Poitnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XX. Celovec, petek, 6. avgust 1965 Štev. 32 (1210) Koroška in Celovec v luči mednarodnega sejma Včeraj je bil v Celovcu slovesno •odprt 14. Avstrijski lesni sejem — Koroški sejem in spet bo glavno mesto naše dežele za deset dni v središču zanimanja domačih in tujih obiskovalcev največje tradicionalne gospodarske prireditve v deželi. Če pomislimo na razmere, v katerih se je v povojnih letih spet začela obnavljati tradicija celovške >Deželne razstave*, in če primerjamo obseg takratnih prireditev z vsebino in pomenom današnjega Koroškega sejma, potem pač ne moremo spregledati 2a tedanje čase neslutenega razvoja, 'bi ga je napravila ta prireditev v razmeroma kratkem času. In če končno Še upoštevamo, da Koroški sejem zdaj že štirinajsto leto uspešno lgra vlogo vseavstrijskega lesnega sejma z vsakoletno udeležbo najmanj dvajsetih držav, potem nikakor ni mogoče prezreti dejstva, da Celovec m Koroška izpolnjujeta važno nalogo ne le v okviru avstrijskega marveč tudi mednarodnega gospodarstva. Da to niso le prazne besede, dokazuje vsakoletna udeležba tujih držav, katerih število razstavljavcev zavzema letos eno tretjino vseh sodelujočih podjetij. Vsak tretji razstavljavec torej prihaja iz inozemstva — to je za prireditev, ki je razmeroma mlada in še nima tiste tradicije kot veliki mednarodni velesejmi, vsekakor lep uspeh in priznanje, prav tako pa tudi najboljša podlaga za nadaljnji razvoj in še večje uveljavljanje kot posrednik v mednarodni menjavi. Ta vloga posrednika je za Avstrijo v celoti in posebej za Koroško neprecenljivega pomena. Narekuje jo geografska lega naše države na stika-lišču dveh politično in ne nazadnje tudi po gospodarski ureditvi različnih delov velike družine — Evrope. Siti most med obema je častna, pa tudi odgovorna naloga; to velja v Političnem prav tako kot v gospodarskem oziru. Še na lanskoletni otvoritvi sejma v Celovcu smo iz ust zelo odgovornega Č>VP-jevskega Predstavnika slišali besede, ki niso bile ravno najbolj izraz te zavesti. Medtem je minilo leto, v katerem je Avstrija posebno po zaslugi socialističnih politikov napravila važne korake tudi na drugo stran mostu — proti vzhodu in jugovzhodu. S tem Pa ni izpolnjevala le svoje naloge Posrednika, marveč je tudi lastnemu gospodarstvu odprla nove perspektive za razširitev blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja. Uspeh teh prizadevanj se zrcali tudi na letošnjem celovškem sejmu. Med novimi udeleženci so zlasti vzhodne države, ki se na tej prireditvi tokrat prvič uvrščajo v pomembno mednarodno srečanje in medsebojno primerjanje gospodarskih zmogljivosti. Tako je postal okvir celovške sejemske prireditve spet širši in njen pomen večji, saj je vključila nove člane v krog držav, katere kot velika družina tudi na tradicio-nalnem avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu iščejo možnosti cim tesncj-sega sodelovanja. Da pa se tako sodelovanje končno ne izčrpa le v medsebojnih gospodarskih stikih, nam posebno nazorno demonstrirajo današnji odnosi med Sferni sosednimi državami Avstrijo, Malijo in Jugoslavijo. Nedvomno ie Pri razvoju teh odnosov odigrala Važno vlogo tudi celovška sejemska Prireditev, saj sta Italija in Jugoslavija med njenimi najstarejšimi udeleženci. Gradnja mostu v malem obmejnem okviru torej že rodi sadove, zdaj pa je naloga Avstrijskega les-nega sejma — Koroškega sejma v Celovcu, da ta most širi naprej ter Preko njega zbliža in povezuje tudi druge v plemeniti izmenjavi duševnih *n materialnih dobrin — v korist plodnega sodelovanja in miroljubnega sožitja. »Avstrijsko okno na jug in jugovzhod" Slovesna otvoritev 14. Avstrijskega lesnega sejma — Koroškega sejma v Celovcu V navzočnosti več sto gostov je bil včeraj v okviru posebne slavnosti odprt 14. Avstrijske lesni sejem — Koroški sejem v Celovcu. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili minister za trgovino in obnovo dr. Bock (ki je kot pristojni resorni minister sejem tudi odprl), minister za kmetijstvo in gozdarstvo dipl. inž. dr. Schleinzer, državni sekretar v trgovinskem ministrstvu Weikhart, koroški deželni glavar Sima z obema namestnikoma dr. Kerstnigom in inž. Truppejem ter ostalimi člani deželne vlade, predsednik deželnega zbora Tillian z obema podpredsednikoma in številnimi deželnimi poslanci, celovški župan Ausserwinkler s člani mestnega sveta ter župani mnogih koroških občin, predsedniki zbornic, zastopniki vojske ter predstavniki najrazličnejših gospodarskih in drugih ustanov. Med udeleženci so bili tudi številni predstavniki drugih držav, tako poljski kmetijski minister dipl. inž. Gessing na čelu veččlanske delegacije iz Poljske, član izvršnega sveta SR Slovenije Jamar, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Pirkovič in konzul Jeglič ter delegacije gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske, diplomatski predstavniki Italije, Francije, Zahodne Nemčije in Švedske ter gospodarske delegacije iz Romunije, Madžarske, Nemčije, Švice, in drugih držav. Predsednik sejma podžupan Novak je v svojem pozdravnem govoru naglasil, da je celovški sejem okno Avstrije na jug in jugovzhod, medtem ko je župan Ausservvinkler izrazil željo, da bi tudi ta prireditev služila miroljubnemu sodelovanju med narodi. Deželni glavar Sima je prav tako poudaril, da avstrijski lesni sejem v Celovcu vedno močneje sega preko avstrijskih meja. »Koroška je v zavesti svoje geografske lege na stikališču jezikov, kultur in gospodarskih prostorov v zadnjih desetletjih dosledno izgrajevala in negovala odnose s sosednimi državami in s tem praktično doprinašala k sporazumevanju med narodi." Otvoritveni govor je imel minister dr. Bock, ki je kot glavna problema trenutne avstrijske notranje politike omenil razvoj življenjskih stroškov ter napeti položaj v državnem proračunu, medtem ko odnosov Avstrije do EGS tokrat sploh ni omenil, kar je splošno začudilo. Svetovna javnost zahteva mir v Vietnamu Medtem ko je ameriški predsednik zaukazal povečanje ameriških vojaških sil v Vietnamu za nadaljnje de-settisoče vojakov in ko vietnamsko osvobodilno gibanje z vedno novimi drznimi akcijami naprej ogroža ameriške ter južnovietnamske vladne postojanke, pa v mednarodni javnosti vedno oolj prodira zahteva, da je treba napraviti konec oboroženim spopadom in z mirnimi sredstvi zagotoviti mir v Vietnamu. Ta zahteva prodira tako na Vzhodu kakor tudi na Zahodu, še posebno pa med nevezanimi državami, razlika je samo v tem, da si pomiritev vsaka 'stran tolmači po svoje. Za ameriško politiko v Vietnamu postaja čedalje bolj značilno spoznanje, da z oboroženo siilo vsaj v doglednem času ne bo mogla doseči svojega cilja. Namreč ni naključje, da je v ameriških krogih zelo pogosto slišati zahteve po »častnem miru«; Tudi najbolj goreči zagovorniki vojaškega reševanja vietnamskega problema so morali spoznati, da sila rodi odpor. To spoznanje je verjetno vplivalo tudi na zunanjega mi- nistra Ruska, ki je na svoji zadnji tiskovni konferenci ocenjeval trenutni položaj mnogo bolj realistično, kot se 'je to dogajalo še pred nedavnim. Med drugim je izjavil, da združitev Obeh Vietnamov lahko dosežejo sami Vietnamci s samoodločbo in ne s silo. »Mirna rešitev bo prišla po logiki samih stvari, ko bo druga stran razumela, da sila ne more imeti uspeha. Vse, kar želimo, je to, da tuje čete zapustijo Južni Vietnam, čete Severnega Vietnama kakor tudi ameriške. In »druga stran« — to je Severni Vietnam? V Hanoju poudarjajo, da mora Amerika predvsem prenehati s pošiljanjem novih čet v Južni Vietnam, hkrati pa prenehati tudi z bombardiranjem Severnega Vietnama. »Sicer pa je za ameriško vlado ena sama pot do poštenega miru: dosledno izvajanje ženevskih sporazumov oz leta 1954.« Stališče, ki ga zastopa Severni Vietnam, se v glavnem krije z mnenjem nevezanih držav, ki prav tako zahtevajo, da mora Amerika prenehati s svojo vojaško intervencijo, končno rešitev vietnamskega vprašanja pa je treba doseči s pogajanji v smislu ženevskih sporazumov, katerih bistveno določilo prepoveduje vmešavanje tujih držav v notranje zadeve Vietnama. Velike poplave zdaj tudi na Koroškem Medtem ko je v zadnjih tednih in mesecih prišlo do velikih poplav le v drugih predelih Avstrije, so bili ob koncu prejšnjega tedna in v zadnjih dneh prizadeti tudi številni kraji na Koroškem. Vsled dolgotrajnih nalivov so mnogi potoki prestopili bregove in voda se je razlila na obširna področja. Narasli potoki so potrgali celo vrsto mostov, zemeljski plazovi pa so zasuli ceste in železniške proge, tako da je bilo več vasi popolnoma odrezanih od zunanjega sveta. Marsikje so bila preplavljena tudi stanovanjska poslopja, katerih prebivalci so se morali izseliti, največja škoda pa je nastala na kmetijskih površinah. Ob tej katastrofi je koroška deželna vlada naslovila na prebivalstvo dežele poziv, naj po svojih močeh pomaga prebivalstvu prizadetih krajev. Prispevki se lahko plačajo pri vseh občinah, okrajnih glavarstvih in pri deželnem hipotečnem zavodu na konsfo št. 15.010 — »Karnt-ner Nothilfsvverk”. Jugoslavija spet na čelu prizadevanj za novo akcijo nevezanih držav v korist miru Pogoj za zopetno združitev Nemčije JE PREMAGANJE VSEH OSTANKOV DRUGE SVETOVNE VOJNE Na svečanosti ob 20-lefnici potsdamske konference, na kateri so velesile leta 1945 sklenile sporazum o povojni rešitvi nemškega vprašanja, je govoril vzhodnonemški zunanji minister Otto Winzer. Dejal je, da sta Vzhodna Nemčija in Sovjetska zveza v celoti izpolnili določila tega sporazuma zato ima Vzhodna Nemčija pravico od zahodnih sil zahtevati: da se v Zahodni Nemčiji izvedejo določila, ki prepovedujejo militarizem in nacizem; da se v Zahodni Nemčiji preneha podpihovati revanšizem; da se konča z diskriminacijo do Vzhodne Nemčije in da se Vzhodno Nemčijo vključi v vse organe OZN. Nadalje je vzhodnonemški zunanji minister poudaril, da morata obe Nemčiji prenehati s proizvodnjo, nabavo ali kakršnim koli drugim načinom pridobitve atomske oborožitve. Tak sporazum — je izjavil — bi pomenil prvi korak h približevanju in postopnem združevanju obeh nemških držav v konfederacijo, kajti »obe državi bosta lahko združeni samo tedaj, če bodo premagani vsi ostanki druge svetovne vojne in če se bo Zahodna Nemčija osvobodila militarizma in fašizma. Odkar se je jugoslovanski predsednik maršal Tito vrnil s svojega obiska v posameznih vzhodnoevropskih državah, se v Jugoslaviji odvija živahna diplomatska dejavnost, ki priča o prizadevanjih za novo akcijo nevezanih držav, da bi v sedanjem resnem položaju, katerega je povzročila zaostritev vietnamske vojne, našli možnosti za miroljubno reševanje vietnamskega problema in za zagotovitev miru na svetu. Na čelu teh prizadevanj je, kot že tolikokrat prej, spet Jugoslavija, kjer se je v zadnjih tednih in dneh zvrstilo več važnih državniških obiskov. Najprej sta obiskala Beograd predsednik ugandske vlade Milton Obote in predsednik somalske vlade Nadži Husein, ki sta naglasila privrženost svojih držav politiki miroljubnega reševanja spornih vpra- šanj in nevmešavanja v notranje zadeve tujih držav. Sledil je obisk ameriškega »potujočega poslanika" guvernerja Averella Harrima-na, kateri je jugoslovanskim voditeljem tolmačil stališče ameriške vlade. Posebno zanimanje mednarodne javnosti je vzbujal nato obisk predsednika indijske vlade Bahadura Sastrija, ki je s predsednikom Titom razpravljal o perečih mednarodnih vprašanjih. V teh dneh pa je bil na obisku v Jugoslaviji gvinejski predsednik Sekou Toure, s katerim je predsednik Tito prav tako proučeval ukrepe, ki bi bili potrebni, da bi se zaustavil nevarni razvoj položaja v Vietnamu ter se vzpostavil in zagotovil mir. Po vseh teh razgovorih je pričakovati, da bodo nevezane države podvzele novo akcijo v korist miru na svetu. Fašizem v Italiji spet dviga glavo Zločinski napad na slovensko knjigarno in banko Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, so fašistični in nacionalistični krogi v Trstu uprizorili divjo hujskaško gonjo proti slovenskemu delu prebivalstva, ker je bil v tržaški občinski svet izvoljen Slovenec. Ta gonja je prejšnji teden dosegla višek v fizičnih napadih, ko so iz mnogih italijanskih mest zbrani fašisti organizirali v Trstu protislovensko in protijugoslovansko demonstracijo, med katero so vandalsko napadli slovenske ustanove ter povzročili veliko škodo v tržaški slovenski knjigarni in banki. Oboroženi s kamenjem in železnimi palicami, so fašistični elementi napadali pešce na tržaških ulicah, razbijali avtomobile na parkirnih prostorih in končno vdrli v slovensko knjigarno, kjer so povzročili veliko škodo. Prav tako so fašistične skupine poškodovale tudi slovensko banko ter sedeža socialistične in de-mokrščanske stranke. Čeprav demonstracije fašističnih skupin niso bile dovoljene, policija v začetku ni intervenirala dovolj učinkovito, marveč je nastopila proti razgrajačem šele takrat, ko je prišlo do fizičnih izpadov. Podivjani fašisti so napadali tudi policijo in je bilo na obeh straneh več ranjenih, ki so jih ideloma morali prepeljati v 'bolnišnico. Policija je aretirala večje število demonstrantov in jih obtožila, da so povzročili škodo, kršili red in se upirali funkcionarjem javne varnosti, niti besede pa ni v obtožnici o tem, da so ščuvali na narodnostno mržnjo in žalili 'poglavarja sosedne države, čeprav zakon za take prekrške predvideva posebno kazen. V tržaški javnosti je divjanje fašističnih in nacionalističnih elementov izzvalo silno ogorčenje. Vse demokratične stranke so protislovensko nasilje ostro obsodile in zahtevale odločne ukrepe, da bi v bodoče onemogočile podobne izgrede. O položaju je na izredni seji razpravljal tudi svet Slovenske skupnosti ter v posebni resoluciji med drugim poudaril: Svet Slovenske skupnosti ostro obsoja nasilje tega obnovljenega škvadrizma, za katerega so odgovorna skrajno desničarska in nacionalistična združenja ter šovinistični tisk. Slednji slkuša s hujskanjem javnosti in podžjiganjam nizkotnih strasti obnoviti vzdušje narodne nestrpnosti, ki je bilo značilno za fašistično dobo in je povzročilo toliko gorja in solz. Ta gonja stremi za tem, da bi uničila dosedanja prizadevanja demokratičnih sil za uresničenje dobrega sožitja med tu živečima narodoma in grozi z nepredvidljivimi posledicami dobrim odnošajem med sosednima državama. 