Slev. 94.
v HUDIM v torek, 27. aprila 1915.
Leio XLiu.
Velja po pošti: 5
K 26'-„ 2-20 „ 29--„ 35'-
Za oelo leto naprej .
sa	en meseo „
za	Nemčijo oeloletno
za	ostalo inozemstvo
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2*—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
~ Sobotna izdaja: ~
za celo leto ...... „ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo. „ 12'—


r.-vAv.f, v.
I. ...
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat , . . . po 18 v za dvakrat .... ,, 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna označila, zalivale, osmrtnice itd.:
enostolpna p s (it vrsta po 2 J vin.
■ ■ Poslano:--i
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši ne-dolje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna prlloaa Vozni red.
OST Uredništvo je v Kopitarjevi nUol štev. 6/iII. Bokopisl se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teielona štev. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.DU, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega tolofona št. 188.
Kako je nvsiro-OorsKs pričela vojsko.
Dunaj, 26. aprila, (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Ko e izročil avstro-ogrski poslanik v Belgra-du 23. julija 1914 srbskemu ministrskemu predsedniku noto, po kateri naj Srbija zbira, naj ali enkrat že odpovedano, a tajno še vedno izvajano podzemsko delo proti monarhiji opusti ali naj pa odkrito prizna, da se identificira z morilci v Sarajevu in s tistimi, ki so stali za njimi, se je nahajala vsa brambna moč Avstro - Ogrske na predpisanem mirovnem stanju, v zavesti svoje dobre stvari; monarhija, ki ni hotela vojske, svojih upravičenih zahtev ni hotela staviti pod pritiskom vojaških priprav.
Popoldne dne 25, julija 1914. je izročil Pasič našemu poslaniku tisto noto z odgovorom, ki naj bi vzbudila navidezno mnenje, da je Srbija voljna zahtevam monarhije do meja možnosti izpolniti, ki je pa dejansko najvažnejše naše zahteve več ali manj odklanjala.
Srbija odredi mobilizacijo.
Kako jasno je bilo znano srbski vladi, da se njen odgovor ne more sprejeti, kaže najbolj dejstvo, ker so tri ure prej, preden so izročili noto, že odredili, naj sc mobilizira vsa srbska armada, Srbija jc s tem, kakor se jc kmalu pokazalo, zavestno vrgla zažigalno vrvico v sod, napolnjen s smodnikom, da zapali svetovni požar.
Naša delna mobilizacija.
Njegovo c, in kr. apostolsko Veličanstvo je moralo v svoji že tolikokrat izkazani ljubezni do miru storiti tisti težak sklep, ker srbsko izzivanje ni pripustilo druge volitve. Še zvečer istega dne se je izdalo povelje za delno mobilizacijo, ki so jo vsi narodi monarhije soglasno navdušeno pozdravljali. Dne 28. julija se je napovedala Srbiji vojska. Veselo prešinjen z zavestjo o dolžnosti in s tisto požrtvovalnostjo, ki jo ni v resnih urah med narodi Habsburžanov nikdar manjkalo, je hitel vsak, ki ga je zadelo vpoklicevalno povelje, na odkazano mu mesto. Mobilizacijski aparat je deloval z gotovostjo najnatančnejšega orodja. Vsa prerokovanja o motenjih ob začetku vojne pripravljalnosti in ob razvrščenju čet, na kar so računali naši sovražniki, so bila osramočena.
„ Vojaške priprave Rusije.
Med tem ko se je še pripravljala delna mobilizacija, so se že kazali prvi bliski na severnem vzhodu. Na Dunaju se je dne 27. julija neoficijelno poročalo, da odreja Rusija v obmejnih vojaških okrajih vojaške odredbe. Pač je ruska vlada začetkoma še lajila, cla bi bila odredila mobilizacijo, a obvestila nas je, da mora poseči po tem sredstvu, če bi prekoračile naše čete srbsko mejo, V ostalem je pa Rusija že dolgo prej pod naslovom poizkusnih mobilizacij ukrenila dalekosežne vojne priprave,
Rusija ščiti Srbijo,
Kakor svitel blisk je ta napoved razsvetlila terrtfie oblake tajno razpredenih spletk. Rusija je položila nad Srbijo svojo branečo roko. Pod izgovorom, da sc hoče z akcijo proti Srbiji istinito zadeti le mo-skovitska država in njen vpliv na Balkanu, so ga izpodbile naše v Petrogradu slovesno podane izjave, je stopila Rusija na stran Srbije, tistega sovražnika, proti kateremu smo se morali obrniti brez vsakih, proti kaki drugi državi naperjenih postranskih namenov zgolj iz vsiljenega nam razloga, da ohranimo sebe, da ščitimo državno varnost in red za vso bodočnost proti tajnim spletkam poželjnega soseda, ki sc ni ustrašil tudi najbolj zavržljivih sredstev. Nepristranskemu opaz6valcu jc bilo zdaj jasno, da so se vsa monarhiji sovražna dejanja, nastala v Srbiji, izvedla pod ruskim pokroviteljstvom, Jasno sc jc lahko spoznalo, da se je drznila Srbija le pod to varno zaščito odreči monarhiji cinično zahtevana jamstva in ji vreči bojno rokovico.
Rusija proglasi javno mobilizacijo.
Oficijelno se je dne 29. julija potrdilo, Oa mobilizira Rusija vojaške okraje Kijev, Odesa, Moskva in Kazan. Ko so pa v Rusjii
spoznali, da nam v preizkušeni zavezniški zvestobi stoji na strani Nemčija, je sledilo dva dni pozneje povelje, naj se mobilizira vsa ruska vojna sila. Šele zdaj smo, dozdaj trudeči se do skrajnosti, da ohranimo evropski mir, pod prisilnim pritiskom ruske grožnje odgovorili z enako odredbo. Liki en mož so se dvignili narodi obeh držav stare države, ki je bolj sveže mladeniško raztezala svoje ude kakor kdajkoli prej.* Navdušeno so pograbili za orožje Nemci in Mažari, Slovani in Romani, prešinjeni po edini in enotni volji, da ščitijo svojo domovino,
Rusi brez vojne napovedi prekoračili prusko mejo.
Dne 2. avgusta so prekoračile ruske čete brez vojne napovedi prusko mejo. Slučaj zveze je bil dan. Avstro - ogrski poslanik v Petrogradu je izročil dne 5. avgusta v Petrogradu napoved vojske.
Vojska na dveh bojnih črtah.
Monarhija je morala, da brani svoj obstoj, voditi vojsko na dveh bojnih črtah: na severu proti Rusiji z njenimi 173 milijonskimi ljudmi, na jugu proti Srbiji z njeno v dveh zmagovitih vojskah v boju preizkušeno in pojekleneno armado in z njenim zaveznikom v Črni gori. Pridružila se jc namreč tudi Črna gora sovražnikom monarhije. Ker tvorijo za boj sposobni možje približno desetino prebivalstva, je morala Avstro-Ogrska z okroglo 5 milijoni vojakov nastopiti ne !e proti trikratni premoči !7 milijonov ruskih vojakov, marveč poleg njh še proti nad pol milijona broječim Srbom in Črnogorcem, ki sta jih obe balkanski državi mogli vzeti iz svojega prebivalstva, ki šteje 4 in pol milijona. Pač je stopila na našo stran Nemčija s skoraj 68 milijoni prebivalci, torej z okroglo 7 milijonov vojakov, dobro oboroženimi in opremljenimi. Obema osrednjima državama jc pa zato nastopila nasproti cela vrsta močnih sovražnikov, ki so že zdavnaj prežali na ta trenutek in ki so na široko pripravljali za-vraten napad, cla zlomijo gospodarski napredek Nemčije, zaradi katerega so jo zavidali.
Številna premoč sovražnikov se jc zato pomnožila, a zveznima osrednjima državama je koristilo tesno sosedstvo obeh držav, brezpogojna skupnost koristi in po večlelni skupnosti izvedena spojitev obe-stranske vojaške volje za enolen razvoj moči, med tem ko so se morali pojaviti na sovražni strani krajna ločitev državnih ozemelj in cela vrsia le za silo premoste-nih nasprotstev, nastalih v vsem dosedanjem političnem razvoju, vse tiste slabosti v vodstvu armad, ki se morajo držati, koalicijsko vojske. Kako tehtne so te pomanjkljivosti, nas uči skoraj vsaka stran zgodovine.
Temeljna načela ob pričstku vojske.
Temeljna načela vojnega načrta za začetno vojsko so osrednjima državama pred-pisavale razmere. Nemčija sc je morala s svojo glavno silo predvsem obrniti proti sovražnikom na zahodu, ki so vsled železniškega omrežja in vsled razvrstitve čet lahko najhitrejše nastopili in ki bi bili lahko poslali nevarni najbolj industrijskemu delu Nemčije. Po organizatoričnih podatkih, znanih že v miru, je vrglo mobilizacijsko povelje 45 linijskih in 19 rezervnih divizij, nadalje 19 rezervnh brigad, skupno torej 78 francoskih pehotnih divizij proti nemški meji; računati se je moralo tudi s 6 belgijskimi in z za vojsko na celini takoj razpoložljivimi 6 angleškimi pehotnimi divizijami, skupaj torej s 85 divizijami. Nemčija jc morala zato od svojih 100 linijskih in rezervnih divizij odposlali na zahodno bojišče vsaj 90. Proti sovražniku na vzhodu, Rusu, je ostalo izvzemši domobranskih čet le 10 divizij, ki so jih mogli ojačiti šele veliko pozneje, ko so zanesljivo zavarovali lastno ozemlje proti sovražnikom na zahodu.
Vojska z Rusijo dolgotrajno berenje proti številu.
Vojska z Rusijo sc mora izpočetka sem presojati kot dolgotrajno borenje proti številu. Tako svoje pripravljene vojaške sile kakor tudi tiste, ki jih more jemati iz
svojega velikega rezervarja nadomestnega moštva, je mogla tudi ob najboljši organizaciji le polagoma uveljavljati. Ta okolnost je izključila možnost, da bi se vojska z Rusijo končala s kratko vojsko. Namesto da se stremi na en sam zmagovit udarec, sc jc moralo gledati na to, da se s premočjo moralnih činiteljev armade, s stopinjo izobrazbe in z duhom čet polagoma oslabi velikan in da se sčasoma vpostavi ravnotežje sil, ki mora dovesti do končne zmage.
Z ozirom na potrebno znatno uporabo močij Nemčije proti zahodu, je pripadla ta naloga v prvem delu vojske v glavnem Avstro - Ogrski sami, ki se ni smela omejevati le na to, da se upre ruskim silam pri kakem sunku na naše ozemlje, marveč je morala tudi vse zapostaviti, da potegne kolikor mogoče velike dele ruskih vojnih armad nase in da tako prepreči njih sunek v srce Nemčije za hrbet na zahodu se vojskujočih glavnih sil. Saj se je zdelo, da predpisuje z veliko vsoto francoskega denarja kupljena zavezniška dolžnost Rusiji, naj svojemu težko sc vojskujočemu zahodnemu zavezniku z vpadom v Nemčijo neposredno pomaga.
Kako primerno je naša hrabra armada. to težavno z velikimi žrtvami zvezano dolžnost izvedla v težkih bojih, se more šele presoditi, če sc ozremo nazaj na dogodke v uvodni poljsko - gališki voiski silovitega boja, ki jc nad 8 mesecev ne vzdržuje v napeti pozornosti udeležencev samih, marveč tudi nevtralne narode in ki zasenči vse, kar je kdaj spor narodov glede na vojne čine rodil.
Južno bojišče postranskega pomena.
V tistem trenutku, ko je nastop Rusije vžgal evropsko vojsko, je postal jug za Avsiro-Ogrsko postransko bojišče, na katerem se je smelo uporabljati le toliko čet, kolikor jih je neobhodno potrebno, da sc čuva naš balkanski položaj. Ker zamore postaviti Srbija 10 pehotnih divizij prvega, 5 drugega in 4 tretjega poziva in ker se je proračuna la moč Črnegorc skupno s štirimi divizijami, sc je zdelo, da se med našimi 49. pehotnimi divizijami armade in. obeh deželnih bramb mora, kar je najmanj neobhodno potrebno na južnem bojišču, pustiti 11 divizij. Za glavno nalogo na severu je ostalo torej 38 pehotnih divizij.
38 naših proti 80 ruskim divizijam.
Ruska brambna sila obsega samo na četah prve vrste 79 pehotnih in strelskih divizij in še 35 rezervnih divizij, ki so s prvo vrsto brezpogojno enake vrednosti. Če se odračunajo tiste divizije, ki so jih pustili začetkoma na drugih mejah, katere so pozneje zelo znižali, je ostalo Rusiji najmanj 100 divizij za evropsko bojišče, če ne vračunavamo 40 divizij državne brambe (črna vojska), katere znatni deli, kakor se je pokazalo pozneje, so podpirali armado na bojnem polju. Pri razsežnosti prostora Rusije se je potrebovalo veliko časa, da je bila vsa ta mogočna sila razpoložljiva na zahodnih mejah; z 80 divizijami prve in druge vrste se je pa morala računati sila, ki so jo imeli Rusi zbrano začetkom vojske v zahodni Rusiji,
Ruska pest.
Če sc je računalo, da štejejo nemške sile v vzhodni Rusiji z deželno brambo približno 15 divizij in da zaposlujejo 20 sovražnih divizij, jih je ostalo šc 60, ki jih je moralo nase potegniti 33 naših divizij. Neenakost se še poveča, ker štejejo povprečno ruske pehotne divizije 16, naše pa 13 pehotnih bataljonov, glede na artiljerijo so polovico močnejše kakor naše, in da je stala ruski pehoti na strani premočna konjenica, 39 kavalerijskih divizij proti našim 11.
Po številu tako premočnemu sovražniku je poleg tega koristila šc oblika meje. Na severu, severovzhodu in na vzhodu vzhodne Galicije in Bukovine so sc lahko ruske armade razvrstile, ki so, kar se jc kmalu pokazalo, popolnoma izpraznile Rusko Poljsko zahodno od Visle in so deželo brez naravne obrambe kakor z mogočno roko oklenile, ki naj bi se navidezno lc v pest sklenila, da stlači več kakor Iretiino slabcišo avstro-očrsko armado.
Naša severna armada se ne umakne ruski pesti.
