jUTRI, 24. JULIJA OB 10. vsi na Garibaldijev trg na Zboroame opekiience« Govori Žbogar - Brocchi Karel J^novljena izdaja leto 1. štev. 35. DELO G LASI LO OMVOBOU1LKK FRONTE SLOVENSKEGA NAltOOA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA si m. da ji Laueraiore" začasne ne bo dneuns izhalal TRST, SO BOXA, 23. JULIJA 1949 Cena 15 lil* - 5 din lavni sovražnik sveta "abrežinskega obfcinske-i“ Postavni,Je svet°valec Bandirli i: namena u,k, ltalijanskega reakcio-^■iudnnu °ka’ prosil’ naJ b> sc «iz |n%n°iStT sovorll° ‘udi v itali-er njh'- a brošnja je bila od več, tavniknx, ■ demokratičnih pred-“ b0 .n! skušal, ne skuša in «njšini Usal kratUi italijanski kiainii, V Nabrežini političnih, izikovnihnarodn05tn‘h- kulturnih in ‘ Pravic in ker je borba ena "»rodno Mied tem , • . enakopravnost ',”c Bartiie einJnlh nalog Komunistič-sjfncij. J 10 demokratičnih organi- N**'*®? la primer, da razu-L' inističnih lahtet0 italijanskih šo-I f ežlfo in ' kr°R°v. ki jim je zelo t ®čeia na 6T nem°8oče pojmovati A s nnn- rodne enakopravnosti in I, *v>judn0st'i,ri0 bfdšnJo sklicujejo na £ »anjšini V’ kJer vmij0’ da so v feuun 'r se oblastno, izzivalno, «i ;oi,Bajo 7_ln .Cistično vedejo pa, stroja Sebo^ mop Blasov volivci '“.koStL"3"1 dokazuje rasistič-l,tlJ9njašito atlvno in Popolnoma na-» *>vinist . tniselnost italijanskih jo) Andini i, vseh šovinistov sploh, pisavi ij.je _s svojo «vljudnostjo» irNstavn, sovinista in vzgleden i^deijek ‘ on'b ljudi, ki so v po-;o» itega sveta* SeT tržaškega občin-111# tDade nr uprizorili najogabnejše 4 tyu, nie^,' slovenskemu prebival-:t!,| 'uituri. Vemu jeziku in njegovi li bo nrpl,l,?1adržanjem na tej seji, ;e°dovini n ?v*je|a črni madež v ^S^ijanski .asega mesta, niso samo ‘ la' prav iav°Vinisti napadli druge- PTla vredno» kulturnega in življe-rjftn na ;a naroda,, marveč so s fcoj nar0(|d ' '“d' svojo kulturo, tT'Ce' Narod bL0j jezik in svoje pra-" Vse dru ’ Kl odreka narodnostne du, ni . 8c Pravice drugemu na-0 žgodoJp, more biti svoboden. az»ti Pa,?,0 resnico so hoteli od-'vaici od t -n*ki šovinistični sve-nic'a,istov aS!ft°v Pa do takozvanih i eka Brort’,od jezuitov pa do bed-'JL T«da v?,tavnika liberalne struje. o^0lia>at; temp nam nisi ‘ Jfoojen ? MaHJaask narod Vl zlog asn im duhom kakor nje- fVM0hro vemn H°dilni krosl' ker svolo ™0’ da se ta narod za « s„VSern' drugim-n°Sti in da se bori n°io svnh S,mi narodi na svetu za •»di. Zato°n° „in za svobodo vseh T; ^Padi »javljajo šovinistič-iV^ovaicev ‘^nskih reakcionarnih iaX itiinih km lseln°st in želje onih «■T1» ainerišk. g0Vl. ki s° prodali Ita-radi , „e_™V imperializmu in ki zasužnjevalnih in vojnohujskaških načrtov. Proti anglo-ameriškemu imperializmu se moramo zato boriti in uperiti glavne ljudske sile. Vsak udarec imperializmu je udarec njegovim šovinističnim hlapcem, ki jih skuša izrabiti, da bi ljudstvo pozabilo, kdo je njegov glavni sovražnik. TITOVCI IN DEGASPERIJEVCI NE SKRIVAJO GRDEGA BARANTANJA RATIFICIRALI SO VOJNOHUJSKAŠKIPAKT 'ludi ameriški senat je predvčerajšnjim ratificiral Atlantski pakt. Ratifikacija se je izvršila v hudem opozicijskem ozračju in so celo nekateri vidni imperialistični in proti! judski predstavniki, kakor n. pr. senator Taft, glasovali proti paktu, ker je celo po njihovem mnenju vojnohujskaški. Jasno je, da je ta pospešitev ratifikacij Atlantskega pakta sad predstoječe gospodarske krize v ZDA. Z Atlantskim paktom bi ameriški imperialisti hotel, odvrnit, to nevarnost. PREBIVALSTVO STO POSTAVLJENO od imperialistov pred izvršeno dejstvo Sforza priznava zahrbtni sporazum in si želi sodelovanja s Titom Države, .ki so podpisale noto noto z dne 20. marca 1948., so torej poslale beograjski vladi proteste, ki «obžalujejo» enostranski ukrep o zamenjavi jugolir v coni B Tržaškega ozemlja. Vsi tri protesti pa ne zahtevajo odgovora ali proti-ukropa, Vsekakor ti protesti niso naslovljeni beograjski vladi, marveč služijo kot pos/cus preslepitve naivne javnosti, ki še ni razumela bistva titovskega koraka v coni B. V svetu 50 se že sprijaznili s to rešitvijo in skoro vsi poluradni ali pa politični krogi s.e obnašajo, kakor da je priključitev cone B k Jugoslaviji najboljša rešitev. To mnenje je najboljše povedal poluradni angleški list «Times», ki je pred tedni dvignil oblak prahu v italijanski javnosti, ko je ugotovil, da je treba cono B dati Titu. Dejstvo je torej, da je «Times» zadel v živo in da so se Tito, De Gosperi in imperialisti sporazumeli prav v tem smislu. Celo italijanski šovinistični krogi v Trstu morajo -ugotavljati, da stojijo Amerikanci na «načelnem» stališču in da ie to «načelno stališče» vsakdanja «/ormatosi». «Giornale di Trieste», juzuitski list, objavlja članek, v katerem ugotavlja, da se more slediti trem smernicam za rešitev, vprašanja cone B: odločni nastop Amerikancev, kar je neverjetno, če pomislimo, da jim je Tito preveč koristen: obravnava vprašanja na OZN, kar je še ne-verjetnejše, ker imperialisti nočejo «hrupa»; neposredna pogajanja med De Gasperijcm in Titom zd uvedbo italijanske lire tud, v coni B. istočasno pa «Voce libera» ugotavlja, da je tržaško vprašanje postalo «prekupčevalno sredstvo med Zahodom in Vzhodom». Jasno je torej vsem, da je celo italijanski šovinistični tisk znižal svoj ton in je začel z nekaterimi besedami pripravljati javnost na izvršeno dejstvo. Toda grof Sforza, De G esperì jev PRVA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA ITAIIIAIUSHI ŠOVINISTI uranico do onorabe i li nate IM ODRI rinega j ERMO jezika Babičev svetovalec ni podprl predloga lov. Jurage - Nekulturno početje nosilcev dvatisočletne kulture - Samo KP se dosledno bori za naše narodne pravice ,V°bodo Z ;,taliJo vred prodali tudi J demokrat V' »*ači «i n,6, ji*. 'Bodilo v občinski V« loVtnCi - am|jen primer, ker si < rania s sLVec st°letij deležni : /*°v in kertran' vseh vladajočih kro-1 Vseh »atih t0 zatlranje nadaljuje ! , kam,- „ .pod vsemi mogočimi | ■ftabsbUrškR ,d hinavskim plaščem . 4?»°vainim tr°jezičnosti, pod razna- j V »Zuitsko .babjem fašizma in pod j ,»* »e>nokra„-, ko zloglasne zapadne „ p. ^Ue». 4 'r»v ia . C' * "emn„ primer nam dokazuje, da Pričakovati miloščine V ponedeljek je bila otvoritvena seja tržaškega občinskega sveta, na k a. teri so izvolili župana in občinski i.w bor. Kakor je bilo pričakovati, so svetovalci «italijanskih» strank pokazali svojo hipernacionalistično spako in da so vredni nasledniki Mussolinijevega zverinskega nasilja nad slovenskim prebivalstvom. Ni bilo razlike med fašističnimi svetovalci, ki se bahajo s svojo razbojniško preteklostjo, in vsemi dragimi «italianissimi» in «democraticissimi» svetovalci, ki tulijo kakor šakali in hijene, če se jim dokazuje, da v Trstu živijo, delajo in zahtevajo svoje toliko časa zapostavljene pravice tudi Slovenci. Zasedanja so se udeležili vsi svetovalci, nekatere druge politične osebno, sti in predstavniki Vojaške uprave. Bilo je tudi nekaj občinstva, zadržanje katerega je dokazalo, da so bila va- bila nepristransko» razdeljena, kakor je; že v navadi tržaških vodilnih paja-cov cirkuškega izvora. To občinstvo Je v resnici dokazalo, da mu pripada naziv «ponorelih opic», ki ga je dobil od tov. Terracinija od priliki velikega demokratičnega predvollvnega zborovanja na Velikem trgu. Predsedniško mesto Je zasedel demokristjan Bartoli, ki je dobil največ preferenčnih glasov. Pred začetkom obravnave dnevnega reda je vstal tov. Juraga in v imenu komunistične grupe predložil resoiu. cijo, s katero bi svet odločil, da bodo na sejah prisotna prevajalec in slovenski stenograf, ker je to potrebno slovenskih svetovalcem. Takoj, ko je spregovoril tov. Juraga, se je začelo nespodobno tuljenje v duhu «dvatisočletne kulture» Mussolinijevega kova. To opičje in barbarsko tuljenje se je začelo v vrstah prisotnega občinstva. II. KONGRES KP bo od 16. do 18. septembra Afl ^»ogoče ^'^Ožtiost'1688 'n da se nam odpira -avi>osti bbholoe narodne enako-‘iu, j. san>o in edino le v slu-AC'zProv„Se. bomo mali vztrajno in Vf, %e *?*“ boriti v sklopu medna-^ J» »k s ldarn°sti, bratskega sodelo-jr at'ranim .r.av.tako zasužnjenim in i e ’ skloDll "alllanskim ljudstvom ter i1' °Jijo n Ve'>ke fronte miru, ki ji i ^ ?Zreda i„ be!u oartije delavskega |**e vs»v drzave, ki so se osvobo-■ branja ega’ tudi narodnostnega 'J » Vse paškega občinskega sveta o|*lskih oh,Se dosedanje seje pode-6tn Dokn skih svetov so Sloven-4 Ta,tro s<.Zale’ k^e #e Usta sila, na m°rejo # zaupanjem na- 1, sse r 'o, iie voti bti šovinizmu vseh vrst, lfoti nar,L°dni neenakopravnosti, I« io nar jbstol mržnji, proti kra-- dstavijbbstnih pravic. To silo j' se v a Komunistična partija, idt»ž*njS'l^i doslednosti bori proti i» ki z ,KuPnosti vseh šovinistov ihliličnih eVanjem Sospodarskih in rirodnost„ Dr°blemov rešuje tudi 1 N» t 0 vprašanje. Ee*l, da v?6-*’ sm° dovolj jasno vi-On'oči j, ll* moremo pričakovati -a so sinv n°bone druge strani in f»iejo ni .ik' Smisti, ki se skli-fav tako 0rb° za naše pravice, ak°r it,,,, hlapčevski m nevarni uspešno nadaljevanje ,.S.tav° 'taiijanski ter ,_-'u — da uporabljajo r SLavk, za Ve,nsk’b narodnostnih Brc in kva»SanJanJb svoje zločin-11, edvsem rt "* demagogije. To je I ,Ve klike °kazal predstavnik Ti-! hotéi ekleva- ki je z dema-lren,„r,eVrniti svet, a v odio-i . k°mil|liUtkO ni podprl predlo-|..v ponen ,, ‘čnih svetovalcev. I e«,1? lasno, dak J* Ze vsakemu po. yarSff d^C310 i-o drugo, ,nn,3not, iu,.jeilskih DrPraviu Slovencev in teilllan5kega i*V‘C slovenskega ter ik? . kateremu “m1"3 Je imPeriali-»1.In slov"" blapò“je]o 'taiijan-Vm r|ški j “skl • šovinisti. Anglo-‘n'ste, '"tPerializem imhii, >skegada_ Prepreči zem izrablja šota in itéu*.eii enotnost slo-'iddstva j talijanskega delovne- 15., 18. in 17. julija je bilo redno zasedanje Centralnega komiteta Komunistične partije STO. Na dnevnem redu so bile štiri točke: 1. obletnica resolucije 1. U.; 2. borba za mir in politika KP. STO; 3. organizacijsko tn ideološko okrepitev partije in 4. sklicanje II. rednega kongresa KP STO. V začetku zasedanja je tov. Gasparini proslavil spomin velikega borca delavskega razreda, Georgija Dimitrova. Prvo točko dnevnega reda je obravnavala tov. Marija Bernetič - Marina, ki je orisala potek Titovega izdajstva v 12 mesecih in razčlenila važnost resolucije za našo partijo. Iz resolucije se bodo vsi komunisti in demokrati na svetu učili. Tov. Vidali je v drugi točki dnevnega reda razčlenil mednarodni in lokalni politični položaj v zvezi z zadnjimi dogodki in predvsem pa v zvezi z borbo za mir, ki zajema vedno večje število demokratov in poštenih ljudi na svetu. V prvem delu svojega poročila je tov. Vidali ugotovil da ,se v svetu poostrujejo razredna in politična nasprotja in da se za kapitalistični svet bliža huda gospodarska kriza, ki so jo skušali odvrniti z Marshallovim načrtom ;n jo skušajo sedaj odvrniti, po polomu tega načrta, z Atlantskim paktom. Kakor se poostrujejo razredna nasprotja, se poostrujejo tudi protislovja in nasprotja v kapitalističnem taboru Nato je razčlenil položaj našega mesta, ki je strateška baza imperialistov in predstavlja stalno nevarnost za demokratične sile Italije in zdrave sile Jugoslavije. Pod črtal je slabo gospodarsko satnje in pritisk imperialistov na delavski razred in demokratične organizacije. Predvsem s§ je dotaknil vprašanja sindikalne borbe. Povzel je zaključke volivne borbe. Dotaknil se je vprašanja Trsta in Tržaškega ozemlja in v zvezi s tem tudi njune razdelitve. Jasno je danes, da sta se Tito in De Gaspe-ri sporazumela jo od pokroviteljstvom imperialistov. Proti temu se bodo demokratične množice borile, zahevamo imenovanje guvernerja, odhod okupacijskih čet in združitev obeh con. To je predpogoj za mimo življenje in za odpravo velike nevarnosti za okoliške narode. Dotaknil se je tudi narodnostnega vprašanja in zločinske politike Tr-vsak dan dokazuje. imperializma in da je ta svoj prehod že zdavnaj pripravljala. Za tovarišem Vidalljem je govoril tov- Destradi, ki je obravnaval organizacijska vprašanja KR in predvsem nakazal potrebo in nujnost po razširitvi partije. Tov. Gašperini pa je predlagal članom CK, naj bi se II. kongres KP vršil 16.. 