Št. 12. Požtno tckoč! račua Stev. 24. \ Gorici, due 18. deeembra 1919. Letnik II. zhaja v Gorici vsak fetrtek opohidne. Vefca 4o konca leta L. 1. Posamezna števiOce se dobivajo v raznih go- riških trafikah in trgc- vinah po 15 stot. GORISM STRiZÄ Naicčnir.amaj se pošilj« is upa\n>žive ,6o?- ške StraŽe* v Gor.ci ulica Vettunni 9, dopi« pa ra urediušUo ravno- lain. Oglasi se računajo v snici tnega stolpita 1 n m visokosli >a enkiat 10 st., za vtčkrat p<> ccgt-voru. Ft kepis; re ne vračajo. 0 razmerah na Ruskem. RuS'ua je za ostali svet že par let izumrla poli- tično in gospodarsko. V skrbeh za njen obstanek se povprašuie Slovanstvo v Varšavi, Pragi in Belgradu kaj nastane iz Rusije? Ali je res izumrla za vedno? AH se pa bo razvila iz te strašne zmešnjave nova dr- žava? In kaka, centralistična ali federalistična? Resnica je le, da se o sedanji Rusiji ne ve. ničc- sar, kar je tudi razumljivc, ker so vse zveze z njo pretrgane in obdajaio to silno državo povsod na- okrog še vedno bojne fronte. Kdo< se nc spominja, da je nekoč bral ali čul, kako so potovali ljudje y starih časih. Ako se je v kakem kraju zvedela novi- ca, da ie prišel človek iz daljne pokrajine, je yse drlo k njemu in ga povpraševalo, kake novosti prinaša iz svoje dežele. Tako se dogaja sedaj s potniki. ki pri- hajajo iz Rusije: vsak prinaša svoje vtise. vsak pri- poveduje drugače, a resnice o položaju v Rusiji ni še nobeden izmed nas izvedel. Med osialo Evropo in Rusijo se širi ogromen, ncprcglcdcn fcojni pas «No mans land« t. i. Dežela cd nikc-gar. Od Baltiskega- do Crnega morja, na ti- süce in tisoče kilometrov daieč, uniforme vseh na- rodov. Babel vojakov in orožja, v Bablju bojev brez konca in kraja; snujejo in podirajo se države, polni- jo in praznijci se mesta. N'ajhujse trpi najlcpši del Rusije, Ukrajina. Sest ali sedem vojsk se vojskuje v njej. Na njenih sever- novzhodnih mejah tipljejo patrulje Denikinove arma- de, na kak način bi dobile zvezo z zaveznikom Kol- čakom. levo krilo Denikinovih 5et sega do Harkova in se tarn bije s poltavskimi vstaši in kijevskimi bcJj- ševiki. Kmetje ob Dnjepru se bijejo z boljševiki in z !>enikinom. Pod Jekaterinoslavom se bejuje 100 ti- soč Ukrajincev istotako z boljševiki in četami Deni- kina. Za hrbtcrn teh čet se vojskujejo kubanski ko- zaki. Med Herzonom in Ananjevem srečamo kavale- rijo Petljure. V Odesi so Angleži, ob Pripetu so Po- ljaki v begu z boljševiki. Je to nepopisna vojna polna grozr.ih prizorov, brez vsakega cilja. Mesta padejo v rcke sedaj ene- ir-u, sedaj drugeir.u gospodarju, kakor žoga pri no- gometn. Vsak »zmagovalec« ropa in zažiga, da ne dobi nikdo za njim kak plen. V tern večnem begu in rapatfanju anr.ad živi ubogo prebivalstvo kot v pe- klu in ne ve, kakoi bi se preživljalo in delalo, kupo- valo in prodajalo. Ni več ne železnice in ne policije, sodnija je v rokah poveljnika kake »sotnije«, ki scdi na kenju sredi ceste, denar devetih aii desetih vlad Vroži brez vsakega kurza med ljudstvom; kdor leže zvečer k pecitku. ne ve, kaj se mu zgodi prihodnje jutro. Onstran teh front, proti središču svete Rusije je zopet nebroj novih bojev: vas proti vasi. kristjani proti Judom, komunisti proti gospodarjem, lastnik proti lastniku. Kmetje so oboroženi s