Ni šlo, da bi se tej nevarnosti izognili s tem, da bi se bili umaknili iz nevarnega prostora in bi bili tako deloma vzravna-vali razmerje sil tako, da bi sc bili oklenili daleč zadaj ležečih ugodnih obrambnih ozemelj. Če bi bili to storili, bi ne bili mogli izvesti vloge, prevzete v veliki vojski, da sc krije hrbet Nemčiji. Sovražniku nismo smeli prepustili nikakor popolno svobodo postopanja, vsiliti smo mu morali marveč svojo voljo. Če bi se bili le branili, bi bili prepustili njegovi volji, da uveljavi svojo premoč, bodisi z obkolitvijo na naših krilih, ali pa da nas zaposluje s približno enakimi močmi in nas tako veže, da lahko z ostalimi četami neovirano vpade v Nem. čijo.
Zakaj jc napadla naša armada v severni smeri.
Naša severna armada je zato morala nastopiti z ofenzivo. To se je moglo izvesti le tako, da se kolikor mogoče močan del vojne sile hitro vrže na zbirajoče se ruske skupine, da ga porazi, drugi del naj pa zadržuje toliko časa ostale skupine, dokler se po doseženi zmagi ne more obrniti glavna sila tudi proti tem. Napasti se je morala v prvi vrsti le tista skupina, ki se je nahajala na severu med Vislo in Bugom, ker bi ta, če bi bila sunila naprej, ako bi se bili mi obrnili morebiti prvič proti skupini na vzhodu ali na severovzhodu, lahko po relativno kratkem prodiranju vse železniške zveze naših glavnih sil, ki vodijo v glavnem proti zahodu, prerezala in bi jih potisnila od notranje monarhije in od zvezne Nemčije in prisilila, da bi se umaknile v vzhodne Karpate.
Naš sunek v severni smeri je tudi najuspešnejše razbremenil relativno slabe sile, ki so branile vzhodno Prusijo, če bi bil sovražnik proti vsakemu pričakovanju nameraval večjo silo vreči tudi na to bojišče.
Čez 17 dni po splošni mobilizaciji že tri armade v Galiciji.
Naglica, s katero sc jc izvedla mobi« lizacija, in dobro premišljen transport v zbiralni prostor, jc pripomogla, da se je izvedel zgodaj sunek proti severu. Dne 20, avgusta, šele 17 dni po pričetku splošne mobilizacije, so bile že v glavnem zbrane tri med štirimi za Galicijo določenimi armadami. Dve naj bi prodirali med Vislo in Bugom, tretja armada naj bi zadrževala sovražnika, o katerem se jc pričakovalo, cla pride iz severovzhoda ni iz vzhoda čez Radziechow, Brodovv in Tarnopcl. To armado naj bi podpirala armada, ki pride zadnja na bojišče.
Rusija se že pred mobilizacijo pripravila na vojsko.
Razvoj dogodkov je pokazal, . da je Rusija zelo obširno pripravljala mobilizacijo in da. je znala svoje odredbe spretno skrivati; mobilizacijski ukaz jc takorekoč lc še zadnjič opilil vojno armado. Zgodaj že, takoj po prvih grozečih korakih Srbiji v korist so sc pomikale večje zveze čet in v polni vojni moči proti gališki meji; zahvaliti se moramo le hitremu in spretnemu nastopu naše obmejne brambe, da so bili preprečeni vsi poizkusi, ki so merili na to, da motijo načrtno zbiranje naših sil. Tudi dne 14. avgusta pričeto poizvedovanje v daljavi naših drznih letalcev, ki se je z bodočim dnem pričelo podpirati po naši kavaleriji, ki se ni ustrašila resnih prodi-ralnih poizkusov dobro organiziranih sovražnih varnostnih čet, je dokazalo, v kolikor je bilo sploh mogoče posvetiti v temo, v kateri sc jc nahajal sovražnik skrit, da je ruski nastop veliko bolj napredoval, kakor bi sc bilo moglo soditi, če bi se bili dogodki redno razvijali. Vedno jasneje se jc kazalo, da knežji umor v Sarajevu Rusije ni zadel nepričakovano in da so računali v Petrogradu z napadom na ccntralni velesili že ob času, ko notranjih zvez dogodkov, ki so se zgodili, niti izdaleka nismo mogli slutiti. Ravno to, ker smo spoznali, da nas jc Rusija glede na vojno pripravo prehitela, nas je moralo še bolj vzpodbujali, da smo že sklenjeni napadalni skleD nemudoma udeistvili. Izvedli so se
že posamezni vpadi ruskih kavalerijskih čet, ki jih je podpirala pehota, in sicer ob obeh straneh Buga, pri Brodyju in čez Zbruž. Vse je kazalo, da se hoče roka, ki r.as je prijemala, stisniti v pest. Šlo je za to, da se hitro postopa. Za Rusi, ki so iz-praznjevali zahodno od Visle ležeče Rusko Poljsko, je neka pri Krakovu zbrana slaba armadna skupina pod generalom ka-valerije pl. Kumerom žc 13. avgusta stopila na sovražno ozemlje in je med neznatnimi boji, na strani spremljana po v Pruski Šlc-ziji razvrščenih nemških brambovskih zborih pod \Voyrschovim poveljstvom, prodirala ob levem bregu Visle. Z gotovostjo se je dognalo, da se zbira močnejša ruska skupina pri Lublinu, do jasnosti pa niso dovedli podatki o sovražnih silah pri Dub-nu in v ozemlju onostran Zbruza. Brez-dvomno dognani sovražnik naj prvi čuti, da niso postali topi kremplji dvoglavega orla.
Razvrstitev naše severne armade za nove boje.
Ko se je nagibal koncu 22. avgust, na predvečer resnih bojev, ki so se zdaj hitro pričeli, je bila severna armada pripravljena na skok. Levo krilo je tvoril general kavalerije Danki s krakovskim, požunskim in s srednjegališkim zborom ob spodnji Sani in južno od pomočvirjene Tanevske nižine, sprednje čete so stale že na robu višin, cela armada je bila zbrana, da prodira med Vislo in Wieprzem proti Lublinu. Levo krilo te armade so varovale zadaj za Vislo krakovska skupina generala kavalerije pl. Kummera in nemški Woyr-schov domobranski zbor. Vzhodno od te armade je stal general pehote vitez pl. Auffenberg z dunajskim, košiškim in s šc po železnici dohajajočim litomeriškim zborom in z nanovo sestavljenim 17. zborom nekako v črti Tarnogrod, Nicmirov (na cesti Przemysl—Rawaruska); pred njim se je razprostiralo prodiralno ozemlje med Wieprzom in levim pritokom reke Bug, Hudczvva. Ta za sunek pripravljena skupina je štela okroglo 350 bataljonov, 150 eskadronov in ravno toliko baterij. V prostoru okoli Lvova naj bi general kavalerije vitez pl. Brudermann do 25. avgusta zbral graški, inomoški in večji del lvov-skega armadnega zbora. Ta skupina naj bi po potrebi podpirala Auffenbergovo armado ali pa nastopila proti sovražnim vpadom iz obmejnih odsekov Sokal— Brody proti Lvovu. General pehote pl. Kovess bi bil moral končno s sedmo-graškim v Przemyslany pozvanim armad-nim zborom in z neko z več kavalerijskimi četnimi divizijami v okolico južno od Zlo-czowa potisnjeno pehotno divizijo kolikor mogoče ovirati morebitno sovražno prodiranje čez Tarnopol in z zgornjega Zbru-cza. Med razvojem dogodkov naj bi ga podpirala na Dnjestr v ozemlje Zyda-czow—Haliz pozvana, od 25. avgusta nadalje dohajajoča armada generala kavalerije pl. Bohm-Ermolli, ki sta jo tvorila bu-dimpeštanski in temešvarski armadni zbor. Skupaj so te sile obsegale 200 bataljonov, 170 eskadronov in 130 baterij, ki naj bi se toliko časa upirale sovražniku, o katerem se je javilo, da dohaja s severovzhoda in z vzhoda, dokler naša napadalna skupina ne napade in ne porazi ruskih sil na severu med Vislo in med Bugom. Te odredbe so dovedle v za prvo odločitev izbrani in po okolnostih naravnost s silo pogojeni smeri dejansko do dveh uspehov: k zmagam pri Krasniku in pri Zamošču-Komarewu.
(Nadaljni članek sledi.)
iiaiija in Švica.
O razmerju obeh držav se zadnji Čas precej piše in govori. Spominjamo na izjavo švicarskega predsednika. Prejšnji mesec sta Švica in Italija sklenili pogodbo, da bo njune spore reševalo razsodišče. Italija je hotela, da bi se prav vsi mogoči spori reševali pred razsodiščem. Švica seveda tega ni mogla priznati in je izvzela od razsodišča spore, ki bi zadevali njene življenjske interese. Čast ali neodvisnost. »Ziiricher Post« piše: Švica ima resno željo, živeti z Italijo v dobrem prijateljstvu, toda svojo neodvisnost ceni preveč visoko, da bi prepustila v vprašanjih, ki se tičejo njene časti, odločitev drugim ljudem. Milanski listi še vedno očitajo Švici, zakaj ni hotela vseh sporov prepustiti razsodišču in ponavljajo legendo, da jc Švica sklenila z Nemčijo ali Avstrijo pogodbo za slučaj, da Italija nastopi z orožjem. Švicarska vlada je to prazno trditev žc davno zavrnila in ravnotako tucli predsednik dr. Motta v zadnjem razgovoru s poročevalcem »Tribune«.
Kako fioisuje ruski poročevalec nemško vojskovanje.
Ruski pravoslavni duhovnik Gregor Petrov, ki ga je nedavno tega cerkvena oblast suspendirala, je zdaj na bojišču kot vojni poročevalec. Iz njegovih poročil povzamemo: Pri Leku ic zavzela naša pol-
drugi bataljon močna četa kos ceste. Po preteku treh dni, ko je začelo snežiti, so ta naš poldrugi bataljon napadle silne nemške kolone. Gosto padajoči sneg nam je zabranil pravočasno zapaziti Nemce, tako da so sc mogli pritihotapiti do samih naših prednjih straž. — »Nemci pirhajajo,« so javile straže, »prihajajo v gostih kolonah.« Pripravili smo se in pozdravili Nemce s salvami. Streljali smo na nje tudi s strojnimi puškami, ali Nemci so prihajali v mogočnih strelskih vrstah vedno bliže, vrsta za vrsto. Veliko jih je počepalo pod našimi streli, ali na njih mesto so stopili drugi in korakali naprej. Ko je bil prvi naval napadalcev vržen na tla, se je nadomestil z novim in za niim so prihajali zmeraj novi navali. Naše strojne puške so bile že raz-paljene kakor sam ogenj, vojake je utrudilo streljanje, ali Nemci so se bližali kakor žival, in ni jih bilo mogoče ustaviti. Strojnih pušk ni bilo že več mogoče rabiti, zakaj hladeča voda je izpuhtela, na kar so se še bolj in bolj razbeljevale. Preostale so nam le še puške, ali vrste braniteljev so bile vedno bolj redke in so se skrčile že na polovico. Nemci so prihajali bliže in bliže.
Zdaj nam nekdo naznani, da nas Nemci z ene strani skušajo obkoliti in da gredo okoli jezera. Torej smo morali nazaj. Ali za našimi jarki je bilo vse s snegom tako pokrito, da so naši vojaki komaj prodirali skozi sneg. Moštvo je v snegu skoraj to- * nilo. In pri tem so nam bili Nemci za petami! Prihajali so kakor živ zid! Prasketanje naših pušk jc pojemalo — streljiva je jelo primanjkovati. Mnogo naših v napornem boju in globokem snegu omaga, ali Nemci pa Ie prodirajo. Molče rinejo naprej po potih, ki so jih naši prebredli. Bila vam je to živa povoaenj, ki je udarila v naše bataljone kakor tenak plot. Krdelce ne more ustaviti cele armade ... V vzhodni Prusiji si niso mogli Nemci izvoliti ugodnejšega trenutka za napad na našo fronto. Vse je bilo z 2 metra debelim snegom pokrito. In ta debela snežna plast je uničila naše utrdbe, ki smo si jih napravili, priča-kovaje nemški napad. E, kaj pomagajo ti trojni, deloma peterni strelski okopi, če so pa polni snega! Saj to niso okopi, ampak vse sama brezmejna snežna ravan! Na tej snežni planoti so morali posamični oddelki naše armade pasti kakor pod pritiskom težkega živega valjarja. Kolonam je bilo jako težko, da bi se držale skupaj le ponekod. — Snežilo je, da se ni videlo pet korakov pred seboj. In nekateri oddelki so blodili semtertja in so nepričakovano naleteli na neprijatelja. Tako se je na primer pripetilo nekemu oddelku, ki je nagovoril Nemce kakor »naši ljudje«, a v odgovor je dobil nekaj salv in sunkov v rebra z bajonetom. En del jih je padlo, druge so pa odvedli v ujetništvo. V tem trenutku se je pojavila ruska konjenica, kateri bi se bilo kmalu posrečilo, da bi bila naše osvobodila, pa je prišla zopet nemška armada in vse skupaj ujela. Tako se je večkrat zgodilo. Včasi nas je nemška konjenica dohitela, in smo jo zajeli, pa so spet prišle od strani nove nemške sile, ki so zopet zajele naše oddelke. Naše in sovražno moštvo, pešci in jezdeci se je vse skupaj zmešalo. Pa sneg ja padal in padal neprestano, da nam je jemalo vid. Nismo mogli ne gledati, ne dihati, a strupen sever nam je stresal z ledenim mrazom drob in kosti. Pri tem pa nam ni dal neumorni neprijatelj niti trenutka, da bi si oddahnili, odpočili in kaj zaužili. Nemška povodenj nas je zalila z desne, z leve. Pritiskala je na nas od vseh strani. — Tudi Nemci, kateri nas zasledujejo, trpe mraz in glad, ali jako dosti jih je. Če padejo eni, so brž drugi na njih mestu, sicer tudi trudni in premrzli, ali so vendar nove, vedno nove moči, dočim se naše čete bolj in bolj krčijo. In če se izmučeni ustavimo le za trenutek, pa se prikažejo Nemci v kolonah in krdelih na obzorju in se jaderno približajo na svojih skočnih konjih. In konec je zopet, da smo ujeti!
Dopisovanje z naš mi vojnimi ujetniki.
Od skupnega centralnega izkaznega urada (Zentralnachweisbureau, Auskunft-stelle fiir Kriegsgefangene), pisarna za poizvedovanje o ujetnikih, Dunaj, I., Jasomir-gottstraBe 6, se nam poroča:
V zadnjem času se na nas množe pisma, v katerih se pritožujejo domači ujetnikov, da že dolgo niso dobili nobenega poročila od svojcev, ali da še sploh niso ničesar dobili, čeprav se jim je od nas poročalo, da se imenovani nahaja v listi ujet-nikov.