14. AVSTRIJSKI LESNI SEJEM — KOROŠKI SEJEM: Pomemben posrednik v mednarodni blagovni menjavi Celovec, mesto Avstrijskega lesnega sejma, se v mednarodni blagovni menjavi v Evropi in v trgovini z državami Bližnjega vzhoda kot posrednik vedno bolj uveljavlja. Letošnji pregled števila razstavljalcev ne kaže le, da se sejem čedalje bolj spreminja v specializiran lesni sejem, marveč je iz seznama sodelujočih in zastopanih podjetij tudi razvidno, da na njem sodelujejo podjetja iz 26 držav. Kot nove so po svojih podjetjih na 14. Avstrijskem lesnem sejmu zastopane Sovjetska zveza. Poljska, Romunija, Grčija, Izrael, Libanon, Afganistan, Pakistan ter Honkong, medtem ko podjetja Norveške, Španije in Cipra letos niso zastopana. Letos sodeluje na Avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu 457 podjetij, na splošnem blagovnem sejmu, ki je z njim povezan, pa 656. Ker sodeluje na sejmu še vrsta drugih podjetij, se je letos skupno število sodelujočih povečalo na več kot 1200. Od teh jih je iz območja EFTA 870, iz območja EGS 149, 72 jih je iz evropskega Vzhoda in Jugovzhoda, preostala pa so prišla iz Azije in Amerike. V primerjavi z lanskim sejmom se je število podjetij, ki sodelujejo na lesnem sejmu, povečalo za 132, medtem ko je šte- Odprto vprašanje: Obvarovanje pred poplavami Letošnje poplave, ki se od pomladi vrstijo ena za drugo in katerih zadnja vala sta prizadela tudi našo deželo, so postavile vprašanje ureditve hudournikov in regulacijo drugih voda, ki ob večjih nalivih prestopajo bregove, v ospredje Splošnega zanimanja. O tem vprašanju je bilo zadnje čase v javnosti že precej diskusije, v torek pa je na tiskovni konferenci v Celovcu, ko je govoril o delu svojega resorja, tudi zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Schleinzer kot pristojni minister zavzel stališče najprej k temu vprašanju. Minister je uvodoma ugotovil, da so bili po posameznih pokrajinah dosedanji ukrepi proti nevarnostim poplav pomanjkljivi in sporočil, da pripravlja ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo s tem v zvezi obsežno dokumentacijo o vprašanjih in nalogah na področju omejitve nevarnosti poplav, ki jo bo jeseni predložilo vladi, parlamentu in javnosti. Ta dokumentacija bo vsebovala tudi predlog dalekosežnega načrta ukrepov za preprečenje nadaljnjih poplav v ogroženih pokrajinah. Po dosedanjih analizah, ki jih dokumentacija vsebuje, bi bilo preprečenje nevarnosti poplav v Avstriji potrebnih okoli 5 milijard šilingov, od katerih bi morala vlada pripraviti 3,5 milijarde, ostali tiel pa deželne vlade in interesenti. Spričo razpoložljive delovne sile na tem področju bi bilo v ta namen letno potrebnih 400 milijonov šilingov zveznih sredstev, 250 milijonov pa bi morali letno prispevati interesenti in zvezne dežele. 7. drugimi besedami povedano, bi nevarnost poplav s temi sredstvi lahko odpravili v osmih letih. Z ozirom na to, da je letos po proračunu v ta namen na razpolago le 260 milijonov šilingov in spričo napetega finančnega položaja, ki ga finančni minister napoveduje tudi za prihodnje, je vendar le malo upanja, da bi bilo mogoče ta načrt realizirati v predvidenem času. Tako ne preostane drugega, kot pa med tem poiskati druga sredstva. Med njimi sta praktično na izbiro le najetje ustreznega posojila in zavarovanje proti katastrofam. Minister je v tej zvezi govoril le o zavarovanju proti katastrofam. Diskusija o tem vprašanju je stara že 11 let, vendar doslej ni privedla do otipljivih rezultatov, ker se zavarovalnice zaradi prevelikega rizika branijo skleniti taka zavarovanja. Edini pozitivum na tem področju je člen 2 zakona o finančni izravnavi iz leta 1959, ki vsebuje polnomočje, da zvezna vlada prizadetim deželam v primeru katastrof lahko nudi prispevke v višini lastnih sredstev, ki jih dajo zvezne dežele v ta namen na razpolago. Po tem določilu je zvezna vlada letos prizadetim deželam mulila skupno 136 milijonov šilingov pomoči, kar seveda zdaleka ni zadostovalo za popravo škode, še manj pa za odvrnitev nove, ki jo lahko povzročijo nadaljnje poplave. Tako ostane slej ko prej odprto vprašanje najetja ustreznih posojil za pospešene vodo-gradnje tam, kjer naselja in polja ogrožajo hudourniki in poplave drugih voda. Ker so vodogradnje prav gotovo smotrna dolgoročna investicija, bi se tudi primanjkujoča sredstva splačalo najeti v obliki dolgoročnih posojil. Ta sredstva bi se gotovo amortizirala v istem času, kot se amortizirajo druge dolgoročne investicije. vilo razstavljalcev na blagovnem sejmu nazadovalo za 16. Letošnji Avstrijski lesni sejem je tudi bogatejši na posebnih razstavah. Medtem ko sta med inozemskimi udeleženci doslej le Jugoslavija in Italija prirejali posebni razstavi, sta se letos pridružili še Poljska in Romunija. Posebni razstavi teh dveh držav v veliki sejemski hali prikazujeta poljsko in romunsko pohištvo, umetnostne izdelke iz lesa in stroje za industrijo pohištva. Italijanska posebna razstava združuje letos 27 podjetij in zajema trgovino, industrijo in kmetijstvo Trsta, Gorice in Vidma. Jugoslovanski paviljon prikazuje razvoj in naraščajoči pomen pristanišča Rijeka in Koper, tako v splošni kot v lesni trgovini, pri eksponatih 62 podjetij iz Slovenije in Hrvatske pa vidimo, da je med njimi bolj kot doslej zastopano lesno gospodarstvo. Posredniško vlogo Avstrijskega lesnega sejma v Celovcu v mednarodni blagovni menjavi pa vršijo tudi domača gospodarska združenja s vojimi posebnimi razstavami, ki jih je letos 13, od tega 7 neposredno iz področja gozdarstva in lesnega gospodarstva. Med njimi je poleg posebnih raz- stav zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (ureditev hudournikov in obramba pred plazovi), zveznega sveta lesnega gospodarstva, koroške kmetijske zbornice (gojitveni ukrepi v gozdu), zbornice obrtnega gospodarstva (lesne konstrukcije, lesni pragovi, puškina kopita etc.) papirne industrije in industrije lesonitnih plošč posebne pozornosti vreden model sodobnega žagarskega podjetja, ki ga je ob sodelovanju v poštev prihajajočih industrijskih podjetij postavila strokovna zveza žagarske industrije Avstrije. Tako kaže letošnji Avstrijski lesni sejem razveseljiv napredek v svojih prizadevanjih, da poveča svojo vlogo kot mednarodno zbirališče in posrednik na vseh področjih, ki so neposredno in posredno povezana z lesnim gospodarstvom. Svoje posebno priznanje pa je letošnji sejem dobil z udeležbo in zastopstvom držav, ki na njem razstavljajo, ki ga bodo obiskale in katerih strokovnjaki sodelujejo na tretjem zasedanju evropskih strokovnjakov in novinarjev lesnega gospodarstva, ki se je pričelo v sredo in ki bo danes zaključeno. Spričo takega okvira in mednarodne udeležbe, ki bo še pomnožena s številnimi gosti iz najrazličnejših krajev Evrope, ki preživljajo v naši deželi svoj dopust, pa bo letošnji lesni sejem korak naprej na poti k povečani mednarodni blagovni menjavi in delitvi dela, od katerih je odvisen nadaljnji procvit našega najpomembnejšega gospodarskega faktorja lesa ter industrije in trgovine, ki mu posvečata svojo pozornost. Petnajsti Gorenjski sejem v Kranju Danes teden so ob navzočnosti številnih gostov — med njimi tudi delegacije občine Železna Kapla-Bela pod vodstvom župana deželnega poslanca Lubasa — v Kranju odprli tradicionalni Gorenjski sejem široke potrošnje. Sejem, petnajsti po vrsti, bo odprt do prihodnje nedelje. Značilnost tega sejma je, da je mogoče blago kupiti na licu mesta. Blago je označeno z novimi cenami, vendar le-te kažejo, da se kljub obsežnim ukrepom gospodarske reforme blago za inozemskega kupca ni podražilo, ker je po sedanjem tečaju mogoče za šiling dobiti 48 dinarjev. Na letošnjem Gorenjskem sejmu široke potrošnje prevladujeta pohištvo in oprema. Močno so zastopani pralni stroji, hladilniki in druge gospodinjske potrebščine, nadalje televizorji, usnjena galanterija, tekstil, oblačila in obutev, beljaška tovarna KMF pa razstavlja tudi kmetijske stroje. Na razstavišču, ki obsega tekstilno šolo, gimnazijo in prosti prostor pred njima in ki meri skupno 3527 kvadratnih metrov, razstavlja blago 134 podjetij ali 19 več kot na zadnjem sejmu. Na razstavišču prirejajo po večerih koncerte domače in zabavne glasbe. Za preskrbo gostov skrbi šest gostinskih podjetij. Pristanišče na Reki bodo povečali Promet v pristanišču Reka se iz leta v leto veča. Lani je znašal že 6 milijonov ton. Od tega je odpadlo 2,2 milijona ton na tranzitno blago. Iz reške-ga pristanišča odpluje sedaj mesečno 160 ladij na vsa morja. Spričo naraščajočega prometa tudi pristanišče stalno večajo. Pred kratkim so povečali kapaciteto žitnega silosa na 32.000 ton, sedaj pa delajo pristaniški bazen »Bakar«, kjer bodo lahko praznili ladje s skupno zmogljivostjo 100 tisoč BRT. Tako se bo do deta 1970 kapaciteta skladišč v reškem pristanišču povečala na 10 milijonov ton. Od tega bo Bakar lahko prevzel 4 milijone ton. Carine prosta cona, iki jo ima pristanišče že nekaj časa, je promet močno pospešila, prav tako pa ga pospešuje uvedba palet, od katerih bo do konca leta 50.000 na razpolago. Omejitev železniškega in avtobusnega prometa posledica okrnitve proračunskih izdatkov Avstrijski potniški promet, ki ga vzdržujeta železnica in pošta, bo po napovedih zveznega ministrstva za promet in elektrogospodarstvo utrpel v prihodnjih dneh prve omejitve. Če se medtem ne najde druga rešitev za kritje primanjkljaja, ki je nastal z zadnjimi omejitvami državnih proračunskih izdatkov, bo jutri v železniškem prometu ukinjenih 32 dnevnih ter 272 sobotnih in nedeljskih potniških vlakov. Nadaljne ukinitve so predvidene za 12. drugi etapi ukinjenih 540 vlakov potniškega september, ko bo vsega skupaj v prvi in jn tovornega prometa. Vsega skupaj naj bi ___________________________________ bilo tega dne ukinjenih 172 dnevnih osebnih in brzovlakov, 272 vlakov potniškega prometa, ki vozijo koncem tedna, ter 55 dnevnih in 47 tedenskih tovornih vlakov. Te ukrepe je sprožila omejitev izdatkov državnega proračuna, ki jo je pred kratkim izvedel finančni minister. Omejitve so zveznim železnicam odvzele 440 milijonov šilingov letošnjih proračunskih sredstev, vsled česar so morale zvezne železnice omejiti svoja naročila in gradbena dela, prav tako pa tudi svoj promet. Do podobnih omejitev pa lahko pride tudi v avtobusnem prometu pošte, katere proračunska sredstva so bila skrčena za 146 milijonov šil. Pristojni krogi menijo, da bo treba zaradi tega ukiniti 60 do 80 avtobusnih linij, poleg tega pa zapreti tudi še nekaj poštnih uradov. Potrošnja mesa še vedno narašča Potrošnja mesa na glavo avstrijskega prebivalstva je v povojnih letih v neprenehinom naraščanju. Medtem ko je leta 1945 znašala komaj 19,7 kg na osebo in leto, je leta 1955 narasla na 41,6 kg. Po zadnjih 'računih pa znaša vključno potrošnje perutnine 68,2 kg na osebo in leto. Skladno s tem je v zadnjih 20 letih naraščala tudi proizvodnja. Avstrijska živalska proizvodnja krije domače potrebe po mesu s 129 °/o, kar pomeni, da precejšen del svoje proizvodnje lalilko izvaža. Zgleden primer naraščanja proizvodnje kaže primerjava zaklanih prašičev leta 1946 in leta 1964: leta 1946 je bilo zaklanih 633.500 prašičev, lani pa nad 2,42 milijona. V tem času se je število kokoši od 4 milijone povečalo na 10,6 milijona. m iimeo) sveru BERLIN. — V gradu Cticilienhof v Potsdamu pri Berlinu je bila velika proslava 20-lelnice znamenite potsdamske konference, na kateri so velesile 2. avgusta 1945 podpisale zgodovinske dokumente o povojni ureditvi nemikega vprašanja in drugih mednarodnih problemov. Ob 20-letnici potsdamske konference je bil v vzhodnem Berlinu tudi mednarodni kolokvij, katerega se je na povabilo vzhodnonemškega sveta za mir udeležilo daleč nad sto predstavnikov iz raznih držov, med temi tudi 29 zastopnikov Iz Amerike in 35 iz Zahodne Nemčije. Posvetovanje je veljalo sedanjemu položaju v Nemčiji in potsdamski konferenci. Udeleženci so predlagali, naj bi sklicali konferenco vseh evropskih držav, ea koleri bi obravnavali varnostne ukrepe v Evropi. LONDON. — .Potujoči ameriški veleposlanik* guverner Averell Hariman je ob svojem prihodu v London, kamor je prispel po večdnevnem obisku v Jugoslaviji, izjavil, da je iz razgovora s predsednikom Titom dobil vtis, da bodo izvenblokovske države spet dale pobudo za prenehanje vojne v Vietnamu. Nadalje je Harriman izrazil mnenje, da so sovjetski voditelji, s katerimi je prej razgovarjal v Moskvi, iskreno pripravljeni prispevati k uspehu razorožitvene konference v Ženevi. .Vsi, s katerimi sem govoril,' je dejal Harriman, .so izrazili največje zanimanje za to, da se prepreči Sirjenje jedrskega orožja, če ne bomo naili nekakšnega izhoda, bo v enem ali dveh letih najbirž že prepozno." PARIZ. — Enajst let neposrednega vmeSavanja Amerike se zaključuje z resnim neuspehom, lako komentira pariSka .Humanite” ameriško politiko v Vietnamu in pravi dalje: Toda vseeno ne odstopijo. Tudi francoski kolonialisti so bili dolgo časa trmoglavi, priti je moralo do Dien Bien Phuja, da je prišlo do miru. Washrngtonski voditelji pa mislijo, da jih njihova moč lahko reSi Dien Bien Phuja. Toda varajo se, če mislijo, da bodo Vietnam lahko spravili na kolena. SKOPJE. — S Številnimi svečanostmi in kultur no-umetniškimi prireditvami v mnogih krajih Makedonije so obhajali dvojni praznik makedonskega naroda — 62-letnico ilindenske vstaje in 21-letnico prvega zasedanja antifašističnega sveta narodne osvoboditve Makedonije. Dne 2. avgusta 1903 je v KruScvu izbruhnila ilindenska vstaja proti turskemu suženjstvu, 2. avgusta 1944 pa so bili na prvem zasedanju ASNOM v samostanu Prohor Pčinskl pri Kumanovu položeni temelji nacionalne državnosti LR Makedonije. RIO DE JANEIRO. — Bolivijska vojaSka vlada, ki je razglasila izredno stanje, ima velike težave z gibanjem za demokratizacijo dežele, katero se v raznih predelih posebno ob argentinski meji bojuje proti vladnim četam. Da bi zatrla osvobodilno gibonje, je vojaSka junta zagrozila, da se bo z vsemi močmi uprla demokratičnim silam. Izdola je poseben razglas, v katerem pravi, da bo .ustreljen vsak terorist in saboter”, ki dela za strmoglavljenje vojaSkega režima. LONDON. — Predsednik britanske vlade Wilsoi« je zadnje čase izpostavljen ostrim napadom tudi iz vrst laburistične stranke. Očitajo mu, da stranka pod njegovim vodstvom ne ilzpolnjuje predvolilnih obljub zlasti na gospodarsko-socialnem področju, prov tako pa kritizirajo vlado tudi zaradi njene podpore ameriiki politiki v Vietnamu. MOSKVA. — Sovjetski tisk obiirno pile • sedanji razorožitveni konferenci v Ženevi in v tej zvezi ostro kritizira sta Iliče zahodnih držav. V Wasbing-tonu in Londonu govore veliko o tem — je rečeno v enem članku — da je napočil čas za omejitev jedrskih velikanov, hkrati pa, tako kot prej, podpirajo zahteve zahodnonemikih militaristov, ki zahtevajo jedrsko orožje. Tako ameriiki voditelji mahajo z eno roko s parolo .proti rozlirltvi”, z drugo roko pa mirijo zahodnonemlke militariste, ki so se zbali, da ne bi bilo zanje več prostora v jedrskem klubu. PARIZ. — Francosko ministrstvo za industrijo Je objovilo poročilo, ki nudi zanimiv pregled Investicij tujega kapitala v Franciji. Te investicije znalajo zdaj 5000 milijonov dolarjev, od katerih odpode polovica na Ameriko. V poročilu je rečeno, da v industriji nafte tujo družbe kontrolirajo 51 •/• delnic, v kemični industriji izkoriiča tuji kapital 77 francoskih družb od 342, ki imajo več kot 10 milijonov frankov prometa, 59 družb pa povsem nadzirajo tuji investitorji. STOCKHOLM. — V glavnem mestu Švedske je bila dvodnevna konferenca voditeljev zahodnoevropskih socialističnih strank in predstavnikov amerifkMi sindikatov. Avstrijo sta zastopala vicekander dr. Pit-termann In zunonjl minister dr. Kreisky. Obravnavali so razne mednarodne politične in gospodarske probleme, med drugim vpraianje trgovinskega sodelovanja med EFTA in EGS, prav fako pa tudi vpralanje vietnamske vojne, kjer so bili socialistični voditelji mnenja, da je treba hitro rotitev vietnamskega vpralonja doseči s pogajanji in ne z raztirltvtjo oboroženih spopadov. WASHINGTON. — Ugledni omeriiki list .Washing-ton Post” je naslovil na amerilko vlado poziv, naj opusti svoj načrt o ustonovitvl otlontske atomske sile in s tem doseže pristanek Sovjetske zveze na sporazum o prepovedi Urjenja jedrskega orofgja. ŽENEVA. — Na razorožitveni konferenci v Ženevi je britanski zaslopnik nedvoumno izjovil, da Velika Britanija pod nobenim pogojem ne bo pristala na skupno atomsko silo NATO, če v tej organizaciji ne bi imela pravice veta v primeru uporabe jedrskega orožja. VATIKAN. — Francoska poročevalska ogeaclja !