puškami, stroj- nicami, topovi, imaj-c municijo in orožje vseh vrst, bojni p!en, odvzet Nemcem in Denikinu, carskim vo- jakeni ki so se vračali dom-civ in pometali v stran orožjc. Vsak hip se dvigne vas, dve vasi. okrai, de- žela se obordžuje in po njej gre glas: oborožite se! Kakor bi vžgaia nevidna roka vžigalno vrvico. Na stotinu kilometrov daleč je naenkrat vse v orožjii, armada je tu in poveijnik je tudi tu, hetman. ki je bil rnorda včeraj učitelj kakor Makerov ali kmet kakcr Zelenji. Armada se dvigne, se bije, zmaga a!i beži in nato ravnetako razpade kakor je nasta'a. Ostane od nje le par pustolovcev, ki se združijo s prvimi moč- nejšimi oddelki kateresibodi armade. vsi drugi izgi- nejo, kakcr bi jih zemlja požrla, in orožje izgine zo- pet v podzemske jame, v seno, v vsa mogoča skri- vališča in čaka na drugi bojni klic ... V skrbeh se povprašuje Slovanstvo v Belgradu, Pragi in Varšavi: kaj bo z Rusijo? AH je res zginila I za vedno? \ Nikdar! Čez par let se jRusija zopet dvigne k no- vemu življenju, in to bo življenje večje rnoči in še ! večje slave! Naredba o valuli. V naslednjem priobčujemo naredbo ct valuti v I glavnih točkah. Zakon ie sam na sebi tako pomanj- kljiv in vsebuje tolikc nerešenih slučajev, da ni iz- ključena sprememba oziroma dodaitek k marsikateri izmed 17 točk. Naredba je bila priobčena dne 30. p. m. in je izzvala vihar kritike y časopisju zasedenega ozem- Ija. Mi bi mcgli tej kritiki dostaviti marsikaj. ali če- mu ~ bob v steno? Pač pa se bomo v eni prihodnjih številk bavili z rešitvijo valutnega vprašanja sploh, katero je od 10. aprila t. 1., to je od izmenjave krön v lire do danes tako zagone.no, da si ne vedo poma- gati niti kompetentni krogi. Eno; leto po vojni smo prišli glede zakonov iz dežja pod kap. ali, kakor re- ceno, o tern bemo razpravljali v eni naslednjih štev. Zakon o definitivni uravnavi valute za zasedeno ozemlje, je bil objavljen dne 30. p. m. in vsebuje na- slednje najvažnejše točke: V zasedenent czemlju je izmenjava kron v lire definitivno določena na 60 cent, za krono. Razliko 20 odstotkov bodo nakazale one državne blagajne, ki so prvotno menjale krone in sicer se bo pričelo izplačevati potrdila, izdana pri prvi izmenjavi, s 25. februarjem prih. 1. Po 30. juniju se ne bo več naka- zovalo gori imenovane razlike razun onim strankam, katere dokazejo, da niso mogle v določenem roku menjati vsled višje sile (vis miriraža« ni prinesla ncbenega dopisa ali kakega gla- su. Kik'ir pa iii potreba, da bi bil kdo v skrbeh radi čitaieljcv, čcs tclminski hribovci so izumrli ali pa so -\t izselili. Ne cno ne drugo- ni res, pač pa smo neko- lik(; preleni, da bi objavijali v »ö. Straži« naše hri- bov.'-ke novice, katc-rih pa tudi ni tako malo. Zimo smo pc naših hribih le preccj občutili, že vcCkrat je zapadcl sneg, četudi je tudi takoi skopnel. Letiiia je letos še precej obilna, posebno sadja so pz- nckcx' veliko pridelali. Kmetje so letos lahko obdelovali. ker so se vo- jaki povrnili domov. »Goriško Stražo« imajo skcraj po vsch hišah. saj je edini naš list na Gcriskeu. Ima- mo list še toliko rajši, ker se poteguje za nase na- rcdne pravice. Kakor drugod, se morajc tudi tukaj vsi fantje od 20 Ictavsakih 14 dni zglaševat pri »presidiju«; rado- vedni