Domači si napravljajo čestokrat čisto nepotrebne skrbi. Ujetniki v Rusiji se pogosto pošiljajo iz enega ujetniškega tabora v drugi, večinoma proti vzhodu. Zdi se, da je pri tem ter med potovanjem dopisovanje prepovedano. Tudi v ujetniških taborih je dopisovanje omejeno. Pisma in dopisnice rabijo zelo dolgo časa, iz Sibirije šest do osem tednov, in gredo dvakrat v cenzuro, in sicer v Petrogradu in pri nas. Ker so pa ruski cenzorji preobloženi z deiom, se priporoča pisati samo dopisnice. Ve'iko pisem jc tudi konfisciranili in uničenih, druga sc pa izgube.
O bivališču in stanju posameznega vojnega ujetnika pa ne moremo dobiti po-edinega poročila. Mi si dotičnika zabeležimo, in kadar naletimo prvič ali pa ponovno na ime ujetnika, pri katerem je označen kraj njegovega bivališča, potem to sporočimo vprašalcu.
Velikokrat nam pa tudi pošlje ruski »Rdeči križ«« imena ujetnikov še kar s poti, ne da bi bil že označen kraj, kjer bodo internirani. Razume se, cla potem ne moremo njegovim domačim označiti kraja, kjer bo interniran. Kakor hitro dobimo končne ujetniške sezname, potem to svojcem ponovno sporočimo.
Pri vprašanju o ujetniku ni potrebno, opisati vseh okolnosti, v katerih je sledilo ujetništvo. Dovolj je, če se da le sledeče podatke.
Ime:.....
Rojstno leto: .... Pristojnosi: . . . .
Sarža: .....
Oddelek, pri katerem se nahaja, in če je mogoče, na katerem bojišču se je nahajal: .........
Ime in natančen naslov tistega, ki vpraša po pogrešancu:........
Končno naj bi tisti, ki vpraša po večih osebah, napisal vsako posamezno osebo na poseben papir, ki mora biti tako izpolnjen, kakor je gori označeno.
Opozarjamo, da je naša pisarna samo za poizvedovanje, ako je pogrešani ujet. Ako se sumi, da je padel, ali da leži ranjen v kakšni avstrijski ali ogrski bolnišnici, potem se mora dotični obrniti na poizvedovalno pisarno »Rdečega križa« (Auskunft-bureau vom »Roten Kreuz«, Wien, VI., Dreihufeisengasse, Kriegsschule), oziroma na Ogrskem na »Rdeči križ« v Budimpešti.
Često prihajajo pritožbe, da niso dobili vojni ujetniki denarja, ki so jim ga domači po naši pisarni poslali. Na te pritožbe moremo le odgovoriti, da smo dobili veliko pisem v roke, v katerih potrjujejo sami ujetniki, da so dobili poslane vsote denarja. Garancije, da bo poslana vsota prišla pravilno in hitro na namenjeno mesto, ne moremo prevzeti.
Končno moramo prizadeto občinstvo svariti, da se ne obrača na čezdalje več se pojavljajoče privatne agenture in privatne osebe, ki obljubijo obvestila in se izjavijo pripravljene, da preskrbe, da se odpošlje denar. Mi storimo to tem boljše s poudarkom, da smo mi kot čisto humanitarna institucija »Rdečega križa« popolnoma brezplačno na razpolago in da urada ni na to svarilo vzpodbudil nobeden drugi interes, kakor interes ljudstva.
Mi izkazi izgub.
Izgube 27. domobranskega polka.
(Konec.) (r, = ranjen, u. = ujet.)
Markun Peter, 7. stot., r.; Maršalek, polk. štab, r.; Mayer Julij, 5. stot., r.; Meinig Franc, 1. stot., r.; Melilc Ivan, 1. stot., r.; Mesec Franc, 7. stot., r.; Mihič Alojzij, 1. stot., r.; Milesa Peter, 7. stot., r.; Mirtič, odd. stroj, pušk, r.; Modrijan Franc, 1. stot., r.; Modrijančič Anton, 1. stot., r.; Moli Ivan, 7. stot., r. in u. (?); Monfreda, 4. stot., u.; Moršc Josip, 5. stot., u.; Muhič. bat. trobentač, 4. stot., mrtev (6.—18./12. 1914); Muller Adolf, odd. stroj, pušk, r.; Narath Ivan, 4. stot., r.; Nastran Ivan, 1. stot., r.; Novak Franc, 3. stot., mrtev (6,—18./12. 1914); Novak Franc, ranjen in ujet; Oblak Franc, 1. stot., r.; Ogrin Ivan, 3. stot., r.; Ojstrich Engelbert, 1. stot., r.; Oražem Andrej, 5. stot,, r.; Pahor Ivan, 2. stot., r.; Paulič Vinko, 1. stot., r. (se tudi pogreša), Perčič Franc, 7. stot., r.; Persolja Alojzij, 1. stot., r.; Pillar, 4. stot., mrtev (6,—18./12. 1914); Pišek Franc, 3. stot., r.; Plevnik Ignacij, 4. stot., r.; Podgoršek Anton, 7. stot., r.; Podgoršek Ivan, 5. stot., r.; Po-točar, 4. stot., r.; Primožič Mat., 7. stot., r.; Rakar Franc, 4. stot., r.; Remžgar Anton, 7. stot., r.; Rieder Jakob, 2. stot., mrtev (18,—31./12. 1914); Rigonatti Ernest, 5. stot., r.; Rozman Anton, 1. stot., r.; Rozman Ivan, 1 stot., mrtev (5,—18./12. 1914); Rožnar Jakob, 5. stot., mrtev (19,—31./12. 1914); Silvester Anton, 1. stot., r.; Simčič Josip, 1. stot., r.; Šimic Franc, 7. stot., mrtev (13.—17./12. 1914); Skvarča Franc, odd. stroj, pušk, r.; Soldatič Anton, 7. stot., r.; Sovdat Franc, 4. stot., r.; Spanghero Franc,
з.	stot., r.; Srimšek Avgust, odd. stroj, pušk, r.; Sršen Ivan, 7. stot., r.; Stare Ivan, 7. stot., r.; Stenke Aleksander, odd. stroj, pušk, r.; Štolpa Leopold, 7. stot., r.; Šuligoj Anton, 7. stot., r.; Šuštar Franc, 1. stot., r.; Šušteršič Ivan, 7. stot., r.; Tanko Iranc, 5. stot., r.; Terlep Feliks, odd. stroj, pušk, r.; 'J ernovšek, odd. stroj, pušk, r.; Tomaduz Franc, 7. stot., r.; Tome Franc, 2. stot., r.; Tonsa L., 7. stot., r.; Trevisan Anton, 6. stot., r.; Trinkaus j ronc, 1. stot., r.; Valič Ivan, 3. stot., r.; Vidmar Alojzij, 1. stot., r.; Vida Jakob, 7. stot., r.; Vizjak Jernej, 5. «lot., r.; Vodenik Ivan, 1. stot., r.; Voge Franc, 7. istot., r.; Wolf Nikolaj, 4. stot., mrtev (6.—18.'12. 1914); ZaverSck Franc, 3. stot., r.; 2e-leznik Martin, 1. »lot., r.; Železnikar Anton, 1. stot., r.; Znidariič Vinko, 6. stot., r.; Zorman Jakob, odd. stroj. pi.Sk, r.; Zorzenon Angel, 7. stot., r.; Zorzin Franc, 7. stot., r.; Zugelj Jurij, 2. stot., r.; Zupan Tomaž, odd. stroj. puSk, r.; Zupančič Franc, 4. stot.,
и.;	Zurič Viktor, odd. stroj, pušk, r.
Pogrebni vojaki.
Pogrešajo se: Josip Bokal, 27. dom. p., 3. stot.; pojasnila Valentinu Bokal, Jevnica 33, p. Kresnice!
—	Ignacij Dovč, 27. dom. p., 1. stot.; pojasnila Mariji Dovč, Tomačevo št. 25, p. Moste pri Ljubljani.
—	Janez Prime, 27. dom. p., 9. stot.; pojasnila Uršuli Prime, vas Smerjcn 17, p. Škofljica, Dolenjsko.
—	Matija Tomažin, 7. polj lop. polk, 1. baterija; pojasnila Fani Petrič, vas Smerjen 17, p. Škofljica, Dolenjsko. — Janez Bestcr, 7. lov. bat., 4. stot.; pojasnila Lovru Bester, posest., Rovte, p. Podnart, Gorenjsko. — Josip Koren, 27. dom. p„ 4. stot.; pojasnila Antonu Koren, Zafara pri Žužemberku. — Janez Mrvar, 27. dom. p., 3. stot.; pojasnila Mariji Mrvar, Žužemberk, ali Francu Mrvar, pos., Cvibclj št. 7, Žužemberk, — Anton Drailer, 17. pp., 13. stot-
nija; pojasnila Alojziju Čatar, c. kr. tobačna tovarna, Ljubljana, — Anton Koleša, 27. dom. p., 3. stot.; pojasnila Antonu Koleša, Hrenova ul, 16, Ljubljana. — Josip Knep, 27. pp.; pojasnila Ani Knep, vas Blato št. 17, p. Grosuplje, Dolenjsko. — Ivan Proscn, 27. pp., 1. stot.; pojasnila Mariji Pro-sen, Kožarje št. 50, p. Dobrova pri Ljubljani. — Valentin Strah, 27. dom. p., 8. stot.; pojasnila Mariji Strah, posest., Jezica pri Ljubljani. — I. Drašček, 3/3, saperski bat.; pojasnila Alojziji Drašček, Breg, p. Solkan, Goriško. — Dom. Hrovat, 17. pp., 2. stot.; pojasnila Josipu Hrovatu, mesarju, Radovljica, Gorenjsko. — Lovrenc Carli, 17. pp., 5. stot.; pojasnila Mariji Carli, Ponikve 63, p. Slap ob Idriji, — Ludovik Lipša, 30. črnovoj. maršbataljon, 4, stot.; pojasnila Frančiški Lipša, p. Mala Nedelja, Štajersko. — Andrej Komac, 4. dom. p., 9. stot.; pojasnila Antoniji Komac, Sežana št. 30. — Josip Jamnik, 8. polj. top. polk, 2. bat.; pojasnila Antoniji Jamnik, Skofja Loka 46. ■— Troha Franc, 27. dom. p., in Troha Janez, 97. pp,; pojasnila Jakobu Žebre, šolski vodja, Stari trg pri Rakeku. — Henrik Hro-vatin, 17. pp, 6. stot.; pojasnila Uršuli Hrovatin, Vitovlje, p. Šempas, Goriško. — Franc Repar, 26. dom. p., 3. stot., in Rudolf Kos, 26. dom. p., 11. stot.; pojasnila Antonu Kos, sluga v bogoslovnem semenišču, Ljubljana. — Josip Tratar, 17. pp., 1. maršbat., 2. maršstot.; pojasnila Frančiški Tratar, Gor. Jesenice št. 17, p. Mokronog. — Josip Juvančič, učitelj na Tolminskem, se je nahajal kot vojak septembra meseca 1914 v przemyslski trdnjavi. Kdor kaj o njem ve, naj sporoči Francetu Šauli pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici. — Po. greša se Jožef Potočnik, ki je služil pri 27. domobranskem pešpolku. — Pogreša se od konca januarja vojak-rekrut 17. pešpolka, 6. stotnije Jožef Klinar iz Jesenic. Pojasnila njegovi materi Heleni Klinar, posestnici na Jesenicah, Gorenjsko.
Vojski Z Mi
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Uspeh naših čet pri Koziowi. — Rusi zgubili 26 strelskih jarkov.
Dunaj, 26. aprila. Uradno se poroča: Na karpatski fronti na odseku vzhodno od prelaza Užok trajajo boji dalje. Neka naša napadalna skupina je včeraj osvojila jugovzhodno od Ko-ziowe novo sovražno opirališče in ujela 7 častnikov ter 1000 mož. Da bi zopet osvojili zgubljene višine, so pričeli Rusi z ljutimi protinapadi in so tudi v sosednjem odseku poskusili s posameznimi sunki. Glavni napail sovražnika je bil naperjen proti višini Ostry in proti postojanki, ki se razteza vzhodno. Po daljšem boju smo ta naskok odbili z najtežjimi izgubami Rusov. Dva sovražna bataljona sta bila pri tem skoro popolnoma uničena, nekaj sto mož pa ujetih. Takoj uvedena zasledovalna akcija nas je privedla v posest 26 strelskih jarkov in številnega vojnega materijala.
Tudi na ostalih odsekih so bili po-nočni napadi sovražnika krvavo odbiti. Pred postojankami užoškega prelaza se je sovražnik po odbitem napadu v begu umaknil.
V včerajšnjih bojih dosedaj pridobljenega ozemlja ljub obupnim protinapadom Rusov nismo samo obdržali, ampak jugovzhodno od Koziowe še razširili.
Na fronti zahodno ocl prelaza Užo-ka, v Galiciji in na Poljskem kakor tudi ob Dnjesiru in v Bukovini so se vršili artiljerijski boji. Drugod je bilo mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Ruski napadi pri Giechanovvu.
Berlin, 26. aprila. Veliki glavni stan: Slabotne ponočne ruske napade severozahodno od Cieelxanowa smo oil-bili.
Položaj je neizpremenjen.
Najvišje armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Kolnische Zeitung« priobčuje: Eno rusko uradno poročilo od 23. aprila slove; V smeri na Lutowisko smo dobro napredovali. Vzeli smo del strelskih jarkov. Na višini 1001 severovzhodno od Lubinje smo osvojili 2 strojni puški. V noči na 22. aprila je napadal sovražnik na črti Lubinja—Bukovec—Sianki; napad smo ustavili z velikimi izgubami za sovražnika. Na celi ostali fronti slab topniški ogenj. Na nekaterih točkah je obstreljeval sovražnik naše postojanke s težkimi topovi. Posebno važnega se ni zgodilo nič, položaj je nespremenjen.
RUSKA POROČILA.
Kodanj, 26. aprila. Karpatski boji tvo« rijo prejkoslej središče razprav ruskega časopisja, »Novvoe Wremja« vprašuje, kako da so mogli zavezniki tako hitro spraviti skupaj ojačenja. »Ruski Invalid« priznava, da se je ruska ofenziva na več točkah ustavila. List poudarja velike prometne ležkoče, s katerimi se morajo Rusi boriti. S posebno pozornostjo zasledujejo v Rusiji dogodke na morju in priznavajo, cla je obstreljevanje Libave med rursko javnostjo povzročilo živahen nemir,
SPREMEMBA V RUSKI TAKTIKI.