• objavila vest, po kateri naj bi že v prihodnjih tednih prlllo do ureditve odnosov med Vatikanom I* Jugoslavijo. Po istih vesteh je bil tozadevni sporazum že dosežen In bo najkasneje meseca septembra tudi izveden. PARIZ. — Francosko vojaiko sodifče je obsodilo bivlega poročnika Louisa de Condeja na 15 let zapora, ker je leta 1962 sodeloval pri atentatu na predsednika de Oaulla. Ostali trije udeleženci atentata so bili leta 1963 obsojeni na smrt, vendar so usmrtili le enega, oslalima dvema pa so kazen epro* menili v dosmrtno težko jočo. Televizija in naše oči Ali televizija "škoduje očem? ]e treba gledati program v razsvetljeni ali temni sobi? Kako vpliva filter na ekranu? S takimi in podobnimi vprašanji se lastniki televizorjev pogosto obračajo na zdravnike. Čeprav so bila prej mnenja zelo različna, so po najnovejših raziskavah prišli do sklepa, da spremljanje televizijskega programa, pa naj traja še tako dolgo, ne škoduje zdravim očem, če gledamo sliko s primerne razdalje, ki naj bo dva in polkrat večja kakor diagonala ekrana. Prav tako so ugotovili, da na vid prav nič ne vpliva, če gledamo program v temni ali razsvetljeni sobi. Vendar pa priporočajo, naj bi med programom gorela majhna svetilka, da bi vsa pozornost gledalcev ne bila osredotočena izključno na ekran. Če je soba razsvetljena, se je mogoče v njej v odmoru gibati in mimogrede opraviti kakšno drobno delo. Filtri za ekran pa niso nujni. Njihova vloga je več ali manj le v tem, da bi vzbudili barvni vtis slike. Pač pa zdravniki opozarjajo na nekaj drugega, zlasti kadar gre pri gledalcih televizije za otroke. So starši, ki premalo gledajo na to, da gredo otroci pravočasno spat. Vse preveč popuščajo želji otrok in jim dovolijo gledati program, čeprav se ta zavleče daleč čez >*ro, ko bi morali že spati. Posledica je utrujenost otrok in zmanjšana pozornost v šoli, da niti ne govorimo o tem, da večerni spored navadno za otroka sploh ni primeren. Naj omenimo še opozorilo britanskih zdravnikov: Pazite na držo otrok, ko gledajo televizijo. Znani so namreč primeri deformiranih zob, ker so otroci predolgo naslanjali brado na stisnjene pesti; prav v taki drži pa otroci najraje gledajo televizijo. Vendar pa vzrok verjetno ne bo le drža pred televizijo, marveč tudi pri vseh drugih opravilih. Spominski muzej Louisa Adamiča Tedenski spored poletnih kulturnih prireditev o V BRE2AH: 6. 8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI 7. 8. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI 8. 8. — Brecht; GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI 11. 8. — Brocht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI 12. 8. — Brecht; GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI 13. 8. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI 14. 8. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI 15. 8. — Brecht; GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI Začetek predstav ob 20. uri. © V LJUBLJANI: 9. 8. — Škotski ansambel narodnih plesov. Velika Britanija 11. 8. — BALALAJKA, državni folklorni ansambel iz Sovjetske zveze 12. 8. — HAPAAMONIM, državni folklorni ansam- bel iz Izraela 13. 8. — MADRIGAL SINGERS, Champan College iz Kalifornije, Amerika Začetek predstav ob 20.30 uri. izseljeniškega življenja — v slovenski izseljenski muzej, ki bi prikazoval obstoj in naj bi postal spominska ustanova' vsega slovenskega izseljeništva de,ovanie Slovencev izven matične domovine. Če pomislimo, da živi izven domovine Prejšnji mesec so na gradišču Praproče v vasi Blato pri Grosupljem, kjer se je leta 1898 rodil poznejši ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis A d a m i č , odprli spominski muzej, ki bo spominjal na življenje in delo lega velikega sina slovenskega naroda. V sodelovanju z organizacijami slovenskih izseljencev je Društvo slovenskih književnikov ob podpori občine Grosuplje in drugih ustanov preuredilo del Adamičeve rojstne hiše v muzej, kjer so našli prostor Adamičeve knjige, rokopisi, pomembna korespondenca, družinske in druge fotografije, nekaj pohištva iz časa, ko je živel še doma, in še nekaj predmetov, ki spominjajo na tega velikega predstavnika slovenskih izseljencev; prav tako pa sta v novem muzeju našla prostor Adamičev portret, delo Božidarja Jakca, ter doprsni kip, delo Zdenka Kalina. ena petina vseh Slovencev, potem vidimo, da je taka zamisel vsekakor upravičena. Gradič Praproče, rojstna hiša Louisa Adamiča, pa bi s tem nedvomno postal najlepši spomenik velikega slovenskega izseljenca — Louisa Adamiča. Louis Adamič, ki je že v rani mladosti odšel v Ameriko, je tam postal dober pisatelj; v svojem kratkem življenju je napisal okoli 30 knjig in brošur, od katerih je bila vsaj ena — Smeh v džungli — dolgo časa .bestseller' na ameriškem knjižnem trgu. Iz njegove knjige .Večerja v Beli hiši’ pa razberemo, da je bil med vojno svetovalec predsednika Roosevelta zlasti za jugoslovanska vprašanja. Po vojni je spet obiskal staro domovino ter zelo pozitivno pisal o razvoju, kateremu je bil priča v novi Jugoslaviji. Ker je bil vseskozi naprednega mišljenja, ga je zlomil zloglasni .lov na čarovnice" v Ameriki, kjer so brezobzirno preganjali vsakega napredno mislečega človeka, in leta 1951 je našel prezgodnjo smrt na svoji farmi v Millfordu. Njegova zapuščina je doživljala usodo izseljenca: nekaj so jo hranili znanci in prijatelji, nekaj njegova vdova, ki jo je prodala Spominski ustanovi Louisa Adamiča, le-ta pa jo je odstopila univerzi v Prince-tonu, nekaj njegovih stvari pa je uspelo poslati tudi v staro domovino. S tem gradivom je bil zdaj urejen spominski muzej Louisa Adamiča v njegovi rojstni hiši na Dolenjskem. Ob otvoritvi muzeja je predsednica Slovenske izseljenske matice Zima Vrščaj izrazila misel, da bi Adamičev muzej razširili v spominsko ustanovo vsega slovenskega Velike knjižnice po svetu Za navadnega človeka je že pravo doži- nov knjižnih enot. Največja knjižnica v Jugo-vetje, če vidi knjižnico, ki ima morda nekaj slaviji je v Zagrebu; po podatkih, ki se na-desettisočev enot. Vendar so take knjižnice našajo na stanje pred letom 1960, je imela navadni »pritlikavci« v primerjavi z res velikima svetovnima knjižnicami, katerih regali hranjo po več milijonov knjig, torej zaklade, ki si jih je le težko predstavljati. Če bi hoteli odgovoriti na vprašanje, katera knjižnica je sploh največja na svetu, bi bili v zadregi: na splošno velja za največjo kongresna knjižnica v Washimgtonu, ki je že leta 1960 imela 33 milijonov knjižnih enot, medtem pa se je gotovo spet znatno povečala; na isto stopinjo pa lahko uvrstimo tudi Leninovo knjižnico v Moskvi, katera je imela leta 1950 »šele« 13 milijonov zvezkov, leta 1957 pa že 20 milijonov, iz česar lahko sklepamo, da obsega njen sklad danes že nad 30 milijonov enot. Amerika in Sovjetska zveza imata tudi sicer največje število »milijonskih knjižnic«. Knjižnice posameznih ameriških univerz nedvomno sodijo v ta okvir, saj so se njihovi knjižni skladi že leta 1953 vrteli med 2 in 6 milijoni knjižnih enot; največja javna knjižnica Amerike pa je v New Yorku ter je navedenega leta imela nad 5 milijonov knjig. V Sovjetski zvezi je druga knjižnica v Leningradu in je imela leta 1957 nad 12 milijonov zvezkov; po več milijonov knjig pa imajo tudi osrednje knjižnice v posameznih republikah. Med velike svetovne knjižnice spada tudi avstrijska narodna in univerzitetna knjižnica na Dunaju, katere sklad obsega več milijo- 573.000 zvezkov. Razmeroma velika je tudi narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, saj je že leta 1960 štela 371.000 knjižnih enot. Kako močno so se povečali knjižni skladi jugoslovanskih knjižnic v zadnjih petih letih, vidimo na primeru študijske knjižnice v Mariboru, katera je leta 1960 imela le 71.000 knjig, danes pa jih ima že nad 130.000. Koroški pisatelj Josef F. Perkonig bi bil star 75 let Minuli torek, 3. avgusta, smo se spominjali 75-lctnice rojstva velikega koroškega pisatelja Josef a Friedricha Per-koniga, kateri je leta 1959 vse prerano umrl sredi dela in lepih načrtov. »Pesnik domovine«• — to je bil J. F. Perkonig, ki je v številnih spisih postavil čudovit spomenik svoji koroški domovini; »pisatelj sprave« — to je bil J. F. Perkonig, ki je v besedi in dejanju pozival k sporazumevanju med ljudmi in narodi. Hvaležno se ga spominjamo tudi koroški Slovenci, kajti njegove besede so oporoka sedanji in bodočim generacijam: »Dolgo časa moja duša in moje uho nista bila zmožna, da bi slišala skrivne zvoke drugega jezika v deželi in da bi slutila vso toplino in razgibanost, ki ju izžareva slovenska narodnost. A zdaj sem v spominu na mnogotere ljudi in dogodke prisluhnil; to doživetje me je tako prevzelo, da je postalo trajno in mi narekuje, da izpovem: brez koroškega Slovenca bi bila Koroška revnejša ... dajte mu prostor pri vaši mizi, dragi rojaki, in ponovite njegov lepi običaj: položite predenj hleb kruha in postavke zraven poln vrč!* XH. festival jugoslovanskega filma V Pulju se je zaključil tradicionalni festival jugoslovanskega igranega filma s podelitvijo nagrad za najboljše filme, vloge, režijo, glasbo, snemanje in scenografijo. Na festivalu so se žiriji in občinstvu predstavila filmska podjetja iz vseh jugoslovanskih republik s svojimi novimi filmi, o katerih je bilo ugotovljeno, da izpričujejo .težnjo po nekonvencionalnih načinih filmskega izražanja in po vsebinski raznolikosfi, ki v sedanjih pogojih jugoslovanske kinematografije predstavlja pomemben, ohrabrujoč pojav”. Za tri najboljše filme festivala so bila proglašena dela: .Prometej z otoka Više-vice" v režiji Vatroslava Mimice iz proizvodnje Jadran filma, nadalje film .Tri’ v režiji Aleksandra Petroviča in proizvodnji Avala filma, ter film .Priti in ostati’ v režiji Branka Bauerja ter proizvodnji Avala in Jadran filma. Tudi slovenska filmska umetnost je na festivalu dosegla lep uspeh, kajti .Zlato areno" za najboljšo žensko vlogo je žirija priznala Majdi Potokarjevi za vlogo Branke v filmu .Lažnivka". S tem je znana slovenska umetnica že drugič prejela najvišje priznanje puljskega festivala, saj je bila z .Zlato areno’ nagrajena tudi za svojo vlogo Mete v slovenskem filmu .Samorastniki’. — Z velikim uspehom pa se je v Kopru zaključil tudi VI. festival jugoslovanske folklore, prirejen pod geslom .Jugoslavija poje in pleše". Nacistični načrti za uničenje koroških Slovencev (4. nadaljevanje) 9ii. 307 — ^Soptrolm 19« __♦ fl 1 e t n e ge i t n nfl » [ Stleine Ham mer« 6<5jritUrthmn unb ©efctjafMnetl* in ftamten: Rlnaenfurt RlrniburattulnS 9 (Jtatler*ffra n: Stel fut 1943 Si« Cofunc Ut fegenamtten Jtaratmc Jcoge Od druge polovice leta 1943 dalje Je ‘bilo le težko najti oskrbnike za posamezna posestva, .zlasti okoli Železne Kaple, tako da se je moral zaradi razmaha narodnoosvobodilnega gibanja marsikateri kolonist umakniti iz Posesti izseljenega Slovenca (n. pr. na Radišah i.n v Beli). Nekatere, ki se niso hoteli odstraniti po ustreznem opozorilu, pa je doletela kazen (v okoilici Železne Kaple). Omenili smo že, da so nacisti naseljevali na posestva izseljenih Slovencev poleg Kanadčanov predvsem »karakterno in politično« neoporečne koloniste. V dokumentih stalno Zasledimo izraze »deutsohfreundlich, deutsohe Familie, Blutordenstrager, vehlass‘licher PG« (član nacistične stranke — op. ured.) in slično. V ^hranjenem dokumentu iz Bilčovsa z “ne l. avgusta 1944 na primer stoji, da v tej občini zahteva situacija naselitev zanesljivega člana nacistične stranke. Pa tudi za Zahomec so zahtevali vaški nacisti prihod dobrega kmeta na slovensko posest, da bo tnogel zastopati nemštvo »im slowe-nischen Dorf Achomitz«. V Zgornji ^esci pa je želel ortsbauernfiihrer Einspieler izročiti posest slovenskega rz s el jene a družini »čisto nemškega Porekla«, upoštevajoč pri tem njeno “odločno zadržanje v vsakem pogledu«.** III. Da je bila izselitev v dneh 14. in 15. aprila 1942 le pričetek širšega 10 Elnipiolerjev dopii l dne 4. 7. IM J in dokumente hrani arhiv INV. načrta o pregonu dela južnokoroške-ga prebivalstva, je decmbra 1942 opozoril v glasilu koroške NSDAP tudi koroški gauleiter dr. Friedrich Rainer. Sporočil j’e, da je ob 10. oktobru naložil nacistični stranki posebno nalogo, namreč »odpravo tako imenovanega koroškega vprašanja.« Poudaril je, da gre pri tem predvsem za dve nalogi: 1. »Razjasniti prebivalstvu cele Koroške tako imenovano koroško vprašanje, razložiti mu nujnost posebnih in čisto ostrih ukrepov ter •ga mobilizirati k aktivni udeležbi pri akcijah leta 1943«. — 2. »Tako vplivati na prebivalstvo jezikovno mešanega področja z vsemi propagandnimi sredstvi, da se bo prepričalo ter tako navznotraj kot tudi navzven priznalo k nemštvu in končno prevzelo nemške oblike življenja«. V nadaljevanju pa je opozoril, da bodo ob tej akciji nujni tudi ostri ukrepi.21 Po govoricah, ki so v tem času prihajale iz Celovca, naj bi predsto-ječa izselitev zajela 50.000 koroških Slovencev.22 Povezava tega podatka z Maier-Kaiibitschevo navedbo v pismu z dne 15. 7. 1942 uradu državnega komisarja za utrjevanje nemštva, da je na Koroškem 44.708 oseb s slovenskim maternim jezikom,23 ka- 21 Mittellungen des Gouringes JUr nationolio-ziallstische Propaganda u. Volksaufkltirung NSDAP, Gou Kttrnten, Heft 2, Deiember 1942. 22 Prim. razpravo Franceta Škerla v Korolkem zborniku, Ljubljana 1948, str. 514. 