smo čemu to. Malokdo ima čas, ali vzeti si ga mora, ter iti po< več ur daleč se javit. Cas bi pač bil, da bi pristojne oblasti resile moške te sitnosti. Iz Rihemberka. — Dolgo pač ni glasu iz naše prej tako upoštevane občine. Dalo bi se soditi, da se nam gcdi dobro. Toda poskusili smo dobrote begun- stva, ker večina našega ljudstva se je morala seliti V mrzle begunske tabore med še mrzlejše Nemce. Ta rod ne pozabi te nesreče, ki ga je stala toliko žr- tev in «Gsiromašenja! Povrnivši se domov ni dovolj, da nismo naäi samo oropanih in razdejanih his, am- .pak odrekale so se skoro vsem vojaške. begunske, naknadne in druge podpore; tako da lahko trdimo, da je Rihenberk imel prvenstvo v zanikernasti in zapostavljanju. Vsled takega postopanja od strani oblasti, zavrel je v ljudstvu gnjev in nevolja in prvi poved temu je bil padec župana in nekaterih stare- sin. Na povabilo nekaterih je prišel iz Trsta sam dr. Rybaf, ki je videč vso nemarnost obljubil uradno po- mcč iz Trsta, ki naj bi pomogla opravičencem do pravipe. Ko pa je bila zadeva v početnem teku, na- stal je splošni polom Aystrije in ljudstvo je ostalo tarn, kjer je bile prej. Poznejši župani (upravitelji) ozir. tajniki so poskusili pomagati ljudstvu do pod- por, in nekateri uspehi so se pokazali. Avstrijsko glavarstvo v Ajdovščini je zavzelo stališče, da begunom, ki so se preselili v neevakuira- ni kraj občine, ali so ostali kot zaupniki ozir. na vo jaško povelje uslužbenci pri vojski, nimajo pravice do begunske podpore. Torej vsi taki in še drugi so danes brez podpore, dasi tozadevni zakon jasno gc- vori, da do beg. podpore ima vsakdo, ki je vs'.ed yoj- nih razmcr moral zapustiti svej dom. Dr. Rybaf in vsi pravniki so bili in so irmenja, da je deležen pod- pore vsakdo, ki je zapustivši dom šel par nietrov dalje ali bliže in tudi cni, ki so ostali kot zaupniki ali vojaški delayci v domači občini, ker vac niso bili gospedarji niti svoje hiše niti svoiega pesestva. Tudi glede vojaških podpor je bile v naši cibčini veliko prikrajšanih. Na upravičenc pritožbe je gla- varstvo zvračalo krivdo na županstvo, županstvo na kega drugega; ljudstvo pa je trpelo in trpi ter je zapostavljeno kakor nienda v nobeni rbčini. tflede invalidov, vojnih odskodnia itd. je tudi še vse v poveju in čaka rešitve. Novi upravitelj v ob- čini ima sedaj gotovq obilo in nujnega deia, da za- dosti vsem opravicenim zahtevarn in i>:,irebam opu- stošene občine. Obračamo pa se tudi do dotičnega odseka »Naše Straže«, da našemu zapuščenemu ljud- stvu pomore z delom in svetom, ko se obrne do njega. »Tolminsko učiteljsko društvoa je imelo 7. t. m. svri občni zbor pri Sv. Luciji, kjer so se obravna- vale razne stanovske zadeve, za katere se bo zani- mala tudi širša javnost. Med drugim so se zborovalci soglasno pridružili rescluciji dekanijskih konferenc, da se mora verouk pouct-vati kakor se je do sedaj, ker veljajo za nas še stari zakoni in bi smela nov zakon skleniti le poslan- ska zlcrnica, toda šele po aneksiji. Vlada pa bi mo- rala — če hoče biti res demokratična — prej zaslišati mnenje ljudstva. Poročalo se je, da se snuje za vsa slovranska učit. društva v zasedenem ozemlju skupna zveza, v kateri naj bi se potcm okrajnih društev združilo vse učiteljstvo, ker