Iz Bei-lina sc poroča 25. t. m.: »Ber-liner Tageblatt« javlja: iz poročil s fronte jc spoznati, da nenadne ustavitve operacij ni pripisovati samo neizmernim ruskim izgubam in izčrpa-
liju v karpatski bitki, marveč da ima ta ustavitev tudi strategične vzroke, ki so pa seveda nastali šele po za Ruse nesrečnem izidu bitke. .Vsekakor jo iz velikega gibanja čet za sovražno fronto sklepati na izpremembo njihove dosedanje taktike.
NOV NAČIN STRELSKIH JARKOV V KARPATIH.
Beroiin, 26. aprila. »Beri. Tageblatt« poroča iz avstrijskega vojnega poročevalskega stana: Karpatske čete delajo sedaj močnejša in ugodnejša kritja. Pri tem so Nemci opustili sedanji način strelskih jarkov, katere so imeli na Poljskem in Francoskem. Zamenjali so jih z okopi, kjer se voda lahko neovirano odteka in katere se lahko doseže, ne da bi sovražnik opazil Okope se prav tako malo opazi kot jarke.
XXX
BOJI V BUKOVINI.
Bukarešt, 26. aprila. »Universul« poroča, da se v severni Bukovini ob besarab-ski meji vrše ljuti boji na nož. Ruski oddelki so ponoči vnovič poskušali, da bi osvojili avstrijsko črto pri gozdu Razan-cea, bili so pa na celi fronti odbiti. Avstrijci so vrgli Ruse nazaj skoro do Nowo-sielice in jim zadali zelo težke izgube. Vsled tega poraza se je moral ruski generalni štab umakniti v Largo.
Črnovice, 27. aprila. Artiljerijski boji v severovzhodni Bukovini trajajo dalje. Sovražne kolone so se poskušale osredotočiti ob robu gozda pri Bojanu, pa jih je naša težka artiljerija prisilila, da so se umaknile v svoje prvotne postojanke. Rusi so imeli težke izgube.
XXX
NADVOJVODA FRANC SALVATOR NA BOJIŠČU.
Marmaros Sziget, 26. aprila. (Kor. urad.) Nadvojvoda Franc Salvator je došel cvčraj sem. Na kolodvoru ga je sprejel stoliški predstojnik. Nadvojvoda se jc podal nato v stoliško bolnišnico, kjer jc bil pri sv. maši. Ko si je ogledal vse sanitarne naprave, se je odpeljal proti Dunaju.
Budimpešta, 26. aprila. (Kor. urad.) Nadvojvoda Franc Salvator je došel tušem s svojega nadzorovalncga potovanja na bojišču. Ogledal si je palačo Rdečega križa. Obiskal je notranjega ministra in si ogledal higijenično razstavo. Popoldne se jc odpeljal na Du-
naj.
XXX
PRZEMYSL.
Dunaj, 27. aprila. »Neue Freie Presse« poroča: Rusi so pritegnili Przemysl v svoj železniški obrat.
Pri generalu Tamassy našli zastavo trdnjave Przemysl.
Beroiin, 25. aprila. Iz Curilfa se poroča, da, ko so preiskali prtljago avstro-ogr-skih častnikov v Kijevu, so našli v ročnem kovčegu generala Tamassy zastavo trdnjave Przemysl, pri drugih častnikih pa zastave posameznih polkov, razrezane v kosce,
CAR V PRZEMYSLU.
O tem šc poročajo iz Rotterdama: Po neki tu sem došli brzojavki iz Lvo-va jc došel car v spremstvu velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in generalnega štaba v Przemysl. Car je izstopil v hiši, v kateri je stanoval med obleganjem general Kusmanek in njegov štab. V soboto si je z velikim knezom Nikolajem ogledal razstreljcne utrdbo nekdanje trdnjave in se jc vr-uil zvečer v Lvov.
XXX NAPAD RUSKIH LETALCEV NA NEI-DENBURG.
Allenstein, 26. aprila, (K, u.) Ob napadu ruskih letalcev na Neidenburg so zadali Rusi sami sebi večjo škodo, kakor Nemcem. Kakor poroča »Allensteiner Zeitung«, so padle bombe ruskih letalcev na trg, kjer so ruski ujetniki pospravljali pesek, Ubiti so bili trije ujetniki in ranjeni tudi trije. Ranjena je bila tudi neka stara žena. Blizu kolodvora je zgorel neki prazen skedenj,
XXX
NAŠ ZUNANJI MINISTER V BEROLI-NU,
Beroiin, 26, aprila. Avstrijski zunanji minister baron Burian sc je mudil včeraj v Berolinu in se je vrnil danes zjutraj na Dunaj nazaj.
X X X '
RUSI IN ŠVEDI.
Kodanj, 26. aprila. (Kor. urad.) »National Tidende« poroča iz Stockholma: Ruski načrt o sestanku švedskih državnih poslancev in članov ruske dume časopisje popolnoma odklanja. Dume ne moremo smatrati kot zastopstvo ustavne države. Pri najmanjšem znaku ugovora so jo razpustili. Zdaj je tako nazadnjaška, da se svobodoljubnim članom komaj dovoli, da smejo odpreti usta. Nedavno so bili, kakor znano, zaprti socialni demokratje dume. Poleg tega je izključeno, da bi se zdaj moglo izbrati zastopstvo članov švedskega državnega zbora, ki bi moglo z Rusi razpravljati o perečih vprašanjih Finske.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 26. aprila. Ogrski ko-respondenčni urad poroča: Na dnevnem redu je razprava o razširjenju črnovojniške dolžnosti od 18. do 50. leta. Poročevalec Simon pravi, da jc treba izpolniti vrzeli v dosedanjem zakonu, kar stori nova predloga, Celi ogrski narod in vsa ogrska družba stoji sedaj enotno pod orožjem in s tem je prenehal vsak razloček med meščansko in vojaško družbo.
Grof Tisza govori.
Ministrski predsednik izvaja, da je edini namen njegovega govora ta, da izrazimo svoj sklep, da smo odločeni brez obotavljanja in brez dvoma o končnem uspehu usiljeni boj izvojevati s skrajnim naporom in da hočemo v interesu končnega uspeha zagotoviti vse vojaške predpogoje dolge vojske. (Odobravanje.)
Devetmesečni junaški boj še ni prinesel odločitve, pač pa dokaze junaških naporov, vojaške moči in čednosti, tako da lahko z upanjem gledamo v bodočnost. Žc v začetku vojne smo imeli velike tež-koče, kajti na vseh bojiščih nam je stala nasproti premoč. Večji del sil našega zaveznika je bil v prvih treh mesecih vezan na zahfidno bojišče. Naša oborožena sila pa je imela nalogo zadrževati pretežni del ruske armade. (Odobravanje.) Po prvi ofenzivi na vzhodu, ko smo prodrli do Ivan-goroda in Varšave, so se naše sile izkazale kot preslabotne, da bi mogle doseči poln uspeh. Umakniti smo se morali pred premočjo in nastopil je trenutek, da je ruska ofenziva, ki je silo vito narastla, ogrožala Nemčijo s sunkom proti njenemu srcu. Takrat smo morali velik del svojih sil dati, da se ta sunek odbije, in tako je znaten del naših sil — daleč proč od pravih brambnih črt monarhije — prišel do veljave na severu, kjer je bil najbolj nujno potreben. V zvezi z nemško armado je naša armada odbila napad, ki je neposredno ogrožal Nemčijo, in se je udeležila ofenzive, ki je vodila naše čete zmagovito do črte Bzura, Nida in Dunajec.
Karpati.
Ta ofenziva je prišla do mirne točke in glavne vojaške operacije so se prenesle v Karpate in naravno je, da je sedaj prišel naš zaveznik z znatnimi četami, da naš vojaški položaj zagotovi tam, kjer je bilo to za skupni cilj najbolj potrebno. To zgodovinsko dejstvo je treba poudariti posebno proti tu in tam nastalem nazoru, češ, da je ena ali druga združenih velesil zasledovala v tej vojni kak malenkosten, krajevno patrijotičen vidik. Z združeno in največjo močjo smo se hoteli tam bojevati, kjer je bilo iz stališča skupnih ciljev najbolj potrebno. (Živahno odobravanje.) Govornik upa, da se bomo tudi v bodoče na najbolj potrebnem kraju bojevali ramo ob rami, kajti čutiti se moramo eno v velikem cilju zagotovitve miru in neodvisnosti evropskih narodov.
Od novega leta naprej. Ruska ofenziva, pričeta v drugi polovici januarja v karpatskih prelazih, ni mogla prinesti popolnega uspeha; vsled vremena in naravnih težkoč ni uspela niti naša, niti sledeča ruska ofenziva. Toda to ne govori, da bi bila naša ali nemška vojaška moč utrujena ali zmanjšana v svoji krepkosti. Mi smo tako telesno kakor tudi nravno nedotaknjeni. Dogodki zadnjih tednov to pričajo in dajejo sijajen dokaz ne samo za defenzivno, ampak tudi ofenzivno zmožnost naših čet. Skozi devet mesecev gleda naša armada lahko na to telesno in mora-lično nedotaknjenost posebno zato, ker tudi vse prebivalstvo cele monarhije kaže to junaštvo, požrtvovalnost in vztrajnost, ki označuje našo armado.
Ogrski narod.
Kakor v začetku vojne, živi šc danes moška odločnost, ki jc zagotovilo končnega uspeha. Šc danes živi v srcu vsakega v deželi čuvstvo, da živimo v velikem času, ki nam nalaga velike dolžnosti in od vsakega člana naroda terja veliko. Vsak čuti, da moramo odložiti vsako malenkostno sebičnost in imeti pred seboj samo en cilj: ogroženemu obstanku naroda zagotoviti trden temeli S clfimnim nannrnn) vseh
se da to napraviti, in v teh naporih se čutimo vsi kot eno srce in ena duša.
To čuvstvo enodušnosti je tembolj važno, ker nas je vojska zalotila v trenutku, ko je zelo silovito divjal strankarski boj. Strankarski boj ne bo izginil in moramo računati, da se bo po vojni zopet obnovil, toda dejstvo, da je ta boj v uri nevarnosti utihnil, je najsijajnejši dokaz požrtvovalnosti in krepke domovinske ljubezni, ki preveva vsakega člana naroda brez ozira na stranko,	v
Neogrski narodi.
Ne morem zamolčati, da tudi neogrski deli tega naroda kažejo v tem velikem času sijajne dokaze svoje domovinske ljubezni. (Dolgotrajno odobravanje.) Velika moralična moč je v resnici, ki priča o oni privlačni sili, s katero vabi krona sv. Štefana, ideja ogrske države, vse državljane te dežele nase, in to bo velik nauk za bodočnost. Gotovo mi bo vsak član te zbornice pritrjeval, če svoje patrijotično veselje posebno poudarim, ker je na teh junaških bojih imel b r a t o v s ki narod hrvatski svoj najsijajnejši delež. V ogrski zgodovini so sijajni in temni, pa vedno slavni oni listi, ki jih je pisala skupno prelita kri ogrskega in hrvatskega naroda. Pred našimi očmi vstajajo zopet oni veliki dnevi, ki tvorijo oporo, zastavo in zagotovilo miru in svobode v Evropi. V prepričanju, da bo ta boj zagotovil narodu obstoj in boljšo bodočnost, priporoča govornik zakonsko predlogo. (Živahni Eljen-klici in ploskanje na desni.)
Nato je govoril domobranski minister baron H a z a i, ki je rekel, da Ogri sprejmejo predlogo zato, ker se hočejo in se tudi bodo bojevali do zadnjega diha za svojo pravično stvar. V daljšem govoru je minister primerjal sedanjo vojsko z vojnami prejšnjih stoletij. Zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo priobčiti teh zanimivih izvajanj. Morda jih priobčimo jutri. Minister je posebno z veseljem poudarjal požrtvovalnost vsega prebivalstva vseh dežel in stanov v monarhiji.
Debata.
Posl. Bakony je v imenu neodvisne stranke 48. leta izjavil, da ne bo padla nobena besedi, ki bi sovražniku dala upanje, da celi ogrski narod ni odločen za skrajni odpor. Seveda si opozicija ne da vzeti pravice do stvarne kritike. Govornik kritizira predlogo in zahteva garancij, da se bo primerno oziralo na najmlajši in najstarejše letnike. Ni prav in je proti ogrski ustavi, da se ogrske rekrute uvršča mec neogrske čete. Neodvisna stranka bo glasovala proti tej določbi, sicer pa predlogo sprejme.
Grof Julij A n d r a s s y je slavil zaveznici Nemčijo in Turčijo in je rekel, da bo opozicija že zato glasovala za predlogo, ker nas čakajo še velike naloge in ker Ogrska ni samo po pragmatični sankciji dolžna braniti celotnost Avstrije, ampak že zaradi Galicije, ki je branik Ogrske. — Opozicija pa mora skrbeti, da se nepotrebne trdote odpravijo in zato se strinja z izpreminjevalnimi predlogi posl. Bakonyja. V imenu ljudske stranke je posl. Štefan Rakovszky izrekel željo, da se pri naborih najmlajših strogo natančno preišče, ali so sposobni za vojno službo. Na fronto naj se jih pošlje le v najskrajnejšem slučaju. Predlaga tudi, da se pokliče na naknadni nabor vse one 13. do 42 letne častnike, ki opravljajo upravne službe. Naj se jih pošlje na fronto. Na novo naj se prebere tudi vse rezerviste, ki so oproščeni vojne službe. Sposobne naj se takoj vpokliče, izvežba in pošlje na fronto.
Izjava Hrvatov,
Poslanec G vido Hreljanovič: Hrvatski narod je skozi stoletja pri vsaki priliki, ko je bilo potreba, storil svojo dolžnost za kralja. To pričajo žrtve, ki jih je naš narod žrtvoval na bojiščih in doma in jih bo še dal. Zato sprejmemo predlogo v upanju, da se brez oškodovanja brambne sile sprejmejo in izvršujejo v taki obliki, da se po možnosti varujejo potrebni gospodarski in kulturni interesi.
Izjava Slovakov.
Posl. J u r i g a opozarja na patrio-tično stališče slovaškega naroda in njegovo izkušano zadržanje v armadi. Slovaki so pripravljeni za ogrsko državo žrtvovati kri in gmotne dobrine, toda govornik želi, da ogrski narod ceni to zadržanje Slovakov in ugodi njihovim narodnim željam.
Kako se je zakon izpremenil?