23 Gl. opombo 5. že, da so nacisti to pot nameravali izseliti vse Korošce, ki so se leta 1939 priznali k slovenski materinščini. Dejstvo je tudi, da so videli slovenski fantje, mobilizirani v nemško vojsko, južno od Harkova in za-padno od Rostova že izdelane in pripravljene barake, na katerih so bili napisi večjih krajev in občin iz Koroške. Po njihovem pripovedovanju bi se morala pokrajina preimenovati v Novo Koroško — Neu-‘karnten. Na polotoku Krimu pa so bile barake z napisi krajev iz radovljiškega okraja.24 Te glasove pa potrjuje tudi Himm-lerjeva odredba št. 21/43/C z dne 6. 2. 1943, s katero je določil tega leta izselitveno področje na Koroškem. Uvodoma je Hlmmler opozoril, da proglaša na podlagi Hitlerjevega ukaza z dne 7. 10. 1939 o utrjevanju nemškega naroda »jezikovno mešano področje v državnem gau Karnten za naselitveno področje«, ki naj bi obsegalo v Landkreisu Wolfsberg naslednje občine: Labod, Legerbuch, Libeliče in Žvabek; v Landkreisu Velikovec: Pliberk, Djekše, Dobrla vas, Železna Kapla, Bistrica pri Pliberku, Galicija, Globasnica, Grebinj, Vov-bre, Libuče, Blato, Pustrica, Ruda, Rikaja vas, Škocijan, Št. Peter na Vašinjah, Žitara vas, Tinje, Bela, Velikovec in Važenberk; v Landkreisu Celovec občine: Žrelec, Bistrica v Rožu, Borovlje, Grabštanj, Trd-nja vas, Hodiše, Kotmara vas, Bil-čovs, Zihpalje, Otok, Medgorje, Zgornja vesca, Pokrče, Ormanje, Ra-diše, Šmarjeta v Rožu, Št. Tomaž, Škofiče, Medborovnica, Vetrinj, 24 Dr. Juli) Feloher, Nameravana preselitev Slovencev na Korolkem In Gorenjskem, rkp. Stlagenfutt, 5. Slooember. ©auleiter Dr. ftriebcub 9Rqiner bat in 9Rob‘ men feines gtofjen SReauptftabl gegeben bat, als einen roefentlidjen ©rogrcmmpunft unb als befonbfte Striegsattf-gabe ber b»e ©aues Starnten fiic bas 3a$x 1943 bie oolfspolitijdp ©leidjfe|ung bes eljemallgen flarntner Slbflimmungsgebictes mit bent fibrigen ttarnten unb bamit bie enbgfiltig« ©efeitigung bec fogennnnten Jtacntner ftrage prollamiert. ©ec ©auleiter fprad) bnmals oon efner STftion, bie im planoollen 3wfammenmirtcn aller ma§gebUd>en Steffen ous ©artei unb Gtaat nutf) ben lefcten JReim einer ©ebrobung ttdrnteus befeitigen uitb boe ©etmadjtnis bec Jtfimtaec 9£btDebrtdmpfer ecfiiDen roirb. 9Tm ©onnerstagoonnittag lintten fidj im gto* fjen fteftfaal bes 3leirf>sftattbaltergebaubes in ftlagcnfurt nun biejenigen Srauen unb SDldnner tfarntcns jufammengefunben, bie an biefet fei* nerjeit oom ©nuleitec angeffibrten Sfftion noc* nebmlid) beteiligt fein toecben, um aus bem 3Jlunbe con ©t. SRninec bie geofjen SRidjtlinien fiic biefe 3Ubtit ju ecbalten unb bos ©enecalpro* Svetna vas, Slovenji Plajberk in Sele; v Landkreisu Beljak občine: Podklo-šter, Loga vas, Smerče, Bistrica na Zilji, Bekštanj, Straja vas, Kostanje, Ledince, Lipa, Marija na Zilji, Ro-žefc, Št. Jakob v Rožu, Vrba in Vern-berk; v Landkreisu Šmohor pa občine: Brdo, Goriče, Št. Štefan in Bla-če. V utemeljitvi tega ukaza je •Himmler posebej opozoril, da se mo- gramm ju bočen, bas bec fieiter bes ©ouamtes fuc ©olfstura, M'®tonJ>art*nfubrec 3Raiet* St a i b i t f 4, im «uftrag bes ©ouleitecs ausge« acbeitct bat- ®et ©ouleiter bab in feinen einleitenben SBorten bie SKcbtigfeit bec ©efeitigung bec fo genannten Jtacntnec Jcoge bcrT>oc unb mtts oocauf f)in, bafj buccb bie £dfung biefec 3lufgabe bie Straft bes ganjen Sonbes jnnebmenb ftei mecben roirb fiic ben oecftdcften ©infafc ft* oen nenen ©ebieten unb fur bas fommenbe geoge SlufbautDecf. Sobami ergriff ber £eitec bes ©ouomteB fiic I ©ollstumsfcogen, M^tan&artenfiibrec SRaiet* Jtnibitfd) bos SBoct, um ju ben einjelnen ©uiti* ten bes ©enecolpcogcamms ber fogejiannten Stacntnec 5CQ0e ausfuljtUd) Gtellunfl jn nebmen. 9In feine liberous auf|d)lufjreid)en unb interef* fanten 9iusfiif)tungen \čf\o% jid» cine cene De* batte on. ©te fforberung bes ©ouleiters, oafj in $lnbctracf)t bec grofjen 9!ufgoben Jtacntens in biefem iiiblidjften ©au ©cof)beutfd)fanbs bis jur letjten 6oniequenj Rlarfjeit gefe^affen u>erbc, roirb im 3abte 1943 tfjte (Erfiiflung finben. Daftir bflrgt bie Hote 8'fHffeung buref) ben ©auleiter unb SReidjsftnttljalter, unb bafuc biirgen aud) bie SDtanner, bie ber ©ouleitec mit bec Sdfung biefec Slufgabt betraut bat- ra na tem področju nemštvo utrditi s preselitvijo »narodno-politično nezanesljivih oseb« ter z »naselitvijo izkušenih nemških ljudi, posebno tudi... z izseljenci iz inozemstva«. Za izvajanje tega načrta je pooblastil dr. Rainerja.25 (Nadaljevanje sledi) 25 Gl. opombo 5. Takoj po prvem valu izselitve lefa 1942 so začeli pripravljati nove načrte za množično iztrebljenje slovenskega ljudstva na Korolkem. Enkrat za vselej so hoteli .reiili” tako Imenovano ko rolko vpraia nje. Gor in dol po letošnjem Koroškem sejmu Vsakega obiskovalca razstav in sejmov vodi pot najprej k blagu, ki ga najbolj zanima. Ker sodi večina naših ljudi med redne obiskovalce Avstrijskega lesnega sejma — Koroškega sejma, so jim kraji eksponatov blaga, ki si ga hočejo v bližnji bodočnosti omisliti, že kar dobro znani, kajti izdelki, ki jih vsebuje ta sejem, so navadno na istem mestu. Kmet ve, kje so kmetijski stroji in drugo, kar ga zanima in gospodinja kaj hitro najde, kar na blagovnem sejmu draži njeno pozornost. Tudi delavec in nameščenec z veščim očesom stopita takoj do eksponatov blaga, katerega v lastnem domu ali stanovanju še manjka, da ne govorimo o obrtnikih in trgovcih, ki s svojim posebej izpiljenim čutom za novosti navežejo poslovne nagovore, komaj da so prišli na razstavišče. Tako bi bilo pravzaprav odveč, če bi se spuščali v podrobnejši opis vsega, kar nam letošnji splošni blagovni sejem v okviru 14. Avstrijskega lesnega sejma nudi na izbiro, primerjavo in oceno. Če se s pričujočo reportažo navzlic temu ustavljamo na celovškem gospodarskem razstavišču, potem zaradi tega, da opozorimo na letošnje sejemske posebnosti in zanimivosti, ki na splošno še niso znane, ki pa se jih splača poznati in poiska- Prva novost med avstrijskimi prispevki k posebnostim letošnjega lesnega sejma je nedvomno m o -d e I sodobno racionaliziranega žagarskega podjetja v pogonu na razstavišču kmetijske zbornice. Fodobnega primera še ni vseboval noben avstrijski lesni sejem. Ta model, ki demonstrira delo ti. To pa navadno ni lahko, ker človek pri obisku večjih razstav in sejmov kaj naglo otopi, ker ga utrudi pogled na obilico ljudi in razstavljenega blaga, še bolj pa hrupna reklama. Toda vsak sejem z mednarodno udeležbo je okno v svet in kar nam svet prinese na naše oko v Celovec, je prav da si ogledamo, ker ta svet kupuje tudi naše blago, ki ga izdelujemo in mu ga ponujamo. zbudila našo pozornost razstava o ureditvi hudournikov in obrambi pred plazovi. Čeprav je bilo s strani države na tem področju v zadnjih 20 letih — kakor razstava prikazuje — opravljeno ogromno delo, nevarnost hudournikov in plazov Posebna novost na tem mestu je na eni strani radijsko vodeni žični žerjav „TELEMATIC- J 3", ki ga je za spravilo hlodovine do ceste skonstruiral ing. Janeschitz od koroške kmetijske zbornice, na drugi strani pa prikaz razvoja praktičnih možnosti uporabe elektronike v žagarstvu. Potrebne aparate je razvil ELIC — LABORATORIJ ing. Hansa Pliessniga v Celovcu. Ti aparati omogočajo avtomatično merjenje in registracijo debeline in dolžine hlodov, ko so na poli k žagi. Aparati so že vgrajeni v prej omenjenem modelu žagarskega obrata. KOVINE IN ELEKTRO- ENERGIJA V NAŠEM ČASU In sedaj še kratek pregled na ostale posebne razstave. Institut za pospeševanje gospodarstva zbornice obrtnega gospodarstva je posvetil svojo letošnjo posebno razstavo kovinam v našem času in prikazuje zlasti vlogo Koroške v kovinski industriji. Razstava je enako zanimiva, kot je vedno spet zanimiva razstava koroške delavske zbornice. Letos ta razstava prikazuje njeno delo in njena prizadevanja v zadnjih 20 letih. Povodom 10. obletnice obstoja avstrijske vojske je vojaška komanda na Koroškem priredila v veliki sejemski hali posebno razstavo „10 let avstrijske vojske", ki ponazoruje razvoj avstrijske vojske ter prikazuje njene uniforme in njeno oborožitev. Kakor vsako leto tudi letos ne moremo prezreti razstav OeDK, KELAG in Celovških mestnih podjetij, to je razstav o razvoju in c-skrbi dežele z električno in plinsko energijo. Razstava OeDK pod naslovom „Tok za Avstrijo" nas seznanja z njenimi trenutnimi projekti v Rožu, razstava KELAG „Elektrika in kmetijstvo" in razstava Celov- PO INOZEMSKIH POSEBNIH RAZSTAVAH... Največja zanimivost letošnjega Avstrijskega lesnega sejma sta za nas nedvomno posebni razstavi, ki jih v Celovcu prvič prirejata Poljska in Romunija. Razstavi sta v pritličju velike sejemske hale, kjer je pozimi umetno drsališče. Obe razstavi vsebujeta v glavnem modele pohištva in druge potrebščine za opremo stanovanj, zlasti pa umetnostne izdelke iz lesa. Ker je hala tudi drugače odmerjena za pohištvo in opremo, nudita obe razstavi lepo priložnost za primerjavo razvoja stanovanjske kulture teh narodov z našo. Pri tem nas bo zlasti zadivilo poljsko pohištvo, ki je doseglo na rasfavah v Parizu, Utrechtu, Stockholmu ter v Mun-chenu in Frankfurtu laskave ocene in ki ga zahodnoevropske države in Amerika na veliko kupujejo. Dopadlo pa se nam bo tudi romunsko pohištvo, katerega proizvodnja je v zadnjih petih letih narasla za 350 %, njegov izvoz v Zahodno Evropo in Ameriko pa za 650 %. Naše zanimanje pa bo zbudila spet posebna razstava v jugoslovanskem paviljonu, ker daje lesnemu gospodarstvu in izdelkom jugoslovanske lesne industrije večji poudarek, kot ga je dajala v minulih letih. Poleg slovenskih bomo spoznali tudi modele pohištva s Hrvaškega in sicer iz tovarn v Zagrebu, Ravni gori, Durdenovacu, Sisku, Karlovacu, Osijeku in Varaždinu, pri čemer seveda tudi ne bomo pogrešali eksponatov priljubljenih jugoslovanskih špecialitet. Z novostmi pa nas bo presenetil tudi tržaški paviljon. Razstava v tem paviljonu ne prikazuje le pomen Trsta kot pristanišča in sejemskega mesta, marveč zajema gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine kot celoto, tudi trgovino, industrijo in kmetijstvo Trsta, Gorice in Vidma. ...IN PO DOMAČIH PAVILJONIH f ' 60 let Prijateljev narave v Borovljah Krajevna skupina turističnega društva Prijateljev narave v Borovljah je v soboto in nedeljo praznovala 60. obletnico svoje ustanovitve. Skupina, hi ni le močna po številu članstva, marveč na svojem področju dela tudi najbolj aktivna v deželi, je ta lepi jubilej proslavila izredno dostojno. Proslavo svojega jubileja je pričela v soboto zvečer v Scholzevi dvorani s koncertom, ki mu je sledil prijeten družabni večer. Pri neposredni proslavi v nedeljo dopoldan v kinodvorani je bilo jubilantno društvo deležno mnogih čestitk, ki so jih izrekli številni častni gostje, med njimi zlasti namestnik deželnega glavarja dr. Kerstnig, deželni predsednik Prijateljev narave Berger, župan S o r g o ter gostje prijateljskih mest Trsta, Merana in Tržiča. Tržičani so sodelovali tudi na fotorazstavi, ki jo je društvo ob tej priložnosti priredilo. Boroveljska skupina Prijateljev narave gleda ob svoji šestdesetletnici na izredno plodno delo, katerega duša je družina Mihe Schneiderja, ki sam že 38 let opravlja posle predsednika skupine. Ves ta čas je skupina delovala v globoki ljubezni do narave in v prepričanju, da le dobro prijateljstvo med ljudmi in narodi lahko pripomore, da ostane človeškemu srcu, očesu in ušesu odprta pot do lepe narave in do ljudi, ki ob njej ustvarjajo trajne kulturne vrednote in gospodarske dobrine. Tako je skupina vedno spet omogočila, da so številni njeni člani spoznali ne le prelepi domači svet, marveč tudi svet in ljudi sosednih dežel in tam sklepali trajna prijateljstva. V utrjevanju tega prijateljstva je skupina v zadnjih letih navezala tesne prijateljske stike s sorodnimi društvi boroveljskih prijateljskih mest Trst, Meran in Tržič. To vlogo skupine je zlasti pohvalil namestnik deželnega glavarja dr. Kerstnig, ko je dejal: »Naj bi Prijatelji narave hodili naprej po tej poti, naj bi ljubili naravo, domovino in sočloveka, naj bi gojili naprej prijateljstvo med narodi, da postane proženje prijateljske roke preko vseh meja, ki je simbol Prijateljev narave, resnica in da si tako zagotovimo življenje v trajnem miru in svobodi«. SPD „Košuta“ na izletu po dolini Soče V nedeljo, 25. in v ponedeljek 26. julija smo se Selani udeležili zanimivega izleta, na katerega nas je vabilo naše prosvetno društvo »Košuta«. Obiskali' smo prekrasen svet Gorenjske, med orjaškimi Julijci smo se ■povzpeli na Vršič in gledali kraje ob bistri Soči ter dbiskali Postojno in Ljubljano. Bilo je krasno nedeljsko jutro, ko smo se ipolni pričakovanj zbirali pred Malijev« gostilno v Kotu, kjer smo pričakali izletniški avtobus celovškega podjetja Springer, s katerim smo potem v Borovljah zaviii na Ljubeljsko cesto. Na meji je šlo vse gladko in vožnja skozi predor, ki so ga nekateri prvič videli, je minila tako naglo, da bi skoraj pozabili, da smo ze na jugoslovanski strani. Ko smo tudi tam mejne formal- »goriškega slavčka« in se poklonili njegovemu spominu. Po krajšem oddihu v Kanalu — enem najslikovitejših naselij Slovenije — je naš Banči mimogrede obiskal svojega prijatelja iz prve svetovne vojne, nakar smo nadaljevali pot v Novo Gorico, kjer so bila za nas pripravljena pre- v • V V nocisca. V ponedeljek nas je avtobus zapeljal po ozki in strmi cesti na Sveto ■goro. Ogledali smo si mogočno cerkev in pokrajino, ki se razprostira okoli nje in ki ima zelo razgibano preteklost tako iz časov prve kot tudi druge svetovne vojne. Nadaljnji kraji našega izleta so bili Vipavska dolina, Postojna, katere čudovita podzemska jama je napravila na ■nas globok vtis, bela Ljubljana in Kranj, nakar nas je šofer, s katerim na neke vrste tekočem traku v žagarskem podjetju, pri čemer je vidno delo vsakega stroja in naprave posebej, bo dal zlasti našim žagarjem — podjetnikom in delavcem — novih pobud za prepotrebno racionalizacijo obratovanja. Kar v neposredni soseščini bo ob že poznani gozdarski razstavi — ki je med obiskovalci sejma priljubljena tudi kot kraj oddiha — Bilčovs Velika množica žalnih gostov se je v nedeljo 25. julija vila od pd. Hauptmana v Pugradu proti pokopališču naše župne cerkve, kamor smo na zadnji poti spremljali moža, ki mu je zahrbtna bolezen vse prezgodaj pretrgala nit življenja. K večnemu počitku smo spremljali Šimama Andrejaša, ki nas je zapustil v 62. letu starosti. Rajni je bil najbrž potomec bukovnika Mihe Andreasa, kajti eden je k nam Rožu. Rajni šiman je poznal le trdo delo, pri katerem je vztrajal, ker ga je prevevala vse življenje globoka ljubezen do rodne grude. Čeprav je imel dostikrat priliko, da bi se zaposlil pri lažjem delu, je vztrajal na svoji domačiji, kjer je delal in vzorno skrbel za svojo družino. Poleg dela pa je že od rane mladosti pilil svoj razum. Vse življenje so mu bile knjige in časopisi zvesti spremljevalci. Od začetka izhajanja vse do svoje smrti je bil vnet naročnik in bralec Slovenskega vestnika. Ob svoji še zdaleka ni odpravljena. Se vedno ogroža naše gozdove in planinske doline ter njihove prebivalstvo nad 4000 hudournikov in 2700 področij, preko katerih grmijo plazovi brez vsake obrambe. smrti pa nam je rajni Šiman pustil še drag spomin v svojih slikah. Slikanje zanj ni bilo le »konjiček«, marveč čustven izraz njegove ljubezni do domače zemlje. Mnogo lepih slik nas bo še dolga leta spominjalo na tega našega samouka. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil naš društveni pevski zbor, mi pa mu kličemo: dragi prijatelj šiman, spavaj mirno v domači zemlji in spočij se od svojega trdega življenja. Preostalim svojcem, ki bodo skrbnega očeta in njegove vrline ohranili v zvestem spominu, pa naše iskreno sožalje. Lobnik V ponedeljek 26. julija smo na pokopališču v Železni Kapli položili k večnemu počitku staro Tavč-manovo mamo, Marijo Knez, staro korenino našega strmega Lobnika. Dolga leta smo jo spoštovali kot pridno in zgledno družinsko mater in gospodinjo in se zgledovali po njenih vzorih. V trdem življenju gorske kmetice je vzgojila tri otroke in ških mestnih podjetij „Mestni plin v gospodinjstvu in obrti" pa nas popeljeta na področje oskrbe dežele z najvažnejšimi in najcenejšimi viri energije v gospodarskem in zasebnem življenju. jim ostala do zadnjega diha ljubeča mati. Skrbna in marljiva do zadnjega dne je v starosti 83 let v petek 23. julija za vedno zatisnila svoje oči in se poslovila od svojega rodnega doma in od svojih otrok in vnukov, katerim tem potom izrekamo naše iskreno sožalje. Dravograd — Vidra vas Društvo upokojencev iz Dravograda nas je naprosilo za objavo naslednje zahvale: člani Društva upokojencev Dravograd smo 7. julija priredili enodnevni izlet po Avstriji. Po prestopu državne meje smo se najprej ustavili pri Kropu v Vidri vasi pri Pliberku, kjer smo bili izredno prisrčno sprejeti in pogoščeni. Kropovi družini se za prisrčen sprejem in za obilno pogostitev najlepše zahvaljujemo in zagotavljamo, da se bomo vedno z veseljem spominjali obiska in prijetnih doživetij pri njih. Naše gostitelje bomo v doglednem času povabili v Dravograd, da se jim vsaj v mali meri oddolžimo. nosti opravili kar mimogrede, smo se takoj spustili po krasni avto-cesti navzdol mimo Tržiča na Brezje, kjer smo se prvič ustavili. Naša nadaljna pot nas je vodila skozi Jesenice po dolini Save v njeno turistično središče Kranjsko goro s prijetnim okoljem smrekovih gozdov, jas in žuborečih potočkov, nad katerimi kraljujejo mogočne bele stene Mojstrovke, Prisanka, špika, Ra-zorja in Škrlatice. V Kranjski gori smo imeli opoldanski oddih, nakar smo se pričeli vzpenjati proti 1611 metov visokemu Vršiču. Lepo speljano in vzdrževano cesto so zgradili ruski vojni ujetniki med prvo svetovno vojno. Z Vršiča smo se v ostrih ovinkih spustili v Trento in mimo spomenika alpinista Julija Ku-gyja, ki je svetu prvi odkril krasote Julijcev, prispeli k izviru Soče. Tam smo srečali veliko drugih izletnikov, žal pa se med njimi nismo mogli dolgo zadržati, ker nas je čakala še dolga pot skozi Trento in ob Soči navzdol do Nove Gorice. Soča je pravo čudo narave. Njene žive, vedno spet spreminjajoče se barve res združujejo v sebi »temno zelen planinskih trav in vedro viš-njevost višav«, ob njeni globoki strugi pa se vrstijo prijetne gorske vasice. V svojem gornjem delu je dolina Soče redko naseljena in obdana z ogromnim pogorjem, pozneje pa se razširi im oko se zazre v lope turistične kraje Bovec, Kobarid, Tolmin in druge. V Kobaridu smo se ustavili pri spomeniku Simona Gregorčiča — smo bili zelo zadovoljni, srečno pripeljal preko Ljubelja v naš Kot. Vso dolgo pot je vladalo med nami veselo razpoloženje, za katerega so vedno znova poskrbeli Malijev Šiman s harmoniko ter naše pevke in pevci. S tem izletom je društvo spet enkrat izpolnilo svojo plemenito nalogo: popeljalo nas je v svet in omogočilo, da smo spoznali njegove lepote, zanimivosti in značilnosti; poskrbelo pa je tudi za prijetno razvedrilo, ki smo ga Selani kot otroci trdega sveta vedno spet potrebni. Prireditelju izleta in njegovim organizatorjem se tem potom za njihova prizadevanja še enkrat najlepše zahvaljujemo. K O L E D A R Petek, 6. avgust: Gosp. spr. Sobota, 7. avgust: Kajetan Nedelja, 8. avgust: Cirijak Ponedeljek, 9. avgust: Roman Torek, 10. avgust: Lavrencij Sreda, 11. avgust: Tiburcij četrtek, 12. avgust: Klara izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem; glavni uredniki Rado Jonežič, odgovorni urednik: Blaž Singer? uredniltvo in uprava; Celovec - Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava* Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfach 124. IIIIIIIMIIIIMIIIIIill(E:illllilIUIIIEIIIIIŽillllMI!IIIIIIIIIIIlllIlllllllllllllllil!IMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIMIIIIIII|IMItllllllllllllllllllllllllllimm!IIMimil!IIIIIIMIIIlllimilll!IIIIIIIIIIHIIIIIfllltlllll od njegovih prednikov se priženil iz St. Jakoba v € V enem največjih raziskvalnih središč družbe Royal Dufch Shell v Thorntonu v Angliji so izdelali toplomer, s katerim lahko absolutno točno merijo temperature. Ti Je najmanjši termometer, kar so jih do zdaj napravili, saj ni daljši od treh milimetrov. Lahko meri toploto v območju od 70 do 1000 stopinj Celzija z natančnostjo plus minus enega odstotka. G Kultivacija koruze »z divje koruze, ki je bila prej podobna travi, se je po vsej verjetnosti pričela v 4. ali 5. tisočletju pred našim štetjem prav v dolini Tehuacan. Najdba prakoruze je ovrgla vse dosedanje teorije, češ da je koruza »uvožena rastlina" iz Starega sveta in da *o jo tja prinesli pomorščaki. 0 V nekem kamnolomu na Madžarskem so odkrili več *to primitivnih orodij iz kamene dobe in predhistorične anKPivosapntM rivalske kosti. Najdba je po vsej verjetnosti iz druge medledene dobe. V tistem času je živel človek, ki ga uvrščajo med sorodnike heidelberškega človeka. Zdaj skušajo s pomočjo radioaktivnih izotopov ugotoviti točno starost najdbe. Pojmi o oliki niso povsod enaki NEW YORK. — »V Amsterdamu ali drugod na Nizozemskem vas bo imel poslovni znanec ali sopotnik za robavsa, ki ne ve kaj je olika, če ga boste vprašali, koliko otrok ima, nasprotno pa bo Indijec v New Delhiju ali v Bombayu pojmoval takšno vprašanje kot izraz velike simpatije,« beremo med drugim v knjižici »Nasveti svetovnim potnikom«, ki jo je izdala ameriška letalska družba. »Če nanese, da vas na Tajskem povabijo na dom, pa tudi med poslovnim razgovorom pazite, da boste na obisku in zlasti še v gosteh sedeli tako, da sobesednik ne bo videl podplatov na vaših čevljih,« svetujejo ljudje na upravno-tpropagandnem oddelku letalske družbe »Pan-American World Airways« v knjižici, ki vsebuje vljudnostne napotke in pojme o oliki v 167 mestih oziroma 105 deželah. Bralec izve, da ženi nemškega poslovnega znanca, ki ga obišče na domu, ne sme izraziti svojega spoštovanja s šopkom rdečih vrtnic, ker bi si njen mož kaj lahko napačno razlagal to pozornost. Kot poslovni človek, ki ima opraviti v Španiji, naj zvečer ne nosi rjavih čevljev, ker dovoljuje tamkajšnja olika po sončnem zahodu le še orne čevlje. »Vzemimo, da pridete v Kolumbijo in vas znanci povabijo na večerjo v domačem krogu. Dobro je, da se prej malo okrepčate. Če je bilo rečeno, da pridite okoli devetih in če je točnost vaša osebna odlika, boste v dveh urah čakanja že hudo lačni, kajti pred enajsto ne bo večerje.« Nasvet za Japonsko: »Naj je vzdušje še tako prisrčno, smehljaj iskren in kramljanje skoraj popolnoma domače, ne smete pozabiti, da Japonec nima razumevanja za prehod od >vi‘ k ,ti‘, da se ne spodobi ogovarjati ljudi z osebnim imenom, da je trepljanje po plečih /a japonske pojme o oliki nekaj nezaslišanega in da se boste kot pravi barbar zamerili vselej, če boste gejši izrazili simpatijo s tem, da jo boste rahlo uščipnili s palcem in kazalcem.« Za zaključek še tole iz dolge vrste napotkov, morda malce pretiranih in gledanih z ameriškimi očmi: »Na Finskem dvakrat premislite, preden odklonite vabilo v savno, nacionalno kapel v vročem zraku in v pari, kajti to je po finskih pojmih velik kompliment.« Skrivnosti raznili živalskih „govoric64 Bilo mu je osem let, ko ga je mati poslala h kuram, da ne bi šel na ulico. Začel je opazovati njihovo kokodakanje in skušal razbrati pomen teh kurjih glasov. Stvar ga je začela zanimati in od tedaj je ure in ure prebil med kokošmi. Naučil se je posnemati njihove glasove in šel študirat veterino. Danes je že 60 let tega, kar dr. Baumler študira kurji jezik. Trdi, da pri kurah ločimo kakih 30 osnovnih »stavkov«, ki jih razumejo vse kure tega sveta, brez ozira na pasmo. Svoj vrt je spremenil v kurnik. Mlade piščančke je vzel k sebi, komaj so se zvalili in je tako postal njihova »mati«. Skrbno je opazoval, kako se nerodno čivkanje počasi spreminja v pravi odrasli jezik. Pri tem je posebno zanimivo, da se ta jezik razvije instinktivno in pri vseh enako, tudi če so že od prvih začetkov ločeni od odraslih predstavnikov istih živali. Isto so znanstveniki ugotovili tudi pri drugih ptičkah kot na primer pri siničkah. Druga zanimivost se kaže v tem, da je govorica živali izključno vezana le na trenuten položaj, izražajoč razpoloženje, strah pred nevarnostjo, občutke ob hrani ipd. Edino čebele se temu pravilu ne podrejajo. Njihov sloviti ples služi tudi za sporočanje novic iz neposredne preteklosti. S številom utripov s krili in z oblikami leta v zraku sporočajo delavkam, v kateri smeri in kako daleč se nahaja hrana, ki so jo odkrile. Živalska govorica je brezhibno prilagojena njihovim potrebam in obsega sporočila, ki so jim potrebna za življenje. Volkovi se na primer sporazumevajo tudi s premikanjem ušes, čeljusti in repa. Avstralec Glen Mac Bride je dve leti opazoval prašiče, da bi ugotovil, kaj jim .najbolj ugaja in da bi s tem pospešil njihovo rast. Ugotovil je najmanj deset različnih glasov in oblik kruljenja. Oster krik pomeni bolečino, globok krik izraža lakoto, medtem ko kratek krik, podoben bevskanju pove, da nečesa ne mara. Kruljenje pozna še več odtenkov in z njim prašič lahko pove: »Dobro se počutim«, »tu sem«, »slabe volje sem«, »pustite me pri miru!« Pri svinjah so opazili celo vrsto posebnih krulečih glasov, s katerimi znajo povedati mladičem: »Pridi sem in pusti tisto!« »Pojej hitro!« »Premaknila se bom, pazi da te ne zmečkam!« Taka je vsaj govorica avstralskih prašičev. Čisto drugače pa je s krokarji. Opazovanja so pokazala, da se njihova govorica ne menja samo s pokrajinami, temveč celo v vrstah samih. Ornitologi so skrbno preučevali njihove glasove, ne sicer iz čisto znanstvenih namenov, ampak iz izrazito praktičnih razlogov. Skušali so namreč dognati, kakšni so kriki, s katerimi bi pregnali krokarje z letališč, kjer je njihova prisotnost zelo nevarna. Ko so slednjič odkrili, kateri krik pomeni v krokarskem jeziku »pozor, nevarnost«, so jih posneli na magnetofonski trak in jih močno ojačene reproducirali z zvočniki po letališčih. Uspeh je bil popoln. Krokarji so se z glasnimi kriki pognali in razbežali. Toda kmalu se je pokazalo, da so krokarji na francoskih letališčih popolnoma neobčutljivi za govorico svojih ameriških bratov. Francozi so morali torej iskati po svoje naprej in odkriti glasove, ki so jih razumeli tamkajšnji krokarji. Če se hočemo torej krokarjev znebiti, moramo najprej ugotoviti, kakšno »narečje« govorijo in razumejo. Kljub tem raznim razlikam in težavam ostane nesporno dejstvo, da lahko pri večini živali opazimo nekakšno govorico. Odkrili so jo celo pri ribah. Morda ni več tako daleč čas, ko bo človek razvozlal njihov jezik, ga razumel in se z njimi celo »pogovarjal«. Nasprotno je tudi cela vrsta živali, ki razume govor človeka. O tem se lahko vsak dan prepričamo pri domačih živalih. Pustimo ob strani pse, ki jim manjka »samo beseda«. Indijski sloni razumejo kakih 20 različnih povelj. Neka Angležinja je naučila tjulenja, da je razumel 35 različnih besed. Šimpanz se zlahka nauči razumeti in odgovoriti na kakih 60 besed. Gre seveda le za preprosto ponavljanje, kjer se beseda večkrat izgovori v zvezi z enim Dredmetom in torej se ne moremo govoriti o pravem razumevanju. Toda neko preprosto sporazumevanje je vendarle omogočeno. Utvara o razgovoru je še močnejša pri »govorečih« pticah. One imajo pred drugimi živalmi to prednost, da lahko posnemajo človeške glasove. Tudi tu gre za »pogojni refleks«. Ptica prav gotovo ne misli, kaj govori. Vendar so nekatere zgodbe o papigah naravnost presenetljive. Največ uspeha bi pričakoval pri opicah. Toda izkušnje z njimi niso nič kaj spodbudne. Šimpanz je rabil pet let, da se je naučil izgovoriti besedo »mama«. Orangutanova samica pa je že v pol leta izrekla besedo »papa«. Toda pri tem je tudi ostalo. Dva ameriška psihologa sta potem vzela opico v družbo lastnih otrok. V treh letih se je šimpanz komaj naučil besede »mama«, »papa« in »cup«. Drugih besed se ni nikoli več naučil. Zakladi iz globin Pod geslom „Zakladi iz globin” razstav-Ija pomorski muzej v Stockholmu že nekaj časa zbirko dragocenih predmetov: zvonove, skrinje, diamantne prstane in najrazličnejše izdelke, spravljene na površje iz ladij, ki so se pred stoletji potopile in obležale na morskem dnu. Skoraj vse predmete, ki sestavljajo zbirko, so dvignili z morskega dna športni potapljači, in sicer med drugim 120 kg težki bronasti zvon, ki so ga našli na dnu Vzhodnega morja. Dve stekleni omari hranita predmete z neke nizozemske jadrnice, ki se je potopila leta 1730, in iz ladijske razbitine, ki jo je morje pogoltnilo okoli leta 1770. V nizozemski jadrnici so našli pravcato zakladnico: silno redke steklenice s por-skim vinom, zlatnike, diamante prstane, zlato tobačnico itd. Iz trupa švedske vojne ladje »Riksapplet", potopljene leta 1676 pri Dalaroju, nedaleč od Stockholma, so športni potapljači spravili na površje skrinjo, polno žebljev in sveč. ” \ Pajek prede ribiške mreže Izdelava ribiških mrež ni prav nič prijetno delo. Zato so se ribiči Zapad-nega Irana spomnili, da bi za to delo porabili pajka. Ribič napravi kvadratni okvir pritrdi nit in ga nato nese v gozd, kjer ga obesi na drevo, sam pa odide spat. Zjutraj vzame okvir, na katerem je pajek žq napravil mrežo. Seveda te mreže niso posebno močne, a zmorejo tudi 'lov 3—5 kilogramov rib, ne da bi se strgale. V______________________________________/ Koliko je stalo odkritje Amerike? Vsa reč niti ni bila posebno draga, če računamo po sredstvih, vloženih v tisto plovbo, med katero je Kolumb vrgel sidro na obali Novega sveta. V nekem španskem