danes ni vzroka za cepitev moči. Zahteva se nadalje, da se obnovi delovanje okr. solskih svetov. Nedelovanje te važne oblasti bi bilo poguhonosno za solstvo in ljudstvo. Qlede slovenskega depisovanja je bila vložena že meseca januaria t. 1. vloga na komisarijat in gu- bernatorat, ki pa ie ostala do danes nerešena. O novih šolskih knjigah - De Micheliievih - se določi poročevalec, ki naj bi knjige natančno proučil in c tem poročal pri prihodnjem zborovanju. Drugače da se »Zvezi« naroča, da bo zahtevala prcložitev slovenskega učiteljišča iz Tdrnina v sre- dišče dežele, kamor spada, to je v Oorico ali v Trst, kar bi bilo naiprimcrnejše. Mala gnezda kot je T( !- min nikakor ne morejo zadostiti dusevninf potrebam, ki jih zaliteva danes javnost cd učiteljstva. Za to jc le veliko mesto s svojimi kniižnicami. zbirkami umetnin itd. Drugod odpirajo učitcljstvu vrata vse- učilišč ~ pri nas potiskajc njihova izobraževališča v zadnje gorske kote. Zborovanje je bilo zelo dobrc- ofciskano. Iz Sofkana. Kaj mi delnmo? Čakamo rcsenika, ki bi nas pctegnil iz naših razvaiin. y^e štiri tvrdke se nam ponujajo, da bi obnovile nase liise. Ne vemc, ktera je boljsa. Vsaka dela velike obljube. Pod Pre- valom sc se sezidale velike apnence. ki žgejo apno. V bivsi mizarski zadrugi je pri tvrdki »Oiberti in Kulot« zaposlenih polno narih mizarjev, ki izdelujejo vrata, okna in hisno opravn. Šolo imamo stirirazredno s poldnevnim podu- kem, otrok je blizu 500. Hvalevredno treba omeniti, da so sc izrekli za šolski poduk veronauka vsi stari- ši, ki imajo šolske otroke. Iz št.Mavra. Ne vemo, če je kaka cbcina tako nesrečna, kot je naša. Pred vojsko tako cvetoča po- sestva so popoJnoma vničena, hiše vsc porušene. Od vsih družin vrnilo se je domov kakih 15, druge so v Qorici in v barakah v Solkanu. Drugod čistijo vojaki polja in travnike, pri nas je se vedno, kot v času voj- ske. Po cesti polna skladišča razstreljiva, po vino- gradih, travnikih in poljah ležijo granate, da se inora paziti, kam se stopi. Cerkve nemamo, sole ne, nobe- nega ni, ki bi se za nas pategoval. Bog pomagaj nam! Grahovo. Veliko nevoljo vzbuja v tukajšnjem županstvu pomanjkanje soli. Mnogi je nimajo niti za lastno uporabo. kaj šele za živino. Prešiči so lepo rejeni, nekateri so jih že celo za- klali, a soli, ki je pri tem neobhodno potrebna, ni, da bi jih tudi posolili. čakati bo treba najbrže na drugi vesoljni pctop, da si ulovimo malo morske soli. Cesa sličnga v prejšnjih časih nismo bili vajeni. Prosimo torej v to poklicane oblasti, da tudi v tem oziru kaj ukreneje. — Samo, da sol ne bo ~ preslana! Prizadeti. flli sfe že plačali naročnino za prihodnje leto?! Politični pregled. Te dni se zopet čuje, da se bliža jadransko vpra- šanje skorajŠnji rešitvi. Cleinenceau in novi italjan- ski minister za zunanje zadeve hta se inudila v Lon- donu pri angleškemu prvernu rninistru Lloyd ^eor- ge-u in sedaj šepeta ves gozd evropskega časopisja: kaj se je resilo na tem sestanku, ruskc. turško. ja- dransko vprašanje? Vsak domneva po svoje. italjan- sko časopisje že porcča, da je sedaj jadransko vpra- šanje pri začetku konca, mi pa dcstavljamo. da se morda šele konča — začetek. Ncki šarlataiii trcsbijo vrhu vsega sedaj v svet vesti o noveni