17., in 18. septembra in naj bi se predkongresna diskusija začela s 1. avgustom. CK je odobril njegove predloge in tudi začasni dnevni red kongresa, ki je naslednji: 1. izvolitev predsedstva: 2. izvolitev komisij; 3. politično poročilo; 4. organizacijsko poročilo in množično delo: 5. proletarski internacionalnem; 6. vprašanja komunistične mladine in 7. izvolitev CK in Centralne kontrolne komisije. Člani CK so se udeležili diskusije in so s svojimi izvajanji, predlogi in kritikami mnogo doprinesli k razčlenitvi mednarodnih in lokalnih problemov. Demokristjanski predsednik se ni po. brigal, da bi vzpostavil red in je tako dokazal, da se je vse to dogajalo «secondo 1 piani prestabiliti». Poleg tov. Jurage je spregovoril odv. Stocca (Blocco Triestino), ki je govoril o ilegalnosti izvolitve občinskega sveta in zahteval njegov razpust ter razpis novih volitev. Tudi on je bil mpten in ga je celo predsednik skušal prekiniti (vse v duhu demo-kristijanske «svobode»), V tem tre. nutku se je začel direndaj. V debato so se vmešali tudi gledalci. Nato je demokristjanski prvak, predsed. nik in pozneje župan skušal prepričati tov. Juraga, naj ne vztraja na svojem stališču, ki bi «motil ustvaritev pogojev za sodelovanje in pomlrjenje». Vsekakor je bil ta poziv Bartollja največje izzivanje proti Slovencem In njihovim pravicam. Komunistični poslanci so dokazali, da v tem načelnem vprašanju ne bodo popustili, kljub temu da so se vsi šovinistični govorniki zaganjali v naše pravice. Predstavnik Slovenske narodne liste je podprl zahtevo tov. Jurage, medtem ko je ni podpri gospod Dekleva, predstavnik Babičeve skupine. Ta človek, ki predstavlja ljudi, ki se sklicujejo na svoje revolucionarne» zasluge in cilje in ki so si nadeli krinko «edinih» prvoborcev za ljudske in. terese, se ni zmenil, da bi podpri borbo komunističnih svetovalcev, marveč je molčal in tako dejansko podprl italijanske šoviniste in svoje fašističnične somišljenike. To so torej «hrabri» Babičeve!, ljudje, ki se «borijo» na straneh svojega lista, z resolucijami in ki na konkretnem polju molčijo iz °-portunizma In iz bojazni pred razrednim sovražnikom in sovražnikom ljudstva. Stališče dr. Dekleve, naj služi kot svarilo vsem tistim, ki verjamejo tem podlim izdajalcem delavskega razreda —in pravic slovenskega ljudstva, ki se rajši borijo proti demokratičnemu pokretu, opuščajoč borbo proti imperializmu. Nato je bilo sporočeno, da je odpadel demokristjanski svetovalec Carpi, ker je služil fašistom in na njegovo mesto je prišel odv. Harabaglia. Tov. Braun je protestiral proti izvolitvi fa. šistke De Vecchijeve, kl je bila za časa nemške okupacije fašistična ženska federalka v Trstu. Kljub temu, da so se mnogi «italijanski» svetovalci potegnili za njeno mesto, je bila proti njej uvedena preiskava. Po ugotovitvi legalne izvolitve vseh drugih svetovalcev, se je nadajevala diskusija o predlogu tov. Jurage. Vsi «italijanski» svetovalci so skušali dokazati, da je ta predlog «neumesten» in «neutemeljen» ter v nasprotju z ita lijanskimi (fašističnimi) zakoni. Demokristjan Bartoli, predstavnik tiste strankef ki se je kot pocestnica posinola v teku volivne kampanje tudi slo. venskega jezika, da bi preslepila slovenske volivce (v čemer je tudi delno uspela, če pomislimo na naše stare že-ničke, ki so se pustile ustrahovati od duhovnikov, so jim grozili s peklom in z vsemi mogočimi jezuitskimi protiko- (Nadaljevanje na 2. strani) zunanji minister je v svojem govoru ob priliki diskusije za ratifikacijo Atlantskega pakta ponovno povedal svoje mnenje, ki ne more biti drugega kot mnenje De Gaspe-rijeve vlade in ameriških imperialistov. Dejal je, da je prav Atlantski pakt tisti, ki «jim zagotavlja nekatere osnovne pravice glede Trsta. Kakšno bi bilo ali bi moglo biti te dni stališče ameriške vlade napravi Titu, če ne bi podpisali Atlantskega pakta?». Sforza torej priznava, da bi mogli Amerikanci ponuditi Titu mnogo več, če De Gasperijeva vlada ne bi podpisala Atlantskega pakta. S tem svojim stavkom je torej prizmi. da Amerikanci imajo neko določeno stališče glede tržaškega vprašanja in da je to stališče nasprotju ' z noto 20. 111. Ce ne bi bito v nasprotju, bi Sforza to povedat. Toda Sforza se ne sklicuje na trostransko noto, ko ugotavlja neko stališče Amerikancev in noče niti povedati, ' kakšno stališče so «zavezniki» zavzeli. To pomeni torej, da naša ugotavljanja niso lažna in da so Tito, De Gasperi in imperialisti v resnici sklenili umazano in podlo barantanje na račun miru v svetu in svc.bode našega prebivalstva. Sforza je v svojem govoru začel klečeplaziti pred Titom, kakor klečeplazi pred imperialisti. On hoče na vsak način sodelovanje s Titom, in pravi, da je to sodelovanje nujno potrebno za obe deželi. Vse to pa predlaga V. zelo pomirjevalnem duhu in se ne upa niti odgpvoriti na oholi Titov govor v Pulju. Kaj pomeni vse to? Kaj pomeni, da je Sforza Začel lizati pete tudi jugoslovanskemu fašističnemu diktatorju? Pomeni, da je bil zahrbtno sklenjen nek sporazum pod visokim pokroviteljstvom imperialistov. in da ta sporazum, ki določa nesramno barantanje s STO, ne dovoljuje več nobenega italijanskega vladnega izpada proti Titu. Proti politiki barantanja pa morajo naši ljudje ponovno poudariti, da ne bodo, kaj takega dopuščali in da zahtevajo imenovan je guvernerja in združitev obeh con z odhodom vseh okupacijskih čet. Samo tako bo moglo priti do pomi-rjenja, ne pa z zahrbtnimi sporazumi med dvema protiljudskima vladama. Ze pred časom smo opozorili demokrate, da snujejo podtalne načrte za ukinitev demokratičnega tiska, ki je v votivni kampanji odločilno prispeval k zmagi demokratičnih sil, ki je razblinila šovinistični plebiscit «italijanstva» in s katero je bila dotalno potolčena tržaška podružnica zločinske Titove klike. Se prej pa je ta tisk razgalil izdajalsko, protisovjetsko in protikomunistično bistvo Babičeve skupine, kar gotovo ni bilo po volji imperialistom, ki so v tej skupini našli najboljšega in najpripravnej-šega zaveznika za razbijanje demokratične enotnosti. Vsi demokrati vedo, da se «II Lavoratore» in naš list tiskata v tiskarni, ki je last ljudstva in ki so jo Babičevci ukradli ljudstvu na najpodlejši način. Vsi vedo, da je Komunistična partija uvedla sodni postopek proti Babičevi skupini latov in grabežljivcev ljudske imeti ine in da je sedaj ta tiskarna pod sodnim sekvestrom V lem času pa sta oba naša lista tiskala s skupino stavcev, ki je bila plačana od obeh uprav lista in ki ni imela nič kaj opraviti z Babičevo tiskarsko družbo. Na razne načine so Babičevci skušali ustrahovati naše stavce in tako preprečiti izid «Il Lavoratore» in «Dela», ki sta se poleg vsega drugega borila z velikimi finančnimi težavami, ker sta dobivala le pod■ poro tržaškega ljudstva in nista mogla in ne moreta računati na neusahljive denarne vire reakcionarnih časopisov, ki dobivajo iz Beograda, Rima in celo iz Amerike denar za kritje tiskarskih stroškov. Ta pritisk pa se je začel stopnje vati po volitvah, ko so imperialisti JUTKI. ‘24. JULIJA vsi v čampore Ob 6. obletnici padca fašizma bo jutri v Camporah vkilna v&tefaca ki jo organizirata Zveza bivših političnih preganjancev in « Demokratična solidarnost ». Začetek ob 10. Na sporedu je več kulturnih in športnih točk. Sledila bo prosta zabava. Ob 18. bosta govorila tovariša HENRIK MALALAN in GIOVANNI POSTOGNA Predseduje tov. MARIO DE-PANGHER. Prisostvuje tudi tov. VITTORIO VIDALI ki bo prinesel pozdrav KP Od 14,30 dalje bodo vozila prevozna sredstva: Iz Gari-* baldijevega trga, iz Sv. Jakoba, iz ulice F. Severo (Izpred kavarne Fabrls) in iz Milj (izpred šole). Pismo skupine jugoslovanskih internacionalistov 44Sedaj moramo likvidirati litovo kliko pri nas v Jugoslaviji“ Iz Jugoslavije smo prejeli na-soldnje pismo, ki ga objavljamo v celoti zaradi njegove politične vsebine in ker nam dokazuje, da zasledujejo jugoslovanski tovariši našo težko borbo proti imperializmu in proti njegovim trockističnim hlapcem ter da se zavedajo važnosti naše borbe proti Titovi kliki in njegovi tržaški podružnici: Julija 1949. Dragi tovariši, Najprej vam moramo čestitati za sijajno zmago, ki ste jo izbojevali nad Titovci na tržaških volitvah. S hrepenenjem smo sledili poteku votivnega boja in smo bili prepričani, da boste potolkli Tit ovce: nikoli pa nismo pričakovali kaj takega. Dejstva so dokazala, da je tržaški delavski razred kompaktno glasoval za komuniste in da so Slovenci — na katere bi bila mogla lažje uspevati nacionalistična demagogija Tita — množično glasovali proti Titovcem. Frakcianastvo je likvidirano V Trstu, čeprav ni bila likvidirana škoda, ki so jo prizadeli tržaškemu gibanju. Italijani, ki so prešli v službo Titovcev — kakor Bortolo Petronio, in drugi podleži — so enostavno dokazali, da so plačanci, kakor njihovi slovenski kompanjoni, in da nimajo nobene besede med tovariši italijanske narodnosti. Titovci so bili likvidirani v. edini inozemski deželi (Izven Jugoslavije), kjer so imeli organizirano množično bazo. Polom v Trstu, zaključuje vrsto titovskih polomov v inozemstvu; v Albaniji, Grčiji, Bolgariji, na Polj- za -r ----------— tove klike, ki uresmčenje svojih I da je popolnoma prešla s tabor Babičevi ne bi bili... Babičevi, če ne bi skušali izrabiti vsake najmanjše prilike za svojo gonjo proti demokratičnemu pokretu. Ta njihova težnja je prišla prav posebno do izraza ob prvii seji novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta, ki jim je dala povod, da ponovno napadejo komunistično par-tfiin in n iene občinske svetovalce, namesto da bi usmerili svoje osti proti imperialistom in njihovim šovinističnim hlapcem. To pa je po drugi povsem razumljivo, če pomislimo da. so tudi oni hlapci imperializma in velikosrbski šovinisti, ki so jim vsi drugi narodi navadna plemena ali kaj sličnega, medtem ko se sami povzdigujejo, kakor da bi bili iznajditelji sonca, neba in morja. Gobezdajo v «socialpatriotizmu» Komunistične partije in komunističnih svetovalcev, se zaganjajo proti našim slovenskim svetovalcem in proti njihovemu nastopu na prvi seji občniskega sveta, da bi preslepili naše in svoje ljudi, ki jih upravičeno sprašujejo, kaj so napravili v tej prvi občinski bitki in kako so se zadržali pred sovražnikom ljudstva. Našim ljudem skušajo zmešati pojme, da bi omajali moč ljudskega zaupanja v Komunistično partijo, ki je edina politična sila na Tržaškem ozemlju, fci Babičevo stališče dosledno in vztrajno brani pravice slovenskega naroda, kar je ponovno dokazala na občinski seji. Ne povedo pa poleg vseh drugih svojih laži in napadov, da njihov svetovalec, gospod Dekleva — o katerem moramo slej ali prej objaviti življenjepis, da ga bodo ljudje spoznali.