V popoldanski seji je minister Hazai izjavil, da vlada sprejme Bakonyjeve predloge: Zakon velja samo za čas te vojske. 18 letne bodo pregledovale mešane komisije in ne samo vojaški zdravniki. V zakonu samem se izreče: Splošno se sme 43 do 50 letne poslati šele tedaj na fronto, ko so že vsi drugi letniki tamkaj. Minister prosi, naj sc ne predlaga splošnega naknadnega nabora, ker bo sam to poskrbel, kjer bi sc pokazalo premalo sposobnih. Splošnega naknadnega nabora pa nc kaže odrediti, ker je na Ogrskem bilo potrjenih
60% došlih. Ker se je neki poslanec pritoževal, da ogrski honved dobi premalo odlikovanj, izjavi minister, da so ogrski vojaki v skupni vojski dobili obilo odlikovanj. Pri honvedu pa leži krivda pri lastnih poveljstvih. V tem pogledu je že poučil honvedna poveljstva.
Nato je bila izpremenjena predloga sprejeta v prvem in drugem branju; tretje branje jutri.
Sledila je razprava o uvrstitvi ogrskih črnovojnikov v avstrijske čete, ki se dopolnjujejo iz Galicije in Bukovine. Grof K a r o 1 y je v imenu neodvisne in stranke 48. leta proti, ker je to proti suvereniteti ogrske države. Grof P o 1 o n y je izjavil, da bi s sprejemom tudi opozicija priznala brambni zakon, ki je bil izhodišče parlamentarnih zmešnjav. Govorila sta še grof Tisza in grof A n -d r a s s y . Predloga je bila v splošni debati sprejeta z ogromno večino. Proti je glasovala samo neodvisna stranka, Predloga jc bila sprejeta tudi v podrobni razpravi,
XXX
OGRSKA MAGNATSKA ZBORNICA.
Budimpešta, 26. aprila. (Kor. ur.) Magnatska zbornica je zborovala danes popoldne pod predsedstvom tajnega svetnika barona Samuela Jo-sika. Min. predsednik grof Tisza prosi predsednika, naj skliče sejo mag-natske zbornice v četrtek, da reši po poslaniški zbornici rešene vojaške zakonske načrte. Predsednik izjavi, da prične magnatska zbornica v četrtek popoldne ob 4. nujno razpravljati o vojaških predlogah.
Perzija in svetovna vojska.
Carigrad, 26. aprila. (K. u.) Neka o perzijskih razmerah dobro poučena oseba izjavlja v Ikdamu, da razpolaga Perzija z zadostnimi silami in se najbrže udeleži vojske in dokaže, da ni država, ki bi jo mogli podcenjevati. —— .
Ruski konzuli v Perziji odpoklicani.
Kodanj, 26. aprila. »Nowoje Vremja« poroča, da so bili potom carjevega dekreta odpoklicani vsi ruski konzuli po poklicu v srednji in južni Perziji.
18,000 AlnancevvpadlovMtt indijo.
Milan, 25. aprila. »Union« poroča iz Teherana: Pri Khanu v angleški (severni) Indiji je prodrlo 18.000 oboroženih Afgan-cev, ki so prepodili angleško posadko iz mesta Khan in so nato zasedli mesto.
Kilajsko-japonski spor.
Lyon, 26. aprila. »Progres« poroča it Šangaja: Japonski poslanik v Pekingu jc izročil kitajskemu zunanjemu ministru nujno noto, ki zahteva, da sprejme Kitajska vse zadnje revidirane zahteve Japonske. Sicer se bodo pogajanja takoj prekinila,
Italijo.
ITALIJANSKI DRŽAVNI. ZBOR.
Rim, 26. aprila. Zbornica bo sklicana najbrže šele koncem maja,
FRANCOSKO POROČILO O STALIŠČU ITALIJE.
Dunaj, 26. aprila. Isti dan, ko je pisal Pichon v »Petit Journal«, da gotovo poseže Italija vmes, je pa objavil »Matin« poročilo svojega rimskega dopisnika, ki pričenja tako-le: Noben človek v Rimu, iz-vzemši kralja in gospodov Salandre in Sonnina, ne ve, kako da sc odloči Italija. Italija zasleduje svojo politiko s popolnim molkom.
AMERIŠKI KONJI ZA ITALIJO.
Ameriški listi poročajo iz Eas St. Louis, Mo z dne 29. marca: Tu se je zaznalo, da je italijanska vlada napravila s tukajšnjimi trgovci pogodbo za dobavo 15.000 konj. Prejšnja pogodba za 8.000 konj je že izvršena in več tisoč konj je žc na poti v Italijo. Skupno je bilo dosedaj iz tukajšnjega kraja odposlanih v vojskujoče se evropske države 80.000 konj.	..;
Grška is Italija.
Atene, 25. aprila. Časopisje povdarja ostrejše nasprotstva med grškimi in italijanskimi interesi v Adriji, Egejskem mor-in Mali Aziji .Kralj je sprejel zunanjega ministra Zographos. Popoldne se je vršil ministrski svet, pa se ne ve, o čem je razpravljal, »Corriere della Sera« poroča, da v Rimu z rastočo pozornostjo zasledujejo grško politiko. Precej sc v Rimu hudujejo, ker hoče Grška v Epiru določiti volitve. To nasprotuje obljubi, da bo Grška Epir zasedla samo začasno in končno rešitev prepustila bodoči mirovni konferenci.
Haag, 26. aprila. Zasebna poročila fz Anglije obveščajo, cla je zaplenila angleška vlada poleg dveh na račun Grške zgrajenih oklopnih križark in 4 torpedovk še tri križarke neke druge države, dva podmorska čolna, šest rečnih topničark in 11 torpedovk, ki so jih gradili za razne države, katerih ne imenujejo. Nadalje je nabavila Anglija v Ameriki dva, v Kanadi pet podmorskih čolnov in naročila v obeh deželah tudi dele, s katerimi sestavijo osem podmorskih čolnov. Angleške ladjedelnice grade zdaj 18 podmorskih čolnov in 40 torpedovk.
Boji do zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Bitka pri Ypernu. — Mešanica naro dov. — Nemci zopet osvojili Hart mannswaiIerkopf.
Berlin, 26. aprila. Veliki glavni stan: Pri Ypernu so se boji nadaljevali. Tudi zahodni breg kanala pri Lizerne, o katerem trdijo Francozi, da so ga zopet vzeli, je v naši posesti. Tudi vzhodno od kanala smo obdržali osvojeno ozemlje, število zaplenjeneih topov se je povišalo na 45, med katerimi se prej-koslej nahajajo 4 težki angleški topovi.
Severozahodno od Zonebeke smo nadaljevali z napadi in pri tem ujeli več kot 1000 Kanadcev. Skupno število ujetnikov se je s tem zvišalo na 5.000. Posebna mešanica narodov: Senegalski črnci, Angleži, Turkosi, Indijci, Fran cozi, Kanadci, Zuavi, Alžirci so se na' hajali na tem razmeroma majhnem prostoru.
V	Champagni smo severno od Be-au Sejourja odbili dva francoska na
pada.
Na višinah ob Maasi je naš napad dobro napredoval. V naskoku smo vzeli več gorskih hrbtov zaporedno do višine zahodno od Les-Epargesa. Več sto Francozov in nekaj strojnih pušk je padlo v naše roke.
V	gozdu Ailly so se izjalovili sov ražni napadi.
V	Vogezih je privedel naš napad do zopetne osvojitve Hartmannsweiler-kopfa. Plen naših čet je znašal tukaj 11 častnikov, 749 Francozov, 6 metal cev min in 4 strojne puške.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Petek,23. aprila, ob 11. uri ponoči. Presenečenje v Belgiji zaradi bomb z zadušljivimi plini, katerih so se posluževali Nemci severno od Yperna, ni imelo resnih posledic. Naš napacl, katerega so podpirale angleške čete na naši levi, in belgijske čete na naši desni strani, se je uspešno razvil. Angle-ško-francoske čete so napredovale proti severu med Steenstraate in cesto v Ypern pri Poelkapelle. Naši zavezniki so ujeli može, ki pripadajo trem različnim polkom. V Champagni smo uničili pri Beau—Sejourju sovražen top, ki je obstreljeval naše postojanke od strani. Na višinah ob Mozi je poskusil sovražnik trikrat napadati, pri Calon-ne, pri Epargesu in Combresu. Napade smo takoj ustavili. V apremontskem lesu smo pri Kuhkopfu zopet napredovali. V vzetih strelskih jarkih smo našli okrog 200 mrtvih Nemcev. Naša artiljerija je užgala dve municijski skladišči, v katerih bližini se je nahajala infanterijska stotnija, ki je bila skoro popolnoma uničena. Osvojili smo metalca min, eno strojno puško in več materijala.
Sobota, 24. aprila, ob 3. uri popoldne: Dostavek uradnemu poročilu konstatira, pod katerimi pogoji da se je posrečilo Nemcem predvčerajšnjim zvečer naše črte severno od Yperna med yserskim prekopom in med cesto v Poel—Kapelic prisiliti na umikanje. Težak rumen dim se je dvigal iz nemških strelskih jarkov, burja ga je gnala proti nam in naše čete so komaj dihale; smrad se je čutil še do druge linije nazaj. Včeraj započet protinapad nam je pa omogočil del izgubljenega ozemlja zopet osvojiti. Naša postojanka je popolnoma utrjena. Boj se nadaljuje pod ugodnimi pogoji s podporo angleških in belgijskih čeet. Sovražnik je napadal pri Epargesu, pri Kuhkopfu in v gozdu apremonškem. Povsod smo ga vrgli nazaj. Nemške napade južno od gozda Parroy pri Reichsackerkopfu smo ustavili z ognjem. Sovražnik je utrpel znatne izgube.
Sobota, ob 11. uri ponoči; Severno od Yperna so se Nemci v noči od petka Jia suboto in soboto silovito truuiii, da bi mogli izrabiti presenečenje, ki so ga provzročili predvčerajšnjim z zadušljivimi plini. Ni jim uspelo. Zgodaj zjutraj so v soboto na levem bregu Yserc
vzeli vas Lizerne. Ljut napad naših Zuavov in belgijske konjenice nam je zopet pridobil vas, katero smo imeli kmalu za seboj. Na našem levem krilu smo vidno napredovali v zvezi z belgijsko armado. Na desnem krilu pa smo prodirali počasneje. Medtem pa je sovražnik ljuto napadal angleške čete. Takoj so mu odgovorile s protinapadom, čegar izid pa še ni znan. V Champagni so Nemci pri Beeausejouruj razstrelili pet min v bližini naših jarkov. Kljub silovitemu učinku so naše čete takoj zasedle lijake, ki so imeli 25 m v premeru in so s tem prehitele sovražnika. Zelo silovit je bil boj v gozdu Ailly, kjer so Nemci s podvojenim naporom hoteli zopet dobiti 700 m izgubljenih jarkov. Zjutraj smo morali izprazniti del teh jarkov, pa tekom dneva smo jih zopet vzeli in se v njih uta-borili. V gozdu pri Apremontu na Kuhkopfu je sovražnik streljal zelo ljuto, ni pa več napadal. (Priporočamo svojim bralcem, naj pazljivo preberejo zadnja nemška poročila. Francozi znajo stvari obračati.)
Angleško poročilo.
Maršal French javlja 23. aprila: Nemški napad na višino 60, ki je bil že končan, ko sem odposlal svoje zadnje poročilo, se je zopet ponovil. Vsi napadi so se izjalovili in trenutno so vsi ustavljeni. Mi imamo celo sleme grička zasedeno, tako da se ga sovražnik, ki polaga nanj veliko važnost, ne more posluževati. Nemško poročilo, ki pravi, da so Nemci zopet osvojili svoje postojanke, ni resnično. Med operacijami je streljal sovražnik z 42-cm granatami iz Yperna. 21. aprila je razstrelil sovražnik dva podkopa nasproti našemu desnemu krilu. Posrečilo pa se mu ni, da poškoduje naše strelske jarke. Ker smo zvedeli, da kopljejo Nemci podkope pri La Tourcuet-u, blizu Armentieres, smo jih prehiteli; izkopali smo tudi rov ter ga razstrelili.
»Times« poroča 22. aprila: Po osvojitvi višave 60 v soboto nimamo niti trenutek miru. Vedno grme ponoči topovi, nakar slede pehotni napadi. Srdite neprestane nemške napade smo včeraj odbili. Sovražnikovo gibanje v smeri na St. Eloi se je izjalovilo.
(To poročilo je izšlo že pred nemškim poročilom, ki pove, da so Nemci dosegli popoln uspeh. Op. ur.)
Boj za grič št. 60. London, 26. aprila. (Koresp. urad.)
V	protislovju z izjavo Frencha, da so vporabljali Angleži v boju za grič št. 60 male bombe z zadušljivimi plini, poroča neki očividec v angleškem glavnem stanu o zadnjem oddelku bojev:
V	sredo popoldne so sc nahajali le nekateri metalci bomb na griču, ki so vztrajali na severnovzhodnem robu griča. Na branilce krogelj, ki so lahko eksplodirale in ki so bile napolnjene z zadušljivim plinom, se je užigaval ogenj s treh strani. Ogenj Nemcev je kosil velike odseke angleške pehote, strelski jarki so bili tako napolnjeni z mrliči, da je bilo večkrat le s trudom mogoče doseči sovražne črte. Ojačeval-ne čete so bile prisiljene, da so plezale čez trupla padlih tovarišev. Očividec konča svoje poročilo: Naše izgube so bile seveda težke, a boj za grič je stal Nemce več kakor nas.
Boji pri Ypernu — višina 60.
(»Kolnische Zeitung«, 23. aprila.)
»Times« od 21. aprila popisuje boj za višino 60 takole:
Čeprav ni imela sijajna in zmagovita bitka jugovzhodno od Yperna, ki se je končala z osvojitvijo višine 60, tolikega obsega kakor velika bitka pri Neuve-Chape.'>.. moremo vendar od nje pričakovati dalekosežnih in važnih posledic, ker nam je posest te višine odprla pot, da zadamo sovražniku občuten udarec. Višina 60 je nizek hrbet med Zillebeke in Malim-Ziilebeke z vrhuncem pri Zwartelenu. Tam je bilo vse polno strelskih jarkov, katere je držala pehota. Višava je zajedno branila drugo višje sleme pri Zandpoedru, pet kilometrov vzhodno ob cesti med Yper-nom in Meninom, kjer je stala sovražna artiljerija. Zandpoederska višina je najvišja v celem okolišu, obvladuje vse ozemlje in je ključ za posest Flandrije.