Wilsonovem načrtu glede jadranskega vprašanja. Ta laži-načrt je pa le pobožna želja golovega časopisja in je izklju- čeno. da bi ga imel kedaj Wilson v mislih. Na Angieškem dekazujejo posamezne volitve, da izgubljajo v zadnjih časih stare državotvorne stranke svoj upliv, a da se na drugi strani množijo vrste volilcev delavske stranke na izvanreden način. Navzlic temu ima vlada še vedno veliko večino za seboj, ali ravno volitve v zadnjem letu po raznih vo- iiinih ckrožjih so dokazale, da se polagoma krha moč dosedanjih vladnih strank. V 1. 1920 se bodo vr- šile splošne volitve v državni zbor in se delavska stranka »Labour Party« že sedaj pripravlja, da vsto- pi v novo zbornico k-c-t najmočnejša in odločujoča stranka. V italjanskem parlamentu ni še razjasnjen polo- žaj vladne večine. Ljudska stranka, ki tvori odkču- joč iaktor med socijalisti na eni in med liberalnimi strankami na drugi strani. hoee na vsak način obdr- žati politiko proste roke. Ootovo je že sedaj, da se bo vršil velik precbrat države na gospodarskem po- lju, ker bo za ta gospedarski preustroj glasovalo nad tri petine zbornice. Domače vesti. »Goriška Straža« bo izhajala, kot smo že enkrat sporočili, prihodnje leto v večjem obsegu in le en- krat na teden, kakor dosedaj. List bo stal: Celo leto 8 L, pel leta 5 L, četrt leta 2 in pel L. mesečno 1 L. Za inozemstvo celo leto 12 L. Posamezna številka 15 stotink. Plačat! je treba naprej! Cena lista je zelo nizka in zato tem Iažje vabi- mo vse, naj se oklcnejo glasiia, ki v teh tezkih časih čuti in trpi z ijudstvom, brani njegove narodne in kulturne pravice, ter se potegujc za njegovo gospo- darsko vpostavitev. »Straža« mora biti dorna v vsaki slo\renski dru- žini! Preč. K. LGtigin Horak dosedanji prior usmilje- nih bratov v goriški bclnišnici, je v torek zapusti! Oorico ter se preselil v Rim, kamor je bil paklican kakor generalni definitor reda usmiljenih bratov. Težko mu je bilo slcvo od Oorice, kakor se je težko ločil od njega vsak, kdor ga je poznal. Ves prežet ljubezni do bolnikc v, teh trpinov človeškc družbe, je živel samo za svoj zavod, kjer so imeli bolniki v njem najboljšega cčeta in ljubeznjivega prijatelja; saj je bi! že njegov značaj tako mil in blag, da se je moral prikupiti vsakomur. Novi g. generalni defini- tor je preživcl v goriški bclnišnici 18 let. in od teh je bil 11 let za priorja. \ strajal je po izbruhu vojne na svojem mestu do zadnjega, dokler ni bil cd granate težko ranjen na nogi, kjer se mu rana še do danes ni docela zacelila, in bo to čutil in nosil vse svoje dni. " Bil je ined prvimi, ki sc je vril v porušeno (iorico, in s čudovito vstrajnostjo doscgel, da se jc smalu po- pravila bolnišnica in zopet upostavila v prejsnji stan. Bil je velik v delih clovekcljubnosti in si v zgo- devini goriške bolnišnicc zagotovil časten in trajen spomin! Vodstvo bolnišnice je začasno izročeno bolniške- mu kcnclerju, g. Rajmundu Bcrnatzik. Dr. Andrej Karlin, bivši škof tržaški, je te dni zapustil svoje mesto in odpotoval v Jugoslavijo, kjer je v §t. Vidu nad Ljubljano prevze! vcdstvo škofo- vih zavodov. Priliod novega tržaškega škofa, msgr. Bartolomasi-ja, se naznanja za sredo januarja. Ilcte- daj to vodil škofijo gencralni vikar, insgr. Mechia. Kovi guverner