muzeju shranjene, nedavno pregledane listine povedo, da sta Ferdinand V. in kraljica Izabela naštela Kolumbu in njegovim iz državne blagajne samo 36.000 peset. Čeprav je bila takratna španska denarna enota vredna mnogo več, kot je zdaj, po mnenju zgodovinarjev ni mogoče govoritio posebno visoki vsoti. Pravijo, da po vrednosti približno ustreza današnjim 50.000 dolarjem. Velikemu pomorščaku, ki je tudi še takrat veljal za nadležnega obsedenca, zaverovanega v nesmisel o okroglem svetu in v podobne nemogoče reči”, so obljubili 1600 peset, vendar mu ob odhodu niso v celoti izplačali te vsote. Njegova namestnika kapitana druge in tretje ladje — bile so tri: Santa Maria, Pinta in Nina — sta dobila še manj, vsak po 900 peset, mornarji pa so prejemali samo 12,5 peset na mesec. Čemernost zaradi borne plače pa so preganjale lepe sanje o bajnem bogastvu onstran velike luže. Na pogradih v zadušljivem podkrovu so Kolumbovi pomorščaki v spanju žvenketali z zlatom in preštevali dragulje. Oprema treh bark je stala 14.000, ladijske shrambe so napolnili z živežem v skupni vrednosti 2000 peset. — Ker izvedenci ne dvomijo o pristnosti starih listin, ki vsebujejo te podatke, smemo reči, da je bilo odkritje Amerike pravzaprav zelo donosna kupčija. .................................................................mu...................................................................iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiii........................................................................................................................................................................iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VLADO FIRM: Uskoška nevesta 9. nadaljevanje „Hoj, Tudorl" je zavpil mojster, ko je zagledal mladega Uskoka. „Naj ti skujem krivo sabljo za janičarske glave?” n Le kuj, kmalu jih bo treba več,” mu je smeje se odgovoril Tudor in si ogledoval težko čelado. Mojster se je nameril k vratom; s ceste je prihajalo kričanje in vpitje. „Kje najdem vojvodo?" je vprašal glas zunaj. Pri vratih je stal martoloz in pogledoval zdaj enega zdaj druge-9a. Tudor ga je premeril z očmi in vprašal: „Od kod si, vojščak?" „Martoloz iz obmejnega oddelka, pod stotnikom Jurišičem služim. Kje najdem vojvodo?" je ponovil vprašanje. Kričanje in prerekanje se je stopnjevalo. „Nekaj kmetov iz bližnje vasi je prišlo v naselje," je vojščak pripovedoval Tudorju. »Pravijo, da so jim Uskoki ukradli živino in jo odpeljali. Hočejo k vojvodi, da jim vrnejo živino." „Ej, ej,” se je vmešal kovač, »vsega so krivi Uskoki. Če je poginil pes, ga je zastrupil prebeg. Če se vaščanki zahoče Uskoka, jo je ugrabil on. Vsega smo krivi mi." Jezno je premeril marfoloza. »Pojdi z menojl" je osorno ukazal Tudor in stopil na Prosto. Po cesti je gonil pastir čredo. Drobnica se je motovilila med počasnim govedom, za njo pa so pritiskali konji. Z močnim bičevnikom se je otepal pastir sitne živine, ki je silila vanj. Zmedena čreda se je ustavljala in siiila na dvorišče. Pred njo pa je stala Živa in razgreto z močno palico opletala po hrbtiščih. Zaman jo je rotil pastir, naj mu ne bega živali. »Hoj! Postojte ljudje! Kam s čredo?" je zavpil Tudor, stekel na cesto in stopil k preklinjajočim kmetom. »Stopi k Živi in ji pomagaj," je naročil martolozu in se obrnil k četvorici kmetov. »Kaj se je zgodilo, da razgrajate po naselju?" »Vojvoda!” so hkrati zavpili kmetje: »Vrnejo naj nam živino. Tri dni jo že iščemo po vaseh. Našli smo jo tukaj. Zaznamovana je. Odpeljal jo je pa tale stari lisjak, ne prvič," so tožili. »Ni je odpeljal, ni, našel jo je, zatekla se je," so jeli dokazovati Uskoki, a otroci so se kriče zakadili v kmete, da so se jih komaj otresli. Nastalo je vpitje. Zmedo je presekal Tudorjev glas: »Tako spoštujete ukaze vaših vojvod in našega glavarja, kaj?" Hipoma je vse utihnilo in presenečeni kmetje so strmeli v Tudorjev mračni obraz. »Vojvoda," se je oglasil eden izmed kmetov. »Molči!” ga je zavrnil Tudor. »Poiščite vašo živino, izberite si še nekaj glav naše in jo odpeljite domov!" Molče so poslušali Uskoki. »A ti pojdeš k vojvodi, da se pomenita," je še ukazal Tudor pastirju. »Eh, glavarjev sin, saj so me odrli," je skušal ugovarjati pastir. »Odpelji ga k vojvodi, takoj!" je ostro ukazal Tudor martolozu, ki je vse to nemo opazoval. »Vesel vas bo moj oče, ko mu povem," je požugal naseljencem in se obrnil k Živi. »Dekle, pojdiva domov." Prijel jo je za roke. Droben smehljaj na njenem razgretem obrazu mu ni ušel. Na planoti skalnatega hriba je kljuboval neurju in vetru trdno zidan starinski grad Zumberk. Vodni curki, ki so že ure nepretrgoma bičali počrnelo rezano kamenje, so vršeli po debelem obzidju. Maloštevilno drevje se je med grmenjem pripogibalo in se s šumom zopet zravnavalo. V dnevni mrak pa je skušala prodreti slabotna svetloba luči, ki so se pričele prižigati po sobanah in izbah uskoškega gradu. Na ploščadi vhodnega grajskega stolpa, pokritega z osivelimi deščicami, so odmevali enakomerni koraki oborožene grajske straže. Ozka in spolzka pot je v zavojih izginila v temnem predoru grajskega vhoda. Na severni strani dvorišča je v toplih hlevih hrustalo oves in kopitalo na desetine osedlanih in vedno pripravljenih spočitih konj. Na nasprotni strani pa so v sobanah na sveži slami, prekriti s kožami divjih zveri, poležavali martolozi. Nad zglavjem vsakega vojščaka je na lesenem količu viselo orožje, ob njem pa so ležale zaprašene kovinaste čelade. Nekateri so godrnjaje zrli v okenca, v katera se je s ploho dežja sunkoma zaganjal veter, drugi pa so si kratili čas s kockanjem; igro je kdaj pa kdaj spremljal smeh srečnega dobitnika. V obokani sobani pa je službujoči poveljnik zaspano sledil pripovedovanju zgovornega Brana, ki si je pridno zalival suho grlo. V osrednjem grajskem poslopju se je v manjši sobani s težkimi koraki sprehajal Vukmir, stari uskoški glavar. Pod malo čepico iz polšjih kožic so silili še gosti, a že osiveli lasje. Izza priprtih vek so zrle nemirne rjave oči. Belo obarvane stene so bile gole, le z obeh strani oken je viselo zaplenjeno dragoceno turško orožje. Razpostavljene stole okoli debele hrastove mize so prekrivale kože risov in medvedov, ki sta jih s Tudorjem pobila v ostri zimi. Podnice iz kostanjevega lesa so pri «- s,.., 32 (12,0, 1*0 6. avgust 1965 IZ POPOTNE BELEŽNICE: Od 3. do 5. julija je imela Slovenska kmečka zveza na obisku osemčlansko delegacijo Kmetijskega zavoda Celje. Delegacija, ki so jo predstavljali direktor tega zavoda, vodilni strokovnjaki Agrokombinata Šentjur pri Celju in predstavniki kmetov, ki so stopili z agrokombinatom v kooperacijo, je proučevala stopnje preusmeritve kmetovanja, zlasti pa probleme, ki so povezani s prehodom družinskih kmetij v Specializacijo na prizvodnjo govejega mesa in mleka. Na poti proučevanja teh problemov sem zabeležil nekatera opazovanja in ugotovitve, ki se mi zdijo bistvene za vsakogar, ki je že na tej poti, ali pa hoče na to pot stopiti. RAZBREMENIMO GOSPODINJO PRI KMEČKEM DELU Prvi obisk je veljal Mihi K a p p u , pd. Količu na Žamanjah. Kmetija, ki leži na prisojnem bregu Zablatniškega jezera s prodnatim podfaljem in kafere zemljišča so razkosana, meri, 20 hektarjev, od tega 10 ha kmetijske površine. Tržna proizvodnja: 30 prašičev ter mleko in meso, ki jih daje stalni stalež 10 goved simodolske pasme. Stranski zaslužek: udeležba na turizmu s tremi turističnimi sobami. Na kmetiji delajo 3 osebe, toda delovni dan tudi poleti zaključujejo ob šestih zvečer. Kako je kljub temu mogoče, da delo obvladajo? Odgovor je bil kratek, a jasen. Miha je lani zgradil položni silos, v katerega spravi vso prvo košnjo s travnikov in deteljišč. Žetev opravi z žitnim kombajnom v skup- nosti, s katerim dela tudi za soseščino. Tudi traktor in večino priklopnih strojev ima v skupnosti s sosedom. Od zamudnega dela na polju in travnikih mu ostane takore-koč le spravilo otave in tretje košnje, če jo ne vzame suša. V okolici je Miha prvi kmet, ki je začel silirati prvo košnjo. Z uspehom je bil lani zadovoljen in se bavi s tem, da bi silos še povečal. Je na poti poenostavitve, kjer bo delo tudi še zmogel, ko bodo njegovi starši onemogli. Bremena mehanizacije manj občuti kot drugi naši kmetje. In njegova bistvena pripomba: „Cilj poenostavitve mora pri nas biti, da bomo gospodinjo razbremenili dela na polju. Če skrbi pri hiši za otroke in za poletne goste, ki prihajajo, lahko več zasluži kot z delom na polju.' TRDNA EKSISTENCA JE PRVO, POTEM PRIDE UDOBJE Pri Hubertu F e r č n i k u , pd. Žavniku v Zgornjih Krajih nad Svečami: Po 12 letih je iz kmetije, katere polja in travniki skoraj niso več rodili, poslopja pa razpadala, nastal obrat, ki na 13 ha kmetijske površine redi in prekrmi 27 glav simodolskega goveda. Krave so pod molzno kontrolo, povprečna letna molznost znaša 3300 kg mleka na kravo. Prašičev nima, na polju raste le trava in silokoruza. In za delo? — Mož in žena, ki pa ima 3 otroke, vsi pod 12 let starosti. Toda Hubert poleti samo pase, kosi, suši seno in silira. Ker so zemljišča zaokrožena in blizu kmetije, je uredil pregonske pašnike, kjer najprej pase krave, navrh pa jalovo živino. Na kmetiji sta 2 silosa s 120 m3 prostora. V enem silira travo, v drugem silokoruzo. Tretji silos z 80 m3 prostora je v načrtu. Seno suši — če je vreme ugodno — na tleh, drugače ga prevetrava na skednju. Krmna veriga je sklenjena: Steyr-traktor z 28 PS, za obračanje in trošenje „Kreiselheuer", »sončni’ zgrabljalnik, ,Heuschwanz”, dvi- galo za seno, naprava za prevetravanje na dveh mestih in siloreznica. Hubert je sredi poti iritenzivacije proizvodnje mesa in mleka. O tem priča gnojenje. Vsako leto pognoji ca 4 ha travnikov s hlevskim gnojem, na mineralnih gnojilih pa porabi do 6000 kg Thomasove moke in 2000 kilogramov nitramoncala. Kalija ima v zemlji dovolj, so pokazale preiskave zemlje. „Trdo je šlo teh 12 let," pripominja Hubert, »varčevati je bilo treba na vseh koncih in krajih. Tudi hlev in skedenj sem popravil in uredil sam. Grušt, ki ga vidite, sva zvezala z ženo, sam sem oplankal skedenj in uredil notranjošt hleva. Na obnovo hiše še nisem mogel misliti", doda in pribije: »Najprej je trdna eksistenca družine, potem njeno udobje." Hubert se je odločil, da bo ostal kmet, zato gre dosledno z zahtevami časa. V okolici Sveč pa po malem kmetov ne bo, nekam trpko pripominja, stopili so na pot polkmetov in se zaposlujejo v industriji, ker na kmetiji za svoje potrebe premalo pridelajo. DRŽIMO SE ENE PANOGE IZOBLIKUJMO PA JO STOODSTOTNO »V 12 letih, odkar kmetujemo, smo šli skozi vse stopnje pogojev za razvoj kmetijske proizvodnje’, ugotavlja ing. Nace Nachbar na posestvu kmetijske šole Po- dravlje. »Sedaj smo na trdnih nogah. Imamo dovolj živine in tudi krme, ki jo pridelujemo na 20 hektarjih, imamo dovolj za 50 odraslih goved. V začetku ni bilo živine — začeli smo z 10 skeleti pincgavcev, ki smo jih prevzeli — zato smo se bavili s prašiči, žitom ter krompirjem. Zaradi tbc smo morali leta 1958 ves hlev izprazniti, kar nas je v razvoju hudo zavrlo. Tudi za ljudi je bilo vedno težje in postali so nam predragi. Izhoda ni bilo drugega, kot poenostavitev proizvodnje. Celotno delo obvladava s pomočnikom, ki je traktorist in ki dela z menoj vse." S temi fragmenti iz našega pogovora je orisana problematika podraveljske šolske kmetije s tujo delovno silo in brez gozda. Tudi tu je, kakor pri Hubertu, le fravništvo in pašništvo ter silokoruza. Tudi tu je krmna veriga sklenjena: Fordson-traktor, »Kreisel-heuer’, »Heuschvvanz’, »sončni’ zgrabljalnik, dvigalo za seno in silokombajn. Ta veriga je izpolnjena z medsebojno strojno pomočjo v soseščini, kar je omogočilo, da je Nace v treh dneh spravil 10 ha sena pod streha. Na 20 ha redi 47 goved simodolske pasme, s katerimi producira mleko in meso. Na pašniku je uvedena »porcijska paša’ — 35 kvadratnih metrov trave na kravo in obrok. »Krave stopijo k paši kot ženske k spovednici,’ šaljivo pripomni in pravi, da bo pričel na isti površini letos že v tretjič pasti. 3,6 ha pašnika mu bo dalo 21.000 kg mleka. Edino delo na tej površini je gnojenje, prestavljanje električnega pastirja in košnja redkih ostankov, ki jih živina pusti. Ti ostanki zdeblijo na pašniku. Predpogoj pa je razmeroma visoka košnja, da rastline lahko hitro odženejo. Od paše do paše zraste trava za dobro ped visoko, ruša pa je sklenjena in gosta. Posevke detelje in lucerne ing. Nachbar odklanja, ker mu dajo travniki več in boljše pridelke. In njegova bistvena ugotovitev: »Kmet današnjega časa se ne more in ne sme ba-vifi z vsem, kakor se je lahko bavil še pred 10 leti; bavi naj se samo z eno panogo in sicer s tisto, za katero ima najboljše pogoje. Toda to panogo naj izoblikuje s stoodstotno doslednostjo.' TUDI MALA KMETIJA IMA BODOČNOST, ČE JE UREJENA Naš zadnji obisk — bili smo pri Lojzetu Trunku pd. Ovniču v Žužalčah — je bil višek naših obiskov in krona, kar more kmetijska praksa pokazati na področju Specializacije in na področju proizvodnje mleka in mesa. Na 8 ha travnatega sveta in silo-koruze — kaj drugega tudi on ne prideluje — je od 7 glav živine Lojze v osmih letih prišel na 27 goved, od tega 13 krav sivo-rjave pasme. Tržna proizvodnja 50.000 kg mleka in 3000 kg mesa mladih bikov pove vse ostalo. Tu ni več treba posebej govoriti o krmni verigi, dodati pa je treba, da pridela sena le še za skrajno železno rezervo, vsa ostala trava — kosi štiri- do petkrat na leto — gre v ALKOSIL, hermetični silos za polsuho travo. Krmna vrednost njegove silaže zadostuje za 4000 kg mleka na kravo in leto. Vreme ga pri spravilu ne ovira več. Od pomladi do jeseni silos polni, silažo iz njegovega dna pa odvzema leto in zimo. Zelenega krmljenja ne pozna, pašo živine onemogoča razkosanost njegovih zemljišč; travniki ležijo na 13 parcelah, tudi do 2 km oddaljeni od kmetije. Lojzetove investicije so bile visoke. Al-kosil je postavil pred tremi leti s kreditom 250.000 šilingov, sedaj je plačan, Lojze pa brez dolga. Toda začel je z gnojenjem — po hektarju daje še sedaj poleg hlevskega gnoja jeseni in vigredi 2000 kg mineralnih gnojil — in z visokomolzno čredo krav. Njegovo letno povprečje znaša 4400 kg mleka na kravo. Tudi Lojze dela sam z ženo, ki pa ima na skrbi še tri otroke pod 7 let starosti. Skoraj Iriurnl razgovor z njim je bil zanimiv. Spoznali smo, da ima tudi manjša kmetija bodočnost, če drži korak s časom. »Kdor ne gre s časom, bo kot kmet propadel," je Lojze zaključil pogovor in dodal, da je v Žužalčah le še 5 kmetov namesto 10, ki so bili prej na vasi. Obisk štirih koroških slovenskih kmetov mlade generacije nudi dragocene nauke in Izkušnje na poti v bodočnost kmečkih ljudi. Korajžno so se otresli kmečke avtarkije preteklosti, na razvoj in bodočnost kmečkih gospodarstev