T o se je pokazalo v bojih, ki so se bili oktobra za Ypern. Mnogo krvavih bojev se je razvilo za posest griča pri Zandpoedru, kajti kdor ga je imel, je bil gospodar položaja. 31. oktobra je padel grič sovražniku v roke, ki ga je doslej obdržal. Tja je speljal sovražnik težko topništvo, ki je razrušilo Ypern. Cele mesece se je dal ovirati odtam pohod britskih čet od Yperna na Menin in v Lille. Sedaj je višina 60 v naši oblasti. Zvesti čuvaj strelskih jarkov je vzet, sovražna vrsta je prebita in vržena in postojanka pri Zandpoedru je izgubila svojo važnost, ker je ogrožena sama. Če preženemo sovražnika od Zandpoedra, potem bo sovražna črta za lep kos upognjena nazaj proti Meninu. Pritisk na to črto dovede lahko do pre-
dora črte, ker tukaj nimajo Nemci nobene postojanke, ki bi bila zagojzdena v našo, kakor pri La Bassee in pri St, Mihielu, ampak tukaj je črta upognjena na znotraj s središčem pri Zandpoedru.
Osvojitev višine 60 je prišla nenadoma po dolgi dobi miru v tem delu Flandrije. Pozimi so naši vojaki v strelskih jarkih pridno delali, pa brez velikega vtisa na sovražnika in so bili vedno izpostavljeni hudemu dežju granat in šrapnelov ter kroglam strelcev, ki so bili razpostavljeni na višini 60. Cel čas pa so bili na delu naši pijonirji. Meter za metrom so kopali podkope proti sovražnikovim postojankam in končno je bila dovršena mina, ki se je v soboto razletela in nam odprla pot do grička. Sicer tudi sovražnik ni bil len, a naši pijonirji so ga prekosili. Mnogo ni manjkalo, da nas ni sovražnik prehitel; le pol ure še, in sovražnik bi bil razstrelil svoj podkop prej nego mi.
Priprava na napad, dovoz topov in dovoz za pehoto, vse se je vršilo zelo tajno. Izdana parola: Zjutraj zarana napad! je sovražnika očividno presenetila. Podkop pod gričem se je razpočil v soboto zvečer in takoj nato so deževale granate in šrapneli na jarke ob griču. Grom naših topov je bil omamljiv. Nato je udarila naša pehota iz jarkov in naskočila prvo vrsto strelskih jarkov ob griču, katero je vzela po malem odporu, ker je naša artiljerija prehudo delovala.
Druga vrsta jarkov je bila zasedena od močnih sovražnih čet. Presenečen sovražnik se je sicer trdovratno branil, toda pogumen in energičen sunek našega moštva je spravil kmalu cel grič v našo posest.
Ko se je zmračilo, smo spravili nove čete v zavzete jarke; ponoči smo jarke izboljšali in utrdili za obrambo. To je bila za naše vojake huda izkušnja. Sovražnik nas je obstreljeval celo noč z granatami in šrapneli. Tudi ko se je zdanilo, ni prišlo do miru, ker so Nemci začeli s protinapadi. V gostih krdelih so rojili preko planjave, a mi smo jih sprejemali s šrapneli in strojne puške so imele bogato smrtno žetev. Razgnani Nemci so se združevali iznova in zopet in zopet napadali z vso silo. Večkrat so došli do jarkov samih, da smo jih morali z bajoneti vreči nazaj.
Napadi so se ponavljali neprestano. Cel dan je divjal ljut boj, toda zvečer je zmagal pogum našega moštva. Sovražnik se je pomaknil nazaj in pustil kupe mrtvecev in ranjencev na licu mesta pred našimi črtami. Seveda so bile tudi naše izgube krvave, a ne tolike, kakor smo mislili. Na bolniško postajo je izšlo povelje, naj pripravi veliko število vozov za ranjence; pozneje pa se je izkazalo, da je bil velik del priprav odveč.
V koliko odgovarja to poročilo resnici, se vidi iz nemških poročil zadnjih dni.
Položaj pri Ypernu.
Rotterdam, 27. aprila. Položaj angleških čet ob kanalu Ypern je kritičen, lpern je neposredno ogrožen. Z osvojitvijo Yperna grozi nevarnost celi južni fronti zaveznikov.
Vsi na fronto. — Vojaška dolžnost do 60. leta. — Izkazi izgub.
Pariz, 26. aprila. Vojni odsek je sprejel zakonski načrt, da se pritegnejo k službi na fronti vsi, ki dosedaj še niso bili vpoklicani k službi na fronto ali pa, ki so v upravni službi države, departementov in občin. — Vojnemu odseku je tudi predložen zakonski načrt, ki razteza brambno dolžnost do 60. leta. — 56 poslancev je podpiralo predlog, naj vlada takoj izda izkaz izgub od 4. avgusta do 31. decembra.
Nove uniforme na Francoskem,
Genf, 26. aprila. »Journal« poroča, da so sedaj končnoveljavno odpravili iz francoske armade takozvano korizontno modro barvo. Vpeljali so modrikastosivo blago za hlače in suknjič.
Pijančevanje in delavni čas na Angleškem.
»Daily Telegraph« od 19. aprila poroča, da je Lloyd George neki delavski deputaciji naročil, naj izdela natančno statistiko o tem, koliko delavnih ur izgube delavci vsled pijančevanja. Statistiko je napravilo 48 ladjedelnic. Statističen pregled dokazuje, da dela samo 24 odstotkov vseh delavcev 53 do 54 ur na teden (po 9 ur na dan); 40 odstotkov jih dela lc po 40 do 53 ur, 36 odstotkov pa komaj do 40 ur.
Minimalne plače za francoske domače delavke.
(»Berliner Tageblatt«, 24. aprila.)
Francoski senat je sklenil, da morajo tudi delavke, ki delajo doma, dobivati tisto normalno plačo, kakor jo določi posebna kontrolna komisija za tvorniške delavke; tarif za dela, ki jih izvršujejo te delavke, naj se primerno določi.
Taka odredba tudi pri nas ne bi ško« dovala.
Z jip.
42 cm topovi pred Ypernom, Genf, 26, aprila. Poročilo generala Frencha z dne 22. t. m. javlja, da Nemci pri svojih operacijah proti Ypernu vporabljajo 42 cm topove.
Begunci od Yperna. Pariz, 26. aprila. (Kor. ur.) »Petit Journal« poroča, da je v Pariz dospelo mnogo beguncev iz ypernskega ozemlja, ki so jih vojaške oblasti pozvale, da zapuste svojo domovino.
Velik splošni napad Nemcev na Flander-skem.
Rotterdam, 26. aprila. Razni znaki kažejo, da pripravljajo Nemci na Flander-skem velik splošni napad na zaveznike. Neprestano prihajajo velika ojačenja čet iz Nemčije v Belgijo.
Nemci hočejo prodreti proti Calaisu. Amsterdam, 26. aprila. Londonski »Daily Mail« poroča o bojih na Flander-skem, da Nemci brezdvomno hočejo prodreti pri Ypernu proti Calaisu. List potrjuje zmago Nemcev severno od Yperna in izjavlja, da se Nemci bore z velikim pogumom in nepremagljivo silo,
Hindenburg v Belgiji? Haag, 26. aprila. »Tyd« poroča: Antwerpen je zaradi razvrstitve čet za nekaj časa izoliran. Hindenburg se baje nahaja v Belgiji.
Vpokojen! belgijski generali. Rotterdam, 27. aprila. »Journal« poroča: Vpokojenih je 9 belgijskih generalov in 5 polkovnih poveljnikov. Dva generala sta bila za kazen prestavljena v nižjo saržo.
Angleška ojačenja, Rotterdam, 26. aprila. Promet med Nizozemsko in Angleško je ustavljen radi velikih transportov čet. V Severnem morju je pripravljenih 70 ladij, da prepeljejo angleška ojačenja na Francosko.
IZ SRBIJE.
Belgrad. List »Macedonica« poroča, da je iz Soluna odpotovalo 26 francoskih častnikov — večinoma topničarji — v Niš, Srbska vlada zahteva od skupščine, naj razveljavi imuniteto poslanca Lapčeva, ker je kritikoval javno razne po vojni upravi sklenjene pogodbe, »Pravda« poroča, da izvedejo v kratkem v srbski armadi zelo važne izpremembe.
SRBSKO URADNO POROČILO O OB« MEJNIH BOJIH.
Hrvaški listi poročajo iz Bukarešta: Dne 20. aprila objavljeno uradno srbsko poročilo omenja manjše obmejne spopade in pravi o tem sledeče: Dne 17. aprila je streljal sovražnik iz težkih topov na vas Sip, kjer je bilo več poslopij poškodovanih.
Končno poroča srbski komunike, da je 18. aprila 700 Albancev pri Kafa-zaniju napadlo mejo ohridskega okrožja. Boj je trajal ves dan in se je končal šele proti 5. uri. Podrobnosti so še neznane. Poveljnik obmejnih čet je odpotoval na pozorišče bojev.
BOLGARSKI POLKOVNIK NIKOLOV UMRL.
Sofija, 25. aprila. (Kor. urad.) »Agenca telegraphique bulgare« poroča: Po kratki oolezni je včeraj umrl vpokojeni polkovnik N i k o 1 o v , ki je bil neutrudljiv delavec za osvoboditev Macedonije. Bil je sode-lavec in pozneje naslednik umrlega generala Sončeva.
UMORJEN BOLGARSKI ČETAŠKI VODJA.
Sofija, 26. aprila. Poročila iz Nove Bolgarije javljajo, da je bil včeraj znani vo-ditelj cetašev Sandanskia na poti v Nevro-kop od neznanih storilcev umorjen.
BOMBNI NAPAD V SOFIJI.
Sofija, 26. aprila. Veliko pozornost vzbuja tu izid preiskave v zadevi znanega bombnega napada na Silvestrovo noč. Kot storilca so prijeli nekega višjega uradnika najvišjega računskega dvora, ki je sprva tajil, pozneje pa priznal svoje dejanje. Priznal je, da je vodja velike čete anarhistov in da je napad sam izvršil. Želel je priti na mesto policijskega predsednika v Sofiji in po njegovi izpovedi je bil napad le predhodnik veliko večjega zločina. Nameraval je napad na kralja in sobranje, ki naj bi se razstrelilo. Več kot 30 kg dinamita so našli pri njem. S storilcem je bila v zvezi tudi njegova žena in drugi anarhisti. Prihodnjo dni jih bodo postavili pred sodišče in jih obsodili na smrt.
Boj za Carigrad.
OBSTRELJEVANJE GALIPOLIJA.
Atene, 26. aprila, »Agence Havas« poroča: Obstreljevanje turških postojank na polotoku Galipoli traja neprestano dalje. Zavezniki trajno stražijo zaliv Smirnc, ker se v pristanišču nahaja še nekai malih turških ladij.
ANGLEŽI ZASEDEJO TUDI MITILENE IN CHIOS.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Angleži se pripravljajo, da razen dosedaj zasedenih otokov: Lemnos, Imbros in Tenedos zasedejo tudi Mytilene in Chi-os. Na obeh zadnje imenovanih otokih se delajo že priprave za izkrcanje čet. Polkovnik Dawley si je v spremstvu smirn-skega angleškega generalnega konzula natančno ogledal Mytilene in Chios. Za grške oblasti se Dawley ni niti najmanje zmenil. Z enako taktiko so Angleži nastopali že tudi na Tenedu. Ko je grški orožniški stotnik prosil pojasnil glede izkrcanja angleških čet na grških tleh, so ga Angleži odvedli iz zasedenega pasu in ga uljudno pa odločno prosili, naj se v bodoče briga za svoje, ne pa angleške zadeve. — Glasom nekega drugega poročila gori navedenega lista iz Carigrada, se javlja iz Egipta, da so tamkajšnje avstralske čete, kakih 23 tisoč mož, nadomestili z drugimi, Avstralce pa poslali nazaj v domovino. Demoraliza-cija je bila med njimi baje tako narasla, da je bila nevarnost, da bi se pokvarile tudi druge čete.
ANGLEŠKA BOJNA LADJA
»TRIUMPH« POŠKODOVANA.
Reuterjev urad poroča z Malte 26. t. m.: Britansko bojno ladjo »Triumph« so o priliki, ko jc obstreljevala neko turško postojanko na Galipoliju, zadele tri granate. Provzročena škoda je neznatna. Dva moža sta bila ranjena.
BOJ ZA DARDANELE NA SUHEM IN
NA MORJU. Zavezniki na Galipolju izkrcali čete. — Ena torpedovka potopljena, druga težko poškodovana.
Carigrad, 26. aprila. (Kor. urad.) Agence telegraphique Milli poroča: Glavni stan objavlja naslednji komunike: Dne 26. aprila je poizkušal sovražnik pod varstvom svojih vojnih ladij na štirih točkah zapadne obali galipoljskega polotoka izkrcati čete, in sicer: ob ustju Sighindere na obalah pri Ari-Burnu, zapadno od Kaba-Tepe in Tekke-Burnu izkrcani sovražni oddelek so naši vojaki naskočili z bajonetom in zagnali v morje. Pri Ari-Burnu izkrcane čete so poizkusile prodirati, a so jih naše čete v protinapadu vrgle nazaj na obal. Del teh sovražnih brambnih sil je bil včeraj ponoči prisiljen, da se je v begu umaknil nazaj na kdje. Danes so naše čete svoje napade na vseh frontah uspešno nadaljevale. Obenem se je včeraj približalo morskim ožinam sovražno brodovje z namenom, izvesti napad z morske strani, a se je moralo pred našim ognjem umakniti. Tekom te akcije smo eno sovražno torpe-dovko potopili, drugo pa težko poškodovali. Odvlekli so jo v smeri proti Tenedu. Danes sovražnik z morske strani ni izvedel nobenega poizkusa proti morski ožini. Na ostalih bojiščih ni nobene izpremembe.
VENIZELOS V ŠVICI.
Atene, 27. aprila. Venizelos bo delj časa bival v Lucernu.
Razna poročilo.
JAPONCI ŠE VEDNO V ZALIVU TURTLE.
Rotterdam, 27. aprila. Listi poročajo: Japonske vojne ladje closedaj še niso zapustile zaliv Turtle.
NEMČIJA PLAČA ODŠKODNINO ZA POTOPLJENO GRŠKO LADJO.
Berlin, 27. aprila. Nemčija je izja-/ila, da je pripravljena povrniti škodo
GLAVNI OBČNI ZBOR SKODOVIH TVORNIC.
Dunaj, 26. aprila, (K. u.) Na današnjem občnem zboru Skodovih tvornic v Plznu so se odobrili predlogi upravnega sveta. Predsednik Julij Blum je predložil poslovno poročilo, ki opozarja med drugim na tehnično popolnost tvornice topov, kar je dokazala krvava svetovna vojska. Mogočno učinkovanje 30..5 cm topov proglaša slavo avstrijske industrije v vseh delih sveta.
DRAGINJA NA ANGLEŠKEM.
London, 26. aprila. (Koresp. urad.) »Times« 24. t. m. naglašajo, da so se živila na Angleškem vedno dražila in cla se pričakuje šo nadaljnje podraže-nje živil.
PROFESOR CONRAD UMRL.
Halle an der Saale, clne 26. aprila. (Kor. urad.) Narodni ekonom profesor Ivan Conrad je umrl v 77. letu.
Književnost.
Grabovvski: Zygmunt Krasinski v pis-miennictvvach slowianskich. Krakov 1914. Str. 139, — Krakovsko »Slovansko društvo« seznanja Poljake z drugimi Slovani ter v ta namen izdaja več periodičnih publikacij, med drugimi tudi »Črtice in razprave iz slovanskih književnosti«. Kot pet zvezek je izšla pričujoča razprava Gra-bovvskega. Profesor Grabowski je že sicer znan kot dober ooznavalcc jugoslovanskih
književnosti. V tem zvezku govori o prevodih pesniških del slavnega poljskega pesnika Krasinskega v zahodne slovanske jezike. Sem šteje Slovence, Čehe in Slovake. Na češki jezik je pesni Krasinskega prevajal zlasti F. Kvapil. Vpliv Krasinskega se kaže pri Svatopluku Cechu in pri Vrhlickem. Izmed Slovencev se je za Krasinskega najbolj zanimal Vojeslav Mole, ki je spretno prevedel mnogo pesni Krasinskega. Grabowski zelo hvali te prevode. Knjiga Grabowskega je zelo marljivo sestavljen in zanimiv prispevek k zgodovini slovanskih književnosti.
Ljobitonske novice.
lj Razglas, C. kr. policijsko ravnateljstvo razglaša: Opazilo se je mnogokrat, da so se pojavile in se širile v policijskem okolišu že od pričetka sedanje vojske najrazličnejše govorice, bodisi o vojnih dogodkih, bodisi o političnih zadevah. Te govorice so bile take, da bi jih moral vsak razsoden človek smatrati za izrastek razuzdane domišljavosti ali breztemeljne bojazljivosti, ali pa celo premišljene hudobnosti. Vkijub temu se je žal pokazalo, da se je takim govoricam tem rajši verjelo in se jih tem radovoljnejše širilo, čim never-jetnejše in brezmiseljnejše so bile. V javnem interesu kakor v interesu prebivalstva samega smatra c. kr. policijsko ravnateljstvo za potrebno najodločnejše opozoriti na to, da se bo proti razširjevalcem neresničnih in razburljivih govoric v smislu zakonitih predpisov z brezobzirno strogostjo postopalo.
lj Občni zbor društva za nabavo zvonov za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani ne bo 29. aprila, kakor je bilo naznanjeno v »Slovencu« clne 15. t. m., ampak šele 6. maja popoldne o b t r e h v zadnjič določenem kraju. — Odbor.
lj V šentjakobskem prosvetnem društvu bo v četrtek popoldne sestanek dečkov. — Ker sedaj ni šole in je mladina prepuščena sama sebi, zato se je sklenilo, da se zbira mladina v društvenih prostorih. Zato se tem potom pozivajo vsi starši, naj pošljejo dečke v četrtek dne 2S. t. m., ob treh popoldne v društvene prostore. Edino na ta način nam bo mogoče rešiti našo mladino, da ne bo vedno na cesti, ampak da bo včasih slišala tudi kaj vzgojnega in podučnega. Torej starši, storite svojo dolžnost! V četrtek zvečer, točno ob pol 8. uri je sestanek pevcev in pevk. Vsi ki se zanimajo in imajo veselje clo petja, naj pridejo ta večer v društvene prostore. Vsi so dobro došli, samo na delo! — V nedeljo je bilo zanimivo predavanje, na katerem so govorili gg. kaplan Krische in poslanec Gostinčar, zaključil je pa sestanek g. župnik Jan. Barle. Društveni prostori so bili natlačeno polni. Prihodnjo nedeljo se zopet vrši društveno predavanje ob 7. uri zvečer. Vsi dobro došli!
lj Društvo »Pripravniški dom« je imelo včeraj svoj XX. redni občni zbor ob povoljni udeležbi. Iz tajnikovega poročila je znamenito zlasti to-le: Dasi je zdaj neugoden čas za društvo, ki je navezano na dobrotne prispevke in so izostalo nekatere večje podpore, se je vendar društveno premoženje povečalo za 5.660 K, tako da znaša društvena glavnica z obrestmi že okroglo 125.000 kron. — V Marijanišču je društvo podpiralo 15 dijakov. Oba ravnatelja, gosp. prelat Kalan, vodja v Marijanišču in g. ravnatelj na c. kr. učiteljišču, Anton Črnivec, sta pohvalila po društvu podpirane dijake. Pričakovati je torej prav dobrih učiteljev iz take oskrbe. Zato je nujno želeti, da ostanejo zvesti dosedanji člani in dobrotniki in naj se jim pridruži še mnogo novih. Ob tej priliki toplo priporočamo društvena lista »Vrtec« in »Angelček«. Tudi z nakupom poprejšnjih še nerazprodanih letnikov zlasti »Obnovljenega Vrtca«, je društvu pomagano.
lj V ruskem ujetništvu je stotnik Herman vitez Zirnfeld, ki se nahaja zdrav v Turkestanu,
lj Odhod Rusov iz garnizijske bolnice. Včeraj ob pol 4. uri popoldne so odpeljali 42 ujetih ruskih vojakov, ki so bili doslej v garnizijski bolnici, na glavni kolodvor. Peljali so jih v Feldbach pri Gradcu. Med Rusi je bil tudi en ruski nadporočnik. Na kolodvor jih je z osmimi vozmi pripeljalo gasilno in reševalno društvo pod vodstvom vežbalca g. Dachsa. Na kolodvoru je bil tudi od Rdečega križa oficijal g. Jagodic.
lj Iz ruskega ujetništva piše »Dani-čar«-Ljubljančan Adolf D os tal, da je živ in zdrav,- Bil je v obleganem Prze-myslu.
lj Gostilničarjem, prodajalcem žganja i. dr. v znanje! Beraška nadlega se češče poostri s tem, da se ti ljudje najprvo na-pijo, nato pa postanejo pri izvrševanju svojega poklica predrzni in nasilni. Da se to početje zajezi, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko na podlagi § 54. obrtnega reda od sedaj nadalje prepovedala beračem da-
jati — bodisi proti plačilu, bodisi zastonj — žgane opojne pijače. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
lj Mestna občina v Brnu za prebivalstvo. Brnska mestna občina se je koj začetkom vojne preskrbela z velikimi množinami žita in drugih živil, katere je tekom vojne prodajala prebivalstvu po uradno določenih najvišjih cenah. Od 1. februarja do 20. marca letos je mestna občina oddala konsumentom 12,876 vreč moke ali 1,072.500 kg. Od tega je bilo 152 vreč pšenične moke št. 0, 1755 vreč pšenične moke za kuho, 445 vreč pšenične moke za kruh, 2842 vreč enovrstne pšenične, 7516 vreč enovrstne ržene in 146 vreč ječmenove moke. Razen tega si je občina preskrbela dva vagona petroleja, riža, fižola, graha, norveških rib in danskih mesnih konzerv v celokupni vrednosti 510.000 kron.
Dnevne novice.
-f Uradniške plače se ne prikrajšajo. — Časovno napredovanje ostane. Dunaj, 27. aprila. (Kor. urad.) »Wiener Tagblatt« poroča: Ker se je razširila vest, da se nameravajo zmanjšati uradniške plače oziroma da se odpravi časovno napredovanje, se je podala uradniška deputacija k finančnemu ministru baronu pl. Engel. Voditelja deputacije predsednika društva poštnih uradnikov Pauerfeinda je finančni minister pooblastil, da pomiri stanovske kroge z obvestilom, da se na merodajnih mestih ne misli na tako odredbo. Minister je priznal požrtvovalnost državnega uradništva, ki svojega dejanskega domoljubja ni dokazala samo s prostovoljnimi odtegljaji od plače, marveč tudi z marnim sodelovanjem v vseh panogah vojnega skrbstva.
+ Umrl je dne 18. t. m. v Szatmar-Nemeti na Ogrskem na legarju Ljubljančan Vinko Bonač, četovodja 3. gorskega topničarskega polka in bivši načelnik Orla v Kranju, kjer je bil uslužben pri znani domači tvrdki Zabret & Ko. Pokojnik je bil od početka vojne na bojnem polju in šel šele v začetku tega meseca iz bojne črte v Karpatih v bolnico, kjer je podlegel smrti. Številna njegova pisma svojcem so bila vedno polna navdušenja. Bodi mu tuja zemlja lahka!
-)- Umrl je v Dobrlivasi starosta koroške duhovščine knezoškofijski svetovalec, vpok, župnik č. g. Valentin Legat, star 91 let.
-f- Dr. Laginja v Zagrebu. Voditelj Hrvatov in Slovencev v- Istri, drž. in dež. poslanec dr. Laginja se nahaja te dni v Zagrebu. Prišel je, da nakupi svoji Istri živeža.
—	Semiška dekanija ima svoj sestanek sodalitatis dne 3. majnika na Suho-ru. Začetek ob pol 11. uri dopoldne.
—	»Dan« ustavljen za en dan. Splitski dnevnik »Dan« poroča, da mu je politična oblast prepovedala, da izide v sredo 21. aprila.
—	Glede »Planinskega Vestnika« se je na shodu delegatov S. P. D. principielno sklenilo, da se »Vestnik« med vojsko ne izda, ker je društvo v težkem finančnem položaju, Osrednji odbor S. P. D. je v splošnem pritrdil temu sklepu, a vendar je pripravljen takoj pričeti z izdajanjem »Vestnika«, ako bi člani to izrečno zahtevali, in bi podružnice vplačale svoje zaostale in tekoče prispevke za glasilo. V to svrho dobe vsi člani S. P. D. okrožnico, ki se jim v nji pojasni, zakaj je osrednji odbor prenehal z izdajo »Vestnika«.
—	Iz Tržiča. Za mrtvega proglašeni bivši načelnik Orla Vinko Zupan še živi. Več domačih vojakov ga je baje videlo mrtvega. Umrl bi bil baje za kolero. V Tržiču se je že opravila zanj sv. maša. Te clni pa je došlo poročilo iz Ruskega, da je bil ujet 23. oktobra in cla se nahaja zclrav v ujetništvu. V teku enega tedna dva zanimiva slučaja. .,	_ .
—	»Ilustrirani Glasnik« štev. 35. ima sledeče slike: Iz bojev v Karpatih. — Naši pijonirji in ruski oklopni vlak. — Z zahodnega bojišča. — Nemške čete na Rusko-Poljskem. — Skrb za preživljanje armade. — Velika noč na bojišču. — Lov podmorskih čolnov na angleške ladje. — Pogled na Dardanele. — Utrdbe ob Bosporu. — Ljubljanski cesarski strelci v Karpatih.
—	Planšarji po poklicu se lahko začasno pogojno oproste črnovojniške dolžnosti? Z Dunaja se poroča: Na prošnjo tirolskega kulturnega sveta je ministrstvo deželne brambe načelno odločilo, da se črnovojniki planšarji po poklicu, če ne stoje v vojski in če v zaledju na svojem sedanjem službenem mestu niso neobhodno potrebni, lahko v času od konca majnika do konca septembra oproste od črnovojniške službe, da preskrbe gospodarstvo na planinah.
—	Slovenske redovnice v Ameriki.
Slovenski ameriški list > Ave Maria« poroča, da jc bila letos sprejeta v novicijat čč. šolskih sester v Chicagu druga hčerka spoštovane slovenske družine Janeza in Marije Robide v Puebio, Colo., gdč. Anica Robida. Njena starejša sestra Karolinica, ki je bila, kakor ona, dovršila osemraz-
redno šolo in višje šole v slovenskem samostanu v Puebio, je že napravila večne obljube in poučuje kot sestra Edita v Wau-keganu, 111. V čikaškem glavnem samostanu, St. Scholastica Convent, je 130 sestra 12 različnih narodnosti; med njimi 8 Slovenk. Precej je tudi Slovakinj, ki so povečini bivše učenke slovenske osemrazred-ne šole v Puebio.
—	Iz Mokronoga. Velikonočni pon& deljek smo imeli kaj zanimivo skioptično predavanje. Gospod nadzornik Ljudovik Stiasny iz Krškega je nam govoril o vojni, predvsem, kako naj varčujemo z živili, da . ja gotovo zdržimo do prihodnje žetve in nam ne bo treba trpeti lakote in pomanjkanja. — Nadvse zanimiva pa je bila skiop-tična predstava. Razne slike z bojišča so nam kazale, kako neustrašen boj bijejo naši vojaki. Gospod nadzornik je pojasnjeval vsako sliko sproti v tako poljudnem tonu, da smo mu morali slediti z največjo pozornostjo; le žal, dasi je šolska soba velika, je bila za sedaj veliko premajhna, bila je nabito polna samih odraslih ljudi in veliko jih je moralo izostati, ki bi bili tudi radi videli in slišali kaj takega. Prav hvaležni smo gospodu za tako poučno predavanje ter mu kličemo: »Hvala lepa, gospod nadzornik, a v kratkem na svidenje!«
—	No dovolijo jim, da gredo v Ameriko. Splitsko »Naše Jedinstvo« poroča: Nek prijatelj nam poroča, da, ako se katera dalmatinska rodbina vkrca v italijanski luki za Ameriko, cla potem na morju sovražne ladje preiskujejo vse parnike in odvedejo s seboj te rodbine v ujetništvo ter jim ne dovolijo, da se izselijo v Ameriko.
—	Draginja konjskega mesa na Duna* ju. »Arbeiter Zeitung« poroča, da stane sedaj na Dunaju kilogram konjskega mesa 1 K 60 vin. do 2 K 40 vin. Tako je tudi konjsko meso postalo v tem času delika-tesa.
—	Umrla je v Idriji trgovčeva vdova in posetnica gospa Marija Lapajne roj. Bau-macher, stara 60 let.
Galebi izdali nemški podmorski čoln. Neki angleški mornar poroča svoji družini, na kako čuden način je ušla njegova ladja nemškemu podmorskemu čolnu. Ladjo — pomožno križarko — so že več dni spremljali galebi, ki so prežali na odpadke. Krog ene ure popoldne so postale te sicer tako živahno ptice vedno tihe in mirne — imele so opoldanski počitek. Nekega dne je pa mornar ob tem času opazil med galebi nenavadno gibanje. Vneto so letali krog neke točke na morju, ki jih je očividno zelo zanimala. Mornar je v tisti točki spoznal — periskop podmorskega čolna. Ladja je imela čas kreniti v drugo smer ter se s hitrim begom rešiti.
Kako visoko se dvigne lahko človek? Linnekogla, ki se je dvignil 6570 m, kar je bilo takrat rekord, je pozneje še prekoračil Oehlerich, ki sc je dvignil 8100 m. Še pred petimi leti so smatrali strokovnjaki kot nemogoče, da bi se zamoglo doseči z letalom 1000 m. A sedaj so motorji napravili že več tisoč metrov, ne da bi sc pri tem utrudili, in tudi letalci so se zavarovali proti mrazu in pomanjkanju kisika. Kar jih zamore sicer ustavili, je pojav, ki ga označujejo turisti kot gorsko bolezen, nekaka obolelost vsled zračnega pritiska, ki se pojavlja seveda šele v višjih višinah. Kakor je konšta-tiral štabni zdravnik dr. Flemming, se pojavi ta bolezen šele v višini 5000 m. Letalcu začne precej močno biti srce, vrh tega dobi tudi glavobol in polastita se ga zaspanost in apatija. V hujših slučajih se mu pri-čno mešati misli in pade tudi lahko v nezavest. Sivel in Croce-Spinelli sta umrla, ko sta se leta 1875. dvignila 7000—8000 m visoko, dočim se je njiju tretji tovariš Tis-sandier zamogel rešiti. Nevarnost je posebno velika radi tega, ker si slede ti pojavi čisto neopaženo. Gross, ki se je dvignil z Bersonom v zrakoplovu 8000 m visoko, poroča »o grozečih pojavih«. V tej višini je zapisal v svoj dnevnik komaj čitljivo: »Mi smo strašno slabi, vendar pa še pri popolni 'zavesti; vdihavamo kisik«. Napadla ga jc nekaka uspavalna omotica, Siiring, ki se je parkrat dvignil nad 9000 m visoko, enkrat celo 10.000 m, je poročal o popolnoma enakih pojavih. Še v višini 9100 m je zamogel mirno opazovati, premišljevati in pisati; za telesna dela nasprotno ni bil več sposoben, Siiring meni, da se zamore v odprtem zrakoplovu dvigniti največ 12.500 m. Za letalce v letalih so stvari seveda precej drugačne; oni ne smejo izgubiti svojih telesnih sil, sicer je padec neizogiben. V višinah 9000—10.000 m se pojavljajo, kljub preskrbi s kisikom, znaki omamljenja. Na vprašanje, kako visoko se zamore dvigniti človek, se odgovori torej lahko sledeče: višine med 7000—S000 m so za drzne letalce pristopne; mogoče se dobe tudi taki, ki dosežejo 8000—9000 m, toda preko 10.000 metrov je skoro nemogoče.
—	Vagon papirnatega denarja. Osje-» ška »Drau« poroča: Te dni je prispela semkaj dragocena pošiljatev, namenjena podružnici avstro - ogrske banke v Osjeku, in sicer poln vagon bankovcev po 1000 kron, 100 K, 20 K in 10 K, v skupni vrednosti več milijonov kron. Vsi uradniki podružnice avstro - ogrske banke so par dni
neprenehoma samo šteli bankovce. Ta velikanska vsota je določena samo za vojaške namene.
— Prijatelj naših vojnih ujetnikov v Srbiji. »N. Fr. Presse« hvali v posebnem dopisu blagoslovljeno delovanje podpredsednika srbskega Rdečega križa dr. Subo-tiča, ki skrbi, podpiran od svoje žene in od amerikanskega konzula Thomsona, na vse mogoče načine za naše vojne ujetnike v Nišu. On jim deli živila in medikamente, posreduje denarne pošiljatve, odgovarja na številna vprašanja, ki prihajajo o vojnih ujetnikih iz monarhije.
Smrt zs domovino.
Vojaški pogreb v tujini,
Ivan Bizjak ocl 27. domobranskega pešpolka, ki se kot ranjenec zdravi v Budejevicali, nam piše:
Dne 17. aprila popoldne je bil lep solnčen dan, ki sem pa porabil v to, da sem šel v mesto na izprehod. Ko dospem do Franc Jožefove vojašnice, ki je sedaj izpremenjena v bolnišnico, krene z dvorišča mrtvaški voz. Vojaški pogreb, si mislim. Pri katerem polku je služil pokojnik, vprašam nekega vojaka. Odgovori mi, da ne ve drugega, nego da je bil hrvaškega poko-Ijenja. Na rakvi je bilo zapisano: Josip Pavlin. Umrlega je na zadnji poti spremljala vojaška godba in četa vojakov; sorodnika nobenega. Hajd, tudi midva mu delajva družbo na zadnji poti, pravim svoji zvesti spremljevalki palici, ter se uvrstim za krsto. Sledili so tudi drugi in kmalu nas je bila lepa vrsta samih ranjenih vojakov, ki smo se zibali eden tako, drugi drugače ob svojih palicah in berglah. Pridružilo se je tudi mnogo civilnega ljudstva in opazil sem, kako je tu in tam kaka dama vrgla skozi okno na voz vejico smrečja in solznih oči zrla za vozom. Žrtev pokojnikova, ki je prelil svojo kri za domovino, torej ni ostala brez hvaležnega priznanja. Ko je na pokopališču vojni kurat opravil zadnje molitve, je zadonela salva kot zadnji častni pozdrav pokojnemu branilcu domovine. Jaz sem se pa veselil, ko sem videl, da naši fantje, ki umirajo v tujini za ranami, dobljenimi v junaškem boju, niso osamljeni in zapuščeni na zadnji poti. To bodi rojakom v tolažbo.
Smrt na bojišču.
Jernej P e r š u h , ki je od začetka vojne na južnem bojišču, piše svojemu bratu kaplanu v Dolu pri Hrastniku:
Pisal sem Ti že, kdaj je bil naš Lojzok mrtev. Eno uro prej sva še govorila, ko sem ga potem našel mrtvega. Dobil je kroglo ravno v možgane in mu je glavo precej razbilo, skoro bi ga ne bil spoznal, da je moj ljubi brat. Bil je že mrtev, pomagati mu nisem mogel več. Zgodilo se je dne 26. novembra 1. 1. okoli 2. ure popoldne. Opravil sem svoje molitve, kakor se spodobi za mrtvega, a pri pogrebu nisem mogel biti zraven. Drugi dan sem šel tja, pa je bil že pokopan. Leži zraven neke reke. Piši mi, kako je doma. Žena mi je pisala, da je bolna, kar mi je silno težko, pa pomagati ne morem. Če ljubi Bog da in Marija, bodeva se še enkrat videla, saj bo te vojske menda enkrat konec. Z Bogom, dokler se ne vidiva! Tvoj brat Jernej,
VžmZNATO mosm, fletonraija PICCOLl-jd
»Ljubljani j l Vre^a mi\oVmt.reronra
VR«\i\ie\« asibi
Vsebuje navedena mnolino železa.
kar je pri aličn/h
rini/i malokdaj
1 steklenica 2 kroni.
Ceniki zastonj in franko.
Vabilo ~~
906
Izšla je času primerna knjiga »Premišljevanja o božjem Srcu Jezusovem«.
Spisal P. Marijoiilj Holeček, frančiškan. Cena 1 K 20 vin. za broširan, 2 K za vezan izvod. Po pošti 20 vin. več.
Katoliški narodi vesoljnega sveta se oklepajo vedno tesneje božjega srca Jezusovega. Tudi Slovenci smo se božjemu srcu že pred leti posvetili; in to posvetitev že mnogokrat ponovili; na posebno slovesen način se je pa zgodilo to letos, ko nam je prinesla vojska toliko žalosti in trpljenja in smo še močneje začutili potrebo, da nam odpre to srce neusahljive zaklade svoje ljubezni in svojih dobrot.
Ker smo se paz večkratno posvetitvijo tako približali božjemu Srcu, je potrebno, da to srce tudi natančneje in jasneje spoznamo, da prodremo nekoliko v nezmerne skrivnosti in milosti, ki jih Zveli-čarjevo srce za nas hrani in nas želi z njimi obogateti. — Četudi bi vse knjige na svetu ne mogle vredno popisati vseh zakladov, ki jih hrani božje Srce, bo vendar ta lepa knjiga zelo razveselila vsakega častilca in dvignila med vernimi Slovenci češčenje in otroško zaupanje do božjega Srca.
Kdor se bo utopil v ta prisrčna premišljevanja, bo našel v njih neusahljiv vir tolažbe in utehe, četudi so ga v sedanjih viharnih časih objeli morda dnevi britke žalosti in tuge. Čim globokejše rane ti je zasekalo življenje, tem več utehe ti bodo nudila ta premišljevanja.
Ta dragocena knjiga naj se torej širi ter prinese mir in tolažbo v vse slovenske domove. Dobi se v Katoliški Bukvami in vseh frančiškanskih samostanih.
Lavretanske litanije Matere Božje za mešani zbor, oziroma eno-, dvo- ali tri-glasni zbor zložil Franc Ferjančič. Cena 30 vin.
Te litanije, ki so ravnokar izšle, bodo dobro došle našim pevskim zborom. Z njimi pa ne bo ustreženo samo pevo-vodjem in pevcem, temveč tudi občinstvu, ker se bodo litanije po svojem ustroju in | značaju povsod hitro udomačile. Meseca majnika in za vse Marijine praznike bodo ! prav dobro došle. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Kdor naroči: prasce, jesene«, breje svinje, mrjasce, krave s teleti itd. dobi lahko tudi I
mešane
OBČNI ZBOR
/. ljubi j. uradniškega gospodarskega društva
r, z. z o. z. v likvidaciji, ki se bo vršil
v četrtek, 6. maja 1.1. ob 8 '/2. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti.
Dnevn/ redi
1.	Poročilo o likvidaciji v l. 1914,
2.	Poročilo o zadnji revizij L
3.	Ev. volitev 1 člana v likvid. odbor ■i. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1015.
Likvid. odbor.
1 m dolga, kupim vsako množino, postavljena na vagon železniške postaje. - Ponudbe na: Jos. Samsa, Ilir. Bistrica. 889
MT Išče se zanesljiv, pošten
1
M :
\ssd-
za večjo špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Ponudbe sprejema uprava 879 „Slovenca" pod št. 879.
Prodajalka želi nastopiti službo
Razpošilja
908
J. Dolinar
Smlednik.
proda takoj „VnovčevaInIca za živino" v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
1 SANATORIUM-EMONA
ZA-NOTRANJE • IW ■ KIRURGIČNE • BOLEZ1 n. ^ _ •PORODf.lŽlJCA.	' |
Lo~Ut!l_UANA- KOMENGKEGA-ULICA-4
' SEP-TTMJIiiK:praMAraj-Dp- FR. DERGANC 1
EZ3 CZ! EZ3 CZ3 CZ3 CZ3 EZ3 CZ3
pri Vnovčevalnici za živino v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29.	890
Naslov pove uprava „Siovenca" pod št. 910.
Najboljša in najcenejša krma za prašiče je
detelj ni zdrob

: larolaite ..Slovenca'
jzzj nzs nn c=a czs czi ezzs a
ANTIKVARJAT »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani
ima na razpolago po skrajno nizkih cenah: Brendel-Schmitt: Ober den klerikalisehen Geist in Exercitien-Reden fiir die Alum-nen des Klerikal-Seminars und mehre-ren anderen Auisatzeft. Bamberg 1842. Vez. 1 K.
Holzvvarth: Briefe tiber das heil. Mess-opler. Mainz 1873. Vez. 1 K.
Stolberg: Leben des heil. Vincentius von Paulus nebst desselben Ordensregeln und ein aus dem Italienischen iibersetz-tes Gcsprach der heil. Katharina von Siena. Wien 1819. Vez. 80 vin.
Stoger: Die Piigerreise zum Himmelreich und leitende Gedanken zur Selbstbe-trachtung bei geistlichen iJbungen, Regensburg 1869. Drugi natis. Vez. 1 K 20 vin.
; . 'a ' ." \ ,5 -C '	v' , J" ' '	' .'	f.
803
vsake vrste, oprano in neoprano,
a e v a
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošti plačam sam.
$ Glfflesftfii trg it. 22.
Vsemogočni Bog je poklical v boljše življenje našega iskreno-ljubljenega sina, brata, nečaka in strica, gospoda
v
trgovskega sotrudnika In četovodja 3. gorskega topn. polka
ki je dne 18. aprila t. 1. v starosti 26 let, umrl vsled bolezni, dobljene na bojnem polju, in bil pokopan daleč od svoje domovine v Szatmar-Nemeti na Ogrskem.
Sv. maša za pokojnika se bo brala v petek dne 30. t. m. ob 8. uri v ljubljanski stolnici.
Blagega pokojnika, ki je od početka vojne izvrševal junaško svojo dolžnost, priporočamo v blag spomin in molitev. Trst-Ljubljana, dne 27. aprila 1915.
Franc Bonač, kaplan v Trstu Marija Bonač Minka Jeločnik roj. Bonač Ivan Bonač, brata.	mati.	sestra,
V imenu ostalih sorodnikov.

Niso se še zacelile rane, ki so nam jih vsekale nenadomestljive izgube, in zopet je kruta bela žena z mrzlo roko posegla v naše razredčene vrste. Kot junaka sta se poslovila od nas v cvetu svojih let
medicinec
tehnik

umrl v Sibiriji
padel zadet od sovražne kroglje
Padla sta kot cvet v prvi pomladi, ko se je komaj odprl. Mladostno čil je bil korak, s katerim sta si pripravljala pot v življenje, neumorna, značajna tovariša, ognjevita je bila beseda, s katero sta se ogrevala za naše ideale. Iztrgala Vaju jc iz kroga ljubečih tovarišev neizprosna smrt, ne vrneta se več v našo sredo, a nepozabna ostaneta v naših srcih, svet nam bo Vajin spomin in Vajin zgled nas bo bodril in vodil do naših skupnih ciljev.
Naj bo lahka daljna, tuja zemlja dragima tovarišema!
Na Dunaju, dne 25. aprila 1915.
Slovensko katoliško akafemično društvo Jaoica".
•	■■ ' '■ . • ■ __U IJ ■ M ____V ■■•■M 1*0 , ■	.'/ I*'Y ' M .•> fiNv,
i M