— tii podprl stališča komunističnega svetovalca Jurage, kar ie storil celo Agneletto ki ne skriva svojega protikomunističnega hist«* rizma. Zakaj ni podprl predloga tov. Jurage in tako pokazal svojo «revolucionarno doslednost» ‘n svoj «proletarski internacionali-zem», s katerim si zadnje čase Babičevci polnijo usta? Mislimo, da bo to naše vprašanje ostalo brez odgovora, kakor so ostala brez odgovora vsa vprašanja, ki smo jim zastavili. Toda zadržanje titovskega svetovalca v tržaškem občinskem svetu nam je v dokaz, da za uganjanje svojih demagoških akcij, medtem ko se po francosko umaknejo, čim je treba podpreti kakšno konkretno akcijo, preko katere bi mogli v resnici dokazati svoj «proletarski internacionali-zem» in svojo «revolucionarno do-Slednost»,- Tudi ob tej priliki je prišla torej do izraza njihova zločinska demagogija, s katero skušajo zavajati naše ljudstvo in ga odtrgati od Komunistične partije in od borbe proti imperializmu. S svojim zadržanjem na seji občinskega sveta je titovski «prvak» Dekleva dejansko podprl italijanske šoviniste, kar se ni upal storiti niti Agneletto, in se postavil na raven jašistov. Sedaj je torej jasno, da vrši Dekleva določeno funkcijo v občinskem svetu. On se ne bo brigal za borbo proti šovinizmu in imperializmu, ne bo branil interesov slovenskega in italijanskega prebivalstva, se ne bo zavzel za naše mesto, marveč bo s svojo demagogijo sk iša.l škodovati Komunistični partiji in njenim svetovalcem. To je torej njegova ju-dežeua naloga. Pokazal pa je, da je v tem delu zelo nadarjen in da so Titovci izbrali pravega licemer-ca in diplomata v izzivanju in demagogiji. Dekleva in vsi njegovi pajdaši manjšega ter večjega kalibra so našli tudi med fašističnimi gledalci, ki so tulili ob vsaki besedi komu- nističnih svetovalcev, svoie somišljenike, ki so jih podpirali s svojimi razgrajanjem, ko je tov. Pogassi napadel politiko De Gasperija in Tita. V resnici so torej Babičevci pokazali z zadržanjem svojega svetovalca in svojih «indipendentistov». da skušajo z demagogijo likvidirati vsak poskus konkretne borbe za ljudske pravice in prav posebno pa za pravice slovenskega naroda na tem ozemlju. Jasno je tudi, da so jim naše slovenske pravice deveta briga in da jih demaaoško u-porabljajo samo, ko se jim nudi prilika, da škodujejo ljudskim interesom in da koristijo proti!judski gonji imperialistov in njihovih hlapcev. Njihov lažni ekstremistični plašč skriva najogabnejši oportunizem in vlačugarsko klečeplazenje pred razrednim in ljudskim sovražnikom. Na plan mečejo kopico strohnelih in puhlih resolucij, ki so se začele ljudem gabiti in kj jih celo oni ne čitajo, v odločilnem trenutku pa jima pade krinka in se pred množicami zareži proti! judska in protikomunistična spaka. Vsekakor bo stališče Babičevcev in njihovih «indipendentističnih» marsikoga, s kem. Sedaj jih ni več izven Ju. goslavije; sedffj jih moramo p ometti tudi od tu, iz Jugoslavije, moramo likvidirati to gnezdo trockističnega izzivanja, ki se je organiziralo v državo. Koliko sprememb v enem letu! Pred enim letom so za slikami Tita napolnjevali tržaške ulice, a sedaj so postali peščica žab. Nekdaj je bito zelo težko razkrinkati izdajalce delavskega pokreta in so bila potrebna leta izkušenj in borbe, kakor n. pr. za Trockega, Doriota in Bordigo. Sedaj pa je bilo dovolj leto dni (prav za prav še manj) za razkrinkanje in osamitev novih izdajalcev, Tita tn njegove tolpe. Jasno je, da je danes mnogo težje izdajati delavski razred. Sedaj pa imate nalogo, da dokončno uničite tržaške Titovce in da jim iztrgate one maloštevilne poštene demokratične ljudi, ki so jih zavedli. S svojo borbo jih morate prisiliti, da postanejo to, kar so trockisti v Italiji in doriotisti v Franciji. Zavedamo se, da vam., more naše delo pomagati pri izvrševanju te naloge in smo zelo zadovoljni, da moremo prispevati k uničenju titovstva pri vas. Sporočite nam, kaj potrebujejo za dosego tega cilja. Mi se bomo z vsemi svojimi silami potrudili, da vam vsaj delno povrnemo tisto bratsko pomoč. ki na jo izkazujete. Prejmite naše bratske pozdrave. Skupina jugoslovanskih komunistov internacionalistov 27. junija je bila v Pragi konferenca jugoslovanskih politemigran-tov na Cehoslovašken. Konferenca se je vršila v prekipevapočem nav. dušenju naših jugoslovanskih tovarišev, ki so morali zapustiti svojo domovino zaradi terorja Titove klike in njenih pajdašev. Konferenco je vodil tov. Pero Draglia, glavni referat pa je imel tov. Slobodan Ivanovič. Zastopana je bila tudi češkoslovaška Komunistična partija v osebi tov. Viljema Novyia, glavnega urednika glasila, KPC, «Rude Prava». Iz konference je bila sprejeta sklepna resolucija. Diskusije se je udeležilo več tovari- uvideli, da so sc zmotili v slojih računih in da je demokratični po-kret bolj živ in aktiven kot kdaj koli prej. Babičevci so v svoji razjar-jenosti zaradi strahovitega poloma na volitvah začeli pripravljati teren za nov, hujši finančni pritisk na naš tisk, tokrat pa ne več sami, marveč s pomočjo imperialistov, ki ji mje nujno potrebna ukinitev. demokratičnih glasil. V tem svojem umazanem in «demokratičnem» poslu se imperialisti ne morejo poslužiti radikalnih fašističnih metod, ker se kljub vsemu še vedno sklicujejo na svojo «demokracijo». Zato uporabljajo svoje hlapce in ves aparat, ki jim je vdvnjen. Tako so Babičevci prevzeli s pomočjo kakšnega šovinista iz drugega tabora to sramotno hlapčevsko vlogo in si izmislili način, s katerim naj bi z legalno kritiko opravičili pred javnostjo svojo podlost, vedoč, da bodo v tem poslu uživali vso podporo imperialistov, ki jim je ukinitev «Il Lavoratore» in «Dela» najboljše darilo. V tem duhu je sodnija odločila, naj naša dva lista odpustita svoje slavce in naj podpišeta pogodbo, s katero bi ostala na cesti večina delavcev. in bi se stroški za tiskanje podvojili, kar ne predstavlja nič ZA bogate blagajne Rima in Beograda in predstavlja pa preveliko žrtev za prazne listnice tržaškega delavskega razreda in demokratičnih množic. Imperialisti, Titovci in De-gasperljevci so računali, da bi s to pogodbo izsesali in finančno po davili demokratični pokret in Komunistično partijo ter tako zgladili pot k popolnemu prenehanju vsakega delovanja naših organizacij. Toda številke so najzgovornejše v svojem krutem besedilu najboljše. Pred tem je «Il Lavoratore» stal vsak mesec 3 milijone in 100 tisoč lir. Po novi pogodbi pa bi stal skoro 6 milijonov lir, t.j. dvakrat toliko. Kdo bi mu dal vsak mesec toliko denarja na razpolago? Ali moremo zahtevati, kaj takega od naših demokratov? Nb, to je nemogoče. Naši ljudje nam ne morejo nuditi 6 milijonov na mesec. Demokratični pokret pa jih nima in jih ne more dobiti od nikoder. Zaradi lega je bilo treba misliti na rešitev iz tega položaja. «Il Lavoratore» ne bo začasno izhajal kot dnevnik, marveč kot tednik. V istem času pa je tajništvo KP zaprosilo bratsko KP Italije, naj mu začasno pomaga, in naj daje na razpolago tržaškemu ljudstvu eno stran svojega partijskega glasila. Tudi v tem primeru smo naleteli na razumevanje, bratsko pomoč in solidarnost mednarodnih demokratičnih sil. PKl je privolila na predlog tajništva KP STO in bo s 26. julijem poslala v Trst svoje glasilo s stranjo, ki bo popolnoma posvečena Tržaškemu ozemlju. «Il Lavoratore» pa bo začasno izhajal enkrat tedensko, dokler ne. bomo prišli do svoje tiskarne, za postavitev katere se bomo obrnili za pomoč mednarodnemu demokratičnemu gibanju, ki nam bo tudi tokrat izkazalo svojo slidarnost, kakor so nam jo izkazali italijanski tovariši. «Delo» pa bo vedno izhajalo enkrat tedensko. Prepričani smo, dg bodo naši ljudje razumeti, da je bil ta korak nujno potreben in da ni bilo drugega izhoda ter da ne bodo nasedli na Babičeve imperialistične provokacije, s katerimi bi radi uporabljajoč svoj stari, obrabljeni in lažni šlager da «Vidali prodaja Trst Italiji», vcepli v naše množice nezaupanje in zmedo. Tudi ta njihova provokacija ne bo uspela, kakor niso uspele druge še hujše, ker naši ljudje prav dobro vedo, do so ba-bičevski imperialistični agenti krivi, da «Lavoratore» začasno ne bo izhajal vsak dan. Njih bo zadela prej ali slej tudi zato ljudska kazen. Toda tudi to bo prešlo. S svojimi skromnimi silami tn s pomočjo mednarodnega demokratičnega potreta si bojno napravili malo, a svojo tiskarno, v kateri se bosta tiskala Lavoratore in Delo. Čeprav se bo moral «Il Lavoratore» začasno zateči k rešitvi tedenskega izida, ne bomo odnehali svoje borbe za čimprejšnjo vzpostavitev boljših tiskarskih pogojev, v v kaerih bo zopet slavni « Lavoratore», ki ima za seboj junaško borbeno zgodovino, izšel kot dnevnik. Ne bomo odstopili od tega svojega stališča tn smo prepričani, da bo «Lavoratore» kmalu zopet dnevnik. Morda še prej, kakor si mislimo! STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV V LONDONU V Londonu še vedno traja stavka pristaniških delavcev, kljub te mu da je vlada razglašala obsedno stanje in kljub temu, da so sq laburistični sindikati postavili na stališče borbe proti upravičenim zahtevam delavcev. V angleški zbornici je prišlo do ostre prereke med Bcvinom in Churchillom. «Socialistični» minister je celo Churchilla napadel, da jq «preostro» ravnal z nacistično Nemčijo. hlapcev poučilo marsikoga, ki se pusti še vedno vleči za nos od teh j šev. Med drugimi tudi pisatelj Teo-navadnih političnih vlačug. I dor Balk V. KOLAROV BOLGARSKI PREDSEDNIK Bolgarska ljudska skupščina je soglasno izvolila tov. Vassilija Ko-larova za predsednika bolgarskega ministrskega sveta. Istočasno je bil soglasno sprejet sklep o odvzemu poslanske nedotakljivosti izdajalcu in izvržencu Trajču Kostovu Po neuradnih vesteh se je zvedelo, da je bila v tovarni ILVA odkrita velika poneverba. Zgleda, da je bilo s poneverbo ukradenih več milijonov lir. Zaradi tega je ravnateljstvo pred časom odpustilo tri uradnike. Zaradi te afere so iz Genove prišli v Trst tudi nekateri predstavniki glavnega ravnatelj: stva. ■ni mss DEM».............W MEiMI ———. ■ ■. - "••• — •• ::::::::: Sfi';?!!?!::::::: : : : : ■ PRED TRŽAŠKO POROTO JE NA VRSTI SKUPINA GASILCEV Moni muffii) inalili nase nanizane Ostre debate med odvetniki - Samohvala inšp. De Giorgija - Odv. Ambrosini ne skriva svo-]6Qa fašističnega mišljenja - Obteiilnim pričam se zapleta jezik - Žaljivi izpadi branilca civilne stranke - Državni tožilec zahteva krivično obsodbo - Protest Zveze partizanov STO V torek se je pričel pred porotnim sodiščem proces proti skupi-n; gasilcev in sicer proti Albinu Chersevani, Ivanu Valli, Edvardu Vatta, Avgustu Zennaro in Jorda-nu Santi. Obtoženi so, da so. 2. ma-ja 1945 «nasilno vdrli v zasebna stanovanja in ugrabili nekega Giti, seppe Imperato in Rosario Maloz-zi». Obtoženci so kot gaelici bili mobilizirani od Jugoslovanske armade in so pripadali 7. četi, 2. bata-ljona, II. sektorja. Da so se obtoženci udeležili kot vojaška formacija očiščevalnih akciji pod poveljstvom JA, je resnica. Kot taki so inorali izvrševati ukaze nadrejenih vojaških oblasti. Obtožence zagovarjajo odv. Zennaro, Kezich, Poiiucci in Cam ber; zasebne stranke pa zastopata odv. Montico in celo odv. Ambrosini, ki je za to priliko prišel iz Rima. Ze dejstvo samo, da zagovarja zasebne stranke znani pristaš MSI, ki je branil sv oj čas na procesu merilce Matteottija, nam je dovolj jasen dokaz, da je tudi ta proces zgolj politična mahinacija, naperjena proti borcem za svobodo. Ze ob začetku prve razprave se je vnela borba med odvetniki obeh strank, ker Je odv. Ambrosini zahteval, da te proces prekine, ker njemu še ni povsem jasna zadeva. Revež ni imel časa, da bi se pri. pravil, ker je bil v Benetkah ■.. Zagovorniki obtožencev pa niso ho. teli pristati na to in so zahtevali, ida se proces nadaljuje, Ambrosini pa je še vedno vztrajal pri vsoji zahtevi tol še več, na račun borcev Za svobodo je izbruhnil celo vrsto žaljivih beeed. Označil jih je kot «tolpo, katere edini namen je bil ropati.. .». Zaradi tega je nastalo vznemirjenje v sodni dvorani. Po kratkem prerekanju s odv. Roiluccijem je prevzel besede odv. Zennaro. Predvsem je podčrtal, da ri,mski odvetnik ne pozna razmer, ki 60 bile v Trstu maja '45. nato pa je povdaril, da je bila zasedba Trsta po jugoslovanskih edinicah zakonita, kakor so bile zakonite vse edln-ice. ki so bile podrejene Jugoslovanski armadi. Ob tej priliki je odv. Zennaro predočil Am- broelniju dejstvo, da je leta 1944 ena cela divizije italijanskih partizanov iz Furlanije prešla pod ju gosldvansko komando. Tedaj je Ambrosini dejal, da so bili vsi tisti partizani «izdajalci». Na popoldanskem zasedanju je prvi govoril obtoženec August Zen-naro, gl je, kot je že vsem znano dejal, da je gasilski zbor bil mo-biliziran od jugoslovanskih vojaških oblasti in kot tak bil podrejen Komandi mesta Trst. Za njim Pa je govoril Santi. Zena «ugrabljenega Imperato je znala povedati marsikaj. Med drugim je dejala da se je prva ovadba na policija zgubila, ker so tudi tam «tovariši». Sele ko je je predala inšpektorju De Giorgi-ju je imela zaželen uspeh. Bivši «ugrabljenec» Malozzl je povedal, da je bil izpuščen radi intervencije nekega Ščuke iz go-stilne «Capuzzera». Pozno zvečer je prišel v sodno dvorano inšpektor De Giorgi, ki je vodil poizvedovanje. Podrobno je opisal fojbe. Znano je namreč, da je pravi fojbarski mojster. Dejal je tudi, da je bil partizan nič manj!) in da je imel stike s CLN. O obtožencih pa ni vedel kaj povedati. Zato ga je branilec obtožencev posvaril naj se drži stvarnosti. Govoril je Je nadalje, vendar pa ne s tako prožnostjo kot do tedaj. Znova je začel govoriti odv. Ambrosini. Iz njegovih besed je razvidno, da imajo v načrtu inscenacijo drugega procesa proti partizanom. Tokrat naj bi bili na vrsti delavci pi. vovame Dreher. Odv. Ambrosini jg ponovno zahteval, naj se proces odnese. Ponovne se je vnelo prerekanje odvetnikov in protestiranje občinstva. V gotovem trenutku je vstal