gledajo z vso resnostjo. Spoznali in preizkusili so pota, po katerih se je mogoče izkopati iz kmečke dileme, ki obstoja v tem, da kmečki ljudje v avtarkiji živijo le za to, da garajo. Ti štirje pa so si uredili delo in proizvodnjo tako, da lahko živijo drugim poklicem primerno življenje. Pri teh obiskih smo tudi spoznali, da za preusmeritev in špecializacijo v kmetijstvu ni šablone. Na tej poti mora vsak sam po svojem kopitu prikrojiti čevlje, s katerimi bo uspešneje stopal v bodočnost, kot stopa danes večina kmečkih ljudi. Blaž Singer jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiMiiiiiiniiitiiiiiiiiii vsakem koraku zaškripale in dušile glavarjevo stokanje. Glavarja je namreč z nastopajočo pomladjo pričelo mučiti trganje po oteklih sklepih. Na noge mu je grajski padar vsak večer pokladal sveže smrekove vejice. Z nočjo so bolečine popustile, z jutrom pa so se mu spet zagrizle v kosti. Z grčavo palico, na katero se je opiral, je potrkal po dvokrilnih vratih, za hip prisluhnil in ko je zaslišal nagle korake, je oddrsal do mize in sedel. Strežnik, ki je vstopil, je na vratih postal, pozdravil in vprašal: »Glavar, klicali ste me. Želite?" »Pokliči mi sina. Pride naj k meni, preden ležem k počitku.” Zamahnil je z roko. »Kaj pa noge?" je vprašal mladi strežnik, »ali naj še padarja pripeljem?" »Pusti, sina pokličiI” Za strežnikom so se hitro zaprla vrata. Stari glavar se je zagledal v rosna okna in prisluhnil bučanju vetra. Ob vznožju žumberškega hriba so se uskoške vasi zavijale v Somrak. Zatopljen v misli ni slišal Tudorja, ki je vstopil z leščerbo v rokah. Medla svetloba ga je vzdramila. Zagledal se je v sinov vedri obraz. Po njegovem čelu so se kot tanke svilene nitke vlekle gubice in se izgubljale v laseh. .Sedi!" je ukazal stari glavar in ga prijel za komolec. »Kako je z ujetnikoma z mehovskega gradu?" »Popravila sta se, oče. Oskrbnik ju je prestavil v sobico poleg stražnice. Zadovoljna sta in sita. Pomagata v kuhinji. Sledovi biča grajskega gospoda jima o-stanejo v koži," je z grenkim nasmehom odgovoril Tudor. »Pri nas jima ni sile." .Sini" je zopet spregovoril glavar in s prsti zabobnal po mizi: »Odpeljati ju boš moral pred cesarsko deželno sodišče v Novo mesto. Kacijanarjevi jima bodo sodili. Mehovski gospod ima dolge kremplje. Pojezdil boš z njima in govoril z glavarjem, razumeš?" Tudor je prikimal. »Oče, kaj pa Turki? Sli, ki so nocoj prijezdili v grad, poročajo o naglem zbiranju osmanskih čet ob meji. Glavnina bo udarila ob Savi in Kolpi na Slovensko. Ibrahim paša je drzen in zvit vojskovodja, oče!" »Grajske kašče napolnite z živežem," je pričel glavar. Obraz se mu je skremžil od bolečin. S težavo je iztegnil nogo. »Oh, da ne morem pojezditi na sivcu. Vrag, udarjal bi moj kij." Oči starega Vukmira so se zasvetile in brki so se mu potresli. »Hm, jutri preglej martološko konjenico, nabrusite orožje vsem vojščakom. Morfološke stotnije popelji na mejo in jih razmesti ob vaseh. Nekaj vojev naj ostane v gradu." »Prav," je zamišljeno odgovoril Tudor. »Poveljstvo v Žumberku prevzame Jovanče, oče. Dober poveljnik je, mlad in zvit." Stari glavar ga je pogledal izpod čela, se krepko uprl z rokami ob mizo in vstal, da ga je Tudor presenečeno pogledal. »Ne, Tudor, poveljstvo v gradu prevzamem sam!" Lica so mu zardela. Z roko si je potegnil čez oči. »Pokliči v grad vse vojvode uskoških naselij. Posvetovali se bomo in sodili Doiču, ugrabitelju dekleta. Kmete je treba posvariti in jih oborožiti, preden imamo Turka na vratu. Gosposki je kaj malo mar zanje. Cesar nam dolguje že dveletno vojno plačilo. Njegove blagajne so vedno prazne." S pestjo je udaril po mizi, potrepljal Tudorja po ra- menu in se zagledal v vedno daljše sence, ki so plesale po sobani in naznanjale večer. »Ne pozabi, cesar dolguje že 2000 goldinarjev. Potresi mošnjo kranjskemu glavarju Kacijanarju. Zdaj lahko greš!" Vtem so se odprla dvokrilna vrata male dvorane. Vstopil je grajski oskrbnik, pozdravil Tudorja in se ustavil pred glavarjem. »Glavar, v rdeči sobi v pritličju čaka odposlanec deželnih stanov Kranjske, Štajerske in Koroške s pismom in denarnim darilom. Naj ga pripeljem?" Stari glavar je presenečeno pogledal in odšel do svojega stola. »Prinesite še eno leščerbo! Oskrbnik, pripelji odposlanca!" Obraz se mu je zmračil, ko je zamrmral: »Kaj hočejo spet stanovi? Sedi, Tudor! Prebegi še prihajajo in beže iz Bosne z živino in družinami. Naša naselja so prepolna. Radi bi koče in sončne travnike. Sin, tisoči prihajajo v novo domovino. Kam z njimi? Na Primorsko in štajersko, če bo nadvojvoda dovolil. Sultan grozi cesarju in nas zahteva nazaj, hm." »Oče, domačinom smo Uskoki odveč. Drugače žive, druge šege imajo. Po jeziku in vojskovanju pa so nam sorodni." Nekdo je potrkal. Vstopil je oskrbnik z odposlancem, visokim in suhim človekom. Njegov meč na pozlačeni verižici je rahlo podrsaval po kostanjevem podu. Mežikal je, se odkril in položil širokokrajnik na mizo. Velike srebrne ostroge so pozvanjale. Ostre poteze na obrazu so izdajale odločnega in bistrega človeka. Stari glavar ga je z zanimanjem opazoval. (Se nadaljuje) Preživele kupčije Kaj pa Tone, Sinoči je bil spet pri Za- Platten H. S C H A R P F Na Divjem zahodu Pri Vreskovih so ravno poobedovali, ko je stopil v izbo Kobal. .Bog žegnaj!" je pozdravil in se ozrl po sobi, kam bi sedel. Žalika je brž vstala in mu ponudila stol. .Nate sedite...!' Mislila je reči oče, pa je zadnji trenutek spoznala, da je za to še prezgodaj. Vresk je pomignil hčerki, naj prinese polič vina. Ko se je Žalika vrnila iz kleti, ji je mati z ostrim pogledom dala vedeti, da ni več potrebna. Odšla je v kuhinjo. Preden je zaprla vrata za seboj, je slišala Kobala: .Ne bom nič ovinkal: menda že vesta, da se moj Tone in vajina hčerka rada vidita?’ Žalika je začela pomivati posodo. Z mislimi je ostala v sobi. Skrbelo jo je, kako se bo končal razgovor. Ali bosta oče in mati privolila? Kaj, če se bo zataknilo, pri doti? Ko je Kobal zapuščal sobo, je pohvalil Zaliko. .Pridna si. Le pridi kmalu k nam!” Dekletu so te besede dobro dele. Čutila je, da ji lica zardevajo. Sramežljivo je povesila pogled, in komaj slišno dejala: .Bom, če me boste sprejeli?" Stari Kobal je oddrsel po dvorišču na cesto, Žalika pa je brž odhitela v sobo. ,Ti in tvoja bala sta premalo za Toneta,” je rekla jezno Vreskovka. .Kobal hoče narediti kupčijo iz vajine ljubezni.” Žaliki so solze zalile oči. Njeno radost, ki je še malo prej kar prekipevala, je naenkrat zagrnila tema. Vrgla se je na posteljo in zarila obraz v blazino. Čeprav mati še ni povedala vsega, je vedela, da je nekaj stopilo na pot njuni sreči. Vtem je prišel domov Ivan, Zalikin brat. Začuden je obstal na pragu in vprašal: .Kaj pa se je zgodilo?" Oče in mati za mizo sta molčala, Žaliku pa je ob tem vprašanju še bolj zahlipala. Sele ko je Ivan vdrugič ponovil vprašanje, je mati nerada razkrila vzrok dekletove žalosti. .Kobal je bil tukaj. Prišel je snubit za Toneta. Ni zadovoljen samo z njivo na Prečni in Zalikino balo, temveč se hoče znebiti še Barbke ..." .Kako Barbke?" ji je Ivan pretrgal besedo. .Hoče, da jo ti vzameš... Drugače ne bo dovolil Tonetu, da se oženi z Zaliko ...” Ivan se je ozrl proti sestri, ki se je ob materinih besedah dvignila in vsa v strahu čakala njegovega odgovora. Ko je brat jezno udaril z nogo ob tla, rekoč: .Kakšna kupčija pa je to?” je bruhnila v jok in zbežala v kamro. Ivan pa je nadaljeval: .Nikar ne delajte računa brez krčmarja! Raje se obesim, kot pa da bi moral vzeti Barbko! Meni ne bo nihče drugi izbiral ženske ..." Ko so Kobalovi dobili Vreskovo sporočilo, naj si Tone poišče drugo dekle, so bili užaljeni. Mislili so, da bodo naposled Barbko omožili, pa je šlo vse po vodi. Brez tega pogoja pa niso hoteli privoliti v poroko, ker so dobro vedeli, da bi Barbka potlej ostala pri hiši. Imela je govorno napako, zaradi katere so se je fantje izogibali. Tudi bogata dota ni mogla zakriti njenega jecljanja. Edini način, da bi ji dobili moža, so videli v zamenjavi. Kobalka je bila v nedeljo pri deseti maši. Po končanem obredu se je pred cerkvijo srečala s Petelinko iz soseščine. Najprej sta klepetali o vremenu, o fižolovem semenu, o patru, ki je imel tako lepo pridigo, o yreskovi Žaliki, zeleni kot sirotka, nato pa ie razgovor nanesel tudi na otroke. Kobalta je omenila, da je Tone že goden za že-nitev, samo še niso našli primerne punce, Ri bi bila vredna njihove hiše. Petelinka je dejala, da je tudi njena Rezika že brhko dekle. Pri košnji da odtehta dva dedca. Potem je prišla na vrsto spet Kobalka. Previdno je namignila, da je tudi Barbka pridno dekle. Petelinka se je postavila s starejšim Lojzem, res že malo ostarelim, a drugače kar fletnim fantom. Tako sta v samo njima razumljivem jeziku sklenili kupčijo. .Tone bo vzel Petelinčevo Rezikol’ je Kobalka dejala možu, ko sta bila sama v hiši. »Kaj pa Barbka?" je vprašal Kobal. .Starejši jo bo vzel. Res ga ni kaj prida, dedec pa je le in tudi grunt bo njegov...’ liki..." „Če hoče prevzeti, se bo moral ukloniti naši volji!" Kobalka je to rekla na način, ki ni trpel ugovora. Odšla je v kuhinjo, da bi pripravila kosilo. Na pragu je srečala Toneta. .Mama," je veselo zaklical, .daj hitro obed, ob enih imamo gasilski zbori’ .Potem pa na veselico, kaj?" „1 seveda." „Pa z Zaliko?” Tone je povesil pogled. .Sinoči si bil spet pri njej?" je mati dalje vrtela v njega. .Bil sem." .Samo še enkrat," je prebledela Kobalka, „pa se boš lahko pobral od doma. Petelinčevo Reziko boš vzel!” Tone je onemel spričo tega, kar je slišal. Hotel je nekaj reči, pa ga je v grlu tako stisnilo, da ni mogel spraviti besede iz sebe. Nato se je obrnil in brez besed odšel. Mati je zaklicala za njim: „Ne hodi nikamor, takoj bo kosilo!” on pa nič ni slišal. Zbežal je na polje, med koruzne njive in se ves predal neurejenim mislim. Za trenutek je pomislil tudi na smrt val poguma pa je to misel odplavil in potlej se ni več povrnila. Namesto nje pa je vstajala odločitev, najprej še vsa meglena, nato pa vedno bolj jasna: Ne bom se vdal! Domov se je vrnil šele pozno zvečer. Oče in mati sta ga pričakovala. Ko je vstopil, se je srečal z njunima pogledoma, rekel pa ni nič. Tudi onadva sta molčala. Usedel se je na klop za pečjo in si jel sezuvati čevlje. .Kje si bil?" je naposled spregovorila mati. Tone je sprva mislil trmoglaviti, nato pa je le odgovoril na vprašanje: .Saj veš, na veselici." „Z Zaliko?" »Da." „ln si ji povedal?" .Sem. Da se bova poročila ..." .Samo v to hišo je ne boš pripeljal!" .Svet je dovolj širok ..." Mati se ni mogla več premagovati. Planila je pokonci, pograbila Tonetov suknjič in mu ga vrgla pred noge, rekoč: .Takoj odgovori: Rezika ali pa čez prag?" Tone je počasi vstal. Pogledoval je zdaj mater zdaj očeta. Ko je videl, da nedoumljivo vprašanje še vedno visi v zraku, je tiho dejal: .Dobro, pa čez prag." * Oba sta molčala. Zaman sta čakala, da se bo Tone vrnil. Nič ni hotelo pretrgati mrtve tišine. .Zakaj ga nisi poklicala nazaj?" je naposled prekinil molk Kobal. .Saj se bo vrnil, boš videl." „Pa če se ne bo?" Kobalka ni odgovorila. Bill je v divjem diru jahal proti meji. Težko natovorjena mula je le stežka sledila. Pot je bila slaba. Bill je rjovel divje kletvice, od katerih vsaka bi vernega kristjana obsodila na večno pogubljenje. V neki soteski je nenadoma stopil predenj bradat možakar in mu dal z roko znamenje, naj razjaha. Bill je spodbodel konja. Tedaj pa je zažvižgal za njim laso in ga ne preveč nežno vrgel iz sedla. Ko se je skušal dvigniti, jo je dobil z držajem pištole po glavi, tako da so sonce, mesec in zvezde zaplesale okoli njega. Ko je šumenje in brnenje v njegovi glavi malo popustilo, ni bilo razbojnika z Billovo mulo nikjer več. Bill je le s težavo zopet zajahal konja. Počasi se je bližal obmejni naselbini. Bila je izumrla. Naposled je odkril pred neko hišo moža s staro vojaško čepico na glavi. — Halo, — mu je zaklical, — kje bi našel šerifa? Razbojnik me je napadel in oropal! — Serif je bil nocoj umorjen, — je dejal stari mož, dvignil dva prsta k čepici in pljunil v velikem loku. — Kje je pa župan? — je vprašal Bill. — Ta sedi v zaporu, ker je osumljen, da je umoril šerifa, — je povedal mož mirno. — Toda obmejna milica je prav gotovo tu, je nadaljeval Bill. — Poveljnik obmejne milice, — je povedal mož s čepico, — je izkoristil priložnost in jo pobrisal z občinsko blagajno na varno. — Caramba, — je zaklel Bill, — kje bi lahko našel koga, ki bi mi pomagal loviti razbojnika? — Najbolje je, da se obrnete na upravnika tukajšnjega zapora, — mu je svetoval mož s čepico, — ta je ulovil že mnogo tolovajev, stanuje pa tu nasproti. Bill je izročil konja možu, da malo popazi nanj, in vstopil v hišo. Ko je stopil pred upravnika zapora, je v njem takoj prepoznal razbojnika, ki ga je napadel in oropal. Urno se je obrnil in odšel zopet na ulico. Toda na njegovo presenečenje ni bilo moža s čepico nikjer več. Odjezdil je z Billovim konjem. In tako se je zgodilo, da je na tej trikrat prekleti meji divjega zahoda Billa vendarle dohitela policija, ki ga je zaradi roparskega napada že tri dni zasledovala .. . oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Cvetke iz tujih logov Zgodovinar Gibbon je bil nizek mož z okroglim obrazom, v katerem je njegov mali nos skoraj zginil med debelimi lici. Na svojem potovanju v Pariz je obiskal tudi slepo markizo Du Defand, katere salon je bil tedaj duševno središče Francije. Lepa markiza je imela navado, da je z rokami otipavala obraze slovečih oseb, da bi si lahko predstavila njihove poteze. Tudi Gibbon je bil takoj pripravljen na to. Markiza je z roko narahlo otipavala njegov veliki okrogli obraz, vendar ni čutila pod prsti nič drugega kot velikanska napihnjena lica. Nenadoma se je zdrznila In zavpila: .Kakšne nesramne šale pa sl dovoljujete tu z menoj!" OOO Kralj George IV. je bil velik veseljak in je rad videl, če je bilo pri mizi vse neprisiljeno. Ko je bil prestolonaslednik, je priredil pojedino v izbranem krogu. Ob tej priložnosti je polkovnik Hamlyn pripovedoval zgodbo, v kateri je ugleden dvorjan Igral zelo čudno vlogo. Kralju pripoved očitno ni bila všeč, ker je na koncu zgodbe zlil polkovniku kozarec vina v obraz, rekoč: .Hamlyn, nič niste vredni, ker pripovedujete take reči.” V grobni tišini, ki je nastala, se je moral polkovnik naglo odločiti. Kralja ni mogel poklicati na dvoboj, ker bi bila to veleizdaja, žalitve pa spet ni mogel požreti. Tedaj mu šine v glavo misel. Napolni svoj kozarec do roba, se pokloni princu in zlije vino svojemu sosedu v obraz z besedami: .Napitnica njegove kraljevske visokosti, prosim, naj gre naprej!" Bistroumni dovtip je pretvoril zadrego v navdušenje, gostje so sl z veseljem vlivali vino v obraz, prestolonaslednik pa je vojvodi Iskreno nazdravil. 