za Julij?ko Benečijo v Gorici. V nedeljo je prišcl gcneralni civilni komisar Mosconi na svoj prvi cbisk v ^orico. Čeravno je zastopnik Zveze slov. županstev po naročilu telefoniral ie v soboto v Trst njegovemu tajniku. mu ta ni rnogel drugega sporočiti. kot da bo še isti dan brzojavno obvestil Zvezo, ako pride guverner v Oorica pri- hodnji dan. Telefoničnemu poročilu je zastopnik Zveze dedal še nujen brzcjav. Navzlic temu je Zve- za dobila šele proti poldnevu poročilo oct tukajšnjega komisarjata, da pride generalni komisar. in naj ga čakafc naše deputacije na glavarstvu med 2. in 3. uro popoludne. ., , Radi dejstva, da je bil obisk nepnčakovan, se razni gospodje niso mogli udeležiti sprejema in se je nameravane tri deputacije skrčilo na dve in sicer je Kojno prizna zakcmiti obstoj društev; naj se na- iaije rešuje hitreje in pravično razdeljevanje podpor, •lakar je z ozirom na poslcvanje podpornega oddel- . a za goriški okraj komisar Oottardi obljubil, da bo zadevo čimprej rešil in je guverner zatrdil, da nam ¦ o šel tozadevno na roko,- Zastopniki Zveze so iz odgovora guvernerja do- : ili vtis, da se bo na vsak način potrudil, izboljšati ospcdarsko stanie v deželi in upoštevati vse naše die. »Edinost« pripoveduje naslednjo resnično zgod- ¦o. Srečala sta se dva Kraševca. Pozdravila sta se, akor je lepa navada med našim Ijudstvom: »Dober Jan!«i — »Bog dajlu (Buh dej.) — Te besede je slišala ; arabinjerska patrulja in je ona dva Kraševca — are- irala. Na vprašanie častnika, kaj da sta možazagre- ::a, so karabinjerji odgovorili, da sta jim nevarno ft zi!a. Stotniku, pametnemu možu, se je stvar zdela eknm sumliiva in si je dal vso zadevo pojasniti. Ko •_ drhil pojasiiilc, se je prisreno zasmcial na račun -.arahinjerjev, in je takoj izpustil »zlcčinca«. Kara- : iniuji so namreč, ko so slišali besedi »Bui dej!«, azuincli to za »budei«. kar pomeni v tržaškem na- ¦Oiu -- črcva. Mislili so, da jim moža grozita z raz- ¦arnnjem trebuha, da jim izvlccejo creya. — To je rt'Mresno! A ta dogodek je ob enem v primer, do :skih neprilik hthko pride, če javni funkcijonarji ne oznajo jezika ljudstva, je pa tudi v svarile sedanjim asiin oblastim! Pctovanie v Jugoslavijo. Kct ie našim čitateljem luino ie bi!o vidiranje potnih listov za Jugoslavijo u.!i kolekovanja žigosanega denarja, ustavijeno. — '¦ »d l.\ t. m. naprej je urad za vidiranje potnih listov • ali skozi Jugoslavijo zopet odprt. Oradne ure. so: d lu—12 r-rcdp. in od 4—8 prpoldnc. Urad se naha- •.! v 'istu, ulica Mazzini št. 9, drugo nadstropie. ^aš rojak r. B. Berbtič opravlja začasno posle ! rekimirskcga kemisarja. Ngv denar upeljejo kmalu v Jugoslaviji. Kot se M^nrt.'ca so vse priprave za konečno izmenjanje stare i.T'.nc v pchieni teku. Dotiskanih novih državnih di- üarjcv imaio drsedaj v Bclgradu dve in pol milijardi. Dcktorjem vsega zdravilstva je bil promoviran i-u Karlovi univerzi v Pragi dnč 6. t. m. g. Fran Qru- Jen. sin bivšega x.npana v Nabrežini. Našeinu rojaku ^cslitamo! K^ledar za prestopno leto 192Q. Drugi natis tega K'lcdarja izide okrog novega leta. Oglasilo se je že • cč tisoč novih naročnikov iz celega slovenskega in iirvatskega zasedenega ozemlja, kakor tudi iz zase- ucne slovtnske Kor-cske. ~ »Narodna Tiskarna« v