odv. Ambrosini in izjavil; «Io sono di dot-trina fascista. Sono lasciata socialista!» Zatem Je bila zasedanje odgode-ne na naslednji dan. V sredo jutro se sedeli na zatožni klopi le štirje obteženci, Santi je prosil da sme izostati, ker se je počutil slabo. Prvi je nastopil kot obremenilna priča neki Strani Rodolfo, bivši republik in, ki je baje kot odv. Ambrosini, prižel iz Rima. (Lepa druščina pač!) Sledila mu je neka Milost, ki je s svojimi izjavami prišla v protislovje celo z obtožnice, nakar, pa- se je vnelo, kot običajno, hude prerekanje v katero je posegel tudj odv. Camber. Na popoldanskem nadaljevanju je spet neodjenljlvj Ambrosini ponovno zahteval, naj se proces odliži m sestavi nova obtožnica, nato pa je govoril take bedastoče, da se mu je cglo publika smejala. A.m-brosini jo je nahrudil čemu neki se smeje, «Ali so morda . .. incoscienti». Ob tej priliki je odv. Zennaro dodal: «sono incoscienti... zato se smejejo». «Rekel mu je tudi, da bo napravil veliko uslugo, če bo šel kam drugam učiti fašistično doktrino». Vstal je in zahteval besedo. Dejal je: «Ambrosiniju ste dovolili govoriti; tudi meni morate dovoliti, da govorim, da branim obtožence, ki so nedolžni in ki morajo biti oproščena». Predolgo bi bilo, če bj opisali podrobnosti vsakega posameznika, zato omenimo le smešen izgovor odv. Ambrosinija, ki je v gotovem trenutku dejal, da se strinja s tem kar zahteva tožilec, namreč obsodbo obtožencev in povrnitev povzročene škode, ter da nima časa, da bi še nadalje bil v sodni dvorani, ker si mora ogledati Veliki trg-(Kakšna novost!) Javni tožilec je naposled zahteval za obtožence naslednje kazni: Za Chersevanija in Valiija po 7 let zapora, po 9 let in 4 mesece za Vatto in Zennara, za Santi ja pa 3 leta, brez amnistile, pač pa naj se vsejm odpusti po tri leta. Zveza partizanov STO je zaradi inscenacije ponovnega procesa proti borcem osvobodilnega gibanja ostro protestirala. NEZASLIŠANI UKREP 1/U IZZVAL SPLOŠNO OGORČENJE Ljudski dom pri Sv. je plod delavskih Ivanu žuljev Upravičeno ogorčenje, ki je zavladalo med svetoivanskim prebivalstvom zaradi izpraznitve Ljudskega doma se nikakor ni poleglo. Ne samo Svetoivančani, marveč vse demokratično prebivalstvo ostro kritizira nezaslišani ukrep VU, na podlagi katerega bi moralo PD «Škamperle» zapustiti stavbo, ki je bila zgrajena z delavskimi žulji. Svetoivančan; niso pozabili fašističnega nasilja, ki jih je svoječa-sno oropal ljudske imovine, zato so tem budtiejši in ne bodo dopuščali. da bi se to ponovilo Številna prosvetna društva so poslala VU ostre resolucije, v katerih zahtevajo, da se ukine krivični ukrep. Med temi naj omenimo resolucijo PD «Matjašič» iz Bar-kovelj in resolucije prebivalcev Sv. Ivana .Lonierske ceste in Vrdele Timinjan. Dne 20. t. m so se zglasile pri polk. Marshallu delegacije slovenskega in italijanskega PD «Škamperle», Pripravljalnega odbora ljudske prosvete in Centro di Cultura. Polk. Marshall je sporočil delega- tom, naj v roku 2 dni predložijo pismene dokaze, da bodo v svrhu ugotovitve lastninske pravice postopali sodnim potom. Obljubil je, (la se bo zanimal za morebitni o-dlog izpraznitve Ljudskega doma. Poudaril pa je, da to ni niega odvisno, marveč od višjih predstojnikov. Vojaška uprava ne more preko konkretnih dejstev in odločne ljud-ke volje, ki branj svojo lastnino. Njena dolžnost je, da upošteva ljudsko voljo in varuje imovino, ki je očividna last ljudstva. To pa tudi iz razloga, ker nima nezaslišani ukrep niti juridičhe podlage, ker ni bil Ljudski dom nikdar fašistična last, marveč si ga je fašistična organizacija prilastila ilegalnim in terorističnim polom. Priznavanje takratnih nasilnih fašističnih pogodb pomeni dejansko in odkrito podporo novim oblikam fašizma. V teh imperialističnih izpadiji proti demokratičnim prosvetnim organizacijam se zvesto pridružuje tukajšnja Titova klika. V članku od 20. t. m. se Primorski dnevnik V NABREŽINI IN MILJAH SO SE PRVIČ SESTALI NOVOIZVOLJENI OBČINSKI SVETI Babičeve! ne zaupajo svojim kandidatom __ «________________ V četrtek je bila prva seja v Nabrežini - Svetovalec Hondini hlini ,.prijaznost" - Negativni gla sevalni izidi - Kdo se je izneveril „fronti"? - Seja prenesena za teden dni - g. Kralj se razburja V četrtek popoldne je bila v na-brežinskj. občini prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Seja se je začela ob 15. uri ob prisotnosti 19 občinskih svetovalcev. Manjkal je namreč Babičev kandidat g. Škrk, ki je pr šel pozneje s pol urno zamudo. Opravičeval se je češ, da na vabilu ni bilo pisano, da bo seja «točno ob 15». Očividno je zamenjal točnost občinske seje s točnostjo njihovih «množičnih sestankov)). Tej prvi občinski seji Je predse- SINDIKALNE BELEŽKE DANES STAVKAJO ZIDARSKI DELAVCI V teku tega tedna sa prišli do Izraza na sindikalnem polju predvsem dve značilnosti, namreč tesna medsebojna povezanost delavcev m hlapčevsko delovanje Delavke zbornice. Kljub temu, da so si sindikalni voditelji DZ na vse načine prizadevali, da bi napeljali vodo na svoj mlin, namreč, da bi odvrnili od stavke delavke In nameščenke podjetja Bel. trame, jim vendar to ni uspelo. Kot smo že v zadnji številki omenili, je večina delavk vpisana v DZ in ne v ES. Toda kljub temu so delavke iskale pomoči pri ES, kateri edini so vodili neodjenljivo borbo z ravnateljstvom podjetja. Plenarni sestanek delavk se Je vršil na sedežu ES. Na tem sestanku so delavke s tajnim glasovanjem spreje le sklep, da stopijo v stavko in da nadaljujejo sindikalno borbo za zboljšanje delovnih pogojev. Ta dejstva nam dovolj zgovorno pričajo, kako zaupanje so sl pridobili ES pri delavskih množicah, ki so spoznale in se prepričale, da samo oni vodijo nepristransko borbo v prid delavskega razreda. Kot je znano, so gradbeni delavci že večkrat zahtevali povišanje mezd. Vselej pa so zadeli na nepovoljnc odgovore. Delodajalci so vedno trdili, da se to vprašanje nikakor ne more rešiti le v območju STO-j a ter da je treba čakati na morebitne spremembe v italijanski republiki, Pretekli teden smo zabeležili, da so gradbeni delavci v Venetu napovedali stavko, ker zahtevajo: podvojitev družinskih doklad, povišanje dra-ginjsklh doklad In izenačenje mezd v primeru s ceno življenskim potrebščinam. Zaradi pritiska delavcev je bila De. iavska zbornica prisiljena sklicali sestanek svojih članov te stroke, na katerem Je prišlo do zaključka, ki Je enak onemu, ki so ga postavili Enotni sindikati. Tako so tudi delavci, ki so vključeni v DZ napovedali stavko, ki bo danes. — Zanimivo je zlasti dejstvo, da se je DZ tudi tokrat, kot ob priliki stavke kovinarjev upirala volji delavstva In s tem zavzemala stališče delodajalskih krogov. Zveza ES poziva vse gradbene de- VU NI DOVOLILA POVORKE JUTRI BO ZBOROVANJE VSEH UPOKOJENCEV Po sklepu zadnje skupščine bodo I vo povsem upravičeno borbo. Za u- Jutri imeli tržaški upokojenci svoje veliko protestno zborovanje, ki se bo zaključilo s povorko po glavnih mestnih ulicah. Do tega odločnega sklepa so prišli upokojenci, ker Sq že skrajno naveličani čakati na milost in nemilost civilnih m vojaških oblasti, katerim ni do tega, da bi se pobrigale za zboljšanle nilhetolh življen-skih pogojev. V Trstu Imamo še vedno priltčno 87.000 od dela izčrpanih ljudi, ki prejemajo beraške mesečne pokojnine od 4 do 5.000 lir. Posledica temu nečloveškemu stanju je stalno naraščanje vsakovrstnih bolezni in visoki odstotek umrljivosti, ki se pojavlja med upokojenci. Številni samomori upokojencev, ki jih kronika vsak dan beleži. so lstotako javna obtožba sedanjemu načinu življenia. Tragični položaj tržaških upokojencev je prava sramota za človeško družbo. Pomisliti moramo, du so to ljudje, k iso v 40 ali 50 letih trudopolnega in napornega dela, dali vse svoje najboljše moči v splošno korist človeški družbi. V tej borbi, ki stremi edino le za dosego človeka vrednih zlvljen-sikih pogojev, pa niso tržaški upokojenci osamljeni. Tržaško delovno ljudstvo gleda s polnim razumevanjem in solidarnostjo na njlho- spešen izid njihovih zahtev je treba, da se še bolj strnejo vse vrste delovnega ljudstva, od delavca, uradnika pa do kmeta. Problem upo kojencev je istočasno problem slehernega človeka, ki preživlja sebe in družino izključno s svolim težkim in trudapolnim delom. Isti tragični položaj, v katerem se danes nahajajo naši upokojenci, grozi vsem delavcem in delavkam, katere čakajo iste beraške pokojne ob že težavnejših življenskin prilikah. Jutrišnje protestno zborovanje in povorka bosta istočasno ostra obsodba odgovornih oblasti in njihove skrajne brezbrižnosti za rešitev problema upokojencev. Tega zboro-vanje se bodo udeležili vsi delavci ln delavke, brezposelni in mladina, ki bodo se tem dokazali svojo popolno solidarnost v obrambo za pravice ne samo upokojencev, marveč vsega delovnega ljudstva. VU je izdala dovoljenje edinole za zborovanje, dočim ne dovoli povorke. Jasno je. da bi bilo oblastem zelo nerodno, ko bi korakala po mestnih ulicah ta velika množica revnih in od dela izčrpanih ljudi. To bi bila ober.em najbolj Jasna slika sedanjih socialnih razmer na tem ozemlju, ki se ie vedno nahaja pod okupacijsko upravo. lavce, da kompaktno stopijo danes v stavko in tako dokažejo svojo delavsko zrelost. Poziva jih tudi, naj ne odnehajo od svojih upravičenih zah. te v, kajti le tako bodo lahko dobili za kar se borijo In kar tudi zaslužilo. Seja tržaškega občinskega svela (Nadaljevanje s 1. sir.) munlstičnimi Iznajdbam), je dejal, da bo «bratstvo» mogoče samo s prihodom Italije v Trst. Višek svoje nesramnosti pa Je dosegel, ko Je zatrje. val, da skuša predlog tov. Juraga «kratiti» pravice večini. — Odv. Agneletto Je s svojo izjavo, da bo govoril v slovenščini, Izzval opičje razgrajanje šovinističnih «kulturnikov», medtem ko so fašisti prav po. sebno začeli tuliti, ko Je odv. Dekleva začel govoriti v slovenščini. Spregovoril je samo nekaj besed, na kar je moral prekiniti svoj govor. Tov. Košuta pa Je s svojimi besedami raz. krlnkal bistvo vseh šovinističnih svetovalcev In poudaril, da Imajo Slovenci prav toliko pravic, kakor Jih Imajo Italijani In da je nekulturno zadržanje italijanskih šovinistov najboljši dokaz nllhove duševne fašistične revščine. Nato so svetovalci glasovali za ali proti predlogu liberalca Fortija, ki je zavrnil predlog tov. Jurage. Za Fortija je glasovalo 39 svetovalcev In proti pa 20. Za liberalca so torej glasovali 39 svetovalcev in proti pa 20. Za liberalca so torej glasovali fašisti, demokristjani, blocchisti, republikanci, liberalec In nazionalsocialisti, Za tem je tov. Pogassi prečital v Imenu komunističnih svetovalcev iz. Javo, Ko je tov. Pogassi govoril so šovinisti organizirano skušali motiti njegove besede. Predvsem se je opazilo, da so organizirano motili, ko Je tov. Pogassi napadel vladi Tita in De Ga-sperija, kar dokazuje simpatijo šovinistov do njihovega novega «junaka», Tita. Celo ob proslavi tov. Vlsintlna so se nekateri fašisti upali kričati In razgrajati. Ko so se začela dela za Izvolitev župana In odbora, Je tov, pogassi predlagal, naj bi se v odbor vključila tudi dva komunistična svetovalca, tov. Bidovca ln Ferlana. Za župana je bil izvoljen demokristjan Bartoli. V odbor pa demokristjani Calcila, RI. naldlnl, Sciolti, Venler, Visentin; socialisti Bonetti, Dulci, Inwinkl; republikanca Cumbat in Ceppi ter liberalec Forti. Poleg tega so bill Izvoljeni trije namestniki. Po njegovi izvolitvi je Bartoli Citai že vnaprej pripravljen govor, v katerem je ponovno poudarjal svoje šovinistično bistvo, v katerem se ne mnogo razlikuje od fašističnih sveto-vadcev, doval tov. Ado Slavec, k. je na volitvah prejel, največ prednostnih glasov. V posdravnem govoru se je tov. Slavec zahvalil vsem prisotnim z» izkazano zaupanje ter poudaril važnost, da je na tej seji dolgem času zadonela naša domača beseda. Ostro jg obsodil sovražne in nekulturne izpade proti Slovencem na prvi seji tržaškega občinskega sveta. Poudaril je, da bodo svetovalci SIAU zvesto ‘n pošteno upravljali občino v splošno korist vsemu prebivalstvu, «Hočemo pa» — je podčtal tov. Slavec — «da se spoštuje naš jezik in naša kultura», Svoj govor je nato prevedel V italijanščino. Za njim se je oglasil k besedi svetovalec Bandini (takozvane ita-liiljanske demokratične zveze), ki Je