0<>0<><>00<><><>00<><><><>0<><>00<><>0<><><><><><>00<><>0 Im ODK-Messepavillion: Draukraftvverk Feistritz entsteht - Bau desGoGstollens-Malta-RKH STROM FUR OSTERREICH AUS DEN GROSSKRAFTWERKEN DER OSTERREICHISCHEDRAUKRAFTWERKE AG KLAGENFURT, ANZENGRUBERSTRASSE 50 RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevno oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 7. 8.: 5.50 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Zveneč jutranji pozdrav — 8.45 Domača knji- ževnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.45 Srečno hočem zdaj potovati — 16.00 Aktualna reportaža — 16.30 Pogovor z gostom — 16.55 »Račun brez krčmarja", veseia zgodba — 19.00 Šport — 20.45 Salzburške slavnostne igre. Nedelja, 8. 8.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Igra not v poletnem vetru — 11.00 Dopoldanski koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Skozi čas, skozi svet — 17.05 Plesna glasba — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 19.45 Poskočno in zabavno — 20.10 Radijska igra — 21.15 »Can-zonetta d'amor" — 22.10 Legenda in stvarnost Eskimov. Ponedeljek, 9. 8.: 8.15 »Skušnjava v Budimpešti' — 8.45 Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba romantike — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 Svetovno kajaško prvenstvo — 20.15 V deželi Laponcev — 20.30 Za mesto in podeželje — 21.30 Koroška domovinska kronika. Torek, 10. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.30 Na koroški planini — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.25 Ce mene vprašate — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 20.15 Satirična igra — 21.30 Svetovno kajaško prvenstvo. Sreda, 11. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.30 Beg na lahkih čolnih — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 18.30 Znanstvena govorilnica — 20.15 »Vrtnarica iz ljubezni", Mozartova opera. Četrtek, 12. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Koroške kulturne vesti — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Oddaja delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 13. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 17.00 V vseh zvočnih vrstah — 18.00 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seina-Donova — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pe- stro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 Športni komentar. Sobota, 7. 8.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.30 Otroška ura — 9.50 Zabavni zvoki — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Godba na pihala — 14.40 Tehnični razgled — 15.05 Dunajska glasba — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Melodija in ritem — 17.50 Šport in glasba — 19.30 Avstralska ljudska pesem — 20.00 Znati bi bilo treba igrati na klavir — 21.30 Odlomki iz operete »Poročna noč v raju" Nedelja, 8. 8.: 7.05 Godba na pihala — 8.05 Vse o ljubezni — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Salzburške slavnostne igre — 13;10 Za avtomobiliste — 14.30 »Skušnjava v Budimpešti' — 15.00 Ljudstvo in domovina — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna — 17j10 Gledališka oddaja — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 18.25 Vesele stvari — 19-10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Bregenške slavnostne igre. Ponedeljek, 9. 8.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku •— 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Na planini — 15.05 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Zenska oddaja — 20.00 Salzburške slavnostne igre. Torek, 10. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Pomembni orkestri — 15.05 Poletje, sonce in glasba —• 16.00 Problemi avstrijskega energetskega gospodarstva — 17.25 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 19.30 »Eau de Cologne", venček melodij iz glasbene komedije — 20.15 Zabavne malenkosti — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 Slavni glasovi. Sreda, 11. 8.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Da, to je moja melodija — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 43.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.05 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Literarni portret: Thomas Mann — 17.25 Znanstveno delo visokih šol — 17.40 Lepa pesem — 19.30 Evropska zabavna glasba — 20.15 »Dovolite, moje ime je Cox" — 21.00 »Zenska je bridka", veseloigra — 21.40 Aktualni prispevek. Četrtek, 12. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Glasba in družina — 14.00 Znani orkestri — 15.05 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Najvišja vas Nepola — 17.25 Znanstveniki na obisku — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Okoli operete — 21.00 Slušna igra. Petek, 13. 8.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Tako zveni pri nas — 15.05 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Radijska igra — 21.30 Mi in gore. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 7. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Ob večerni uri, poje študentski zbor. Nedelja, 8. 8.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 9. 8.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Iz domačih gajev — Za športnike — 18.00 Za našo vas. Torek, 10. 8.: 14.15 Poročila, objave — Umetne pesmi — Iz zdravnikove beležnice. Sreda, 11. 8.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 12. 8.: 14.15 Poročila, objave — Prof. Marijan Rus: Junaške zgodbe iz ljudskošolskih in gimnazijskih let. Petek, 13. 8.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krojih in pri naših ljudeh — Cerkev in svet. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro ju.tro — 11.00 Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.'5 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik. Sobota, 7. 8.; 6.30 Napotki za turiste — 7.15 Zvoki za razvedrilo — 8.05 Domače pesmi in napevi — 8.25 Iz opusov velikih mojstrov — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Naši skladatelji mladini — 9.30 Koncert tujih pihalnih godb —- 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.05 Tenorske arije iz Verdijevih oper — 12.40 Prek sončnih dobrav — 14.35 Voščila — 15.30 Pevska zbora SKUD »Tine Rožanc" in »Grafika’ — 17.35 Nevv-yorški baletni orkester — 18-15 Melodije tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni poletni večeri v plesu — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 8. 8.: 6.00 Dobro jutro — 7.15 Popularna zborovska in narodna glasba — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.35 Skladbe za otroke — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.20 Stare delavske pesmi — T0.40 Lahka glasba — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Narodno-zabavna glasba — 14.00 Španski skladatelji — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tedna — 15.50 Majhni zabavni ansambli — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Mojstrske partiture — 21.10 Melodije raznih narodov: Latinska Amerika in Havaji — 22.10 Plesna glasba. Ponedeljek, 9. 8.: 7-15 V svetu lahke in operetne glasbo — 8.05 Veseli planšarji in ansambel Boruta Lesiaka — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.30 Mali jutranji koncert — 10.15 Samospevi starejših srbskih mojstrov — 12.40 Narodne pesmi ob spremljavi harmonike — 14.05 S poti po Mediteranu — 15.30 Poje Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič" — 17.05 Operne melodije — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Izbrali smo za vas — 21.05 Z letošnjega festivala v Dubrovniku. Torek, 10. 8.: 7.15 Jutranja parada simfoničnih orkestrov — 8.05 Od melodije do melodije — 8.35 Iz zakladnice narodnih pesmi — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Domači orkestri in ansambli zabavne glasbe — 10.15 Prizori iz opere »Hovan-ščina" Musorgskega — 12.40 Cez hrib in dol — 14.05 Skladbe Josepha Haydna — 14.35 Voščila — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonična glasba — 18.15 Slovenski vokalni solisti, orkestri In ansambli zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Gogolj: Mrtve duše, radijska igra — 21.26 Serenadni večer. Sreda, 11. 8.: 7-15 Spored popularne zborovske in narodne glasbe — 8.05 Lahka glasba — 8.25 Pri pionirjih naše orkestralne glasbe —- 9.00 Svet skozi sončna očala — 9-15 Mladinski zbori pojo — 9.30 Z orkestri in ansambli zabavne glasbe — 10.15 Dueti iz slovenske in francoske glasbene literature — 10.30 človek in zdravje — 10.40 Nekaj domačih v Instrumentalni izvedbi — 12.05 Odlomki iz Mozartovih oper — 12.40 Narodne pesmi v izvedbi narodno zabavnih ansamblov in solistov — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 15.30 Poje zbor madrigalistov iz Holandije — 18.40 Naš razgovor — 20.00 »Skrivnost", opera Bedricha Smetane — 22.10 Od popevke do popevke. četrtek, 12. 8.: 7.15 Igramo za rozvedrilo — 8.25 Lah* ka glosba — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Instrumentalna glasba za mladino — 9.30 Zabavni zvoki — 10-15 Naši solisti v Verdijevih operah — 12.40 Cez zeleno trate — 14.05 Solistične skladbe slovenskih in srbskih avtorjev — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert pihalne godbe — 17.05 Simfonična glasba — 18-15 Turistična oddaja — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas: Renesansa — 22j10 Nočni akordi. Petek, 13. 8.: 7.15 Iz Massenetovih oper — 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 »Stari časi" v češki in slovenski glasbi — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenske narodne pesmi — 10.15 Lahka glasba — 12.05 Mezzosopranistka Sonja Draksler in tenorist Mitja Gregorač — 12.40 Spored narodno zabavne glasbe — 14.05 Podobe iz pravljičnega sveta v orkestralnih barvah — 15.30 Partizanske in množične pesmi — 17.05 Koncert po željah — 18.15 Revijo slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe — 18.45 Festivalsko poletje — 20.00 Lahka glasba — 20.30 Zborovske skladbe Stevana Mokranjca — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.10 V svetu jazza. AVSTRIJA Sobota, 7. 8.; 19.00 Poročila — 19.03 Moja žena Suzana — 19.30 Čas v sliki — 20.00 »Sirota iz Lowooda" — 21.35 Oj ti sladka dunajska glasba — 22.35 Čas v sliki, nato kriminalni film »Storilec neznan". Nedelja, 8. 8.: 17.00 Poročila — 17.03 Svet mladine — 17.35 Črni panter — 18.00 Za filateliste — 18.35 Poročila — 19.00 Oknar; Beethoven se seli — 19.40 Aktualni šport — 20.10 Poročila —• 20.15 Sedem drvi dogodkov — 20.35 Vesela oddaja — 22.00 Poročila. Ponedeljek, 9. 8.: 19.00 Poročila — 19.03 Musical v prerezu — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Delamo glasbo — 20.35 »Maigret in senca ob oknu", kriminalni film — 21.30 Športno omizje — 22.40 Čas v sliki. Torek, 10. 8.: 19.00 Poročila — 19.03 Kratka igra o oporoki — 19.30 čas v sliki — 20.00 Čuda živalskega sveta — 20.45 .Proces", opera — 22.05 Čas v sliki — 22.25 Mednarodna otroška vas — 22.45 Lahka atletika. Sreda, 11. 8.; 11.00 Poročila — 11.03 »Maigret in senca ob oknu", kriminalni film — 12.00 Športno omizje — 13.10 Poročila — 17.00 Poročila — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Za otroke — 18.05 Poročila — 19.00 Poročila — 19.03 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Poletni karusel — 20.40 Bazar — 21.45 Čas v sliki — 22.00 Lahka atletika. Četrtek, 12. 8.: 19.00 Poročila — -19.03 športni kalejdoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Majhne dragocenosti velikih mojstrov — 20.20 Henrik Ibsen: »Nora' — 21.55 Čas v sliki — 22.i10 Lahka atletika. Petek, 13. 8.: 11.00 Poročila — 11.03 čuda živalskega sveta — 11.50 Poletni karusel — 12.35 Poročila — 19.00 Poročila — 19.03 Trg ob koncu tedna — 19.30 Čas v sliki — 20.00 »Nočni vlak D 106", begunska drama — 21.05 Kabaret — 21.40 Jaz iz Amerike — 22J15 čas v sliki. JUGOSLAVIJA Sobota, 7. 8.: 18.50 Poročila — 18.45 Oddaja za otroke — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Glasbeni kotiček — 20.40 S kamero po svetu — 21.10 »Pri sodniku za prekrške", humoreska — 22.00 Obzornik — 22.15 Zgodbo za vas, serijski film. Nedelja, 8. 8.; 9.00 Mamin rojstni dan — 9.30 Kmetijska oddaja — 10.15 Narodno zabavna glasba — 20.CO Dnevnik — 20.45 Jugoslavija poje in pleše — 23.00 Poročila. Ponedeljek, 9. 8.: 18.40 Poročila — 18.45 Film za otroke — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.45 Zanimivosti na tujem — 20.00 Dnevnik — 20.30 Glasbeni kotiček — 20.40 »Akcija inšpektorja Rukavine" — 21.40 Jugoslovanski jazz festival na Bledu — 22.00 Obzornik. Sreda, ll. 8.: 18.40 Poročila — 18.45 Oddaja za otroke — 19.15 Glasba na vodi — 19.45 Ježkov kabaret — 20.00 Dnevnik — 20.30 Trije sovjetski poeti — 20.40 Danny Kaye vam predstavlja — 21.30 Obzornik — 21.45 Grindl, serijski film. Četrtek, 12. 8.: 18.40 Poročila — 18.45 Po Jugoslaviji — 19.15 Glasbena porota — 19.45 V kinu bomo videli — 20.00 Dnevnik — 20.30 Glasbeni kotiček — 20.40 »Najlepši poklic na svetu", igra — 21.40 Obzornik. Petek, 13. 8.: 18.40 Poročila — 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse — 19.00 Britanska enciklopedija — 19.15 Večerni zvon, oddaja norodne glasbe — 19.45 Turi- stične razglednice — 20.00 Dnevnik — 20.30 Celovečerni film — 22.00 Obzornik. BARVE ščitijo in olepšajo. Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf oooooooooooooooooooooo<>ooooocxx>ooooooooc>ooo<>oooooooooooo Ta teden vam priporočamo: Iz zbirke: »Ljudska knjiga" Vilhelm Moberg: JEZDI ŠE NOCOJ, zgodovinski roman o kmečkem uporu na Švedskem, 180 str., ppl. 18 šil. B Vsevolod Ivanov: OKLOPNI VLAK, roman o boju sibirskih partizanov med rusko revolucijo, 152 sir., ppl. 18 šil. | Prosper Merimee: COLOMBA, roman iz kmečkega življenja na Korziki, 136 str., br. 13 šil. R| Robert Merle: SMRT JE MOJ POKLIC, toman iz nacističnih koncentracijskih taborišč, 244 str., br. 16 šil. R| Herbert G. Wells: ČASOVNI STROJ, fantastičen roman o zmagi stroja nad človekom, 92 str., br. 13 šil. ^ Adalberto Ortiz: JUYUNGO, roman o življenju v južnoameriškem pragozdu, 228 sir., ppl. 18 šil. H Jukio Mishina: KIPENJE MORJA, roman iz težkega življenja na japonskem otoku, 136 str., ppl. 18 šil. R| Vasco Pratolini: DEKLETA IZ SANFREDIANA, povest iz življenja povojne italijanske družbe, 96 str., br. 16 šil. m Somerset Maugham: NEKDAJ IN SEDAJ, zgodovinski roman o Machiavelliju in Cezarju Borgiji, 172 str., ppl. 18 šil. H Cesare Pavese: TOVARIŠ, roman iz življenja italijanskih delavcev med obema vojnama, 140 str., br. 13 šil. B Eduardo Santa: UMIRANJE NA ZEMLJI, roman o nasilju kolumbijskih veleposestnikov, 120 str., ppl. 18 šil. ( Robert A. Heinlein: GOSPODARJI LUTK, utopičen roman iz leta 2007, 236 str., br. 23 šil. »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse