Bil sem danes v Zapnsiči, videl sem ubogo udovo in solze ao me oblile. Mar ta gospoda nimajo Boga P Vprašajte samo Za-prešičane Grogorja Zdolarja, Štefana Jelako-
Omeniti hočem še dveh stvari, ki so jako značilne. Tako je poslalo c. kr. redarstvo v Trstu občini Tinjanski nek dopis z nastopnim naslovom (črta): N. 2426. Dali'i. r. Dire-zione d1 Polizia Trieste alla Lodevole Pode-staria in Antignana Distr. Pisino. D1 ufficio franco di bollo".
C. kr. redarstvo v Trstu piše torej čisto hrvatski občini italijanski. To je isto, o čemur sem govoril popred, da c. k. oblasti razširjajo italijanski jezik in zajedno tudi nemoralnost, ker zavijajo svoje dopise v take-le liste. (Kaže dotični ovoj, prikrojen is nekega ilustrovanega lista — živahna veselost.)
(Konec prili.)
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). V včerajšnjem nadaljevanju proračunske razprave vsprejela je zbornica naslov „Osrednja uprava" naučnega ministarstva. Posl. Hormuzaki govoril je o željah Malorusov v Bukovini, posl. K u r z pa jo priporočal, da se omeji pouk klasičnih jezikov na srednjih šolah. Poslance Sokolov-s k i branil jo zahteve Poljakov, B a r v i n-s k i pa težnje Malorusov, a grof K a u n i t z je priporočal, da bi se dopuščalo ženskam obiskovati vseučilišča. Na to sta govorila glavna govornika posl. K a i z 1 preti proračunu in P i e t a k za proračun. Prvemu odgovoril je obširnejše poročevalec Pininnki. Finančni minister dr. P 1 e n e r predložil je zatem zakonski načrt gledč olajhčanja plačevanja pristojbin kreditnim in predujmnim zadrugam. — Jutri je zopet seja.
Cesar gre vender v Budimpešto ?
Kakor poroča včerajšnja »Budapester Corre-spondenz*, prido Nj. Vel. cosar dnu 26. maja v Budimpešto in ostano tam nekoliko todnov.
Coi'oiiinijev klub imenoval je svojim delegatom za parlamentarno komisijo poslance: Hurgstaller, C o roni ni in D u b s k y.
Socijalistički shodi na Dunaju. Sinoč zborovali so dunajski socijalni demokratje na 6. raznih krajih. Zborovanj udeležila so je ogromna množica ljudstva. Petero zborovanj končalo je mirno in v redu, Šesto pa je razpustila policija, ker je delavski vodja Neu-rnann jako ojstro napadel vlado zaradi nje opreznih naredeb gledć 1. majnika. A tudi tukaj razšli so se sborovaloi, glaano prote-stujoč proti razpuščenju shoda, ne da bi bilo izgredov. V vseh 6. zborovanjih priporočali ao govorniki, da se praznuje 1. majnik, da se uvede splošno volilno pravo in da so od-
viča in starega Mateja Jabučiča. Ti vam to bolje dopovodo, ti so vso na svoje oči videli.
Na svoje oči videli P vpraša Gubec za-čudjeno, a kaj so delali s svojimi rokami P
—	Kaj naj bi P Godrnjali so sicer, ali kaj koristi P Hipoma prido v vas četa orožnikov z ostrimi kopji. Vstavili so so pri sodniku. Tu so celo noč pili, vse razbili — in sodnik je molčal. Moj Bog ! Te sile!
Gubec povesi glavo in prime z zobmi spodnjo ustnico.
—	In takovi grozni glasovi, ujeo, prihajajo tudi od drugod, pripomni Jurij. Stari Tahi je hudič. Kdor ne pride prod zoro na tlako, dobi jih s palico pred Sosedom, in če so upravitelj le za hip zakasni, v leseno okovi ž njim, kjer so mora culi dan na solnci variti, Da, tudi Mateju Mandiču v Brdovci ho vzeli hišo, polje in vinograd in ga spodili b kmetijo kot psa h palico.
—	Oh ! vsdihne Gubec razjarjen.
—	Hudo je, ujec, hudo. Gospoda celo žugajo, da bo Še hujo, in kdor bi si upal bosedico črhniti, da izgubi glavo. Pozvedujejo
pravi militarizem, posebno pa so protestovali proti črnovojniškemu zakonu.
Gibanje med ogrskimi narodnostmi jelo se je oživljati. Oholi Madjari se utegnejo prepričati o resničnosti pregovora, ki pravi, da kolikor veči je pritisk, tem odločnejši je odpor. Če prav pomislimo, morali bi se skoro veseliti, da Madjari tako bosne proti vsem nemadjarskim narodnostim, kajti uprav to madjarsko bosnenjo utegne vzdramiti druge narodnosti iz letargije. In mi ne dvomimo niti za trenotek, da so razmere na Ogrskem premene veliko popred, nego bi si človek mislil, kakor hitro nastopijo n&rodnosti odločno in solidarno. Res se vidi moč Madjarov naravnost nepremagljina, ali vse to jo sijajna stavba, ki visi v zraku. In menda ravno zato, ker Madjari sami slutijo, da danes ali jutri pride plačila dan, polastila se jih je ona divjost, ki je lo na Bramoto sedanjemu veku. Na Ogrskem jo že tako, da mora priti šo slabše, da se obrne potem na bolje. S cer-kvonimi predlogami približal se jo madjarski šovinizem koncu svoje latinščino; rekli bi, da kmalu ne bodo več smodnika v njegovih skladiščih. Te predloge so pa tudi prava di-namitna patrona Žido-Mndjarov, določena v to, da smrtno rani nomadjarsko narodnosti, da zastrupi svetost družinskega življenja in da slednjič zatro v srcu ljudstva zadnjo ilod verskega čuta. Te cerkveno predlogo značijo torej najgnusnejio nasilstvo: nspnd na narodnost, Cerkev in družino. Bogu bodi hvala, da so narodnosti na Ogrskem jelo slutiti pretečo nevarnost! Romuni branijo svojo kožo že par let sem prav enorgično in nH plašijo so niti aodnijskih proiskav niti zaporov, s # katerimi jo jako radodaren madjarski liberalizem. Sedaj so se začeli gibati tudi Srbi, kar nas posebno voseli. Uprav minolo soboto priredili so v Karlovcih sijajno manifestacijo proti cerkvenim predlogam — shod, katerega so jo udeležilo do 20000 usob. Dotično resolucije vsprojele so uo soglasno in med občim navdušenjem. Jako značilno je tudi to, da so ogrski Srbi odičili svoje parniko t avstrijskimi barvami, znamenje, da so do grla siti madjarskega vladanja. Mimo tega nas veseli, da se je shoda udeležilo tudi nekoliko katoliških duhovnikov. Prav tako: od strani Žido-Madjarov proti nevarnost vsem krščanskim veram, a proti skupnemu sovražniku treba skupno postopati.
Zaroka cesarjeviča. Kakor pi'e „Journal da 8t. Peterbourg" v včerajšnji svoji štovilki, veseli se vsa Rusija zaroke cosarjoviča Nikolaja Ali ksandroviča s princesitijo Alico Ileško-Prinoesinjo da vsprejme ruski narod z občutki iskrenega, globokega »poštovanja, ka-
na vse strani prod Sosodom, po Trgovini Ja-kovlji in pe drugih vaseh, kdo da je atari gospodi veren, a na tistega da pride bič. Stari sivobradoc Tahi jo vrag, a tudi nj<ga gospa Jelena jo rogata. Siromak cerkovnik na Pušči jo imel jedino svinjo, gospodi jo bilo treba pečenke, pa so mu zadnjo svinjo odgnali na Sosed. Najhujši pa je mladi gospod Oavro. Ta strelja po kmotijskih kravah in konjih iz svojo punite, a seboj ima vedno celo tropo piov, katero hujska na kmete. Noilavno toliko da niso raztrgali starega Jurka u Br-dovea in bili bi ga, da jim ni moja Jana s palico dala po gobcih.
Gubec jo stat zamišljen prekriženih rok. Zaglobil so je v težko misli, a v njega prsih kakor bi divjal čuden boj,
—	Da, nadaljujo nekako plaho mladenič, prihajam, ujec, tudi radi sebe, tudi uicui ne kažo dobro, da.si nisem kinut, (Jasi sem svobodnjak.
—	Kakovu krivica tobi, Jurij P vpraša Gubec in vzravna glav«,
(Daljo prib.)
korino goji ves narod m tiit ljubljenega vladarja, (Cs«arjevlč Nikolaj AlekiandroviA rojen je v Pnerbuinu dne 6. (18. po »t. at.) ■tja leta 1868., je torej v 26. letu, nevesta priocesinja Alica pa je rojena v Dsrmstadtu dne 6. junija 1872. leta, torej j« sedaj t 22. letu. Ur.)
Novi srbski poslanec na Dan »ju. Kralj Aleksander imenoval je poslancem na Dunaju bivšega ministerskega predsednik« S i m i 6 a. Isti odpotuje dne 26. t. m. na avoje mesto.
Italija. Seja poslanske komore dno 21. t. m. bila je zopet burna. Criapi branil je kar je le mogel, proračun sa vojsko, omenjajoč, da morajo delati vsi Italijani ■ vsemi silami v to, da pripravijo zmage na vojnem polju, katerih zmag je pričakovala Italija doslej zastonj. Omenil je ▼ dokaz svojih trditev Cumpcfurmio in Tis. Nasproti vsem predlogom za nove prihranitve vaprejel se je z ogromno večino predlog poslanca Tartarola, da prestopi komora na dnevni red, ker je čula vladine izjave. Temu predlogu je pri* trdil Crinpi. Vsled te aijajne image Crispi-jeve vlade ostane skrajna levica skoraj osamljena. Ministeraki svet seicl se je dne 22. t m. v nujno sejo, da se posvetuje o prihodnji taktiki, ker je vlada dobila s tem glasovanjem nekako nepričakovano laupnico. Bržkone pride razprava o prihranjenju v komoro pred proračunom. Seveda je treba kovati železo dokler žarf.
V včerajšnji seji zmagala je sopet Cri-spijeva vlada nad opozicijo. Komora bila je namreč končala razpravo o proračunu sa naor-narnico ; posl. Vmlli je utemeljil avoj predlog, da so stavijo finančne naredbe že na dnevni red danainjo seje. Cavallotti podpiral je ta predlog in ga stavil formalno kot svoj lasten. Ministarski predsednik Ciispi pa je izjavil, da nikakor ne spozna potrebe, da bi se finančne naredbe morale raspravljati v zbornici pred splošnim proračunom, vlada pa da je vendar pripravljena razpravljati o finančnih naredbah ali pred proračunom državnega zaklada in dohodarine, ali pa na koji drug določeni dan, n. pr. 20. ali pa 15. maja. Na to so je vnela sicer kratka, ali jako živahna razprava. Zbornioa glasovala je zatem imenoma o Cavallottijevem predlogu, kateri pa je propadel x 269 glasovi proti 56, a vsprejela je s veliko večino Crispijev predlog, da se finančne naredbe raipravljajo v komori dne 15. maja.
Različne vesti.
Nj. o. In kr. Vi*, nadvojvodinjt cesar)• činaudova Štefanija dospela je dne 22. t.
m. na Lloydovem parniku „Trieste" v Civita-vccchio in odpotovala istega dne v Neapelj.
(Triester Zeltungi* nikakor ne more i« peresa ime aEdinost". O tem smo prepričani že davno: tako je bilo od nekdaj, tako j« tudi te dandanes. Pred par dnevi pa je bila nafia tetka menda posebno dobre volje, kar se — tako trdijo zlobni jeziki — selo redko dogaja pri starih — devicah. Taki trenotki dobre volje so prave oate v iirni planjavi starodeviike osamelosti in — aitnoati. V takem blaženem trenotku nam je ljuba tetka izkazala posebno čast, da je vzela v rokt* naš list ter posnela iž njega vest o ustanovnem shodu .Kmetijske družbe* za Trst in okolico, katero vest je priobčila z uvodom : „Einem hiesegen lilatte entnehmen wir. .. No, ne jezimo se radi tega, da naši tetki ne gredo v slast imena slovenskih listov Tržaških, kajti pomisliti je, da pri devicah ne le stara ljubezen nikdar ne srjevi, ampak tudi stara mržnja. In naša .Triestorica" ima mnogo stare ljubezni, katera ne zrjavi nikdir, a tudi mnogo stare mržnje.
NOV odvetnik. Trža&ka odvetniška komora vpisala je v listino odvetnikov gospoda drja. Douienika Trinajstiča s sedežem v Pazinu. Voščimo obilo sreče I
Poroka. Pri sv. Ivanu poročil se je minulo nedeljo zasebni uradnik g. Miroslav Kober z gospodičino Ano Maurorjevo. Novoporočenca sta Dunajčana. Priobčujemo to vest zato, ker je bila poroka nenavadno sijajna in so bili ljudje pri sv. Ivanu sploh jako znatiželjni.
Potrjeni izvolitvi. Trgovinski miniBter potrdil jo novo izvolitev barona Rilter Zaho-nija predsednikom in Ljudevita Migliuttija podpredsednikom Goriško trgovinsko in obrtne zbornici*.
Popravak. V oklicu volilnega odseka
.Del. pod p. društva*, prijavljenem v večernem izdanju minole sobote, urinila se je mala tiskarski pomota. Med nasvetovanimi pregledovali računov čitati je namreč Josip Fabjan ia na Habjan. — I sto tak o nas j« škrat v starčevi omari pokvaril .najnovejšo vest* ia Rio Janeiro. Namesto: .Predsednik Peixoto je prijatalj diplomatiikemu zboru, ker ja-revolucija kaačala, čita naj ae: .Pradaed* nik Peixoto je prijavil diplomatskem« zbora, d a je revaloeija končala."
Nova talefoneka zveza v Tretu Včeraj bila je dokončana nova telefonska proga, katera veie vse policijske komisarijate in nadsorničtv* s policijskim ravnateljstvom, z osrednjo telefonsko postajo, z deželnim sodiščem, namestniitvom in osrednjim povelj-ništvom stražarjev.
Nenadna emrt. Včeraj zjutraj zadel* je kap 501etnega trgovca Petra Clementa is Pierisa v gostilni ,Alta nuova Abbondanza" v ulioi del Torrente. Truplo odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu.
Neredi na Ograkem. Kakor smo bili sporočili že v zjutranjem izdnnju današnje štev. med najnovejšimi vestmi, provzročili so včeraj socijalistiški delavci v Vašarheliju na Ogrskem velike nerede. O tej stvari doznamo te-lo podrobnosti: Že nekaj dnij sem zbirali so se v Vašsrheliju sleherni dan socijalistički delavci, katere so ščuvali razni govorniki proti delodajalcem. Poslednje nazivali so kot mtradajalce naroda in pijavko, ki se hranijo s krvjo delavcev. Oblasti dopuščale so to fičuvanje zaradi tega, da so mogle bolje proučevati gibanje in spoznati vodje. Ker p« so govorniki postajali držnejii od dne do dne, priredilo se je vse potrebno, da se to nevarno gibanje zatrć na mah, Jeden tajni policijski agent pomešal se je med ljudstvo in na dogovorjeno znamenje obkolili so delavce. Poslednji pa so v odgovor navalili na poslopje mestnega glavarstva, razbili vrata in metali iz veže kamenje na orožnike. — Ker se delavci kljubu večkratnemu opominjanju niso hoteli pomiriti, ukaul je poveljnik orožnikov vstreliti na izgrednike. — Vstrelilo je 18 orožnikov; ne hitee zgrudil se je jeden deček, kateri se je bil pomešel mod iigredniko bržkone iz radovednosti in 4 delavci padli so težko ranjeni. To pa je množico še bolj razkačilo in srdito vrgla se j« ua orožnike, katere bi bile gotovo premagala, da niso prihiteli bai v kritičnem hipu vojaki orožnikom v pomoč. Potem so prijeli in odvedli v zapor 60 izgrednikov, med ke> terimi je tudi vodja vsega gibanje, nek Kovač, bivši polioijski agent. Isti je izjavil, da je mednarodni socijalist in da ne pozna ni-kakoršne narodnosti ne domovine, kakor obeh ne pripoznavajo vsi njegovi aomilljenikt. Isti hočejo biti prosti delevoi, bratje vseh z vsemi, a ne marajo niti vojakov, niti devkov. Delodajalci pa da so moiilei, kateri zeelužijo, da se jih obesi. — Nek vojeiki avditor dobil je ukaz, da preiskuje, da-li orožniki niso streljali na množioo, ne da bi bila skrajne potrebe za to.
Potrea na Grikem. Kakor smo bili sporočili v večernem izdanju 48. štev. .Ed.a, bil je dne 21. t. m. potres po vsej Gržki. Danes doznamo, da potres ni bil tako neizde-ten, kakor se je mislilo prvi hip. Tako ne pr. zruiilo se je v mestu Larissa mnogo hii, in 20 otrok ubile so ruševine L&riškega samostanskega vzgojišfia. V mestu Calcidn ubitih je 5 oseb, v raznih mestih in selih pokrajino Lonidske bilo je ubitih 129 oseb in okolo 200 ranjenih. Dne 22. t. m. ponovil so je potres, ki je skoraj popolnoma uničil mesto Tebonsko. Ne zna se še, koliko oseb je ponesrečilo. Kralj in minister notranjih poslov odpotovala sta na lice mesta. — V Calcido ni ostalo niti jedno poslopje nepoškodovano. Kaznonce državne kaznilnice v istom mostu morali so izpustiti(l), da ne bi jih poeulo poslopje, — Orožno so je pojavil potres v Dragani. Zemlja odprla se je na raznih krajih, is hribovja nad mestom pa so padalo ogromne skale na hiše. Ljudje so malone zblaznili od groze.
Koiutovanje. Mestni zastop Budimpeitan ski podaril je za KoAutov spomenik 20.000 gld. Za KoAutov spomenik pobirajo po vsej deželi in 00I6 po šolah. Celo žonstvo hoče širiti Koiutovo idoje. V ta namen so je osnovalo v Dudimpošti posebno žensko društvo.
Slike Iz Italije. V Broaoii našli so umorjenega bogatina Camevalija, O morilcih ni
nikakega sleda. — V Carleone sta dva lopova assorila odvetnika Bentivoglio-a, pre* bodivii ga šestkrat. — Pri Oirgenti našli so mrtvo in razmesarjeno truplo posestnika Bion-do. Poleg trupla sta ležala dva druga kost-njaka. — V Solignu ja izvršil parček iz naj-odličnejših krogev dvojni samomor.
Kobilice na Sardimkeia otoku Poročila iz Sardinije javljajo, da so se kobilice pokazale pa vsem otoku v strahoviti množici. Znano je, da popotuje ta požrešna živalica v ogromnih tolpah in kMaor sede oblak kobilic, tam ne ostane niti listje, niti biljke. Več ato ljudij zatira to živo kugo in vlada plačuje 30 centesimov za vsak nabrani kilogram kobilie. Izračunili so, da se jih je nabralo v jednem samem dnevu do 800 milijonov komadov (I), kajti na vsake 4 kilogr. pride jih okolo jeden milijon.
Pretepi. Včeraj zjutraj Še pred zoro izstopil je 39letni Josip Štrukelj« stanujoč v ulici Sette Fontane hit. 2 is kavarne Ber-gamin na trgu S. Giovanni, da opravi neko telesno potrebo. V tem ga je zabodel nepoznan človek perkrat z nožem v hrbet in v levo roko ter pobegnil. Rane na srečo niso nevarne; Štruklja obvezali so na zdravniški postaji. — Nocoj okolo polunoči stepla sta >» na ulici 221etni težak Josip Gabrijusič, stanujoč v ulioi del Crooifisso hšt. 12 in 23-letni mornar Marij Castellani, stanujoč v isti ulici hit. 30, ker sta bila oba pijana. Da se nekoliko ohladita, puščala sta si kri drug drugemu i neži. Da zabrani večjo nesrečo, posegel je mimopriiedli strežer vmes. Odve-del ja oba nz zdravniško postajo in od tod odpravili so ju v bolnišnioo.
Nezgoda. 7letna Ivana Fornasarič, stanujoča na Prošeku hšt. 32 zaloputnila je včeraj domače vežna vrata, e vrata padla so v tem raz tečaj otroku na glavo. Ranila so otroka na čelu in mu strle nos, zbok česar 10 prepeljali dete v trlaiko bolniišnico.
Konjaka brca. Včeraj zjutraj napregal je 44letni izvožček Angel Riosa ii Trsta svojega konja, ker brcne konj in zadene izvož-čeka s kopitom tako silno na desno roko, da mu je zlomil isto. Isvoiček je šel v bol-niinico.
Sodnijlko. 29letni klesar Martin K«lc, 18lotni kmet Josip Pečar, 21letni kmet Anton Križmančič in 21 letni čevljar Matej Pečar, vsi štirje is Oropade, dobili so včerej pred tržaškim sodiščem zaradi težkega telea-nega poškodovanje: Kale in Križmančič po 3 meseee, obe Pečarje pa po 2 meseca jednostavne ječe. Obsojeni mladeniči pretepli so bili namreč dne 8, oktobra min. leta na plesu v gostilni Sofije Bonove v Bazovici k mota Jakobe Oojco.
Pollcljeko. Včeraj no zeprli 48letnega dninarja Štefane P. iz Seiene, 251etaega težaka Antona P. iz Zagreba in 2Uetnega brezposelnega Adolfa S. iz Komne, ker so bili vsi trije že izgnani iz Trate, e kljubu temu vrnili ao se semkaj. — Vraterju hiše It, 10 v ulici Cerintia ukradel je včerej popoludne nepoinen tet iz vratarske lože budilno uro in ogrinječo, oboje vredno kekih 20 gld.
Najnovejše vesti.
Dunaj 24. Cesarioa Elizabeta dospela je danes ob 7. uri 46 min. zjutrej nz Dunaj-Penzing. Na kolodvoru jo je pozdravil cesar. Veličanstva odpeljale sta se takoj v Leinz.
Dunaj 24. Vsi zjutrajnji listi proslavljajo povodom 40letnioe poroke Nj. Veličanstev sijajne in redke čednosti cesarske dvojioe, izrazajoć radostna čutstva vkupnega prebivalstva.
Madrid 24. Po uradnem poročilu obolele so včeraj na novo za kolerorino 104 osebe. Umrlo so 3 osebe.
Atene 24. povodom potresa v okraju Lokris jo bilo ubitih 210 oseb, 180 pa težko ranjenih. V drugih pokrajinah bilo je ubitih 50 oseb in 100 ranjenih.
Dunajska borna	24. aprila	iae«.
	včeraj	danes
Državni dolg v papirju ,	. . . 98-45	98-45
„ .v srebru	. . . 98-;i5	9825
AvHtrijska renta v zlatu	. , . 119 45	119-80
» .v kronali	. . . 97-75	97 B5
		»52 50
		125- —
		9 93
100 mark......		ti l 17 V,
		4395
T»iavlnakl bnojavl.
Bzilapsštl. Pienic* ta »pomlad 7 08-7-11, sa jfi*en 7-37—7-88 Koruza za jull-avgunt 5-15 do 5-1« Otm*» »pomlad 5-90—5 »t, nve« ca jesen 7 06-7i0.
Pfariica nova od 77 kil. f. 7-30—7 M, od 78 kil. f. 7-40—7-45, od 70 Ml. f. 7 50-7 85. od 80 kil. f. 7 55-7 65. od 81 Ml. for. 7«0-775, Rt 6 80—5-80.
•Fef-men 6-50 —»• — ; proso 4—i'40.
Cena pienici pada viak dan. Danes padla ja zopet ca 5 nvč. Prodalo *e je težko 9.000 met. atot Ki in oves sta tudi jako mlačna, 10—15 ni- ceneje. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor: mlačno. Za april 15-50, maj 15-60. Nova roba »epteosber 1580, malo zanimanja.
Bndtmpsita. špirit, i«.5o-;«-80
Havrs. Kava flantoa good averaga sa april 102 75, ia avgust »9 60 mlačno, popnitljivo.
Hamburg. Santo« good averaga sa maj 88-96, aoptamber 79*50, jako mirno.
Slavno občinstvo opozarjam aa mojo novonrsjtno Avstrijo v ulici Ohega it. 4, v katari ss dobiva sleherni dan svaie pecivo vsake vrsti. Ob jednsm naiaanjam, da sprajemam naročbe na iivrstne
KOLAČE
1za birmance
Priporočam a« vsem botrom in botram a me »ta
in dežele za obilen obisk.
Edvard Lampe.
Gostilna „AlVAntico Moro"
ulica Solilario 12, {po domače pri „PrvaikovtU*), prodaja črna in bela r ina prve vrt te it prmHcih in dornberSkih vinogradov, in sicer: domače črno po 32, belo po 36, modra frankinja po 40 in irno kratko po 40 tiS. liter. Izvrstna kuhinja. — Drleč te geti«: h Rojak k rojaku", priporoča »t podpisani ta obil obisk.	Anton Vodopiver, gostilničar.
pivovarne bratov
Rolnlnghaut v Stoinfoldu — Bradic
pri	16«
A. DEJAKU, junior, t TRSTU
Ylaa đatfli Artisti št. t,
zastopnik ia Primorsko, Dalmacijo In Levaat,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico starosnano steinfeldsko eksportno (Ezport), oiujskl (MBrzen) in uleiano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
Teodor Slabap
arabar V GORICI (Gflri) ulica Morolll 17
so priporoča preč. duhovščini sa napravo cerkvenih posod in orodij is čistega srebra, alpnka in medpuine, kot: mon-fitrane, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v o g n j u posrebrim in poelatim.
Da si lamorajo tudi menj premožne orkve omisliti razne crkvene stvari, so bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko I	SI-84
>s
Zagrebške delniške pivovarne
in tovarne slada
priporoča in eprejemlje naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Glavni zaatop in skladišče
ULICA DEGLI ARTISTI *«. S.
To pivo jo iivratna kokovoati in po nizkih conah
»Kupuj pri kovafiu in no pri kovačatu !w
pravi stari pregovor.
To vuljn po vstvj pravici sn moj zavod, kajti lu tako velika kupčija, kakoršna jo moja, ima zbok gotovoga plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih prednosti, cene stroške, kar jo slednjič v korist kupovalcu samemu.
Krasni vaorei sasebnim odjemalcem gratis in franko. — Bogate zbirke uzorcer, kakor šo nikoli, za krojače nufrankovane,
Snovij za obleke*
Perurien in dosking za veleča§tito duhovščino, prodpUane snovij za uniforme C. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, suknjo za biljard in igralne mise, preproge za vozove, loden, tudi ne premoč-ljiv za lovske suknje, snovij, ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd.
Ceno, primerno, pošteno, trajno, čiBto volneno sukneno blago in no dober kup cunje, katero veljajo komaj odškodnino za krojača, priporoča
Iv. Stikarofsky,
BRNO (aT,t- Manchester).
Najvoča zaloga tovarniškega sukna v vrednunti '/, milijona goldinai-jov. — Pošilja se le po
poritn«'m povzetju 1 KoroHpomloHPija v ncmAkom, čeiikem, ogrskom, poljnkom, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku.	(24)
Lastnik politično društvo ,Edinost* — Iidavutclj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolcnc v Trstu.