skušal opravičevati nekulturne izpade tržaških šovinističnih svetovalcev. češ, da se ni šlo za nekaj nekulturnega, marveč za., spoštovanje mirovne pogodbe, ki predvideva uvedbo dvojezičnosti Sele po prihodu guvernerja. Pripoznal je, du je v nabrežinskem občinskem svetu večina Slovencev, zato svetovalci ne zahtevajo nič, marveč samo «vljuden» odnos, To ni bilo sicer niti več umestno, ker je že sicer v uvodu tov. Slavec jasno in neizpodbitno poudaril, da je treba spoštovati načelo narodne enakopravnosti. Da imamo Slovenci ne »tuno čut vljudnosti, marveč tudi iskreno voljo do poštenega s odelo-, vanja ter da nismo nikalci šovirv-stični nacionalisti, je pa pokazal tudi s tem, da je svoj govor takoj prevedel v Italijanščino. Na zahtevo svetovalca tov. Malizie (SIAU) je h il dodeljen ^ji prevajalec, ki je vse naslednje govore prevajal na oba jezika. Po običajnih formalnostih in po imenovanju štirih skrutinatorjev so prešli na volitve novega župana. Pri prvem votivnem postopku je bilo oddanih 18 glasov, 2 glasovnici sta bili prazni. Tov- Ado Slavec (SIAU) je prejel 7 glasov. Kralj Oto (SDZ) 8, Volpi-Fuks (LF) 3 glasove. Ker m nihče izmed treh prejel absolutne večine (t.j. 10 + 1 glasov) se je prešlo po krajšem od. moru na ponovno glasovanje, ki io dalo naslednje izide: tov. A. Slavec 7, Kralj Q. », Volpi-Fuks 2 glasova. Tudi tokrat sta bili 2 glasovnici prazni, Dočim le ostal tov. Slavec z istimi glasovi je Kralj od «Demokracije» pridobil 1 glas, ki ga je pa izgubil Babičev kandidat Fuks. Torej je jasno, da je eden izmed treh Bablčevcev glasoval za «Demokracijo». Kdo je bil ta «izdajalec revolucionarne borbe»? Ali morda g. Škrk? Pri tretjih, ožjih volitvah pa sta prišla na podlagi votivnega zakona v poštev edino prva dva kandidata, ki sta prejela največ glasov. Izid je bil naslednji: 7 glasov je prejel tov. Slavec, 7 Kralj, dočim je bilo ti glasovnic praznih. To poinAii, da so se vzdržali glasovanja vsi italijanski svetovalci in z njimi dva LF, dočim je tretji «frontovec» zvesto vztrajal na kandidaturi «demokracije». Ker ni bila niti pri tretjem postopku dosežena absolutna večina, so se volitve preložile za teden dni. kjer bo uveden isti votivni postopek. V zaključku ie tov. A. Slavec poudaril važnost, da se pride na prihodnji seji do pozitivnega izida, ker bj bil v nasprotnem primeru imenovan na mesto župana — občinski komisar, kar bj, seveda pokazalo nesposobnost, da se sami upravljamo. Tov. Marizza, kot najstarejši svetovalec je podčrtal, naj se prihodnjič voli župana s častno p.retklo-stjo, kar bo v čast vsem vaetoval-ceni in vsemu prebivalstvu, Te besede so zbodle g. Bandinija, ki je oporekal Marizzi, da imajo v ti svetovalci častno preteklost. Očividno pa je, da so še bolj zbodle g- Kralja, ki je pozval tov. Marizzo, naj omeji svoje besede. Vprašamo se, zakaj se je g. Kralj tako razburil, ko se je govorilo o častni preteklosti? Saj vendar ni nihče njega imenoval. Ali se je čutil osebno prizadetega? Na seji so bili prisotni polit. Marshall za VU, član conskega sveta Miceli ter zastopniki tiska, 2e nu prvi seji se je pokazalo licemersko pretvarjanje italijanskih nacionalistov, ki govore v Nabrežini o «vljudnih odnosih» do manj-žin. Vprašamo jih, kakšni pa so bili njihovi odnosi do slovenske manjšine na tržaški občinski seji. Ali smatrajo, da je zabranitev uporabe slovenskega jezika na tržaški občini — vljudnost? V Nabrežini, ki je pretežno slovenska, hlinijo «vljudnost», dočim pa kažejo v Trstu svoje pravo nacionalistično in šovinistično barvo. Gospodom takozvane italijanske demokratične stranke Pa so slovenski, kakor tudi italijanski demokratični svetovalci jasno pokazali« svojo visoko politično zavest nauč'!; so jih, kako se morajo spoštovati narodnostne pravice vseh narodov. To naj vzamejo na znanje tudi razni italijanski šovinisti v tržaškem občinskem svetu. Rabičevcj ,Pa, st) od svoje strani pokazalj voljo ti0 sodelovanja, seveda z... lipo. Niti sami sebi ne zaupajo več, to nam je pokazal glas njihovega svetovalca glas, ki je romal h kandidatu «Lipe». Sicer nič čudnega: g liha vkup štrihal Tej druščini sta se pridružila še dva svetovalca italijanske «demokratične» skupine, ki sta lstotako dvakrat oddala svoj glas za «lipo» Res lepa in pestra «troperesna detelja». V nedeljo zjutraj je bila v Miljah prva občinska seja, na kateri je bilo prisotnih 27 občinskih svetovalcev. Po običajnih formalnostih so svetovalci prešli na izvolitev župana. Pri tem so demokristjani, sa ragu t-ovci in republikanci jasno pokazali (Nadaljevanje; ruj 3. strani) besno zaganja proti «Vidalijevcem» češ, da so oni krivi tega stanja. Po-mnenju Primorskega bi moral Ljudski dom pripadati Babičevi razbijaški skupini. Dejansko postavlja Primorski slovensko ln italijansko PD «Škamperle» na linijo fašizma, češ, da so se. polastili Ljudskega doma ter da je bila «ogromna večina članstva vržena iz svojega doma». Kje je ta «ogromna večina» pa nam najbolje dokazujejo izidi zadnjih volitev. Ves članek, ki naj bi bil po njihovem pisan v obrambo Ljudskega doma in demokratičnega prebivalstva, je v resnici le najbolj ostuden izpad onemoglega besa proti našim demokratičnim organizacijam in kot tak odkrita podpora imperializmu. Babičevi skupini ne gre za to, da ostanejo demokrati v svojem domu, marveč bi raje videla, da bi jih VU spravila na cesto in bi se potem mogla zavzeti, da pride Ljudski dom v njene roke. Ali nš vse |p Babičevo maslo, če pomislimo tudi na «legalni» pritisk na «Lavoratore» ln «Delo»? LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki: MATI drama v petih dejanjih predstava NA KOLONKOVCU na prostem gostilna ex Soci sobota, 23. julija ob 20. V KRIŽU PRI TRSTU na društvenem dvorišču nedelja, 24. julija ob 20. o V ŠKOFIJAH na prostem sobota, 30. julija ob 20- o V BOLJUNCU na prostem nedelja, 31. julija ob 20. Povsod veljajo ljudske cene: Očtrasli . . . 101) lir Otroci ... 50 ,, Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir Igralce Ljudskega odra obveščamo, da se zberejo drevi ob 18.30 na trgu Burriera Vecchia, odkoder se bodo odpeljali z rednim avtobusom na Kolonkovee, kjer bo predstava drame «Mati». PRIPRAVE ZA MLADINSKJ FESTIVAL Mednarodno priznanje borbeni tržaški mladini Od 14. do 28. avgusta sc bo vršil v Budimpešti svetovni festival mladine in študentov. Kmalu zatem pa od 2. do 10. septembra drugi Svetovni kongres demokratične mladine. Kongres in festival se vršita v sklopu borbe mladine vsega svetu, za mir. To bo, po svetovnem km> gresu partizanov miru v Parizu, največja manifestacija bralstva in enotnosti mladincev vseh narodnosti in obenem največji dòkaz moči, ki jo ima fronta miru. Tudi demokratična mladina Trsta st; pripravlja na ta dva velika dogodka, tako kot je sodelovala v vseli Pvirlreruliut skrb AS 17,7. sa pcčHnlške kelvniie Mestni odbor ASIZZ je letos organiziraj na Opčinah dnevno počitniško kolonijo za najpotrebnejše otroke iz mesta. V koloniji je trenutno 50 otrok. Večina jih jg iz Starega mesta in so resnično potrebni okrepčila in dobrega svežega zraka. Malčki se vsako jutro pripeljejo s tramvajem na Opčine. Uprava travajskega podjetja je nudila za otroke znižane cene na tramvaju. Malice ln kosilo dobivajo v Prosvetnem domu, večino dnevu pa preživijo na prostem v svežen krašfcem zraku. Tudi opoldanski počitek prebijejo na prostem. V Prosvetnem domu so poleg kuhinje in obedn'ce napravili prhe za kopanje. Tako je otrokom dana tudi možnost dnevnega kopanja. Važno je pa predvsem dejstvo da si je organizacija ASIZZ zadala to težko nalogo, ne da bi razpolagala » primernimi sredstvi. Požrtvovalne žene so pri tei iniciativi popolnoma zaupale v solidarnost poštenih* demokratov, demokratičnih organizacij in ustanov. In res. zaenkrat s» otroci z vsem najpotrebnejšim preskrbljeni. Dr. Weissova Je opravila zdravniški pregled; požrtvovalne žene pa stalno nadzorujejo otroke ter napravijo vse, kar je njihovi moči. da nudijo otrokom čim udobnejše letovanje. Organizacija ASIZZ požrtvovalne žene, ki skrbijo za otroke v koloniji, kakor tudi vsj tisti, ki podpirajo kolonijo , imajo eno stvar pred očmi, namreč, da otroci te kolonije ne odjedajo bornega kruha nikomur, predvsem pa ne tistemu, ki ga je tako potreben, kakor so potrebni jugoslovanski otroci. To je neizpodbitno dejstvo. Babičevske organizacije so spravile skupine o-trok v Jugoslavijo. Morda so kolonije v Jugoslaviji boljše od naše, tudi gorski zrak je brez dvoma boljši v gorenjskih planinah, kot pa je na Opčinah, a dejstvo je, da so tistih mest, na katera so pridi j otroci iz Trsta v marsikaterem primeru mnogo bolj potrebni izčrpani otroci Jugoslovanskih .delavcev, kot pa marsikateri tržaški otrok.'In o tem imam p konkretne dokaze. Dejstvo je tudi da ASIZZ ne vrši tega dela iz zgolj propagandnih namenov, pač pa vrši s tem svojo socialno dolžnost. Za kolonijo na Ojpčinah so prišli v poštev predsem najpotrebnejši in najsiromašnejši otroci ne glede na politično pripadnost, Babičevske organizacije so poslale otroke v Jugoslavijo 3anm iz političnih namenov. Hotele bi prikazati, da so vsj jugoslovanski otroci vsega siti in da imajo vsega yeč kot dovolj. Njim ni mar, če so prišli gotovi tržaški otroci v gorske kolonije namesto, du bi bile te na razpolago predvsem izstradanim otrokom jugoslovanskih delavcev In siromašnih kraških kmetičev. Se zmenijo se ne za mnenje tistih, ki z velikim naporom delajo kot živina ob najslabši hrani. Torej naša ASIZZ je ustanovila kolonijo za najpotrebnejše otroke iz Trsta. Zaenkrat je za otroke vse najpotrebnejše preskrbljeno; za naprej pa je upati kot do sedaj V polno solidarnost demokratičnega prebivalstva. V načrtu sta še dve izmeni dvajset dni. Zato priporočamo vsakomur, da podpre to iniciativo, ostalih mednarodrdh demokratičnih akcijah mladine. V sklopu priprav naše mladine na festival in kongres v Budimpešti bosta v nedeljo, 24. t. m. v Boljuneu festival tržaške mladine in mladine STO. * * * Dragi prijatelji, tajmltvo Svetovne zveze demokratične mladine vas naproša, da predaste v imenu 56 milijonov mladincev 64 dežel svela demokratični mladina Trsta, zbrani na veliki ve. salici 24. julija najsrčnejše, bratske in oorbene pozdrave. Svetovna federacija mladine vam čestita k Melativi za organiziranje kampanje v svrho popularizacije Svetovnega festivala mladine in študentov ter II. Svetovnega kongresa mladine med demokratičnimi mladinskimi množicami. Obenem s popularizacijo razširite med mladinci tudi gesla teh velikih dogodkov ln poudarite njih pomen: «Naprej za trajen mir, za demokracijo, nacionalno neodvisnost narodov za boljšo bodočnost narodovi» Prosimo vas. da obvestite ob tej priliki vaše mladince, da je Svetovna zveza zelo ponosna na akcije mednarodne solidarnosti, ki jih je v preteklosti tržaška mladina uspel, no zaključila. S tem pokazali, da si je vaša mladina popolnoma svestita svojih odgovornosti na mednarodnem polju in naprani vsei zatiran i mladini, čeprav se mora boriti z mnogimi drugimi težkimi problemi, ki so posledica politike anglo-ameriškega imperializma. Nadalje vas prosimo ,da poveste vaši mladini, da more vedno priča kovati pomoč in podporo demokra tine mladine sveta in Svetovne f* deracije v skupni borbi za uniče nje vojnohujskaških načrtov imperializma in za dosego zmage v borbi za mir. Naprej za Svetovni festival mladine in 'študentovi Naprej za drugi svetovni kongres mladine! Prisrčne pozdrave za tajništvo: BERT WILLIAMS ZGODOVINSKI DNEVI 23. 7. 1899 se je rodil .Veprih ■*" Mojsijevič, sovjetski skladaj' 23. 7. 1919 je bila ustanovljena sir venska univerza. 24. 7. 1905 ie umrl pisatelj J»”6 Trdina. 25. 7. 1586 je umrl v Derendir.«6”” Primož Trubar, ustanovitelj sl“ venske književnosti. NjelJ” prva knjiga je izšla leta 1551; 25. 7. 1943 je bil strmoglavi)" Mussolinijev fašistični režim Italiji. 26. 7. 1845 se je rodil Franjo *a kovic, hrvatski pisatelj. Umn” leta 1914. 26. 7. 1856 se je rodil Bernard i*3 veliki Irski pisatelj. 27. 7. 1882 se je rodil Stanislav nički. srbski skladatelj in srbske opere. 28. 7. 1750 je umrl J. Sebasti Bach. veliki skladatelj bar®11 dobe. Rodil se je 21. 3. 168£>' 28. 7. 1897 je umrl v Ljubljani P' satelj Janko Kersnik. Rodil . je r.a gradu Brdu blizu Dom* Spočetka je pisal v nemšš6.. jeziku, njegov domači uW Levec pa ga je pridobil za sanje v slovenščini. Pisal črtice, novele in romane. , 29. 7. 1884 se je rodil Boris V. A» jev, sovjetski skladatelj, beni teoretik in kritik. Zna11 ( pod pseudonimom Igor GleD° ' < R A I> I O > 1) TRST II. SOBOTA: 13.40 Folklorna gl»'1' raznih narodov; 18.00 Arije in iz oper; 18.30 Oddaja za najml*) ' Andersenova pravljica «RaC. Packa» izvajajo člani Radijsfc” odra; 20.10 Znane slovanske " lodi je; 20.30: Programski perii11® 21.00 Sobotni večer nato Vele™ melodije. NEDELJA: 8.30 Slovenske nzt-* pesmi igra na harmoniki Mario cin. 9.30 Kmetijska oddaja. 13 Gir po željah. 14.40 Iz opernega sveti’ Sprehodi po našem podeželju, ti ' kar vsakdo rad posluša. 18.15 Dv0' kove skladbe. 2o Z narodno pes1”1! po Sloveniji. 21 Radijski oder. 2* Večerne melodije. PONEDELJEK: 13 Češka glasba. 18.15 Slovenske pesmi. ti -spodinjska ura. 20 Športna kro»1^ 20.45 Gounod - «Faust», opera v Pe dejanjih. TOREK: 12.10 Glasba iz oper«1 filmov. 13 Pesmi in plesi jugostivl sklh narodov. 18 Bachove in Haen' ve skladbe. 18.45 Slovenske nar1 pesmi igra na harmoniki Mario - -cin. 20 Arije iz Massenetovih °Per'j) Vzori mladini: Simon Gregorčič. 2 . Schubert: Simfonija št. 1 v B ^ 22.45 Plesna glasba. SREDA: 13 Glasba po željah. „ Plèliha Jilasba. 18 Mamica pripoved" 18.35 Plesna glasba iz minulih t»» 19 Tehnika in gospodarstvo. 20. ti -kalni kdneert baritonista Marii" Kosa. 21. Razgovori pred mikrofon ČETRTEK: 13.30 Slovenske Uf" skladbe. 18 Glasbeno predavanje- , Slovenščina za Slovence. 20 Slov«"’ zbori. 21 Radijski oder. PETEK: 13 Glasba po željah. lf. Šramel kvintet. 20.30 Tržaški kul‘< razgledi. 21 Mojstri besede. 2 p Mendelsohn: Simfonija št. ‘5 v duru. 21.58 Večerne melodije. Iznajdljivost dolinskega duhovnik8 Duhovnik v Dolini si na vse a čine D-nzoioeva, da oi pridobil " svoj vpliv vse vaške otroke ‘n ^ « 1 'v j »jJiiv vac v ti» At- Ut ruHC “ ko njih seveda ludi starše. V svojih namenih jc zelo iznaj<»J Da bi pridobil čim več otrok. S* bistra glavica izmislil kino-Pr!j ■nave. Svoječusno je nastavil ^ kar v župnišču. Nič ga ni h10, .-ri tem, da e župnišče del ce( venlh prostorov, kjer bi ne «J*1 bili mestu za k«no predstave. to še ni dovolj! V zadnjem čas“, postavil tii «duhovni pastir» kino kar na prostem in sicer P cerkvijo. To početje je zelo °*. čilo vse vaščane. Starejši *)u vedo celo povedati, da je bile ^ tem prostoru v prejšnji dobi P°| pališčg «n da je prostor kol taJ* rej posvečen. Ta svojevrstni podjetnik sc poslužuje cerkv* vrat kot reklame deake za ■ svojih kino-predstav. Razum1' je, da verniki ostro grajajo trušč, ki se ob vsaki prirediti'1 navija prgd cerkvenem liram01 Kako naj sl verniki razlaS»)0’j s« iz verskega hynnu ustvari» no? Ali spada tudi In v vrsto v direktiv za «križarsko vojno» .ti ti demokratičnim in komuni-d*0 silam? V tem primeru ie P° p na mestu rek, ki pravi, da «vse ti vodijo v Rim» vri^ TB2ASK1 ODBOR ZAJ^-' LEZBO NA MLADINSKE^ FESTIVALU V BUDlMF^J organizira jutri 24. t. m. s pfi četkoni ob 15. MIMO MSEHCD V BflllllCII Na sporedu so razne šP°rlm tekme, šaljive igre, *’°S0l,1|)r na tekma med ekipo Ladi, delnice sv. Marka in Glih’ ca-Rosandra ter ples ng odprtem Vozili bodo kamjoni iz Garibaldi - Sv. Ane od '»'J, dalje in redni avtobusi iz p p staje ob 12.30 - 17 -ter 21,25. VABLJENI VSI ! Odgovorni urednik DUŠAN K O D R1" j Tiska Tržaški tiskarski za ul, Moritecrhl 6 Dovoljenje A.I.S. ! T EXT V S 0RAT10.[i 5 Kit SOMIKtCA. Ml l T- j mi«6iPA»p)u>iilki j expofiiut, * ! K Ji A T X A I 4 l A 6 A jj 8 p ZhesnastU JDtih,Nctse fki Kraji,Tv,*-1 ho (It fam kraj la val. Tv o- k ijt» 30-LETIMlUA našega najvišjega znanstvenega zavoua mimike —___u jčfMfatU___ . 23- julija poteče 30 let, odkar le bila ustanovljena naša ivajvišja znanstvena in kulturna ustanova -slovenska univerza v Ljubljani. Dolga desetletja smo se Sloven-c pod Avstrijo borili, da nam kQt kulturnemu narodu prfznajo Pravico da najvišje izobrazbe v Materinskem jeziku na samostojnem vseučilišču. Mnogo naSih naprednih delavcev je že davno prej uvidelo potrebo po tej znanstveni ustanovi; kajti ni si mogoče misliti razvoja kulturnega naroda brez kslne univerze. Zahteva pp njeni ustanovitvi je v 70-ih letih prejšnje. ga stoletja postala tudi del poli-tiHnega programa Mladoslovencev, ki jim je bila Zedinjena Slovenija končni politični cilj. Tej borbi za slovensko vseučilišče so se pridružil zlasti slovenski napredni intelektualci ter visokošolci, ki so ob velikih denarnih težavah študirali I-'a tujih univerzah, zlasti na Du-Uaju, v Gradcu, Pragi in Zagrebu. Med vsemi temi je bil najbolj dosleden in delaven za ta cilj dr. Danilo Majaron znani slovenski Pravnik in kulturni delavec. Kot Man deželnega zbora za deželo panjsko je že leta 1898 Imel v deželr.em zboru ognjevit govor, v katerem je zahteval naj se čim-brej ustanovi slovenska univerza, v tem času ln kasneje je priobčil v «Slovenskem pravniku» več član-kov, v katerih utemeljuje potrebo Ujene ustanovitve. Toda tedanji nazadnjaški polltič-I krogi so zastavili vse svoje si-M da ne bi prišlo do univerze; kajti bali so, da bi postalo sloven-sko vseučilišče v Ljubljani žarišče Uarodne borbe za osvoboditev Slo-v*nije izpod habsburškega jarma. Sele po prvi svetovni vojni se ■M z razpadom avstro-ogrske mo-uarhije in z nastankom nove drža-Ve Srbov, Hrvatov in Slovencev nUdila možnost ustanovitve, katero sd tedanji kulturni in politični kro-5* tudi izkoristili. Zopet je bil dr. Danilo Majaron tisti, ki je takoj Po osvoboditvi v jeseni 1918 dal Pobudo za ustanovitev vseučlliške komisije ter je kot njen predsed-n‘k začel širokopotezno politično, organizacijsko ini propagandno akcijo. Komisija je dosegla že v marcu 1919 potrebne kredite. Takoj je bito ustanovljenih 6 podkomisij in sjcer 5 od njih za organizacijo pc-tih fakultet in imenovanje profe-s°rjev, 6 komisija pa je skrbela za Primerne prostore in opremo. Zo-6et so se pojavile ovire to pot s strani velesrbske reakcije, ki je duela že tedaj name v kali zadu-Slti vsak znak narodne avtonomije 0stalih jugoslovanskih ngrodov. To-da ha podlagi odločnih intervenni dr. Majarona in dr. Verstovška er drugih je beograjska vlada 30. sPrejela zakonski predlog o Ustanovitvi univerze SHS v Ljub-Mht, katerega je parlament so-. asno odobril 16. julija, a 23. julija J® 8 podpisom tedanjega regenta Aleksandra postal pravomočen zakon. v ^ tem zakonom se ustanavljajo okviru ljubljanske univerze po-Polna filozofska, pravna, teološka h tehniška fatultela, dočim je medicinska fakulteta dobila le dva l'rva letnika. V tem obsegu je osta-a vse do konca druge vojne, če-!lrav ie univerzitetni zakon iz leta 30 predvideval za ljubljansko Mlverzo pet popolnih fakultet. Tu-! P° njeni ustanovitvi sc je mo-. ta vrhovna znanstvena ustano-a borili ,z neštetimi ovirami zlasti hačnega značaja, ponovno pa ji je ..'elita tudi s strani beograjske čar-' le in njenih slovenskih podrepni-_ ov nevarnost ukinitve. Vendar so š/en* ustan°vilelji ter profesorji in 'Udentje vedno preprečili Inke nakane, ori^6 "jeni ustanovitvi so se s| zvali najboljši slovenski znan-i..Vp;nl,(»em jillRUlMU •..... i ' -riir v ~ s— i*«* Naslovni- list Trubarjevega abecednika, Naslovni list Trubarjevega katekizma Prvi slovenski tiskani knjigi Pionirskem domu v Sverdlovskem ima mladina svoj kotiček, kjer more sestavljati popolne radto-prejemnlke rancuh, njegov pomočnik pri )(.l(0i kruki, se je zgrabil z mlatil-- c° S pogumom neizkušenega, Toda kmalu ga je kakšnega trde ga j. — ima v rokah. Ze Po nekaj r°0ih so začele pesti popuščati, ciaSl So se Mu prenapolnile odprti Jahkot;erneža. ie moral odvajati s sapo, s široko bori lm* usii- Videl je, da se mora čilJ- popriietl. zato se je razkara-1,1 sc s težlno svojega mladega . csa naslanjal na kruko, ker je o manj naporno.' vnVlažck je hropel in biju-šil *~arn°olavka je previdno ma-p° u njegovo žrelo, redčila sno-d M v enakomerne tenke plasti, Pa ne Sel pretrdo. Včasih Oo M žrelo požrlo predebelo zalo-do»Se PloteI° -agoltati, kolesje je vise 4° Zaiel° teči počasneje. Kadar Fra t0 29°dtlo, sta Carnoglavu in stnJl.Cu,lu narasla hrbta, oči so jim Zverih JZ iam' moraItt Mamili m°Či0, dpostavila versko edinost v narodu, iti /nogla uničiti njihovih kulturnih dejanj. Graditi je morala n» osnovi Trubarjevega in D n »Sinovega prevoda sv. pisma.» (S! .lijak). In še «leg» moment» ne smemo prezreti, iti je bil morda živi jenske važnosti za n»; narod. Težišče slovenstva, ki je dotlej bilo na Koroškem in zaradi »nočnega nemškega pritiska zelo izpostavljeno, je z nastopom Trubarja in njegovih sodelavcev bilo prer.ešeno na varno Kranjsko, kjer se je moglo ne samo mirno ohraniti, ampak se tudi uspešno razvijati. K. V. Seja v Nabrežini (Nadaljevanje z 2. strani) List iz Trubarjeve protestantske pe. smarlce - prve slovenske pesmarice svoje saboterske namene. Vsi ti svetovalci so pri glasovanju oddali prazne glasovnice. V imenu komunističnih svetovalcev je govoril tov. Prodan, ki je poudaril da se bodo komunisti v občinskem svetu borili za izvedbo svojega programa ter ne bodo nikoli odstopili od načela bratstva med Slovenci in Italijani. Spoštovali bodo in zahtevali, da se spoštujejo narodnostne pravice Slovencev. Komunisti ne bodo monopolizirali občinske uprave, marveč so pripravljeni pošteno sodelovati z vsemi strankami. Novoizvoljeni župan tov. Pacco je prejel 17 glasov. Občinski odbor sestavljajo: lov. Prodan Karel, Mi-cor Peter, Berlocchi Rainiero, Millo Gastone, Namestniki: Argenti Ottavio, Zilli Marija. Prihodnji teden se bodo vršile prve občinske seje v oatalih podeželskih občinah in sicer: V ponedeljek 25 t. m. ob 9 url v Dolini, ob 15. uri v Zgoniku. V torek 26, t, m. ob 19 url y Repentabru, Že 1944. je skušal Tito razbiti grški demokratični pokret Radio svobodna Grčija je ti. ju- 'ščevalne službe jugoslovanskega radio Svobodne Grčije». Sedaj nam lija objavila naslednje poročilo: «5. julija je sovražnik nadaljeval svoje napade na področju Kajmakčalana Ob tej priliki se je ponovno poslužil jugoslovanskega ozemlja, ker so bili odbiti vsi njegovi napadi z grškega ozemlja». Poleg tega navaja agencija «Svobodna Grečija» naslednje podrobnosti «Ko se je začela ofenziva monar-hof asist iene vojske na področju Kajmakčalana, so se na Jugostovan-kem ozemlju v obmejni vasi Ro-pokosev sestali oficirtji monairhq-fašistične vojske z jugoslovanskimi oficirji. Na sestanku so bili prisotni tudi angleški in ameriški oficirji. Grške oficirije je vodil komandam 516. monarhofašističnega pešadijska bataljona, polkovnik Petropulos. Po tem sestaneku so jugoslovanski oficiriji zavzeli napram grškim mo-narhofašistom «prijateljsko stališče».» Nek predstavnik Svobodne Grčije je dejal, da ta vest dokazuje težko Titovo izdajstvo. Dejal je tudi. da namerava monarhofašistična vojska «očistiti» ozemlje v bližini jugoslovanske meje s pomočjo in sodelovanjem jugoslovanskih oblasti in taki zadati težak udarec Demokratični armadi. To je posledica stikov med atensko in beograjsko vlado, Angležev in Amerikancev. Istočasno s to vestjo je bila obja-Ijena vsebina proglasa razširjenega aktiva komunistične organizacije slovanskih Makedoncev v Grčiji, ki je sestavni del Komunistične partije Grčije. Ta proglas je bil sprejet 20 junija t. 1. in obravnava vprašanje nacionalistične klike Keramitzi-ja in Gotsea. Iz tega dokumenta je razvidno, da je že 1944. Titova klika pošiljala svoje agente z nalogo, da razbijejo in izpodkopujejo grški demokratični pokret. Nadalje pravi proglas: «Prvo akcijo za razbijanje borbene enotnosti grškega in makedonskega naroda so začeli že leta 1944, ko je začela KPJ pod vodstvom Tita organizirati svojo podtalno delovanje. Tito in njegova skupina sta, v želji da si priključita Egejsko Makedonijo, organizirala odvratno kampanjo obrekovanja Komunistične partije Grčije ter sta obtoževale našo partijo in njeno vodstvo, da sta izdala revolucijo, Rezultat te kampanje je dejstvo, da je Titova klika ustanovila v Makedoniji svojo partijo ip tako razbila enotnost Komunistične partije Grčije in EAM-a. Titova klika je poslala v Grčijo na stotine svojih agentov, da uresniči z ustvaritvijo Velike Jugoslavije svoje nacionalisti čne cilje na škodo osvobodilne borbe grškega ljudstva. Proglas pravi nadalje: «Danes, ko je pred vsem svetom razkrinkano Izdajstvo Titove klike in ko ne more več skrivati svojega prehoda v imperialistični tabor, so bili razkrinkani tudi njeni agenti v Grčiji. Med glavnimi agenti Titove klike v Grčiji v vrstah Komr.istične partije in narodno osvobodilne fronte slovanskih Makedoncev spadata Keramitziev irj Goste, ki sta zbežala v Jugoslavijo ko sta bila razkrinkana. Pod zaščito Titove klike sta v Skoplju organizirala za borbo proti grški Demokratični armadi centralo izdajalcev in dezerterjev narodno osvobodilne borbe makedo-donskega ljudstva V sodelovanju z oficirji jugoslovanske tajne policije sta poslala svoje ljudi in dezerterje do Vitsija da bi tam zbirali vojaške in politične informacije. Keramitziev in Gotse sta dva glavna agenta jugoslovanske tajne politicije in obve- glavnega s tana. Vsem je znano, da eta bila izključena iz narodno osvobodilne fronte slovanskih Makedoncev in ko sta pobegnila v Skoplje — napisala poseben letak, ki so ga z letalom metali nad pokrajino Vitsi in v katerem sta pozivala borce demokratične armade ter prebivalstvo, naj zahtevajo od Komunistične partije Grčije razjasnitev, ker je izključila take «voditelje». Frankcionaško in podtalno delovanje KPJ v KPG in NOF v grški Makedoniji, co vodili tri oddelki. Prvi je politični oddelek, ki ga vodi sekretar KPM, Kuliševski. Ta oddelek vodi vse druge oddelke, ki vršijo obveščevalno in sabotažno delovanje. Drugi oddelek vodi jugoslovanske tajna policija, tretji po obveščevalna služba jugoslovanskega glavena stana. Ta dva oddelka imata v KPG NOF in v Makedoniji svoje organizacije in celice. Titova ktka ne razvija svojega delovanja samo v grški Makedoniji. Svoje delovanje razvija prav posebno tudi med grškimi politemigranti, ki so prišiti leto 1944 v Jugoslovaniju po dogovoru v Varkizi. V treh letih težke borbe preti monarhofašistom se je moralp Komunistična partija Grčije prav tako boriti proti podtalnem razbijaškem delovanju Titove klike, ki, je po od-.Stranitivi Keramitzieva in Gotseja — začela odkrito razvijati med makedonskim prebivalstvom likvidatorsko delovanje in organizirati de-zertiranje iz Demokratične armade. Vse to koristi monarhofašistom in svoje ljudi in dezerterje do Vitsija, imperialistom. Titova klika ju v KPG in NOF organizirala vohunske centre, ki so imeli glavno nalogo izzvati spore med grškim in makedonskim narodom in izpodkopati njuno enotno borbo. To delovanje vodita iz Skop-ija Keramitzijev in Gotse, ki sta pod varstvom Titove klike in sta dobila državne službe. Na radijski postaji Skoplje dela približno deset dfezerterev iz Demokratične armade. Keramitzijev jn Gotse ne pomagala samo dezerterjem Demokratične armade manveč tudi onim ujetim monarhofašističnim oficirjem rabljem našega ljudstva, ki so z njuno pomočjo zbežali iz ujetniških lagerjev Demokratične armade. Nesporno dejstvo je, da je V. plenum CK KPG moral preiti iz gesla enakopravnosti na geslo samoodce-pitve v najnekoristnejšem trenutku, če gledamo iz vidika revolucije. To se je zgodilo zaradi laži Titove klike ter klike Keramitzieva ter Gotseja, ki sta med makedonskim ljudstvom razširjala krilatice, da jih «bo KPG ponovno izdala, da bodo vsi Makedonci pregnani in da jim edino zaščito" nudi priključitev k Jugoslaviji». Tako je v makedonskem narodu nastalo kolebanje, de-molariziranj slabiči so se odločili, da dezertirajo in tako póstavili v nevarnost, osnovo revolucije. Monarhofašistična jn. imperialistična propaganda je trdila, da hoče KP Grčije prodati Makedonijo Bolgariji. Ako se more sploh govoriti o prodaji, se to prilega Titovi kliki, ki sc razgovarja z atenskimi monarhofašiisti. kako bi skupno zadušili borbo grškega in makedonskega ljudstva za neodvisnost in demokracijo. Ko čitamo ta proglas in obvestilo Demokratične armade, moramo razumeti besede, ki jih je Tito izrekel v Pulju. Takrat je dejal, da bo Jugoslavija «prisiljena» zapreti mejo z Grčijo zaradi monarhofaši-stičnih napadov in obrekovanja F. E. Džerdžinski Ta teden poteka obletnica smrti I bi za utrditev oblasti, za ustvaritev iskrenega in doslednega revolucio-1 socialistčne države svojo udarno narja, Džcrdžnskega. Svojo revo- lucionarno. borbeno pot ie začel že zgodaj, tako, da ga vidimo poleg Stalina, Ordžonikidze in drugimi voditelji zakavkaškega upora 1905. leta. Po zmagi velike Oktobrske revolucije prevzame Džerdžinski vodstvo komisariata za notranje zadeve. Džerlžinski je prvi voditelj policije v deželi, kjer je zmagala proletarska revolucija, ki ie privedla na oblast delavski razred. Umrl je 27. VII. 1926 Država je (pod pogoji kapitalizma in privatne lastnine) orodje je torej jasno, da je Tito napadel monarhofašute zaradi lepšega, ker je hotel predvsem obrniti svojo ost proti junaškemu grškemu ljudstvu, ki ga skuša razdvojiti s svojimi zločinskimi agenti. Njegovo podlo, pro-tiljudsko in zločinsko delovanje proti grškemu ljudstvu se je torej začelo že leta 1944. Iz tega moremo zaključiti, da je ta človek že dolgo pripravljal Izdajstvo in da je bil že dolgo v stikih z imperialisti. Kar dela preko svojih agentov v Grčiji, je delal in dela povsod v svetu, kjer koli je imel in ima svo. je agente. Njegova naloga je bila in je: razbiti Enotno socialistično fronto, vnesti razdor v demokratični pokret in pomagati tako k «iztrebljenju» komunistov in demokratov. Primer Grčije nam je torej dovolj jasen dokaz za njegovo protikomunistično, protisovjetsko in proimperialistično delovanje. Nobenega dvoma ni več, da jg Titova klika «udarni odred» imperializma in da uživa vso podporo kapitalističnih krogov. Zato je Titova klika najnevarnejši hlapec imperia-lizina in prav zaradi tega jo jè treba tolči na vseh poljih. V. Prorokov — Ilustracija za knjigo: Slika Amerike: Brezposelnost Iz časopisa «Pod zastavom internacionalizma» LETO DNI PO RAZKRINKANJU Nešteti so dokazi sovraštva Titove skupine napram deželam ljudske demokracije in Sovjetski zvezi, piše tov. Geminder. On našteva konkretne primere Iz provokator-sfcega dela Titovih pristašev. Iz njih vidimo njihovo sodelovanje z ostanki češke reakcije ob priliki sokolskega nastopa in praškega velesejma. Titova klika pošilja strateške surovine anglo-ameriškim im, penaiistdm in ne izpolnjuje svoje trgovske obveze napram češki republiki. To je primoralo češko-slo-vaško vlado, da prekine trgovske pogajanja in da ustavi nadaljnjo prodajo investicijskih dobrin za Jugoslavijo, V vrsto sovražnih dejanj spada tudi pretepanje češko-slo-vaških monterjev, ki so delali ,v Jugoslaviji na izgotovitvj del iz starih pogodb. Pretepla jih je Ran-kovičeva policija. «Posledica izdajstva ie tudi ta, da pristopajo jugoslovanski titovci X službi imperialistov k metodam provokacije in sabotaže. Oni poskušajo, pridobiti špijone, plačane agente, ki naj jim dajo informacije za katere se zaman napenjajo po- klicni angleški in ameriški vohu- I Drugega agenta so opremili z mani. Tako je n. pr. vodja obvešče- lim foto-aparatom in mu zastaviti vaine službe pri jugoslovanskem nalogo da naj fotografira neke taj-poslaništvu y Pragi dajal svojim a- ~ -- ---- g en tom sledeče naloge: 1. Ugotoviti delovanje češkoslovaške vojske, 2. njen razvoj po februarju 1948. 3. kako napreduje čistka v naši armadi, 4. kaj se pripravlja v bodočnosti V naši armadi, 5. karakteristike nekaterih višjih oficirjev in njihov odnos napram režimu ljudske demokracije ter njihove zveze, Mi se samo sprašujemo, zakaj so jim potrebne biografije nekaterih oficirjev in njihov odnos napram režimu ljudsko demokracije? To rabijo samo zato, da bi se povezali z peščico reakcionarnih oficirjev, ki so po načrtih anglo-ameriških imperialistov pripravljati neuspešne upore. Te podatke so rabili zato. da dajo svojim gospodarjem naslove ljudi na katere bi lahko računali prj morebitnih - novih poskusih, da podkopljejo in zrušijo režim ljud-ske demokracije. CHURCHILLOVA BAJKA O »BITKI ZA ANGLIJO11 Medtem ko je julija 1940. Hitler navidezno pripravljal vojaške operacije proti Anglija kot sredstvo za pritisk na to deželo, je istočasno začel dejanske priprave za napad proti Sovjetski zvezi. 29. Julija 1949, je Jodl sporočil $uo jemu pomočniku Warlimontu Hitlerjevo direktivo, ki je predpisala izdelavo vojnega načrta proti ZSSR in pripravo te vojne. Istočasno je Jodl naznačil svojim podrejenim, da je Rusija, po menju Hitlerja, edina dežela, ki more pomagati Angliji. To je bilo mnenje, ki ga je Hitler že prej razložil Raederju. Ta načrt za napad na Sovjetsko zvezo je vseboval absolutno potrebni pogoj uničenja Velike Britanije. V času, ko je vrhovni stan nemške vojske začel črtati prve obrise poznejšega načrta «Barbarossa», je poveljstvo letalskih sil izdelovalo načrt za napad na Anglijo. 6. avgusta je Goering organiziral sejo, kjer je bil odobren akcijski načrt v tem smislu. Prvi «ddn orlov», mogočni letalski napad na Anglijo, je bil določen za 10. avgusta. Pravi cilj letalskih operacij ni bi. lo pripravljanje vpada v Anglijo, marveč predaja njenih najvišjih voditeljev Hitlerju. Zgovorno pričanje o tem najdemo v pismu, ki ga je 8. avgusta naslovil Samuel Hoa-re iz Madrida angleškemu zunanjemu ministru, Halifaxu. Hoare je poročal, da je nek svetovalec franc o-skega poslaništva «prišel poročat Yenckemu (svetovalcu angleškega poslaništva) o nekem razgovoru s Sunjerjem, ki je razložil nemški vojni načrt proti Veliki Britaniji in je izrekel svoje absolutno prepričanje, da bo ta načrt uspel v treh dneh». Hitler je računal na psihološki učinek «nevov orlov», domnevajoč, da se bodo «monakovi možje» —Halifax, Hoare, Chamberlain — ter njihov resnični voditelj, Churchill takoj predali... Kar bi se bilo zgodilo brez odločne volje angleškega ljudstva zoperstaviti se fašističnim napadalcem. 9. avgusta, na predvečer «dneva orlov», je hitlerjevski poveljnik objavil progi as, ki se je imenoval «Aufbau-Ost». Ta dokument je našteval pripravljalne ukrepe za po-zorišče vojaških operacij na Vzhodu, v pomladi 1941. (popravila in izgradnja mostov, cest, letališč, skladišč, itd.). V tem proglasu in ne v Goeringovi direktivi o «dnevu orlov», se je pokazal resnični vojni načrt Hitlerja. Zaradi atmosferskih sprememb se je «dan orlov» vršil 19. avgusta. V pregledu učinka bitke orlov» je Goering v svojem proglasu z dne 19. avgusta izavljal: «Dočakali smo odločilni trenutek v letalski vojni proti Angliji. Mo-ramp uporabiti vse sile, s katerimi razpolagamo za uničenje sovražnikovih letalskih sil». Toda tudi ta «strašni» proglas ni bil drugega kot krinka, ki je imela namen skrivati resnišne Hitlerjev namene. V nadaljnih operaci jah je britansko letalstvo pretrpelo težke izgube in se je znašlo v zelo slabem položaju. Goering je skoro dosegel cilj, ki si ga je zastavil, toda nemško poveljstvo ni niti sanjalo, da bi ta položaj izrabilo. Po britanskih poročilih je angleško letalstvo v. dveh tednih, f. j, od 24. avgusta do 6. septembra izgubilo 466 letal. Čeprav so zbrali vse rezerve, jim ni pr costatala drugega kot 125 lovskih letal. Po veljnik lovskega oddelka britanskega letalstva je v nekem poročilu, ki je bilo objavljeno jeseni 1946 priznal, da na koncu te operacijske dobe ni mogel več dopolniti letalskih sil s popolnimi formacijami in da se je borbenost lovskega letal- stva iz dneva v dan slabšala. Toda zeti iz primerjave dogodkov. 2. Nemci, trdi p spojem poročilu, se niso zavedali velikega uspeha svojih napadov... Zaradi «pomanjkljive obveščenosti» nemškega poveljstva si britanski zgodovinarji razlagajo Goeringov «nepričako- vani» ukaz za nehanje bitke za uničenje britanskega lovskega letalstva in s katerim je zapovedal osredotočiti s 7. septembom letaske napade na London. Ce Goering ne bi zagrešil te napake, pravijo ti zgodovinarji, bi mogel Hitler vpasti v Anglijo, potem ko je bila uničena britanska letalska obramba. V resnici pa je 'nemško poveljstvo poznalo vse rezultate teh letalskih operacij in Goering ni zagrešil nobene «nepričakovane napake». Nasprotno, Hitlerjevci no sledili zelo globoko premišljenemu načrtu. Hrup, ki so ga dvignili ob «bitki za Anglijo», kakor jo je nemški tisk radevolje imenoval, in te operacije so služile kot krinka vojaškim transportom, ki so jih pošiljali na Vzhod. Zgodilo se je torej, da je bilo 27. avgusta izdano povelje, naj se pošlje na Poljsko dve oklopni in deset pešadijskih divizij. Ta ukaz 50 vključili p niz listin, ki so se tikale načrta Morski lev», ker je Hitler prikrival svoje resnične namene celo svojim pomočnikom in zaveznikom. Raede-rju je izjavil, da je pošiljanje edi-nic na Vzhod del «ukrepov v velikem merilu za zakrinkanje operacij «Morslcega leva». Sprememba taktike in napadi na London so se, dogajali, ker je nemško poveljstvo skušalo še boljše skriti svoje operacije na Vzhodu. Razen tega Pa je Hitler hotel s svojimi terorističnimi napadi dopr-šiti politični manever, ki ga ie začel in doseči od «monakovih ljudi» predajo Anglije. Najprej preučujma to plat dogodkov. F.vo. kai moremo dejansko pop- vladajočega razreda. Država je organ, hi omogoča izkoriščevalskim razredom zatiranje in izrabljanje delovnega ljudstva. Policijske site in vse ostale formacije za vzdrževanje «notranjega» reda», so udarna pest kapitalizma, so temelj kapitalistične države. Dokler vlada privatna lastnina nad proizvajalnimi sredstvi je torej policija organ in orodje izkoriščevalskih razredov. Jasno je, da se mora razmerje policije, do države in do delavskega razreda bistveno izpremeniti, ako zmaga v deželi delavski razred. Tudi delavski razred rabi v svoji bor- pest, ki bo neusmiljeno tolkla po vseh ostankih kapitalizma, ki poskušajo s sabotažo, vohunstvom in drugim vnesti nered v deželo, kjer se gradi socializem. V kapitalističnem družabnem redu preganja policija komuniste, ali pa jih drži pod kontrolo, če jih 1uradno na more ali ne sme preganjati. Po zmagi proletarske rev0-lucjei je stvar narobe. Polirla je organ delavskega razreda in drži pod kontrolo izkoriščevalske razrede. Ona ne more in ne smo peč držati pod kontrolo delavskega razreda in njegove Partije, nego mora prav njim dajati obračun za svoje delo, saj je njihov organ. Številne so nevarnosti, da se varnostna služba izrodi, da prične sama kontrolirati Partijo delavskega razreda in razred sam. Džerdžinski je pokazal v letih, ko je vodil notranje zadeve mlade sovjetske države, da je dosleden in predan borec delavskega razreda. Zato se ga sovjetsko ljudstvo tudi danes z ljubeznijo spominja. Njemu je sledil Jagoda, agent trockističnih protisovjetskih skupin, ki so delale po nalogu imperiali zrna, Jagoda jc poskušal sile za državno varnost, ki morajo odgovarjati Partiji, postavit i iznad same Partije in delavskega razreda. Komu v prid in korist7 Toda Partija in delavski razred so pravočasno spoznali njegove načrte in ga odstranili. Danes se tudi mi Slovenci, po bridkih izkušnjah s Titovo kliko spominjamo Džerdžinskega, ker mm je njegovo življenje in delo velik nauk. V Jugoslaviji organi državne varnosti so kontrolirali Partijo in delavski razred (ne da bi jih do resolucije preganjali). S tem se niso bistveno razlikovali od policije v. takozvanih «demokratičnih» deželah zapada. In v resnici je policija Ranlcoviča od kontrole prešla k odkritemu preganjanju vsega, kar je za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in deželami ljudske demokracije, k preganjanju vseh iskrenih komunistov,. Kukryntks: «Konec» septembra je Hitler fiktivno, tega ni treba niti poudarjati določil za 21. septembra datum vpada. Istega dne pa je Eden, angleški obrambi minister, izjavil: «Obstaja mnogo znakov, da moramo prav p osebno paziti prav v teku teh tednov». Istočasno je eden izmed «monakovih ljudi», lord Lothian, angleški poslanik v ZDA zagotavljal predsedniku Rooseveltu, da je položaj Anglije obupen in da bodo morali premestiti vlado v Kanado. Ameriško vrhovno poveljstvo, naj se drži teh zaključkov.... Sličen pritisk je bil izveden v Španiji na «monakovega moža» Hoarea. Sporočili so mu, da je Suner izjavil, da ga je Hitler povabil na cocktail, ki bo 15. septembra v Londonu. Z lahkoto se more zaključiti, da so v Angliji «izvedeli» za ukaz, ki ie določal datum vpada. Po tej predhodni akciji sta bila izvedena 7. in v ‘noči med 7. in 8. septembrom dva velika napada na London. Na predvečer teh napadov, ie nemško vrhovno poveljstvo dalo protivohunski službi, oddelku za inozenska vprašanja (Abwehr lil) direktivo št. 33 264-40, ki je vsebovala točnejša navodila v zvezi z načrtom vrhovnega poveljstva z dne 2. septembra 1940. Britanski zgodovinarji zelo rade volje nazi-vajo 6. september «kritični dan». Na ta dan sc je — po njihovem mnenju. — dogodil popolni preo-kret v poteku vojne zaradi učinka angleške obrambe in napak nemškega poveljstva. V resnici pa je 6. september pomemben, ker je na ta dan Hitler izdal pelevažna navodila v predvidevanju pospešitve priprav za napad na Sovjetsko zvezo. To navodilo pravi: «V prihodnjih tednih bo vzhodno ozemlje znatno ojačeno... Ta oja-čenja ne smejo vzbuditi v Rusiji v.tisa, da pripravljamo na Vzhodu» ofenzivo. Sledila so navodila, kako mora nemška protivohunska služba voditi na napačno pot Sovjetsko zvezo, prav posebno ustvarjajoč vtis, da se nemške edinice kopičijo na jugu ne pa na severu Poljske. Prav tako so bile direktive, 6, septembra in napadi na London medse boj povezani deli enega samega načrta. Hitler je računal, da terorizirano angleško ljudstvo ne bo nudilo odpora fcapitulantom. Kar se pa tiče slednjih, je računal, da jih ba dokončno prepričal s predlogom, naj se udeleže pohoda na Vzhod, ki ga je skrbno pripravil. 10. septembra je Hess, ki je dobil od Hitlerja ‘navodila v tem smislu, začel zelo aktivno delovati. Posvetoval se je svojim po močnikom, Albrechtom Haushofer, strokovnja kom za vezo 2 angleškimi profo-šističnimi krogi, o načinu, kako se bi moglo takoj v postaviti stike z germanofilskimi krogi Anglije, prav posebno pa z vojvodo Hamil- tonom, ki aa ie Hess poznal že od 1936. Haushofer je Hessu odgovoril, da more povabiti Halmitona, preko posredovalca,; na sestanek v Lisbone. Istočasno pa je Haushofer podčrtal, da bi bilo koristnejše u porabiti kanale s posredovanjem enega izmed treh britanskih poslanikov, ki jih je Haushofer vključil v skupino «pametnih Angležev», pristašev «vzajemnega anglo-nem-škega razufnevanja». Prvo ime te ga seznama je bilo ono od sira Samuel Hoarea, angleškega poslanika v Španiji. Po tem, kar je pozneje sam Hoare povedal o cilju svojega delovanja v tej deželi, nam zadostuje, da razumemo, zakaj je Haushofer upal nanj. Sicer pa Hoare ni povedal vse renice o svojem «poslanstvu v Španiji».... Sredi septembra je Hitler odločil Ker je bit mnenja, da je teren dot volj pripravljen — osredotočiti svoja prizadevanja na razgovore za kulisami. Zaradi tega je 17. septembra izdal ukaž: odgoditi za nedoločen čas operacijo «Morskega leva» Podčrtujemo drugo pomembno «sovpadnost»: 19. septembra je Hess dobil od Haushofer ja odgovor na zgoraj navedeno vprašanje o načinu za vpostavitev stikov s pro-fašističnimi krogi Anglije. Prav tako 19. septembra so začeli dekoncentracijo pomorskih prevoznih sredstev, ki so bili pripravljeni — kakor so pravili — za spod v veliko Britanijo. Ce je Fuehrer zaključil velike letalske operacije proti Veliki Britaniji, se je zgodilo, ker so predrago stale nemškemu letalstvu. Pogumni angleški letalci so povzročili velike izgube «Luftwaffe». Računajoč n« to in misleč, da je izvršil zadovoljivi pritisk na «mona-kove ljudi» in na omahljivce, je torej Hitler sklenil prekiniti famozno «bitko za Anglijo». M. GOUSS (Nadaljevanje sledi) ne listine ako mu uspe, da se dokoplje do njih. Pretino jc stopil v Titovo službo se je ta agent inorai naučiti na pamet Moerzejevo abecedo in požirati papir. Temu agentu je bila dana naloga, da sestavi spisek ljudi, ki s0 za Jugoslavijo nezanesljivi, a obenem je dobil nasvet, da naj v seznam zapiše tudi sebe in to vko-likor je možno med najhujše. Na ta način naj bj sebe zakril. Iz katerih slojev izhajajo Titovi agenti? Zadošča, da navedemo samo e-nega od glavnih propagatoceli Titove slave pri nas, nekega Raljiša. Ta človek je živel nekaj let v enem samostanu v Jugoslaviji. Nato je na tajinstven način prispel v vrste partizanov. Po koncu vojne se je vrnil v Češkoslovaško im ni izključeno, da je že tedaj bil poslan z določeno obveščevalno nalogo. Prispel je v neko podjetje. Odtod so ga delavci izgnali kot soolno nenormalnega človeka. Ta človek je danes glavna oseba na beograjskem radiu in v beograjski «Borbi», kot kronana priča ljudskega terorja proti češkoslovaškem de^ lavstvu in k-ot mučenik za Titovo svar. Naša Partija se je postavila kot celota odločno in enotno z resolucijo Infonnbiroja. Spomnimo se samo, da so takoj po objavi resolucije naše osnovne organizacije, o-krožni in pokrajinski Kom iteti vi tisočih izjavah obsodili izdajalsko politiko Titove skupine. Eden izmed mnogih političnih izrazov na. šega delavstva za obsodbo izdajalske politike voditeljev KP Jugoslat vije, jc bil znani sklep delavskega kolektive velikega praškega podjetja «Ceškomoravska Kolben Da* njek». Ta podjetja je vse do resolucije nosilo ime «Titovi zavodi», a se je ob tej priliki demonstrativno osvobodilo tega imena. Simpatije češkoslovaškega naroda in posebno komunistov napram jugoslovanskemu narodu so bile vedno tradicionalne in so Se narasle v borbi proti skupnemu sovražniku fašističnemu okupatorju. In prav zaradi tega je naš narod z največjim gnusom obsodil one, ki s.° bili sposobni na tako gnusno izdajstvo lastnega ljudstva. Naš nedavni Kongres je jasno označil izdajalsko politiko Titove klike, podčrtal pomen vzgoje v duhu proletarskega intemacio nalizma in ves Kongres je potekel v znaku proletarskega intemazionalizma. Navdušen' ''sprejem delegacije VKB-b, Veliko navdušenje delegatov Kongresa napram Sovjetski zvezi In tov. Stalinu, spontani izrazi solidarnosti z govori tujih delegatov, posebno s predstavniki narodov. ki se bore za osvoboditev, masovna manifestacija ljudstva Prage v čast tujih delegatov na IX; Kongresu Komunistične partije Češkoslovaške vse to je dokazalo, da je cela naša Partija prežeta z mislijo pravega in iskrenega interne-cionalizma». Na koncu svojega članka povdar-ja. tov. Geminder, da v razdobju prehoda od kapitalizma k socializmu poskuša razredni sovražnik, da vnese idejo buržoaznega šovinizma med omahljive, ideološko nezadostno oborožene člane naše Partije. Zato pomeni borba proti Titovi skupini istočasno sistematično borbo proti buržoaznemu šovinizmu F lastnih vrstah. To pomeni obenem krepiti in vzgajati med širokimi množicami delavskega ljudstva velike ideje proletarskega intemacio* nalizma.» («Rude pravo». 29. junija 1949.) Dobre strani konkurence med Intelligence Servicom in FSS Nima smisla, da bi razpravljali o dobrih ali slabih straneh konkurence na splošno. Omejili se bomo na— konkreten primer, kjer ima lahko nedvomno zelo koristno posledico. Videli smo konkurenco med Intelligence Service in ameriško špijonažo in v tem slučaju konkurenco njihovih agentov v .vrstah delavskega gibanja. Časopisje je omenilo konferenco v Frankfurtu na Maini, ki so jo sklicali voditelji ameriške obveščevalne službe. posvetovanje se je vršilo na osnovi poročila general-majorja Irwina, enega izmed voditeljev špljonaže Združenih držav, ter na osnovi poročil a-meriških vojaških atašejev. Vrtnarstvo in gnoj Koliko gnoja potrebuje intenzivno vrtnarstvo? Odgovoriti točno na vprašanje, koliko umetnega gnoja naj potresemo na vrt, ni mogoče, ker se količina umetnega gnoja ravna razen po kulturi, ki jo gnojimo, tudi še po kakovosti tal t. j. kakšnih gnojilnih snovi potrebuje kos zemlje, ki ga mislimo pognojiti. Predvsem moramo ugotoviti, da sta osnova pravemu vrtnarstvu hleuski gnoj, posebno pa dober, popolnoma zrel kompost. Vsak skrben v.rtnar bi moral vsako leto pognojiti s hlevskim gnojem ali kompostom vsaj polovico vrta; na 1000 m2 bi trebalo najmanj 5 do 6 srednjeveli-kih voz gnoja ali komposta. Toda tudi ta količina bi pri intenzivnem izkoriščanju vrtnih tal ne zadostovala za pravilno oskrbovanje rastlin s potrebnimi hranilnimi snovmi in bi Za tako «popolno gnojenje» potrebovali še vsaj 5 do 6 kg umetnih gnojil, s katerimi dodamo troje najpotrebnejših hranilnih KMETOVE BRIGE iijevo sol, v našem primeru nekako po 2 kg vsakega. Večje količine hlevskega gnoja je pa v današnjih prilikah težko, da, celo nemogoče nabavljati. Malo bolje je s smetmi, ki jih uporabimo za kompost; toda tudi teh ni dovolj, da bi mogli zadostiti vsem potrebam tržaškega vrtnarstva.. Z